Besedje stare kmečke delovne šege na Koroškem - steljeraje1
Anja Benko
Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Koroška cesta 160, SI - 2000 Maribor, anja. benko@gmail. com
_ SCN III/1 [2010], 35-51 _
V prispevku v obliki narečnega slovarja predstavljam besedje stare koroške kmečke delovne šege - steljeraje. Izhodišče je DVD-posne-tek, ki so ga naredili domačini na kmetiji Golak na Dolgi Brdi pri Prevaljah na Koroškem leta 2007. Koroško mežiško delovno besedje s področja steljeraje je primerjano s koroškim podjunskim.
The article presents the lexis of an old Carinthian working custom steljeraja in the form of a dialect dictionary. The lexis is based on a film on DVD made by the locals on the Golak's farm in Dolgo Brdo near the town of Prevalje na Koroškem in 2007. The aim of the article is to juxtapose and compare the two Carinthian dialects based on the old farming procedure steljeraja, namely, (1) the Carinthian Mežica dialect (koroško-mežiško) and (2) the Carinthian Podjuna dialect (koroško-podjunsko).
Ključne besede: kmečko opravilo, steljeraja, koroško narečje, narečni slovarček
Key words: farm chores, steljeraja, Carinthian dialect, dialect dictionary
1 Uvod
V prispevku osvetljujem in prikazujem staro koroško opravilo - steljerajo. Posebno pozornost bom namenila predstavitvi tega običaja in njegovi jezikovni podobi.
1 Prispevek je nastal v okviru raziskovalnega projekta J6-2238 z naslovom Slovenski jezik v stiku evropskega podonavskega in alpskega prostora, ki ga financira Agencija za raziskovalno dejavnost RS; odgovorni nosilec projekta je red. prof. dr. Marko Jesenšek.
— 35 —
Anja Benko
Kmečka opravila (steljeraja, požigalništvo, gnojvoža, mlatev, košnja, teritev, žetev, nosačija, kožuhanje ...) so včasih opravljali ročno in v velikih skupinah, a so jih zaradi napredka mehanizacije začeli opuščati v 60. letih 20. stol.
Leta 2007 so se na kmetiji Golak na Dolgi Brdi pri Prevaljah na Koroškem odločili, da bodo posneli steljerajo. Šego so dokumentirali v modernem vi-deozapisu (DVD). Uporabljali so staro kmečko orodje, se trudili slediti vsem običajem in navadam, ki jih je steljeraja včasih zahtevala. V 67-minutnem filmu je sodelovalo 31 ljudi, posnel in uredil ga je Janko Tomaž, 'narečni' komentar pa je dodal domačin Mitja Šipek.2
Komentar sem najprej fonetično zapisala,3 na podlagi zapisa izdelala narečni slovarček, nato pa sem besede primerjala z do sedaj edinim sistematično zbranim besedjem o steljeraji v diplomskem delu Tine Zagernik.4 Besede, ki jih avtorica ni zapisala in niso bile omenjene na DVD-filmu, sem preverila na kmetiji Golak na Dolgi Brdi.
2 Predstavitev steljeraje
Steljeraja je bila znana v spodnjem delu Mežiške doline, poznali pa so jo še na Smrekovcu in Uršlji gori. Ko so bila vsa nujna dela opravljena, so morali kmetje v drugi polovici oktobra priskrbeti še steljo za živino. Pripravljali so jo na različne načine: iz vej iglavcev, grabili so listje, želi praprot in mah. Za pomoč so poprosili domačine.
Na kmetiji so imeli že nekaj dni pred opravilom dovolj dela s pripravami (iz mlina so pripeljali vreče moke, iz katere so ženske pekle beli in črni kruh, moški so zaklali ovco). Ko je napočil čas steljeraje, se je po poteh proti kmetiji že navsezgodaj zaslišalo vriskanje in petje. Veljalo je, da so zelo spoštovali tistega, ki je prišel prvi, ga tisti dan ves čas hvalili in slavili vse leto, v nasprotju s tem pa so iz zadnjega brili norca in pravili, da je 'prignal tele'. Steljeraje niso imeli tisti kmetje, ki so steljo sami pripravljali sproti (Oder 1992: 285-286; Ficko 1965: 163). Skupna dela so bila razdeljena v dva dela. V prvem je vsak opravljal določeno delo, zabavnejši del je bil na vrsti na koncu. Pomembno vlogo je imela hrana, zlasti obilna večerja z različnimi in s številnimi jedmi (Oder 1992: 281-282). Pri delu so se uporabljala različna orodja (sekire, krampižlje/ kremplje - priprave za plezanje po drevju, lestve ipd.). Konec 19. stoletja so steljo pridobivali s klestenjem vej stoječega iglastega drevesa. To delo so opravljali moški. Nekateri so na tleh 'košutili', sekali koše in čedili tla. Ženske
2	Rojen 5. 9. 1926 v Šentanelu nad Prevaljami, živi na Prevaljah.
3	Govor gospoda Šipka že vidno odstopa od narečne osnove. Iz zapisa komentarja je razvidno, da je bil govorec vnaprej pripravljen, saj je moral slediti dogajanju in gibajoči se sliki na filmu, to pa v spontanem govoru skoraj ni mogoče.
4	Tina Zagernik, 2001, Besedje koroškega delovnega običaja steljeraja na Strojni, mentorica dr. Vera Smole, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti.
— 36 —
■-S^ta-viita Cž-ntro-
Besedje .stare kmečke delovne šege na Koroškem - steljeraje
so odsekane veje zlagale na kupe, imenovane 'vlaki', ki so jih nekateri sproti spravljali domov pod streho, drugi so jih do zime pustili v gozdu in spravili, ko so imeli čas in je bil dober sanenec. Doma so steljo sekali z 'računom'. V začetku 20. stoletja so način klestenja dreves opuščali in so jih začeli podirati, jim oklestili veje in spravili steljo. Namesto sekanja stelje s sekiro so v času kraljevine SHS začeli uporabljati slamoreznico. Steljo so klestili tako dolgo, dokler gospodar ni ugotovil, da je imajo dovolj za svoje potrebe. Med delom so se pogovarjali, vriskali in peli. Navadno so šele v mraku odšli nazaj na kmetijo (Oder 1992: 285-286; Ficko 1965: 163).
Gospodinja je ob steljeraji napekla vrsto dobrot, ki jih je predpisoval jedilnik: pšenični kruh s sirom in z jabolki, pečene in kuhane štruklje, kuhana mrzla jabolka, pečen močnik, šarkelj (okrašen s svečami in pušeljcem), krompirjevo ali svinjsko juho s kruhom, žgance, jegliče (kuhane na mleku), krompirjev močnik s svinjskim mesom, ovčje meso, štrudelj, krofe, pili so mošt in žganje ... Za popotnico so steljerajevci dobili hlebec belega kruha (Kunaver 1999: 59-60). Glavna pojedina je bila zvečer, ko so se umili in zbrali v hiši pri večerji. Prežihov Voranc omenja, da je pri večerji doživel dvajset 'riht'. Prve so ljudje menda še pojedli, medtem ko so druge puščali. Sama večerja naj bi trajala 4-5 ur (Oder 1992: 286; Ficko 1965: 163).
Po večerji je sledil višek dneva - zabava z različnimi igrami, šalami, plesom na glasbo frajtonarice, petjem, poslušanjem citer ... Ena od iger se je imenovala 'lov na pušeljc'. Hči ali dekla je v hišo na krožniku prinesla majhen šarkelj, okrog njega so bile nataknjene cigare in sveče. Sredi šarklja je bil okrašen pušeljc. Kdo ga je dobil, je bilo odvisno od zmage v igri 'pipalci' ali 'pušeljc loviti'. Med skupino fantov so vrgli smrekov vršič ali kakšen drug predmet. Zmagovalci so za nagrado dobili pozlačene cigare, pušelj ali darilo v denarju, ki je bil vtaknjen v jabolko. Igricam je sledil ples. Igrali so na frajtonarico, bas in klarinet (Oder 1992: 286; Ficko 1965: 164). Izročitev glavnega pušeljca je opisal tudi koroški pisatelj Prežihov Voranc.5
Kadar so opravljali steljerajo na dveh kmetijah hkrati, se je zgodilo, da so eni poslali drugim 'abšajdasnik', ki je vseboval ostanke hrane in pušeljc iz kopriv. Tega je navadno prinesel našemljen moški. Ker je bila takšna podtaknitev 'darila' za kmeta sramota, so skušali 'abšajdasnika' vrniti pošiljavcem (Ficko 1965: 164).
5 Prežihov Voranc, Steljeraja, Zbrana dela II, Ljubljana, 1965.
— 37 —
Anja Benko
3 Koroška narečna skupina6 3.1 Govor vasi Šentanel
Šentanel nad Prevaljami je bil naseljen že v času naseljevanja Podjune in Koroške (12. in 13. stoletje). Obstaja domneva, da se je na področju Mežiške doline in Podjune govorilo enotno narečje, a je to zaradi odprtosti doline proti vzhodu vedno bolj podlegalo sosednjim, štajerskim govorom. Jezikovni vplivi so bili šibki predvsem na področju Šentanela, Strojne in v drugih hribovitih predelih, ki ležijo severno od reke Meže. Zaradi geografskega položaja teh krajev je torej govor ohranil tudi podjunske poteze.
Tine Logar uvršča Šentanel nad Prevaljami v koroško narečno skupino - v podjunsko-mežiško narečje (Logar 1975: 65). Za Mikica (1974: 7) je to naj-vzhodnejši del podjunskega narečja. Ramovš je to narečje imenoval mežiško-koroško narečje s štajerskimi elementi. Govor Šentanela bi lahko torej označili kot prehodni govor med podjunskim in mežiškim narečjem.
3.2 V osnovi ima govor poteze podjunskega narečja (npr. pojavi a za y, b v dolgih zlogih, labiovelarizacija a > o, razvoj T > l, n > j, prehod l > u), na drugi strani pa se ta govor oddaljuje od podjunske osnove in se približuje mežiški (npr. izguba nazalnosti, izguba intonacijskega razlikovanja, določene pozicijske skrajšave vokalov). Glasoslovje tega narečja ne pozna intonacijskih opozicij, vsi naglašeni samoglasniki so padajoče intonirani in govor je doživel vse naglasne pomike. Samoglasniki so samo ustni, nosniki so se raznosnili. Poznajo dolge in kratke, naglašene in nenaglašene samoglasnike. Dolgi so vedno naglašeni, medtem ko so lahko kratki naglašeni ali nenaglašeni. Slednji nastopajo pred naglašenim zlogom ali za njim (Mikic 1974: 7). Kratki naglašeni samoglasniki so možni samo v zadnjih ali edinih besednih zlogih. Njihovo število je v govoru razmeroma veliko, to pa zaradi izvedenega terciarnega naglasnega umika ter nekaterih pozicijskih skrajšav dolgih samoglasnikov.
Nenaglašeni polglasnik je rezultat moderne vokalne redukcije, močne v vokalnem sistemu nenaglašenih samoglasnikov.
Konzonantizem je razmeroma preprost in razvojno ni doživljal večjih sprememb. Največje so prestali palatalni glasovi (npr. l' > l, n > j, n) in velarni l, ki je na koncu besede in pred o, a, u prešel v u. Sekundarne palatalizacije velarov ni, redki pa so tudi refleksi za drugo praslovansko palatalizacijo. V soseščini več soglasnikov je prihajalo do asimilacijskih in disimilacijskih pojavov. Pri tem je delovala tendenca k poenostavitvi konzonantnega sistema. Znana sta štekanje in švapanje, l' je izgubil palatalnost, za n pa se med samoglasniki govori j, sicer n.
6 Več o tem glej pri Benko (2008: 219-234); Logar (1975: 107-108); Greenberg (2002: 27); Mikic (1974); Zorko (1998: 179); Zorko (2009: 33-49).
3 8	S&aviiO. Centra.
Besedje .stare kmečke delovne šege na Koroškem - steljeraje
4 Slovarček besed
Namen prispevka je v obliki slovarčka predstaviti narečno delovno izrazje, povezano s steljerajo. Pri izbiri besedja mi je bilo izhodišče narečno besedilo z DVD-posnetka. V slovar je vključeno besedje, ki se nanaša na predmete ali opravila v zvezi s steljerajo (način dela, spravilo stelje, orodje, hrana, zabava), in besedje, ki sodi v splošni besedni zaklad koroškega narečja. V nadaljevanju razlagam obliko slovarskega sestavka ter predstavljam primerjavo z delom Tine Zagernik in analizo besedja.
4.1	Sestava slovarskega sestavka
Poknjižena iztočnica je zapisana krepko. Za dvema navpičnicama sledi fonetična narečna ustreznica v prvi/osnovni in drugi slovarski obliki, njej pa besednovrstna oznaka iztočnice. Samostalniku je dodana rodilniška končnica, tej pa označba spola (m, ž, s), ponekod tudi števila (mn.), pridevnik ima zapisane končnice za ženski in srednji spol, glagol pa končnico za prvo osebo ednine ter označbo za vid (dov., nedov). Iz ležečega tiska je razvidna pomenska razlaga, ki se v večini primerov opira na SSKJ. Več pomenov je znotraj leksema označenih s krepko zapisanimi številkami. Pomenski razlagi sledi fonetično zapisano ponazarjalno gradivo.
V oglatem oklepaju je za primerom rabe besede navedena razlaga, ki se opira na etimološke slovarje (Bezlajev Etimološki slovar slovenskega jezika in Snojev Slovenski etimološki slovar) in druge priročnike ter slovarje (Deutsche Lehnwörter im Slovenischen Hildergard Striedter-Tempsove, Nemško-slovenski slovar in Slovensko-nemški slovar Janeza Gradišnika, Debenjakov elektronski Nemško-slovenski slovar). Če besede v omenjenih slovarjih in priročnikih ni mogoče najti, oglatih oklepajev ne navajam.
Temu delu sledi preverba besede v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (označba: sskj) in v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju7 (označba: Plet), in sicer je z znakom »+« označeno, da se beseda v slovarju nahaja z istim pomenom kot v narečju, z »-«, da besede v njem sploh ni in z znakom »p-«, da ima beseda v slovarju drugačen pomen kot v narečju.
4.2	Slovarček8
avbeten || 'a:ubetan -tna-tno prid. neroden Kakar la:iibetno zgWa:da, pa iilse 'tu:3
ne glre lčri:as lme:je tolva:rištva. sskj - Plet. -
7	Transliterirana izdaja.
8	Zaradi prostorske omejitve navajam le 70 besed (44,02 %) od skupaj 159.
— 39 —
Anja Benko
avženga || la:iižgga -e ž kmetija /.../ po^i:abno na lve:čjix pawarhijax pa so 'marli za nas^au pos^arbet na stelelra:jax, lka:mor so polwa:bli ltot solse:de. lA:na lta:kix pawarlni:j je Go:lakowa la:iižgga. sskj - Piet. -
bart 11 lbart m star. s števnikom ali z izrazom količine krat Ta dlru:go lbart pa se polmi:rijo deklle:te. [izposojeno iz srvnem. ein vart 'enkrat' (Bezlaj 1976: 12)] SSKJ + (star.) Plet. + venčbart || lwe:nčlba:rti prisl. izraža več ponovitev 'Cux lža:go wlačt, ki jo je ldons zalme:njawa molto:rka, je blwo xuldi:čewo ltaško lde:wo. Pa sta se lwe:nčlba:rti 'marwa lde:da zalme:njat z dlru:gim dwi:ama, da sta se lwa:xko lma:wo otpolči:wa. sskj + Plet. +
birt || lbi:rt -a m gospodar MWa:di, lmo:čni lde:di pa so se splra:jli nad smlre:ke, lki:re je lbi:rt oplso:do na s'mart. [nem. der Hauswirt 'gospodar'] SSKJ + Plet. -
buren || 'bu:ran -na -no prid. slab 'Tam 'lo:jtarnik zVarnejo, da se 'ma:x zwalli: pred lno:ten, kljir ga že lča:ka slta:ri lGa:špar s slte:lnico ti lro:ki. /.../ En lca:jt lsi:aka, lpol si nalba:še fa:ifo, iilmi:9s polte:ne lkak ldo:iix polži:rak lmo:šta al pa parpove'du:je dogoldi:iiš9ne radolve:dnim zija:lom, lka so se nablra:li olku:wo nlje:ga in se lču:dijo, 'kak da si slta:ri lGa:špar še ni otlse:ko ^arstou, ko ltak lbu:rno lvi:di, če gllix ma la:ne slta:re clvi:karje na lnoso. [pslovan. *siäb-b 'slaboten, šibak' (Bezlaj 1995: 252-253)] SSKJ + Plet. +
ceug || lce:ux -xa m orodje UTsak si poli:še taplra:vi lce:ux za lde:wo. [nem. das
Werkzeug 'orodje'] SSKJ - Plet. -
cug žaga || lcux lža:ga -e ž dvoročna žaga z nazobčanim listom za žaganje 'Po sta pa dWa: lmo:čna lde:da lcux lža:go wlli:akwa lsam pa lto:ta ltuj 'pou lu:re, polsi:abno še, če je bWa smlre:ka lto:usta. lCux lža:go wllačt, ki jo je ldons zalme:njawa molto:rka, je blwo xuldi:čewo ltaško lde:wo. Pa sta se We:nč lba:rti lmarwa ^e:da zalme:njat z dlru:gim dlwi:ama, da sta se Wa:xko lma:wo
otpolči:wa. [nem. der Zug poteg; nem. die Säge žaga; die Zugsäge dvoročna žaga] SSKJ - Plet. -
črničevec || čarhrčouc -uca m borovničevec 'Na:jprej se lma:wo potplre:jo s š^arnpariom talbo:lšega - čarhrčouca. sskj + (nar. severovzhodno) Plet. -
delati || ldi:awati 'di^wam nedov. delati na roke || ldi:awati na lro:ke 'di:swam na 'ro:ke nedov. opravljati delo na določenem področju s pomočjo rok U slta:rix lca:jtix, lko lše ni blwo lne lce:st pa ne elle:ktrike pa ltuj klme:čke mexanilza:cije lni:so pozlna:li, se je na 'pa:urex delwa:wo nlse na lro:ke. sskj + Plet. +
delo || lde:wo -a s delanje, vezano na določeno področje Med najstarejšimi xlwa:pac lGa:špar s slvo:jimi lo:semdeselti:mi lli:atami polča:si klra:wla za nlji:mi, če gllix je dollo:čen le za slte:lo lse:kat, kar je lbol lwa:xko lde:wo. lDe:wa bo lmeu za lci:awo lzi:mo. sskj + Plet. +
enbart || lanlbart prisl. izraža, da kaj nima ponovitve Na lanlbart pa parlelti: met ple'sa:uce lbu:ča, nalfi:lana z ano rečjo, ko ne dilši:, smarldi: pa. sskj + Plet. +
40	S&aviiO. Centra.
Besedje .stare kmečke delovne šege na Koroškem - steljeraje
farba || fa:rba -e ž barva Kolro:ški lmošt je lču:dežna pilja:ča. Ma zlwa:to-rolme:no lfa:rbo in slte:če po klro:fo ko najlbu:lše lvi:no. lMa pa lču:dežno
lmu:3C. [nem. die Farbe] SSKJ - Plet. +
flaškon || flašlko:n -a m velika opletena trebušasta steklenica, pletenka 'Li:ape ko delvi:ca Malri:ja s flašlko:nom u lro:kex, 'ki:ar lnosta pilja:čo - kolro:ški lmošt od lwa:nskega lle:ta, ko je lsa:dje 0br0ldi:w0. [prevzeto iz nem. flasche 'steklenica' (Snoj 1997: 127)] SSKJ + (pog.) Plet. -
frišno || fri:šno prisl. veselo Za lta:ke 'de:wo si na lno:ge prWe:žejo klre:mple, da lwa:xko tak ko lopice zlli:azejo ltot na Varx smlre:ke, lkir fri:šno zalju:ckajo.
[izposojeno iz srvn. vrisch, nvn. Frisch 'svež' (Bezlaj 1976)] SSKJ - Plet. + fura || lfu:ra -e ž prevoz, vožnja In 'tak plri:de lfu:ra slre:čno do ldu:ama. [prevzeto
iz nar. nem. fuhren, kar ustreza knjiž. nem. führen 'voditi, peljati'] SSKJ + (nižje pog.) Plet. -
furm || lfu:rm -a m način, metoda 'Tut na ltak lfu:rm se na stelelra:jax spozlna:jo mlwa:di lladi /.../ [izposojeno iz bav. avstr. Furm (Bezlaj 1976: 133)] SSKJ - Plet. -
furman || lfu:rman -a m kdor vozi, prevaža s konjsko vprego Zaltu:a lfu:rman iilta:kne an lkoii met šplri:kle lza:dnix kolli:as, da se ne lsu:čejo. [nem. der
Fuhrmann] SSKJ + (pog.) Plet. -
gospodinja || gospoldi:na -e ž 1. ženska, ki opravlja ali vodi domača, hišna dela Gospoldi:na pa lči:are u kulxi:ji pa lp3rplra:iilajo lko:što za lma:lco pa za ilži:no. 2. gospodarjeva žena Ko je milni:wo lpar lur 'de:wa pa ltuj lka:ka lpe:sam se je lču:wa, se na lro:bo lle:sa par'ka:že gospoldi:na s lko:rpom na gWa:wi. JJ ^o:rpo so naldi:awane iilse ^o:rte doblro:te za ma:lco - kwolba:se,
lsir pa lpa:w^ški klrux. [izvedeno od gospodb s sufiksom -yniza gospod je najbolj verjetna razlaga iz *gostb-pod-b < *ghostipots (Bezlaj 1976: 164)] SSKJ + Plet. +
holcar || lo:lcar -ja m drvar, kdor se poklicno ukvarja z napravljanjem drv Slta:ri, islku:šeni lo:lcarji so lme:li We:iko lde:wa, da so smlre:ko zvlrskH na fra:je, da so jo Wa:xko okleslti:li. [nem. der Holzhauer, der Holzer] SSKJ - Plet. -
ibržen || 'rbaržan -na -no prid. tisti, ki je odvečen Če je šlko:da smlre:ko lpp:dart, slte:le je pa prelma:wo, je tlri:abe zlle:st na smlre:ko in odlse:kat taste lve:je, lko so lna:jlbp^ li:baržne. [nem. überflüssig 'odvečen'] SSKJ - Plet. -
ižina || ilži:na in julži:na -e ž kosilo Gospoldi:na pa 'či:3re u kulxi:ji pa 'parp'raulajo lkp:što za lma:lco pa za ilži:no. [pslovan. južina je izpeljano iz pslovan. jugb, sloven. jug, ker je bil to prvotno obed, ki so ga jedli opoldne, ko je Sonce najbolj na jugu (Snoj 1997: 206)] SSKJ - Plet. -
kol || 'kpu 'kp:wa m dolg, srednje debel, v prerezu navadno okrogel lesen predmet Zaltu:a 'fu:rman u'ta:kne lan ^pu met šplri:kle lza:dnix kolli:as, da se ne lsu:čejo. [splošnoslovan. (Bezlaj 1982: 54)] SSKJ + Plet. +
konj || lkp:jn -a m domača žival, ki se goji zlasti zaradi vprege in ježe 'Dpns, ko ni lku:as toait 'wo:lou, smo pa zaplre:gli lkp:jna, da se lrp:ba splra:ji ldu:amo.
[splošnoslovan. (Bezlaj 1982: 62)] SSKJ + Plet. +
— 41 —
Anja Benko
kopanje 11 kolpa:ne glagolnik od kopati dobivati, jemati kaj iz zemlje z odstranjevanjem zemeljskega materiala Be'si:ada 'ko:šna 'mo:rda ni la plra:wa, 'bol gelna:ii bi lrakli kolpa:ne 'ma:xa. [splošnoslovan. (Bezlaj 1982: 64)] SSKJ + Plet. +
kos || 'ku:as prisl., nav. ekspr., z dajalnikom, v povedni rabi, v zvezi biti kos izraža, da je kdo telesno ali duševno dovolj močen za izvršitev določenega dela JJ slta:rix lca:jtix so u lojtarnik iiplre:gli lwo:le. Dons, ko ni lku:as toait Wo:lou, smo pa zaplre:gli lko:jna, da se lro:ba splra:ji ldu:amo. sskj + Plet. +
kosa || lko:sa -e ž orodje z dolgim rezilom in dolgim ročajem za košenje trave Polpo:ijdne se je zalče:wa lko:šna lma:xa. /.../ Za lta:ko lko:šno so nalre:te polsi:abne lko:se, plre:ca lbol klra:tke ko pa teste za tlra:wo. sskj + Plet. +
košnja || lko:šna -e ž košnja maha || lko:šna lma:xa -e -a ž delo, dejavnost, povezana s pospravljanjem maha v gozdu Polpo:\jdne se je zalče:wa lko:šna 'ma:xa. Belse:da lko:šna lmo:rda ni lta plra:wa, lbol gelna:ii bi 'rakU kolpa:ne 'ma:xa. Za lta:ko lko:šno so nalre:te polsi:abne lko:se, plre:ca lbol klra:tke ko pa 'taste za tlra:wo. Kolsi:jo pa Wa:xko le močni mlwa:di lde:di, ko maj lve:det, lkak se lza:čne. lNa:jprej je tlri:abi otlko:pat lparvi lko:iit9r lma:xa, da lpole lko:pleš nap^ei in lko:iit9r polti:skaš plret lse:bo. Ma:x je težek, polsi:abno še po ldažo in je plra:va šintalri:ja še za mlwa:de. Ko:utar splru:ati nalla:gajo na lojtarnik. sskj + Plet. +
kovter || lko:iitar -ra m kovter maha || lko:iitar lma:xa -ra -a m odeji podobna debelina maha, ki jo je steljerajevec v gozdu potiskal pred sabo 'Na:jprej je tlri:aba otlko:pat lparvi lko:iitar lma:xa, da lpole lko:pleš nap^ei in lko:iitar polti:skaš plret lse:bo. Ma:x je težek, polsi:abno še po ldažo in je plra:va šintalri:ja še za mWa:de. Ko:utar splru:ati nalla:gajo na llo:jtarnik. [za sloven. oblike je treba izhajati iz srvnem. kolter, kulter 'prešita vatirana odeja' (Bezlaj 1982: 75)] SSKJ + (nižje pog.) Plet. -
krempelj || k're:mpl -a m krampež - železna priprava z ostrimi konicami za na čevlje, ki služi za plezanje Za 'ta:ko 'de:wo si na 'no:ge pr'we:žejo klre:mple, da lwa:xko ltak ko lopice zlli:azejo ltot na lvarx smlre:ke, lkir fri:šno zalju:ckajo.
[izposojeno deloma iz srvnem. krempl, demin. h krampe 'krempelj' (Bezlaj 1982: 88)] SSKJ + (nar. kor.) Plet. +
lahek || Wa:xek -xka -xko prid. za katerega ni potreben velik trud, spretnost Med najstarejšimi xWa:pac lGa:špar s slvo:jimi lo:semdeselti:mi lli:atami polča:si klra:wla za nlji:mi, če gllix je dollo:čen le za slte:lo lse:kat, kar je lbol Wa:xko
lde:wo. [splošno slovan. (Bezlaj 1982: 120)] SSKJ + Plet. +
les || lli:as le:sa m gozd'Po:le pa 'bi:ca, za njo pa iilsi dlru:gi, mWa:di stelelra:joiici, glre:jo u lli:as. [splošno slovan. lesb morda iz ide. *leso- (Bezlaj 1982: 135)]
SSKJ + (knjiž.) Plet. +
lojtrnik || llo:jtarnik -a m voz z lestvi podobno pripravo na straneh 'Ba:be so slte:lo namelta:le na llo:jtarnik, da ga lfu:rman odlpe:le ldu:amo. JJ slta:rix lca:jtix so tj llo:jtarnik u}plre:gli Wo:le. Dons, ko ni lku:as hait Wo:lou, smo
— 42 —
■-S^ta-viita Cž-ntro-
Besedje .stare kmečke delovne šege na Koroškem - steljeraje
pa zaplre:gli lko:jna, da se lro:ba splra:ji 'du:amo. [izposojeno iz srvnem. leiter(e), srvnem. bav. lgiter (Bezlaj 1982: 148)] SSKJ + Plet. +
lov || lou 'lo:va m lov za pušeljc || lou za lpu:Š9^C lo:va za 'pu^sk m ljudska igra pri steljeraji Ta gla:une na lko:nco stelelra:je pa so llu:tske li:gre u'sex lsort. lDonS lv3Č3r je bWa lparva llo\l za lpu:ša^c. [splošno slovan. (Bezlaj 1982: 152); pušeljc - prevzeto iz nepreglašene bav. avstr. oblike Puschel 'šopek' (Bezlaj 1982: 138)] SSKJ + Plet. +
mah || lma:x -a ž rastlina brez pravih cvetov in korenin, ki raste na vlažnih, senčnih krajih Polpo:iidne se je zalče:wa lko:šna lma:xa. [splošno slovan. (Bezlaj 1982: 160)] SSKJ + Plet. +
mošt || mošt 'mo:šta m sladek sok iz mletega, mečkanega grozdja, sadja, jabolčnik Kolro:ški lmošt je lču:dežna pija:ča. /.../ Ma pa lču:dežno lmu:ač. Po la:nem li:tro zalpo:je ltuj ta lmu:tasti, lka lma lmošt lkar lne:ki alkolho:la. Za lca:jta slta:re lA:iistro-lO:grske so ga imenolva:li lki:nder lmo:xer, po lna:še "izdelolva:lec otlru:ak". Zgodolvi:narji tarldi:jo, da je za'tu:3 na Kolro:škem blwo lte:jiko nelza:konskix otlru:ak, pa ne za'tu:3, kot trldi:jo la:ni, da lma:jo Korolši:ce lta:ko nalwa:do, če ji lre:češ "ldoij se iilse:di", se pa wlle:že. [izposojeno iz srvnem. most 'mlado vino, sadjevec' (Bezlaj 1982: 196)] SSKJ + Plet. +
nafilan || nalfi:lan -a -o prid. napolnjen Na lanlbart pa parle'ti: met plelsa:iice lbu:ča, nalfi:lana z ano rečjo, ko ne dilši:, sma^di: pa. [nem. füllen polniti, napolniti] SSKJ - Plet. -
netiti || 'ni:3tit -im nedov. delati, povzročati, da nastane ogenj 'Ci:awa kulxi:ja je dilša:wa po slmo:li, lka:dar se je lni:atwo s 'pa:dni. sskj + Plet. +
ogenj || ojgan -na m pojav, pri katerem oddaja snov ob spajanju s kisikom svetlobo in toploto Ve:je se raz'si:aka za 'pa:dne, lko ltak lapo golri:jo na o^partem lo:jgno pa ltoj u šlpo:lre:rto, ltam, kjer so se 'taste lca:jte že Wa:xko parlwo:šli ltak llu:ksus. sskj + Plet. +
okleševanje || oklešeWa:ne nedov. oklestiti - s sekiro odstraniti (drevesu) veje Za oklešeWa:ne so blle po naWa:di dollo:čene ^a:be pa še 'kak paslti:r. sskj - Plet. -
pacelj || lpa:c^ -na m dolg, srednje debel, v prerezu navadno okrogel lesen predmet Ve:je se raz'si:aka za 'pa:dne, lko ltak lapo golri:jo na ot'partem lo:jgno pa ltoj u šlpo:lre:rto, ltam, kjer so se 'taste lca:jte že lwa:xko parWo:šli ltak llu:ksus. SSKJ - Plet. -
paver || lpa:war -ra m kmet JJ slta:rix lca:jtix, lko lše ni bWo 'ne lce:st pa ne elle:ktrike pa ltuj klme:čke mexanilza:cije lni:so pozlna:li, se je na lpa:iirex deWa:wo lllse na lro:ke. [nem. der Bauer kmet] SSKJ + (nižje pog.) Plet. -
pavernija || pawarlni:ja -e ž kmetija 'Tuj žlwa:di je bWo We:iko, polsi:abno na lve:čjix pawarlni:jax pa so 'marli za naslti:aii poslkarbet na stelelra:jax, ^a:mor so polwa:bli ltot solse:de. sskj - Plet. -
pavrški || ^a:w^ški -a -o prid. kmečki JJ 'ko:rpo so naldi:awane ^se ^o:rte doblro:te za lma:lco - kwolba:se, lsir pa 'pa:wrški klrux. [nem. bäuerisch kmečki] sskj - Plet. -
— 43 —
Anja Benko
ploh || plwo:x -a m debelejši ploščat kos lesa iz podolžno razžaganega debla lDe:di pa so lde:blo razlža:gali na plwo:xe. [izposojeno iz srvnem. bloch, bloc, bav. nem. ploch 'Holtzblock' (Bezlaj 1995: 60)] SSKJ + Plet. +
pob || 'pu:ab -a m fant, deček 'Najprej se zalže:nejo 'pu:abi za gWa:tko ollu:pleno lre:po, nalma:zano z lže:fo, da je slpp:iiska. [prevzeto iz srvnem. bav. puobe (Bezlaj 1995: 65)] SSKJ + Plet. +
podreti || lpp:dart -drem dov. s silo narediti, da kaj pride iz pokončnega položaja na tla Če je šlkp:da smlre:ko lpp:dart, slte:le je pa prelma:wo, je M:abe zlle:st na smlre:ko in odlse:kat teste lve:je, lko so lna:jlbp^ i:baržne. sskj + Plet. +
podurhati || poldu:rxati -am dov. hitro oditi, zbežati 'Tasti, ki jo 'varže med plelsa:iice, jo lmare lxi:tro poldu:rxat. sskj + (pog., ekspr.) Plet. -
privezati || prWe:zati pr'we:žem dov. z vrvjo, trakom, verigo pritrditi Za lta:ko lde:wo si na lno:ge prWe:žejo klre:mple, da Wa:xko ltak ko lp:pice zlli:azejo ltpt na lvarx smlre:ke, lkir fri:šno zalju:ckajo. sskj + Plet. +
pušeljc || lpu:šalc -a m šopek Ta gla:une na lko:nco stelelra:je pa so llu:tske li:gre iilsex lsprt. lDpns Vačar je blwa lparva Ipu za lpu:šalc. [prevzeto iz nepreglašene bav. avstr. oblike Puschel 'šopek' (Bezlaj 1995: 138)] SSKJ + (pog.) Plet. +
repa || lre:pa -e ž pripomoček pri igri na zabavi po steljeraji, pri kateri so beli del repe namilili, udeleženci steljeraje pa so jo skušali uloviti 'Najprej se zalže:nejo lpu:abi za gWa:tko ollu:pleno lre:po, nalma:zano z lže:fo, da je
slpp:iiska. [pslovan. *repa (f.) poleg *rep'a (f.) pomensko in formalno ustreza stvnem. raba 'repa', srvnem. rabe < ide. *repa (Bezlaj 1995: 171)] SSKJ + Plet. +
sklestiti || sklle:stit -im dov. s sekiro odstraniti (drevesu) veje Kar je že na tlli:ax, se mara Wpn sklle:stit, lve:je pa olče:dit ltak, da se slte:la nalme:če na an lkup, lve:je pa na dlru:gi lkup, da se u^e slkpp splra:ji ldu:amo. sskj + Plet. +
spraviti || splra:jt -im dov. navadno s prizadevanjem narediti, doseči, da kdo ali kaj pride s kakega mesta, na kako mesto MWa:di, lmo:čni lde:di pa so se splra:jli nad smlre:ke, lki:re je lbi:rt oplsp:do na slmart. sskj + Plet. +
stelerajevec || stelelra:joiic -a m tisti, ki se udeleži steljeraje 'Po:le pa lbi:ca, za nljp pa iilsi dlru:gi, mlwa:di stelelra:joiici, glrejo u lli:as. sskj - Plet. -
stelja || slte:la -e ž kar se uporablja za pripravljanje ležišča domačim živalim Med najstarejšimi xWa:pac lGa:špar s slvo:jimi lp:semdeselti:mi lli:atami polča:si klra:wla za nlji:mi, če gllix je dollp:čen le za slte:lo lse:kat, kar je lbpl
lwa:xko lde:wo. [pslovan. *stel'a (f.) je nomen actionis < nomen acti 'kar se nastelje, položi' (Bezlaj 1995: 316)] SSKJ + Plet. +
steljeraja || stelelra:ja -e ž pripravljanje stelje, navadno s klestenjem smrekovih vej 'Tuj žWa:di je bWp We:iko, polsi:abno na lve:čjix pawr'ni:jax pa so lmarli za naslti:aii poslkarbet na stelelra:jax, lka:mor so polwa:bli ltpt solse:de. sskj+
(nar. koroško) Plet. -
■-S^ta-viita Ce-n^t-ra.
Besedje .stare kmečke delovne šege na Koroškem - steljeraje
steljnica || s'te:lnica -e ž orodje, s katerim se čisti veje in pridobiva steljo 'Tam lo:jtarnik z'varnejo, da se lma:x zwalli: pred 'no:ten, kljir ga že lča:ka slta:ri lGa:špar s slte:lnico u lro:ki. sskj + (redko) Plet. +
suhlica || soxlli:ca -e ž suha veja Pa 'par soxlli:c bo tri:aba ldoii polse:kat. [pslovan. suchb, *sucja, suchopomen 'siccus' (suha) je splošnoslovan. (Bezlaj 1995: 339)] SSKJ - Plet. p-
šarkelj || lša:rtal -tlna m pecivo iz kvašenega testa z vmešenimi rozinami In 'tasta, ki zlma:ga, dolbi: od gospolda:rja lxi:še lša:rtal, oklra:šen s lcu:k3rčki. [prevzeto iz bav. nem. Schartel, Schartling (Bezlaj 2005: 11-12)] SSKJ + Plet. +
šintarija || šintalri:ja -e ž težko delo 'Ma:x je 'tažek, po'si:abno še po 'dažo in je plra:va šintalri:ja še za mlwa:de. [nem. die Schinderei 'garanje, muka' (Bezlaj 2005: 45)] SSKJ - Plet. -
špo(r)hert || šlpolxe:rt -a m naprava z železno ploščo za kuhanje in ogrevanje lVeje se ras'si:aka za 'pa:dne, lko ltak lapo golri:jo na otpartem lo:jgno pa ltoj ij šlpolxe:rto, ltam, kjer so se 'taste lca:jte že lwa:xko parlwo:šli ltak
llu:ksos. [nem. Sparrherd 'štedilnik' < 'varčno ognjišče' iz sparen 'varčevati' in Herd 'ognjišče' (Bezlaj 2005: 107)] SSKJ + Plet. -
štala || šlta:la -e ž hlev In ga je gospolda:r, ki je 'biu p'rau xuldo:ban, enos'ta:uno lvargo is šlta:le, kjer je 'meu slvo:jo ^ojstio, 'tak da še preslpa:t ni 'mou. [morda
izposojeno iz srvnem. stal (m.), -lles 'prostor za živino, hlev' zaradi spola južnoslovan. stala je bolj verjetno, da je to rom. izposojenka (Bezlaj 2005: 105)] SSKJ + (nižje pog.) Plet. +
štamprl || š'ta:mpari -a m šilce - prostorninska mera, 0,3 decilitra 'Najprej se lma:wo potplre:jo s šlta:mparlom talbo:lšega - c^nixouca. [izposojeno iz bav. avstr. Stamperl 'kozarec brez ročaja za žganje, liker' (Bezlaj 2005: 106)] SSKJ + (nižje pog.) Plet. -
tolst || 'to:ust -a -o prid. debel 'Po sta pa dWa: lmo:čna lde:da lcux ža:go wlli:akwa lsam pa lto:ta ltuj lpoy lu:re, polsi:abno še, če je blwa smlre:ka lto:JJSta. [pslovan. *tblstb ali *tblstb (Bezlaj 2005: 195)] SSKJ + Plet. +
vleči || u'le:či -em nedov. s silo, usmerjeno proti sebi povzročati premikanje česa za seboj, k sebi 'Cux lža:go u'lačt, ki jo je 'dons zalme:njawa molto:rka, je bWo xuldi:čewo ^aško 'de:wo. [pslovan. *vblk-ti, *velčešb 'vleči' (Bezlaj 2005: 331)] SSKJ + Plet. +
vodni || lwodni prisl. dopoldan Wodni, ko je lu:ra u ltu:rno odlbi:wa dwa:naist, se je dlru:ščina ulsu:wa plroti ldu:amo na ilži:no. sskj + Plet. +
vol || lwo:y wo:wa m skopljen samec goveda, ki se goji zlasti zaradi vprege in mesa U slta:rix lca:jtix so u llo:jtarnik uplre:gli lwo:le. [pslovan. *vdlb povezujejo s pslovan. *velb 'velik' in domneva prvotno 'velika žival', *volb pomeni samo 'skopljeno moško govedo' (Bezlaj 2005: 339)] SSKJ + Plet. +
voz || lwu:as 'wo:za m vozilo z navadno štirimi kolesi za prevoz ljudi in tovora, ki ga vleče vprežna žival Če je telre:n sltarm, se lwa:xko zgoldi:, da lkojn ne lmo:re zauslta:jt ltaškega lwo:za in bi blle potlri:abne blre:mze, ki jix pa llo:jtarnik lni:ma. Zaltu:a lfu:rman u'ta:kne lan lkou met šplri:kle lza:dnix kolli:as, da se
— 45 —
Anja Benko
ne lsu:čejo. In 'tak plri:de lfu:ra slre:čno do 'du:ama. [psiovan. *vozb < ide. *uog'ho-je nomen actionis iz korena *ueg'h- 'vesti, peljati, premikati' (Bezlaj 2005: 347)] SSKJ + Plet. +
vpreči || up're:či -žem dov. pripeti vprežno žival z vprežno opremo k vozu U slta:rix lca:jtix so u 'lojtarnik ujplre:gli lwo:le. sskj + Plet. +
zasekati || zalsi:akati za'si:3čem dov. z udarcem, udarci z ostrim predmetom, narediti zarezo, odprtino v kaj Smlre:ke, vilso:ke ltuj dlwajst lme:troii, ni blwo 'tak lwa:xko ldoij ^odrt. lNa:jprej jo je xWa:pac na le:nem krajo zalsi:ako, da je dollo:čo, na lki:ri klraj bo lpa:dwa. sskj + Plet. +
žajfa || 'že:fa -ež milo Na:jprej se zalže:nejo lpu:abi za glwa:tko ollu:pleno 're:po, nalma:zano z lže:fo, da je slpo:ijska. [izposojeno iz zgodnjesrvnem. bav. žaife 'milo', žaifen 'militi' (Bezlaj 2005: 434)] SSKJ + (nižje pog.) Plet. +
živad 11 žlwa:t -di ž bitje, ki se hrani z organskimi snovmi, ima čutila in se navadno lahko premika 'Tuj žWa:di je bWo lwe:jiko, polsi:abno na Ve:čjix pawarlni:jax pa so lmarli za naslti:aii poslkarbet na stelelra:jax, lka:mor so polwa:bli ltot
solse:de. [prvotno verjetno kolektivna tvorba (kot živad) tipa drhal, lat. animal, -alis (n.) 'živo bitje' (Bezlaj 2005: 458)] SSKJ + Plet. +
4.3 Analiza besedja, zbranega v narečnem slovarčku
Celoten narečni tematski slovarček o steljeraji vsebuje 159 besed. V prispevku jih je prikazanih le 70.9 Zbrano besedje lahko glede na izvor razdelimo na ne-prevzeto in prevzeto besedje. Največ besed je neprevzetih oziroma slovanskega izvora (55 - 34,6 %). Šekli in Toporišič pod neprevzete lekseme uvrščata tudi tiste, ki so tvorjeni iz prevzetih leksemov s pomočjo domačih besedotvornih postopkov (Šekli 2005: 178; Toporišič 1992: 218): kotel, pavernija, pavrški, šintarija. V predstavljenem slovarčku je 41 germanizmov (25,8 %), pet besed (3,2 %) je romanskega izvora. Le-te so bile preko nemščine ali drugih evropskih jezikov sprejete v slovenski knjižni jezik, od tod pa v narečje (Koletnik 2008: 86).
V SSKJ najdemo 80,5 % besed (128) z istim pomenom kot v narečju, 17,6 % (28) narečnih besed v njem ni mogoče zaslediti, 1,9 % oziroma 3 besede pa imajo v njem drugačen pomen kot v narečju. V Slovensko-nemškem slovarju Maksa Pleteršnika je zapisanih 112 besed (70,4 %), 3 besede (1,9 %) imajo drugačen pomen kot v narečju, 44 besed (27,7 %) pa ne vsebuje.
9 Podatki, ki jih navajam v nadaljevanju, se navezujejo na celoten slovar.
■-S^ta-viita Ce-n^t-ra.
— 46 —
Besedje .stare kmečke delovne šege na Koroškem - steljeraje
4.4 Primerjava z besedjem v diplomskem delu Tine Zagernik
Zbrano besedje na podlagi DVD-posnetka o steljeraji sem primerjala s koroškim podjunskim besedjem10 (le-to se na primer od mežiškega narečja loči po razvoju nosnega q in dolgega polglasnika v a-jevski fonem ter dolgega a-ja v široki o), pri čemer sem izhajala iz diplomskega dela Tine Zagernik z naslovom Besedje koroškega delovnega običaja steljeraja na Strojni. Avtorica je geselski članek oblikovala na podoben način, le da je pri samostalniku navajala še oblike za imenovalnik ednine in množine, etimološke podatke je navajala le za izposojenke, zapisanost besed je preverjala le po SSKJ.
V	diplomskem delu predstavljeni abecedni slovarček vsebuje 123 besed. Primerjava s tu prikazanim gradivom je pokazala, da 66 besed (53,6 %) od 123, predstavljenih v delu Tine Zagernikove, ne najdemo v besedilu, ki je nastalo na podlagi DVD-filma;11 138 besed je takšnih, ki jih Zagernikova ne omenja, so pa zapisane v slovarski obliki na podlagi DVD-filma. Če bi združili oba slovarčka, bi dobili narečni slovar o steljeraji z 225 besedami, ki bi jih bilo potrebno preveriti v več krajih na terenu.
V	tabeli 1 prikazujem 23 besed, ki jih ni mogoče zaslediti DVD-filmu, so pa zapisane v slovarčku Zagernikove.12 Njihovo rabo sem preverila na kmetiji Golak na Dolgi Brdi. Navajam samo tiste besede, ki se razlikujejo v fonetičnem zapisu in pomenu.
5 Sklep
Prispevek v obliki narečnega slovarčka predstavlja besedje kmečke delovne šege na Koroškem - steljeraje, ki je bila v preteklosti na tem delu Slovenije močno razširjena. Z zamiranjem le-te izginja tudi v tem prispevku predstavljeno delovno besedje, za katerega je ugotovljeno, da je v večini slovansko. Naloga za prihodnje je izdelava tematsko-slikovnega slovarja koroškega mežiškega in podjunskega narečja in seveda preverjanje zbranih besed o steljeraji na več točkah po terenu.
10	»Govor Strojne je mešan podjunsko-mežiški vzhodnokoroški govor, ki je izgubil za koroška narečja značilen tonemski naglas na dolgih in kratkih zlogih. Ker se je kratki naglas, v novejšem času tudi dolgi končni (prvotno cirkumflektirani), umaknil na prednaglasne samoglasnike, naprej na e, o in polglasnik, dolgi cirkumfleks pa se lahko umakne tudi na druge samoglasnike, so nastali kratki samoglasniki tudi sredi besede. Dolgi in kratki naglašeni samoglasniki so tako mogoči v vseh besednih zlogih.« (Zagernik 2001: 9)
11	Te besede so preverjene na kmetiji Golak na Dolgi Brdi pri Prevaljah.
12	Zaradi omejenosti prostora besed iz diplomskega dela Tine Zagernik ne navajam v slovarski obliki.
— 47 —
Anja Benko
POKNJIŽENA IZTOČNICA (glede na Strojno)	FONETIČNI ZAPIS		POMEN
	ZAGERNIK, STROJNA	GOLAK, DOLGA BRDA	
abšajdezen	op^e:idezn	'šeiidezsn	našemljenec, ki se je potihoma prikradel na kmetijo, kjer so imeli steljerajo, in vrgel v hišo košaro s sramotilnim darilom
bela repa	lbe:la lre:pa	lbi:swa lre:pa	kulturna rastlina z velikimi listi ali njen beli podzemeljski in oleseneli del; na steljeraji pripomoček pri igri, pri kateri so repi njen beli del namilili, udeleženci steljeraje pa so jo skušali uloviti
bob	lbo:p	bop	ocvrto pecivo majhne, okrogle oblike, narejeno iz testa za krape ter prelito s kuhanim in sladkanim žganjem
dol klestiti	ldoii kle:stit	ldoii okle:stit	s sekiro odstranjevati, sekati veje z drevesa
drugič	d'rsč	dlru:golba:rt	drugič
hren	xlre:n	xlre:n, klru:xoii xlre:n	jed iz goveje ali ovčje juhe, na kocke narezanega kruha in naribanega svežega hrena
jenica	jslni:ca	lčo:li	telica
kačja slina	lka:čja slli:na	šlnops	žganje, alkoholna pijača iz sadnih tropin
kanavška	kalna:iiška	ralču:n	mala sekira za odstranjevanje, sekanje iglastih delov z že odsekanih smrekovih vej
kuglica	lku:gj[ca lčsrne lku:gjjce mli^čne 'ku:glce	lku:gj[ca le:dove lku:gjce mlli:sčne lku:gjce	kroglica drobne kroglice iz ajdove moke in jajca ter kuhane v vodi ali juhi, v kateri se je prej kuhalo svinjsko meso drobne kroglice, narejene iz pšenične moke in jajca ter kuhane v mleku
lisičji raj	lilsi:čji lra:ii	lme:tsl lta:nc	ples z metlo (ljudska igra pri steljeraji)
mežerli	lma:žerlji	'msžsrle	pečena jed iz drobovine in riža
nudelj	lnu:d^	clve:ki	svaljek, cmok
nudeljč	'nu:dlč	(šlro:ki) lnu:djči	rezanec/izdelek za zakuho iz rezančnega testa v obliki krajših trakov
ovčje meso	loiičje lmsso	loiičje 'msso	ovčetina; na steljeraji je bila navada, da so pripravljali jedi iz ovčjega mesa
plahta	plwa:xta	Ne poznajo.	kup, kopica smrekovih vej
plasta	plwa:sta	Ne poznajo.	plasta/kup, kopica smrekovih vej
račun	ralču:n	kalno:iiška	priprava za sekanje ali obsekovanje; klestilnik
riža	lri:ža	raldo:iic	vrsta
sečnja	lse:čna	poldi:ranje	sečnja
skupaj vlačiti	slkop ulačit	lkop lwa:čit	vlačiti/ročno spravljati kupe smrekovih vej v gozdu do poti, tako da drsijo po tleh
smrečenka	smre'če:gka	smre'či:gka, lkoš, lka:pnik	smrečica
ščet	lši:st	Ne poznajo.	ščetka; tudi pripomoček za igro pri steljeraji, katere udeleženci so stali v sklenjenem krogu in ga skrivali ter vsake toliko z njim podrgnili po hrbtu tistega, ki je stal na sredini kroga ter skušal ugotoviti, kdo ga trenutno ima
Tabela 1: Besede iz diplomskega dela Tine Zagemik in preverba njihove rabe na kmetiji Golak na Dolgi Brdi pri Prevaljah
- 48 --Slavia Centralis 1/2010
Besedje .stare kmečke delovne šege na Koroškem - steljeraje
OKRAJŠAVE IZ ETIMOLOŠKIH SLOVARJEV
Okrajšave jezikov so takšne kot v Snoju (2003): avstr. - avstrijsko, bav. - bavarsko, bav. avstr. - bavarsko avstrijsko, ide. - (pra)indoevropsko, lat. - latinsko, nar. - narečno, nem. - nemško, pslovan. - praslovansko, rom. - romansko, slovan. - slovansko, sloven. - slovensko, srvnem. - srednjevisokonemško, stvnem. - sta-rovisokonemško.
VIRI
DVD film, 2007: Steljeraja pri Golaku, 13. 10. 2007. Prevalje: Dolga Brda.
Tina ZAGERNIK, 2001: Besedje koroškega delovnega običaja steljeraje na Strojni (diplomsko delo). Mentorica: dr. Vera Smole. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti.
LITERATURA
Martin AHLIN, Ljudmila BOKAL idr., 2005: Slovar slovenskega knjižnega jezika z Odzadnjim slovarjem slovenskega jezika in Besediščem slovenskega jezika z oblikoslovnimi podatki (elektronski vir). Elektronska izd. na plošči CD-ROM. Ljubljana: DZS.
Anja BENKO, 2008: Podjunsko besedje v zbirki Luke Sienčnika (1904-1989) in danes na Strojni. Ur. Miran Košuta. Slovenščina med kulturami. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije. 219-233.
France BEZLAJ, 1976-2007: Etimološki slovar slovenskega jezika. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Doris DEBENJAK, Božidar DEBENJAK, Primož DEBENJAK, 2003: Veliki nem-ško-slovenski slovar (elektronski vir). Elektronska izd. na plošči CD-ROM, 2. prenovljena izdaja. Ur. Branko Madžarevič, Polonca Kocjančič. Ljubljana: DZS.
Peter FICKO, 1965: Skupni delovni običaji. Med Peco in Pohorjem. Ur. Rajko Po-beržnik. Maribor: Založba Obzorja Maribor. 147-171.
Janez GRADIŠNIK, 1997: Nemško-slovenski slovar/Slovensko-nemški slovar. Maribor: Založba Obzorja.
Marc L. GREENBERG, 2002: Zgodovinsko glasoslovje slovenskega jezika. Maribor: Aristej.
Mihaela KOLETNIK, 2008: Panonsko lončarsko in kmetijsko izrazje ter druge dialektološke razprave. Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta.
Dušica KUNAVER, 1999: Čar kruha v slovenskem ljudskem izročilu. Ljubljana: samozal. D. Kunaver, Zavod za tehnično izobraževanje.
Tine LOGAR, 1993: Slovenska narečja. Ljubljana: Mladinska knjiga.
— 49 —
Anja Benko
—, 1996: Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša.
Janez MIKIC, 1974: Govor vasi Šentanel (diplomsko delo). Ljubljana: Filozofska fakulteta v Ljubljani.
Karla ODER, 1992: Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja - 20. stoletje. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Maks PLETERŠNIK, 2006: Slovensko-nemški slovar (1894-1895). Transliterirana izdaja. Ur. Metka Furlan, Helena Dobrovoljc, Helena Jazbec. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, Amebis.
Marko SNOJ, 1997: Slovenski etimološki slovar. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Hildegard STRIEDTER TEMPS, 1963: Deutsche Lehnwörter im Slovenischen. Berlin: Osteuropa-Institut Berlin, Berlin-Dahlem.
Matej ŠEKLI, 2005: Odraz medjezikovnih stikov v poimenovanjih za vaške poklice in dejavnosti v nadiškem narečju. Ur. Marko Stabej. Večkulturnost v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelkzu za slovenistiko Filozofske fakultete. 176-181.
Jože TOPORIŠIČ, 1992: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Zinka ZORKO, 1995: Narečna podoba Dravske doline. Maribor: Kulturni forum (Zbirka Piramida; 3).
--, 1998: Haloško narečje in druge dialektološke študije. Maribor: Slavistično
društvo (Zora 6).
—, 2002: Podjunski govor Strojne na Koroškem. Med dialektologijo in zgodovino slovenskega jezika. Ur. Marko Jesenšek, Bernard Rajh, Zinka Zorko. Maribor: Slavistično društvo (Zora 18). 35-51.
—, 2002: Slovenska obmejna narečja. Zbornik slavističnega društva Slovenije 13. Ur. Marko Jesenšek. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije. 17-41.
--, 2009: Koroško mežiško narečje v luči novih glasoslovnih raziskav. Slavia
Centralis št. 2, letnik II. 33-49.
Herbert Ernst WIEGAND, 2002: Altes und Neues zur Mediostruktur in Printwörterbüchern. Lexicographica 18. 168-252.
--, 2005: Über die Datenakzessivität in Printwörterbüchern. Einblicke in neuere
Entwicklungen einer Theorie der Wörterbuchform. Lexikos 15. 196-230.
Herbert Ernst WIEGAND, Vida JESENŠEK, 2006: O družbeni odgovornosti znanstvene leksikografije. Ur. Marko Jesenšek in Zinka Zorko. Jezikovna predanost: akademiku prof. dr. Jožetu Toporišiču ob 80-letnici. Maribor: Slavistično društvo (Zora; 44), Ljubljana: SAZU. 361-379.
50	S&aviiO. (Centra.
Besedje .stare kmečke delovne šege na Koroškem - steljeraje
THE LEXIS OF AN OLD FARMING PROCEDURE, STELJERAJA, IN CARINTHIA
The article presents the lexis of an old Carinthian working procedure - steljeraja. The article is based on a DVD-film made by the locals at the Golak farm in Dolgo Brdo near the town of Prevalje in Carinthia. The film features farmers using the old farm tools, trying to follow all the traditions and customs related to steljeraja. In the paper, the Mežica-Carinthian (koroško-mežiško) lexis from the field of steljeraja will be compared to that of Podjuna-Carinthian (koroško-podjunsko). The former includes many words of Slavic origin, while the more recent ones features many lexical items from contact languages, in particular German (Tina Zagernik: Besedje koroškega delovnega običaja steljeraja, Ljubljana, 2001). Finally, similarities and differences between the two dialect groups will be indicated.
— 51 —