Izhaja vsak četrtek. Cena mu je 3 K na leto. (Za Nemčijo 3 K 60 vin., za Ameriko in druge tuje države 4 K 60 vin.) — Posamezne Številke se pro--	dajajo po 10 vin. -■ ■■ ■
in zabavo.
Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu ..Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice 2. Naročnina, reklamacije in in-serati pa: Upravništvu ..Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice štev. 2.
Štev. 42.
V Ljubljani, dne 21. oktobra 1909.
Leto XXII.
Združena Slovenija.
Za nami je dan, ki jc bil najlepši v zgo-tlovini naših bojev in zmag. Velczname-•niti 17. oktober bo neizbrisen v spominu vseli tistih tisočev. ki so ta dan prihiteli v prestolico Slovenije, da zasnujejo novo, združeno Slovenijo, Slovenijo slovenskega ljudstva! Iz vsakega vlaka je izstopilo na stotine udeležencev, prišlo je zlasti mnogo slovenskih županov v narod-hi noši. Po ljubljanskih ulicah je bilo cel dan, zlasti pa dopoldne izredno živahno. Najsijajnejše so proslavili naš dan kakor nekak spomin na oni dan, ki jc bil temu dnevu predpodoba — vižmarski tabor - naši somišljeniki iz Št. Vida, Vižmarjev in Dravelj. Pripeljali so se namreč na velikih. s trobojnicami in venci okinčanih vozovih in z velikimi napisi: Živela združena Slovenija! Živela Vseslovenska Ljudska Stranka! Naprej zastava Slave!« Na vozu jc bila nataknjena visoka slovenska trobojnica, ki je veselo plapolala v mlado jutro. Kjerkoli so sc ti in drugi naši gostje pokazali, povsod jih je ljubljansko občinstvo simpatično pozdravljalo.
Izredno veliko pa je bilo gostov iz Štajerja. Koroškega in Primorja. Veliko zanimanje so zbudili hrvaški kmetje, ki so prišli v narodnih nošah.
Na odru velike, za to priliko prekrasno okrašene »Umonove« dvorane so bili zbrani malodane vsi slovenski deželni in državi poslanci, na čelu jim 'dr. Šusteršič in pl. Sirklje, naidalje vsi zastopniki slovenskih kranjskih in izven-kranjskih. političnih organizacij, gospod državni poslanec Vaclav Kotlar kot zastopnik češke agrarne stranke, Stjepan Radič in njegov brat Ante, Janžabetič in ikapl. Skrinjar, zastopniki Hrvaške seljač-' e stranke. Na galeriji je bilo vse polno , in drugega občinstva.
Ko se shod prične, je bila dvorana nabito polna, vseh zastopnikov S. L. S. iz vseh slovenskih dežela je bilo do 4000 — ogromno število! Ko nastopi dr. Šusteršič iu liočc sliod otvoriti, zagrmi po dvorani himna »Liepa naša domovina!« načelniku S. L. S. napravijo navzoči tako vihamo ovacijo, kakor smo jih še malokdaj doživeli. Ko sc vzkjikanje in ploskanje poleže, pozdravi dr. Šusteršič v izbranih besedah naše, obmejne brate, zastopnike slovenskega Štajerja, Korotana, solnčna Goriške, Trsta in Istre; pozdravi slovanske goste brate Hrvate in Čehe, ki so prihiteli kot zastopniki svojih kmečkih strank v našo sredo. Obžaluje, da ie poljski poslanec Stapinski vsled volivne reforme, ki jc na dnevnem redu v gališkem deželnem zboru, zadržan se udeležiti našega shoda; veseli ga pa, da pošilja velepomemben pozdrav. Naposled pozdravlja domače kranjske sobojevnike.
V častno predsedstvo se izvolita gg. Vaclav Kotlar in Stjepan Radič. Za predsednika dr. Brejc, kot zastopnik koroških Slovencev in poslanec (irafenauer, za Štajerce dr. Korošec, za Goričanc prof. Ber-buč, za Tržačane A. Cok, za Kranjce župan Zurc, za zapisnikarja pa dr. Rožič.
Doktor Brejc po navdušenem pozdravu da besedo zastopniku čeških agrarcev, Vaclavu Kotlarn, ki je bil med petjem češke narodne pesmi »Kje dom je moj«', med ploho cvetja vihamo pozdravljen. Zatrjeval je. da hočejo Cehi vedno vzajemno podpirati Slovence v težkem boju za narodne pravice, a enako bratovsko pomoč pričakujejo tudi od Slovencev. Za njim je Hrvat Stjepan Radič odkrito priznal, da smo Slovenci prvi bili, 'ki smo vso svojo organizacijo postavili na edino trdni temelj, na našega kmeta. Po modrosti — tako je rekel — vašega dič-nega načelnika in dobrega duha vaše stranke našega dr. Kreka ste,tuneli, da je
naš kmet nositel-j naše bodočnosti in da daste tej misli večen temelj, ste s plugom spojili Križ!
Nato so po vrsti govorili zastopniki slovenskih pokrajin, Grafenauer za Koroško, O e m š a r za Kranjce, B e r b u č za Goričane. dr. Korošec za Štajerce, ki so ob velikanskem navdušenju izjavljali. da brez pridržkov stopijo v kolo vseslovenske ljudske stranke in da jih nobena sila več ne razdruži. Tej misli je dal duška v krasnih besedah dr. Krek, k,j po-vdarja, da mi nismo vojniki, ki gredo vsaksebi, ampak čete, ki korakajo v daljne boje in zmage, saj naša zastava jc zmag navajena; mi sicer nikomur boja ne napovedujemo in ga nc iščemo, toda vsem nasprotnikom naj bo današnji dan opomin k pameti in delu. ker slovenska zemlja ima še veliko grobov za naše sovražnike. Samoobsebi jc umevno, da so bile tc besede sprejete z velikanskim odobravanjem.
Končno jc bil ob nepopisnem navdušenju soglasno sprejet predlog dr. Kreka, da se ustanovi Vseslovenska Ljudska Stranka, Ko je bila še poslana cesarju udanostna brzojavka iu je bil za načelnika Vseslovenski Ljudski Stranki izvoljen dr. I v a n Šusteršič, se je zaključilo to veleznamenito zborovanje, ki pomeni novo dobo v zgodovini slovenskega naroda.
Zadnji teden v dež. zbfiru.
Tepeni in pomandrani !
Koncem poročila v zadnjem »Domoljubu« smo napovedali, da bodo naši poslanci liberalno obstrukcijo v deželnem zboru štrli. To se je res zgodilo in sicer veliko hitreje, kakor se je mislilo. Odkrito rečeno: mi smo mislili, da bo liberalna stranka, ki ima med svojimi poslanci pel
timI«' «!»»	,Hfa'
-,rtr''ivnl:t nrfUMio ,>,.;h n h«"-afci -ni« I« -o iesprelem-;jv, .., fevplni	""H '^hit.
,„ - )mtava mvietn < .»«o
r lohre avomke ^em-,,, : ,„1, ,i«n pivHve .. lil e
; V/fl'1''"! boril.
p indsU'11	mrf,i
k^v.i.-khi n Meineem. -udar' < . :vt,>vf -irvfi>t:>
. kienir; • |.?>e»ni hnr i-„>, :ri,>, o mračni ia i,-.i.»i|f>lii»k c
)>•. H^il;.. i
IV''
nri
o, . hvic*",-«
.'f ■>,•■■	SI.
'.1,'.' .1	O-
,r' i -i' i '(,. . rc J. > ,.■■■■■ ■>■ ■ 1 -ri.t
( . . i-i r,i«iiri'

iVIi c ir ;iiara-amu .edite ami, ie idele-
" .,-> -i -,» .
..■t,'/ ^vtnrtnik- ; • > I ' . •■ K,| :,(.1 •/<: >.••:■>.•
■ ■.".:.' .i tnii-.-sid ;»>*.-, . . ti,	i,5n >■!'(•!; )r.».
... .1 ... ii (•■ »it -in i r r' ■	i," i .ii )r>iii;ii , |Iv-.' f' •. n
(.>..,	>1 r .!! ir	.•■•	> i-
- • ,	, u ,1. i!	,■((•■	. < l,-iiii;f
. , ,, >1/. -	(»• '	i'.|'ii
. , , ,	l<il'/ii n	u- ''.	i ;tl"o
(., I. ,<r, .	ii ■ it - l1 ' ',ll|fil* !)li>!
I., t-,i i	.)>■ '.milil'* i(lli» jr
, . , > I . ■	' ' I l 11 i." ! I ' lilij ju' • |l I '
I: f	1" .1111 i <•>-•• l 1 V-H !)•• \< .ii|'
,n W I,	- '<"|lii 'i rili',' ' (' i'l .i
1,1'	'il	-*'M.i'lll|l,'	i « ' |>
/	>• l-l i' "i».l ic.• /11 ■ i1 • 1 '/<)• «'i ' I-
11- i I' /,|1I1|1 ,||i : ■ '111M -/••z-, ■ i'	'■' 'V'.i'ii \l<v 4 m' /,i >!■< ' ■';<
-.. • - i , . • J A' -/,1 C |1	| . ,11 11 V iV ' 4 H .1' 114
.... /.-.. / i.,' ■• i,\ •,'/■• \ -.».i-iiiii.' ^ • /i % - i' ••••.,', ,./-.» '.- 1' ' i' f S / n
r • i- / ■ •	i - .' t-^' ■ ,' i-	• 4 ■ v
t i • • ■	/ r -^»i i	vi ; r ii|i,-
. .......r.''•-•»•',»"'
V'	■.■•/•• -..<,» • |1	,-Ji r 4 -C .
i i	■ r ■■ ■ ,s	, ■■■■ ',.■•--,■ ''1 (i *
' '■ -- '	'v »v '»	• '• -4.....
• ' • ■ r .•.'.' - ■	V' '.•-»•• ' - -.M i .»'■ f
.'• /••	•■.-»■.-, r	fi" '' ' 4
' -. -. i -.i	/,-..• i i'v-. • 4 •	i •
»v/
•'i" •• • -i ,.t 1 • - " /■•/	h--/, >• + ,-j.-. ^
/•	i uti t,,t	• "i j/4»
■. •. .......	/?.•>	JP Hl-V^ll
;hl/ //v i/-,"' i
ttg B&	dMMtoL
'I- ' ■' •	jc /»Jt I'/ i/jc;., {,.4 .
norim... Mnši laslaiici iliarno iloskaio, n -Mino !n l' iavar xilooen. >r. a\-^.r >a 'Unč il /iavi: mi •■fr n''tri i edeti , ni 'rMmi en n '' rte vet: i,ti,>.. .hmlnl »osliMici '<riO.»v. iaši jim M li,■ Arliio-r Ja dar' Hiko lamot-:t. p i s t ■ ■■ ircrali. .:.K»»r etial! ^isnani te! ,ihkf> hhV Mav/.lit- mzni iri 11 i 711 rnltnvi ki iPžHni rtavnr ii a-
•	ii! cio mnak e ta-l a n7.nrnvn
»o v j tztut ;r«nske ole
:, • ..»rii^li:, d!:i e edaj Ivletna ?l;cm';i e. i a e a >(*la d^lei SfMftfi* ,.<••	nn<1ar1ev cra-j.V-inSkih 'alofnv
;.c;irit>v rt Anefijo e jar «1 ;is»ib. ,,;.! .hiskova^i ako nalrv iriieio. '.a ,»r=- ■ cdania ola ;irr.1rnf(a. Vlslei >o ,ola amo iiolenia. ir> arciena ijnblič-.k. r.kor c rt.i nla. ) >ol(:">? <)nrln i>; , -•:<-, . iriiski cr.iii " cafcrlli r m iasri ^oiiio nneriistv o. ..ivnmrcia n sad-i r< rv i> '/i :('■ n.",r< ikiitcri nla<lpnič ,.;,> .	'u votii-hnie cinet loma
-:-:<!,: ,u:i ' l?il» lovnli 7,ohrav.!w.
"n c Kfkaznlo .lru<?ili Ifželali <» ..ii,. c ,kr .ole.
v,. . ijiii d nri-ieto. c lnrocal »n. j .	i ;<iit)'»/iirriskih ecaiih
ijv ipioii ' in Iriifjlh očkali ,t- in-jori i. rfttfo.
to«"*';!! >v<iie !«!<•
v:i>!, f r Mi»swiilo •,ast,:ianii: , 11 i s V* i ■ ","i li'7'.'lni' r.i "liora: ^asa <,ire-■>:■/, -'rim c lanravila " f <ar ;» c '.a-
1.	(;> inr' .lili ' «'T1I |<T:ttki'TU '.aSC-
i:,niii ..ue:,' iofr,lhne:'a la'a m ihf,-ilui )0';l:tnei ■ ■'• iii':n li;oiiii".cni':ii JU' !)i":h'.';n .IV ii.i• ■ ■ i I<ut',!i k 'H'' '■'•'li .-, ttiij-k.'■»,) (iv-A-liiC;!;. luirv 'hlli'f.1 • i.l-"c:i Vin)' !" la f c	i •.•Imiisainii
upiiir r .ciij' jaiaiiko" <■ n (.' Hlisii, >'iiu;r .. tniii,- .iiiii'" i. ian>- r' la av c v,sla" i -i,-;:<t|:ii!ii' ,»:nlii';i' U','" i aMsk.i v.v.i.i--•, t:j ,|. ;i r,1li>: )iT' iMV la vililivait* )!•' i-r 14 i i .■ ni>: n ii' ;awr,	)'',ili',..;!iH'.
'iiiic , 'i'.ii' iai)r v ' ',f,i<r. r iif a a* ' »*.-
ir,-, r,->- '.	°a'.)i-i ' la v i> .uii jc.si.i " i. i.
',)<• nuiiii;!	■ I-r :i.;i<v Jc.Ki.i-''. 11 C.MH':1C.
•.-..)>•<•• ';«.	n .ir'i>;l' 'IV...- K'." Ji>
;ir " t i Ic* ..»	'•>',•->' :-ry k ;< •. * > n lc < -.nrt-
--.-<>,'•!>'• i... 1'1V: j»'.4;i:j.i,-.,Mii
(• •'•• }-,-.4.-,•»•/«»	r.' H;V »»-,.» C.J.< • ii'1*, ?l*
ii)-' /a -';i' ' :<•.•■ •	i«'. <,"i>,' .'..if .>
r •<•• ;:ir.' •■• ■',!>/.-	/r.r.i' 1 > }i»'.»if <.'. ?i»
i> Sl^. /a	■ r :r. . v.«Vi • <.'.'.-.'Mi'.
r,i.;r.-,'< r,i (.	'. • -.'»■'t.la ?
•	4 ;i,"i= • • ■',> • "!«•.';•>•>; c.vir '.'* rlii : zdtvji '.>' žSMMMfb ŠiittHŠ 9V€tdk.
' - 4 • /A: ./■■ r-i—fi.c ■''.■//.<■:■ i M", ; '■' •■■'■■< y '••.«' .4».
.»	t:>vt /a v,i, db
i* • ym	■*•	•.iir.-',:n-V	r.a;
; /i'y,ri,' ;<•/ tv. V.ifž '. vV;jiii ■ ', Z'',.;i. r.'/ -,.■-•.
'1 n<. p) ih )
n
Zadružna šala.
iMifliH, kamor iočpš |WV^ndi se n kmet .rdo mrlti /a -voi kruh a. "no /r-.mlio Tako e >ri ta« ako je ari i fftd. » ici-nvi naS lov-nski rniier ? a-;an. iaknrf.Mi > >il r >rrd sto e-ti. .< ft m,v a-rno rn«1 Ifln n .<roSke e:i' );i comai oliko ;iride'a. la akole lf 11111 rrlki o	ci i lefavnik ahko ir
,cik> coSrek nesa. <}wlar ca ia .au ip';ri,.,'ri j rt i'ini, riti lohiiip oivi ili n& ki> odeni. aki at w -laruvinvl . \re irirlelfi ličesar irorlati lima nc ar n -c f;ii »roda skupi <mmai olik, Ja ila^a lavke n ih>-n 'c che n otr ii; .> ^Ote
iat kmet i.- noro .:iiii. ^ati iMli j r i uiiholiši wlii ie '.ai e. ..ni liegovih ir rlelkov ako nizka. la ^a v ipkalnr:ii rr »iili •"•■ r"lia 'o/ira na sc-neni, fakor ja kiini a irodatin hlago. lil e lene v.ne anerkill jraie.lkii" delajo I lili *';enineto^iif ' ■• •nonia udi. k: ;)"-; esiniki ki lohe i'.nilio .korai	;i n
d intcin ihdcliiileu) r la 'oliko. p- .".!,-c iot(Ie.:iai <ako <iiic.tuiP!n aa	n
Hi ' -liavoiini. Tam u; .snoie aoiia. ie • •oio /,ita n .t; iti nutiio in.; n lati. •lileposestink ieiu amo t\'UKrat - :i. la e.sen «1 pšenico vi:e n irrhoitiin. mie. <i> o lo/.anie. r<nnii seje 11 ču n
o e , itroii. !.ito ni iiotetn žito :e;io iroitaia 11 aiiK.i -'.".ti .r : :' -"iu;. ;ai lieija .ibileiovaiMU miia i veJia.
slaii.se ;e ,'oni lašiin -."hojt • • {iini. ' loitovniiii ltff-i-Kih iraiih ■ ^ rrra u *odi irez ihitBinvuiia n ami\.,-nnstisriuk irdela la sto 11 ;;<i "-'Uur iva u"/. launaiiiKijsra r uta. " ik fiose.s;:: 'n potem no aiiKo ;::ai: ir-iuuia. ..u £a »:• tc.avv umi ii ni: "iijaio. P- na.s ia r i > nicar : • jiik.m rulcm n »eiik-Mni ;k. 5liituii)"ar. rin'.ii'."nl'. lato e 11 iien-sv"! ' iio tr»f.:. i ir .ia e ir -; ,. u ja 'lidiiKiiiia :n rmear t: maio i;w rjmtpia u; iir.rit r: :iesf.i '"na suri t('iiar '..i .', »'iir. loma: '.am. -ii : m:n yjiii» iit :iirr» i; 11 eze ■ iiitic ■•'■ uhi-.sr ' •,.
'< iliki jr..s«istnik.. "< tt:it kapra; la.šiivf.i fineta < mmi. fn ne ' ■• ■■■ ne 'x. oos*.i o! ".siru taoitaiu ia:s:'' i tnriSs '■>" Hftns& 'J svčfl tear. ■ ■ '■ r. i • tfe lit • ptmatnezn < •" -fin in ■ inčiiM:'. potreba e. :a « 1 aslvj-ii < u: 5itr.:a:. M' <* oča-.-! ; dtviTAA -iaiarja. Icreiita ji rruoa. ia (alifciv ■ vCiš'"'; zmciv . t-'i." Mie--.. 'i'1'kir-u ta j -jc'.-}.
T.-. •«.?!0> v (IrigjlSi	-
ž.i '; - 1?. kr.a:te *arn. sjoira. yer>\eA	fce* v zilru*:-:
■::■■■/. '?■ iuiS ua k ti: pfavega :. i-"-!1 fcr.e:. c.i gi to vsak »>sei ••; O: ij	šaro '--3
ijšti." V 5*--
na
-e 'e Tu

mi	nemves
kr/.}. fe svoi tastr.. dobitek. Oecr-V' r.a •v/-,'A-y;o vfc^jdo. Posledica pa ;e. da dnajfirinitii ne zaupa, da v>ak orie po
'h. končno nimaio vsi skupaj :r. '• pfA&mezcn tudi nič. V združenju je :r,oi!
Združevanje je pa treba razumeti. .Čemu naj se kmetje združujejo v zadrugah, kakšne zadruge naj se osnujejo, kako •naj zadruge poslujejo, to so vprašanja, ki »ih ne bo mogel vsak sam dognati. Zato je res potrebno, da pošljejo večji posestniki, 'ki spoznavajo potrebo zadružništva, svoje sinove na Zadružno šolo v Ljubljani. Tukaj se ne bodo naučili le računstva in knjigovodstva, ampak naučili se bodo tudi ; spoznavati pomen zadružništva. Ko bodo ■prišli domov, ne bodo seboj prinesli le precej izkušenj, ker bodo videli nov svet 'in njegovo življenje; prinesli bodo seboj tudi zavest, da je kmečkemu stanu zadružništvo potrebno, ko ribi voda. Znali bodo ceniti tisto zadružništvo, ki ne dona-ša posameznim dobička, ampak ono pravo zadružništvo, ki mu velja kot prava podlaga načelo: Le če bo napredovala cela zadruga, 'bom imel tudi sam dobiček; če bi pa sam iskal dobička na škodo zadru-garjev, bo zadruga propadla in se bo tudi moj lastni dobiček razničil. Mladeniči, ki bodo izšli iz Zadružne šole, bodo pozneje ikot možje delali v pravem zadružnem duhu in prekvasili ž njim svojo okolico sebi v korist in celemu kmečkemu stanu v rešitev.
Kmetje! S fantom v Zadružno šolo, nc bo Vam žal! Saj Zadružna šola traja le zimskih šest mesecev od Vsili svetih pa do majnika. Takrat fanta lahko pogrešate doma, koristili pa bodete sinu, sebi in sosedom. (Glej .notico v »Razgledu«: Zadružna šola v Ljubljani.)

Političen pregib.
DRŽAVNI ZBOR.
S cesarskim patentom, ki sklicuje dr-^vni zbor, je združena zelo ostra vladna izjava, ki pravi, da so zlasti češki in nemški poslanci na Češkem krivi, da parlament ne more delovati. Ta izjava je de-iloma resnična in bi bila popolnoma res, samo ko bi krivdo pripisala popolnoma in .zključno le Nemcem, ker celo nemški listi, kar je bolj zmernih, priznavajo, da so bili Cehi pri pogajanjih popustljivi, kolikor so sploh mogli biti, in da so brezuspešnih pogajanj za redno delovanje češkega deželnega zbora krivi edinole Nemci. Sedanja protislovanska vlada te tako očitne resnice seveda noče videti, še manj pa priznati, ker gre tukaj zai njene varovance — Nemce, četudi so ji ti, kakor kljubovalni otroci, že odpovedavali pokorščino, ako Jim ne da v roke tako nevarnega orožja, kakor je bila nameravana lex Axmann. Toda ta popustljivost nasproti Nemcem se bode vladi še utepala. Poslanci Slovanske Enote, ki upajo na pomoč Poljske Ljudske Stranke, ki je druga najmočnejša poljska stranka, so edini v tem, da se mora pomesti z dosedanjim protislovanskim vladnim zistemom. Vsled tega gotovo ne pride do rednega dela v parlamentu, dokler ostane Še ta vlada na krmilu.
V TRSTU
se je osnovala Slovenska Ljudska Stranka za Irst in Istro v četrtek, 14. t. m. S tem je poskrbljeno, da izginejo sčasom izmed Slovencev, zadnje sledi liberalizma skoraj še nc moremo reči, ker bo treba še mnogo dela, da se popravi vse, kar jc zagrešil liberalizem med nami, pač pa lahko rečemo zadnji čudaki, ki še verujejo, kar jim na-tvezejo ljudje, ki se po shodili bahajo s svojim krščanstvom, v svojih listih pa blatijo vse, kar jc krščanskega in zagovarjajo razdiranje cerkva in samostanov, pobijanje menihov itd.
HRVAŠKO.
Srbom, ki so bili obsojeni v veleizdaj-skem procesu, so prepovedali, če prav še niso rešene ničnostne pritožbe, sprejemanje pisem in časnikov in pisanje pisem. Poslanci hrvaško-srbske koalicije so protestirali po shodih proti Rauchovi vladi, ki vedno preganja Srbe in poslali mnogo brzojavk na cesarja, v katerih prosijo, naj bi se kmalu sklical hrvatski sabor. — Usta-
Vojvodinja Zofija Hohenberg,
prestolonaslednikova soproga.
novitev Vseslovenske Ljudske Stranke so tudi Hrvati veselo pozdravili z edino izjemo Pokretašev, ki so vredni bratci naših »naprednjakov«.
BOSNA.
Nevarno igro so pričeli Mažari v Bosni. O priliki obiska budimpeštanskega mestnega sveta v Sarajevem je bilo raz-obešenih tudi nekaj mažarskih zastav. Ta nesramnost je zapeljala nekaj neizkušenih dijakov, da so brez pomisleka sneli neko tako zastavo. Za to nepremišljenost so pa izključili sedem gimnazijcev in enega uči-teljiščnika iz vseh avstro-ogrskih srednjih šol in so jih povrh še ostro kaznovali. Ce se bodo Mažari tako nasilno usiljevali v Bosno, lahko dožive vihar, da ga bodo pomnili. — Mažari sedaj kar naprej romajo v Bosno. Komaj so odšli budimpeštan-ski mestni očetje, že je počastilo bosansko prestolico 65 mažarskih trgovskih in industrijskih zastopnikov s svojim (obiskom. Da jih je na kolodvoru pozdravil predsed-
nik trgovske in obrtne zbornice, se pr« znani slovanski ponižnosti in gostoljubnosti ni čuditi. Da pa mažarski kramarji nisa samo prišli gledat sarajevskih minaretov, si pa tudi vsak lahko misli. — V Temeš/-varu na Ogrskem so ustanovili veliko ma<-žarsko banko »za nakup in naseljevanje v 'Bosni in Hercegovini«. Ta stvar morda ■pojasnuje govorico, da se namerava nai-seiiti v Bosni 36.000 Mažarov. Hrvat pa> pojdi z rodne zemlje s trebuhom za 'kruhom!
POLOŽAJ NA OGRSKEM
še vedno ni jasen. Cesar je sprejel v avdi-jenci celo vrsto ogrskih politikov, vendar se še ne ve, kako se reši vsa stvar, ka;» se pa gotovo zgodi v kratkem. Sedaj se imenujejo kot kandidati za ministrskega predsednika grofa Zichv in Andrassy ter Vlasič. Predsednik državnega zbora1! Justh, je poizkušal pridobiti lirvaško-srb-sko zvezo za boj proti kroni, kar se mu pa, vsaj kakor trde poslanci te zveze, ri» posrečilo. Pričakujejo tudi razpusta ogrskega državnega zbora.
TURČIJA.
Kdor ie pričakoval, da bodo pod mladoturško vlado kaj kmalu nastopile bolj redne razmere na Turškem, se je precej motil. Nova vlada ni veliko boljša kot stara, in bo mogoče še preje odigrala svojo vlogo kot prejšna. V Albaniji so bili nemiri, ker vlada Albancem ni hotela dati albanskih šol. Ekspedicija, ki je bila šla delat mir, se je vrnila v Solun v grozno slabem stanju, ker se je pohod v Albanijo Dopolnoma ponesrečil. Mladoturški odbor je sklenil ugoditi albanskim željam. — Tudi grške bande po Turškem še vedno ne dajo miru. Avstrijski glavni konzulat v Solunu 'je moral izposlovati pri turški vladi varstva za avstrijske delavce v neki predilnici, katerim so grške bande grozile s smrtjo.
NA ŠPANSKEM
so zopet nemiri radi usmrčenja glavnega vprizoritelja znanega strašnega divjanja proti samostanom in cerkvam v Barceloni, knjigarnarja Ferrera. V Barceloni so zopet pokale bombe in del mesta so požgali svobodomiselni divjaki. Ti nemiri so se ■pa razširili po celi Evropi, kjer živi ka} svobodomislecev. V Parizu in Rimu so hoteli napasti špansko poslaništvo in jQ prišlo do resnih nemirov, ki so zahtevali tudi človeške žrtve. V Trstu so napadli jezuitsko cerkev in ji pobili vsa okna, ob« činski svet tržaški je pa izrazil sožalje nad smrtjo vodje barcelonskih divjakov, in v znak sožalja so vstali tudi slovenski poslanci iz tržaške okolice (!). Značilno P4: ■je, kakšno stališče zastopa v tej stvari ■časnikarstvo tistih liberalcev, kii so se še nedavno po shodili bahali s svojim krščan-! stvom. Od »Slov. Naroda« do zadnjega Jističa te barve, vse proslavlja Ferrera kot mučenika in tako dokazuje, da bi bile tudi pri nas mogoče barcelonske razmere} če bi ne bili ti ljudje tako grozno pri tlel*, kakor so. Zanimivo je tuldi to, da je svoj čas glasilo liberalnih učiteljev posebno, ■hvalilo Ferrera, ki je bil tudi1 predsedaJK shoda »Svobodne Misli« v Pragi.
LISTEK.
Zadnji dnevi Jeruzalema.
(Lucij Flav.)
Zgodovinski roman. - Spisal J. Spillmann D. J.
(Dalje.)
Umirajoči zgane svojo glavo in pravi čez nekaj časa: Ne ti. jaz sem si razdrl svojo srečo! Moj ponos, moj srd! O 'koliko ,sem zakrivil tudi napram tebi! Odpusti iini!«
Bog naj ti vse odpusti, kakor ti jaz ,iz srca odpuščam, moj dobri Eleazar!« ,vzklikne žena ter ga poljubi na čelo, ka-,mor se jc vsedel že smrtni pot. In Bog ti ,bo odpustil, ako se okleneš v zadnji uri njegove roke, s katero ti ponuja svo.o mi-Jost.«
Ah, ah, ali smem upati kaj takega r Jmel sem tako strašne sanje: zdelo se mi je. da gori tempelj, moj ded. ki je s smrtjo Nazarenea zakrivil prekletstvo nad našo hišo, n oče sta stala sredi plamena. Izku-šala sla me potegniti v žerjavico. Klical sem na pomoč in se ozrl nakvi.šku. loda, i) groza! Zagledal sem. kar jc moj ded tisočkrat ponavljal, Nazarenea na oblakih neba in la mi je žugal z očmi kakor bliski in kazal s prstom knjigo, v kateri so bile zapisane vse moje pregrehe zoper tebe, zoper nedolžno kri (ialiiejca Menahema, ./.oper oskrunitev templja, maja ošabnost in nevera. O. nebot.čne gore grehov! Jn tedaj sem obupal v svojih sanjah ter pahnil samega sebe čez glavo v ogenj in pogubljenje. Toda ti in Tamara sta se krčevito oklenili mojih rok n me n sta pustili pasti. In ko sem se zbud'1, si klečala ob »noj' strani. K e je Tamara? Ah je tudi i tikaj?«
Tamara je yuila ob moževem \ zglavju, ko se je zbudil, ter se takoj oddaljila •za nekaj korakov, ko je onazila z veselim /ačudenjem s kakšnimi besedami je nagovoril svojo zvesto ženo. »Nespametnica,« si misli zdai sama pri sebi, »mislila sem, da je nični odločeno rešiti njegovo dušo! •Ne. ne. to je Rahelino opravilo, ki je v svoji ponižni ljubezni leta in leta noč in dan molila zanj!« Ko pa vpraša umirajoči tu Ji po njej stopi poleg njega in pravi: Tukaj sem, Eleazar!«
Bolnik obrne vanjo svoje gasneče oči in pravi: Kje? Ne morem te razločno videti; mrači sc. Ah, to je tvoja gorka roka! ,Ne izpusti več moje desnice v znamenje, da mi odpuščaš! Tudi zoper tebe sem ,strašno zagrešil! Videl sem zapisano v oni knjgi! — Toda kaj postaja tako zatohlo in soparno? Kaj hrumi zdolaj ljudstvo? Ali ni to prasketanje ognja? Ali nemara že zopet sanjam?«
»Ali naj mu povem?« zašepeče Rahela.
Uho umirajočega^ tisti čut, ki navadno še vedno živi, četudi jc opešala moč oči, jc vprašanje ujelo in umelo. »Hočeta mi nekaj prikriti — zdaj že vem — požar — ■tempelj gori — in vidve, vidve vztrajata pri meni, da —«
»Da rešiva tvojo dušo,« ga prekine Tamara, ki je spoznala, da bo vsak lijp izdalmil. »Eleazar ali veruješ, da je pri-■ 4'
šel Mesi:a? Da je Jezus iz Naizareta —«
»On jc bil Mesija!« odvrne umirajoči s posledirj.mi močmi. »Leta in leta sem sc boril — zoper Njega! Zdaj — zdaj se
vdam!«	. , _
Bog bodi zahvaljen!« vzklikne Ia-mara. Urno, Rahela, krsti ga! Umira, umira!«
Z drhtečo roko obliva Rahela glavo svojega moža in izgovarja zakramentalne .besede. Samo enkrat šc zagrgra tempeljski glavar in njegova duša stoji pred sodnim stolom božjim . . .
Zdaj ne sineva izgubiti niti trenutka več,« sili Tamara potrto 11 do solz ginje-no Vdovo, zdi se mi. da razsaja ogenj že pod nama in krog naju. Ali ne čutiš, kako je razbeljeno ozračje? I11 to tukaj, ali ni dim, ki s.li skozi špranje semkaj? O Bog proč, proč odtod!«
Zaman se trudi Natanael ob tem času. da bi poiskal kakega prijatelja svojega brata, (iorečniki so deloma pomor-jeni, deloma pa so zbežali z ben Gioro čez most v gorenje mesto. Da bi se izognil neusmiljenemu klanju, ki divja krogin-krog njega, smukne mladenič v kot pod nekimi kamenitimi stopnicami. Na lastne oči mora gledati iz svojega skrivališča, kako padajo žene in otroci pod rimskimi meči; siromak trepeta po vsem životu in smrtna tesnoba mu stiska srce, dokler mu doni na uho obupno vpitje na pomagamo in pojemajoče grgranje umorjencev. Dolgo trajajo morije in brezsrčno divjanje rimskih vojakov; šele ko zavlada v templju tihota, si upa Natanael izpod .stopnic ter jame premišljevati, kako bi rešil svojega umirajočega brata, njegovo ženo in Tamaro. V trdnem zaupanju na božjo pomoč izmoli prelepi* devetdeseti psalm, s katerim se izroči varstvu svojega an-gelja variha, in stopa stralioma mimo mr-l.čev proti preddvoru žena. Od tu se ozre skrivaj izza orjaškega stebra proti oknu, kjer umira Eleazar. ter zagleda Tamaro njegovo bistro oko ga ni varalo — ki ie v tem trenotku odstopila od okna. Strah in trepet ga navdajata, ko vidi, kako daleč se je razširil požar, odkar je zapustil Eleazarjevo bolniško sobico. Tedaj je videl na tisti strani samo neznaten oblaček dima, zdaj pa bruha tudi tam veličastna stavba svetišča proti nebu rdeče ognjene valove, ki se razgrinjajo v svoji grozoti z vedno večjo naglico po pozlačenih svodih hiše božje.
Kdo naj izrazi in popiše čuvstva, v katerih trepeta srce Natanaela, ko spozna, da so njegovi dragi izgubljeni? Brat Eleazar. dika in ponos svetega mesta, dobra Rahela in plemenita Tamara, vsi so zapisani smrti, strašni sin rti v ognju. Ko vidi, da bi bili vsi njegovi rešilni poizkusi zaman, sklene rešiti vsaj svoje mlado življenje in beži' s solznimi očmi iz templja. Toda kmalu zagleda mladega beguna neki rimski vojak in ga hoče kratkomalo po-mandrati na tla, kakor je storil že z kdove koliko drugimi. Natanael ga prosi na kolenih, naj se ga usmili in mu prizanese. V tem hipu zgrabi brezsrčno roko morilca železna pest in od zadaj se oglasi strogi, zapovedujoči glas, rekoč: »Sramota, da preganjaš z mečem napol doraslega mla-
deniča! Poberi se odtod! Dovolj krvi je teklo!«
Natanael se zgrudi k nogam svojega rešitelja in mu jcclja besede hvaležnosti. Ko pa se ozre kvišku ter zagleda njegov lepi obraz" s plavimi kodri in njegove pri. i jazue, prijateljske oči, spozna moža ter I vzklikne: »Stotnik Lucij!«
»Da! Kako me poznaš?« vpraša Lu-1 cij, ki je ravno zapuščal tempelj.	I
:.Nekoč sem te videl, ko te ie moj [ brat pripeljal vjetega na svoj doni. in Be. n jam in in Tamara sta pozneje tako Cesto | govorila o tebi. da te nisem mogel poza- j biti,« pravi Natanael. Toda takoj nada- jI Ki njo rekoč: »O Lucij, tebe pošilja l3og jn j njegovi sveti angelji! Pomagaj nam! Iftšj « nas! Ali vidiš tam gori ono okence? Tam U sc bori moj brat s smrtjo in Rahela in I Tamara sta šc zmerom pri njem, dasi- 1 ravno bodo vsi trije zda'pazdaj v ognju.« i
• Tamara, hčerka rab ja Sadoka?« 1 vpraša Lucij presenečen.
Da, Tamara, sestra Benjam na, dobra Rahela in pa moj brat. Toda čemu naj ti govorim o svojem bratu, usmilil se ga itak ne bodeš. ker je tvoj sovražnik! Usmili se vsaj žena, ki še nista :ikdar| Rimljanom skrivile lasu!«
Naj si bo tudi tisočkrat moj - ivraž- p nik, moramo ga rešiti, če je še mogoče, | I11 tudi obe ženi; toda kako? v/kiikne Lucij Flav.
»Vem, da bo najin trud zaman, toda pojdiva vse eno! Močan si, gospod, n korenjak! Z božjo pomočjo morda ve idarlc kaj doseževa!«
Bojazen, s katero govori Natanael, ie žal upravičena, l isti del poslopja, kjer Vi najhitreje dospela do svojih dragih, sc ie že zdavnaj ogrnil v neprodirne oblake dima. Iz preddvorov, hodnikov in posameznih nadstropij švigajo naokrog o g lene I kače, sikajo od okna do okna iu se / ne-l dopovedno naglico oklepajo razrušenega J tramovja. Samo precejšnjega de a vzhod-1 nega krila še niso zagrnili uničujoči valovil •ognjenega morja in tudi gladka, ravna streha je na tisti strani in v smeri proti severu nedotaknjena. Lucij sc sprnimi. da so Judje s te strehe obsipali sovražnike z jatami puščic in se ob nevarnost, vselej poskrili pod tamošujim ostrešjem. Tord morajo odtod voditi navzdol stopnice ali kaj sličncga. Natanael potrdi l.uci^vo slutnjo ter pravi, da so res na severni strani neke stopnice, po katerih se pr.de prav do Elcazarjeve bolniške sonce.
Preslabo je pero, da bi popisalo ovire in težave, s katerimi sta se morala bojevati Lucij in Natanael, predno sta. izmučena in skoro omamljena od vročine, prispela visoko vrh tempeljske strehe. Ce.o med rimskim vojaštvom, ki se gnete na širokem preddvoru poganov, glava ob glavi, mož ob možu, ter strmi kakor oka-menelo v pretresljivi prizor gorečega svetišča, se čujejo klici občudovanja in stra" 'I111, ko zagleda drzna rešitelja v tej M' varni višini.
(Dalje prih.)
Zadružna šola v Ljubljani naj podaja kmečkim posestnikom in njih sinovom te-aneljno izobrazbo iz zadružništva, da bodo mogli ustanavljati in voditi zadruge. Pogoj za vsprejem je le dopolnjeno 16. leto starosti in dovršena ljudska šola. Razun jvstopnine 5 K ni plačati nobene šolnine. •Zadružna šola traja samo zimski čas od 1. novembra do 30. aprila vsakega šolskega leta. Poučujejo se sledeči predmeti: Slovenski jezik, zadružništvo, knjigovodstvo, zadružno pravo, računstvo, zemlje-»pisje, tehnično blagoznanstvo; menično pravo, vodstvo kreditnih zadrug in vodstvo pridobitnih zadrug. Vpisovanje za tečaj 1909/10 se vrši vsak dan dopoldne meseca oktobra pri ravnateljstvu Slovenske trgovske šole v Ljubl-jarii, Kogresni ■trg. št. 2. Nastopni slušatelji šole naj prine-, sejo seboj ali pošljejo po pošti svoj krstni list in zadnje šolsko izpričevalo.
Duhovniške zadeve iz ljubljanske škofije. Mestna župnija sv. Jakoba v Ljubljani je podeljena ondotnemu župneinu upravitelju č. g. Janezu Barle. Župnija Gora pri Sodražici je podeljena č. g. Dom. Janež, župniku v Studenem. — Začasni pokoj je dovoljen čč. gg. Val. Jakelj, župniku v Sv. Križu nad Jesenicami in Andr. Zgaga, žup. upravitelju v Babnem polju. — Premeščena sta čč. gg. kaplana Leopold Cente iz Sodražice za župnega upravitelja v Babno polje in Frančišek Pavšič i/. Naklega v Sodražico. — Župnijskega izpita v jesenskem terminu so se udeležili naslednji čč. gg.t Abram Anton, kurat v Št. Petru na Krasu: Bartel Bertold, kaplan v Sostrem; P. Stanislav Dostal, kaplan v Metliki; Drolc Martin, kaplan v Ra-doljici; Kalan Jakob, kaplan v Vremah; Ogrizek Jakob, župni upravitelj v St. Lambertu; Podlijmik Jožef, župni upravitelj v Selili pri Sumbregu; Prijatelj I vati, kaplan v Polju; Wester Alojzij, kaplan v Slavini; Zelezny Alojzij, kurat v Trnju; Zust Ignacij, kaplan v Moravčah.
Proti notranjskim vodovodom! V razpravi o cerkniškem vodovodu, ki ga je > Slovenski Narod« hotel s svojimi lažmi ubiti, je stavil poslanec Drohnič resolucijo. da naj deželni odbor po stavbinskem uradu preskrbi tudi zgradbo drugih vodovodov tega okraja, odkoder so vložene prošnje. Za ta predlog niso glasovali liberalci razen Gangia. S tem so liberalci pokazali svojo pravo barvo. Še notranjskemu ljudstvu, ki trpi toliko vsled pomanjkanja vode, ne privoščijo liberalci vodovodov. To si bodo Notranjcj zapomnili in ob času volitev pokazali liberalcem vrata.
Regulacija Bistrice. Dekan Lavrenčič 'je dne 12. t. m. v deželnem zboru kranjskem vprašal deželnega glavarja sledeče: ■Uravnava kamniške Bistrice je nujno potrebna. Višji državni stavbeni tehnik se 'je 'Pred kratkim v zasebnem pismu izjavil: ' Naj se ponovi slična povodenj, kakor je bila leta 1908, povzroči sigurno na sto-tisoče škode.« — Deželni odbor je predložil doslej visokemu deželnemu zboru dolgo vrsto predlogov, a o predlogi za uravnavo »Kamniške Bistrice« ni ne duha
Razgled po
ne sluha. Deželni glavar se prosi, da blagovoli odgovoriti, kaj je vzrok, da še ni predloge o uravnavi »Kamniške Bistrice«. *— Poslanec dr. Lampe je v imenu deželnega odbora odgovoril sledeče:'Glede na to dajem sledeče pojasnilo. Od strani deželnega odbora in politič. oblasti se je vse storilo, da se regulacija kamniške Bistrice spravi takoj v tek. Potrebščina je prora-•čunjena na 1,200.000 kron in k tej vsoti je država zagotovila 50odstotni prispevek, •dežela 30odstotni, tako da pride na interesente samo 20 odstotkov. So pa interesenti še v drugem oziru v jako ugodnem položaju, ker prispevata tudi še vojni in cestni erar, tako da bi prišlo na neposredne udeležence samo 8 odstotkov. Kar se 'tiče teli neposrednih udeležencev,, jih je med njimi veliko imovitih, ki bi lahko plačali na nje odpadajoče zneske. Na zemljiške posestnike pripada 44.000 K, drugo pa pride na posestnike vodnih sil, ki bi tudi lahko utrpeli dotične malenkostne prispevke. Kljub temu ne pride do sporazuma. Akoravno se je, kar moram pri-■poznati, politična oblast mnogo trudila, se nekateri še vedno upirajo. Jaz moram reči, da je to trma, ki nikakor ni na mestu, kajti če se komu da 1.200.000 kron in ima mu plačati samo 96.000 kron, je to darilo, katero naj se vzame. Poleg tega treba^o-unisliti, da nekateri udeleženci pri stvari sami lahko tudi še veliko zaslužijo, ker 'laliko prevzamejo gotova dela. Jaz obžalujem. da še ni prištrTcTo končne rešitve, ampak če se ljudje ne bodo sporazumeli, se bo moral napraviti deželni zakon, da da se tako zakonitim potom prisilijo k prispevanju tisti, ki se stvari še vedno upirajo.
Kranjski liberalci prirejajo shode po deželi. Značilno je, da na te shode prihaja le malo ljudi. Celo liberalcev manjka na shodih. Na Igu sta govorila dva liberalna jezična dohtarja vpričo komaj desetih oseb. Treba bi bilo te ljudi, ki so z ob-strukcijo v deželni zbornici hoteli preprečiti lovski zakon in nebroj za kmeta pre-koristnih predlogov z mokrimi cunjami zapoditi nazaj proti Ljubljani. S sovražniki našega ljudstva nobenega stika.
Shodi S. L. S. Naša stranka je priredila v nedeljo 10. t. m. več dobro obiskanih shodov, na katerih so volivcem poročali deželni poslanci o deželnozborskem delovanju. Poslanec Piber je govoril na shodu pri Sv. Križu nad Jesenicami; poslanca Kobi in Gostinčar sta imela shod v gostilni gospoda župana Rogelj v Preser-ju. V Šmartnem pri Tulhinju je zborovala ■K. Z. Govoril je poslanec dr. Krek, k'i je imel predavanje tudi v Domžalah.
Spremembe pri čč. oo. frančiškan.h. P. Fulgencij Trafela gre iz Brežic h Sv. Trojici, P. Efrem iz Sv. Trojice v Nazarje, p. Fortunat Golli iz Nazarja v Paziti.
Vodovod za Iško Loko je od (deželnega odbora odšel na deželno vlado, ki ga 'te dni odpošlje na Dunaj kmetijskemu ministrstvu v končno rešitev. Ker je deželni odbor v celem obsegu vse od ministrstva zahtevane spremembe v načrtu izvršil, je
takojšn-ja in sigurna rešitev od kmetijskega ministrstva v najkrajšem času pričakovati, tako da se bo delo oddalo že to jesen.
Slovenska meja se krči. Iz št. Ilja v Slovenskih goricah se nam piše: Pri občinski volitvi občine Cirknica, ki se je vršila v četrtek sedmega oktobra je slovenska stranka propala. Občinski odbor sestoji iz samo osem odbornikov in od teh imamo Slovenci samo dva odločna našin-ca: Ivan Bauinan in Ivan Princ. Istotako ima tudi Sudmarkina stranka samo dva* zagrizenca v odboru: dr. Venigerhoiz in protestant — Švab Evald Hempel. Ostali štirje so zmerni in mirni 'Nemci. A vendar je žalostno, da smo zgubili to krasno ob-' čino. — Bindleclmerjevo kmetijo v Cirk-nici je kupila Siidmark za 44.000 K. Dan za. dnevom zginja naša posest . . . Opozarjali smo našo javnost na to, da so posestva na prodaj, a nihče ne pride iz sredine. Žalostna nam majka!
Srečen lovec. Zadnji petek je lovec Franc Beg iz Gorenjih Šic, župnija Toplice, videl leteti nad vasjo Verdun velikanskega ptiča. Brž je smuknil domov po puško, ptiča varno zalezel in pogodil. Dne 11. oktobra je b'l prodan gimnazijskemu ravnatelju v Rudolfovein-za 30 K. Eni trdijo, da je ptič belo- in golovratni jastreb, razpet meri nad dva metra.»Gg. profesorji naravoslovci bodo že dognali, v katero vrsto spada nenavadni gost. Enj sodijo, da je priletel iz južnih pok raj ;n, morda celo iz Turčije. Lovcu sc pač vse primeri.
V L:ub!janici utonil. Ko so v ponedeljek pleskali ključavničarji most električne cestne železnice poleg šempeterskega mostu, se je >pri odru zlomila deska ter je na nji stoječi remizni ključavničar rojen 1. 1886. v Cerknem, pristojen v Dobrunje F. Klinar, sin vpokojenega nadučitelja in posestnika na Zaloški cesti št. 15 gospoda Frana Klinarja, padel v Ljubljanico ter izginil v valoviti. Ko je nesrečo videl nadpo-•ročnik c. in. kr. 17. pešpolka g. Gressl. je hipoma slekel suknjo in skočil za ponesrečencem. Ker je pa Ljubljanica zelo narastla in je kalna, ga ni mogel rešiti. Takoj po nesreči je prišla na lice mesta policijska komisija, ki je dala utopljenca po ribičih s čolnom iskati, kateri ga pa tudi niso iuh šli, ker .je voda bila zelo deroča in je truplo bržkone odnesla naprej.
Novi boji francoskih katoličanov. Francoska vlada skuša zatreti zasebno šolstvo ter uvesti izključno Ic državno šolo brez verskega pouka. V teh šolali bodo uvedli šolske učne knjige v popolnoma' brezbožnem duhu. Samoumevno, da so se katoličani, na čelu kardinali in škofje, tej vladni nameri z vso dločnostjo uprli. Izdali so pastirski list, v katerem pravijo, da rajši pretrpe vse muke, kakor bi dopustili, da se tako tepta svoboda vzgoje. Katoliškim starišem so pod najstrožjimi kaznimi prepovedali pošiljati otroke v brezversko šolo. Vlada premišljuje, kaj bo naredila. Med ljudstvom je zgubila vse zaupanje m zato bo temlažje katoliškim Francozom svobodomiselske brezverske nakane preprečiti. Ti francoski prostomiselci so vzor
5i
našim slovenskim liberalcem in soc. demokratom, ki si žele enakih časov v naši državi.
Enakost in soc. demokratični voditelji. Soc. demokraški državni poslanec Skaret je na strankinem zborovanju izjavil. da je v Avstriji 113.000 plačujočih so-drugov. Ako plača vsakdo več kot 40 K na leto soc. demokraškim voditeljem, dobimo velikansko svoto 4,520.000 K. Pri tolikili strankinih dohodkih je seveda mogoče, da se redi toliko jn toliko voditeljev, ki nimajo drugega dela. kot da kriče in se pasejo od delavskih žuljev med tem ko ubogi delavci stradajo. Zato pa povsod opozarjajte delavce pred nesrečno socialno demokracijo!
Izgubljena buša se je zopet našla, tako naznanja vesel njen lastnik iz Gorenje vasi pri Medvodah.
Podružnica s'ovenskega šolskega društva za Koroško se je ustanovila 26. septembra v Vogrčah za Pliberk in okolico. V odbor so izvoljenci: 1. Glinik iz Repelj, predsednik; Pavel Miklavčič, župan v Vogrčah, predsednikov namestnik; Frane Tomic iz Repelj. tajnik; Andrej Ku-mer na Blatu, njegov namestnik; St. Breznik iz Vogerč, blagajnik; J. Možina iz Poba, njegov namestnik.
Zahvala. Podpisana si tem potoni v mojo najiskrenejo dolžnost štejem, izreči prečastiti družbi sv. Rafaela v New Yorkn 1110] O liti', isrčnejšo zahvalo za velikodušni dar, kojega sem pre:ela. Zahvaljujem se •obenem vsem dragim rojakom in rojakinjam za vse prisnevke, koje so mi skupno darovali povodom nagle smrti mojega ne-pozabijivega soproga Antona Kržina. — S spoštovanjem Marija Kržin.
Marijin otrok. Vodilo za ude Marijine družbe; priredil in založil cistercijanski red v Zatičini. Ta priljubljena in mična ■knjižica bode izšla na mnogostranske prošire v drugem natisu okoli novega leta. Dobivala se bode naravnost pri založništvu v Zatični in v vseh knjigarnah. Tisk in lično vezavo oskrbi tvrdka J. Krajec nasl. v Novem mestu. Kaj več o njej, ko izide.
Nagrobnice. Uredil Frančišek Marclt. Drugi, prenovljen: natis. Z dovoljenjem preč. kn.-šk. ordinarijata z dne 16. avgusta 1909, št. 3546. V Ljubljani 1909. Izdala in ■založila »Katoliška Bukvama«. Cena lično •vez. 2 K 40 vin. V jako lični in obenem zelo prikladni žepni obliki so nekoliko pre-anenjene ozir. pomnožene že vdrugič izšle od g. Fr. Marolta urejene »Nagrobnice«. Pospešila je sedanjo drugo izdajo, kakor je razbrati iz urediteljevega predgovora, resnična potreba; prva i zda'a (I. 1906) je namreč hitro pošla, a še vedno so mnoga pevska društva in posamni pevci povpraševali po nagrobnicah. Pričujoča zbirka 7iagrobnic, ki obsega 24 slovenskih in 4 latinske nagrobne zbore, bo temu nedo-statku za nekaj časa — hvala Bogu — zopet temeljito odpomogla. Poleg že znanih lepih, v srce segajočih, a seveda že močno _ obrabljenih nagrobnic »Blagor jtiu«, »Človek glej«, »Nad zvezdami«, »Jamica tiha«, »Usliši nas Gospod« in še par drugih, dobimo v Maroltovi zbirki tudi iz- I 6-
redno veliko število novejših deloma že v prvi izdaji se nahajajočih, deloma v tej zbirki ali sploh še nenatisnjenih krasnih inagrobiiih spevov. Želeti je le, da slavna pevska društva nekoliko časa prenehajo s starejšimi ter začno ob pogrebnih prilikah peti novejše nagrobnice. Kako tolažljivo bodo učinkovale n. pr.: Aljaževa »Pri •mrtvaškem sprevodu«, Vilharjeva »Zalo-stinka«. Ferjančičeva »Pokojnemu v slovo«. Gerbičeva s posebno krasnim Bi!-čevim besedilom pa tudi glasbeno ne zaostajajoča Na grobu«, potem cela vrsta Fcersterjevih, na dr. G. Pečjakova besedila zloženih, vsestransko vzornih, glas-beno-iormalno dovršenih in globoko občutenih nagrobnic. Ne sicer lahko izvedljiva, toda najlepša, najresnejše in najveličastnejše se glaseča in dušo najbolj pretresajoča pa je Mendelssolmova »Beati mortui«. Zbirko zaključujeta Foersterjev štiriglasen krepak zbor »Libera«, kateremu slede običajni liturgični odgovori, •povzeti iz sedaj oficielne vatikanske koralne izdaje in psalem Miserere« po znani šabloni. Globoko bo učinkovala veličastno se na pokopališču glaseča žalostim-ka na predvečer vernih duš — dragim ranjkini v spomin — in bo naša srca napolnila s sočutjem do trpečih ranjkih ter bo vnemala do dolžne pobožnosti. Mislim toraj, da bi bilo odveč »Nagrobnice- še posebej priporočati. — Stanko Premrl.
Duhovniške spiemeinbe na Koroškem. Župnijski izpit je delalo letos 14 gospodov. Izmed Slovencev so se udeležili izpita čč. gg. Iv. Dolinar, provizor v Smarjeti pri Velikovcu, .los. Linasi, provizor v Apačah, Iv. Šnedic, provizor v Zabmcah, Fr. Vuk. provizor v Kotmari-vasi. — Umeščen jc bil na župnijo Št. Peter v Tvengu č. g. Anton Patterer. — Prestavljeni so bili: č. g. provizor v Mohličah, .Friderik Malgaj, v Peravo kot namestnik ■č. gosp. Trunka, ki gre v Ameriko proučevat razmere tamošnjiih Slovencev; č. g. Matej Trepal iz Malošč v Pobrlovas; č. g. Val. Mortl, kaplan v Dobrli vasi, v •Borovlje.
*	Zbirka ljudskih iger: Izšla sta v zalogi Katoliške Bukvarne dva nova zvezka te znane in splošno razširjene zbirke, ki nam nudi najbolj porabile ljudske igre in sicer 10. zvezek štiri igre za moške in eno igro za ženske vloge: 1. Fernando, strah Asturije, ali izpreobmenje roparja. Igrokaz v treh dejanjih. 2. Rdeči nosovi. Burka v enem dejanju. 3. Zdaj gre sem, zdaj pa tja. Burka v enem dejanju. 4. Poštna skrivnost ali začarano pismo. Burka v enem dejanju. 5. Strahovi. Burka v enem dejanju. — II. zvezek obsega dve igri za moške in eno za ženske vloge: 1. Večna mladost in večna lepota. Igrokaz v treh dejanjih. 2. Repoštev, duh v krkonoških gorah, ali vsega je enkrat konec. Čarobna burka v petih dejanjih. 3. Prepirljiva soseda, ali boljša je kratka sprava kot dolga pravda. Burka v enem dejanju. V »Katoliški Bukvami« v Ljubljani so na razpolago tudi poprej izdani zvezki in velja vsak zvezek 80 v., s poštnino vred 90 vin.
*	Dva nova zvezka Spillmannovih povesti. Vzorno podjetna »Katoliška Bukvama« nam je podala ravnokar zopet
dva nova zvezka priljubljenih Spilhnanuo-vili povesti, in sicer je izšla kot 18. zvezek zanimiva povest z naslovom »Preganjanje indijanskih misijonarjev«, kot I'), zvezek pa povest »Mlada mornarja in njih zanimive dogodbe«; vsak zvezek velja broširan 60 h, trdo vezan 80 h. Vedno se še premalo povdarja, kolike važnosti i dobra mladinska književnost. Slabe knjige zastrupijo toliko nežnih src, ki bi bila dostopna za vse dobro in blago, če bi ime! i takoj v mladosti zanesljivo, nravno vzg -jo. V sprejemljivi mladi duši se vgnje/Ji lahko pekel ali pa razcvete raj, in pole..; osebne vzgoje odločujejo tukaj največ knjige, ki jih dajemo čitat mladini. Ce se ogreje mlada duša s toplimi žarki krščanskih idealov — kar skušajo doseči »Spill-rnannove povesti« — tedaj ne oledeni tako lahko za resnico in čednost. A še v drugem oziru je važna ta zbirka. Lepi, jedrnati Spillmaniiov jezik, njegov izvrstno odmerjeni slog, ki ga je tudi slovenski prevod po večini zadel, toplo pesniško čustvo, vse to mora v mladini vzbuditi močan čut za lepoto, resnično umetnost. Zato le vrzite med mladino to zdravo seme Spillmannovih povesti, žetev ne izostane! — Dobijo se tudi še poprej izdani zvezki Spillmannovih povesti. Spillmamiove povesti je založila Katoliška Bukvama v Ljubljani.
Gorenjske novice.
Iz ljubljanske okolice.
V Št. Jakobu ob Savi je v nedelj > lil. t. m. »Katoliško slovensko izobraževalno društvo« priredilo veseloigro »Dr. Vseznal in njegov sluga Štipko Tiček«. k se je prav dobro posrečila. Tudi pevski zbor sc je prav dobro obnesel. Zbrano občinstvo je pozdravil z vnetimi besedami slučajno navzoči gospod poslanec Ravnikar. Društvu je želeti, da bi se mu pridružilo še veliko novih članov.
Iz Sostrega. Dekliška Marijina družba v Sostrem vabi k predstavi, ki jo priredi v nedeijo dne 24. oktobra ob 3. uri ipopoldne. Spored: Fr. Ferjančič: Rož-marin, pesem; Fr. Ferjančič: Lahko noč, pesem; Vodopivec Vinko: Pogled v nedolžno oko, pesem; I. igra: »Kukavica modra ptica ali boj za doto«, veseloigra v štirih dejanjih; II. »Sv. Cita«, igra v treh dejanjih. Vstopnina: Sedež: 60 vin., stojišče 20 vin. K obilni udeležbi vabi dekliška Marijina družba.
Selo. Kat. slov. 'izobraževalno društvo na Selu bo ustreglo želji občinstva, ki hoče, da se še enkrat uprizori igra »Dve materi«. V nedeljo 24. t. m. bo ponavljalo igro »Dve materi«, ki je prvikrat in tudi drugič v Šmartnem ob Savi silno ugajala.
Šmartno. Zadnjo nedeljo sino imeli predavanje, katero je preskrbelo izobraževalno društvo iz Tomačevega. Predaval je gosp. kaplan Petrič o vplivu krščanstva na človeško družbo. Fantje so se udeležili v obilnem številu.
Iz selške doline.
g Predavanja. Naš gospod dr. Krek ■jc imel v zadnjem času v naši dolini troje predavanj. Dve v Selcih, in sicer prvo »o razvoju svobodne misli«, druigo o naših razkolnih bratih, tretje pa je imel v Želez-mikih o delu v luči krščanstva. Vsem predavanjem so poslušalci 'pazno sledili in jim živahno ploskali. Dal Bog, da bi obrodila obilno sadu. Gospodu doktorju pa naša presrčna zahvala!
g Reforme željni »Gorenjec«. »Občinsko gospodarstvo v Selcih treba urediti«. Tako vpije večkrat »Gorenjec«. Res je to, kajti občinski odbor še danes čaka, kdaj bode Šlibar povrnil okrog 200 K primanjkljaja v občinsko blagajno, ki ga je zapustil. ko je moral izročiti županstvo. Za pot v Dražgoše Gregor Jelene še do danes ni dobil od Šlibarja nad 200 K. Šlfbar trdi, Ua je plačal, v zapisniku pa ni to nikjer r/.apisano. Res vzor gospodarstvo! Sedaj ijjj pa občinsko gospodarstvo rad uredil ■selški Čot — Anton Kleirfenčič, ki je toliko hrepenel po županskem stolčku. Kako on to »uredbo« razume, je jasno pokazal ipri županovih smrekah, o katerih se je že razpravljalo pri loškem sodišču.
g Na naslov staroste Sokolov v 2e-cznikih ali senica sovi glavami pravi. Starosta Sokolov gospod Ivan Demšar je s svojim podpisom v »Gorenjcu« obsodil pisanje Domoljubovo« kot podlo'in ne vemo kakšno še. Liberalnega pisanja ni obsodil. torej ga odobrava kot pošteno in častno. Podajmo tukaj par »cvetk« iz liberalnega močvirja, ki jih gospod Janez '.•idobrava in jih torej nosi za klobukom. Dekleta Marijine družbe« zove liberalni dopisnik plesnivc device«:, žene, ki še verujejo gospodu župniku, imenuje »nespametne babnice«, o železniškem župniku piše. da ga je zasačil sam starosta Sokolov o polnoči pod svojim oknom, kjer mu Je dišalo žensko meso — seveda c vse od kraja do konca zlagano — starosta to •ve, in vendar piše v »Gorenjcu«, da ne ve, jc li bil to gospod župnik aili kdo drugi, ■torej on še dvomi o laži. Koliko stokrat je že pisal »Gorenjec« besedo »čuk«, nismo šteli, pa tudi nočemo. M.i nismo čuki, mi smo Orli, kdor nam pravi »čuk«, zmerja in je surovina, ne pa olikam človek. Tudi o Francetu Grošeljnu po dom. Štrajnarju piše lažnjivo, da mu je dišalo pod oknom žensko meso >in da je splošno znano, da ga žena pretepa. Sama gola laž. Selškega župnika imenuje mesarja in trdi, da .ie popolnoma podivjal, železniški žup-inik pa da ga še prekaša. Kako je mogoče še bolj zmoreti, če je kdo že popolnoma znorel, nam, seveda ni znano. Liberalni dopisnik dalje laže, da je žeelezniški žup-in i k kriv vseli pretepov (kaj ne tudi »ka-cenjatnrov« sokolskih, saj on vedno priporoča oštarijo). Štrajnerja imenuje »obritega črevljarčka«. Naše pristaše zove .»največje snedenke«, ne pove pa', da je tisti še večji snedenk, ki misli, da mora celo v petek »žreti« >jetrca. Ker je župnik železniški Bohinjec, pa trdi 'liberalni dopisali k, da so Bohinjci prvi za kravami m se norčuje iz žitpnikovili talentov, me pove pa, da ima om toliko talentov, da .ie pri
izkušnji na Dunaju sijajno propadel. Da je pa bil njegov pristaš v Loki zaprt tri dni, ker je očital po krivici župniku Rožniku, da je ukradel hranilno knjižico', on to ča-stikrajo imenuje »nedolžno očitanje«. Seveda je bilo sodišče drugačnega mnenja. Da nas imenuje »klerikalne norce« in nam očita, da smo obsedeni od hudiča, to so seveda samo malenkosti. Najhu>jše še pride. Da je očital to nam moškim, bi še ne rekli toliko, a da se je sprav.il s svojo smrdljivo počepačo na gospodično domačinko-učiteljico Reziko Rant, to pa presega vse meje dostojnosti. In kaj piše? »Po Železnikih hodi bitje dvomljive prikazni, da človek, ki jo sreča prvikrat, ne ve imena, ki bi mu ga dal . . . Loški samostan je ta tičica vodila za nos in sedaj nosi to rev-še privihani slamnik, v roki drži solnčnik, kot bi nosila gorečo svečo k 'procesiji . . Domišljavost ne pristoja lepo niti lepim, finim gospodičnam, če je pa oseba vse prej nego prikupna, se s temi naravnost osmeši . . . « Zove jo »podrta nuna« itd. Zares, da govorimo z Janezom Tuškom, veleposestmikom, to .je »podlo, umazano, ■nesramno«! Gospod starosta! Bodite pravični, ako ste vrgli cvetke iz »Domoljuba«, ki ni nikdar lagal, čeprav je včasih zapisal kakšno pikro resnico, če ste vrgli maše cvetke raz svoj klobuk, bodite pravični in vrzite tudi lažnjive in smrdljive liberalne cvetke s svoje kape!
Iz raznih krajev Gorenjske.
Iz Moravč. Prihodnjo medeljo 23. t. m. popoldne po cerkvenem opravilu bo v izobraževalnem društvu predavanje; potem še marsikaj na razgovoru. Pridite polnoštevilno. — Graščino Zalog, ki je bila dosedaj last gospoda kotnerc. svet-mika Povšeta, kateri je tudi v poletnih onesecrh s svojo družimo kaj rad tu bival ■na oddihu, -je kupil za 62.000 K graščak gospod Anton Pirnat, posestnik trestjanske /graščine pri Moravčah. Veseli nas, da je prišla ista graščina v slovenske roke in da gosp. Pirnat ni pustil, da bi bila pripadla kakemu tevtoncu. — Gorelo je minuli petek na Imenih v vasi moravške fare. Pogorel je Ie enemu posestniku pod in hlev. Uničeno mu je vse razen živine. Zavarovan je pri Vzajemni zavarovalnici. Tukajšnji zastopnik je takoj svoje storil. Zažgali so kot povsod menda tudi tukaj — otroci. Naša požarna bramba o požaru ni dobila obvestila. — Nedavno sta. se poročila na Gradišču, podružnici moravški, vrli Matej Poznič lin Frančiška Kocijančič. Zakaj jih omenjamo? Zato. ker sta oba vzgledno živela. Prvi je član izobraževalnega društva na Brdu in tukajšnje Marijine družbe, nevesta pa tudi vzgledna članice moravške dekliške Marijine družbe. Bog ju živi im blagoslovi. — Zadnji potres smo tudi v Moravčah dosti močno čutili. Štirje sunki so bili, prvi zelo miočan. Posebne škode ni bilo.
Iz Gorič. Ljudje 'hite in spravljajo jesenske pridelke. Letošnje leto nam je do-meslo vsega dosti, žita so bila lepa, sadja posebno hrušek je toliko, da že več let ne tako — a tudi drugi sadeži so letos obilni tako, da se moramo prav toplo zahvaliti Bogu, ker nas je-z vsem oblagodaril in ob-
varoval uim. — A tudi v dušnem oziru ne trpimo bede, dasiravno smo že nad tri mesece brez domačega gospoda župnika. G. župnik Mikš iz Trstenika nam oskrbi vsako nedeljo službo božjo, pa tudi med tednom večkrat sveto mašo, kar je za gospoda, ki ni posebno trdnega zdravja, gotovo naporno, saj oskrbovanje dveh far ni mala reč. V nedeljo 10. t. m. je pa pri nas pridigo val gospod urednik »Bogoljuba«, .T. Kalan o pijančevanju. V jedrnatem govoru mam je pokazal kako pijančevanje privede človeka do tega, da prestopa vse zapovedi, ga poživini in posurovi tako, da se zgraža nad njim ves svet. Dal Bog, da bi bil ta govor ono plodonosno seme, ki pade na dobra, rodovitna tla in bi pognalo med našimi ljudstvom sad, ki bi rak-rano človeštva pri naših dobrih Goričanih popolnoma zatrl.
g Podbrezjje. Ljudje se čim dalje bolj 'razburjajo nad našim učiteljem. Prijatelja mirna razen orožnikov v celi fari prav nobenega. Lansko leto je v ponavljalni šoli učencem govoril, da človek izvira od opi-■ce, letos 7. t. m. pa jim je razlagal o grških bogovih tako, kakor bi bile te bajke ■resnične, da kruljevi bog Hefajst še sedaj živii itd. Ce ga učenci vidijo, da v šoli med 'molitvijo nikdar ne naprav] križa, potem ;si lahko napravijo sodbo o verskem nazi-'ranju svojega učitelja. Stariše lahko skrbi, ker morajo svoje otroke zaupati takemu učitelju.. — V našem izobraževalnem društvu smo (imeli to jesen že dve predavanji. Udeležujte se bolj živahno društvenega življenja!
g Šmartin pri Kranju. Tukajšnje izobraževalno društvo priredi v nedeljo, 24. t. m. igro in sicer je na sporedu: Tamburanje, deklainacija, šaljivi kvartet s tamburanjem in petjem in igra »Pravica se je izkazala«.
g Gorje. Prva letošnja društvena prireditev je zadovoljila blagajnika in poslušalce. — V nedeljo, 17. t. m. popoldne je bilo blagoslovljeno znamenje sv. Ane na Poljanah, ki ga je dal sezidati tamkajšnji posestnik J. Permozar. — Ravno to nedeljo je menda dr. Zrjav iz Ljubljane prodajal na Bledu svojo svobodno misel. Njegovo modrost je šlo poslušat tudi nekaj Gorjancev.
Javno predavanje bo prihodnjo nedeljo v Žabnici pri Škofji Loki. Predavatelj pride iz Ljubljane. Pričakuje se obilne udeležbe.
Iz Železnikov.
'g V zagovor. Ne pišem teli vrstic prismojenimi in znorelim, bahaškim pa čisto otroškim liberalnim železniškim doi-pisnikom v znane tri liberalne cunje, kajti ž njimi pametna beseda ni mogoča, popolnoma jih je oslepila liberalna strast, oni so volk, ki mu jagnje kali vodo. Zato so pa ž njimi moji' računi sklenjeni, kajti s takinTi ljudmi, ki se jim cedi pri- vsaki drugi besedi psovka »čuk« iz ust, se ne bom prerekal Kdo se bo tudi z bikom bodel in kdo •bo z zabavljačein filozofiral? 'iu velja pregovor: Ti si surov in zato nimaš prav! . VI o i a beseda veljaj poštenim in razsodnim ljudem', ki še znajo trezno misliti. 1 red dobrimi tremi tedni je vriskal »Narod«, se
veselja na glavo postavljal »Gorenjec« in (ploskal radosti »Slovenski doni«, in z debelimi črkami so zijali v svet veselo-grozno novico: »Čuk« — ubijalec! Brez ■povoda je pobil načelnik »čukov« Janez Smida, ki je miren delavec in ki ni storil nikdar nikomur nič žalega . . . zagnal mu ■je skalo v glavo, da je precej padel in še na tleli ležečega je obdelaval s kamenjem, sedaj leži brezzavesten . . ., vsak hip je
pričakovati smrti..... ni upanja na
•ozdravljenje . . .. dvomljivo, da bi ozdravel . . ., vse to da jc storil župnikov ljubljenec . . ., priče bodo dokazale . . . itd. — Kaj je resnice na tem? Priče so dokazale. da sta onega dne popoldne šla pri belem dnevu čisto mirno načelnik Orla Matija Kavčič in Franc Potočnik, 18 let stari delavec (ki pa ni ne Orel, ne Sokol) mimo imenovanega Janeza Smida. Matija ■Kavčič ga je čisto mirno nagovoril, na kar pa Šmid plane pokonci in zakriči: »Ti si
sak.....ski »čuk s čakaj, zdaj boš pa
■ležal! In stekel jc za fantoma, v roki je imel nož in kol. Fanta sta zbežala. Nato pa je pobral Franc Potočnik in nc Matija Kavčič kamen hi ga vrgel Janezu Šmidu v glavo. Matija Kavčič pa je vdaril Janeza Smida s kamnom samo po roki, da mu je 'izbil nož iz nje, s katerim nožem :e hotel Šmid Kavčiča zabosti. Janez Šmid je padci na tla. na tleli ležečega sc ni nihče dotaknil .Janez Šmid tudi ni umrl. ampak čez ■par dni jc žc vstal in je bil žc celo osebno v Loki pri sodišču. Torej besede: »vsak hip jc pričakovati smrti . . .«, ni upanja na ozdravljenje . . .« -—> so bile samo »pobožne želje liberalnega dopisnika, da bi potem tem bolj na široko mogel zijati in kričati o klerikalnih morilcih«. — To je torej ves dogodek. Fanta sta ravnala v silobranu; v koliko sta morda prekoračila silobran, o tem bo odločevalo sodišče. Kakšen je pobiti Janez Šmid, dokazuje dejstvo, da je bil Šmid nekako 14 dni po-ipred pri meni in me trepetaje prosil, naj mu zarotim hudiča, ki da ga vedno nadleguje, mu ponoči privzdiguje posteljo in se mu prikazuje v tropi zelenih koz. Jaz sem Janezu seveda samo svetoval, naj pusti • ta zelenega« (šnops), naj živi trezno in izginile bodo tudi »zelene koze«. Če me Janez ni hotel ubogati, ne morem pomagati. — Kar se tiče »mojega prijatelja in ljubljenca« Matija Kavčiča, ki je sedaj žc pri vojakih, ga ne bom nc hvalil, nc zagovarjal. On je železniška kri, kot jc tudi liberalni dopisnik. Sprejel sem Mati a za voditelja telovadbe, morda celo proti volji svojih somišljenikov in držal sem ga vkljub njegovim napakam in slabostim, ■ker sem b.) mnenja, da treba »grešnika« boljšati, ne pa s palico pognati iz hiše. Upam, da bodo tudi liberalci to razumeli, saj se tako dobro razumejo na »krščansko jjubezen«. Ko bi ga bil vrgel proč, kakor so mi nekateri svetovali, bil bi gotovo še slabejši. Volja je bila pri n'_eni dobra, samo •meso je bilo malo slabo. Če je pa res kaj 'hudega naredi1!, se pa gotovo ni od mene 'naučil. Zato pa sumničefije, da ie vse to zakrivil moj »izobraževalni zistetn«, odločno odklanjam. Dostikrat mi je tožil Matija. kako1 ga sovražijo gotovi ljudje, kako snu žugajo, da ga bodo zaklalii . . . in smi-81 -
iii se mi je in držal sem ga. Morda sem se vsled tc popustljivosti in prizanesljivosti ikaj pregrešil. Morda, vendar ne kesam se •tega ne. — Dalje je resnica, da so gotovi ljudje v Železnikih, ki drugače nimajo navade moliti, molili oni dan: »Bog daj, da .bi (Janez Šmid) umrl! da bo Matija več dobil,« kar priča o »zlatem in plemenitem« ■sokclskem srcu. Da sc pa »Gorenjčev« dopisnik iz te žalostne afere p o d, o norčuje, ■češ, da bo sedaj v Železnikih meso boljši .kup. 'ko so Smida zaklali, to je naravnost kanibalsko in zverinsko in ta mož se še drzne trditi, da so »Domoljubovi« dopisi '»podli, umazani in nesramni«! Večje podlosti in surovosti, kot jo je zapisal dopisnik, menda pač ni mogoče zapisati. — Seveda, če meni »Gorenjec« lažiijivo očita, da me je dobil starosta Sokolov opolnoči pod svojim oknom, kjer mi je dišalo žensko meso, to jc kajpada vse blago in ple-imcnito in ne diši čisto nič po infamnosti. 'In tc hijene si upajo učiti naše ljudi dostojnost. Pojdite se solit! In venomer mi trobijo ti »moralisti« na uho, da hujskam. Jaz branim božje in cerkvene zapovedi, ikar je moja pravica in dolžnost. Če bo pa šlo po vaši morali dalje v Železnikih, bo pa kmalu še marsikdo drug videl zelene 'koze in ne samo vaš ljubljenec Janez 'Šmid. — Pa »novice« pravijo da piše Ijbe-ralni gorenjčar! No, lepe novice . Čuk, •čuk in zopet čuk, pa župnik, pa Štrajnar, druzega nič. In te sto in stokrat premla-•čene in prežvečene stvari naj bi bile »novice«! Kaj čuda, da so se že vsi, celo oni narodne napredne stranke, ki imajo le še količkaj čuta dostojnosti v sebi, te skrajno netečne in stokrat že »pogrete r ihte« do grla najedli. Kar se pa tiče Štrajnarjeve družine, pa samo to rečem: Če bi bile vse družine v Železnikih tako vzgledne. kot je Štrajnarjeva, bi bilo precej manj solza v železniških hišah, kot jih je. Pa proč me goni liberalni mešetar, češ, da nihče ne mara zame. Jaz nisem prišel po železniško ■ljubezen, pač pa sem zato v Železnikih, da bi pripravil Zeleznikarje do tega, da bi ljubili Boga in obrnili hrbet liberalcem, ki ■Boga sovražijo. Zato pa še ne grem, ker timam še veliko povedati. Ako pa hočete ■vedeti, kdaj bom šel, vam pa povem. Ko bo »Gorenjec« pisal o meni:
In to ti nič ni mar, da dragi srčno vdani ti kličejo: ostani! nikar od tod nikar!
Takrat pa pojdem s prvo pošto. Dokler me bo pa »Gorenjec« blatil, toliko časa bom pa imel mirno vest in sladko zavest, da nisem zgrešil svojega poklica.
Valentin Marčič, župnik.
Dolenjske novice.
Iz ribniške doline.
d Iz Sušja pri Ribnici. Dan 10. oktobra ostane v zgodovini naše občine zapisan z zlatimi črkami. Izkušeni starci so zatrjevali. da kaj tacega še ni doživela naša
vas. Kljub neugodnemu vremenu se ic vršilo blagoslovljenje gasilnega doma, brizgalne in kipa. Matere božje ob zelo obilni udeležbi v najlepšem redu. Ze opoldne so začeli prihajati gasilci in sosedje iz bližnjih vasi. Ne pretiravam, ko trdim, da se je zbralo okrog gasilnega doma nad 5ii() dragih nam gostov in sosedov. Gasilci s« se odzvali vabilu v lepem številu, Zasio. pana so bila gasilna društva iz Dolenje vasi, Ribnice, Sodražice, Velikih Poljan in občine Jurjevica. Zbrano občinstvo ic v toplih besedah pozdravil gasilec, podžupan g. Šile iz Slatnika. Zahvaiil sc jc zlasti preč. gospodu dekanu Dolinarjtt, Aj je kljub slabemu vremenu sam blagovolil prevzeti blagoslovljenje. Po blagoslov-ijenju so odkorakala društva, razvrščena po starosti, proti vaški kapelici. Lepo jc bilo slišati, ko so zapeli sodraški pevci pred kipom Matere božje par priljubljenih Marijinih pesmic; v srce pa je moralo seči vsakemu, ko jc cela vas odmevala odp -vanja pri petih litanijah M. B. Tudi po blagoslovljenju kipa petje kar ponehati ni hotelo. Ob pogledu krasno ozaljšane kapelice in izrazite podobe M. B. se je marsikomu utrnila solza hvaležnosti zlasti do velezaslužnega gospoda dr. Jos. Lesarja, ki si jc s tako dragocenim darom v rojstni vasi postavil nezvenljiv spomenik. Nato se je vršila prosta zabava na vrtu gosp. gostilničarja Iv. Lovšina. Čeprav jc še vedno nekoliko rosilo. so vendar vsi gasilci in zbrana množica z napeto pezor-nostjo poslušali globoko zamišljene nagovore. V imenu suške občine je pozdravi! došla bratska društva gosp. gostilničar Lovšin. Omenjal je požrtvovalnost in zanimanje za gasilni dom domačih gasilcev, ki se niso zbali ne stroškov, ne truda, ampak bili vedno pripravljeni z dejanjem in svetom podpirati koristno podjetje. Zahvalil se je vsem podpornikom, zlasti preč. gospodu dr. Jos. Lesarju, preblag. gosp. Rudežu in slav. posojilnicama v Ribnici. Nato so še govorili gg. Anton Lovrenčič iz Sodražice, pilil. Fran Trdan in Igu. Mihar iz Dolenje vasi. Ne bilo bi poročilo popolno, ako bi sc nc zahvalil v imenu pripravljavnega odbora suškim, slatcii-skim in žlebiškim možem, fantom in dekletom, ki so tako okusno okrasili gasilni dom, brizgalno in vaško kapelico. Hvala Vam vsem! Sklepam poročilo z besedami g. Fr. Trdana: Novi gasilni dom, sezidan v centru naše občine, naj bo plodovit vrt, v katerem bo vedno btijnejc rastlo danes zasajeno drevo gasilnega društva. Gasilno društvo naj zbira in združuje pod vodstvom starejših, izkušenih mož zlasti mladeniče, da jih navaja na disciplino in jih z geslom: »Na pomoč!« uči izpolnjevati prelepo katoliško načelo u Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!
d Iz Loškega potoka. Končana jc po večjem zgradba »Društvenega doma«. Dvorana že služi svojemu namenu. Ko se izvršijo še mizarska dela, potem bo doni dovršen. Ljudstvo je veselo jn navdušeno, ko viidi prelepo uspelo delo svojih rok. ■Novi darovi še izpopolnjujejo vrsto našili dobrotnikov: Neimenovana gospa 22 K, podžupan Ivan Bartol Fr. 20 K, M. Prav-
bar 10 K, Neimenovani 10 K, M. Baraga (Ml. 25) 4 K, Levstik M. (Tr. 50) 4 K. Koš-mrl Antonija (R. 44) 5 K, Košmrl Anton (R. 54) 5 K, Kordiš Fr. (R. 5) 2 K, Levstek Anton (Tr. 100) 5 K, Moliar J. (R. 8) 3 K, •M. Vesel (Sr. v. 15) 4 K, g. poslanec Ja-<klič 20 K, Jak. Kernc. Draga, 5 K, J. Lavrič, Draga, 5 K, Kordiš (R. 70) 1 K, Mihael Roječ (Tabor 2) 3 K, Lav nič (Sr. v. 4) 3 K. Nadalje so darovali les-krle: J. Levstek (Tr. 65) v vrednosti 32 K, A. Pajnič (H. 8) 15 K. Debeljak (H. 12) 14 K, Levstek (H. 28) 12 K, Lavrič (H., 5) 12 K, Bartol (H. 6) 10 K, Bartol (M. 11) 8 K, Bartol (Tr. 30) 6 K, Turk (R. 1) 3 K. J. Bencina (Tr. 51) 8 K, Kordiš (Sr. v. 9) 12 K. — Vsem iskrena zalivala! Dvignite se še drugi, kateri še niste položili daru na oltar domu. Stopite v vrste graditeljev našega »Društvenega doma«! Tudi Draga stopa v vrsto naših dobrotnikov! Čast njenim zastopnikom!
Iz raznih krajev Dolenjske.
Iz Hinj pri Žužemberku. Še nekaj smo zadnjič pozabili povedati. To namreč, kateri so tisti fantje, ki se shoda v Zagrad-■cu niso hoteli udeležiti in so nas udeležence gledali bolj od strani. Bili so povečini taki, ki ob nedeljah in praznikih najraje ■popivajo in razgrajajo. Nekateri so se celo izjavili, da gredo le če bodo dobili »šnop-sa« ali pa »rozolije«. Le to je dobro, da so ti v veliki manjšini. Morda jih bo srečala kedaj pamet. — Pa še nekaj. Ob lanskem jesenskem zasedanju deželnega zbora smo se Hinjci močno razveselili, ko smo čuli, da je potrjena cesta iz Zvirč do Smuke. Saj bi bila ta edina in prva v naši fari, nedostopni »Suhi krajini«. Toda upadati nam jc jel up. Minilo je že leto, pa o cesti šc ni ne duha ne sluha. Preveč trdosrčni so proti nam zapuščenim in ceste potrebnim Kranjčanom« merodajni krogi. Naša potrpežljivost se pa tudi ne sme tako zlorabljati. — Tudi mi želimo drobtinice kruha.
d Mirna. Vsem za šentjanško železnico razlaščenim posestnikom se naznani, da se je skupno zastopstvo izročilo v roke spretinemu odvetiiku dr. Poganu v Ljubljani, ki je že tudi storil prve korake v našo korist. On nam piše, »da so naše terjatve varne«. Tisti posestniki, <ki še niso (podpisali skupnega pooblastila, naj to store kmalu. Še je čas. Najboljše, da pridejo v nedeljo, 24. t. m., popoldne v Št. Ru-pert, kjer bo shod za mladeniče in može vse trebanjske dekanije, ali pa na vernih duš dan na Mirno, kjer bo pol 11. uri dopoldne shod za vse od železniškega podjetništva razlaščene posestnike.
d Orel v Velikih Laščah je bil ustanovljen v nedeljo, dne 10. t. m. Pri ustanovnem shodu so govorili predsednik izobraževalnega društva Škulj, nadučitelj Štrukelj iz Dobrepolj in kaplan Koželj. Pristopilo je 45 telovadcev, nekaj naraščaja in več podpornih članov. V odbor so bili izvoljeni: predsednik Anton Škulj, načelnik Damijan Tomažin, odborniki! Al. Dolšina, Franc Orebenc, Ivan Hočevar, Ivan Jelene, Ivan Rotar, Ivan Tomšič. — Kakor se čuje, se kmalu ustanovi bratsko društvo tudi v Robu.
d Krka. Kakor je bilo razvideti iz zadnjega dopisa v »Domoljubu«, vladajo pri ■nas res čedne razmere. Kako pa tudi ne, saj v to poklicani faktorji ne store, da, zdi se, da še nekako podpirajo surovost, mesto da bi jo zatirali. Naš gospod župan, kateri se je udeležil tudi slavnostnega 'banketa, prirejenega cd ljubljanskega župana Ivana Hribarja ob pril;ki odkritja cesarjevega spomenika,'ima v službi hlapca, kateri napada na cesti poštene ljudi. Vsak drug župan bi vsaj, če druzega ne, odslovil takega hlapca, naš gospod župan pa, kateremu kar nič niso všeč naši pošteni Orli, mirno trpi, da tregovi hlapci ponoči s koli v roki preže na mimoidoče. Če bi ■pa tajnik ukazal, kaj ne, gospod župan, potem bi se pa to kar hitro zgodilo!
d Krka. Preljubi Domoljub!Ne zameri mi, da se tudi jaz predrznem pisati nekaj vrstic. Ne storil bi tega, ker pa vidim, da nas hoče neko revno človeče iz Vidma imeti za tako neumne, da bi plesali kakor bo on godci, zato se oglašam danes pri tebi. Odprl bi rad nekaterim mojim sova-ščanom oči, pred vsem gasilnemu društvu, da bi spoznali, kako mu povzdigujejo njegovo korist v svojo škodo! Naprvo naj povem, da ta »krčmar izpred cerkve , kakor ovekovečuje svoje ime v »Slov. Narodu«, hoče med nami širiti že davno propadli liberalizem. Za to svojo bedarijo si je izbral naše pošteno gasilno društvo, a se je lepo vsedel na lini. Ze pred leti je zanesel v to društvo prepir, dasi je društvo začetkom prav lepo napredovalo. Hotel je po svoje gospodariti v njem, a ker se mu mi možje nismo hoteli klanjati, kakor je on želel, zato je začelo društvo hirati. Ko so pa letos naš gospod kaplan ustanovili Orla, sc je pa naenkrat spomnil, da bi bilo dobro nasprotovati; zakaj on sploh nasprotuje vsaki dobri stvari. In zato si je izmislil sledečo stvar: Gasilno društvo naj napravi svojo zastavo in ko jo razvijemo, tedaj mora biti na Krki vse polno Sok >lov in drugih liberalnih društev. Pokazali bomo farjem, da je Krka liberalna in ne aIc-rikalna. Toda kako lepo se je zmotil. Prišel je dan razvitja zastave, a o kakih Sokolih ne duha ne sluha in liberalna društva so ostala lepo doma in ž njimi tudi marsikatero požarno društvo, ko je zvedelo, da se gre ta dan le za povzdigo revnega krč-marja. In sedaj? V gasilnem društvu nov razpor, kdo bo plačal dolg, v katerega ga je spravil naš krčmar po nepotrebnem. Govori se, naj bi se zastava kar prodala. Krški gasilci, otresite se vendar tistega, kateremu pomagate v svojo škodo povzdigovati njegovo čast. Društvo dajte v roke možem, katerim ni mar njihova čast, ampak korist društva in blagor ljudstva! Izpregovoril bi rad tudi o našem občinskem odboru par besedi, kjer igra isti krčmar tudi podobno vlogo kakor pri gasilnem društvu, toda o tem prihodnjič, omenim naj le še sledečo stvar, ki mi nikakor noče iz spomina. Bilo je 8. septembra pri jutranji maši. Pred oltarjem so stali naši Orli. »Kaj hočejo danes?« si mislim. In glej komaj mine maša, stopijo vsi k mizi Gospodovi. Solza mi je porosila lice, ko vidim ta lep prizor in predsodki, ki sem j jih imel prej zoper Orle, so zginili kakor
dim. Krčani, fantje, ki so v tem društvu, morajo biti pošteni, krščanski fantje, zato fantje pristopite vsi k Orlom, delajte s takim lepim krščanskim življenjem čast Krk kakor jo delajo Orli, in pozni rodovi va bodo še slavili kot ponos Krke!
Krčan, bivši gasile:.
d Iz Velike doline. V nedeljo, dne 3. t. m. je imel pri nas shod g. I. Gostinčar, državni poslanec, v šoli pri obilni udeležbi ljudstva. Govoril je o bosanski banki, o lovu, deželni banki, o društvih in vinski zadrugi, katero nameravamo sedai šs pri .nas ustanoviti. Pristopite vsi možje in vinogradniki! Bilo je na shodu tudi par socialnih demokratov, ki so potrdili govor g. Gostinčarja. Z živio-klici in gromovitim ploskanjem se je shod zaključil. Gospodu Gostinčarju kličemo Velikodolmčani: Bog vas živi mnoga leta ter nas kmalu zopet obiščite.
d Iz Jablanice. Umrl je v Jablanici Anton Dolšak, podoniače Fakin, v 32. letu. Šel je v gozd po drva, začel sekati bukev, na katero je bila druga bukev obešena. Ko parkrat udari s sekiro po stoječi bukvi, sproži se obešena in pade tako nesrečno na Dolšaka, da nezavesten obleži. Vsa zdravniška pomoč je bila zastonj. Drugi dan je umrl. Zapušča vdovo, pet malih otročičev ter 70 let starega očeta. V Preski je umrla občeznana Neža Ponebšek, podoniače Tomaževa.
Notranjske novice.
Od Pivke.
n V Trnju pri Št. Petru so obhajali od 10. do 17. oktobra sveti misi on. Vodili so ga oo. lazaristi Eržen, Nežmah in Športi. Udeležba je bila prav povoljna. posebno, če pomislimo, da je bilo še veliko dela zunaj na polju, ker je slabo vreme preje ljudi zadržavalo — med svetim misijonom pa je bilo res lepo vreme, za jesensko delo kot nalašč. Procesija s sv. Rešrfjim Telesom ob sklepu misijona je bila veličastna. Ljudstvo je prihitelo od blizu in daleč. Beg daj. da bi sveti misijon obrodil obilen sad!
,n Socialni demokratje so napravili v Št. Petru 10. t. m. malo demonstraero pri pogrebu nekega železničarja. Udeležili so se pogreba z vencem s širokim rdečim trakom. Da se duhovnik takega pogreba ne more udeležiti, je umevno. Mogoče se je rdečkarjem to dopadlo, ljudem pa se ni. Zato pa mislimo, da se jim demonstracija! ni posebno posrečila, akoravno so zbob-inali od povsod .svoje rdeče brate. Kopača iz Trsta pa bo treba »občutno« podučiti, da se na cerkvenem pokopališču proti prepovedi duhovnika ne sme govoriti.
n Kaj se je pokazalo pri tem pogrebu? Terorizem, kateri vlada med rdec-karji. Brat umrlega je prosil, da naj se ne udeleže pogreba z vencem. Toda slišati je moral: to se mora zgoditi. Krivico napravili so tudi blagemu ranj-kemu, ki je bil vse drugo prej, kakor pa tnokrac po željah Kopačevih!
Iz raznih krajev Notranjske.
n Hotedršica. Slovensko katoliško izobraževalno društvo naznanja, da priredi dekliški odsek veselico v nedeljo, 24 oktobra. po večernicah. Spored jc sledeči: 1. Bučelar«, pesem. 2. »Dve materi«, igra <v petih dejanjih. Vstopnina: sedeži 50 h, stojišča 30 h. Ker je igra zelo lepa in vloge v dobrih rokah, zato prijatelji poštene zabave. pridite v obilnem številu. — Odbor.
Iz Hotedršice. V nedeljo 10. oktobra, •ie obha al tukajšnji Orel obletnico svojega obstanka. — Veder, prijazen jesenski dan s j ie prebudil v plapolajočih zastavah in kipela ie za njega nam vsem zahvala proti nebu Čas je hitel. Okrog 10. ure zjutraj c v lepem redu korakala četa 40 hoten-skili m nekaj logaških Orlov k cerkvi, kjer so prisostvovali pri slovesni sveti maši in med službo božjo so pristopili vsi tukajšnji Orli k angeijski mizi. Oči poštenih ljudi so >e porosile in obraz se jim je zjasnil1 cb tem prizoru. Hudobneži so sc pa ironično posmehovali, iz umazanih ust so se kadile bogokletne besede in iz temnih so-vraznih oči so se valili strupeni pogledi, še celo v božjem hramu niso mogli premagovati svoe sirovosti, žvižganje se je čulo in nekdo je zavpil pred cerkvijo: »Danes mora bit' še pet čukov mrtvih!« — Za popoldan so si preskrbeli Orli malo zabave. Na bogatem dnevnem redu je bila deklamacija »Bratom Orlom«, dve pevski točki Naše gore« in > Na dan«, govor načelnika, ki je pojasnil v jedrnatih besedah potrebo Orla in prisegel, da hočejo vedno hoditi po začrtani poti krščanstva do prave sreče in svobode. Potem je bila igra Dr. Vseznal in njegov sluga Stipko Tiček«. ~ Vsi gledalci so odhajali z zadovoljnim, veselim srcem in trdnim sklepom, da obiščejo in podpirajo Orla še za naprej. Naše Orle so počastili, kar se je že nekaj omenjalo. okrog dvajset vrlih mladeničev iz Logatca in štirje bratje s Črnega vrha. — Ko so se pa zvečer logaški bratje vračali domov, so jih tolovajsko napadli hoteniki liberalci. Od divje zalege so frčali kamni kakor dež. Zadeti so bili trije Orli. Tolovajskih liberalcev niso mogli dobiti v roke, ker je bila noč zelo temna. Tak je torej liberalni značaj, tak je torej sad z visoke šole podivjanosti, čitalnice!
n Iz Grahovega. V nedeljo, dne 17. t. m. se je vršil pri nas javen shod, na katerem je o delovanju državnega in deželnega zbora poročal poslanec Gostinčar. Razgovor se je vršil tudi zaradi nameravane vožnje z avtomobilom. G. Žagar na Rakeku hoče namreč uvesti vožnjo, za les ■/. avtomobilom. Ljudje se po pravici bojč tega. ker bi izgubili zaslužek, ki ga imajo sedaj z vožnjo. Pa tudi cesta iz Rakeka proti Staremu trgu ni nikakor primerna za tako vožnjo. Pripetilo bi se brez dvojbe nepotrebnih nesreč. Ljudstvo je zaradi tega bilo na shodu zelo razburjeno. V slučaju, da bi se pričeja vožnja z avtomobilom, nastane nevarnost rabuk. Sprejela se je resolucija, v kateri se pozivlje vlada, da V tem oziru ustreže ljudstvu in ne posam-niku, ki hoče na račun ljudstva bogateti. Dalje so sc zborovalci izrekli za zgradbo ceste Grahovo-Stari trg, oziroma cestne zveze s Št. Petrom. Dalje, da se zamašeni 72
požiralniki v Cirkniškein jezeru iztrebijo, ker je to za kmetovalce nujno potrebno. Soglasno se je sprejela zaupnica državnim in deželnim poslancem S. L. S. Gospod župnik Rajčevič, ki je predsedoval shodu, ie z navdušenimi besedami na stranko in "ljudstvo zaklučil lepi shod. Zborovalcev je bilo nad dvesto.
Prvo javno predavanje, ki ga je priredilo izobraževalno društvo na Vrhniki v »Društvenem domu«, • je sijajno obneslo. Nepričakovano velika je bila udeležba. osobito od ženske strani. Predaval je društveni predsednik o francoski revoluciji, k čemur je dodal preč. g. dekan Gantar navduševalne besede. Prihodnjič še na obilnejše svidenje!
Goriška.
Po zmagi.
Volitve na Goriškem so končane za kmečke volivce. Ko. izide ta.števiilka-»Do-'moljuba«, so si že tudi trgi izvolili svojega poslanca. Radovedni smo, ali se bodo trgi postavili na tisto stališče, na katero se jc postavilo kmečko ljudstvo, ali pa hočejo iti svojo pot, pot ošabnega preziranja kmečkega ljudstva. S. L. S. kandidira v trgih kanalskega sodnika g. F a b ij a na , Gabršček kandidira pa sam sebe. Če trgii (izvolijo Gabrščeka, pokažejo s tem, da so s svojimi kartami precej zaostali za našim kmečkim ljudstvom, ki bo tržane temu primerno tudi vpoštevalo. Upamo pa. da iso tržani tudi že sami siti neumne liberalne komande iz Gorice. .
Kaj naj človek da na liberalne besede? Ko so pri predzadnjih volitvah liberalci zmagali na Krasu, so bili liberalni listi kar na debelo namalani s hvalo o ><za-vednili in značajnih Kraševoih«, »kraških skalah« itd., sedaj pa, ko je kraškj kmet obrnil hrbet trtjonom, liberalnim oderuhom in izkoriščevalcem ljudstva, sedaj ko so liberalci propadli, pa tulijo od jeze besni liberalci: »Kraško ljudstvo je fikfakovsko, pokvarjeno; Kraševcev še ni srečala pamet . . .«
Tako in podobno psuje »Soča« kraško Jjudstvo, ko se je v svoji samostojnosti otreslo jarma oderuhov. Kdo na>j v liberalne besede še kaj veruje? Istim -ljudem, ki jih je »Soča« lani hvalila kot značajne, očita letos fikfakovstvo. Taki so liberalci! (Kraški- kmet pa je storil prav, da se je otresel liberalnih pijavk.
Izid volitev v kmečkih občinah je ■tak-le:
iN a T o 1 mi n s k c m je dr. Gregorčič dobil 874 glasov. Kosmač 852; liberalca sta pa dobila: Miklavič 413, Vrtovec 378 glasov. Gregorčič inia nad Vrtovcem skoro 500 glasov (496) večine:'
•V g o r i š k i o k o 1 i c i so dobili kan-didatje S. L. S.: Berbuč 1307, Marinič 1333, Zega 1330 glasov; liberalci: Oblju-•bek 1100, Klančič 1097, Križman 751, Med-vešček pa 319 glasov. Tako imajo naši nad libcralci nad 200 glasov večine.
Na Krasu je bil izid ta: Vseli ve-'ljavnih glasov je bilo 1087. Dr. Gregorin je dobil 552 glasov in je torej izvoljen z 8 glasovi večine. Stepančič je dobil 506 glasov, Zlobec 486, agrarec Abram jc dobil 309 glasov in Štrekelj le 295. Za drugi mandat je bila torej potrebna ožja volitev ■med našima dvema kandidatoma. Vršila se je v nedeljo 17. t. m. Izvoljen je vsekakor zopet en naš, tako da ima sedaj S. L. S. v deželnem zboru 9 poslancev, liberalci pa le enega (če spada Gregorin |> liberalcem).
Tako so liberalci čisto na tleli. Sedaj ipa se gre za to, da izvoljeni poslanci S. L. S., ki bo najmočnejša dež. zbora, vzamejo v roko vajeti in gredo resno na delo za •ljudstvo. Veliko pričakuje ljudstvo od njih iin težke dolžnosti jih čakajo.
Ožja volitev na Krasu, ki se je vršila •v nedeljo, dne 17. t. m., med kandidatoma S. L. S. dr. Stepančičem in Zlobcem, je imela sledeči izid: Dr. Stepančič j« dobil 424 glasov, Zlobec pa 263. Izvoljen je torej Stepančič. Udeležba je bilo zelo slaba. Liberalci so večinoma doma ostali. S. L. S. ima sedaj devet izvoljenih poslancev.
Iz Temnice. Volitve pri nas so se vsakikrat za S. L. S. prav častno izvršile. Pri volitvah iz splošne skupine so imeli naši kandidatje 113 glasov; liberalcev pa jc bilo največ 39. Na dan ožje volitve so naši dobili 131 glasov, liberalci pa 55. Pri volitvi iz kmečke skupine so pa naši možic dobili 66 glasov, liberalci pa le štiri glasove. Torej vidite, kako dobro se tlržl naša Temnica, vkljub temu, da so se učitelji veliko prizadevali. Seveda ljudstvo ne more zaupati učitelju, ki ga nikdar ne vidi v cerkvi, jzvzemši, če je šolska maša. iKo je bila n. pr. pred tedni pri nas tista ilepa in veličastna cerkvena slavnost, zlala ■maša našega rojaka č. g. Stepančiča, je učiteljjr procesiji peljal otroke v cerkev, kjer jinje pa pustil jn sam odšel iz cerkve. Otroci, prepuščeni samim sebi, so delali potem nemir in motili celo slovesnost. Bili so poleg tudi otroci drugih občin; a učiteljev ni bilo, izvzemši vojščiškega, ki jc med mašo sedel v gostilni. Torej razumljivo, da so vsa prizadevanja liberalnih učiteljev sedaj ob volitvah ostala brez-vspešna, ker ljudstvo na obnašanju liberalnih učiteljev jasno spoznava, kaj je liberalizem.
Izvid gosp. primarija dr. G. Lotit-e i s s e n a , docenta kirurgije
na Dunaju.
G. I. Serravallo
Trst.
Na Vašo željo Vam sporočam, da imnogo uporabljam Vaše Senravallovo •kina-vino z železom na svojem kirugič-nem oddelku v Franca-Jo-sipovii bolnici. Bolniki je radi vživajo, izkazalo se je tudi ijako pripravno pri zdravljenju različnih anemij.
Dunaj, 28. novembra 1907. IVI 317 (19)	Dr. Lotheisscn.
Kdo ima kukalo? V gledališču je v nedeljo popoldne na balkonu izginilo neko kukalo, katero je bilo izposojeno. Sedaj čujemo, <la je to izposojeno kukalo bilo prodano. Prosimo dotičnega, ki .je kukalo kupil, naj se oglasi, da je mogoče dognati, kdo je bil tisti, ki je prišel v gledališče z namenom, odnesti kukalo.
Epilepsija in njeno zdravljenje je bil glavni predmet natančnih iu velevažnih razprav pri mednarodnem zdravniškem kongresu v Budapešti. Kako velika važnost se pripisuje temu predmetu, se razvidi iz tega, da so za odvrnjenje epilep-sije osnovali mednarodno ligo, ki ima svoj sedež v Budapešti. — Budapeštanski specialni zdravnik dr. Aleksander B. Szabo se že več let z uspehom trudi, da bi do dobra spoznal in dognal način zdravljenja epilepsije in seznanil z njim trpeče občinstvo. Na vprašanja na epilepsiji bolnih ljudi daje radevolje potrebna pojasnila.
2185 1—1
Zastrupljene klobase povzročile smrt več oseb. V Št. Juriju pri Hamburgu je obolelo do sto oseb, ki so vživale klobase •iz mesa bolne krave. Več zastrupljencev je umrlo.
Tvrdka Brazay, ki je s svojim francoskim žganjem znana- v vseh delih sveta, je iznašla novo špecialiteto pod imenom a B r a z a y M e n t h o I i n «, na kar opozarjamo naše cenjene čitatelje na oglas tvrdkc Brazay.
Ferolin-milo je za zdravje in lepoto najboljše milo. Po vsakdanji uporabi tega mila postane koža fina, bela in gladka. Več v oglasu.
in druge prsne bolezni, na katerih trpe mladi in stari se hitro olajšajo in premagajo s Scott-ovo emulzijo. Ze kratka vporaba Vas bo prepričala o tem na Vašo veliko zadovoljnost. Najboljši učinek
Scott-ove emulzije
se opira na čistost in redilno moč njenih sestavin In predela-vanj po SCOTT-ovem ravnanju, vsled česar je ista lahko prebavna celo za najslabši želodec.
Scott=ova emulzija
i ristna le s to je neprekosna in velja za nepre-b!čemko-~kot kosno vzor-emulzijo.	2614
Cena izvirni steklenici 2 K 50 t.
Sr,;°„yflr Dobi se v vseh lekarnah.
S Zeppelinovim zrakoplovom na severni tečaj. Cesar Viljem jc prevzel pro-tektorat ekspedicije, ki bi s Zeppelinom in prof. Hergestellom na čelu z Zeppelinovim zrakoplovom poletela na severni tečaj.
Kar dobro diši, napravlja telesu večjo uslugo, kot pa neprijetno dišeče stvari, tako tudi zdravila. Scottova emulzija je izborno, okusno, lahko prebavno ribje olje, ki ga tudi otroci radi jemljejo. Dobi se v vseh lekarnah.
Prodaja se:
pri priporočljivi slovenski tvrdki Lenasi & Gsrk-Dian v Ljubljani, Stritarjeva (Spitalska ulica st. 4.) novo najboljše sukno, najlepše blago, vedno novosti za obleke in bluze. Strogo solidna postrežba in nizke cene. Opreme za neveste.	2469 1
Kupujte!
le pri tvrdki, katero Vam priporočamo, slovensko podjetje Lenasi & Gerkman v Ljubljani,
Stritarjeva (Spitalska ulica št. 4.) Novo najboljše sukno, najlepše blago. Vedno novosti najlepše obleke in bluze. Strogo solidna postrežba in nizke cene.	' 2469 1
»m D. ^Demšar 52-1
zdravnik - strokovnjak za kožne bolezni
Ljubljana, Mestna hranilnica.
se kol naravna
lamiznavoda 1)1 IP^frTfvrsle ir kot zdravilna voda
' zoper leikoče organskega dihanja in zoper bolesti želodca in mehurja najbolje priporoča.
Mlin z zemljiščem
je na prodaj v Vintarjevcu, občine Šmartno pri Litiji. Cena zmerna. Več se izve pri posestniku 2729 Jožefu Štepec ravno ondi. 4—1
PnSPtfVfl* '1'ša' vinograd vse v dob-f vdCJlVUi rGm sfanUiSG proda pod ugodnim pogojem. — Več pove Anton Turk, Gorenjska gora p. Mirna, Dolenjsko.
2896 1-1
StensKa ura z trodllcem, sodbo
in bitno oprimo v krasni naravno orehovi barvani omarici, 75 cm visoka, bije pol in cele ure, budi in igra najlepše komade ob poljubni uri.
Cena kosu K 1«-—,
brez godbe K 10'—.
31etno pismeno jamstvo. Zamena dovoljena ali denar nazaj. Pošilja po povzetju,
Maks Bohnel
Dunaj, IV., Margaretenstrasse 27/19,
Urar, sodnijsko zapriseženi cenilec. Ustanovljeno 1840.
Nikel. roskopf ura K 3'—, srebrna K T—, ornega K 18'—, srebrna verižica K 2'—, zlata ura K 18'—, zlata verižica kron 20'—, zlat
prstan K 5'—, budilka K 2"—. Zahtevajte moj veliki cenik s 5000 slikami, kateri se pošlje vsakomur zastonj in franko ne da bi se sililo kupiti.	2789 a
H. SUTTNER
LJubljana, Mestni trg
razpošilja: ure, zlatnino in srebrnino
na vse kraje sveta,obrnite se zanesljivo na domačo slo v. I vrdlio!
Novost:
Ploščnata, tenka, prava nikelnasta Anker-Ros-
kopf ura na 6kamnov, pokrovi ostanejo vedno beli, prav natančno 36 ur idoča.
:: K 4'50. ::
Srebrne ure od 6 K naprej. Večletno jamstvo - Ako blago ne ugaja, se denar vrne nazaj.
SoHcishe verižice s slov. trahovi
nikelnasta K 1-20, srebrna . ,, 5*—.
Puške!
Lancatter . od K 28-— FtobertpuSka . , 850 PIStole . . * , 2 -Samokresl . „ „ 5-—
Poprave ceno. Ulustri-rani cenik franko. 87C
F. Dušek, Opečno 123,6eško.
pošiljam vsakomur moj veliki bogato ilnstrov. glavni cenik s 3i*l« slikami s -lidnili, dobr b in cenih glasbil
vseh vrst. C. in kr.dv. založnik
Jan Konrad
razpošiljalnica v Mostu št. 1332 (Češko). Violine za uCence brez loVa po K 4'8o, 5'5o, 6--6 8D. Lok K r -80, V-, 1 80, etre, piščali, ki rin ti, harmonike itd , b gata izbira v 7alogi. Nikak riziko! Zamena dovoljena ali denar nazaj
Posestvo
v Vel. Gabru na Dolenjskem, obstoječe iz hiše šupe, poda in njive, vse v prav dobrem stanju primerno za vsako obrt, se takoj ugodno proda, Vpraša se pri I. GROBELNIKU v Ljubljani.
2705	Pred Škofijo.	i-:
Priložnostni nakup! Krasna žepna ura z verižico K 3-50.
30.000 komadov
kupljenih, zaraditega pošiljam t krasno 3č ur idoeo (ne VI ur) „Gloria" srebrno anker-rem. uro, švic. kolesje z lepo gravir.oklop-jem, s sekundnim kazalcem in lepo pozlačeno ali posrebr. verižico natnaCno idoCo je za K 3-50. Nadalje ponudim eno pravo pozlačeno 36 ur idoCo anker-rem. prve vrste švic. uro s pozlaC. verižico za 5 K. Triletno pismeno jamstvo za vsako uro. Razpoš.proti povzetju
S. KUNE, Sc!iweizrtaii-Exporfas.
2873	KRAKOV št. 48.	1-1
Neštevilno priznanj in donarocil. — Za neugajajoče denar nazaj
posredovalnica v Kranju
ima na prodaj:
lepo hišo na Bledu
v Gradu. Hiša je enonadstropna, ima 2 kleti, 2 kuhinji, več sob in 1 oral vrta. Sezidana je na novo ter se proda po ceni. — Nadalje
LEPO KMETI30 0 NAKLEM
pri Kranju. V hiši je starodavna gostilna pri »Zgub-u«, ki je bila vedno dobro obiskana. Hiša se proda tudi sama zase brez posestva. Z ozirom na lepo lego ter velike kleti je zelo pripravna za vinsko trgovino. Vsa pojasnila o tem daje protokol, posredovalnica L. Rebolj v Kranju. 2904 3-1
II
Priporočamo našim gospodinjam pravi rFftftftGjCOV: kavni
pridatek iz zagrebške tovarne
si. Žagali, Y 1101, 5:91. V-
II
62
I
Ako hočete svoje dete
imeti zdravo, veselo in duševno se živahno razvijajoče, dajte mu
Dr. Hommel-ov Haematogen.
SVARILO! Zahteva naj se izrečno ime dr. Hommel.	522 b .
Najboljši proti
kurjim očesom
vemMiiiiiiiizzai<im
0C8M i zavojMvinarjev
»o-filial sredstva n
,........... I stekl. s čo-
liiirja oeesa picemwvin.
Proti naprej plačilu v znamkah z M vin. z a poštnino je pristno le pri
C. Richterjevi lekarni pri „ORiU". Wels itev. 12.
Istotam sloviti velški obllž proti trganju in revmi po K I —. Pozor na retj. varstv. znamko.
BUDILKA
s srebrnim zvoncem
/; ..liik.i Jtinghans). 21 cm vis<.k.i. nikcl ali baker. 80 ti: uioča, l)tidi glasno. / dale doneiim siebrnim zv oncem, najboljši in najglasnejša budilka.
Cena kosu.....K 5 —
Navadna budilka .. 2' — Z dvojnim zvoni em .. 3*— v tvctecim kazalnikom .......„ 4»—
• e'' i i . tvo. Zamena ..'i denar nazaj. Razpošilja po povzetju.
MAKS BOHNEL
Dunaj IV.Margaretenst.27 19.
I'ta; , >odnijsko zaprisežen cenilec. Ustanovljeno I« t.i lblO Zahtevajte moj \< liki ■ c,iik s5000 -likami, ki sc pošlje vsakomur zasloni in franko ne da bi se sililo kupiti. 2789c
Milijoni dam in gospodov
rabijo
„Feeolin"
Vprašajte svojega zdravnika, ni ii »Feeolln' najboljše kosmetično sredstvo zn kožo, lase in zobe! še tako malo čist obr^-z in še grše roke postanejo takoj aristokratično fine in lične z uporabo ,Fee-ollna*. - jFeeoiin* je iz 42 naiplemenitejših In svežih zelišč prirejeno angleško milo, napravi lepo, čis^o polt in nežne bele roke. „Fe-eolin" je obenem najboljše toaletno milo za vsakdanjo vporabj. Kdor rabi jeinako-merno t,Feeolln", ostane
mlad in fep Zavežemo se povrniti denar, če bi kdo ne bil popolnoma zadovoljtn s ,Fee-olinorn'. Cena kosu Klf 3 kosi K 2 50. 6 kosov K 4. 12 kosov K 7. Pošilja M. FEITH nasl. Dunaj, VI. Mariahilferstr. 45 e ; dobiva se tudi v mnogih drogerijah, parfumerijah in lekarnah monarhije. 28.0 :.'-!
Družinska pratika
za Isto 191o je ravnokar tztta.
Posteljna vlaga.
Odstranitev takoj z uporabo „VSTHNI", zakonito zavarovano. Starost iu spol se naznani. Knjižico posije zastonj „Zavod Aesculap" 431, Regensburg, Bavarsko.
ZJ8I 32-1
Učenec
se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom, železnino in poljskimi pridelki. Kje, pove uprava .Domoljuba"* 2907
BRZOJAV!
Cenjeni bralci tega lista se opozarjajo na posebno priložnostno prodajo pri spodaj zaznamovan tvrdki, ki ima zajamčeno pristno dobro blago od konkurzne mase, zatorej tako poceni.
Lepe čipk zaslore 100 cm široke pre| 9) v , sedaj 45 v. Se boljše prej K 140. sedaj 65v Zastor« i/ blaira bordo a.l zelene dvokrilne prej K)!'. sedaj K 2 70. Dobre preproge pre 91 v, sedaj 60 v, še boljše prej K 1-40, sedaj !•» v. Dobro tirolsko platno prej 60 v . sedaj 45 v. Močno kmečko platno prei 80 v., ' . . ' • • » ■ i__..i. iihIh« n»ii> k lin •eclaj v H "
sedaj «o v. Močne rjuhe cela širina pre:e K I 40, seda 98 v., še boljše prej K 18', sedaj K 130. Dobre sraice iz oks orda prej 60 v., sedaj 45 v , še boljše prej 90 v., sedli 60 v i lanel
1 ' . .	' .. ...... ..j - ...t,,	io rAet-t. n II hnrvnstp
rumb platno preje 85 v., scd.ij v. Krasno modr. bla^o z zl-daslo svetlobo prej 80 v., sedaj'.0 v. Dobro tkano blago navad. Sir prej 60 v., sedaj 41 v , cela širina prej K 1-3". seda] V0 v.
1	epo roiaste preproge za omare iz dobrega povošč platna 115 + 70 prej K 2 9.1, aedaj K l 70. Kra<ne garniture za neveste
2	postelj. 1 namiz prt bordo in zel prej K 13—. sedaj K 9 — Modre plat. predp prej 9" v . sedaj 05 v Velike torbe za nakupovanje z ročajem prej K 1-70, sedaj K r-. Zgotovljene 7,'lavnike s čistim perjem, dobro napoljnene prej K 7 —, seda) K 4 -. Iste pernice prej K IS —, sedaj K VI-. I.epe bele iepne robce / barv. atl. robom ducata preje K 1 70, sedaj K r—. Telesne hlačke za otroke / kož podi 1 velik 50 v , z zvišanjem '0 v. Krasne zimske oblelce 1 vel. K 1'30 z. zvišanjem 10 v. Štaj. hlačke iz usnja sedaj K 2 70. I lilo vijolč. milo vseh dišav sedaj duc. 72 v. Barvaste pcrilne flanele prej 75 v., sedaj 45 v. Težko tirol. plalno 160 cm široko prej K t tO. sedaj K I 50. Velike klopčiče zimske volne prej r.O v , sedaj 40 v. Vel
klopčiče do ire volne preje 90 v , tedaj 68 v 2055
„Kaufhaus zur Sildbahn" Gradec, Annenstrasse 68 7.
HJ* v
nisa
Zadobrovi št. 37.
z dvema sobama, kuhinjo, kletjo ter drvarnico, hlevom in šupo, dalje vrt in nekaj zemljišča se proda v Spod.
2811 3-1
1000do2000K
letnega zaslužka
s pletenjem na naš najnovejši pletilni stroj. Potrebna glavnica 130 K. Delo zajamčeno. Oddalja ne ovira. Zahtevajte prospekt.
Češka dom. industrija ,.samostojnost" Praga II. Veuoljev trg 63 38.
Ponudba vina.
Josip Antonac, Livade (Istra)
posestnik raznih vrst vinogradov.
Priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega vina, belega, črnega, muškata, burgundca, silaca. refoško za boteljke po zelo nizki ceni. Vsak kupec naj pošlje svoje dobre sode. - - Pošilja vzorce na željo.__2000
1 '-"16
nadomesti popolnoma Mentliol-Francovo žganje. BRAZ/\Y-jev MENTHOLIN naj torej ne manjka v nobeni hiši, pri nobenem hribolazcu ln pri takem, ki se bavi s športom, pri nobenem častniku, uradniku in delavcu! Dobi se v vseh lekarnah, drožerijah, parfumerijah in prodajalnah špecerijskega blaga v ste--klenicah po 40 vinarjev, KI"— in K 2'—
250 tucatov belih obeljenih
rjuh brez šiva
zajamčeno platno, iz najboljše lanene preje, se odda po čudovito nizkih cenah v dolgosti !.')» cul Široke 200 cm rfolge t kos za K 2-25 150 „ „ 235 . ,, 1 „ ,. . 2-68 Iste velikosti najboljše kakovosti za 20 vinarje. I kos dražje. NajmanjSe naročilo 6 kosov, proti povzetju. Dalie ponudim p. n. občinstvu 210 kosov 84 cm Široko domače
radiško-praktikon-platno
v kosih 23 m dolgi za perilo in posteljne prevleke, posebno priporočljivo, izkušeno, gosto in močno In sc ne raztrga celo po veClelnl »porabi.
1 kos 23 metrov ....... ... K 16-20
Ista kakovost se dobi tudi v Sirokosli blazin in
pernic, kakor tudi čepic leo cm Široko. NajmanjSe naročilo I kos zn poskušnjo proti po-. vzel|ii razpošilja--------
tkalnica belega in pisanega platna
KAROL KOHN
2880	Nachod, Češko.	1-
Kdor želi kupiti
ali kaki drugi poljedelski stroj ter sploh železnino vse vrste za stavbe, orodje itd. najseobrnenatvrdko
m
Dunajska cesta št. 16.
Schneider & Verovšektrgovina 2 žele nino
in poljedelskimi stroji Točna postrežba, nizke cene.
Naša k. s. izobraževalna društva po Slovenskefti so sprejela te dni od založništva naše »Družinske 'Pratike« pisma, na katera se tem potom vnovič opozarja. Naj bi ne bilo nobenega društva, ki bi zadevno pismo pustilo nerešeno. Potrebna nadaljnja pojasnila da tudi uprava našega lista.
Slavna županstva v slovenskih pokrajinah prosi že sedaj založništvo »Družinske Pratike«, da mu sporoče morebitne premembe pri letnih sejmih, da jih more upoštevati pri prihodnjem natisu te obče priljubljene in zdaj najbolj razširjene ljudske »Pratike«. Kolike važnosti je natančen zaznamek sejmov v takem ljudskem koledarju, je jasno vsakomur.
Sirolin. V novejšem času si je to sredstvo pridobilo v krogih zdravnikov in bolnikov mnogo prijateljev, ker zelo izvrstno deluje pri vseh katarnih pojavih. Lahko se reče, da je dandanes že tako razširjeno, da ne manjka »Sirolin-Rochc« v nobeni hiši, kjer se skušajo obvarovati •vseh prehlajenj, bolezni dihalnih organov, škrofuloze itd.
Pravilno ime Schichtovega pralnega izvlečka je
..ženska hvala"
To je najboljši milni f rašek za namakanje perila ter popolno nadomestilo za beljenje po travi.
2711 Dobiva se povsod! 1—1
Kraj veselja postane kraj muke,
■ ■■ ako v koncertni dvorani in v gledališču kar S" noče pojenjati, kašlanje, kihanje, stokanje in odkašljevanje Kdor je prehlajen, naj torej vedno jemlje seboj in uživa sodenske mineralne pastilje namesto bonbonov, ki samo dražijo vrat. Faijeve pristne sodenic hitro odpravijo vsako draženje, dobro denejo siez-nicam in tudi izborno vplivajo na želodCne živce, razkrajajo in ne dajo, da nastane katar. Dobivajo se škatljica po K 1"25 v vseh le-karnicah, drožerijah in trgovinah z mineralnimi vodami, Glavno zastopstvo za flvstro-Ogrsko: W. T. Guntzert, Dunaj IV/1. Grosse Neugasse 17.	3(131
■ ■■
■ ■■ ■ ■■
■ ■■ ■ ■■
■ ■■ ■ ■■
Iz hvaležnosti
do naših cenjenih, mnogoštevilnih odjemalcev, ki so pred vsem pripomogli, da se je naše podjetje tako izredno razširilo in dobilo znaCaj svetovne hiše, smo sklenili, izdelati zopet popolnoma zastonj vrsto naših slovito znanih slik za dobo štirih tednov. Onim bravcem tega časnika, ki še nimajo take slike zastonj, pojasnjujemo, da se v tej ponudbi ne gre morda za kako navadno barvasto sliko, ali za kako brezpomembno sličico brez vsake vrednosti, marveč pošljemo vsakomur okolu 10/50 cm veliko, ne-retusirano in brez kartona — torej
sliko skoro naravne velikosti zastonj
kdor nam pošlje svojo sliko ali kogar izmed svojcev. — Marsikdo bo neverjetno zmajeval z glavo napram tej ponudbi in si mislil: Nemogočih stvari ne more napraviti človek. Mi pa moremo. To storimo deloma iz hvaležnosti za vsa počaščenja od strani naših odjemalcev, deloma pa zato, da seznanimo z izdelki naše po vsej Nemčiji in fivstro-Ogrski slavno znane in sodno protokolirane tvrdke vedno širše kroge. Za plačilo prosimo samo to, da se naša tvrdka priporoča v krogu znancev in prijateljev ter se ji pripomore šc do večjega slovesa. - Da razpršimo vsak dvom o morebitni nereelnosti naše ponudbe, izjavljamo tem potom, da smo voljni plačati vsakomur vsoto
50 kron v gotovini
kdor nam dokaže, da slike, ki jih v smislu te ponudbe pošiljamo zastonj, niso povsem podobne nam poslanim slikam. — Pošljite nam tedaj sliko — bodisi staro ali novo. naj si bo posamna ali skupina — poleg svojega natančnega naslova, in dobili boste od našega zavoda, proti povrnitvi naših stroškov v višini 70 vinarjev, ki se lahko v znamkah prilože k sliki, čimpreje sliko skoro v naravni velikosti poštnine prosto.
Prepričati se velja!
Ob vposlatvi slike t.aj se izvoli paziti na to, da se večje slike kot oblika po-setnic frankirajo z 20 v. (inozemlje dvojno) in da se pri slikali, ki predstavljajo skupino z -f- označi oseba, ki naj se poveča. Doprsne slike se lahko napravijo v vsakem poljubnem formatu. Kot najboljši dokaz za priljubljenost in zmožnost naše tvrdke pona-tiskujemo spodaj nekaj zahvalnih pisem, ki nam dohajajo v veliki množini vsak dan. Določenega roka 1 tednov za to ponudbo zastonjskih slik ne bomo pod nobenim pogojem kršili. Vsakdo naj se torej požuri. da se posluži te izredne prilike tembolj, ker pač ni lepšega okraska za sobo, kot je slika ljubega sorodnika, prijatelja ali dragega pokojnika.
Dunaj, VIL|92, Stiitpsse 15. telefon št. io.isi.
Dunajska-Novavas, 10. oktobra 19J?. S sliko sem popolnoma zadovoljen in nc bom pozabil, Vas priporočati v krogu svojih znancev,
Anton Schulda.
Dunajsko-Novomesto, 11, oktobra 1909. Šele danes se Vam zahvaljujem za darilo. Isto je dobro izpadlo, v mojo največjo zado-voljnost. Ako bo prišla priložnost, gotovo ne bom pozabila na Vašo tvrdko.
Luise Fels.
Haimburg, 10. oktobra 1909.
Z največjim veseljem sem prejel danes sliko, ki nas.je vse zelo..iznenadila. Izrekam Vam svojo"najtoplejšo zahvalo.
Družina Pfolil.
Grad Abraham, 10. oktobra 1900. Prejel sem povečano sliko, za katero Vam Izražam mojo zahvalo iu priznanje. Kmalu Vam bom podal sliCuo naroČilo in sicer povodom mojega godil.
Viktor Kotzaurck.
Aše, 9. oktobra 1909.
Hvaležno Vam potrjujem prejem izgotov-ljenc slike, katera jc izpadla v mojo največjo zadovoljnost. Povsod Vas bom najtoplejc priporočala.
Terezija Lintorfer.
Hlrschvvang, 11, oktobra 190!), Najlepša zahvala za krasno izdelano sliko.
Marija Thallner.
Vsled pnmelja sjlavne-ročne-tkatniee v borach Or-
lickvh, ponudim" Iroovce«, HroSnjarjtm, kakor tudi_ .-asebiiikoni
dolge ostanke blaga
iaiamicno brez napake in prlslnobarvno. Kanafas ta posteljne prevleke modni cefir u obleke. blu/e la srajce, oks-foril, flanele .1 srajte modrikasto blago 11 ioDiarc obleke in kablnlske predpasnike, barhant za obleke m spodju (U.'.obeljeno platno, platnene brisače, bele-ali grobe, s, r:.r.n:3 po ?ehi 1:1 potrebi u domačo vporabo. v dolgosti J-lb m. v ..nojih ' 25 m K 10 — po povzetju '-i'.«1 00—1 40—+5 . 16— ., .. franko.
Mcnln ftlaršlk, ™cna-,k""ic>' '0lcSnke v
rach Orlickvcb. Cecln Rjuhe iz plalnJ. brez šiva, obrobliene: 150 cm širokf. '.'00 cm Colge, po! ducata K 14-
160
15'-.

Proda se
lepo posestvo
najlepša prilika za veliko trgovino: dve hiši skupaj poleg župne ccrkvc v Smarji pod Ljubljano, le 4 minute od kolodvora. V hiši št. 20 jc že nad 50 let dobro idoča trgovina špecerijskega blaga, tobakama, žganjama in gostilna z jedili. Zraven 11 oralov zemlje. Njiv okolu 20 mernikov posetve, sadovnjak in dobro zaraščeni gozdi. Natančneja pojasnila daje jfanez Zaviršek, mesar v Smarji, ali pa Anton Perčič, posestnik v Paradišču, p.Stnarje-Sap, Dolenjsko.	2878 l-l
Ugoden nakup ostankov! 25 metrov
perilnega kambrika (tiskovine) temno ali 1910	svitlo pisano:	10—l
prvo vrste 25 metrov K 12 50 (meter 50 vinarjev) druge * 25	» 10'- » tO
pisano blago za srajce: 25 metrov prve vrste K 11— (meter 56 vinarjev) 25 » druge » »1150 » 4b 25 - slabe » » 750 * 30 25 » močne bele kotenine K 10, meter 10 vin., sc pošilia vsakemu naročniku proti poštnemu povzetju tako dolgu, da ostanki ne poidejo.
Pošiljatelisha trumi R. Miklauc.
Ljubljana — Stritarjeve ulice štev. 5. [ijr* Obstoj tvrdkc 10 let.
naj nemudoma piše po vzorce dokler ne poidejo. Naznani naj se cena in vrsta blaga od katerega se žele vzorci.
Naslov:
2597 9-1
PoSiljateljska trgovina blaga
R. MIKLAUC
Ljubljana, Stritarjeva ulica št.5.
Cene najnižje. - - - Vzorci poštnine prosto.
Edina izborna priložnost za nakup za trgovce manut. Mapa in za hrešnjarje naravnost iz tovarne!
Razpošilja se tudi zasebnikom.
40 metrov ostankov sortirano 13*90^ K
40 metrov ' e'epi inm pO želji sort.rn" ' 15 K
Barhant v lep li vzorcih za obleke, bluze in spod. obl.
Flnnele, lepo Iriiaste, :a srajce in bluze.
Delen, z robom, za obleke in bluie.
Angleški cefir, SO cm Širok, za pisane sraice, prsa za
srejce in bluze za dame	.... .
Modrikasto blago za kuhinjske predpasn.ke in domače
obleke.	, . „ , ,	'
Kanafas za posteljne prevleke v živahnih barvah. ; Oksforda za molke srrce, izborno Irpefnc kakovosti. Kri'et barvan za spod ja krila, Ikan iz debele Ivarinc. Dolgost ostankov 1 do 'O metrov zajamčeno br.z napake, tipežne kakovosli in popolnoma pralno.	j
I El:l>->bit Hinikn! Znesek se takoj vrne, ako begi [llKOnE rlZInS! ne ugaja m :c lahko pošiijatev n -
f-unklrana u»/aj polije. Čez 1C0U priznalnih pisem od l I.
I 40 metrov liueg«, pobeljenega rumburškega platna ' za najfinejše životno in poslelpio perilo, sornrjna . z belim krize on za spodnje perilo samo K IT90. Oolovc, zarobljene r|uht- brez šiva, :"I5 cr.i dolge, Mg* 150 cm široke, iz iiajooljše tkanine, trpežne kakovotli, zajamčeno platno, kos K 2" 10. Najmanjše naročilo 6 kosov. Pošilja po povzet.u.
Ckalnica l^.^orner, j^achod (Češko).
Pil naročilu 2 zavojev poštnine prosto.
2-187 20-1
(/vltii/ri v crfimeri/eo Materi telijo	po, ceni in -
jnartiBsl/iiK*potovali tuj/ se obrnepe
nSimon™i/ff7iete£xa
v J^fobdani Z/čbločuorjJt*, ulic*20.
Istotam sprejemajo se dobri in zanesijivi zastopniki.
Kje se dobe najboljši poljedelski stroji, kakor mlatilnice, gepeljni, čistilnice, preše za sadje i. t. d.

1703
Edino le pri:
26-9
FR. STUPICA
v Ljubljani, Mar. Terezije cesta št. 1., Valvaz jrjev trg št. 6.
in zakaj: zato, ker so dotični stroji: iz najboljših tovarn sveta, najbolje sestavljeni, ker se istih proda na tisoče in tisoče komadov in se ravno radi tega, ker se jih izdeluje v velikih množinah, dobivajo po nizkih cenah. Moji stroji so povsod jako priljubljeni. — Obračajte se na mojo tvrdko pri nakupu stavbenih potrebščin, portland-cementa, traverz, železniških šin in druge različne železnine in raznega orodja, nagrobnih križev, teiitnic.
ni:


6-3
najdete v trgovini
„Pri Škofu"
v Ljubljani, Pogačarjev trg (Sadni trg)
zelo veliko izber blaga zadrte novosti.
Cene nizke — postrežba 2596 znano dobra. ]0 i
J
CENO POSTELJNO PERJE.
l kg sivega skubljenega perjn K 2, polbelegB K 280, bele«« K 4, finega K 6, najboljšega skubljenega K 8, sivega puha K 8, belega K io, prsnega puha K i2, od-5 kg nadalje poštnine prosto.
Dovršene postelje S0 ^Lt
gostega jako trpežnega rdečega, modrega, belega ali rumenega inlet-nankiiig-blaga, l pernica vel. :80/lt6 cm z 2 blazinama, velikost 8u 58. napolnjena z j«k'i lep.m mehkim perjem K 16, s polpnhont K A), s puhom K 24; posamezne pernice K 12, 14, 16; vzglavnica K 3 K 350, K 4. - Pernice 18(1 Ho cm velike K 15. 1K, ■>„ vzglavnica 90 '.0 ali 1*1 80 cm K 4'50, 5'-, 5-50. Spod pernica iz gradla 18) - 116 cm K 13'-, 15 . RazpoSi! .i proti povzetju pošt. prosto pri naročilu od 10 K dalje.
M. Berger v Dcšenici št. 1011. Češki les.
Zo neugnjnjoCe dcr.ar nazaj ali se blago zamenja. Ceniki o žimnicali. odejah, prevlekah in vsem drunnn F 717 posteljnem blagu zastonj iu poŠt. prosto. Sj 1
Edina izborna priložnost z!T| nakup za trgovce mantifak-turnega biaga in za krošnjarje naravnost iz tovarne. Razpošilja se tudi zasebnikom.
41) m. ostankov ^ sorHrano 15 K
Barhant v lepih vzorcih za obleke, bluz-,- in r ' oblačila.
Flanele, lepo križaste, za srajce ln bluze.
Delen, z robom, za obleke in bluze.
Anj»leSkl cefir, 80 cm. širok, za pisane srajce, prsa srajce in blu/c za dame
Modrikasto blago z.i kuhinjske predpasnike In doma obleke
Kanafas za posteljne prevleke v živahnih barvah.
Oksford za moške srajce, izborno trpežne kakovosti.
Dolgost ostankov 3 do 10 metrov.
Zajamčeno brez napake, trpežne kakovosti in po--potnoma pralno. -
lake rizike!
Znesek se t.ikoj vrne, ako blago nc ugaja in sc lahko ■ ilj.i.uv ncfrankiraua nazaj pošlje Ccz I (jO i priznalnih pisem
40 metrov finean, pobeljenega rumburškega platna za Uamske bluze in posteljne prevleke in najfinejše životno in posteljno perilo, sortirano z belim krizetom za spodnje perilo samo K 17'90.
Gotove, zarobljene rjuhe brez šiva, 235 cm dolge, 150 cm široke, iz najboljše tkanine, trpežne kakovosti, zajamčeno platno, kos K 2-40. Najmanjše naročilo 6 kosov. Pošilja po povzetju.
Tkalnica Julij Kantor, Baby pri Nachodu (Češko.)
Zbirko vseh mojih Izdelkov s tovarniškimi cenami priložim vsakemu zavoju za poskušnjo zastonj, drugače samo proti pošiljatvi 60 vin., v znamkah	2688
Tovarna Antona Stroja
v Žapužah pri Begunjah, Gorenjsko,
priporoča svojo veliko zalogo
domačega pujskega sukna,
volne za pletenje po tovarniških cenah. 2730 Na zahtevo pošiljam vzorce. 3—1
Nervozni, bolni na želodcu, srcu ali prsih, ali oni, ki trpe na pomanjkanju spanja, omotici, tresenju, epiiepsijl, naj pijo
vsak dan mesto kave Hosen-ovkrepilnl inre-dllnl čaj teon. Karton K i-io, 6 kartonov K 6.—. Najmanjše naroc. 2 kart. Glavna zaloga: Lekarna Filip Rasen » Sitzendortu 85122 pri Dunaju, N.-Avstr. 1960 1

Opozarja se
pri nakupu manufakturnega (gvantnega) blaga na 40 let obstoječo tvrdko
R. Miklauc, Ljubljana
Stritarjeva (Špitalska) ul., št. 5.
Zunanjim naročnikom pošlje tvrdka brezplačno vzorce različnega blaga. Pri naročitvi vzorcev naj se natančno piše, od katere vrste blaga se 2593	isti žele dobiti.	5-1
Razpošilja se blago po celi Avstro-Ogrski državi.
2880
priporoča M« M A
Mato marina in elsportno piuo
priznano dobre kakovosti.
Tropine in sladne cime kot \ najizbornejša piča za živino. ^Jr^
Ljubljana, Spodnjo ŠisKa
[fjmr ifjmr NAJBOLJŠA IN NflJSIGURNEJŠfl PRILIKA ZA ŠTEDENJE!	^
Denarni promet do 31, decembra 1908 čez 72 milijonov kron.
Lastna glavnica K 420.537-92
Stanje vlog dne 31, majnlka 1909 čez 20 milijonov kron.
( LJUDSKA POSOJILNICA
*	romstrnvana zadruaa z neomejeno zavezo
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Miklošičeva cesta štev. 8, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela ..Union" za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do
1. ure popoldan ter jih obrestuje po —
IST^V/o"®*!
brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4*50 kron na leto.
^flRuiN tftfl
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hran. položnice na razpolaganje-Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun ter daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vredn. papirjev. Menjice se najkulant. eskoniptirajo.
Ponudimo vsako poljubno množino:
zarezane strešnike prve vrste
zidake, lončene peči, portland-cement najbolje vrste, samotne plošče za tlakovanje cerkva, hodnikov i. t. d.
f. P. VID IC * KOMp., LJUBLJANA.
Na zahtevo pošljemo radevolje vzorce in prospekte takoj brezplačno.
zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočijo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja po nizkih cenah
Adolf Hauptmann, Ljubljana
prva kranjska tovarna oljnatih barv, firneZa, laka in steklarskega kleja. Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov.
Jlustr. ceniki se dobe brezplačno.
: Suhe sobe:
češminjevo lubje, arniko, lipovo in bezgovo cvetje, sladke koreninice, korenine in perje od beladone in malih noric (lesjaka), je-ternik, tršljik, pcdlesek i. t. d., kupuje
V. H. Rohrmann
v Ljubljani sv. Petra cesta št, 28 in v Novem mestu, Ljubljanska cesta št. 37. 2068 l
Najnižje cene pri Janezu* na Vodnikovem trgu!
Priporoča se slav. občinstvu domača trgovina
JANKO ŽELEZNIKflR
Ljubljana, nasproti Vodnikovega spomenika
kjer je vedno velika izbrana zaloga vsakovrstnega
««h blaga za moške In ženske obleke1
od najceneje do najfineje vrste, dalje vsakovrstnih rut, nogavic, predpasnikov, najboljše kotenine itd. NAJNIŽJE CENE! NAJBOLJŠE BLAGO! Ta trgovina ni v nikaki zvezi z ono pri .Janezu" v Lingarjeviti ulicah
in varna
S' Cunard Line
Bližnji odhod iz domače luke Trsta: Pannonia 26. oktobra 1909.
IzLiverpola: Lusitanija, (najboljši, največji in najlepši parnik sveta) 6. novembra, 18. decembra Mauretania 23. oktobra, 20. nov., 11. dec. 1909]
Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul. 25, biizu cerkve Srca Jezusovega.
Ceno češko posteljno perje!
5 k? novo skoblj. K 9'60. boljše K 12 —. belo kol ; .t mehko skubljeno K 18 —. K 24 —. sneznobelo kol Ji mehko .skubljeno K 30 — K 36 -. Pošilja Iranko p vzel.ju. Zamena dovoliena proli povrnitvi poštnine B-ie-dikt Sachael, Lobes 159, pri Flznu, Češko 251- fc-|
Lepo posestvo
kmetija, V vasi Smihel nad Pliberkom KoroSko St. 11 se proda. Več pove lastnik istotam. 2852 3-1
NAJBOLJŠI ČEŠKI IZVOR!
Ceneno posteljno perje!
1 kg sivega sku: ' ''nega, dobrega perja 2 K; 1 k.; 1>-»lj>ega K 2-40, polbeleg i K belega 4 K, beleg.« iMjenega K .'» 10, l kg i/rco • ntu-ga, snežnobelega, sku1 K ^mi^TTtS6 40 in 8 K; 1 kg puha fŠSK^S^J)^ K in 7 K; 1 kg b ■■ pu-—^^^^ |ia io K; najfinejši ; r- i puh 12 K. - Pri odjemu 5 kg se pošlje franko	V) -1
Dovršene postelje jako trpežnega, rdecegi. <
belega ali rumenega nanking-blaga, l pernica, lbOu>i 116 cm široka z 2 blazinama, vsaka 80 cm dolgi in 58cn >ku napolnjena z jako lepim, mehkim perjem 16 K, z izredno- im poipuhom i'0 K, z najfinejšim sivim puhom 24 K; jjosar /nc pernice 10, >2, 14 in 16 K; blazine B, 8 M) in 4. — /a nep-mi. denar nazaj Zamenjava dopustna. l'o povz. od 12 K vi>jc fra ;ko
S. BENISCH v Dešenici štev. 71, Cechy.
Ceniki zastonj in Ir.inko.
Jt.
JC
•m
35SSE
SEg
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od — _ Hi / O/ brež odbitka, tako, da dobi vlagatelj od
8. do 12 ure dopoludne m jih obrestuje . P" ** /2 /O vsakih vloženih 100 K čistih 4 K 50 v na leto.
Rentm davek plačuje društvo samo. Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih °,br^°va"J,e .Prekm'l0J Daje, f"di sv°j'm Elan°ro predujme na osebni kredit, vračljive v 7 in pol letih (90 mesecih ah 390 tednih) v tedenskih, oziroma m es eč n i h o br o k i h, kakor tudi posojila na zadolžnice in menjice.
Dr. Fr. Dolšak I. r..	Prelat A. Kalan 1. r.,	Kanonik I. SuSnik I. r.,
zdravnik v Ljubljani, podpredsednik,
predsednik.
podpredsednik.
Tiskala Katoliškatiskarna,