Jože Župančič Drejče je koval po poti naklepe, HLAPEC DAJE NAPITNINO kako bo spomnil gospoda župnika, da mu gre za donašanje daril na- pjtnina Župnik Tomaž je sedel v svaji ( Š A L J I V A ZGODBA) §obi ko je dospel Drejče y župni. šče. Fant niti ne potrka niti se ne Pri zdravniku dr. Lipetu Trski, odkrije> ampak glasno in telebana. navdušenem lovcu, je služil za sto pkne y župnikovo soba Siari hlapca Drejče Kumara, znan navi- gospod se zdrzne ob ystopu neoU. hanec in veternjak. Ceprav doma kanega hkpca ge bolj pa se razje. iz hribovskih krajev, je bil fant bi- zi> ko zažene hkpec doktorjevo da. stroumen in je mnogokrat komu rilo na mizo kjer je imd gospod tako zagodel, da je spravil v dobro župnik nekaj knjig) časopisov in voljo vse, najbolj pa seveda svo- čašo vina z gksnim žvenketom se jega gospodarja doktorja Trsko, ki je zakotalila čaša na tla> vino se je je bilizredno vesel vsake posreče- raz]iJo jn na t]eh SQ pMe črepi. ne sa nje o neolikanem hlapcu... Knji- Župnik gospod Tomaž je bil od- ge jn časOpisi pa so brili polni krva- ličen zdravnikov prijatelj. Večkrat vih madežev, kajti je bilo v rani sta tičala moža skupaj in modrova- ustreljenega zajca še nekaj svcže la. Kadar je prinesel doktor Trska krvi. domoV kaj prida plena, se je spo- Debelo gleda župnik nerodnega mnil gospoda župnika in poslal v hlapca in mu zaluči v obraz: »Ta- župnišče fazana, zajca, kos srne ali ke neotesanosti pa te gotovo ni na- raco. Za nosača je bil hlapec Drej- učiJ tvoj miroljubni in prijazni če Kumara. gospod.« »Le, kako so naš župnik skopi. Drejče pa zamomlja nekaj ne- Tolikokrat sem jim že prinesel da- razumljivih besed v svojo brado. rila, pa še nikoli niso segli v žep »Kaj naj pomeni tvoja neotesa- in mi stisnili v roke napitnino. Ta- nost?« ... zavpije jezno ;gospod ko ne bo šlo več dalje!«... se je Tomaž, ki ga je hlapčevo brunda- jezil Drejče sam pri sebi in je skle- nje §e bolj ujezilo. nil, da bo ozdravil pozabljivega Prinašalec pa spet znova zamom- gospoda. |ja nekaj nerazumljivih besed. Spet nanese prilika, da je doktor- »Naučil te bom lepega vedenja«, ju Trski padlo na lovu več zajcev, se tfa0 odloči gospod župnik, na kakor pa jih je rabil za domačo gks pa re5e: »7- se pa n[s[ §e prav kuhinjo. nikoli spodobno vedel. Pokazal ti »Tegale pa naj nese Drejče žup- bom, kako se moraš obnašati, če niku Tomažu«, ukaže srečni lovec prideš v tujo hišo.« i.n izbere rejenega dolgouhca in ga Pred surovega hlapca potisne pomakne v stran. župnik stol in mu veli, na.j sede. Brž so poklicali Drejčka in so ga Drejče Kumara se spusti nerod- poslali z zajcem v župnišče. no na stol, župnik Tomaž pa stopi 116 pred vrata svoje sobe in jih zapre. čakaj malo! ... Dobremu gospodu Nato pa potrka narahlo na vrata. doktorju se za darilo prav lepo za- »Le notri«, se odzove hlapec hvalim« — nato pa seže v žep, po- Drejče in v očeh se mu veselo za- vleče kovača in ga stisne župniku iskri. v roko rekoč: »Na, tale drobiž pa Župnik Tomaž se hlapcu ponižno je zate, ker si tako prijazen in si priklanja in previdno dirži darilo, prinesel darilo... Pojdi in srkni ki ga je bil malo prej prinesel dok- kupico vina na moje zdravje...« torjev hlapec. Župnik Tomaž se je začudil, ko »Moj gospodar, premilostni La je hlapec poklical nazaj, ko pa zdravnik gospod doktor Trska, vas mu Je stisml v roke naprtmno, se prav lepo pozdravljajo« - župnik Je ^smejal na vse grlo. Sele tedaj Tomaž se ves čas ponižno prikla- se ]e zavede1' da «a je ***} Wapec nja - »in vam pošiljajo tole divja- uJel na njegOV lasten trnek' čino.« Z lahkimi koraki se bliža na- Tudi sam Je se^el nato v žep in to gospod župnik k hlapcu Drej- Je stisnil Prebrisanemu hlapcu ne- četu, ki sedi nepremično v stolu. Z kaj drobiža- rOds]ei ni Dre^ !Z iztegnjenima rokama mu ponuja župnišča nikoli odšel praznih rok. . rt • a,i ¦ j Zupnik m lmel od tedai nikoli vec zajca m govon: »Moj gospodar ze- K , , . . . ., ,. , , ,. , j -i i i ' i povoda, da bi se jezil zaradi nlap- h, da vam darilo dobro tekne.« , , ... ^ ., ceve neotesanosti, niti Urejce zara- Župnik položi nato zajca rahlo di župnikove skoposti. na vogal mize, se globoko prikloni, Najbolj pa se je smejal Drejče- naglo se nato obrne in se odpravi vemu domisleku njegov gospodar k vratom. doktor Lipe, ko mu je opisoval Zdajci pa plane Drejče Kumara župnik Tomaž, kako ga je neote- hitro s stola in zakliče »Stoj! Po- sani hlapec naučil dajati napitnino. 117