KRALJEVINA SRBA, HRVALA 1 SLOVENACA
UPRAVA ZA ZAŠTITU
RAZRED 72 (6)
PATENTNI
INDUSTRIJSKE SVOJINE
IZDAN 1. AVGUSTA 1925.
SPIS ŠTEV. 3048
Sosičte Schneider & Cie., Pariš
Aparat za viziranje kod poljskih topova kombinovan sa uredjajem za pokazivanje položaja po strani i visini te uredjaji za korekturu inklilacije od lafete
po strani i dužini
Prijava z dne 28. marca 1921.	Velja od 1. avgusta 1924.
Prvenstvena pravica z dne 14. januarja 1919. (Francoska)
Ta iznajda se tiče priprave za viziranje, uporabne posebno za poljski artilerijski materijal.
Ta aparat je napravljen na način, ki dovoli enemu in istemu strežanju izvrševati vse manevre viziranja, uravnjanja topa v višino in korekcije, ki izhajajo iz stranskih in višinskih inklinacij lafete. Priprava dovoljuje pre-membo nastavka in istočasno, na temu primeren način premembo strelnega kota topa pri čemer pušča vizirno črto nepremično naperjeno na cilj v slučaju direktnega streljanja ali na pomožno točko v slučaju indirektnega streljanja.
V ta namen je priprava opremljena na znan način s podporo, ki se vrti na kraku, kateri se sam vrti krog osi, ki je vsporedna z ožjo topa, in ki jo nosi eden vrtilnih čepov (touril Ion) ležišča. Ta podpora se da potom kakega že znanega sredstva premikati skupno s krakom, ki je služi kot točišče, okrog členkove osi na frtilniku ležišča, kar dovoljuje, da se da priveiti zopet v vertikalno ploskev.
Z druge strani se da premaknuti med vrtenjem tega kraka tako, da se more, ker se je podpora v naprej postavila navpično, potem privesti aparat za viziranje v pravem pomenu besede v vertikalno lego.
Kar bistveno karakterizira iznajdbo, je, da nosi na ta način napravljeni aparat za viziranje direktno pripravo za čitanje višine zve-
zano s pripravo, ki omogoča upravljanje stranske lege, katera zadnja priprava more biti po-meščena popolnoma ali deloma v podpori aparata za viziranje. Vez med pripravo za upravljanje stranske lege in pripravo za čitanje vi šine je taka, da premakne služabnik, ko uredi top po strani, autoraatično pripravo za poka-zovanje višine za odgovarjajoč kot; tako da more isti upravitel takoj nato, s tern da manevrira s mehanizmom za merenje v višino, dovesti top do inkliuacije, ki odgovarja strelnemu kotu, s tem da postavi enostavno gra-duacijo zaželjene višinske smeri v sklad s pomožno točko, ki se nahaja na podpori priprave za viziranje.
Različne forme izvedbe te iznajde so pokazane kot primer na priključenih risbah:
Slike 1 do vključno 4 kažejo 1. slučaj izvršitve.
Slika 1 je dolžinska elevacija z delnim prerezom po I—I slike 2, katera je višinski prerez po II—II slike 1.
Slika 3 je ravni presek po III—III sl. 1.
Slika 4 kaže v elevaciji en detalj priprave za pokazovanje lege.
V teh slikah označa A aparat za viziranje sam na sebi, kakršnega&ibodi znanega tipa, vložen v cev b napravljeno na podpori B. Ta podpora se da vrteti na znan način na kraku, C, ki je v ta namen op emljen z vrtilnim Č*pom c; imenovani krak se premika sam okoli osi D, paralelne z osjo topa in ki jo nosi
Din. 75
eden izmed vrtilnih čepov E nosilca lafete.
P označuje ono izmed sten latete same.
Podpora B je opremljena s podaljškom B’, ki je opremljen s sterično glavo b’, ki leži v cilindrični cevki g, ki je napravljena v tekaču G. Ta tekač tvori matico na brezkončnem vijaku H, ki se vrti v popstavku I, premičnem v vodilu 1, napravljeno v steni lafete. F. To vodilo v krogovem loku, ima svoje središče na osi vrtilnega čepa E.
Ako manevriramo z narobčkanim gumbom i, se premakne cevka - matica G na z vijugami opremljenem količu H, kar povzroči, da se začne vrteti podaljšek B1 in vsled tega tudi podpora B okolu členske osi D. S pomočjo tega znanega sredstva se da podpora B zopet privesti v vertikalno lego, pa naj bo osna in-klinacija lalete in torej tudi vrtilnega čepa E kakršnakoli. Vemo paj da se, ko smo privedli podporo B zopet v vertikalno lego, inklinacije, ki so se poleg tega še podelile topu, korigirajo automatično z ozirom na inklinacijo oši potom manevra naravnanja v smeri, ki obdrži vizirno linijo namenjeno na cilj. Vzravnanje podroba B se izvrši, ako privedemo mehur libtle J med njegove pomožne točke.
Kakor bomo videli v nadaljnjem, se doseže vertikalnost vizirnega aparata v ožjem smislu s tern, da se premakne pero 1 v vodilu 1.
Aparat je vertikalen, kadar se napaja mehur libele K med svojima pomožnima točkama.
Soglasno z iznajdbo tvori podpora B potom osi L, vsporedne osi vrtilnega čepa c. direktno vrtišče na. bobenček M, ki pokazuje višino nastavka. Gibanje tega bobenčka je zvezano na eni strani z gibanjem vrtilnega čepa E in na drugi strani z gibanjem priprave, ki nmogoča določitev stranske lege. V ta namen je bobenček M tesno zvezan z oporiščem, ro, ki sega v nazobčan sektor n, ki ga nosi krak
N,	tesno združen s krakom C.
Vidi se takoj, da vsled te kinetične zveze med oporiščem m in vrtilnim čepom c opore B vsako rotacijsko gibanje vrtilnega čepa E krog njegove osi povzroči istočasno s svobodnim premikanjem vrtilnega čepa c v imenovani okrožajoči podpori B, tudi vrtenje oporišča m in bobenčka M. Pri tem gibanju se skpla bobenčka premika pred pomožno točko
O,	označeno na pušici B.
Zveza med bobenčkom za višino M in pripravo, ki označa stransko lego se udejstvuje na sledeči način:
Podstavek I nosi nazobčani sektor I1 po loku kroga, ki je koncentričen z vrtilnim čepom E; zabovje tega sektorja, ki ima svojstva vijaka, sega v brezkončni vijak P, ki se vrti v podstavku Q, speljanem v vodilu f1, napravljenim v steni latete P. Podstavek Q nosi o
svoje strani nazobčani sektor O1, koncentričen z vrtilnim čepom E, in ki setja v brezkončni vijak It, ki se vrti v opori F1, tesno zvezan s steno lafete F.
Vidi se, da ako manevriramo z narobčkanim gumbom p, ki ga nosi vijak P, premaknemo nazobčani sektor I1, doeim se podstavek Q ne more gibati vsled sezanja sektorja (j v vijak It. Premikanje sektorja I1 določa vrtenje opore B—B1 okrog vrtilnega čepa c in torej tudi odvijanje oporišča m na zobča-tem sektorju n.
Is tega sledi, da, ako naklonimo vizirni a-parat za kot, ki odgovarja legi cilja, premaknemo istočasno za isti kot bobenček za višino M. Ako manevriramo z narobčkanim gumbom r, ki se nahaja navijaku H, premaknemo zobčati sektor Q‘ in ob enem s tem, ker sega sektor P v vijak P, tudi podstavek I, povzročajoč tako rotacijo opora B okrog vrtilnega čepa c.
Podstavek Q nosi skalo stranskih leg q, ki je premična pred pomožno točko, T, zarisano na podstavku I. Podstavek Q nosi, z druge strani, libeio ,z zračnim mehurjem S.
Operacije uaravnanja topa s pomočjo opisanega aparata se udejstvujejo na sledeči način:
Kadar je topp.a os horizontalna, mora biti pomožna točka O, kj se nahaja na pušici — opori B nasproti ničli skale pa bobenčku za višino M. Ker je vizirni aparat vertikalen, se mora ničla skale stranske lege q istočasno nahajati nasproti oporni točki T, zarisani na podstavku I.
Z ozirom na to, je li lega cilja določena po dhektnem opazovanju ali pa se je označila strežaju potom poveljevanja, se inklipira črta smeri, s tem, da manevriramo z gumbom p tako, da jo naravnamo na cilj ali pa privedemo stopinjsko razdelitev leg q, ki odgovarja kotu dane lege, nasproti pomožni točki T.
Ako spravimo v delovanje vijak P, da damo kot lege, premaknemo zobčati sektor I1 in vsled tega tudi podstavek I in potom poslednjega podaljšek B1 in oporo B, katera se pri tem gibanju vrti okrog vrtilnega čepa c. Istočasno se oporišče m odvija na zobčatem sektorju e, ki -ostane na mestu; ničla skale višinskega nastavka je vsled tpga z ozjrom na pomožno točko o premaknjena za kot, ki je enak kotu lege.
Z ozirom na to, ostane li vizirni aparat namenjen na cilj ali pa se inklinira glede na lego, ki se je označila potom komandovanja, bo mogel strežaj inklinirati top za kot, ki odgovarja kotu namerovanpga strela, s tem, da manevrira z mehanizmom za naravnanje na višino, tako da privede skalo bobenčka M, odgovarjajočo dani višini, nasproti pomožni točki O,
Za isto lego bo strežaj lahko modificiral višino, ne da bi črta smeri prenehala biti namerjena na cilj ali inklinirana glede na dano lego.
Poprave, ki jih zahtevajo povprečne in dolžinske inklinacije lafete v poteku strelnih operacij, se izvršujejo, kakor je bilo rečeno zgoraj, oziroma z menevriranjem narobčaanih gumbov i in r.
Kakor kažeta sliki 1 in 4, se s stopnjami zaznamovana ploskev U nasajena na zareza nem količu P, premiče pred kazalcem (indeksom) u, ki ga nosi podstavek Q. Za polni obrat gumba p se podstavek Q premakne za en oddelek skale za lego q. Ako na pr. en oddelek skale q odgovarja desetim tisočinam, bo vsak izmed sto od<-lkov diska U odgovarjal eni desetisočini.
Z druge strani je razmerje števil zobov o-porišča m in sektorja n izbrano tako, da ploskev, ki ima višinsko skalo, izvrši polni obrat kadar povzročimo, da preide top od ene k drugi izmed svojih skrajnih inklinacij.
Sliki 5 in 6 kažeta v delni elevaciji in prerezu po V—V slike 0 in v ravnem prerezu po VI—VI slike 5 varijanto oblike izvršitve, ki smo jo ravnokar opisali.
Ta varijanta se razlikuje od predidoče oblike realizacije samo po načinu zveze med vrtilnim čepom e in organom, ki je tesno združen z višinskim bobončkom M in montiran na osi h, ki jo nosi oporna pušica B. Oporiše m je tu nadomeščeno z navadnim malim diskom, na čegar obsegu (periferiji) je pritrjen eden izmed koncev upogljivega traka V, ki je napet na glatkem sektorju, narejenem na kraku N in pritrjen s svojim drugim koncem v* na iraenovanem sektorju.
Spiralno pero W je pritrjeno s svojim no-trenjim koncem w na oev M in s svojim zunanjim koncem na notarnjo steno višinskega bobenčka M.
Premikanje podaljška B1 bodo povzročila navijanje ali pa odvijanje traka V, ki bo ostal trajno napet vsted delovanja Spiralnega peresa W. Prednost tega načina zveze pred onim, ki ga nudi predidoči primer, obstoji v tem, da odstranja poipote, ki nastanejo vsled cjelovunj^ katero se lahko vrši med zobovjom sektorja n in oporišča m.
V	primeru, ki smo ga ravnokar opisali, je priprava, ki pokazuje lego, postavljena izven onome pušice B, t^ko da se njena zveza z vtvinskim bobenčkom nahaja na ta način deloma znotraj opore B, delom zunaj nje.
V	primerih, ki jih hočemo opisati v naslednjem, ležita priprava za pokazovanje lege kakor tudi njena zveza z višinskim bobenčkom popolnoma v podpori vizirnega aparata.
Slike 7, 8 in 9 kažejo prvi primer te vrste
konstrukcije.
Slika 7 je dolžinska elevacija.
Slika 8 je elevacijsko povprečni prerez po Vlil—Vlil slike 7.
Slika 9 je ravni prerez po IX—IX skike 7.
V tem premeru sega zobčasti sektor n, narejen na kraku N v oporišču Q1, tesno združen s ploskovijo Q, katera se premiče okrog vrtiši-a L, ki ga nosi opora B. Ta ploskev Q nosi na periferičnem robu skale q. ki pokazuje kote lega; prilagodi se v bobenček M, ki nosi na svoji periferiji višinsko skalo. Rob ploskve Q je trajno stisnjen med dnom bobenčka M in notranjim pritrjenim obročem M1, potom Bellevillovih stiskal X. M2 je na-robčkan gumb, ki dovoljuje manevriranje z bobenčkom M.
To, da je ploskev leg Q priklenjena na višinski bobenček M, jamči za solidarnost teh dveh ogranov pri rotacijskem gibanju, ki se podeli oporišču Q1. Nasprotno pa to prikle-njenje ni dovolj silno, da bi preprečilo pre-mikaeje v kotu med M in Q, ki nastane vsled manevriranja narobčkanega gumba M2.
Ako manevriramo s tem gumbom M2, do-čim ostane ploskev Q na mestu, ker sega oporišče Q' v zobovje zobčatega sektorja n, premaknemo bobenček M; v tega bobenčka so na dveh diametralno nasproti si ležečih točkah vrezana okenca M3, skozi katera se vidi q ploskev za lego Q. Nasproti tem okencem bobenček M kazalca T in T1, ki se pri koto-vem gibanju višinskega bobenčra na ta način premikata na skali za lego.
Kada hočemo naravnati top v višino brez direktnega opazovanja cilja, to se pravi, kadar predamo označbo lega strežaju potom povelja, tedaj ta strežaj, da podeli topu lego, manevrira z gumbom M2, tako da privede kazalec T v lego nasproti onega dela ploskeve Q, ki odgovarja kotu označkne lege; z drugimi besedami, strežaj premakne višinsko skalo za kot, ki je enak kotu dane lege.
Da se slednjič dvigne top za kot, ki je enak strelnemu kotu (algebraična svota stranske lege in višine), bo treba strežaju samo še manevrirati z vkirnim mehanizmom v višino, tako da privede višinsko skalo, odgovarjajučo dani strelni daljavi, nasproti fiksni pomoćni točki O, ko je nosi opora B.
Delovanje vizirnega mehanizma na višino potegne za seboj potom vrtilnega čepa E tud krak CN, oporišče Q1 in celotno QL.
To, da je nameščena priprava, ki označa lego, v notranjosti opore B, omogoča izeno-stavljenje naprave, ki korigira povprečne in dolžinske inklinacije lafeta.
Kakor pokazujeta slika 7 in 8, je matica Y, premična v podaljšku B1, nataknjena na z vijugami opremljenem količku H, čegar en
konec ima sferično glavico h, spravljeno v ležišču odgovarjajoče oblike F2, ki je pritrjena na steni lafete F. V nadaljevanju podaljška B' je napravljeno ležišče za okroglo glavico z gonelne kljuke Z, k s svojim nasprotnim koncem Z1 vtori ležišče za okroglo glavico R1 valjaka R, ki se premiče v matici F3, katero nosi stena lafete F.
Ako manevriramo z narobčkanim gumbom y, se premakne matica Y na z vijugama o-pramljenem količku H in tako se da obdržati opora B v vertikalni legi z ozirom na popravo povprečnih inklinacij lafete.
S tem, da manevriramo z gumbom r, se premakne z vijugami opremljeni količek R v matici F3 in ta potegne na seboj tudi vrete • no Z in krak B1, pri čemer se količek H s svojo glavo h pomakne v fiksno ležišče F2. Ta poslednji manever omogoči napraviti poprave, ki odgovarjajo dolžinskim inklinacijam lafete. Kadar mora upravitelj topa ugotoviti lego potom direktnega opazovanja cilja, manevrira z gumbom r tako dolgo, dokler ni naravnal vizirne linije na ta cilj. Pri tem gibanju se opora B premika okrog vrtilnega čepa c, ki ostane nepremičen, medtem ko se oporišče Q1 odvija na zobčatem sektorju n. Visinski bobenček M, solidaričen s ploskvijo Q, se obrne za kot, ki je enak kotu, za katerega sa je primaknila opora B. Iz tega sledi, da se je višinska skala, kot poprej, za operacijo indirektnega streljanja, oddaljila z ozirom na pomožno točko 6 za kot, ki je enak kotu tege.
Slike 10 do 12 predstavlajo izredno priprosto obliko izvršitve: Slika 11 je dolžinski e-levacijski prerez.
Slika 11 je stranska elevacija s prerežem po XI—XI slike 10.
Slika 12 je delna elevacija enega detalja.
V tem premeru je vrtilni čep c, napravljen na kraku 0, ki je pritrjen na vrtilnem čepu ležišča E, razširjen in nosi v svojem središču, v obliku odrastka, os L, na kateri sta montirana višinski bobenček M in ploskev za lego (j. Oporna pušica B tvori v splošem bobenček, montiran direktno na vrtilnem čepu c.
Ploskev Q je tosno združena z oporiščem Q1, sega v zobčato kolo b2, ki se premika okrog osi b1, katera se opira napušico B. To oporišče b2 sega z druge strani v zobčati venec c1, ki je narejen v oblik izrastka na obsegu vrtilnega diska c. >
Višinski bobenček M, ki nosi svojo skalo na robu, tako da se ta skala premika pred pomožno točko O, vrezano v pušici B, ima na drugi strani dva kazalca T, T1 v obliki izrastkov, ki se premikata pred skalo q ploskve za lego Q. Ta poslednja je vdelana v bo-benčku M in se vedno krepko tišči k njemu
s pomočjo dveh pritiskalcev na vzmet X. Vendar pa se lahko podeli bobenčku M, gibanje v kotu na ploskvi Q, ki je imenovani bobenček v ta namen opremljen z manevrir-nimi gumbi M4.
Ko je bil dan kot lege potom povelja, premakne strežaj bobenček M, tako da privede, kakor zahteva slučaj kazalec T ali T1 pred skalo lege, ki odgovarja temu kotu. Ničla višinske skale je na ta način prestavljena z ozirom na pomožno točko O za kot, ki odgovarja legi cilja.
Ako manevriramo odslej nadalje z mehanizmom za naravnanje v višino, bo zadosta-valo, da se nahaja top v inklinacijskim kotu nameravanega strela, ako privede strežaj skalo bobenček M, ki odgovarja dani višini, v lego nasproti oporni točki 0.
Naprava za manevriranje z oporno pušico B z ozirom na direktno streljanje, kakor tudi naprava, ki ima vršiti poprave, katere so potrebne vsled povprečnih in dolžinskih inklinacij lafete, sta isti kot v predidočem primeru.
Kadar postavi strežaj višinski nastavek s tem, da premakne potom vrtelnega čepa E krak C—c ostane os b3 nepremična, dočem se zobčati venec c1 vrati; radi tega je napravljena v disku c izdolbina c2 v obliki krogovega lega.
V	primerih, ki so bili ravnokav opisani, sta višinski bobenček in ploskev za določitev lege montirana direktno na vrtišču L, ki ga nosi opora B vizirnega aparata, vrtešče, ki istočasno nosi organ (oporišče n ali Q4), kinetično zvezan z vrtilnim čepom c imenovane opore. Iz tega sledi, da mora stražej, ako hoče čitati skalo sa lego, zavzeti pozicijo, ki je različna od one, katero zahteva čitanje višinske skale in manevriranje z raznimi organi, ki jih kontrolira. Primer izvedbe, ki ga predočujejo slike 13 do 15 vključno, odstra-nja te neugodnosti.
Slika 13 je dolžinska elevacija z delnim prerezom po XIII—XIII slike 14, kutera je ploskovni prerez XIV—XIV slike 13.
Slika 15 je stranska elevacija z delnim prirezom po XV—XV slike 13.
V	tem primeru je oporišče m montirano na vrtištu L, iu potom zobčatega sektorja n kinetično zvezano z vrtilnim čepom c, to oporišče m tvori torej celoto s koničnim zobča-tim kolesom 1, katero zopet prenese gibanje imenovanega oporišča m kotovemu oporišču 2, nasajenemu na osi 3, ki je vsporedna s šarnirom D in se vrti v elementu oporne pušice B. Na tej osi 3 sta montirana višinski bobenček M kakor tudi ploskev za določanje lege Q, vdelano na tem bobenčku. Solidari-zacija med M in Q se doseže na primer po-
tom sredstva, ki je slično onemu, katero je navedeno v načinu izvedbe v slikah 7 do 9, to se pravi potom vzmetov X.
Tako vidimo, da za indirektno streljanje kakor v predidočih primerih, ako naslonimo pušico B z ozirom na kot dane lege, pri čemer strežaj č.ta inklinacijo na lego označa-joči skali q, katero vidi, ne da bi mu bilo treba premeniti pozicijo.
Bred lego označujočo skalo (| se premika kazalec T, m črtan na višinskem bobenčku M.
Višinska skala je narisana v obliki špirale na zunanji strani ploskve M, kakor kaže to slika 15- Ta skala se da premikati pred kazalcem 0, narisanim na podstavku O1. Ta poslednji se premika po radialnem vodilu B2, ki ga noT pušica B in se da tako privesti poljubno v lego nasproti katerikoli vijugi Spiralne skale.
Pušica B ima podaljšek B1 opremljen na svojem prostem koncu z glavo b1, vrtkanjem v cilindrično cevko g. Cevka g. tvori matico G na z vijugami opremljenem količku H, s katerim se da manevrirati potom narobčka-nega gumba i, ki se vrti v podstavku I, napolnjenem v vodilu t, ki ga nosi stena la-J te F.
Podstavek I tvori s svoje strani matico na vijaku It, s katerim se da manevrirati potom narobčkanega gumba r in kateri se vrti v imenovanem vodilu t. Ako manevriramo s gom-born f, se premakne matica G na vijaku H v o.igied temu, da se privede opora B potom rotacije okrog šarnira 1) v vertikalno lego. Ako manevriramo z gumbom r, se premakne podstavek I na vijaku R tako, da potegne za seboj cevko matice g—F ter premakne podaljšek B1 in torej tudi pušico-oporo B na vrtilnem čepu c.
Slika 16 in 17 kažeta še poslednji primer izvršitve.
Slika 16 je dolžinska elevacija z delnim prorezom po XVI—XVI slike 16, katera je elevacijski prerez po XVII—XVII—XVIII slike 16, pri čemer se mislimo del prereza XVII—XVIII položen v prorezno ravnino XVII—XVIII, to samo pa si mislimo položeno v projekčijsko ravnino.
V tem primeru .je vrtišče L, kakor v obliki izvedbe slik 10 do 12. napravljeno v obliki izrastka na vrtilnem čepu c z ozirom na geometrično os poslednjega. Visinski bobin-eek M, montiran na tem vrtišču, je v tesnem stiku z oporiščem m, ki je kinetično zvezano z vratilnim čepom c pušice-opore B. Ta zveza je dosežna s posredstvom trabantnega kolesa 4, ki je montirano na osi 5, katera je všporedna z vrtiščem L in bi jo nosi krak N. Kolo 4 sega v zobčšti obroč Q3, ki deluje vzajemno z višinsko ploskvijo Q. Na zunaj
nosi ploskev Q vijaku podobno zobovlje Q4, ki sega v tangentni vijak 6, kateri se vrti v pušici B in se da kretati potom narobčkanega gumba 7.
Vrtilni čep c ima na koncu kraka e3 kazalec O, ki se da premikati pred višinsko skalo.
V svrho operacije direktnega streljanja naravna strežaj linijo smeri na cilj s tem, da v ta namen primerno nagne oporo B potom vrtenja poslednje okrog vrtilnega čepa c.
Ta manever se izvrši s pomočjo mehanizma^ ki ga predstavlja risba kot primer. Ta mehanizam sestoji iz cevke 8 opremljene z rob-čkastim gumbom 9 i ki se premika potom kolenčastega nastavka 10 v ležišču 11 temu primerne oblike, katero ležišče se opira na pušico B. Matica 8 se navija na vijugasto zarezanem količku 12, pritrjenem po Cardano-vem pravilu na oporo F4, ki jo nosi stena lafete F.
Ako zavrtimo matico 8 v željeni smeri, nagnemo opori B tako, da naravnamo vizirno linijo na cilj. Rotacija pušice B potegne za seboj sorazmerno premikanje v kotu tangen-tnega vijaka 6 in zobovja Q4, s katerim se je sprijel. Iz tega sledi, da se stransko lego označajoča ploskev Q obrne za kot, ki odgovarja legi, pri čemer potegne s seboj potom satelita 4 višinski bobenček M, čegar skala je odmaknjena z ozirom na kazalec O. Da se nagne top za kot, ki je enak strelnemu kotu, je treba le, da strežaj postavi višinski nastavek s tem, da manevrira z vizirnim mehanizmom v višino, tako da privede skalo izbranega višinskega nastavka nasproti kazalcu O.
Ker je ugotovljena zveza potom satelita, kazalec O ne ostane nepremičen, kot v predidočih primerih, temveč sepremiče.ob enem z vrtilnim čepom e in sicer tako, da se njegovo kretanje izvrši v nasprotni smeri nego kretanje višinskega bobenčka. To premikanj® zahteva dejstvo, da višinski bobenček ne stoji direktno pod vplivom vrtilnega čepa E, ker oporišče m dobivasvoje gibanje s posredovanjem satelita.
Ako hočemo vršiti indirektno streljanje, damo dejstvovati ploskev za lego Q s pomočjo vijaka 6—7, tako da privedemo izbrano skalo za lego nasproti kazalcu T, ki je začrtan na pušici B. Kot v slučaju direktnega streljanja, povrzročimo tudi tp delovanje višinskega bobenčka M potom ploskve za lego Q in s posredovanjem satelita 4.
Naprava, s katero se privede opora B v vertikalno lego v slučaju inklinacije vrtilnega čepa E, sestoji iz vijaku sličnega količka 13, pi Urjenega po Cardanovem načinu na oporo 14, ki je tesno združena s steno lafete F. Natem vijaku se navija matica 15, s katero
se da manevrirati potom gumba 16 in ki se vrti v podaljšku B1 pušice — opore B
Tako vidimo, da najdemo pri vseh opisanih obliiah izvršitve kot značilno, bistveno, vsem skupno svojstvo to, da je položeno v pušico-oporo B vizirnega aparata vrtišee L, na katerem je montiran organ (oporišču ali disk in ali pa oporišče (j1), zvezan kinetično z vrtilnim čepom c te opore in pa zvezm med tem organom in višinskim bobenčkom M ali ploskvijo za lego Q; pri tem povzroča delovanje vrtilnega čepa E ležišča obvladanje imenovanega organa, dočim povzroča inklinacija opore B vsled rotacije krog svojega vrtilnega cepa c odvijanje istega organa na tem vrtilnem čepu. Ta organizacija združuje v rokah istega stre-žaja pri najmanjšem možnem številu organov mehanizem za upravljanje stranske lege, mehanizem za upravljanje višinskega nastavka in napravo za poprave povprečnih in dolžinskih inklinaeij lafete; vrhu tega dovoljuje pri dani stranski legi moditikacijo višine ne da bi to vplivalo na pozicijo vizirne črte.
PATENTNE LASTITVE :
1.) Vizami aparat za poljske topove, čegar nosilec (opora) se da premikati na vrtilnem čepu, členkasto pritrjenem okrog šarnira, ki je vsporeden z osjo topa in ki ga nosi eden izmed vrtilnih čepov ležišča lafete, označen s tem, da imenovana opora nosi na vrtišču, vsporednem z osjo svojega vrtilnega čepa in v kinetični zvezi s poslednjim, organ, ki je položen tako, da se vrti v opori, ki osUne nepremična, kadar je vrtilni čep ležišča v delovanju, in da se vrti potom odvijanja na imenovanem vrtilnem čepu, kadar ostane ta nepremičen, med tem ko se opora vizirnega a-parata premika v kotu: pri čemur imenovani organ povzroča direktno ali pa s posredovanjem ploskve za stransko lego ali transmisije delovanje višinskega bobenčka, ki ga nosi opora vizirnega aparata in ki se da premikati pred kazalcem, začrtanem na tej opori; vsako gibanje opore vizirnega aparata in ki se da premikati pred kazalcem, začrtanem na tej opori; vsako gibanje opore vizirnega aparata z ozirom na smer tega aparata proti cilju (direktno streljanje) ali na inklinacijo tega aparata glede na kot dane lege (indirektno streljanje) povzroča tako potom premikanja vrtišča imenovanega organa in odvijanja poslednjega na vrtilnem čepu imenovane opore premaknjenje višinskega bobenčka ozirom na kazalec za kot, ki odgovarja legi, medtem, ko delovanje ver-tilnega čepa ležišča potom vizirnega mehanizma v višino povzroči rotacijo istega organa okrog njegove osi, ki ostane fiksna in sorazmerno premikanje višinskega bobenčka.
2 ) Naprava po zahtevu 1.), označena s tem,
da je z vrtilnim čepom opore vizirne naprave kinematično zvezani organ trdno spojen z višinskim bobenčkom, ki je prirejen na istem vrtišču kakor ta organ, pri čemur je kinema-tična zveza vpostavljena na ta način, da se ta iz čelnega kolesa obstoječi organ zaeeplja v zebčati sektor, ki je napravljen na kraku, kateri je trdno spojen z vrtilnim čepom.
3.	) Varijanta aparata po § 2, označena s tem, da obstoji organ, vzajemno delujoč z višinskim bobenčkom in montiran na vitišču, ki ga nosi opora vizirnega aparata, iz diska, na katerega se obesi eden izmed koncev traku, kateri se priveže in pritrdi s svojim drugim koncem na gladek sektor, ki se nahaja na vrtilnem čepu opore vizirnega aparata, špiralno pero, položeno v višinski bobenček in pritrjeno s svojima koncema k temu bobenčku, oziroma k vrtišču, obdrži pri tek imenovani trak trajno v napetosti (sliki 5 in 6).
4.	) Naprava po zahtevu L), označena s tem, da je z vrtilnim čepom opore vizirne naprave kinematično zve7ani organ trdno spojen z u-ravnalno ploščo, ki je montirana na vrtišču, koje nosi ta opora, in vstavljena v višinski bobenček, ki je napravljen na istem vrtišču, pri čemur sta uravnalna plošča in višinski bobenček spojena potom sistema drgalnih delov ali delov, ki stoje pod uplivom 'zmeti, kar pa tendar omogoča, da se za indirektni strel z ozirom na uravnalno ploščo višinski bobenček ročno oprosti (sl. 7, 8 in 9.).
5.	) Varijanta aparata po zahtevu 4, označena s tem, da je vrtišče, ki ga nosi opora vizirnega aparata in na katerem so montirani viš nski bobenček, ploskev za lego in oporišče, ki je solidarno s poslednjim; kinetično združenim z vrtilnim čepom te opore, da je torej to vrtišče napravljeni kot izrastek z ozirom na geometrično os tega vrtilnega čepa, ki nosi glede naudejstvitev kinetične zveze zobčati obroč, zvezan z imenovanim oporiščem s posredstvom zobčatega kolesca, ki se da premikati okrog osi, katera je vsporedna z .imenovanim vrtiščem in ki jo nosi opora (sl. 10, 11 in 12.)
6.	) Primer izvršitve) označen s tem, da sta višinski bobenček in ploskev za določanje lege glede na to, da se olašja čitanje skal, montirana na osi, ki je vsporedna z osjb. topa in ki se vrti v puščici opori, pri čemur je imenovana os potom prenesenja gibanja kinetično združena z vrtilnim čepom imenovane opore.
7.	) Oblika izvršitve, pri kateri se ploskev za določanje lege, višinski bobenček in oporišče, solidarno s poslednjim in kinetično združeno z vrtilnim čepom opore vizirnega aparata montira na vrtišču, napravljenem kot izrastek na tem vrtilnem čepu z ozirom na njegovo geometrično os in označena s tem, da je zveza
med imenovanim oporiščem in vrtilnim čepom opore kakor tudi istočasno zveza med višinskim bobenčkom in ploskvijo za določanje lege realizirana s pomočjo satelitnega kolesa, ki se da premikati na osi, katero nosi imenovani vrtilni čep in katera sega z ene strani v to
oporišče, z druje strani pa v zobčati obroč, narejen na ploskvi za določanje lege, pri čemer se dejstvovanje poslednje doseže s pomočjo zobovja, ki ga nosi in ki se zaceplja v tan-genten vijak, kateri se vrti v pušici-opori.

L
Jf
Ac/patent broj 304#.













			J	
		1	v	
				
				
				


/
N

.



• , - '
' ■ /
:■
- • ,■



;
‘

■


...




Tmr-1'
..f ;	;	1 ■



,
■, ■




.
K
Q TV
e61c
M X







s '
■ -


L______! i





I
■









4 c/patent	30^&.
	
1			J

■M-:


'



Adpafenf broj 30bS.
Fig. 19.



/}c/p<^/on/~ broj 304S
,
FJg-.JS’.
/}dfen/- b^of 3048,



















.
j
■
*'**♦»• -





■









.
.



■ -


































/ic/patent broj 304&.
i
i
f


de/patent brof<3046.
I®
M
4 --------jr'
f=7/
% 17