LETO I.	LIST DOBRE VOLJE ZA SLOVENCE / IZHAJA VSAKO SOBOTO	ŠTEV. 1
Cenjenim bralcem:
Kaj je s „starim", ne sprašujte, redno „noue£a" Kupujte!II
Tednik »Novi Toti« izhaja redno vsako soboto. Naročnina znaša: celoletno din 60.—, polletno din 30.—, četrtletno din 15.—. Tekoči račun pri poštnem čekovnem uradu v Ljubljani, štev. 10.644. List naročajte pri: Upravi »Novega Totega«, Maribor, Aleksandrova c. 30. Izdaja konzorcij. Odgovoren: Oerželj Ivan, v Mariboru. Rokopise, ki jih ne vračamo, pošiljajte na naslov: Božo Podkrajšek, Maribor, Aleksandrova c. 30. Telefonska številka naše pisarne je: 26-39. Tiska: Ljudska tiskarna v Mariboru, za tiskarno je odgovoren V. Eržen v Mariboru.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■rani
NAROČNIK,
ki nam še dolguješ naročnino, položnica ti pa leži neizpolnjena doma, poslušaj naš nasvet: Vzemi med palec, kazalec in sredinec desne roke pero, izpolni po predpisih prazna mesta na položnici, ne pozabi vpisati vsoto dolžne naročnine, stopi nemudoma do prve pošte in oddaj položnico uradniku oz. uradnici pri okencu. Ves nadaljnji postopek je delo pošte. — Naročnik, stori tako; ti boš opravil svojo dolžnost, nam pa olajšal poslovanje!
(Op.: Iz bivšega „Totega lista“)
BRZOJAVKA NA BALKAN
Iskreno me veseli, da sta si Bolgarija in Turčija podali roke. V skrbeh sem še bil, naj se li nastanim spomladi pri vas, ali naj si poiščem zatočišče kje drugje. Z ozirom na zadnje razveseljive vesti pa javljam, da pridem s prvim ekspresom in ostanem pri vas. Na svidenje;
Angel miru, s. r.
BRZOJAVKA NA BALKAN Kaj pa vendar mislite, ljudje? Tako težko sem že pričakoval svidenja na pomlad, sedaj pa to iskreno pobotanje. Ne norčujte se na moj račun! Globoko v srce užaloščeni
Mars, bog vojne, s. r.
DO PRVEGA MAJA bodo Amerikanci popolnoma utrdili in oborožili Filipine. Ta dan je god sv. Filipa in Jakoba in morajo na Filipinih imeti dela prost dan.
PRILOŽNOSTNI NAKUP Poceni prodam 200 kg plesnive moke in 100' l zasmrajenega olja. Cenj. ponudbe pod značko »Zašpe-kuliran«.
„Novi Toti“ bi moral iziti io pred tednom dni, zato Vas naj na {udi, le boste našli v njem marsikaj, kar je bilo namenjeno pustu.
NEKAJ POLITIKOV
v Franciji, ki so brezposelni, je rešilo svoj problem brezdelja na ta način, da so začeli tihotapiti vi francoske politične kroge londonsko meglo in tako) je francoska politika vedno bolj meglena.
STROKOVNJAKI
za imenovanje zemeljske površine so soglasno sklenili črtati ime Daljni vzhod. V času avijonov in sploh sodobne tehnike, ni nobena stvar daljna. Vse je zelo blizu, zlasti za bombnike.
RAZPIS
Vsled nastopajoče pomladi narašča sončna in politična vročina na vsem svetu'. Ker je že lansko leto popokalo mnogo termometrov, je letos nevarno, da se bodo kar vsi razleteli. Merjenje vročine je pa ravno zaradi vedno večje vročine zelo potrebno. Torej se pozivajo vsi izumitelji, da narede tak termometer, ki ne bo odpovedal v nobeni vročini. Za nagrado dobe nekaj, kar je dandanes najvažnejše: od vseh zajamčeno jamstvo, da boido kljub svetovni vročini' dočakali visoko starost.'
IZ POROČILA
»Na tem bojišču je po sorazmerno mrtvem tednu, ko ni bilo skoraj nobenih mrtvecev, nastopilo veliko ©življenje, pri katerem zaznamujejo na obeh straneh mnogo smrtnih žrtev.«
¥ zatemnjenem mestu
—	Hvala bogu, sedaj bo pa kmalu bolje.
—	Misliš, da bo v kratkem konec vojne?
—	To ne, ampak dan je vedno daljši.
V DOBI DEMANTIJEV
» ... demantirajte, da je sovražni avijon pogodil naše vojaške ob-
jekte!«
VELIKA RAZPRODAJA!
Velika razprodaja najmodernejšega orožja, pušk in strojnic ter vojaške opreme zaradi prepovedi firme. Blago prodajamo pio globoko znižanih cenah.
Legionarski pokret, Bukarešta.
HAIB - NAMI
Izšel je VREMENSKI KOLEDAR ZA EVROPO in njeno najbližjo okolico. Je popolnoma sodoben, kar lahko razvidite pa izvlečku, ki ga objavljamo kot vzorec) brez Vrednol-sti za tiste, ki so pri temi vremenu že svoj mir našli in jih naš koledar nič več ne zanima. Za druge ima svojo veliko vrednost.
Ponedeljek: popolnoma jasno. Čez dan sije sonce, ponoči sveti luna v veseli družbi reflektorjev. Nevarnost nahoda za mlade pilote.^
Torek: zbiranje oblakov. Čez dan izvidniški poleti kačjih pastirjev, ponoči mala bomb-arderska ploha. Neprijetno za zaljubljence.
Sreda: nestanovitno-. Topovski pomenki v presledkih. Klepetanje in regljanje strojnic. V zakloniščih prijetno razpoloženje.
Četrtek: šrapnelski dež. Vmes težje padavine. Nevarnost strele.
Petek: huda ura v zraku in na kopnem. Ponekod vmes jasno, zaradi lažjega -odhoda s tega sveta.
Sobota: splošna megla ob splošni zatemnitvi neba in zemlje.
Nedelja: jasno dan in noč s pomočjo zažigalnih 'bomb. Ponekod padavine s padalci. Mirno spanje samo za ljudi močnih živcev.
Ponedeljek: čez dan dnevna svetloba, ponoči...
SlouensKa narodna
Vpliv Slovencev na srečno zadnjo uro vseh ljudi *
V	Ljubljani imamo marsikaj, kar drugod najbrže nimajo. Recimo šentjakobsko gledališče! V predpustnem času nam je zapelo Visoko pesem o Prešernu. Po romanu like Vaštetove jo je spesnila in dramatizirala tudi Uka Vasletov a. To je zelo lepo in prav. Svet tam zunaj ropota, mi slavimo pesnika in za visoko kulturo skrbimo.
V	Visoki pesmi nastopa tudi človek, ki ni ne poet in ne advokat, pa tudi ne baron in ne birokrat. Torej ne magnat po duhu in ne po denarju. To je potepuh France Pacenk, s katerim se Prešeren kaj dobro razume. Ker se potepuhi ne utegnejo ukvarjati s trgovino in ne z advokatskimi »stroškovniki«, ponavadi ne morejo zadostno skrbeti za svoj pozemski blagor. Saj se niti Prešeren ni dovolj razumel na ta posel. Vendar je dostikrat pokazal, kako bi se lahko stvar uredila, da bi bili pozemskih dobrin deležni tudi tisti, ki nimajo patenta nanje. Otrokom je delil fige, potepuhu Pa-cenku je pa pred svojo smrtjo dal predzadnjo srajco, zadnjo si je pa prihranil za svojo smrt in grob. To vsekakor da misliti.
Že v sami Ljubljani je dosti srajc, pristnih in nepristnih ljubljanskih srajc. Te srajce imajo pa še lastne srajce, salonske in spalne in še raznih drugih vrst. Žive srajce umrjejo, druge pa po njihovi smrti navadno pri življenju ostanejo. Ali ne bi bilo imenitno, če bi žive srajce pred smrtjo razdelile med sodobne Pacenke nekaj svojih koteninastih srajc in še kaj zraven. Koliko hvaležnosti bi požele! Koliko slavja v časnikih! Prešernove slave res morda ne, bi dosegle, vsekakor pa mirno zadnjo uro. ža narod in njegov blagor bi bile pa kar dvakrat zaslužne. Mnoge iz narodnega občestva bi rešile skrbi za srajce. In to zelo poceni, brez hudih skrbi zase, ker bi se znebili srajc šele tedaj, ko jih ne bi več potrebovali. Pomirjeni bi se spravili na oni svet, v zavesti, da so dali svetu lep zgled.
KAKO Si JANEZEK PREDSTAVLJA
Poboljšaj sel
Od vseh strani slišim, opazke, da se moje zgodbe ne zde resnične, čeravno pošteno navajam vire, odkod jih imam, Moj bog, kaj pa morem za to, če so moji informatorji taki lažajivi Kljukci. Bom pa povedal zgodbo, katere resničnost lahko vsakdo preizkusi na podlagi sodnega spisa.
Junak tega spisa je Skok Franc, kateremu sem bil imenovan za branilca po uradni dolžnosti. Pregledal sem spis in ugotovil, da je položaj obupen. Skok Franc je imel že 17 predkazni radi tatinskega ribolova in ■bil je zopet zasačen, zopet seveda pri divjem ribolovu. Pokličem ga k sebi:
»Skok predragi, hudo bo. Ali se ne bi dalo dokazati, da gre za pomoto, da ste bili tedaj doma ali kje 'drugje?«
»Nemogoče; ko pa so me orožniki zasačili oh vodi, is trnkom v roki in s polno malho rib.«
»Za boga) Ali veste, kaj to pomeni: Povratno dejanje? Kaznovani ste že 17 krat, vedno radi istega prestopka. Par mesecev Vam ne uteče!«
»Vetrn, vem in prosim, pomagajte mil«
Dogovorila sva se s Skokom o obrambi in šla sva na razpravo. Divji lovci niso nikoli med butastimi in Skok Franc se je držal imenitno. Nastopil je ponižno in skesano, povdarjal je, da ima borno kočo, v njej pa šest nedoraslih otrok, Jri včasih z lačnimi želodčki čakajo na ribo, katero jim on prinese. In poleg tega da ga nepremagljiva sila sili k vodi ter mu stiska trnek v roko. U-videva pa, da je mera polna, Samo še takrat in nikoli več! Za večno bo zamenjal trnek z motiko.
Jaz sem v zagovoru še podčrtal bedno stanje obtoženca, nisem pozabil na šest lačnih kljunčkov, ki v gnezdu čakajo in čivkajo, Seveda sem obrnil stvar tudi na socialno plat. Takih ljudi ne bi smeli zapirati. Človek, ki ljubi lov po naravi, je rojen paznik. Če hi dali Skoku uradno izkaznico
in orožje v roke, bi se srečen in svoboden sprehajal ob vodi, čuval in negoval bi ljubljene ribe, iz divjega volka bi posta; zvest, vdan pes čuvaj.
Razpravo je vodil sodni svetnik, najbolj blaga duša, kar sem jih isrečal med sodniki. Skokova usoda je napravila nanj viden vtis, Vprašal ga je pri koncu, če ima še kaj pripomniti. Skok je dvignil roke, in bogami: Imel je resnične solze V očeh:
»Milost iprosim’, gospod sodnik, ne bom nikoli več! Nikoli več!«
Izborno sva se odrezala s Skokom: Samo 20 dni zapora. Na dvorišču pred sodnijo sva se poslavljala. Skok si je še brisal solze:
»Prav hvaležen sem vam, gospod doktor. Lepo ste me podučili in krepko ste se zame potrudili, Rad ibd vas plačal, ampak verujte mi: Res ne morem,«
»Prosim, prosim! Plačila nisem nikoli o-menil. Zagovarjal sem vas vendar po uradni dolžnosti!«
Tedaj se je Skok razkoračil, eno roko je daleč stegnil, z drugo pa je pokazal k ramenu:
»Ampak to vam povem: Prvič, ko grem spet na lov, vam prinesem tako dolgo ribo!«
Nato si je obrisal zadnjo solzo kesanja, ki se mu je še lesketala na licu.
KRONIKA
—	Nekateri že čutijo prvi dih pomladi. No, potem bomo doživeli čez kaka dva mesecai že morda res pravo pomlad...
—	V pomanjkanju mariborske radio; - oddajne postaje vrše nekateri someščani njeno dolžnost kar odlično. Kažejo zlasti poslednji čas izreden talent, tako da še prekašajo dejanske radiopostaje v izdelovanju rad. Včasi so take ljudi odtegovali javnosti z1 njihovo' oddajo v kakšen zamrežen zaviodi. Tega danes ni več mogoče tvegati, ker potem bi — recimo — Maribor čez noč — izumrl ...
—Čudijo se slanim cenam; na trgu: krompirja, fižola, mesa, zadnji čas pa zlasti — slanine ! Le čemu neki? Saj slanina mora biti — slana!.
—	Kruha je manj in je seveda — na karte. Pač pia je dobiti dosti krofov — brezi kart!
—	Kriminal je bogatejši za novo panogo'. Zadnje čase kradejo celo — krušne karto. Vse kaže, da bot imela ta panoga dosti »strokovnjakov«.
—	Sodnija baje; ne more dobiti nobenega aspiranta za službo vnovče-valca in to kljub občutni brezposelnosti. Seveda: biti najbolj nepriljubljen organ pri ljudeh in povrh tega še slabo plačan,, je preveč zahtevamo!
—	Poslednja racija mariborske policije je doživela prodoren uspehi. Med raznimi sumljivimi osebami je bilo tudi nekaj Vedeževalcev in prerokov, ki jih zadnje čase kar mrgoli po Mariboru. To so ljudje, ki vedo za vse vnaprej: za politični zemljevid povojne Evrope., za izpremembe na vodilnih mestih'. Sploh za vse vedo vnaprej, edino, česar niso vedeli, je bila njihova — aretacija...
—	Nekateri sprejemajo uvedbo raznih kart z velikim veseljem. Bržčas mislijo, da bodo., ko bo že vse na karte, tudi zakonsko stanje na karte in da bo potem;, kot je že pri kruhu, edina izjema — koruza ...
IZ OTROŠKIH UST
Janezek gre z mamo po mestu. Ustavita se pred izložbo »King Shoe«. Ko Janezek zagleda na čevljih napis la vpraša mamico: »Mamica, ali so ti čevlji iz oslovske kože, ker piše na njih ia ...«
Mariborski obrazi
To je mister PatakPaja: hupa, kakor novi »Škoda« — in po promenadi laja, > kot bi pasjega bil roda.
Modne plese aranžira, vodo m liker prodaja, ' z dvokolesi špekulira, deklic srčeca osvaja.
i Motorist — rekorde stavi, davčno službo prakticira, posel za »Triumph« napravi, zraven vsega jus študira.
I Ni doslej še bil poročen dasi priliko imel je, vendar je od žene ločen, kajti slon se v mrežo vjel je.
MELANHOLIJA in SAMOMOR
V ponedeljek je bilo v Ljudski univerzi dobro obiskano predavanje o melanholiji in samomoru. Upamo, da niso vsi ti poslušalci žrtev melanholije ali pa samomorilni kandidati... Gospod predavatelj je omenil, da med drugimi vzroki povzroča melanholijo tudi nesrečna ljubezen. Vsako melanholijo pa da je zelo težko zdraviti in še težje ozdraviti.
Prav tako je bilo pri našem Frančeku. Mara ga ni marala; njena odklonitev mu je uničila ves življenjski smisel, lotila se ga je melanholija in kot melanholik je mislil na samomor. V resnici se nekega večera odloči. V predalu poišče skrhano britev ter pravi sostanovalcu Zaniju, naj-si poišče črno kravato, ker si bo zarezal vrat...
Žane ga je dobro poznal ter je vedel, da ga s tolaženjem in vzpodbujanjem na boljše čase ne bo odvrnil od tragične namere. Tako je rajši vzel umivalnik, vanj nalil vode ter ga ponudil tovarišu rekoč: »Dobro se imej in na zdravje! Pa nad skledo se drži, da nama ne boš stanovanja preveč okrvavil/«
Sredstvo je pomagalo. Frančeka je v trenutku zapustila melanholija, bridko-slad-ko se je nasmejal, vrgel britev skozi okno, naslednji dan pa se zaljubil v Liziko...
ZVEDELI SMO,
da so odgovorni faktorji v Mariboru oddali kidanje snega firmi »Jug & Sonnenschein«, ki se je pismeno zavezala do konca pomladi brezpogojno očistiti vse mestne ter periferij-ske ulice in ceste. Firmi »Jug & Sonnenschein« izreka tem potom iskreno zahvalo za uvideven pristanek vse naše prebivalstvo.
LOVSKA
Dva moška preseneti orožnik pri lovu in zahtevja lovske karte. V tem hipu eden od njiju zbeži.
Orožnik za njim.
Ko ga slednjič ustavi, seže mož mirno v žep in pokaže svojo lovsko karto.
»Zakaj pa ste potem bežali?« vpraša orožnik.
»Ker je oni drugi nima!«
SLIKA DOBE
Mariborski zdravniki sporočajo, da je zadnje čase silno naraslo število zdravih bolnikov ter imajo stalno polne čakalnice ljudi, ki želijo zdravniška spričevala. Zdravniški krogi menijo, da je ta epidemija v zveni z dddatnuni krušnimi kartami ...
Sonce in sneg
Sonce: »Kakor vidim, je Maribor z odpravo snega tudi letos kar name počakal.«
MALO JE ZAKASNILA...
Ana: »Kje te čaka tvoj profesor?« Minka: »Tam pod uro stoji, pa dežnik
drži v roki.«
PREHLAD
»Ti imaš pa grozen nahod. Kaj si se prehladil?«
»Da! Včeraj sem naročil v restavraciji emendolski sir!«
»No, pa od tega se vendar nisi prehladil?«
»Pač, pač, skozi luknje je tako vleklo.«
AMfl Prleška republika
Nigde inod nemrete najti takših stroooi, sagurnih ino grčastih, kak je premore oaiša republika, Videkov oča so zbetežali. Doktor so jin predpisali pijovke. Tetica so te ali tote pijovke prštelali iz apoteke pa žjimi strica vročili... Kreis nekaj dni so drgoč šli k doktori, '¡pa so jih gospod doktor pitali, če so strici pijovke kaj hasnole. Tetica so prikimali: »Bog jin lepo lonaj, gospod doktor! Stori je vse pijovke vzeja pa so jemi dobro šle v želodec, le zodjo sen jemi mogla spražiti...«
Jiirešov Šuma je niica za vroštvo ricino-so.vo olje pa je bojda pojega V apoteko. Magister pa se Je zmota pa jemi je namesto ricmosovega olja naleja solne kisline. Bija še je mlodii pa še je komaj drugi den on vzeja, kaj se jemi je zgodilo. V žmetnih skrbeh se je potoža apoteikari no si je vsega gna tak hudo ik srci, da je dobro veda, kakšni ladje smo Prleki..
V resnici se je kres nekaj dni Šuma zna-vič prkaza. Dobre viole je naroča: »Včista dobro je bila tisto vašo vroštvo, pa je pre-cik ipomogalo. Dajte mi ga še enok teko, kak zadjo krat, samo mala moanešegai«
Ormoška mestna muzika nam je dozdaj samo na Novo leto mialo zaigrola, ka si je malo penez nobrala, drgači pa je ne bilo doista čiiti od je. Tak je za j' enikrat za vselej svojo fmaja dliišo spustila, namesto je pa smo dobili novo, mloido, kera je malo bole divja, pa van tak zaigra, ka vas samo zaisiiiče, če mote kero sagurno puco v rokah. Samo včosih van bol takše glose spusti, ka ne vete, eli pokoplejo močka eli s«
lintvorni ženijo'. Pravijo, ka je pre to bole moderno, Pomalen mo se že privadili.
Mele že zdaj nemarno preveč pa si cela purga hodi mlet karuze na mežnarove žr-mle. V strohi smo si, kiaij de te, če se nan žrmle pokvorijo? Zaj smo preštimali, kak je bijo dobro, ka so jih mežnarov oča ne pustili v muze j um odati. Samo toga vsega ne smete okoli proviti, ka bi še man morti na-vsezodje mlinari lošni bili pa bi hteli, ka bi mežnarovi mogli štibro na Žrmle plo-čati .. .
Gnes si ne vtegnemio diiigo šrajati, da man v hiši rnesore pa je štora že dvakrat nad mene prletela, zakaj jin ne gren nič pomagat. Koline so pač le koline pa moren na-reti konec, drgači de štora še z mene delala kldbose.,
Po naši mili zemlji
IZ TRŽIČA
Nevtralni opazovalci zakonske vojne iz Tržiča javljajo: Napad iz zasede je izvedla žena na svojega moža, ko je zapuščal poslovni lokal. Konvoj uradnikov in uradnic je pred hudo napadalko strahopetno pobegnil. Po kratkem boju z najmodernejšim orožjem je bil napadenec ujet in odpeljan v taborišče »zakonske sreče«.
DOLENJSKA
se resnično modernizira. Posebno tam okrog Šmihela. Da ni Dolenjcem dolgčas, se igrajo take-le igre: Gospod in njegova roba,
tri dejanja:
1.	Gospod zakoplje mnogo dragocene robe v obliki moke in podobnih dobrot v zemljo. 2. Roba se v zemlji zaduši ali pokvari. 3. Gospod izkoplje svojo robo in jo ponuja trgovcem, ki mu pa kažejo fige.
Polna in prazna zidanica
Gospod kupi zidanico in jo napolni, Zlikovci ga opazujejo in skrivaj zidanico izpraznijo, nad vhod pa z velikimi črkami napišejoc ZIMSKA POMOČ.
IZ MURSKE SOBOTE
Za zanimivo! sejo smo zvedeli, ki so jo sklicali za to, da bil nekoga izključili. Seja je potekla v najlepšem redu. Sejali so tako lepo, da so na kondu seje, ki so jo imeli, da bi izključevali, zaključili, da se za izključeni e predlagani izključno ne sme izključiti iz društva in da lahko še nadalje ostane zaveden član in podpornik društva.
V KAMNIKU
se zelo ukvarjajo z uganko »Kdo je bolj napreden?« Rešujejo jO' Sokoli in Narodna čitalnica. Največja uganka pa je, kaj je danes ta dan napredno, zato je zares uganka, kdaj boido uganko rešili.
BRIHTNA GLAVA
— Prosim, gospod ravnatelj, da bi mojega sina vzeli v šolo.
—	Očka, pa mislite, da bo dečko kaj dosegel,
—	Tisto pa, tisto, za politika ga bom dal študirati. Veste, že danes fant tako govori, da ga nihče ne razume.«
V ŠOLI.
Učitelj: »Bumčetk, povej mi žival, ki več ne živa.«
Bmmček: »Naš 'kanarček.«
Učitelj; '»Neumnost! Kako to?«
Bumček: »Mačka ga j1« požrla.«
Mars si prepeva:
Prišla bo pomlad,' učakal bi jo rad, da bi zdrav, vesel, svoje pesmi pel.
To me veseli, to me veselit,
to me srčno, srčno veseli...
JUAN ROBANE1
2)
... pogledi vseh pa so ga še daleč spremljali.. ,
Za meikaj sekund je vse navzoče objela tista mučna tišina, v kateri si vsakdo želi, da bi nekdo spregovoril, sam pa se iz neznanega vzroka boji presekati ta nevšiečni, moreči molk. Vsem je bilo tesno pri srcu in zdelo se jim je, da stoje pred usodo-sodni-kom, ki jih bo, pa čeprav nedolžne, obisodil na dosmrtno robijo. Nihče pa ni maral tega svojega čustva zaupati prijateljem, ker se je vsakdo bal, da ga ne bi imeli za bojazljivca,
Naposled je Miguel s pridušenim glasom spregovoril:
»Čuden človek, ta José. Občutek imam, da ima nekaj za bregom.«
»Motiš se, Miguel,« mu je odgovoril Porfirio, »dober tovariš in plemenit človek je, njegovo obnašanje pa je v resnici čudno, toda kdo izmed nas je že podrl zid, s katerim je obdana indijanska duša? Po krivdi naših očetov, ki so iz pohlepa po zlatu in z nasiljem skoraj iztrebili to ljudstvo, nam še dolgo ne bo mogoče in dvomim, ali nam bo sploh kdaj uspelo.«
Po teh besedah so se vsi oddahnili in prejšnje razpoloženje se je polagoma vračalo. Miguel je sicer skušal prodreti s svojo teorijo o indijanski zahrbtnosti, pa ni uspel, ker s- is e vsi po vrsti s pravim južnjaškim temperamentom zagnali vanj in moral je popustiti.
»Eh, čemu bi se prepirali?«, je dejal Miguel, »za prazen nič bi me bili skoraj raztrgali. Daj, ti lirična duša, razkaži mi to božansko pokrajino, ki jo opevaš v svojih pesmih! Kako se že začne tista tvoja pesem? Aha!
Mi ciudat es Camarones,
Camarones es un flor .. ,«1)
Porfiria je to recitiranje spravilo v prijetno zadrego in takoj je bil pripravljen ustreči prijateljevi želji.
»Se ti mudi?«
»Tako. Čez dve uri odide moj parnik,«
»Kaj ne nameravaš ostati nekaj dni pri meni?«
1) Moje mesto Camarones,
Camarones moj je cvet...
»Rad bi, Porfirio, pa ne morem.«
»Škoda! No, da, kakor veš.« Nato se je mjladi pesnik obrnil k ostali družbi:
»Ali greste z nama?«
Miguelu se je bralo z obraza, da mu to vprašanje ne ugaja in Pedro je to opazil. Pod mizo je dal znamenje svoji sestri, ki je že hotela veselo planiti po koncu.
»Hvala, saj smo si že vse ogledali in končno je prijetneje sedeti v senci.«
»No, pa pojdiva sama,« je dejal Porfirio, prijel prijatelja pod pazduho in zavila sta na lično obalno stezico.
Ko sta bila prijatelja tako daleč, da ju niso mogli tovariši več slišati, je Miguel položil roko na poetovo ramo in dejal:
»Ljubi moj lirik, slabo stoji naša stvar.«
»Kaj praviš? So kaji odkrili? So
»Vsega tega za zdaj še ni, vendar pa je dobro, če smo pripravljeni na vse. Vse zlo tiči v tem, ker naše vodstvo ni edino, še večje gorje pa bi nastalo, če bi se zedinilo.«
»Ne razumem te.«
»Verjamem ti, sancta simplicitas, Mar misliš, da so vsi tako pošteni, kakor isi ti? Poslušaj! Dr, Azorano, ta
»idealna, nesebična«-packa, ta »trdni vzvod«, ki bo dvignil iz blata, v katerem tiči vse naše javno življenje zaklade poštenja, pravice in resnice, ta »alfa in omega« našega po-kreta koketira z vlado in je pripravljen izdati svoje gibanje z vsem inventarjem svojih članov in idej.
»Ni mogoče!«
»Jaz sem1 tudi tako mislil dragi moj lirik, pa sem s bridko motil.«
»Pa drugi?«
»Drugi voditelji — v kolikor že vedo — so kajpak silno ogorčeni, vendar pa ne tako, da se ne bi dali pomiriti, če bi jim Azorano ponudil kakšno sinekuro.«
»To se pravi, da je vse gnilo in da smo mi samo Statisti, ki naj s svojim številom pomagamo, da ta umazana komedija uspe?«
»Tako je!«
»In kaj sedaj?«
»Nič, Le opozoril sem te, da boš previden. V ostalem pa moramo čakati kako se bo vsa ta stvar razvijala. Po mojem še ni vse izgubljeno.«
Prijatelja sta se obrnila in se molče vračala. Vsa ta krasna pokrajina, te mehke, božajoče sapice, vsa ta lepota ni mogla razvedriti mračnih obrazov teh dveh mladih, idealnih študentov.
,,. ustrelil dvakrat v Miguela, ga preskočil in izginil...
koga izmed naših aretirali?
Ko sta se približala družbi, je bila ta v živahnem pogovoru. Molče sta prisedla,
»No, ali ni krasna ta okolica?«, je navdušeno vprašala Juanita Canerro,
»Res, prekrasna!«, je odvrnil Miguel in segel po čaši, da bi zabrisal zadrego.
Čez pol ure se je začeli mladi Alva-rez poslavljati. Vsi so mu prisrčno stiskali roko in ga vabili naj še pride. Zahvaljeval se jim je in jim obljubil, da se še vrne.
Tedaj pa se nenadoma račuje peket konjskih kopit. Vsi so se ozrli v ono smer in se spogledali, Niso pa utegnili šteti niti do deset, ko se je pred njimi pojavil zakrinkani jezdec, ustrelil dvakrat v Miguela, ga preskočil in izginil.
Pri tem prizoru, ki se je izvršil z bliskovito, nepričakovano naglico, je nežna in slabotna Dolores presunljivo kriknila in se zgrudila na tla.
Miguel se je opotekel in padel na obraz. Porfirio, ki je komaj prišel do sape, je skočil k njemu in ga skušal dvigniti. Toda Miguel je bil pretežak zanj. Ranjenec je težko hropel, S težavo je uprl oči v Porfiria.
»Porfirio, a Dios! Ne hodi v. . «
Nato je nagnil glavo in njegovo telo je bilo podoba koncertne dvorane, ko jo zapušča poslednji gost.. .
V prihodnji številki policija meni, da je morilcu že na sledi.
V „N9¥im Totem“ bomo nadil$e»Ii z romanom, ligar priletele je začel v
„Totem listu1*.
SODOBNO
Umetnik: »Slika velja 1000 dinarjev, poleg tega pa zahtevam še odrezek s krušne karte, ker dobite s sliko
tudi štruco enotnega kruha.«
Inu ti-isti ludje per nih nezastopni inu norski duši tlaku mislijo inu govore? Zakaj bi jest šparal inu ta vekši dejl mujiga denarja inu blaga družim ludejm pustil, kedar en pomor oli ta bridka smert čez muj le-ben pride. Obtu jejmo, pijmo inu se veselimo, po srnerti taku ni ohenih luštov inu kamior je šla ta krava, nej gre iše ta štrik.
Obtu ti-isti ob nih! godeh inu žeg-nanili, suseb zdej ob tejm pustnim času gostluvane derže, plešejo inu pijancu jo.
Inu oni tu dragu, slaaku inu šu-. mejče vinu, katera per ofnanu poči inu ene cort, pregrešne inu zapelive pejne na luč daje, v te glaže točijo inu pijo. Ti-isti norski inu hudičevi ludje per nih gostuvanih ene muzikante oli godce derže inu ti skuzi ene inštrumente, kir obene kerščan-ske štime nema jo, bnobijo, piščejo inu s tejmi bobni veliku šundra oli ropota sture.
Kedar pak en tak žlahtbik oli bo-gatiši purgar negravžnu pijan pod to mizo leži, nega žena s svojim pervajejnem druziga moža nori, ob-jemle inu v nem hude žejle vužiga.
Te žene tih bogatinov, kir tako oiert, pijanstvu inu lotrijo pelajo. gvišnu ne znajo ene lejpe pejsmi, kir od pohištva poje.
Ta ista pejsen se taku začne:
Tu so gvišnu dobri možje, kir se k eni ženi druže.
Ta žena je vredna časti, kir svojga moža ne pusti.
Oli risničnu je timu taku: koker obenu dobra dejlu preži plačila, taku obenu hudičevu dejlu prež štrajfin-ge ostati ne more.
Berite, kaj od tiga Ezaias (3, 5) prerokuje, de take ofertne žene bodo gole, v gitlah, s štriki prepasane po blatu vlečene; nih možje od meča, lakote inu žeje hud konec vzeli...
Taku se tudi izidi! Amen.
Primož Truber.
— Ne prihajajte vendar tako cesto s temi računi, saj naju že vsa soseska vlači po zobeh.
—	Včeraj sem slavila svoj dvajsetpeti rojstni dan.
—	Saj je bil pa že tudi skrajni čaS!
Od tih pregrešnih
pustnih gostuvan inu te
požreščine inu lotrije, kir per takim gostovanu naprej pride.
L-ubi kerščenik 1 V tih sedašnih časih, kir obenu, ni božje ni človej-šku dejlu obstati ne more, temuč se vse maje inu gunea, je zamerklivu inu zapopadlivu, de nikar samuč ta gmaj toik, temuč tudi ti modriši inu zastopniši ludje preži glave okuli hodijo, jamrajo, cviblajo inu cagujo.
Celjski obrazi
Bil, Vajd, korajžen fant si, čil in mlad in komaj dvajset rožnik let si sklenil; da duše pasti dobro bo, si menil, in stopil si pobožno v lemenat.
Miru pa dal ti ni posvetni škrat. Sklep svoj prvotni kmalu si spremenil,
veselo takrat v drugo stran si krenil, slovo si vzel od semeniških vrat.
Sedaj si med vzgojitelje zapisan. Spomin na lemenat pa ni izbrisan; Ostal latinski govor je učen.
Res škoda! Tvoje dobrodušno lice ne laže nam, carissime amice: Kanonik krasen v tebi je zgubljen!
Mikula Letič.
iz Gorenjskega
ŠE NEKAJ
filmskih novosti: Sračje gnezdo, glasbena komedija. Nastopajo igralci z vseh vetrov. Kis za slamnate vdove, žaloigra z veselim koncem. Nekaj iz vsebine: Žena je brez moža. Potoži se ženi, ki je tudi brez moža. Za to zve gospod, ki se Priporoči za edinega tolažnika. Kot uspešno sredstvo zoper srčne bolečine jima ponudi — kislico. Več bo povedal film sam.
V STILU
resnične zime je bilo, da smo z velikimi dobavami snega predstavili vrlim Kranjcem tudi Snegulčico.
deset gasilskih zapovedi
1.	' Bodi svojemu bližnjemu pravočasno v pomoč.
2.	Pri gašenju mu ne popij vsega cvička.
3.	Na gašenje ognja se vozi z bencinom, na gašenje žeje z živimi konjskimi silami.
4.	Za gašenje jeze se poslužuj časopisja.
5.	Za gašenje nevoščljivosti si privošči okrožnice.
0. Za gašenje nediscipliniranosti bodi sam discipliniran.
7.	Ce ti gori srce, ga ohladi s pesniškim brizganjem.
8.	Ne vrzi brizgalne v koruzo.
9.	Ne brizgaj v tiste, ki jim to ni všeč.
10.	Gasilec bodi gasilske misli in gasilskega duha,
ZA POMLAD
je bil zelo navdušen ženin, ki se je ono-krat vozil po mestu. Hotel je imeti semenj svetega Jožefa, pa se je uštel v datumu. Moral bo še malo počakati, če so včasi rekli, da je ženin bolj za Jožefa, so se mu vsi muzali, danes je pa svet na glavi in je ženin sam rad Jožef.
NA LOVU.
Gospod Picek in Pacek sta šla zgodaj od idoma, (Na lov sta šla na zajce in jerebice. Vse jutro in ves dopoldne sta se junaško postavljala v bran jerebicam in zajcem in ničesar ujela. Vročina je proti poldnevu postajala že kar ¡neznosna in Picek je čutil že hudo praznoto v želodcu.
»Imaš kaj za pod zob?« vpraša Picek.
»Suh jezik imam,« pravi Pacek.
»No, pa sediva v senco in .se okrepčajva! Jaz imam pa steklenico cvička«, de Picek, Ko sta našla senco, ponudi gostoljubni Picek Packu steklenico. Žejni Pacek je krepko nagnil in kot bi trenil, je bila tekle-nica do polovice prazna.
»Tako, sedaj pa ti s svojim suhim jezikom na dan,« pravi lačni Picek.
»Ga nimam ¡več,« ¡pravi Pacek. »Zmočil sem si ga s tvojim cvičkom, Hvala.«
»Janezek, kaj je luč?«
»Vse ¡kar vidimo, ¡gospod učitelj. ..«
»¡Neumnosti Mene vidiš, pa nisem luč!«
ZADOSTEN VZROK
—	In zakaj so vas vrgli ilz prejšnje službe?
—	Ker sem bil enkrat pijan.
—	Kako dolgo pa ste bili tam?
—	En dan.
Huda zima mraz! nas.
22. H. 1941, Šolska naloga, Danilo Goilja,
Že f naslovu na ¡svitlo dani f znani slovenski Narodni pesmi ¡človeka kar f srce zazebe, — tako zareže f človeka njena globoka isebina, — kaj šele, ko se Narodna pesem spremeni f resnično Dejansko stanje, f starko zimo! Tedaj človeke ne zazebe samo f srce, kajti tam jih ¡zebe f zadnjem razdobju itak celo leto, ne, zazebe jih tudi f roke in noge in celo f Mozeg, kjer le-ta pač egzistira! In to je mnogo hujše in včasih po-gubonosnosti polno, kajti roke, noge in mozeg človeški zarod egzbloatira f svrho Njegove egzistence, preživljanja zakonitih na-slednikof in sploh uteišitve želodčnih Kri-kof, srca pa ne rabiš preživljati, ¡oziroma ti je celo f prometno oviro. To je jasna iz tega defakta vun razvidno, da, ¡čim manj imaš Srca, boljše boš ¡živel: kdor ga pa sploh nima, ta lahko postane še veletrgovec, vele-dobavitelj svinj in drugega egzporta ali pa kakšen drug večkraten .milijonar.
»¡Huda zima mrazi nas!« Atmosfera zdrči fčasi kar za 20 milimetrof pod ničlo in to1 doiženeš na podlagi tvoje lastne kože, kajti vremenska hišica tedaj navadno kaže na blisk in grom, ali ¡pa je tudi njeno živo srebro zamrznjeno, kot marsikatere druge tuj-skoprometne naprave. Tako si popolnoma tvojemu lastnoročnemu prefdarku izročen, koliko je milimetrof pod ničlo.
Drugače pa je zima tudi Dobrotnica brezposelnih, kajti jim naklanja ogromne množine snega za kidanje, Seveda ga ne poki-dajo vsega, kajti je kidanje treba tudi plačevati. In nimajo f nebesih tega dobro urejenega, da ne mislijo nič na občine in na njihove financijelne ikrče, ki jim ne dovolijo, da bi plačevale tako vztrajno, kakor naletava Sneg. Oni f nebesih foi morali s Snegom vred metati tudi kredite za njegovo kidanje. To bi bilo pošteno. Zima je rodila po kulturnih mestih takozvane »Ogrevalnice«, ki dobavljajo brezdomcem brezplačno toploto. Pri nas teh Inštitucij ponekod Ja ¡nimajo, pač pa se grejejo ti brezdomci ob vročem upanju, da bo kmalu pomlad. To upanje je včasih tako vr.oče, da nekateri te vročine ne prenesejo.
Tako zima pripomore fsaj nekaterim do boljšega življenja. Hvala ji in še na mnoga Leta!
PO KONJSKIH SILAH DIŠI.
Špela pri mesarju: »Gospod mojster, vi izdelujete klobase is strojem na električni pogon?«
Mesar: »Da!«
Špela: »Zakaj pa potem tale vaša klobasa diši po konjskih silah?«
MODRI GASILCI
V Gasilskem domu Sv. Lovrenca so igrali igro iz življenja muzikantov »Pesem s ceste«, da bi gasilski muzikanti lahko prišli do instrumentov za godbo na pihala. Torej ga res pihnejo!
F A J F A

Če pitate kakšega dedeka zakaj gračiije-jo funt slabši caj-ti, do gvišno rekli, ke je to samo zato, da mlajši ludje več ne spo-štuvlejo teh lepih štorih navad. Med glovue pa do djali v prvi red fajfo. Se še pre celo starinski pregovor provi: «Fajfe, viire no babe naje brati ne posojiij, da se taksi šment pr posojili majloži pokvori!« Tak je fajfa že mogla meti nezeremski pomen.
Šibice so ble tildi že v drgačišo formo, kak je mamo gnes, pa k fajfi lepo spasane. Reklo se jin je te mašim, to pa zato, da so p-ržgale feijfo tejko pred, kak kresilo na gobo, ke sta bla pret jimi v modi, kak te bi postava v stric eno f-oringo z mašinom1, drugo pa z junci. Dobile so se šibice v navodnih papirnatih paklcih, da je škotle za nje ne blo treba. Ge koder si s takšoj šibicoj potegna, je gorela kak bokla, da je bila v žvepli namočena, Žveplo pa je kcoj še zdravo Se ž jin parimo še lagve, ke ne -pisnivijo. Dedi so si je kresali po klobilki pa rokavi, najrajši pa po hlačnici, To pa je šlo tak: Malo je posta, napiha dobro fajfo,' przdigna nogo kak pes el pa čapla, potegna s šibicoj po hlačnicoj na stegni pa je bija ojgen til, Naj-jakše so ible za takse reči žametne hlače, da so hajsanje najduže zdrižale.
£a vsakšo reč more biti vaja, tak je tudi za fajfo furt bila,
Najmejši pastiri se hapijo vote kiinšti z želodom na slamnata cev V želod se pše bukovo listje pa mustači od koruznega klasja, Da jezik precik peče, suze tečejo, tu pa tan se keremi zaleti — prvi cugi pa so ie tii.
Ti vejkši pastiri majo tudi že vejkše fajfe iz zeljovega kocena, cev je iz trstike. Notri pride že provi tabak — firar (a 4 krajcarje) -p, če se ga je posrečilo oči zmek-noti eno pešico iz mehira, če pa ne, pa pr-
pomore do tote božje trovice tudi domači kokšinjak, Tii so že provi taibakovi diihi. Od kraja keri pre-bledne, pa skoči zavračat krave gda je nejč ne treba, samo ke lehho odloži svoj zajtrk ge za grmom-, ke se mu drugi ne bi smej-oli.
O-dra-šeni so nosili fajfe po gustoših no -pe-nezih. Lesene, porcelanaste, preproste pa nacirane. Cirali so jih z zidanimi žn-uricatni na farbane cam-bleke, s srebrnimi pokrivali pa islikam-i, ke so pre-dstovlale pr jagrih divjačino, pr mesarih bike el junce pr neštevnih pa so ble gor slike Franca Jožefa no ttidi Vilhema, pot jima pa še napis: Evig dajnl Cevi so ble različno druge.
Najkrajše so meli čibuki, Penzijonista pa ste spoznali po strašajnsko -dluigi cevi, ke se še v penzijoni ne bi treba mantrati z rokami, ike bi vlača fajfo gor pa dol, jo je -kadija pač bos, ke si je popravla tabak s palci na nogah, kak mu je paisalo.
Od baigoša bon van poveda -drugi krat.
GENERALKA V OPERI
Kakor kakšen general v operi zapoved dal fant je tenkega glasu:
»To povejte kritiku: I Dokler mož se ne odstrani, ne zapoje Franelov lani/«
RADOVEDNI JANEZEK
»Mamica, kaj pa je ,Ljubljanski Zvon’? Ali je to glasilo ljubljanskih mežnarjev...?«
SE MOTI.
»Dve sto dinarjev je preveč za tega psa! Saj neprestano mežika z levim očesom!«
»Motite se! Samo pomežiknil mi je, naj ga ne dam izpod cene!«
Edini Izhod
prebivalcem Brda poleg Ljubljane, ki so se v časopisu pritožili, da priha-
hodite po rokah, pa vam kolena ne bodo blatna!
FILOZOFIJA ZAKONSKEGA MOŽA
»... Lej si ga tega našega Prešerna! Opeval ti je neko Julijo, ki pa ni hotela biti njegova. Bog ve, kako žal bi mu bilo za vse verze, če bi ga uslišala in se poročila z njim...«
Sledeče pismo smo prejeli od urednika bivšega mlotega lista" ter ga blagohotno priobčamo.
Pismo iz Ljubljane
Slavno uredništvo!
Uljudno Vas prosim, da prnesete u Vašem cenjenem »Totem listin u smislu čl., zdej. se pa na morem spount, u kerem členu morte prnest puprauke, če jih glih ker pugerva. Scer je pa tku useglih, u kerem členu ga bote prnesel, sam de bote pr-nesel tala
PUPRAUK
1.	Ni res, da se jest pišem Kuren-ščkuva Neža. Jest se pišem Kurenč-kuva Neška že preč ud mojga rojstva naprej.
2.	Ni res, de b men Bata kerkat kašne čeule špenderu. Guštine na smete verjet, ke on laže, koker pes teče. Puseben zdej zadne čase me povsod ukul ubira, lidkar sva skregana. Jest sem s te čeule, ke jih zdej nosem, kepila še pred vojska, ke sa bli še pucen. Če sa že mat pušvedra-ne, pa nubenmu nč mar na gre: Veste, Vi ste men s tistem 'Vašem pu-ručilam velika sramota naredel. Usak, ker me sreča, me pugleda pud mige, ke je ferbčen, kašne čeule m je Bata Šenku.
Z udličnem spuštvajnam i Kurenčkuva Neška.
Asten, prosem, de preč u prhoden številk prnesete ta puprauk. Če ga na bote prnesel Vas bom dala pa dohtari čez.
Prinašam popravek v celoti in sporočam Neži v vednost: tisti odvisni »š« v Neškinem priimku ie delo tiskarskega škrata (izgovor je dober, če... itd.). Gustelnu pa ne bom odslej ničesar več verjel.
Božo.
PROFESORSKA.
Profesor Petelin sreča znanca: »Oh, glej ga Matjaža, sto let te že nisem videl . kje vendar hodiš, Kaj pa -dela tvoja žena?«
»Toda Joža, saj jaz vendar nisem oženjen!«
»A tako, saj res,» se praska profesor Petelin po pleši »pa -kaj sem hotel že reči? Da, koliko časa pa si ile neporočen?«
D. Goflja:
PUST
To bil je včasi čas norenja čas smeha in brezskrbnosti, ko človek siti ni več vedel, kaj še bi od prevzetnosti.
Natikal človek si je maskoi, da bil je videti ves nor, premnog pa res ni rabil maske — brez nje je bil norčije vzor.
Po cestah so bili sprevodi, prav pustno vsi našemljeni, ljudje so bili v teh) sprevodih veseli, nasmejani vsi.
Po zraku švigali konfeti, po tleh noreli so ljudje, po vodah plule ladjice so z lampijončki okrašene vse.
Doma smo cvrli v ponvi krofe nihče se menil ni za kruh — za tako mastno slavje bil je resnično le premnogim suh.
In praznili smo polne sode naj razne jš ih, prepristnih vin, ki jih dostavljali so v grlo kar literček za osem din.
Potem prišla je pepelnica in človek se je spokoril, s pepelom je potresel glavo, ves dan celo se je postil.
.Tako bilo je v prejšnjih časih, današnji pa drugačni so.
Sicer so maske tudi danes, samo da večkrat — plinske so...
Kar je sprevodov, niso šeme,
za — krušno moko begajo,
ljudje so resni V njih, vsi tihi,
le včasi kaj preklinjajo.
' •
Po zraku švigajo trdnjave, po tleh morijo se ljudje, po vodah ladje z vso poisadko in s tovorom! se potope.
Doma ni krofov, ni maščobe, doma je borba le za kruh, je vino draga tekočina, zato je človek danes — suh.
Zato ni treba pepelnice, smo itak vedno praznih ust, pust — pepelnica, toi je eno, pust danes čas je, ki je — pust...
VZPODBUDA.
»Gospodična Mija, pomoči se mi je sanjalo, da sem vas prosil za' rokov Kaj naj to pomeni?«
»Da ste pomolči pametnejši, kakor podnevi,«
Za pustno razpoloženje
»... za božjo voljo, ne dajajte Klo-tildi več vina, saj vidite, da že več ne ve, kje ima usta!«
— Praviš, da ima malo prostora? No, tudi nam plesalcem v ljubljanskih plesnih dvoranah se ne godi boljše.
—	Ti bi moral pričeti novo življenje!
—	Pre... pre... pre... pozno!
—	Za to ni nikoli prepozno!
—	No, potem i... i... mam pa š... š... še... dovolj časa!
NERODEN NASLOV
Neki znani francoski šaljivec se izpre-haja po Parizu. Ustavi se pred gostilno, ki je nosila napis »Pri dveh oslih«. V tem stopi na prag gostilničar.
Šaljivec ga vpraša: »Ali ste vi tu gospodar?«
Gostilničar »Da, jaz!«
Šaljivec: »Rad! bi govoril z vašim družabnikom.«
Gostilničar: »S katerim družabnikom? Jaz nimam nobenega družabnika, temveč sem samostojen gospodar.«
Šaljivec: »Zakaj pa imate potem v naslovu dva osla?«
SENTIMENTALNA DUŠA
» ... počakaj, počakaj, dovoli, da ti pripovedujem najprej o svojem gorju.«
MED POTJO NA MAŠKARADO
» ... popraskajte me, prosim, s „tisto stvarjo malo po hrbtu.«
(Vsled zakasnitve številke že malo Izven pusta.)
Vsem mlodim Prlečkam, kere hi se rade ženile/
To edniog sen cilja, ka do Čehi, keri se nedo oženili, mogli pločati štibro, Tepa ka mene tildi nebi to doletelo, sen si misla, kan se r.ojši ložetna, kak pa bi štibro plaviva.
Dugo sen štindera kak bi jas priša do sne-fae? Včosiik ipoglednen tildi malo v cajtinge; zodjokrot sen še zodjo stron gleja, pa sen vida, ka bi se jih več rado ženilo, ne samo jas, ka se te le venda tildi bojijo šttbre!
Jas pa kerešte nebi radi ima, da so zaj žmetni cajti, da je že itak skoro vse na kcr-te Zato bi rad takso doba, kera bi mela bor eno por žaklof mele, ove t ipinularce, pa takso', ikera nede mela na žoikli napisano, ka je toplnularca, vačig mo jo žtnetno spravili v Marprog.
V Marprogi majo zaj že ali takso modo, ka glejajo v ¡visakši ižakja pa v vsakši kttfer, če bi še ke kaj te hojše mele na;š i. Pršm.u-glali bi še jo venda lebko le v cekrih. Tan še ne glejajo tak zlo notri ka bi keri pr-nesa.
Škodilo tildi nebi, če bi si prnesla kaj' zo-bila ali pa žm-o-ca ¡s seboj, vačig si nemo mogli kroiof pražiti. Žmoc je zaj til drogi, Veštele marproške svije majo samo meso, Špeha pa nič. Na ploci ga ali že nič ne dobiš, menda že svinje z Špehom tildi štrajkajo?
Žepa ka nemo preveč daleč prišli, van stoviri toto ženinovo ponudbo. To je ali samo za mlode, za preveč store ne, ka se nede kakša sto-ra hrglača znajšla, pa mi pisala.
Tepa ksoj ali:
Jas, Ženih bres peneiz, sin pokojnega Proz-nega žepa in še Žive rastrtgane ro-bače, rojen 6 marca jezaro ¡olsenlsto edenoštirideSetega leta v vesi Lakota, opčina Veka žeja, okrajno glavarstvo Veka potreba, zviičeni mesor, zmožen biti tam, ke dosti ne delajo, iščem sebi glihno sneho, kero bi pusta včasih po gostiivaji, če de imela premalo mele.
Dikline, kere ibi štele priti pod takšo ¡streho, naj hitro pišejloi (fašenk de skoro- tii) cajtingan »Toti list« pod »'Radi mo se meli« v Marprog.
Po isneho mo prišli -z rsoj. Voglednikiof -de več, ka te si lehko zbirale.
Na gostiivaje pa mo pozovali samo tiste, keri ¡dio dovali: ¡meló, ¡piiter, j-oj-ca (sarmo žla-prtkof ne), ktire, pišence, recokc pa gosoke, Snehe želen Ženih v Marprogi,
V ŠOLI
Učitelj: »Kdo pa ima kokoš s seboj?« Učenec v klopi: »Nihče! Janez, ki na zemljevidu išče Kokro, namreč — jecla!«
NE BOJITA SE BREZPOSELNOSTI!
Merkur: »Dragi Mars, dokler naju bo svet tako ljubil, se nama ni bati brezposelnosti.«
Učitelj
(Po Prešernovi pesmi »Učenec«)
Klel je neki mlad učitelj pust na pepelnično jutro, te besede je govoril v jezi svoji tisto uro:
»O, predpust! ti čas presneti, da bi več ne prišel v drugo!
Ti na mojo borno plačo> si poslal požrešno kugo, si mošnjico mi ubogo djal popolnoma na suho; za ušesom se zdaj praskam, gledam to draginjo čudno: penezov za kruh jaz nimam, a imam še karto krušno; vendar to M še prenesel, to še ni največji hudo.
0,	predpust! ti čas presneti, da bi več ne prišel v drugo! Petroleja ni dobiti, vsak večer grem v temno luknjo in zato — brez vse priprave — zaostcd s snovjo sem učno; o, kaj rekel bo nadzornik, če opazi to zamudo; vendar to bi še prenesel, to še ni največji hudo.
0,	predpust! ti čas presneti, da bi več ne prišel v drugo;
Si omožil dokaj deklic,' in med njimi mojo ljubco, dolgoletno mi nevesto, to je Reziko naduto, ki mi je že dolga leta pihala vsak dan na dušo.
Da si z njo me ti oženil, oh, to je največji hudo.U
Dve kulturni . . .
Ljubljanska drama ima sicer kar Šesto nadstropje na programu, vendar je upal pisatelj Prag stopiti na njen prag, potrkati na njena vrata in pokazati igro »Zaprta vrata«, ki so se ji dramska vrata na stežaj odprla, da je prišla čez prag in stoži razne pisarne pravi do premijere, kamor marsikatera igra, revirno domača, nikakor ne more, ker obtiči kar na kakem pragu ali pa se greje v kakem predalu.
Profesorja Branko in Stanko sta jih pozdravila, namreč člane ljubljanskega Literarnega kluba, oni so pa recitirali svoje pesmi in druge literarne pridelke. Bili so Severin Šali, ki pa nastopa zelo resno; Ivan Čampa, ki preganja jesensko moro', France Novšak s svojo milo Bibiko, dva Ceneta (Vipotnik in Kranjc) ter kar trije Jožeti (Dular, Brejc in Kastelic).
Za slovensko pesništvo se torej ni bati, obzorja so svetla, četudi mladi pesniki še nekam preradi plavajo za oblaki.	<
PRED SODNIKOM
Sodnik: »Le kako morete priti sem tako našemljeni?!«
Obtoženec: »Saj ste vendar v pozivnico napisali, naj Se javim v očetovih stvareh!«
VPRAŠAJ
Sklenili sta mir dve državi' balkanski,
nevtralen ostati pogodbe je smoter; ves tisk pa zastavlja vprašaj velikanski:
Kedo tej pogodbi bil tihi je boter? PRODAM
Ker se bojim kontrole, odprodajam večjo količino zalog, ki sem si jih nakopičil v boljših časih. Cena solidna. Prodaja pod roko. Neanonimne ponudbe z obljubo molčanja na upravo lista pod šifro »Špekulant«. >
Ivan Rob:
Štirje stezosledci

XXIX.
Pod drevesom v. hladni senci mladi se zbero Slovenci; gozd — to fantje sklenejo — treba preiskati bo. 1
XXX.
Slavko hosto preiskuje, temne misli premišljuje: kaj, če medved piišvedra in ga v kose razcefra?...
Jože vleže se na travo, roke položi pod glavo. Kdor ima preveč ma.sti, rad zadremlje, rad zaspi.
Pavel z golimi rokami ježa osvojiti kani.
Ac, od prstov kri curlja: zver bon-tona ne 'posna.
(Nadaljevanje iz »Totega lista« sledi redno v »Novem Totem«
Filmi,
ki jih morete videti v Ljubljani:
Velika francoska umetnina
n Jutri prične življenje“
(Begunka)
V glavnih vlogah: Jean Chevier, Larquey in Aimos.
v kino „MATICI"
Telefon 22-41.
#
Od 1.—4. marca
Siva hiša ob Hudsonu
Warner Bros. film v režiji Anatola Litvaka.
Od 5.—7. marca
Film:	k;1- , : j 1
„Pesemrn ladosti*,
v katerem nastopajo prvič komisarji Johnny Davis, Buck in Bubbles, Ted Healy in Walter Catlett.
V kino „SLO51“
r"MI	........m~
Telefon 27-30.
#
„Opereta"
Willy Forst v svoji najlepši in najnovejši filmski umetnini.
a Kino „iinioinr
Telefon 22-21.
Filmi
ki jih ne morete videti v Ljubljani:
V SENCI KOSTANJEV NA KONGRESNEM TRGU.
Vse je bilo za filmanje pripravljeno, pa so kostanje posekali. Tako je prišla Ljubljana ob zelo lepi film.
OTROŠKA PAMET.
Visokošolec pravi pri kosilu svoji sestrici: »Cilka, tako velika si že, pa še ne znaš jesti!«
Cilka: »Kar pusti me ¡s svojimi pridigami! Mama mi je včeraj povedala, dla si se ti tudi šele na vseučilišču naučil piti.«
NA LOVU,
Nedeljski lovec Jaka jo mahne na srnjaka. Vodi ga izkušen lovec. Čakata dobre pol ure, kar se prikaže srnjak.
»Skrijte se še bolj,« zašepeče lovec,
»Zakaj neki,« se zasmeje Jaka samozavestno, »kaj mislite, da se ga bojim?«
ŽEMLJICA PO 50 PAR
zelo pričakovana zadevica, ki pa je odšla iž neznanih vzrokov neznano kam.
ZANIMIVOSTI LETA 1943.
Na ta film mora publika počakati še dve leti.