PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE
PROLETAREC
^IumiIo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice
OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU
ST.—NO. 1936.
1*1*1*4 m	auitM, !>•«. 4. IMT, ti Um	«1 CfckM* t*-,
undvr tb« Act al C<MMfr«M al Mardl S. UK.
CHICAGO 23, ILL., 18. OKTOBRA (October 18), 1944. ».iblt»h«d We«*ly at 2801 8. Uwnd*le Av«
•i«
LETO— 10L. XXXIX.
ŠTUDIJA NEMŠKEGA VOJAKA v ujetništvu. Kok več ne dviga v nacijski pozdrav. "Hell Hitler!*' mu ne gre več it ust. Slika je ii jet-niške kempe bliiu Caena v Franciji.
Churchill na delu za tak dogovor z
USSR, ki bi držal
POSVETOVANJA V MOSKVI Z OZIROM NA BODOČE ODNOŠAJE MED. SOVJ. UNIJO IN ANGLIJO. — POLJSKA, SREDOZEMLJE IN
BALKAN GLAVNE TOČKE RAZGOVOROV
_
Vplivni angleški liberalni dnevnik Manchester Guardian pravi v glavnem uvodniku v izdaji z dne 11. oktobra, da sta si Anglija in Sovjetska unija v mnogih vprašanjih toliko narazen kakor svetovi. Ugotavlja, da se njuni mnenji križajo skoro v vseh problemih Evrope, razen v enem. Popolnoma soglasni sta samo v nap6rih poraziti Hitlerja.
Glavne sporne točke
Dasi izgleda vprašanje bodoče Poljske eno najbolj spornih
Politična igra s Poljaki, Italijani in z Nemci v sedanji volilni kampanji
Na velikem zborovanju ameriških Poljakov v Nevv Yorku je republikanski kandidat Dewey drezal v sršenovo gnezdo z zahtevo, da mora biti bodoča Poljska svobodna in zaščitena pred "agresorji". Slo mu je le za glasove državljanov poljskega pokolenja L 1940 je ta isti Dewey še trdil, da ne bi imelo za to deželo nobenega smisla spuščati se v boje ali v vojno za koristi drugih držav. Vojna se js namreč v bistvu pričela vsled Hitlerjevega napada na Poljsko.
Mmuh teden je Roosevelta obiskala deputacija poljskih političnih vodij, ki mu je povedala, da zastopa pet miliionov Američanov poljskega porekla Vprašala ga je, kaj se je zgodilo z atlantskim čar-ter;2m? Ce še kaj velja, da-li velja tudi za Poljsko? Zahtevala je, da se zavzame za ohranitev poljskih mej kakor so bile pred sedanjo vojno, in da se Poljski zajamči pravico do neodvisnosti in do samostojne vlade. Iz deputacije je kipeto sovraštvo do Sovjetske unije. Ali so zavezniki Poljsko pripravljeni varovati pred komunizmom, je vprašala deputacija, ko je Rooseveltu oddala svoj memorandum.
Bil je napisan že junija t I, a predložen mu je bil $ele sedaj — tik pred volitvami, češ, ako ti je kaj za glasove ameriških Poljakov, glej, da se pobrigaš za naše zahteve1;
Enako komedijo uganjajo politiki na račun glasov ameriških Italijanov. Tudi tu republikanski politiki Italijanom sušljajo, da sta Roosevelt in Churchill izdala njihno rojstno domovino, da pa se ji obeta boljša bodočnost, če se spremeni administracija v WaShingtonu.
Med Nemci v Ameriki pa se agitira podtalno
—	češ, ako ostane administracija taka kot je, Bog se usmili bodoče Nemčije!
Taka \e ameriška volilna kampanja vsaka štiri leta. Breznočelna, zavajalna, lažnjiva »n draga
—	a po volitvah pa vseeno ostane kakor je bilo. Le osebe se včasi premenjajo.
vati z uvel javi jen jem svojih ambicij v Mali Aziji, v Sredozemlju in na daljnem vzhodu. Kitajski je prepustila Mandžurijo, ki je bila prej ruska sfera vpliva, in Japonski je pod priti-skom prepustila kitajsko vzhodno železnico, ki gre preko
v zaveiniški diplomaciji, je. kar Mandžurije in je bližnjica iz
se Anglije in Rusije tiče, nekai | Rusije v nekoč njen Port Ar-
gliji Nemčija bolj nevarna kakor carska Rusija.
Ni bilo časa za vnanjc ambicije Boljševiška Rusija je imela mnogo let opraviti s svojimi notranjimi problemi toliko, da ni i • ■	tri I	1 *00 AAA imela ne moči, ne časa, nadalje- prCjel V 10 0060 Dad <hjj,UUU
Jubilejni kongres Zadružne lige bil triumf uspehov
Dne 8.-13. oktobra se je vriil v Chicagu v hotelu Morrison jubilejni kongres Ameriške zadružne lige (Co-op. League of the USA), v kateri so združene konzumne in nakupovalne zadruge. Jubilej je bil v tem, ker je proslavil stoletnico zadružnega gibanja. Zadružništvo ima svoj početek s ustanovitvijo zadruge tkalniških delavcev v Kochdaleu na Angleškem leta 1844. To je bil začetek modernega zadružništva med delavstvom. V spomin na tisti svetovno zgodovinski dogodek na polju sodelovanja in vzajemnosti se je ob priliki tega kongresa vršila tudi v ta namen aranžirana posebna gledališka predstava za delegate in goste.
V Ameriški zadružni ligi, oziroma v k nji pridruženim kooperativam, je včlanjenih dva in pol milijona družin Širora dežele.
Na kongresu je bilo poudarjeno, da ie članstvo zadrug v sto letih v 39 deželah po Aretu naraslo nad sto milijonov, ln da se zadružnemu gibanju po tej vojni obeta še večji napredek kot kdaj prej. kajti bodočnost sveta je v vzajemnosti, torej v zadružništvu.
L. ADAMIČEVO POROČILO 0 DELU ZOJSA
V tej številiki na angleški strani je poročilo Louisa Adamiča o aktivnostih in uspehih ZOJSA, ki ga je podal ustmeno na seji omenjene organizacije dne 22. sept. v Pittsburghu. Priporočamo, da ga prečita te.
Vojni relif, ki ga je ustanovil ZOJSA,
drugih, ki sicer niso na javnem resetu, kakor je poljski problem, toda so za povojne odnosa je med Veliko Britanijo in U. S. S. R. življenske važnosti.
Anglija si lasti mandat pokroviteljice nad Sredozemljem. Mussolini ga ji je skušal v tej vojni iztrgati, pa je izgubil ne samo vojno, ampak tudi Italija ni vec njegova. Sredozemsko morje, ki ga je bivši 'duče** ob velikanskem navdušenju italijanskega ljudstva proglasil za mare nostrum" (naše morje) je sedaj pod angleško dominacijo veliko bolj, kakor pa je bilo pred to vojno. Italija je danes vsled zavezniške okupacije v bistvu pod angleškim poveljstvom in profesor Borgese pravi v reviji Nation, da je sedaj pravzaprav le še angleška "kolonija". Angleške čete so spet tudi v Grčiji. Vendar pa v Londonu niso prepričani, da ne preti angleški nadvladi v Sredozemlju od nikjer več nevarnost.
Rusija tradicionalna tekmovalka
V Mali Aziji in za vpliv na bližnjem vzhodu v splošnem, pa za vpliv na Balkanu je Rusija Veliki Britaniji tradicionalna tekmovalka. V prošlosti se je angleška diplomacija v zajezitev ruskega imperialističnega prodiranja na bližnji vzhod in na Balkan oslonila večkrat na kajzerjevo Nemčijo, Avstro-Ogrsko in Francijo, dokler ni v svojih poželjenjih za prodiranje Balkan in v Malo Azijo, ter dalje proti Indiji, postala An-
thur in na Pacifik.
Oklep sovražnih režimov Na Balkanu so po zaslugi Anglije in Francije nastali po prejšnji vojni Sovjetski uniji sovražni režimi. Vsak, ki ji je skušal biti prijateljski, n. pr. Stambu-lovskijev v Bolgariji, je bil str-moglavljen. Jugoslovanska vlada n. pr. je bila Rusiji sovražna do zadnjega. Sele nekaj dni pred nemškim vpadom se je domislila, da je na svetu velika dežela, ki se imenuje USSR in poslala tja svojo prvo deputa-cijo.
"Sanitarni kordon" krog in krog
Prejeli smo v objavo prve izkaze prispevkov v relifni sklad iužnoslovanskih Amerikancev (War Relief Fund of American of South Slavic Descent), ki pa jih v celoti v Proletarcu zaradi pomanjkanja prostora ne bi mogli »objavljati, pač pa v izčrp-kih, kakor smo delali za JPO-SS.
Od 22. septembra 1944, ko je bila ta relif na akcija na seji ZOJSA v Pittsburghu- ustanovljena. pa do vštevšega 5. oktobra, ji je bilo direktno prispeva-no $10,144, od 6. do vštevšega 8. oktobra pa $15.621.
V isti dobi je ZOJSA izročil relifnemu skladu $7,346.08, ki jih je prejel v ta namen. Skupaj torej v 16 dneh $33,111.98.
Izmed onih prispevateljev, ki so dali večje vsote, je na prvem mestu Yugoslav-American Central Council, San Pedro, Calif., ki je poslal $13,000, na drugem mestu pa Progresivne Slovenke
(Progressive Slovene Women of Poljska ni imela od svoje America), ki so poslale $6,000 'Nadaljevanje na 3. strani.) Združeni odbor Jugoslovanov v
San Franciscu je prispeval $2,-500, kapitan Ivan Ivančič je nabral na ladji "Plavnik** $1,065, Chas. Gaber od SANSove podružnice v Detroitu $427, in 2enski klub Slovenskega delavskega doma $100, skupaj iz De-troita od Šloveneev $527. Prej omenjeni Ivančič je nabral v ta namen tudi na parniku "Sv. Du-je" znesek $400. Mnogo prispevateljev je dalo po $100. Srbski progresivni klub "Karadjorje** v Garyju. Ind., je dal $1,131.
Naslov te relif ne akcije je 1010 Park Avenue, New York, N. Y.
Izkaze, ki bodo nedvomno objavljeni v vseh tistih jugoslovanskih listih, ki sodelujeje in imajo prostor za to, sta podpisala glavni tajnik tega relifa Strahinja Maletič in pomožna blagajničarka Anne Traven.
Odborniki relifa, ki se uradno imenuje kot navedeno v prvem stavku v oklepaju, so Louis Adamič, častni predsednik: Zlatko Balokovič. predsednik; podpredsedniki. Mile Marinko-
Nemški diplomati "odstopajo"
Ze precej "nižjih** nemških diplomatov v inozemstvu je v minulih tednih odpovedalo službo in se vladam dotičnih držav proglasilo za "begunce*', da jim ni treba nazaj v rajh, ki se Hitlerju ruši pod nogami. Tako je napravil take korake v svojo varnost glavni uradnik v Hitlerjevem poslaništvu v Vatikanu, dne 8. oktobra pa je resigniral nemški ataše za kulturo Herman Kappler, dodeljen nemškemu poslaništvu v Stockholmu Ker se je zaeno z izstopom iz nacijske službe proglasil za "begunca", bo ostal na varnem pod švedsko zaščito.
vich, Joseph M. Martinac in Mihael Evanoff. Eksekutivni tajnik je Rev. Strahinja Maletič, blagajnik Mirko G. Kuhel, De-vera Sieveres je direktor relifa, pomožna eksekutivna tajnica je Charlotte Muzar, pomožna blaga jničark* Anne Traven, v nadzornem odboru pa so George Kovacevich, Anthony Lucas in Fred A. Vider
Relifni odbor ni doslej poslal še nobenega direktnega apela za denarne prispevke, upoštevajoč željo merodajnih oblasti, da bi sedaj pustili prosto polje za Community and War Fund. Je pa z vsem svojim aparatom v akciji za zbiranje obleke.
Stvari glede JPO-SS, ki jih Je treba razeistiti
FRANK ZAITZ
m.
Na Sansovi konvenciji 2.-3. sept. v Clevelandu so delegati zahtevali, da se akcijo za materijalno pomoč staremu kraju spravi v tir. Nihče, ki je kaj govoril, ni bil zadovoljen s tem, kar je JPO-SS (Jugoslovanski pomožni odbor, slovenska sekcija) dosedaj dosegel. Govorili so o krivdah, grajali to in ono, a v enem so si bili vsi edini: dasi JPO-SS deluje že nad tri leta, je rezultat vse kaj drugega kot zadovoljiv.
Ce hočemo iskati vzrokov, ni treba biti nikomur v zadregi zanje. Vsak si jih lahko najde po svoji izbiri.
Ko je bila relifna akcija ustanovljena, se je poudarjalo, da mora biti to striktno pod vodstvom podpornih organizacij, oziroma njihnih glavnih predsednikov ali pa tajnikov. Sprejeli so resolucijo, ki smo jo v tem listu takrat komentirali in jo označili za nerealistično in zmotno. Naglašala je namreč, da naj bo akcija ameriških Slovencev v sedanji vojni zgolj za materijalno pomoč staremu kraju. Izjavili so, da političnega umešavanja v JPO-SS ne bodo trpeli, ne dovolili. Ampak razmere so bile takrat veliko bolj za politično kot relifno akcijo, čeprav so tisti, ki so prevzeli vodstvo relifa, smatrali drugače. A razmere so izvojevale svoje in tako so politično akcijo v obrambo starega kraja rade volje priznali tudi tisti, ki so se v svoji prvotni resoluciji za relif izrekli proti nji. Potem je relifni odbor napravil par političnih potez tudi na svojo roko, na primer neroden nasvet Petrovi vladi v Londonu, koga izmed Slovencev naj imenuje za ministra.
Z ustanovitvijo Sansa je zakipelo, a se kmalu ohladilo in je tako ostalo, dokler se ni sčistilo politično ozračje v njegovemu vodstvu in v slovenski javnosti v splošnem. SANS se je nato razvil v zares živo, delovno po-
litično gibanje, ki pa je na svoji individualnosti izgubilo v skupno dobro s pridruženjem k aktivnostim ZOJSA.
Sedaj, ko izgleda položaj za otmitev in bodočnost Slovenije in ostale Jugoslavije veliko boljše kakor n. pr. pred letom, in čudežno boljše kot pa v času ko se je vršil prvi slovenski narodni kongres decembra 1942, je postalo vprašanje relifa nad vse važno. Povsem naravno je, da je bila relifna akcija na Sansovem zboru 2.-3. sept. t. 1. ena izmed najaktualnejših točk.
Resolucijski odbor je delegaciji predložil stališče Sansa, za-popadeno v tem, da SANS ne misli postati relifna organizacija, pač pa z vsemi svojimi močmi. od vodstva pa do zadnje podružnice, pomagati — to je sodelovati v relifni akciji.
Nedvomno je imel pri tem vsakdo v mislih sodelovanje z že obstoječo relifno organizacijo JPO-SS. Prve tri črke pri imenu te ustanove bi sicer lahko izostale, ker se prVotni načrt za ustanovitev skupne relif-ne organizacije pod tem imenom (JPO), v katerem bi imela vsaka jugoslovanska narodnost svojo sekcijo, ni posrečil. Ostala je v njemu samo slovenska sekcija. Hrvati in Srbi so šli vsak svojo pot.
Toda medtem (po Sansovem zboru) se je pod pokroviteljstvom ZOJSA pričelo gibanje za ustanovitev resnične skupne jugoslovanske relif ne akcije —r take namreč, ki bi šla na delo smotreno, organizirano in z največjo spretnostjo. V tak namen je treba urada. Urad ji je dal ZOJSA. Za smotreno delo je treba nekoga, ki ga planira, in pa ljudi, ki načrt izpopoplnjuje-jo in izvršujejo. Treba je v uradu stalnih, sposobnih delavcev. ZOJSA je na svoji seji 22. sept. v Pittsburghu sklenil DELATI po teh pravilih. Izvoljeno je bilo vodstvo za skupno relifno ak-
(Nadaljevanje na 4. strani.)
WLB vztraja pri mezdni formuli "malega jekla"
Predstavniki unij CIO in AFL si ie dolgo skupno prizadevajo strmoglaviti takozvano "Little Steel** mezdno formulo, ki dovoljuje zvišati plače na podlagi predsednikove odredbe samo toliko in nič več. Ta označba je dobila svoje ime po zahtevi delavcev v neodvisnih jeklarnah za zvišanje mezde, ki jim je bila po dolgih naporih dovoljena s posebnim predsednikovim odlokom. To je bilo pred par leti. Ob enem je odredil, da se sme na podlagi iste višine zvišanja mezde ugoditi tudi delavcem v drugih obratih, pogojno, da je
na podlagi te formule bila prej prenizka. Drugače se je ne sme zvišati v nobenem slučaju. Vsako tvišanje pa mora odobriti WLB (War Labor Board), predno sme priti v veljavo.
Predstavniki unij dokazujejo, da le mezdna formula "malega jekla" postala za delavce krivična, ker ne jemlje v obzir stalnega višanja cen iivljensktti potrebščin in pa silnega večanja profitov, ki jih kujejo kor-poracije na račun vojne in prenizkih plač.
Tako je prišlo pred WLB vprašanje mezdne foripule ma-
lega jekla pred tedni spet v os-1 bi bilo torej vzlic zvišanju tam
predje, na zahtevo delavskih zastopnikov v njemu, ki se predlagali, naj *e predsedniku priporoči dvigniti odstotek, do katerega se sme svišati plače. Po dolgih prerekanjih je večina v WLB, ki jo tvorijo takozvani zastopniki javnosti in pa delodajalcev, dne 11. oktobra odklonila predlagati Rooaeveltu kako spremembo v obstoječi mezdni formuli, iz razloga, da bi zvišanje plač v splošnem nič ne za-I«'lilo, ker hi se ob enem zvišale cene potrebščinam toliko ali pa še več, kakor mezde. Delavstvo
kot prej, pravi večina v WLB, dočim so zastopniki unij v njemu poslali Rooseveltu poročilo manjšine, v katerem prisnavajo nevarnost, toda vlada lahko poskrbi, da se cene ne bi dvignile, ker so ie zdaj previsoke. Prav radi tega so delavci upravičeni do svišanja plač. A ne izgleda, da bodo glede mezdne formule v Beli hiši pred volitvami storili kako spremembo, dasi jo delavstvo zares zahteva, ker upravičeno smatra, da imajo prednosti le prekupčevalci in korpo-racije.
Sotrudniki koledarja, ki so se požurili s spisi
V	tiskarni nam pripovedujejo, da vsled pomanjkanja delavcev ne bi mogli napraviti za naš koledar toliko delo naenkrat kakor prejšnja leta, torej jim bo treba čas za ta posel raztegniti na daljšo dobo. In čimprej jim damo vse gradivo, toliko laglje ga jim bo razpodeliti na določeni čas.
Enako v stiskah smo v uradu, kjer sta nam včasi pomagali pri takih delih ena stalna in ena začasna moč. Zato se moramo za sodelovanje letos zanašati toliko več na sotrudnike. •
Med prvimi, ki so svoje spise poslali, je Josip Češarek. Priredil je pod naslovom "Bogati trgovec" daljši, poljifdno napisan drobec iz zgodovine ameriških Slovencev, tokrat prglavje o pokojnem vele-trgovcu Petru Rupetu na Columetu in njegovi vlogi v naselbini in v javnosti.
Anton Shular je poslal črtico o "Mehki hrbtenici", kakršnih je veliko med narodom.
Joško Oven je priredil spis o slovenskih naseljencih v Mehiki.
Dr. F. J. Kern je posegel v zelo zanimivo, še neobdelano poglavje o bivših slovenskih semeniščni-kih v St. Paulu in njihni vlogi v našem ameriškem
v«	•
življenju.
V	prihodnjem letniku bo tudi zgodovina slovenske naselbine v Bridgeportu, 0. Stvar je priredil Joseph Snoy.
Dalje bodo v njemu prvič v tej vojni sodobni spisi iz starega kraja, največ iz vrst onih, ki se aktivno bore za novo Slovenijo in Jugoslavijo v osvobodilni fronti.
Vse ostale sotrudnike znova prosimo, da naj nam svoje spise pošljejo ko hitro mogoče. Le na ta način bomo lahko premagali tehnične težave, ki so nastale vsled sedanjih razmer
PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO.
ladaj« Jmj o»lo»»n»k» Delavska TUkova* Dražba, Cbicaf«, III.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
NAROČNINA v Zedinjenih driavan za celo leto *S.0u; za pol lata $1.79;
za ietrt leta 91.00. Inozemstvo: za celo leto 93.60; za pol leta 92.00.
Vai rokopisi in oglasi morajo biti ▼ naftem uradu najpozneje do pondeljka popoldne za priobčitev v številki tekočega tedna.
PROLETAREC
» r
Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen*s Publiabing Co.,
Inc. Eatabliahed 190«.
Editor_______________
Business Manager...
.........Frank Zaitz
...Charles Pogoreiec
SUBSCRIPTION RATES: Jnited States: One Year 93.00; Siz Months 91.75; Three Months 9100. Foreign Countries, One Year 93 60; Siz Months 92.00.
PROLETAREC
2301 S. L*wnd«le Avenue	CHICAGO 23, ILL.
Telephone: ROCKWELL 2864
JOSKO OVEN:
RAZGOVORI
lnifiaiha za enolno^t i n novo iiilernarioiialo
V	najtragičnejšem času sodobne zgodovine je delavstvo po svetu brez politične internacionale in tudi na unijskem polju jo ima sedaj bolj na papirju kakor v resnici.
Svetla točka v megli mednarodnega delavstva in v zmedi ostankov od fašizma razbite socialistične delavske internacionale pa so delavske stranke v imperiju Velike Britanije. Te so ves čas vojne napredovale in na svojem skupnem sestanku v septembru in oktobru t. L, ki je trajal nad tri tedne, sklenile podvzeti iniciativo za čimprejšnjo obnovitev socialistične internacionale in za sklenitev solidarnosti z delavstvom Sovjetske unije bodisi na delavskem političnem in posebno na strokovnem polju.
V	ta namen je bila v času sestanka zastopnikov delavskih strank in delavskih unij imperija Velike Britanije v Londonu tudi delegacija zastopnikov sovjetskih delavskih unij, ki ji je na-čeljeval Vasilij Kuznecov, predsednik centralnega sveta sovjetskih strokovnih unij.
Na sestanku delavskih strank britskega imperija so bile zastopane angleška delavska stranka, kanadska Co-operative Common wealth Federation, in pa delavske stranke Avstralije, Nove Zelandije in Južne Afrike. Torej je bila že to precejšnja "inter-nacionala", zastopana s štirih delov sveta.
Avstralska delavska stranka je na vladi, enako novozelandska. Angleška je zastopana v Churchillovem koalicijskem kabinetu. Kanadska Commonwealth federacija je v minulih par letih pri vsakih volitvah pokazala presenetljiv napredek in se nadeja postati večinska stranka že v prihodnjih splošnih volitvah v kanadski parlament. V par provincionalnih zbornicah pa že ima večino.
Nobena izmed teh strank ni ekstremistična. Izmed vseh je kanadska še najbolj radikalna, kot se med Angleži razume to besedo. Vsem je cilj socialistična gospodarska uredba. In vse žele po tej vojni preprečiti bratomorni boj, kakršen je trajal med politično in strokovno organiziranim delavstvom po prejšnji vojni skozi do časa, ko je prišel na krmilo Hitler, in svojo pretnjo, da se bodo glave marksistov kotljale po pesku, dejansko izvršil.
Z^t^pniki teh delavskih strank so se v svojih razpravah zavedali, da zmaga nad Hitlerjem in potem nad Japonsko sama na sebi še ne bo triumf ali zmaga demokracije. Kajti ta ima veliko sovražnikov tudi v deželah, ki so v vojni s Hitlerjem in z mi« kadom. Privilegiji se boje socializma in socialistične demokracije bolj kot česar koli. Vsled tega je jasno kot dan, da zmaga nad na-ciji in Japonsko sama na sebi ne bo pomenila nove dobe socialnega sožitja, kajti nasprotujoči si ekonomski in imperialistični interesi bodo ostali in razredni boj ter tekma med njimi samimi se bo nadaljevala.
Mir pa je za mednarodno delavstvo življensko vprašanje. In le če bo mednarodno organizirano in politično ter strokovno toliko močno, da bo imelo odločujočo moč saj v nekaterih najvažnejših deželah, in v drugih pa dovolj moči zavirati reakcijo, bo lahko nastala doba mirnega razvoja iz starega sistema imperialističnih in kapitalističnih tekmovanj ter izkoriščanja v socialistično urejevano svetovno gospodarstvo.
Zastopniki delavskih strank britskega občestva so na tem velevažnem sestanku sklenili, da gredo v ospredje delovanja za te smotre. Zavedajo se, da je naloga jako težka. Posebno se je na konferenci omenjalo pomanjkanja močne delavske socialistične stranke v Zed. državah. Zastopniki kanadske Commonwealth federacije so poudarjali, da je kar tragično, ker je njihova mogočna industrialna soseda brez delavske politične stranke, ki bi kaj pomenila, in na strokovnem polju pa je delavstvo toliko razdvojeno, da se je bati, kaj bo iz tega, ko bo konec vojne in se bodo razmere obrnile, kar se delavskih interesov tiče, delodajalcem v korist.
Toda neglede na Zed. države — svet je velik in prva naloga konferenčnikov v Londonu bo obnovitev socialistične internacionale in zaeno s tem ustvariti pogoje za sodelovanje z delavstvom Sovjetske unije. Vsi so izrazili vero, da ne bo dolgo, ko dobe tudi Zed. države močno, vplivno socialistično gibanje, in prepričani so, da bodo nastala v osvobojenih evropskih deželah ne samo močnejša delavska politična gibanja kakor so bila, ampak tudi enotnejša.
Kajti v solidarnost jih silijo razmere in pa nevarnost pred novimi navali reakcije. V večini dežel v Evropi je volja za skupnost med socialisti in komunisti odkritosrčno izražana. Kajti baš delavci v teh deželah so na svoji lastni koži izkusili, kako silno težko kazen so plačali za bratomorni boj, ki je divjal med njimi od konca prejšnje pa do te vojne.
Veliko jih je, posebno med socialisti, ki Zinovjeva in drugih tajnikov kominterne ter njenega silnega ruvarenja in vrtanja ne morejo pozabiti. A v nekaterih deželah so se bivša medsebojna sovraštva že zelo polegla in če bo volja na OBEH straneh za skupnost v skupne namene in za skupne cilje, bo po tej vojni nastala res doba, ki se je bo lahko označevalo za prehodno dobo iz kapi-
TRDNJAV8KO MESTO <1 RODNO pred Vzhodno Prusijo, ki ga je osvobodila rdeča armada v svoj) poletni ofenzivi, postaja polagoma zopet normalno, čeprav je tudi »edaj center močnih vojaških oddelkov in vojnega prometa. Toda je domače vojaštvo, kl prebivalstvu pomaga, da se čimprej uredi in obnovi svoje prejšnje šiv I jen je.
KATKA ZUPANČIČ:
i v i: it i
mogla pomiriti. Drugi dan t sem ! si kritičneje ogledala moj šolski naraščaj, posebno bledikaste obrazke sem na skrivnem motrila, pa iskala 'Cankarje' med
......	. njimi. Toda obrazi so bili pre-
Cankar .n moja šola j učitelja in ucenca. Strogo pred- jfisni da w ge u skriyati le
Ivan Cankar je bil takrat že ,plSa"e ^	se™ca hinavščine za njimi. Po
v grobu, ko sem njegovo "Moje	.. ™	^^ jim dala za prosto spi-
življenj^' čitala prvič. Sporni- ^ ^ v S S* čS,	" ??
njam se pa kako mi je njegova j '	ra,unica abstraklna du_	H^L^nU
pikra kritika glede sole m vse- homorn, ^^ _ ni ,uda Jo. sem m	Brez škr-
ga. kar je bilo z njo v zvezi, na da biU ^ ne toUko	J	vam šola ni vsec
Končni naskok na Festungj Dcutschland je v polnem zamahu. Od severa, vzhoda, juga in zapada bobne topovi in zavezniške armade se pomikajo bližje in bližje Reichu. Na več krajih so se že zarezale v telo Nemčije. Bombe padajp nanjo v večji množini, kot so pred štirimi leti deževale nemUfe bombe na Rot-terdam ali pa na Belgrad. Čudno, kako se obrača kolo sreče!
Ko to pišem, se bližajo ruske čete Budimpešti V Jugoslaviji stoje partizanske in ruske čete pred Belgradom. Vse tiste peklenske vojne grozote, katere so nemški fašisti zanesli v Evropo, se vračajo domov — v Jteich.
O miru se posebno zadnje čase veliko govori, Razprave, kaj storiti z Nemčijo in z Japonsko, so na dnevnem redu. Ali kaj stvarnega, konkretnega, posebno glede Nemčije, se dosedaj še ni pokazalo. Na eni strani se govori o kaznovanju vodilnih na-cifev, na drugi strani pa pripovedujejo, da ima zavezniška komisija, katera preiskuje nacij-ske zločine, šele koma tri tisoč imen na svoji listi, in da med temi ni ne Hitlerja, ne Goeringa in Himmlerja — in ne Goebbel-sa. Upajmo, da so ti ljudje, kateri to priobčajo, v zmoti. Kajti če niso, potem bo vera v pravico in justico izgubljena.
Glede Nemčije same je toliko
prvi mah pokvarila vso dobro voljo.
Kako ne? Na učiteljišču so nam trdili, da je učiteljski poklic eden najlepših, najidealnej
ca. kot pa mučilnica za šolarje in za učitelja.
Vzdrževanje šole je bila izrecno zadeva občine in niso bili redki slučaji, ko so se krajni
njih pridejo vsi grehi na dan."
Zaključki konference v Dum-barton Oaksu so bili priobčeni 9. oktobra. Udeleženci konference, čepra* se niso strinjali stoprocentno v vseh stvareh, so napravili precejšen načrt za ob-državanje svetovnega miru. Načrt je kajpada predložen zavezniškim velesilam v razpravo in odobritev. O posameznih točkah dogovora se bo pač mnogo debatiralo, ker so za končni na črt, ki se ga bo sprejelo, velikega pomena.
Sploh pa nihče ne ve, kai bo sledilo tej vojni.
John W. Galbreath iz Colum-busa, Ohio, načelnik politične kampanje za podpredsedniškega kandidata govemerja Johna Brickerja. je postal čez noč pre cej "znamenit". Stvar se tiče nekega posestva blizu Jolieta, 111. Lansko leto ga je Galbreath nupil za $60,000. Mornariški de partment, kateri je tisto pose stvo potreboval, ga je skušal kupiti od njega. Galbreath, kot dober "patriotičen" Amerikanec, je zahteval za to lastnino, katero je on kupil pred enim letom za 60.000, od zvezne vlade $450 -000. Mornariški department, kateri je dobil potem lastninsko pravico do te zemlje od zveznega sodišča, mu je ponudil zanjo $75.000! Galbreath je dobil od mornariškega oddelka samo najemnine za eno leto $70.000! Po-
načrtov in nasvetov, da človeku sestvo obsega 29 akrov. Sedai zbegajo možgane. Od popolnega pravi, da noče ponujene svote
uničenja nemške industrije, pa do mehkega miru, kateri ne da
ših poklicev, obenern pa tudi , Waki syeU ^ in	j<?
eden najtežavnejših. To posled- w|o treba k it- za le nje sem zlasti sprva okuš~'- -
toliki meri, da mi za tisti naj- ^ kaj Q Rakem noyem neko, »dealnejši in najlepši ni ostaja- ,iko dražjem učilu recimo 0 lo drugega kot zgolj bridek na- 2emljevidll| je povzročil toliko
5111	krika, kakor da kani spraviti ob-
Treba je bilo par let, da sem , čino na kant Občani so poznali se uživela v moj posel ter ga vse ^^ dajatve, prejemkov ni bi-počasi vzljubila.	Jo tolikšnih, da bi zadostovali
Šolsko delo je že na večraz- j ra vse tako je šola pomenila rednicah naporno, na enoraz- breme, o katerem bi se prav la-
Veselo so prikimali. Njihovi!bi Nemcem samo odpustili vse izdelki so izražali le različne že- 8rehe' amPak « razvil nji-
Ije: dobri računarji so želeli več računstva; risarji več risanja; pevci več petja; pa tabla bi morala biti zelena in kreda rume-
nje sem zlasti sprva okušala v """V	°P°,dne dve uri odmora, da
i. nov?.metl°.* Ak0 P® uc,*lj bi lahko šli vsi domov jest; jezi
jih. če jim učiteljica gleda za ušesa ali v zatilnik. če je dobro umit — itd.
Od vseh najkrajša naloga pa se je glasila: Doma moram delati. V Šoli pa počivam. Zato jo imam rad. Jože M.
Ne, mladih 'Cankarjev' nisem imela v šoli.
in da je že najel advokate, kateri ga bodo zastopali. Res pa-triotičen Amerikanec!
Dvestoteri
Najuspešnejša kampanja za v pomoč listu se bliža koncu. Ne
rednicah pa, lahko rečem, petkrat napornejše. In jaz sem tisti čas službovala na enorazred-
nici.
Pa si zamislite hladen zimski večer, ko so v vaških hišah že davno upihnili luč. Edino šola je še budna, dve razsvetljeni okni pričata, da nekdo še spancu kljubuje. Učiteljico sicer zebe. zebe jo še največ od samote. Edino dobra knjiga ji pomaga prebiti dolge zimske večere. In dobro knjigo ima. Naročila si jo je biLa. Komaj čaka, da se bo kupec zvezkov znižal do poslednjega zvezka. Enolično in mučno delo je to popravljanje nalog, toda otrok pogleda učiteljico vpfašujoče, skoroda očitajoče, če ne opazi njenega znamenja pod svojim včasih s težavo izvršenim delom, in volja mu splahne. Uradne zadeve so rešene, gradivo za drugi dan pripravljeno, in zvezkov je hvala Bogu konec!
Po nekaj minutah je učiteljica že v postelji, s knjigo kakopak In čita. Duh ji je potreben spremembe. Cita dolgo v noč, čita—o šolski plesnobi... 'Učitelj mi je zopem edinole zato, ker Je bil učitelj... Priskutnost je bila v ozračju, je bila v vzdu-hu, ki je smrdel po plesnobi... Sošolci, tudi moji najlubši prijatelji ... dišali so po plesnobi, v obraz so bili bledikasti, čemerni in hinavski... Sola kri-venči, potvarja in pači voljne mladike, tako da jablan ni več jablan, temveč zopernaturna spaka ...' itd.
Tisto noč sem le malo spala. Neznansko me je potrlo, pa Čeprav se mi je sproti razodevalo, da je Cankar v prvi visti šibal obči sestav avstrijskih šol. Ne le on, ampak vsi, ki so imeli količkaj soli v glavi, so spoznali, da je šolstvu treba reforme, da že davno vpije po njej. Šolski učni načrti so tesnili slehernega
hko zapelo: Kaj pa je tebe treba bilo . . .
Poleg vsega pa še politična strankarska gonja. Slavni Slovenski ljudski stranki gre še največ zaslug, da je "dvignila" kmetsko ljudstvo s tem, da je mariskateremu naprednemu u-čitelju za vselej zlomila peroti.
Spomnim se učitelja B., ki je s kovčegom v roki kakor burja privihral na črnomaljski kolodvor, pa skočil v vlak. kakor da mu gori pod nogami. Nato ie odprl okno in se obesil ven, da se je še enkrat ozrl tja proti Kolpi, kjer je učiteljeval še ne dobro leto. Pljunil je tja "To tebi, Beli krajina!" Tedaj šele je ugledal nas, ki smo stali ob vlaku. Oči so mu gorele kakor dve baklji.
Oglasila sem se. "Sem Belo-krajinka, zato mi ne more biti vseeno, če vidim koga pljuvati po naši zemlji. Kaj vam je storila?"
"Zemlja nič, ampak golazen na nji!" Postajni načelnik je bil že pripravljen, da da znamenje za odhod. "Bom kratek. Ljubljanski klerikalci so jahali po župniku župana in ves občinski svet. Ta je jahal nadučitelja, nadučitelj pa mene. NJemu so pukljo zlomili. Ali meni je ne bodo! Ne meni! Sem rajši ušel! Adijo" je kričal, ko je vlak postajo že zapuščal. Zgubili smo sled za njim. Bilo nam je vsem žal za njim, zakaj obetal je veliko.
Da, bilo je neznosno. Ampak zdaj se je predrugačilo in zbolj-Šalo, sem se tolažila. Sla je Avstrija in za njo njene okorele šolske postave. V šolah veje nov duh. Tudi Cankar, če bi le še živel, bi opazil znamenja napredka (Politika se je tistih dob sukala na mestu — iskala si je nova — stara pota.)
Vsa ta razmišljanja me niso
hno industrijo kot je bila pred začetkom vojne. Samo v enem so si edini. In to je, da mora Nemčija biti razorožena. Kot se samo, da so se prijatelji in pri-razvijajo dogodki sedaj, bo Hit- jateljice lista odzvali in to kri-ler že sam poskrbel, da ne bo žem Amerike, ampak iz njih pi-ravno veliko Nemčije cele ost*- sem je razvidno, da je Proleta-lo. Izgleda, da se hoče boriti do rec v resnici priljubljen. V ča-zadnjega Nemca.	I sih, v kakršnih živimo, in v do-
r , .	bi, ki bo sledila tej vojni, bo naš
l'rohoxl	I list bolj potreben kot kdaj prej.
Kot da je nastala epidemija, Kajti niti za eno minuto ni tre-
Družini, ki je imela 5 sinov, dalo vlado enega nazaj
Družina Albena Borgstroma v Tremontonu, Utah. je imela pet sinov. Vsi so bili pozvani v armado, štirje se ne bodo več vrnili. Trije so bili ubiti na bojiščih. eden pa je pogrešan Starši so se obrnili na vojaško oblast, naj ji saj enega ohrani. Bila je uslišana. Njen peti, edini še živ sin je bil častno odpuščen iz armade in poslan k staršem.
pobira nekdanje predsedniške kandidate smrt drugega za drugim. Dne 4. okt. je umrl Alfred Smith in nekaj dni pozneje Wendell Willkie Willkie, kateremu je bilo ob njegovi smrti
ba misliti, da bo svet. in še posebno Evropa, ostal tak kot je bil pred vojno. To, da bodo potem, ko pride mir, nastala velikanska gibanja, tega ne dvomi nihče. S tem mislim tudi reak-
komaj 52 let, je postal čez noč i cionarje. Proletarec je vedno
SKLAD 200-TERIH USTJI V PODPORO
talizma in imperializma v socialistično uredbo vzajemnosti, svetovnega miru in blagostanja.
To je in to mora biti cilj vseh socialistov po svetu. In enako kajpada komunistov. Ta ekonomsko-politični proces ne bo šel po gladkih potih, pač pa bo moral tu in Um navzgor po strmih klancih in skozi težke razredne boje. Toda ker delavstvo ve, kaj mu je cilj, ga bo doseglo, neglede na napore, ki jih bo imelo v borbi do njega
Pod to označbo se prlobčuje prispevke sa vzdrževanje Proletarca v kampanji, ki jo je zasnoval predsednik upravnega odbora Proletarca Joško Oven. Apelira, da se na ta klic odzove najmanj *09 prijateljev lista, ki bi prispevali po 95 vaakl aH več.
Namen tega aklada je obvarovati list pred zadoltitvijo In pa v pomoč
znamenit s svojo predsedniško kandidaturo leta 1940. Priznati se mora, da je od časa od kar ie vstopila Amerika v vojno, Will-kie v resnici delal, pisal in agitiral tako, kakor je bilo po njegovi misli prava pot za bodoči svetovni mir. V ta namen je spisal knjigo "One World", katera je imela milijone čitateljev. V letošnjih primarnih volitvah je kandidiral tudi za predsedniško mesto, ali izid v VVisconsinu. kjer je bil v primarnih volitvah načelno poražen, ga je razočaral. Od takrat pa do svoje smrti je ostal v ozadju. Uvidel je, da imajo v republikanski stranki izolacionisti in ^'nacionalisti" sedaj glavno in vodilno besedo.
Dne 20. oktobra bo devetnajst let, odkar je zatisnil oči v Ter-re Haute, Ind., eden največjih delavskih borcev in voditeljev. kar jih je rodila Amerika, socialist in sodrug Eugene Victor Debs. Z njegovo smrtjo je nastala v delavskem socialističnem gibanju v Ameriki tako velika vrzel, da se še do danes ni
.igitaciji sa njegovo razširjenje.
Manjši zneski bodo i v „aprej, ftrnila Smrt od časa do časa po-prioboevani v regularni koloni "11-1 kosi	ljodi, katere bi svet
danes — posebno še delavci, v resnici potreboval Vkljub vsem zmotam, vojni in drugim krivicam — ena resnica postaja vedno jasnejša — in to je, da bodočnost spada soc i altrmii.
skovni sklad Proletarca".
XII. IZKAZ
Christina Nadvesnlk,
Oglrsbv, III. 9	5.00 John Orlica In soproga.
Čleveland, Ohio	5.00
Math Riifhtar, Čleveland, O.	5.0»
Frank ftilc, Čleveland, O.	5.00
Frank Trebeč, Čleveland O.	5,00 Edward Branlsel,
Čleveland, O.	5.00 Joseph Fabjaneleh.
Čleveland. O.	5.IHI
Ludvik Kats, Chicago. III.	5.00 Frank Oeaetleh. West
Allls, Wis. ,	5 00 John ftelak. Van Nuja, Calif, 19.00
Paul Oeepek, Detroit. Mick.	7.00
Frank Podboj, Parkhlll, Pa.	5.09 Klub št. 114, JSZ. Detroit,
Mich.	5.90
John Iterlisg, Detroit. Mich.	10.90
Skupaj
Prejšnji izkaz
9 97.90 1,974.00
91,161.99
Skupaj
Prispevateljev v tem Izkazu 14, zadnji izkaz 192, skupaj 296, nad
kvoto 6.
Pri nas
Rohnenje v predsedniškem volilnem boju postaja vedno glasnejše. Privlekli so na oder Browderja, HHlmana, socializacijo fn komunizem. Ker to še ni bilo zadosti, se namigava Italijanom in Poljakom, da jih zvezna vlada izdaja. Vse zakotne smeti so pobrane, vse, tudi zapisane besede so spremenjene tako, da se Jim prilega. Cas je kratek, komaj še par tednov, ko bo odločevala glasovnica. Denarja Je menda dosti na obeh straneh skoro gotovo več na republikanski strani. Je pač kot Je nekoč izjavil neki dober poznavalec našega življenja: "Kaj bi bilo v Ameriki, če ne bi imeli predsedniških volitev?! Le v
stal neustrašeno na strani pravice. in to bo njegova pot tudi v bodoče.
Naše aktivnosti
V prihodnjih par mesecih jih bo precej. Zinka Milanov od Metropolltanske opere bo pela na proslavi 40-letnice SNPJ v nedeljo 22. oktobra v jednotini dvorani na Lawndale Ave. V nedeljo 10. decembra bo v isti dvorani vprizoril dramski odsek kluba št. 1 JSZ dramo "Norec", ki jo režira Milan Medvešek To bo ena izmed najboljših predstav, ki smo jih še imeli na našem odru.
Vse naše prijatelje vabimo da se gotovo udeleže teh priredb.
Ruski relif
Nimam ničesar za poročati.
Tole mi ne gre v glavo?
"Domobranci'* so fašisti, pa najsibodo hrvatski ali pa slovenski domobranri, prvi pod kvizlingom Paveličem, drugi pod kvizlingom Rupnikom. Le kako. da "Ameriška domovina" tega ne zapopade, to mi nikakor ne gre v glavo!
FRANCE BEVK:
BEG PIIEU SENCO
(Nadaljevanje.)
Loj za je zapazila, da gledam njene solze in je položila roko na obraz. Todaj sem se dvignil in stopil k nji. Rahlo sem položil levico na njene kite, z desnico sem hotel odtrgati roke od njenih oči.
"Kaj vam je, Lojza?"
Odmajala je z glavo. Pritisnil sem obraz k njenim lasem, kot da se dobrikam njeni žalosti; zdrknil sem z usti do njenih lic, da se je stresla. Telo mi je trepetalo kot na sredo vode vržena šiba. Moje ustnice so pritiskale njene...
Ni se branila. V duševnem stanju, v katerega jo je spravilo branje pesmi in moj dotikljaj, mi je vrnila poljub. Ta poljub je imel posebno slast; ustnice so se vsesale, kakor da pijejo... Bil je poljub ljubezni vajene ženske. Do tedaj ga še nisem poznal. Vonj njenega telesa mi je planil v nosnice in me omamil. Prosil sem jo še za en poljub in še za enega... Kakor da se s temi poljubi pečati moja usoda.
Poljubov mi ni odrekla. Sedel sem na svoje mesto, zmešan, kipec po telesu, trepetajoč do zadnje kaplje krvi. Gledal sem v knjigo, nisem videl črk, pred očmi so plesali pisani kolobarji.
Lojza je uprla parkrat solzan pogled vame. Bil je poln sramu in ljubezni hkratu. Samo se enkrat sem stopil do nje..
"Ali me ljubite vsaj malo?"
Pokimala je. Z njeno glavo v rokah sem jo vprašal: 44Jutri zvečer se morava sniti... Kje?"
Povedala mi je kraj. V bojazni pred gospo je trepetala ...
Ko je prišla gospa Fani, je Lojza šivala, jaz sem brezbrižno listal po knjigi. Premotrila naju je z bistrim pogledom in vprašala: 44Ali sta bila pridna?"
Prikimal sem'. Sapa mi je zastala v grlu, niti besede nisem mogel izpregovoriti. Gospa ni odmaknila pogleda od mene in šla molče v kuhinjo.
Ko sva bila sama, mi je dejala: "Sama vaju ne pustim nikoli več." — Njeno bistro oko je videlo vse.
*
Ceste so šumele polne ljudi, iz vrtov je udarjal silen vonj v nosnice in omamljal. Lepota škrlatnega večera se je zgrinjala na zemljo in slikala požar na šipe.
Z Lojzo sva krenila s ceste ob dolgem železniškem nasipu, ki se je vlekel visok in zelen do reke. Na drugem bregu so bruhali tovarniški dimniki gosti dim v zrak. Na ozki samotni stezi ni bilo nikogar.
Izpregovorila sva komaj par besed. Kakor da se je beseda zapletla v zagonetne misli in ne more stran. Čakala sva, da pri-
de misel in se porodi beseda.
Ko sva krenila ob nasipu na rob njiv, ki so jih senčile akacije in naju zakrile, sva si segla v roko. Kakor električni sunek naju je izpreletelo.
Pogledala sva se in nisva umaknila pogleda. Brez besede je Lojza napela ustnice in stisnila zobe. Nato je napol odprla usta, kakor bi me hotela ugrizniti v svoji strasti, in jih zopet zaprla.
V moji krvi je šumelo. Takrat sem prvič spoznal in občutil, da nudi slednje žensko telo novih neužitnih slasti in to je postalo moje prekletstvo. Za visoko akacijo sva se ustavila. Prijel sem jo za obe roki; tako sva se gladala nekaj minut.
Moja roka se je ovila njenega vratu. Dolgo in vroče so se oklepale njene ustnice mojih. Občutil sem vse oblike njenega telesa od ustnic do nog. Ni šlo samo za duševno ljubezen, ki sem jo občutil pri Tončki; dvoje se je združilo v eno. — Greh je bil storjen, še preden sem mislil nanj. Misel pa je nastala v molku, ko sva šfa z roko v roki ob akacijah in ni bilo nikjer človeka.
Bila sva zamišljena, kakor da si imava povedati mnogo, a beseda ne gre iz ust. Kaj je bilo skritega V srcu in zagonetnega v duši?
44Ali me ljubiš?" sem jo vprašal, ko sva zopet postala.
Ni odgovorila. Stresla je z glavo. Njeno vedenje me je vznemirilo; njene kretnje so bile drznejše, njeni poljubi strast-nejši od mojih.
Plaho, kot bi se bal. da ne splašim njenega mnenja, ki ga je brezdvomno gojila do mene, sem jo vprašal:
"Ti si ljubila že?"
Pogledala me je mirno in mo-(dro. Cez nekaj časa je odgovorila, kot da je brala v mojih očeh zadostno mero pameti, da bom razumel:
4Tri leta starejša sem kot ti in svet sem videla ... Danes sem tvoja, ako hočeš ..
Razumel sem in nisem razumel. Nisem razumel, ker radi notranjega miru nisem mogel razumeti.
Težko mi je bilo zanjo. Neznane daljave so se skrivale za skromnim priznanjem, ki je bilo samo na sebi nedolžno in brezpomembno.
Zapeklo me je tiho in molčal sem. Ona mi je stisnila roko, njena beseda je bila do dna Iz-prašujoča:
"In ti? Prvič me nisi poljubil."
"Poljubil ne," sem dejal, ki nisem mogel prenesti niti njenega pogleda, še manj njene besede. Grdo, pod plašč zakrito
To je
en vzrok zakaj se stikala pokvarijo!
Največ prekinjenja električne postrežbe povzroče pokvarjena stikala. Pogostoma se to zgodi ker se rabi preveč žarnic na enem električnem dovodu. Ne delajte takih pomot. Rabite vse električne dovode, namesto da denete preveč žarnic na par stenskih dovodov.
Iiognite se sitnosti, ne obremenite enega dovoda s več stikali
PUBLIC SERVICE COMPANY
OF NORTHERN ILLINOIS
laž sem izrekel in se je komaj zavedal.
Lojza je iskala v mojih očeh. Ko sem se ozrl vanjo, je lahko brala iz njih sramovanje radi laži. Razlagala mi je njih blesk drugače. Skoraj vdušila me je ob zadnjem poljubu: 44Ali je to
resnica? Moj fant, nedolžni?" •
Tisti večer naju je pogrešala gospa Fani. Ko sva se vrnila drug za drugim, so me merile njene oči. "Tudi Lojza je prav zdaj prišla. Kje ste bili?"
'Spretno sem se izognil odgovoru. Ne radi bojazni pred njo, radi tega, ker bi se bil rad od-križal njene sence, njenih besed in pričevanja v moji ljubezni.
Gospa se ni upala reči ničesar, njen pogled se je zamišljen uprl v vsakdanje delo. Zaman se je trudila, da bi izluščila iz njenih pogledov globino razmerja, ki se je zarezavalo med menoj in Lojzo. Kamor je padel njen pogled, ni našel opore. Njen nagon ni videl človeške duše do tistega dna, kjer jo varljivo iz-preminjajo laži; njen razum pa ni segel tako daleč.
Z Lojzo sva bila previdna. Ce sem hotel opustiti katerokoli potezo previdnosti jaz, jo je ona dvojno nadomestila. Ne vem, čemu se je tako bala te ženske.
Gost, droben dež je padal, ko sva šla nekega večera daleč iz mesta in sva stala sama na temni in samotni cesti sredi polja. Sla sva počasi, bila sva tesno objeta. Jaz sem bil zavit v pelerino. Lojza je imela dežnik.
Kakor da se v otožno razpoloženje deževnega večera prebujajo mrliči, sva kopala po preteklosti in jo brozgala. V meni je bila skrita bolečina; videl sem strahove v Lojzinem življenju. Ona ni videla strahov. Nji je bilo to vse strašno enostavno in razumljivo, kot je razumljivo slednji ženski, ki se svojega greha niti po padcu ne zaveda docela.
Pripovedovala mi je svojo mladost. Besede je orosila s solzami spomina na svojo rajno mater. Dorasla je pri sestri. Z osemnajstim letom je šla v Italijo ... V njeno pripovedovanje se je vrinila mnogotera nelogičnost, ki mi je delala muko.
Videla je Egipt in Carigrad in tujih mest neštevilno. Grofica, katero je spremljala na teh potih, ni nikoli dovolj jasno orisana stopila pred moje oči. Iz njenega pripovedovanja je vstajala meglena slika zlagane razkošne ženske.
Molčal sem. Vstala je pred menoj večja, kot sem si jo mislil, od življenja izkušena, in me je nadkriljevala.
Njeno telo je izgubilo na mikavnosti. Opazil sem tenke gubice okrog njenih oči. V lase je vpletala tuja vlakna, ki so bila za spoznanje svetlejša od njenih. Polt na licih je kazala pege.
Le stas njenega telesa je bil zame neizrečeno lep. Vpliv njenih besed in doživetij je bil tako velik, da sem kljub nerazločni muki zahrepenel po nji.
Ni bila misel enega dneva, bil je sklep, ki je nastal iz preudarka mnogih večerov in je zlezel v kri in meso. da naj postane Lojza moja žena.
To misel sem ji razložil s svečanostjo v besedi in sem se začudil, ko se je skoro pomilovalno nasmehnila in me pogledala kot otroka. Na poroko tisti čas ni mislila.
"Počakaj," je dejala in me nervozno stisnila za roko. "Prej moram iti v Italijo, potem ti povem."
(Dalje prihodnjič.)
FANTJE V FRANCIJI ie niso prenehali maščevati se nad tistimi dekleti, ki so se ljubimkala v času okupacije s nemškimi častniki in vo-ajki. Ne store jim sicer drugega kot da jim na javnih krajih ostritejo lase in zasmehujejo. Gornje je tak prizor "maščevanja" iz Cherbourga.
Zapisnik konference Prosvetne matice in JSZ za zapadno Pennsylvanijo
Vojna ima razne poslediče
Na Angleškem je bilo leta 1938 — torej v letu pred vojno, rojenih 26,739 nezakonskih otrok, leta 1943 pa že 43,105 nezakonskih. Računajo, da bo ta odstotek še višji v tem letu. Tisti na Angleškem, ki se pečajo s tem problemom, izražajo bojazen za usodo velikega odstotka teh ilegitimnih otrok. Mnogi nimajo prave oskrbe, pa tudi vzgoje, kakršne morejo dobiti otroci le v družinah, pogrešajo. Veliko teh otrok pa mora mero-dajna oblast itak prevzeti v oskrbo in v vzgojo.
Konferenca JSZ ter klubov in društev Prosvetne matice v za-padni Penni se je vršila v nedeljo popoldne 24. septembra 1944 v dvorani društva Postojnska jama št. 138 SNPJ, Straba-ne, Pa.
Sejo je otvoril s. John Terčelj s pozdravnim nagovorom, nato prečita pismo konferenčnega tajnika Jacoba Ambrozi-ča, ki sporoča, da se vsled tehtnega zadržka tega zborovanja ni mogel udeležiti. Dalje sta se pismeno oprostila George Smrekar in Michael Pleshe. Sklenjeno. da se vsa tri oprostilna pisma vzame na znanje.
Za predsednika konference izvoljen John Cesnik ml., in za zapisnikarja Vincent Peternel.
John Terčelj prečita tajniko-vo finančno poročilo, v katerem se ugotavlja, da ima Konferenca ' $10.10 primanjkljaja. Poročilo vzeto na znanje.
S. Terčelj priporoča, da se bi ta primanjkljaj pokrilo s prostovoljnimi prispevki izmed navzočih. S. J. Fradel zagovarja Terčeljevo sugestijo, ki se jo sprejme in nabira prispevke. Dali so po $1 John Terčelj, J. Fradel. Mr* Fradel. J. Koklič, Louis Britz, Ana Gorenc, Louis Bartelj, Marko Tekavec, Tony Mavrič, Martin Baje in Fr. Av-beli. Po 50c Vincent Peternel in J. Cesnik ml. Tony Rožanc 40c. Skupaj $12.40. Po pokritju dolga ostane v blagajni $2.30.
Poročila zastopnikov. Zastopniki in poročevalci o svojih organizacijah so bili sledeči: za klub št. 118 JSZ, Strabane, L. Britz; Westmoreland Fed. S. N. P. J,. John Fradel j; štev. lOfi SNPJ, Imperial, Ana Gorenc; št. 88 SNPJ. Moon Run, Jennie Jerala in Frank Avbelj; št. 295 SNPJ, Bridgeville, Mary Ber-vic; št. 138 SNPJ, Strabane, Marko Tekavec, Louis Bartelj, John Terčelj in Tony Mavrič; Dramski klub Soča, Strabane, Vincent Peternel in J. Bradač.
V glavnem vsa poročila so se nanašala na delo, ki ga društva in klubi vrše za SANS in za jugoslovansko pomožno akcijo.
Na predlog J. Fradla sklenjeno, da naj prostor in čas prihodnje konference določi novi konferenčni odbor.
S. Louis Britz opisuje pravilnost Proletarčevega stališča, od kar izhaja, in priporoča, da se ga razširi in podpira ob vseh priložnostih. Na predlog John Fradlja sklenjeno, da ta konferenca apelira na vse organizacije in posamezne rojake, da pristopijo v klub dvestoterih.
J. Terčelj omenja delo rojaka Louisa Adamiča in Etbina Kristana v pomoč trpeči Sloveniji. Na njegov predlog soglasno sklenjeno, da se jima izreče popolno zaupnico in zahvalo za storjeno delo.
Volitve v konferenčni odbor. V. Peternel sugestira, da ker se je dosedanji tajnik Konference Jakob Ambrožič samo oprostil, ne pa resignlral, naj konferenca nanj apelira, da tajništvo obdr-
ži. Soglasno sprejeto. Za konferenčnega organizatorja je ponovno izvoljen John Terčelj.
V dvorano pride s. Joseph Snoy iz Bridgeporta, O., ki ga predsednik Cesnik pozdravi in predstavi zbornici. Snoj pozdravi navzoče in v svojih izvajanjih pravi med drugim, da zastoja in mrtvila pri nekaterih naprednih delavskih organizacijah ni kriva samo brezbrižnost rojakov, temveč tudi zgrešena taktika voditeljev.
Konferenčni predsednik se s. Snoyu zahvali za podane besede in s tem zaključi konferenca ob 5:30 pop.
Vincent Peternel, zapisnikar.
(Opomba —Ker je urednik Proletarca Frank Zaitz prispel j v dvorano ravno ob zaključku konference, predsednik dram. kluba "Soče" J. Zigman vabi navzoče, naj počakajo do 7. zvečer, ka bo seja dramskega kluba. po seji pa bomo imeli priložnost poslušati s. Zajca.)
možno dostaviti osebno, naj javi naši podružnici ZOJSA na naslov 2539 Woodward, 305 Hof-mann Bldg., z dopisnico, ali telefonira Ma-dison 2864, da se pobere.
V kratkem se bo pričelo s pobiranjem prostovoljnih prispevkov od hiše do hiše za naš narod v stari domovini. Ne izgovarjajte se "Dam svojim". Dolgo bo še, predno bo mogoče poslati pomoč posameznim svojcem. Ce hočete res pomagati, dajte takoj. Milijone Jugoslovanov je v skrajni bedi. Bojazen je, da upiro, če jim ne pomagamo takoj. Dva milijona jih je postalo žrtev bestijalnih naci-fašistov. Le naša krivda bo, če ne rešimo one, ki jih še lahko. Krivica, ki se je storila po prvi svetovni vojni, se ne bo ponavljala, zato jamči odbor osvobodilne fronte, ki je izbral najboljše može in žene iz ljudstva samega, da bodo pravično delili pomoč onim, ki so jo res potrebni. Zato dajte kar največ morete. Dobili bodo tudi vaši najbližji sorodniki, če so potrebni. Vsak, kdor daruje $100, bo prejel po zaključku nabiranja posebno izkaznico, ki bo v ponos darovalcu in njegovim potomcem.
Vabim vse, ki so voljni pobirati od hiše do hiše, da se javijo takoj, ker pričeti moramo s tem plemenitim, a teškim delom nemudoma.
Drage sestre, v našem jugoslovanskem središču je posla za vse, katere hočejo pomagati. Mary Jurca, Mary Knez, Elizabeta Plahtar (zadnje dve so vso, drugod nabrano obleko, osnaži-le, pokrpale in polikale same doma in jo dostavile v naše skladišče) in Lia Menton so že aktivne v tem oziru. Mary Rant že pridno zbira obleko. Sestre Dugar, Kapel in Lapanja so tudi obljubile sodelovanje. Upam, da se bodo še mnoge javile.
Lia Menton.
Poštni promet upostavljen v vsi Franciji
V Franciji je poštni promet obnovljen v vseh krajih, razen v onih, ki so še vojaška cona in teren vojnih operacij. Toda pisma je dovoljeno pošiljati samo v Parizu in okoliških krajih, ki pa morajo biti odprta, v ostali Franciji pa so dovoljene samo dopisnice.
NE 0DLASAJM0!
Detroit, Mich. — Marca t. 1. smo osnovali podružnico Združenega odbora južnoslovanskih Amerikancev, da bomo že z vsem pripravljeni, ko bo možno natovoriti prvo ladjo, ki bo vozila našo pomoč v obleki, obuvalu, medicini, hrani in drugih življenskih potrebščin našemu junaškemu narodu, ki si je pridobil spoštovanje vsega sveta s svojo borbo in s silnim trpljenjem v tej strašni vojni.
Odposlali smo naš prvi prispevek k skupni pomoči našim junakom in junakinjam, 185 velikih napolnjenih vreč (6 ton) v newyorško skladišče, da se takoj naloži, ko pride ladja. Jugoslovanski pomorščaki, ki so že toliko žrtvovali in še žrtvujejo, bodo dostavili našo pomoč v jugoslovansko luko brezplačno. Ti vrli sinovi lepega Primorja ne zahtevajo nobene plače za svoje težko delo. Vsak dan in noč tvegajo svoja življenja. Vodi jih samo ena misel, želja pomagati narodu, ki ga je podivjana nemška. laška in madžarska fašistična drhal tako neusmiljeno mučila in morila. Naš tiarod silno strada, je brez obleke in hrane, živi le v pričakovanju, da mu skoro zašije dan svobode.
Bratje in sestre, naša sveta dolžnost je, da takoj pomagamo. Naša podružnica ZOJSA ima svoje prostore na 2539 Wood-ward Ave., 305 Hofmann Bldg. Tu se zbira obleka, obuvala, itd. Siva. krpa, snaži, pakira. Jugoslovanske žene (Srbkinje, Hrvatice, Sloyenke, Bolgaro-Mace-donke) delajo vse v lepi slogi skupaj. Vsi, ki še niste poslali ponošene obleke, obuvala itd. ste proden i, da to takoj storite. Naš narod potrebuje vse, ker mu Je bilo vse vzeto. Treba bo več ladij, da se vsaj malo ublaži veliko pomanjkanje in reši smrti one, ki so preživeli vse te strahote in silno trpljenje. Obleko prej očistite. Komur je ni
SEDAJ JE ČAS ZA TRINERJEVO GRENKO VINO
Sedaj je pravi čas za Trinerjevo grenko vino z vitamini B-l. Sprememba poletja v jesen povzroča želodčne neprilike, ki se jih pa lahko ubranite z uživa-njen Triiierjevega grenkega vina po navodilih, ki jih dobite na steklenici. Trinerjevo grenko vino uživa priznanje že 57 let. Je izvrstno želodčno zdravilo in odvajalno sredstvo. Imejte ga vedno pri rokah in nikoli ne boste razočarani nad njim. Vaš lekarnar ga ima v zalogi. V slučaju, da bi ne mogli dobiti Trinerjevega grenkega vina z vitamini B-l v vaši okolici, pišite ponj na Joseph Triner Corporation, 1333 S. Ashland Ave., Chicago 8, 111.
PRIREDITEV V POMOČ STAREMU KRAJU
Braddock, Pa. — Podružnica št. 33 JPO-SS. v kateri so vsa slovenska društva v tej okolici, priredi plesno veselico v soboto 28. oktobra. Vršila se bo v Sokol Hali v N. Braddocku. Začetek ob 8. zvečer. Igrala bo Wm. Perniskova godba. Ves prebitek je namenjen našim bratom in sestram v stari domovini. Apeliramo na vse naše občinstvo, da se udeleži te priredbe in s tem pomaga do večjega uspeha v ta dober namen.
V nedeljo 29. oktobra ob 7. zvečer bo v Hrvatskem domu v Braddocku velika seja v prid akcije za pomoč bednemu ljudstvu v Jugoslaviji. Naprošeni so vsi Jugoslovani, da se je udeleže. Na svidenje!
Anton Rozanec, tajnik.
TISKOVNI SKLAD PROLETARCA
XI. IZKAZ
Toledo, O. Leo Stolfa $1.
East Mineral, Kans. John Marolt $3.25; John Stopar $1, skupaj $4.-25. (Poslal John Marolt.)
Helper, l'tah. Anna Sugar $1.
Washington, D. C. Annie Bester $2.00.
Chicago. 111. Po $1: Joe Anžiček
(Detroit) in Louis Bartol (Strabane, Pa ), skupaj $2. (Izročil Frank Zaitz.)
Chicago, 111. Klub št. 1 JSZ polovični prebitek piknika $41.15.
Waukegan, HI. Rudolf Skala $3; po $1: Frank Pezdir in Frank Bronce skupaj $5. (Poslal Martin Judnich.)
Detroit Mich. John Zornik $1.
Hyndsville, N. Y. Frank Lipar $1.40.
Fairport Harbor, Ohio. Lovrenc Baje $87c
Herminie, Pa. Po 25c: Jacob Oblak in Anton Mlakar. Point Marion, Pa, skupaj 50c. (Poslal Anton Zornik.)
Springfield, 111. Po $1: John Gor-šek st. in Frank Zattich, skupaj $2.00.
Cleveland, O. Peter Segulin $2; Frank Požar $1, skupaj $3. (Poslal Frank Hribar.)
Barberton. O. Po $1: Joe Sustar-sich in John Slanovec (za slednjega poslal Mike Kopach), skupaj $2.
La Salle, 111. Po $1: Louis Gre-gorich st. in Frank Mlakar, skupaj $2. (Poslal Leo Zevnik.)
Kansas Citv, Mo. Andy Bravni-čar $1.
Oglesbv, IU. John Hotko $2.
Chieago, IU. John Rodman $2.
Linden, N. J. Agnes Pasarich $1.00.
Detroit, Mich. John Zornik $1.
Miluaukee, Wis. Po $1: Tine Limoni, John Roje in neimenovan, skupaj $3. (Poslal Joe Radel.)
Pueblo, Colo. Evelyn Hochevar $1; Valentin Maher 50e; Frank Stark 25c, skupaj $1.75. (Poslal' Ludwig Yoxey.)
Niles, O. Jernej černe 75c.
South Fork, Pa. Jacob Rupert $1 00.
Hendersonvllle, Pa. Albin Kar-ničnik $1.	i
Power Point. O. Steve Chuck $2. (Poslal A. Zornik.)
Milwaukee, Wis. Terezija Juvanc $2 00.
Gowanda. N. Y. James Dekleva 75c.
Cleveland, O*- Frank Makarovich 75c.
Detroit, Mich. Anton Anžiček $1. (Poslal Math Urbas.)
Cleveland, O. Rose Jurman $5.
(Izročil Louis Zorko.)
Skupaj $96 17, prejšnji izkaz $1,044.36, skupaj $1,139.53.
Najboljši pripomoček pri učenju angleščine za starejše, ali mlajšim za učenje slovenščine je DR. KERNOVO
"ANGLEŠKO-
SLOVENSKO
BERILO"
"English-Slovene Reader" Cena $2.00 s poštnino vred
Naročila prejema
PROLETAEEC
2301 S. Lawndole Ave., CHICAGO 23, ILL.
KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE
KOMILVI AltJI
♦ M..................................t......M
Obuval našim ljudem v sta rem kraju silno primanjkuje. Saj se jih celo tu ne dobi kolikor jih bi kdo hotel. Toda vzlic temu, da so tam ljucje bosi, obdržite svoja ponošena obuvala doma, ker jih relifni odbor, ki
pomeni KONEC klerofašistični nadvladi na Slovenskem.
"Domobranci" v Sloveniji se ne boje toliko zmage zaveznikov kot svojega LASTNEGA NARODA. Zato moledujejo, da naj Slovenijo, v slučaju Hitler
zbira blago za pomoč staremu, jevega poraza zasedejo — ame-kraju, ne sprejema. Pa tudi rab- riške čete. Slovaški klerofa-
ljenih klobukov ne. Vzrok so zdravstveni razlogi. Ta notica
šisti moledujejo isto. Strah jih je pred SODBO tistega ljudstva,
je tu zato, ker pravijo, da mno- j katerega "branijo" pred "ko-gi vzlic navodilom pošiljajo Jmunizmom". Ampak "božji mli: med drugim tudi ponošena obu-, ni meljejo", počasi sicer, toda ] vala.	j sigurno.
Ameriška domovina v Cleve-1	v Patini so se angle-
landu opravičuje v uvodniku z J upravi toliko zamerili, da | dne 11. oktobra slovenske "do- j*b je javno ožigosala. Ne sicer1
mobrance" in njihovo prisego. Kmetje so se organizirali za boj proti komunistom, ne v pomoč Hitlerju, tolmači edini sloven-
vse Zide, ampak teroristične skupine, ki skušajo z umori, požigi in z bombami Anglijo pri-morati Palestino priznati za sa-
ski svetovni dnevnik na St. dostojno židovsko državo. A Clairju. Ampak mar Hitler ne i pritožuje se, da angleški oblasti
trdi, da se tudi on bori proti komunistom? Mar ni bil on tisti, ki je ustanovil takozvano proti-komunistično zvezo, iz katere je nastalo osišče Rim-Berlin-To-
cstali Zidje za iztrebljenje terorizma nič ne pomagajo, ampak gledajo pasivno, kako pristaši ekstremističnih židovskih skupin more iz zasede angleške
kio? Ali ni včasi celo Am. do-! uradnike in orožnike ter Arab-movina pisala, da je baš to "pro-1 ce. In naj se glasi verjetno ali tikomunistično" osišče pognalo i™?, te teroristične skupine se svet v vojno, z Zed. državami poslužujejo fašističnih metod— vre<|?	torej takih, kakršne je Hitler
proti njim proglasil. Dve skupi-
Ali je urednik Ameriške do- ni delujeta ^ potiH terorja: Eni movine" prečital izjavo Izidor-, načeljuje Abraham Stern, v Ru-ja Cankarja? V nji pravi med;siji rojen 2id in drugi Vladimiri drugim: "En del Slovencev se j jabotinski. Qba gojita "fašisti-! jeorganiziral v domobrance. To |čne sentimente. Večina Zidov ime so prevze i od Pavelica, v, Palestini ^ ne udeiežuje tero-dobrobit Politike ki jim je na-1 rističnih akcij< a ^ opravičuje,, rekovana od Hitlerja. Teh ne-, dfl • pasivna Mto ker če bi kdo j kaj tisoč Slovencev je njemu i teroriste ovadil ali razkril njih.. priseglo zvestobo — torej c o-; na delovanja in zarotet bi s tem veku, ki je (spodnjo) Štajersko^ ^ obsodi, y smrt Ta I proglasil za nemško zemljo in,ko ^ M w Fo<Jor ^ Kaira izgnal z nje slovenski narod ... j y časopisih ki niso antisemitski
Izidor Cankar je šel iz Kana-J A angleški orožniki v Palestini de v Jugoslavijo, da se na licu ■ pa — ki tvegajo življenja pred mesta PREPRIČA o položaju, j teroristi, pravijo, kaj šele bi bi-predno bi vstopil v šubašičevo lo. ako bi bilo Zidov toliko kot vlado. Prepričal se je in se od- J je Nemcev! To se bi glasilo an-locil, da vstopi v to (Subašiče-. tisemitsko, zato listi na Angle-' vo) vlado "v nadi in želji popra- škem takih mnenj ne publici-
Ijenjem, da postane Palestina zop?t njihova domovina, kakor | je bila v davni dobi. Toda Anglija ima interese. Ako hoče zastopati koristi svojega imperializma, mora ustrezati Arabcem bolj kakor Židom. Kajti Arabci lahko postanejo njeni "življen-ski žili" v Sredozemlju veliko nevarnejši, kot pa Ji bi mogli postati 2idje kjerkoli na svetu. In zato v vprašanju Palestine zmagujejo interesi Velike Britanije, namesto židovske zahteve po Palestini. Zidje v Ameriki vedo, da teroristi njihovega plemena in vere židovski stvari v Palestini vec škodujejo kot ko ristijo. Ampak zanimivo Je vendarle, da so fašistične metode taka bolezen, da se je tudi Zidje prav lahko nalezejo.
Edgar Ansel Mowrer pravi, da so naciji pomorili ali pa de-portirali petino prebivalstva Slovenije. Torej 20 odstotkov! Mowrer je eden izmed najbolj znanih političnih komentarcev in vojnih poročevalcev, kar jih pozna ameriška žurnalistika Njegov članek s prej in drugimi navedenimi podatki o nacijskem terorju v Evropi je bil v Chicago Sunu z dne 7. oktobra.
Naciji niso edini, ki redčijo Slovenijo. , Znani avtor "Baragovega svetilnika", ali pa kak njegov pomočnik, razkriva v "Am. domovini" z dne 10. oktobra načrt komunistov v Sloveniji, po katerem bodo hipoma, v eni noči, pomorili štirideset tisoč od njih zaznamovanih Slovencev čim dobe moč, oziroma ko hitro bo konec vojne. Te podatke je dobil od nekoga, ki je prej sam deloval v komunistični "Ulični in Hišni Zaščiti". Da-li bo res nastal kak organiziran teror, to je odvisno od položaja, kakršen bo po osvoboditvi, in od sedanjega zadržanja "domobrancev". Ampak brez nič ne bo. To se je pokazalo po osvoboditvi Francije in v od
POLG2AJ ZA NEMŠKO VOJAŠTVO »e Je povsem spremenil. Tri leta %o le oni pravili, kako savetniške čete kapitulirajo druga ca drugo. A potem m je po I oš a J zaobrnil, pa morajo Nemci metati roke kvišku in se predajati smagovalcem na vseh bojiščih v Evropi.
STVARI GLEDE JPO-SS, KI JIH JE TREBA RAZČISTITI
viti gotove politične napake onega dela slovenskega naroda,
ki jih je storil v dobi, o kateri jo, da se jim bi Palestino prizna
rajo.
Žid je v Ameriki zelo deluje-
mlslim, da je najtežja v njegovi zgodovini..
KlerofaŠizem je Hitlerjevemu najbližji. Zato mu je Hitler poleg Mussolinija s tako vnemo pomagal v Španiji in se ga veselil v Avstriji, vedoč, da pripravlja pot velenemškemu nacizmu. Klerikalizem v Sloveniji je podpiral fašiste v Španiji z vso vnemo skozi ves čas vojne za str-moglavljenje španske republike. Radoval se je klerofašistič-nega puča v Avstriji in vsakega reakciona. ^ega pojava po svetu. Zato je povsem umevno, da je klerikalizem v Sloveniji postal po vsem tem razvoju klero-fašizem! Bori pa se pod Hitlerjevim praporom na pobudo generala Rupnika in hierarhije zato, ker ve. da zmaga zaveznikov
lo za njihovo samostojno drža vo. Anglija jim je nekaj takega v prejšnji vojni že obljubila, a je naletela med Arabci na tako silovit odpor, da se je pozneje premislila. Da jih potolaži, je drastično omejila naseljevanje Zidov v Palestino in ob enem izdala odredbo, da Zidje v Palestini ne smejo kupovati posestev od Arabcev. To je bil za Zide največji udarec. Kajti ničesar ne bi bilo zanje bolj enostavno kot pokupiti od Arabcev nepremičnine in jih na ta način izriniti iz Palestine. Taka so nemški priseljenci v Slavoniji in Banatu izrivali domače kmete ter bogateli na njihovih posestvih.
Anglija želi ustrezati 2idom. Simpatizira z njihovim strem-
(Nadaljevanje s 1. strani.)
cijo Hrvatov, Srbov in Slovencev. izdelan je bil načrt, in že na tisti seji sta bili določeni za začetek dve osebi, ki bosta v uradu ZOJSA pod okriljem vojnega relifa Američanov jugoslovanskega porekla delali samo za to ustanovo.
Stroške za vse to je sklenil plačevati ZOJSA. Kajti stroški so! Razlika je le, da se jih NE bo plačevalo iz prispevkov, ki zaveznikov okupiranem dh\u	dani za relif, ampak iz pri-
Italije Tako je v Belgiji in še spevkov, ki jih je prejel ZOJSA hujše bo na Hrvatskem in Slo- za politično akcijo, vaškem Slovenija bržko- e ne ZQJSA n| rt n y relifno ak. bo mogla biti izjema Vzelo bo - y ypri da . ^ mogočc us_ časa, predno se rane zacelijo,	izyestj brez 8troSkov.
sovraštva pomirijo in izdajstva ___ „	. . . ,
oozabiio	JPO-SS pa posluje skoro brez
™ ,	, .	njih. Na seji 19. sept v Chicagu
Churchill in Eden se v Mo- je tajnik JPO-SS Cos. Zaiar po-skvi nista samo posvetovala s ročal, da so imeli skozi ves čas sovjetskimi veljaki, ampak po- poslovanja samo $79 50 stro-trošila precej časa na pojedinah, škov. Blag. Leo Jurjovec ima Tista, ki jo je jima priredil Sta- za izdatke zabeleženo nekoliko lin, je baje trajaia cele štiri ure. višjo vsoto, namreč $92. To je v Kot običajno, so se reporterji za treh letih in pol silno malo. To-te gostije zelo zanimali in poro-! da Jurjovec je v svojem poroči-čali v svet, da je bilo na mizah lu tudi omenil, da včlanjene šampanjca, dragih likerjev vse podporne organizacije stroške sorte, vina vso sorte, a Rusi so svojih glavnih odbornikov, ki se napijali navzočim največ s svo- ( udeležujejo sej JPO-SS, same jo priljubljeno vodko. Mnogi plačujejo. Ker je bilo razposla-ameriški uredniki in kolonci so i nih precej tiskovin, jih je, na-
• Ali za JPO-SS, ali za Vojni relif Američanov jugoslovanskega porekla?
Eni mislijo, da bi pošiljali denar prvemu, a nabrano blago pa drugemu. To se pravi, če dam petak. naj gre v blagajno JPO-SS. A če pošljem Blago, recimo v vrednosti 50. ali tudi več dolarjev, ga pa pošljem v New York. Enim naj zaupam denar, drugim blago
Iz pojasnila, ki ga je dal tajnik JPO-SS Jos Zalar v Ameriški domovini z dne 6. oktobra in v "Glasilu KSKJ", pa je razvidno .da bo JPO-SS tudi blago sam razpošiljal Zalar namreč pravi: "Kar pa se tiče pošiljanja obleke v staro domovino, je pa bilo ina seji JPO-SS) sklenjeno, da ker ima ZOJSA dovoljenje za razpečavanje blaga, zato naj se odbor ZOJSA naprosi, da bi se nam dovolilo posluževati se njih permlta za pošiljanje in razpečavanje obleke, našemu narodu v stari domovini. Razpečavanje blaga se pa ima vršiti pod nadzorstvom JPO-SS." (Podčrtanje je njegovo.!
V istem pojasnilu pravi Zalar "Naša pomožna akcija osta-
ZBIRAJTE OBLEKO IN DRUGO BLAGO ZA JUGOSLAVIJO!
Nastopil je odločni čas, ko morajo vsi Amerikanci juzno-slovanskegu izvora vložiti največje napore v svrho zbiranja blaKa in razne druge robe za Narodno osvobodilno vojsko in trpeče narode Jugoslavije. Iz zanesljivega vira smo obveščeni, daoo v začetku meseca novembra prispel v Ameriko jugoslovanski parnik, ki bo odpeljal našo prvo pomoč v Jugoslavijo. Naša sveta dolžnost je in obveza, da v par tednih zberemo vsa j toliko blaga in druge robe. kolikor je treba, da se natovon ladja
od 4000 ton.	«
V tej akciji delajte po sledečih navodilih:
1.	Ne zbirajte preponošene obleke, ki ni vet- za rabo.
Vsako oblačilo mora biti zašito in pokrp^o. Gumbi in druge
zapone morajo biti v dobrem stanju, podvlaka pošita in popravljena itd. Oblačilo mora biti v takem stanju, ko dospe v Jugoslavijo, da se ga lahko takoj nosi.
2.	S kako večjo čistilnico oblek se naj napravi dogovor, da do za čiščenje računala po teži in ne od kosa. Ker oblačil ni treba likati, se jih lahko očisti na debelo, to je v culah ali zvežnjih. Uredi in poravna se jo lahko po čiščenju. Kdor zamore, naj da obleko očistiti predno jo izroči pobiralcu ali pobiralki.
Na delo tedaj, bratje in sestre! Zbirajte staro blago, kupujte novo, posteljno perilo, odeje, milo in drugo ter vse to pošiljajte na naslov našega skladišča, ki se glasi:
\V are house, War Relief Fund of Americans of South Slavic Descent, 282 Ninth Avenue, New York 1, New York.
Ce obleka iz katerega koli vzroka ne more biti popolnoma osnažena po navodilih, potem mora biti vsaj pokrpana in takšna poslana v naš Warehouse.
Ustanovite v vseh naših naselbinah širom Amerike lokalne odbore za zbiranje obleke in drugega materijala. Za to delo vam ni treba nobenega postavnega dovoljenja.
Na delo, bratje in sestre, da bi naša pomoč prispela pravočasno in da rešimo one, katere se še more rešiti. Hitra pomoč je dvojna pomoč! Obvestite urad SANSa takoj, koliko ste do sedaj zbrali raznega blaga in koliko se po priliki nadejate imeti do konca meseca oktobra.
Bratsko sodelovanje vseh ameriških Južnih Slovanov v re-I lifni akciji je največja manifestacija našega edinstva in najboljša . garancija za uspešno delo.
Zlatko Balokovič, predsednik.
Rev. Strahinja Maletič, izvršni tajnik.
Mirko G. Kuhel, blagajnik.
Cujem, da bo imel odbor JPO-! ce v predprodaji so po 65c. Dobi SS sejo 19. oktobra in eksekuti- se jih pri članih kluba, v Cen-
va SANSa dan pozneje.
Problem je zelo važen, ni pa težak. Prav lahko se ga reši ne da se bi koga ponižalo in brez da bi se vzelo odgovornost onim. ki upravljajo relifni fond JPO-SS. Glavno je, da imajo tisti, ki pri tem odločujejo, v uvidu relif ln nič drugega, pa bo uspeh.
tru ter uradu Proletarca in pri Paul Bergerju.
xmMmtmmMtemm*mmmm
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO
NAROČITE SI DNEVNIK
"PROSVETA
99
Narolnina sa Zdrvi««* drŠav« (Im« Chicaga) In Kanado $«00 ■« lato; $3.00 mm pol l«t«| $1.50 mm im tri l«t«| mm Chicago I« Clc«r« $7.S0 aa calo lat«; $3.7» aa pol l«t«| aa Inosomtt*« $9.00.
se včasih nad gostijami v Moskvi, ki se jih prireja tujim državnikom. in .v sovjetskih poslaništvih, zelo zgražali, a so se že privadili. Menda so spoznali, da imajo tudi proletarci in bivši proletarci apetit in vedo, kaj je dobra hrana in kaj so fine pijače, če se jim nudi prilika, da jih pokusijo. Kritiki so od kraja mislili, da so razkošne pojedine in drage fine pijače samo za imo-vite ljudi, visoko gospodo, dvorjane in plemstvo. A v Moskvi znajo pokazati, da so sposobni vprizoriti še vse kaj bolj razkošnega, kakor pa na angleškem dvoru.
"Vidite, kako se v Moskvi goste, od nas pa zahtevajo na račun lend-leasnlh dajatev po cele ladje živil za svojo armado in gladno prebivalstvo?" Tako ali slično je zapisal marsikdo, večinoma taki, ki bi radi. da bi kar vsa Rusija poginila od glada Mnogi izmed njih so v prvih tednih Hitlerjevega napada na Rusijo odkrito želeli, da bi jo čimprej pokončal, in zaradi lepšega so dodali, da še sebe po vrhu.
Naslov za list in tajništvo je :
26.17 So« Lawndale Avenue Chicago 23,
Illiiioi*
ravno, tudi nekdo plačal; pa poštnino, telefon itd. In nekdo Je vse to razpošiljal. Torej delo je bilo, in tudi stroški.
Stroški so torej, čeprav tudi s temi vred ne visoki. Po takem sklepu, kakor ga je napravil ZOJSA, pa jih v skupni relifni organizaciji sploh ne bo. ker jih bo plačala druga organizacija zanjo.
Veliko relifnih, podvzetij je namreč prišlo v predsednikovem relif nem uradu na zelo slab glas, ker so potrošila preveč za "promoterje", vzdrževanje urada in take stvari, da je v nekaterih slučajih ostalo za relif le kakih 20c od vsakega prispeva-nega dolarja.
Mnogi relifi poslujejo po pravilu. da plačujejo poslovne stroške iz prispevanih vsot. Kar ostane čistega, je za relif. Tako posluje ruski relif, ki je nedvomno ena največjih izmed pomožnih akcij v pomoč kaki tuji de-Od kraja so bili njegovi
SLOVENSKE PRIREDBE V CHICAGU
Chicago. -r-■ To soboto 21. oktobra bo bazar in veselica mladinskega krožka SNPJ. Vršila se bo v jednotini dvorani na So. Lawndale ave. Vstopnina je samo lOc.
V nedeljo 29. oktobra slavnost 40-letnice SNPJ v njeni dvorani na So. Lawndale Ave. Prične se ob 3, popoldne. V koncertnem sporedu nastopi slovita sopranistka Metropoli-
tan opere Zinka Milanov. Vstopne samostojna, kakor je bila do | niče so po 75c. sedaj... To je sklep in zaklju-
ček upravnega odbora JPO-SS. Tega sklepa se bo odbor držal, pa magari, če se kc!o na glavo postavi..
In res zapisnik ugotavlja to. kar trdi Zalar. Skoda, da ni hotel tega nihče izmed navzočih odbornikov JPO-SS povedati na seji ZOJSA v Pittsburghu. ki se je vršila le nekaj dni pozneje kot pa seja JPO-SS. Butkovič in Ladešič od HBZ sta bila bolj korajžna ...
Kar se tiče pošiljanja obleke, izgleda, da je J. Zalar svoje stališče v par dneh že spremenil. Kajti v apelu za prispevke v fond JPO-SS je ob enem navodilo, da naj naši rojaki pošiljajo Obleko relifni akciji, ki jo je ustanovil ZOJSA. Dotični apel so podpisali V. Cainkar, predsednik JPO-SS. Joseph Zalar kot tajnik in Leo Jurjovec kot blagajnik.
V listih smo torej videli proglase dvojih, ki pojasnujejo, da bodo rojake obiskali nabiralci
V	soboto 11. novembra veselica društva Pioneer SNPJ v jednotini dvorani. Prebitek namenjen v prid članov društva, ki so v armadi in mornarici.
V	nedeljo 19. nov. bo v dvorani SNPJ koncert pevskega zbora France Prešeren.
V	nedeljo 26. novembra bo v dvorani sv. Štefana na Cermak Rd. prireditev slovenskih društev, organiziranih v podružnici JPO-SS v prid ameriškega Rdečega križa.
V	nedeljo 10. decembra vpri-zori dramski odsek kluba št. 1 JSZ v dvorani SNPJ dramo v treh dejanjih "Norec". Vstopni-
VELIKA BRIGA ZA CERKEV
Oglesby, HI. — Tu zelo delujejo za novo cerkev. Poljski duhoven je svojim ovčicam kar račun napravil; namreč, da mora vsaka katoliška družina prispevati $250, v povračilo pa jim bo vse sobe "požegnal". Yes, slišala sem. da je dobil že več kot dovolj.
In kar naenkrat se je še la-salski g. Kasovich izmislil, da tudi Slovenci na Oglesbyju potrebujejo novo cerkev, kajti lit-vinska je slaba in v nevarnosti, da se podre. Sedaj imajo Litvin-ci in Slovenci skupaj župnijo. Nekoč je bilo tu veliko Litvin-cev. Sedaj je ostala le še peščica njihnih družin, in tem so se pridružili slovenski katoličani. Lit-vinski duhovnik iz Spring Val-ley pride sem opravljati cerkvene obrede enkrat na mesec, slovenski pa vsako nedeljo.
Sedaj pa lahko sodite, kakšno polje imamo tukaj za napredno stvar. Tu je le malo družin svobodomiselnega mišljenja.
Te vrstice sem napisala ob priliki, ko sem sc pripravila poslati svoj prispevek za pristop k dvestoterim. Me zelo veseli, da je ta* akcija tako dobro uspela. Pozdrav čitateljem vsepovsod! — Christina Nadveš-nik.
Priporočite prijatelju, naj si naroČi Proletarca.
Tudi voda veliko donaša
Chicago slovi ne s^mo zaradi svojih klavnic in gangsterjev, ampak tudi vsled obilice salu-nov in igralnic. Človek bi mislil, da se v takem mestu porabi zelo malo vode. Toda v prvih devetih mesecih leta 1944 so jo Cikažani porabili za $12,243.-034, ali blizu pol milijona dolarjev več kakor v enaki dobi prej-Jnje leto. In voda v Chicagu je Jako poceni.
želi. H
stroški jako visoki. Se par	g |f| navo,
n^am kak^ ^na vsak	dila. ki relifno delo med Slove«,
njam kakih 20c na vsak PnsPf ci v Ameriki sekajo na dvoje, van dolar. A v pricetku pa celo|CT	% TnrtJce u \
50 odstotkov! Toda ti stroški so prinesli sijajen rezultat v denarju in blagu
PRVA SLOVENSKA PRALNICA
Parkview Laundry Co.l
1727-1731 W. 21st Street CHICAGO 8, ILL j| Fina postrežba — Cene zmerne — Delo jamčeno
TELEFONI i CANAL 7171—7173
IM»»»MM>MM( >
■JPO-SS bi ne storil slabo, če si bi bil po ustanovitvi najel stalnega direktorja in eno pisarniško moč. Samo z gesli po časopisih in z delom v gl. uradih podpornih organizacij, kadar si utegne kdo pritrgati kal časa zanj, se naloge ni zmoglo.
Po mojem se je sedaj treba SANSu odločiti, komu naj velja sodelovanje, za katerega smo se izrekli na zboru v Clevelandu:
lar, in ker je med Slovenci že zelo v teku akcija voinega relifa pod okriljem ZOJSA, bo naša javnost povsem upravičeno pričakovala, da ji SANS pove, kakšno je v tem njegovo stališče. Na obeh krajih ne bo mogel sodelovati. A še veliko boljše bi bilo, če se najde med obema re-lifnima ustanovama pot v vzajemnost.
Ako sklep JPO-SS velja tako močno, kakor trdi njegov zapis- y............................................
nik z dne 19. sept. in ga še po- J;	ZA	TISKOVINE VSEH VRST	i
sebej poudarja tajnik Jos. Za'*
PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UN1JSKO TISKARNO
j ADRIA PRINTING CO. j
Tal. MOHAVVK 4707
1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL |
PROLETAREC SE TISKA PRI NAS

i

i.jI 'v , -.v.

V	, • j.
Iz SANSovega urada
3935 W. 26th St., Chicogo 23, ILL.
Urad Vojnega relif neg a fonda Amerikancev južnoslovanskega porekla je pred nekaj dnevi prejel iz Londona kabelj od jugoslovanskega ministru Save Ko-sanoviča. V njem so navedene najnujnejše potrebščine, katere naj novi relifni odbor takoj preskrbi in odpošlje v staro domovino na ladji, ki dospe v Amo-riko prve dni novembra. Najnujnejše potrebščine so:
!. Ženska in moška obleka. 2. Volneno blago, materijal za podvlako, podlago in gumbi. 3. Blago za srajce ter flanele. >1 Sukanec icvirn) in šivanke. 5. Potrebščine in šivanke za šivalni stroj isingercoj. 6. Čevlji, usnje ter podplati. 7. Volnene nogavice. 8. Jopiči in jakne (pull-overs, jumpersi, 9. 100 šivalnih strojev isingercel. 10. Dežni plašči za mladino od 10. do 15. 1j-ta starosti. 11. Čokolada in vita-; mini D, A in C. 12. Sladkor, maščoba, slanina, zgoščeno mleko j sir in kakao.
Radi zdravstvenih regulacij za sedaj rabljenih čevljev in no- j gavic se ne more poslati. Kupiti je treba nove. Ravno tako razne jestvine. blago, potrebščine za šivalne stroje, usnje, sukanec itd. Za vse to se bo rabilo veliko denarja. Odbor je že prejel do 9. oktobra približno $30.000. katera vsota pa ne zadostuje za nakup najpotrebnejših zdravil in zdravniških instrumentov.
Odbor je apeliral na JPO-SS. da pomaga nakupiti zaprošene potrebščine ter da sodeluje pri tej akciji. Največ pomaga, kdor prvi pomaga. Podobno vabilo | je dobil tudi hrvaški odbor, ki upravlja takozvani "milijon dolarski fond" za HBZ in Narodno Vječe ameriških Hrvatov.
Prva podružnica, ki je skozi Sansov urad že poslala pri-1 spevek za relif no akcijo ZOJSA, je št. 33 iz Bridgeporta, O. Brat Vitez, blagajnik, nam je poslal ček za $61.50 za prvo ponibč.
Sestra Mcnton, tajnica podružnice v Detroitu, se je odzvala s čekom za $200. Vsoto je prispevala ona in njen soprog Jože Menton. Sestra Knez je sledila s čekom za $100. To je dar Knezove družine. Darovali so: Marv Knez. Mae Knez in Elizabeth Plahter. V pismu se priporoča, da ne bi škodovalo .. ako bi se več pisalo o groznem trpljenju našega nesrečnega naroda Mnogi še vedno spijo. Poskušala bom kaj več nabrati.*'
Naši delavci v Detroitu so med najagilnejšimi. Brat Menton priporoča, da se vodi posebni seznam in kampanjo za prispevke po $100 od ^posameznikov in družin. Svojo sugestijo je podprl s čekom za $200. Dve družini sta torej darovr.li že $300. V tej koloni bomo vodili seznam vseh takih prispevate-ljev. Koliko drugih se bo odzvalo? Vsem omenjenim naša iskrena zahvala.
Prva pošiljka obleke, blaga in drugih potrebščin, je bila poslana iz Detroita v Nevv York dne 5. oktobra. Sestra Menton poroča, da je tehtala 6 ton (12,000 funtov). Pri delu in zbiranju so
pomagali tudi drugi Jugoslovani, kakor tudi prispevali denar za snaženje, čiščenje ln druge stroške. Obdržavali so v ta na-
i
men razne skupne prireditve.
Zelo pridne so tudi naše žene in dekleta v W. Aliquippi, kjer tajniku je sestra Therese Gerzel, članica širšega odbora Sansa. Ta naselbina se je že prej odzvala s številnimi zabojčki šolskih potrebščin. Vse stroške krijejo z dobički od raznih prireditev. Ne dolgo nazaj so priredili "66 party" v ta namen. Priporoča se, da na isti način postopajo tudi druge podružnice in odbori po raznih naselbinah.
Blago se naj pošilja na War Relief Fund of Americans of South Slavic Descent, 282 Ninth Ave., New York, N. Y., denarne prispevke pa skozi Sansov urad.
Darovi za SANS
Brat Charles Gabez. blagajnik podružnice št. 1 v Detroitu, poroča, da so vsi štirje delegati te podružnice podarili konven-čne dnevnice Sansovi blagajni. Poslal je ček za $150. Podružnico so na konvenciji zastopala brata Frank Hreščak in Jože Menton, ter sestri Lia Menton in Mary Knez. Vsem tem iskrena hvala. Podružnica št. 30 iz Sharona, Pa., je ta mesec prispevala $100, po $50 pa št. 2, Chicago, 111., in št. 53. John-stovvn. Pa. Manjše vsote so poslale tudi druge podružnice ter posamezniki. Vsem najlepša zahvala.
a-
Jugoslavia and Italy je naslov brošure, katero bodo naše podružnice dobile iz urada ZOJSA za razdelitev med člane. Uredil jo je in uvod napisal naš častni predsednik Louis Adamič. Vsebina je posvečena izključno vprašanju italijansko-jugoslovanskih mej ter vsebuje članke maršala Tita, drja. Josipa Smodlake in Frana Barbali-ča, ki je veščak v tem predmetu. Spisana je v angleščini. Slovenski tekst članka "O razmejitvi med Italijo in Jugoslavijo", ki ga je napisal dr. Smodla-ka. je bil poslan vsem našim podružnicam pretekli teden. Na razpolago imamo še nekaj izti-sov. Kdor jih želi, naj sporoči v Sansov urad.
Na železnem okrožju Minne-sote se je organiziralo nekaj shodov, na katerih bosta zastopala SANS predsednik Etbin Kristan ter član širšega odbora in tajnik ABZ Anton Zbašnik. Pomaga tudi brat Frank Klune. Na Ely-ju se vrši dne 29. oktobra, 4. in 5. novembra pa v Evelethu in Chisholmu. Podrobnosti bodo objavljene kasneje. V novembru se namerava obdržavati shode tudi v Indianapolisu in Detroitu.
Seja izvršnega odbora SANSa se vrši v Chicagu v petek 20. oktobra.
Urad* za vojne informacije je dne 13. oktobra rekordiral na ploščo govor Slovencem v stari domovini. Uključuje pozdrave Slovenskega ameriškega narodnega sveta ter poročilo o njegovem preteklem in sedanjem de-
DK. DRAr.O M A Iti'611, minister sa pravosodje ia traaaportacijo v šubasieevi vladi. Dr. Marušic. bivši ban Dravske banovine, Je bil eden ismed prvih Slovencev, ki ni bate! imeti opravka t Italijani in Neariei v Ljubljani in je pobegnil v bost« k partizanom .. Slika SANK.
lu za Slovenijo. Govoril je Sansov tajnik Kuhel. Istočasno je bil rekordiran govor o zadružnem gibanju v Ameriki, tudi namenjen za Slovenijo. Tega je govoril blagajnik Sansa brat Cainkar.
Pevski zbor t4Srecko Kosovel"
lim ki so ob momentu največjega navdušenja zapeli himno tretjega rajha. Ko je p. Ambro-u.sto ( jtal. ali si ni želel, da bi bil tudi on zraven? Po njegovem pisanju bi sodil, da mu je bilo. A nekaj pa nam je lahko jasno: Nič se nam ni trebu več čuditi, čemu slovenski katoličani svoje lastne duhovnike šiloma pošiljajo na drugi svet.
V časopisih se tu pa tam argumentira o vprašanju, ali naj bo nežni spol po tej vojni upravičen do možke plače. Nihče pa ni še točno raztolmačil, ali se to vprašanje tiče plač v fa-brikah, ali onih, ki jih možje prinesejo domov v svojih hlačah?
Poročenim ženam bi bilo svetovati, naj skrbe za svoje mo-žičke. tudi ako z njimi niso stoodstotno zadovoljne. Zavedajo naj se. da tega moškega materi-iala vsak dan bolj primanjkuje. Pa kaj šele bo! In končno je tudi nekaj boljše kot nič!
m
Leteti za nežnim spolom ni nobena nevarnost. Nevarnost nastane šele ko ga dohitiš.
tfr
Narava je ustvarila vsakemu ! posamezniku samo en jezik in dvoje ušes. Vzrok? Vzrok je to
V Italiji se nahaja partizan-	da lahko slišiš od drugih dva-
ski moški pevski zbor po imenu	krat toliko kot bi mogel en sam
"Srečko Kosovel", ki šteje do	jezik dopovedati. 40 izvežbanih pevcev. Sestoji1
po večini s Slovencev, ki so pri-	Med prejšnjo in sedanjo pro-
ključeni kulturni skupini X	speriteto je velika razlika. ~ V
ljubljanske udarne brigade Di-	prešnji smo izgubili svoje sraj-
rigira mu profesor zagrebške	ce na Wall Streetu. v današnji
univerze Rado Simoniti, ki je	pa jih izgubljamo v pralnicah komponiral mno«o sodobnih slo-
venskih klasičnih pesmi, med	Ako se slučajno dogodi, da bo njimi "Takem", r Mesečina",	vojne v Evropi že letos konec. "Bolan mi iezi", "Tito" itd. Ta	so veterani, ki bodo vrnjeni z zbor je baje velikanska senza-	bojišč lahko sigurni, da jim priči ia ter vzbuia zlasti med ame-	hodnjo pomlad ne bo treba pro-
riškimi vojaki in civilisti veliko navdušenja. Ameriška igralska
dajati jabolk na uličnih vogalih, iz enostavnega vzroka, ker
skupina, v nji umetnica-igralka jih že sedaj primanjkuje.
IZŠEL JE
DR. KERNOV
Katherine Cornell. ter Briand Ahern, Elaine Perry, Guthrie McClintic in drugi, skoraj ne morejo verjeti, da zamorejo ljudje pod takimi težkimi okol&či-nami kot partizani kaj tako veličastnega in umetniškega gojiti. Naš poročevalec (ameriški vojak neslovanskega izvora I meni, da bi ta zbor moral priti na turo v Ameriko ter pravi: "When I say that it is the great-est choral singing I have ever heard in my life. I am not exag-gerating one bit. The Don Cos-sacks sound like rustv gates in comparison. To us, vvho have never heard these songs or this type of singing, the impact of their work is overpovvering. I am certain that they vvould sweep the population off its feet. You cannot resist the beauty of their songs and voices..."
Ni še dolgo nazaj, ko smo či-tali v* nekaterih listih, kakšni divjaki in razbojniki so ti partizanski "komunisti", ki delajo sramoto slovenskemu narodu! Pač!
Mirko G. Kuhel, tajnik.
Ur
Večina "malih ljudi" na svetu znaša 99 odstotkov. In ta masa bi lahko vladala ves svet, namesto da se pusti vladati od enega odstotka Čas je že, da; večina ta en odstotek odpravi in preneha med sabo drug drugemu vratove rezati. Prične naj rajše prelivati svojo kri. ne za tuje pijavke, temveč za svoje lastne človečanske pravice, do katerih smo mi, katerih nas je 99 odstotkov, prav tako upravičeni. kakor ostali en odstotek ljudi.
*
V zadnjih 25. letih je tehnika napredovala več kot v vsi pre- | tekli ameriški zgodovini. Nado- j mestila je delavce, ne more pa po tem sistemu nadomestiti tudi konzumente.
*
Naše življenje je res silno komplicirano. Na ta svet smo prišli brez svojega dovoljenja in | tako ga bomo morali tudi zapustiti. pa če je komu prav ali ne. Marsikdo se zaveda, da ga ne bo nihče pogrešal. In svet pa nas ne. Na ti zemlji so nas ve-
«f - ~ I	dno krivo sodili in nikoli prav
Ntftlfai nrnkl7!l	razumeli. Ko smo se rodili, smo
ncKdj urooiza bili angelji; ko smo dorasli v
Chicago, III. — To pišem na f*nt°vsko dobo, so nas imeli za
Angleško-slovenski
BESEDNJAK
Cena $5 s poštnino vred
NAROCiLA SPREJEMA
I JU J
M
i'
PROI
2301 SO. LAVVNDALE AVE., CHICAGO 23, ILL.
moj 58. rojstni dan 2. okt.
Iz fotografičnih posnetkov planeta marša astronomi sklepajo, da je marš letos obkrožen z izredno vročim zračnim pasom. Morda pa imajo letos tudi tam glavne državne volitve? fr
Nedavno mi je prijatelj na-svetoval, da naj grem v turško kopel. "Mogoče ti bo pomagalo," je rekel. En dan premišljujem, kaj bi storil. Končno sem se odlomil, da bi bilo morda zares dobro po sedmih letih moje "ar-thritis" bolezni poskusiti še turško kopel. Verjemite mi, ti tur-ki so me mazali in drgnili po obeh straneh, niso pa mi bolezni olajšali, pač pa so me olajšali za pet "copakov". Ob tej priliki sem se prepričal, da ni med čikaškimi "turki" in turško "nevtralno" vlado nobene razlike. Mar ni tudi ona skozi to vojno mažala po eni strani demokratične države in po drugi pa fašistične in dobivala od obojih municijo, blago in denar? Turki znajo!
Nedavno sem čital, kako so v ljubljanski operi obhajali Hitlerjev rojstni dan. Upam, da je bil to njegov zadnji. Nobena krvoločna zver na svetu ne doživi starost 55 let, a Hitler jih je. Te slavnosti velikemu firerju v čast" se je udeležil tudi ljubljanski škof in se pridružil osta-
peklenščke. kp pa smo dosegli moško starost, pa za bedake
Ako se poročiš in vzgojiš veliko familijo, te nazivajo za ignoranta, če pa nimaš otrok, ti očitajo, da nisi patrijot. Ako ostaneš bečlar, te dolže, da si brez človeškega usmiljenja. Ako zahajaš v narodne domove, si pijanec. akp ne, pa skopuh. * --------^
Ako si reven, pravijo, da si brez možgan; če si bogat, pa pravijo, da imaš srečo na svetu. Ce imaš možgane, pravijo, da si "smart", a ob enem te imajo za "kruka".
Ko smo prišli na svet, so nas vsi hoteli poljubljati. Predno se poslovimo z njega, nas bodo brcali.
Ako slučajno mlad umrješ, trdijo, da je bila sijajna bodočnost pred tabo Ako pa doživiš pozno jesen človeškega življenja pa vsi žele, da bi čimprej napisal svoj testament. Takšno je naše življenje "od zibelke do groba".
Wendell VVillkie je bil tudi *den izmed onih, ki je svet spoznal za taktnega kot je šele po 50 letih življenja. To spoznanje Je bilo zanj smrtni udarec, ne pa njegovo srce. Življenje in njegovo srce mu je ubila reakcija, a tudi ona mu bo morala prej ali slej slediti v grob.
John Chamazar.
Churchill na dehi
za lfck (tagcvor z
USSR, ki hi držal
(Nadaljevanje s 1. strani.)
ustanovitve pa do te vojne niti ene vlade, ki bi ne gojila do U. S. S. R. sovražnih tendenc. Grška republikanska vlada, ki je bila za prijateljske odnošaje z Rusijo, je bila strmoglavljena in nadomeščena s fašistično orientiranim monarhom. Iran in Irak so si lastili Angleži za svojo sfero, Turčijo pa za svojo varovanko in zaveznico. Francozi so vladali v Siriji, Angleži so in še gospodarijo v Egiptu in večali manj v vsem ostalem arabskem svetu, razen v tistem, ki je pod Francozi.
To se je v tej vojni zelo spremenilo. Sovjetska unija se ni zrušila, kakor je svet pričakoval, ampaka postaja od dne do dne mogočnejša in čezdalje bolj vplivna svetovna velesila.
"Varnostnega oklepa" konec
Ena izmed posledic njenega uveljavljanja v Evropi in v Aziji je konec "sanitarnega kordo-na ki sta ga ustvarili ob nji angleška in francoska diplomacija. s sodelovanjem Vatikana, poljske reakcije in s pomočjo kapitalizma vseh dežel.
Angleže skrbi, če morda ne bodo šle Stalinove ambicije po tej vojni predaleč, namreč, če nimajo namen izpodkopati angleške premoči v Sredozemlju. Tu so angleška olj*na bogastva tu je velik center angleške trgovine in glavna angleška pomorska pot v Indijo.
Obisk z resno nalogo
Tako sta šla 9 oktobia Churchill in Eden spet v Moskvo, da se s Stalinom inMolotovcm pomenita. kako vse te križajoče *e interese po tej vojni usoglasiti da bosta obe velesili lahko :i-veli v mirnih odnošajih m?d sabo in brez ruvarenja druga proti drugi. Kajti pred to vojno je Rusija Veliki Britaniji nagajala kolikor je največ mogla, v Evropi s kom interno, v Mali Aziji z geslom, da spadajo pri-rodna bogastva ljudstvom on-dotnih dežel, torej naj jih tujim kapitalistom vzamejo; ščuvala je prebivalstvo Indije, naj vrže angleški imperializem s svojih ram, in na Kitajskem pa jc ru-varila proti evropskemu in ameriškemu imperializmu z geslom, "Azija Azijatom!" Sedaj se ga poslužuje Japonska.
Glavne točke, ki potrebujejo sporazuma
Prvotno sta angleška in ameriška vlada v posvetovanjih s sovjetsko vlado želeli od nje izvedeti njene namene z ozirom na "komunizem". Ali ga bo Rusija še usiljevala drugim deželam?
Molotov je na sestanku v Moskvi Edenu in Hullu na to vprašanje odgovoril, da se Sovj. unija ne bo umešavala v notranja vprašanja drugih dežel, ali z drugimi besedami, da ne bo vprizarjala komunističnih revolucij.
Ampak to ni pomenilo, da ji je vseeno,Nče dežele okrog nje spet dobe take vlade, ki ji bodo sovražne. To je vzrok, čemu je poljsko vprašanje postalo tako opasno, a bo vsekakor rešeno po željah Moskve, dasi s koncesijami angleški in ameriški diplomaciji. To ie vzrok, čemu Rusija podpira Tita, in čemu je s tako naglico zasedla Bolgarijo in izganja nemške čete iz Rumuni-je in Madžarske. In ob enem pritiska na Turčijo, da naj rajše postane sovjetska "sfora vpliva" namesto angleška, kot je sedaj.
Stari interesi in spori
Vse to so stari interesi v novem političnem ozračju. V Londonu upajo, da kakor jjm je bilo m<\goče vzlic vse-.nu koncem konca skleniti zvezo s carsko Rusijo, tako jim Jo bo mogoče utrditi s sedanjo, ki je bila sicer že sklenjena in velja za dvajset let. to<fa še nima močnih tal. Zveza brez trdnih tal pa je rahla stvar. V nadi, da jo utrdita na temelju skupnega sporazuma z razdelitvijo sfer vpliva, to je. da ne bi hodile druga drugi v zelnik, sta se odločila dva najspretnejša torijska državnika angleškega imperija za njuno nedavno pot v Kremlin. Pravijo, da sta svojo misijo za
Anglijo zelo uspešno izvršila, in s tem tudi za Sovjetsko unijo, Koliko sta v resnici uspela, pa bo pokazala morda že bližnja bodočnost.
NEWY0R*KA DRUŠTVA NA DELU ZA POMOČ JUGOSLAVIJI
New York, N. Y. — V tem mestu delujejo Jugosjovanska društva skupno, bodisi v delu za osvoboditev Jugoslavije, kot v raznih drugih skupnih akcijah, in od 18. sept. dalje, ko je dobil ZOJSA licenco za zbiranje in za dostavljanje potrebščin v Jugoslavijo, tudi za relif.
Na sestanku v ta namen, ki se je vršil 18. sept., je nad sto navzočih zastopnikov slovenskih, hrvatskih in srbskih društev sklenilo relifno akcijo pod okriljem odbora teh skupnih društev takoj organizirati. Oziroma, posamezna društva so jo vodila že prej. Dalje so zaključili, da se ves dosedaj nabrani denar v približni vsoti $15,000 izroči novi relifni organizaciji, ki jo je ustanovil ZOJSA.
Zastopniki so ob enem izdelali obsežen načrt za zbiranje obleke in drugih potrebščin, ki jih bo poslala v stari kraj s prvo ladjo, ki bo na razpolago, prei omenjena nova relifna ustanova.
Relifni odbor jugoslovanskih društev v tem mestu pa se uradno imenuje War Relif Fund of AmericaTis of South Slavic Descent for Greater Nevv York. V odboru so zastopani Slovenci, Hrvati in Srbi. Izmed prvih so v njemu Joseph Zavertnik. •^udvig Mutz, Anna P. Krasna in več drugih. — P.
Tuberkuloznih v USA več kot domnevano
V Pennsylvaniji je bilo do letošnjega 31. julija izmed vpo-klicancev na nabor odklonjenih 18,210 fantov vsled tuberkuloze.
Glad V Grčiji privabil jetiko med ljudstvo
Izmed šest milijonov prebivalcev v Grčiji, s katerimi je bil v stikih Rdeči križ, je en milijon bolnih na jetiki.
KO SE VLEZETE K POČITKU: TRINERJEVO GRENKO VINO
Aka boste jemali Trinerjevo grenko vino z vitamini B-l predno se vležete k počitku, boste naslednje jutro vstali kot prerojeni. Povžili boste svoj zajutrek z najboljšim apetitom; svoje delo boste začeli pravilno in razpoloženi boste z najboljšim humorjem ves dan. Trinerjevo grenko vino je priznano kot najboljše odvajalno sredstvo. Uživajte ga po navodilih, ki so na steklenici, in sprevideli boste, da vas bo vedno zadovoljilo. Nabavite si ga v bližnji lekarni. Ako vam ne more postreči z njim v teh izrednih dneh, pišite ponj na Joseph Triner Corp., 1333 S. Ashland Ave , Chicago 8. 111.
JOHN SELAK V LOS ANGELESU POHVALIL PROLETARCA
John Selak v Los Angelesu si je naroČil Proletarca pred letom. Dasi mu naročnina ni še potekla, jo je letos 6. oktobra že obnovil in vrh tega poslal $15 v sklad dvestoterih. O listu pravi, da mu zelo ugaja in obljublja poslati kak dopis, kadar bo utegnit. On obratuje delavnico "Selak Iron and Machine VVorks".
Francoski posvetovalni zbor dobi 246 članov
Ko je bil v Alžiru ustanov-j ljen francoski osvobodilni odbor. je bil brez kake avtoritete nad sabo, razen zavezniške vojne oblasti. Pod de Gaulleom pa mu je bila dodana še takozvana posvetovalna skupščina, v katero je bilo imenovanih 60 članov pripadajočih tistim strankam, ki so ostale nasprotne ne samo nerftškim okupatorjem, temveč prav tako tudi Petainovi vladi v Vichyju.
Od kar pa je šla de Gaulleova j provizorična vlada v Pariz, da-I si jo ameriška in angleška vlada še nočeta priznati za vlado, je posvetovalna skupščina povečana na 246 članov. Dasi nima pravice sprejemati postav, je vendarle to avtoriteta, s katero se mora vlada posvetovati, in ki lahko njene posamezne člane kritizira in jih tudi primora s svojo moralno silo na resigna-cijo.
DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK
eev* knjižica, s poljudnimi navodili kako posuti AMERIŠKI DR2AV. UAN.
Poleg vprašanj, ki jih navadno sodniki stavijo pri izpitu za državljanstvo, vsebuje knjižica ie v II. delu nekaj važnih letnic iz zgodovine Zedinjenih držav, V III. delu pod naslovom RAZNO, pa Proglas neodvisnosti, Ustavo Zed. držav, Lincol-nov govor v Gettysburgu, Predsedniki Zedinjenih držav in Poedine države z glavnim mestom, Številom prebivalstva in velikostjo.
CtM kajitici »e »amo 50 ee»l»T l poitniao vred.
Naročila sprejema:
Knjigarna Proletarca
tSOl S. Laandale Avenue CHICACO 23, ILL.
...................
POSLUŠAJTE
vsako nedeljo prvo in nqj-starejšo jugoslovansko ro dio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja WGES, 1360 kilocyclev Vodi jo Georae Marchan
Francija rabi več rojstev
Vladni krogi v osvobojeni Franciji se med drugim pečajo tudi s problemom, ki je nastal vsled zmanjšanja rojstev in z naraščanjem smrti. Treba je dvigniti življenski standard vsega ljustva, pomagati podhranje-nim otrokom k zdravju, in matere pridobiti roditi več otrok. Ako se družine ne povečajo, ne bo nove Fpancije, pravi poročilo vladnega oddelka za socialno skrbstvo. Vlada se je ob enem odločila ustanoviti nov portfelj v kabinetu — ministrstvo za družinsko skrbstvo.
!	PRISTOPAJTE R
; SLOVENSKI NARODNI o
•	PODPORNI JEDNOTI !!
1 < t
! NAROČITE SI DNEVNIK ]j
| "PltOSVETA"
Stan« m celo l«to $6.00, pel ku UOO
t
) Ustanavljajte nova društva.
•	Deset Članov (ic) je treba ta ! novo društvo. Naslov za list in j | 1 za tsjnlfitvo je:
2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO 23, ILL.
Leteči roboti zahtevali veliko žrtev
"Leteči roboti", ki so jih Nemci spuščali s svojih bombnih skrivališč ob francoskem in nizozemskem obrežju na London in okoliške kraje v Angliji, so vzele življenje blizu 6.000 ljudem. 16.000 je bilo od njihnih eksplozij ranjenih in nad milijon hiš jc bilo razdejanih ali pa poškodovanih.
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN and SURGEON
3724 West 26th btreet Tel. Cravferd 22IS
i
OFFICE HOURS:
1:30 te 4 P. M.
iEzcept Wed. and San.) 6:50 le 6>30 P. M.
(Ezcept Wed., Sat. and Sun.)
ke«. 2211 Se. RldVewey Ave. Tel. CravrferJ 6440 If ae aa«wer — Cal A vatla S700
BARETINCIC & SOM;
POGREBNI ZAVOD
Tel. 20-261
424 Broad Street JOHNSTOWN, PA.
'mmmmiimmmiiimmn
TKI MARCH OF LABOR
A FRIEND OF THE COMMANDER-IN-CHIEF
^Ut PlRST 8'MOUr©AV LAW POR. CHItP VVORKERS WAS CHACffP
IUINOIS IN l*03.
We suppose anybody who knovvs hovv news is slanted vvill under-stand why so much publicity wa3 given to the story about the brawl at the Teamsters' Union «atl*ering in Nevv York, where President Roosevelt made his opening campaign speech.
It vvas a good story for the Republicans. It was intended to make people — especially people in rural communities, where unions are not universally favored — believe that the gathering was a rough-neck affair and that Roosevelt boosters are an American brand of storm troopers.
Hovvever, it ls not surprising that many people should consider opposition to Roosevelt as a crime worthy of at least a right to the javv.
The fight itself fits vvith the attitude of pro-administration forces vvho have persistently taken the position that the edicts of the president are equivalent to lavv. It fits vvith the slimy implication of the often« voiced expression, "Hitler vvould be pleased to hear you say that," vvhich has been used against Americans who questioned the wisdom of Roosevelt or his right to do even those things vvhich vvere later declared unconstitutional.
That fight. vve say, fits vvith the Fl EllRER PRINCIPLE vvhich has been accepted by many of Roosevelfs follovvers and vvhich has been strenthened by the insistence vvith vvhich he has been referred to by civilians as "our Commander-in-Chief."
As the story is told, vvhat appears to be the ultimate crime com-mitted by the Navy man vvas that they refused to state their political allegiance to the "Commander-in-Chief" and that, in defending themselves, they had "struck a friend of the Commander-in-Chief."
We remember the old adage, "Lord protect me from my friends; I can take čare of my enemies my«elf," and syrapathize vvith Mr. Roosevelt. He probably vvas embarrassed by the ardor of his supporters in this čase.
Hovvever, lt is up to him to do more than he has done—vastly more than he did vvhen he referred to himself as "Commander-in-Chief" in agree ing to run for a fourth term—to kili the fuehrer vievv-point vvhich obsesses so many of his friends.
The quantity and the quality of homage paid to Roosevelt by many people is both sickening and dangerous. It dcesn't fit vvith democracy. lt just "aint" American.—Reading Labor Advocate.
FftW STATES MAVUAHB 5tlfVLATH06 THAT HO V*-PiPltZ SHCULVto&im-Vi EMFtOV AHi KC*** z VVEENSMfC*i CH»U>'B»R!H
iou MiPCf&oiiZlD' LA80R iM rf5 esn>iNc» F&rr fca CSiCMT
UZMFOdMlM&J 1Httl*lHi USH0A/
ARHIV P09CJIS JCMPfP FROM 800,000 IM \9AO AlMOST ILfM MlUION /Al 1943.
fc/rBcwos *&uMLYJ
Economic Lesson III
Westbrook Pegler complains constantly about the lack of demo-cracy in trade unions. But vvhile some unions are run from the top, the overvvhelming majority of unions have regular conventions and elections of officers. 0
But vvhat about democracy in industry? The Metropolitan Life Insurance Company, for example, is legally ovvned by the 29.000,000 persons vvho hold more than 40,000,000 MetropoliUn Insurance policies. Each policy holder, no matter hovv much insurance he holds, is entitled to one vote for company officers. 80 per cent of the policies are held by vvorkers. Yet there is not one vvorker representative on the Metropolitan Board of Directors. The company's board has 24 directors vvho are con-nected vvith 137 other corporations; but not one vvith any trade union connection. In 1937-38, the company spent thousands of dollars fighting unionization of its agents. This never vvent to the policy holders for approval.
At annual meetings of nearly every corporation in the country. few stockholders appear to čast their vote for company directors, although each share of stock entitles the ovvner to a vote. Usually, no candidates are nominated to oppose the hand-picked directors selected by the company, using company funds, send out proxy forms soliciting thc vote of each stockholder and it vvould require hundreds of thousands of dollars to challenge the smooth-aunning proxy machinei*y of large corporations.—The Nevv Leader:
Nazi Liquidating Remnant Of Their Opponents
A Yugosluv Weekly Devoted to the
Interest of the Workers •
OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau
PROLETAREC
education
organization
co-operative
com mon we alth
NO. 1936.
PvklUkad W««klr al 23« 1 S«. L«wn«UU A v«.
CHICAGO 23, ILL. October 18, 1944.
VOL. XXXIX.