primorski uTr'p PORTOROŽ AVGUST 2000 leto 6 številka 78 cena 120 SIT/Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/ ~lC Banka Koper Minister kritiziral portoroški turizem smi„ ,v Igralništvo v primežu - ir '$ iiK < < »«• - « * l ' • t'"- - j „ ^ ' Stran 6 vseobsežne konkurence Tretja koncesija družbe za prirejanje posebnih iger na srečo Casino’ Portorož bo v Čatežu. V petek, 8. septembra otvoritev prenovljenih prostorov Enote Casinoja v Lipici. Laguna - Morski park Bernardin J Najprej odloženo, nato v (stran 7 prvem branju sprejeto 4. srečanje lokalnih časopisov Slovenije bo v Portorožu (stran 3 EXPRESS OPTIKA Najlažja očala na svetu brez okvirjev in vijakov v FOTOOPTIKI RIO Ljubljanska 24 IZOLA Tel. 600-500 Lucija AHEAD d.o.o. odpovedal stanovanjskimi hišami Nova letalska povezava med Mariborom in Portorožem Podjetje Albatros Airlines d.o.o. s Ptuja je uvedlo novo redno čartersko panoramsko povezaveo med Mariborom in Portorožem. Prvo letalo z mariborskega letališča je pristalo na letališču v Sečovljah 4. avgusta 2000. Let traja 50 minut, cena povratne letalske karte je 14.990 SIT. Gre za novo 12-sedežno poslovno turistično letalo Cessna Grand Caravan 208 B. Z letalom seje pripeljal tudi minister za malo gospodarstvo in turizem Janko Razgoršek. Na priložnostni novinarski konferenci, na kateri so sodelovali Janko Razgoršek, minister za malo gospodarstvo in turizem, predstavnik Ministrstva za promet in zveze, Milan Krajnc, direktor Uprave RS za zračno plovbo, predstavnik Mestne občine Maribor, županja Občine Piran Vojka Štular, direktor Aerodoma Maribor Aleš Walland, direktor JP Aerodrom Portorož Anton Kovšca in Silvo Sok, direktor družbe Albatros Airlines, nismo mogli izvedeti, ali bo ta relacija trajna. Ministrstvo ni dodalo kakšnega tolarja, letališči Maribor in Portorož pa jim bosta šli na roko. Anton Kovšca je z zadovoljstvom ugotovil, da je na letališče priletelo kar za 29% več tujih letal, domačih letov pa je izgleda manj. pogodbo o upravljanju s “Žal ugotavljamo, da ne moremo več izpolnjevati pogodbenih obveznosti, delno zaradi naših tehničnih problemov, v večjem delu pa zaradi vse večjega števila neplačnikov, kar pomeni tudi našo veliko finančno nelikvidnost in zadolženost. Storitve po pogodbi o upravljanju bomo za vašo stanovanjsko hišo opravljali do 30.9.2000." Letošnji GTZ bo v Kranjski gori 47. gostinsko turistični zbor Slovenije bo 17. in 18. oktobra v Kranjski gori. Tako kot običajno bodo gostinski in turistični delavci na otvoritvi srečanja ocenili uspehe letošnje še ne ravno zaključene turistične sezone. Kakor koli že, ugotovili bodo lahko, da smo dobili novo nacionalno turistično organizacijo (SNTO), nazdravili 95. rojstnemu dnevu Turistične zveze Slovenije ter je bila letos vendarle ena najboljših turističnih sezon po osvoboditvi Slovenije - 10 do 12 odstotkov več turističnih prenočitev in tudi spoznanje, da so Slovenci pridno spremljali promotivne akcije - letujte doma, dopust pa tudi tokrat množično preživeli na Hrvaškem. Svoje znanje in spretnosti bo tudi letos pokazala stroka. Morda bo vam všeč kunčja obara v kotličku,telečja krača, dober cocktail...? TERME*® PALAČE Portorož Portorose Slovenija Mesec FIZIOTERAPIJE v Termah Palače. V tem mesecu vam nudimo: elektroterapijo, magnetoterapijo, termoterapijo, mehanoterapijo in kineziterapijo vse z 10 % popustom ter posebno ugodnost: vsakih 10 terapij mehanska masaža BREZPLAČNO. S 30 % POPUSTOM si lahko privoščite vstop v savne in tepidarium. V Thalasso centru pa lahko izbirate med izjemnimi storitvami, kot so: Thalaxion, Škotski tuš, Vichy masaža, Multi jet masaža, whirlpool s slanico,... Zdravje je sol življenja. Vabljeni v Terme Palače Informacije in rezervacije: tel. (05) 696 5011,696 5012 PVC OKNA m VRATA iz energetsko najvarčnejŠih PETKOMORNIH profilov / ŠIRINE 7 cm, trojno tesnenje Tel.: 063 759 13 80. fax: 063 754 478 Tel.&fax: 061/724 61 13 V Izoli bo veselo Izolsko poletje se počasi zaključuje. Krona vsega kar seje dogajalo - in tega res ni bilo malo - bo tradicionalni ribiški praznik, na katerem si boste lahko privoščili tudi ribe. Začel se bo v petek, 25. 8. in končal v nedeljo 27. 8. 2000. Program bo podrobneje predstavil Center za kulturo, šport in prireditve Izola, v sredo 16. avgusta ob 11. 30 v klubskem prostoru Kulturnega doma v Izoli. Izolski Ribiški praznik je takoj za Koprsko nočjo najbolj množično obiskana prireditev na Obali. NAJEM IN PRODAJA AVTODOMOV V- s*. ^ ... LM I« 13 D11% GOIN H GSM; 041 630-316, 041 614-300 Vojkovo nabrežje 4 DiskoNi MArtkET PETRA LucijA JulijA In AvgusiA pockljŠAN URiviik PoNEckljEk - SoboTA 7.00 do 24.00 ure NEdsljA 8.00 do 1 5.00 ure Ucjodrrv rvAkup - Akcijski ce/xe Foto color laboratory - Obala 7, Bernardin, 6320 Portorož - Tel.: +386 66 674-5342 Foto color laboratory - Obala 41, Portorož, tel.: 066/674-5100 - Izdelava fotografij, prodaja fotografskega materiala in opreme IZDELAVA FOTOGRAFIJ V ENI URI - RAZVIJANJE DIAPOZITIVOV -IZDELAVA FOTOGRAFIJ IZ DIAPOZITIVOV - PRODAJA FOTOMATERIALA IN OPREME ' / ' / ■ w Odprto pismo zunanjemu ministru Peterletu Spoštovani gospod zunanji minister! Želim vas obvestiti, da so 21. julija 2000 moji 12-letni hčerki Desire Joras neupravičeno vročili priporočen dopis št. 267 Hrvaškega vodnega gospodarstva, Izpostava Buzet - odločbo o plačilu nadomestila za odvod meteornih voda. Dopis, ki je bil namenjen meni, so naslovili na neobstoječi naslov Mlini 73 Buje, zaradi česar menim, da upravni organ Republike Hrvaške spet grobo krši dogovor, da se pred sklenitvijo bilateralnega sporazuma o poteku državne meje med R Hrvaško in R Slovenijo vzdrži vsakega pravnega dejanja, ki bi utegnilo prejudicirati potek državne meje. Zato vas kot prvega diplomata in ministra za zunanje zadeve RS pozivam, da na omenjeno provokacijo ustrezno odgovorite in zaščitite slovenske nacionalne interese. Sem lastnik stanovanjske hiše na praceli št. 4651/0 v katastrski občini Sečovlje na območju geodetske uprave Koper. Torej v kraju, katerega slovenska državna pripadnost ne bi smela biti vprašljiva. Kot slovenski državljan s stalnim prebivališčem v Sečovljah št. 1 in svetnik občine Piran upravičeno pričakujem, da bodo upravno-prav-na vprašanja v slovenski katastrski občini, k. o. Sečovlje nedvomno je, urejali slovenski državni organi. Ker je, kot vam je gotovo znano, v preteklosti prišlo do hudih napak pri postavitvi kontrolnih točk v priobalnem sektorju takrat - in tudi danes - neugotovljene državne meje, se reka Dragonja s hrvaške strani povsem neutemeljeno tretira kot mejna reka med državama. Če bi Slovenija znala potegniti odločnejše poteze zoper očitno uzurpacijo slovenskega ozemlja z ilegalno postavitvijo hrvaške kontrolne točke na parceli št. 5451 k.o. Sečovlje, bi v trenutku odpadla bojazen, da bo Slovenija naposled ostala še brez dela Piranskega zaliva. Hrvaška spretno rahla slovensko suverenost nad kraji ob reki Dragonji in deloma Piranskega zaliva tako, da na nepraven način prevzema del jurisdikcijskih pristojnosti. Da je to res, potrjuje blagoslov črnih gradenj na parceli 4625 (spet k.o. Sečovlje in po letu 1993 izpeljana ponareditev zemljiške knjige za levi breg Dragonje, brez katerega hrvaški upravni organi (slovenskim) prebivalcem na tem območju seveda ne bi mogli vsiljevati svoje volje. Žal so pred takšnim postopnim prisvajanjem pooblastil hrvaških upravnih in državnih organov slovenski diplomati ostali vse preveč neodločni. Brez iskrene podpore s strani zunanjega ministrstva in drugih državnih organov RS, prebivalci levega brega Dragonje ne bomo sposobni vzdržati asimilacijskih pritiskov sosednje države. Kot prvega moža slovenske diplomacije vas prosim za pomoč pri: - zagotovitvi nemotenega in prostega dostopa prebivalcev levega brega Dragonje na svoje domove in službena mesta; - ponovni priključitvi telefonskih naročnikov na slovensko telefonsko omrežje, prisilno odklopljenih v letu 1995; - priključitev na elektroenergetski sistem Republike Slovenije. Pričakujem tudi, da boste pri hrvaških oblasteh posredovali, da nam vsaj v bodoče uradne dopise, kakršne koli vsebine, pošiljajo prek diplomatske pošte na pravi naslov, saj sc bo le tako vneslo vsaj malo reda v klobčič zmede starih jugoslovanskih časov, katerih posledice v veliki meri čutimo prav prebivalci ob Dragonji. Joško Joras, Sečovlje I. Svetnik občine Piran Sečovlje - prve koalicije že na obzorju? Levosredinske opcija vidi uspeh le ob tesnejšem sodelovanju Ko so se 22. julija 2000 ob sečoveljskem letališču zbrali nekdanji borci iz občine Piran, upokojenci, invalidi, izgnanci in drugi dobro misleči ljudje (bilo jih je okorg 300) in združno proslavili pomembni obletnici; 55.obletnico osvoboditve in 22. julij (nekdanji) Dan vstaje slovenskega naroda, še slutili niso, kako se bodo v naslednjih dneh razpletale politične razmere v Sloveniji. Vedeli pa so, da piha v Sloveniji nov veter, ki jih sili k političnemu združevanju. Na odru, na katerem so Istrski vinogradniki igrali in peli domoljubne pesmi iz partizanskih časov, so se zvrstili ugledni govorniki; Županja Občine Piran Vojka Štular, Riccardo Giacuzzo, predsednik Združenja borcev in udeležencev NOB Občine Piran, Aurelio Juri, poslenec ZLSD v Državnem zboru, dr. Dimitrij Rupel, nekdanji zunanji minister, upokojeni novinar Dela Gustav Guzej, Pavel Godnič, predsednik občinske organizacije Demokratične stranke upokojencev DeSUS Piran. Za veselo razpoloženje pa je zopet poskrbel Andrej Jelačin (Toni karjola) z molitvijo “Marija pomagaj”. Borci so zaploskali županji Vojki Štular, ki je v svojem uvodnem pozdravnem nagovoru poudarila potrebo po večji strpnosti med ljudmi v strankarskem življenju, medsebojnem spoštovanju vseh, tudi različno mislečih ter spoštovanju svetlih tradicij naše zgodovine. Proslavili so tudi 22. julij - Dan vstaje slovenskega naroda, praznik, ki ni več uradno zapisan v koledarju države Slovenije in katerega bi nekateri radi preprosto pozabili. “Tega praznika nam nihče ne more vzeti”, še manj pa izbrisati iz naše zgodovine, je dejala Vojka Štular. Dr. Dimitrij Rupel (LDS), kije sedel skupaj z Županju Vojko Štular (ZLSD) je izrazil zadovoljstvo - in tudi srečo- da je lahko med nekdanjimi partizani, borci NOB, ki je predstavljala temelj povojnega evropskega življenja. Aurelio Juri, poslanec ZLSD v Državnem zboru, prepričan v zmago ZLSD na jesenskih volitva 15. oktobra, je prveič javno in glasno povabil k sodelovanju strankarske tekmece LDS. Tudi Pavel Godnič, predsednik piranske DeSUS je v svojem kratkem nagovoru zaslutil nov duh sodelovanja levosredinske opcije na lokalni ravni. Ali bo resnično prišlo do presenečenj in čisto nove vrste predvolilnih dogovorov med LDS, ZLSD in DeSUS, bomo kmalu videli. FOTO: F K- IN FORM A Rekli so Na srečanju Združenja borcev in udeležencev NOB Piran, 22. julija 2000 v Sečovljah Dr. Dimitrij Rupel "Srečen sem, da sem med vami, borci." Andrej Jelačin (Toni Karjola) “Naša Zdravljica, je edina državna himna na svetu, ki propagira alkohol. Gospod Kučan je včasih govoril, da je slovenski narod predan partiji. Kakšni partiji pri oštji. Partija je šla k hudiču, alkoholikov je pa zmeraj več. Če bo šlo tako naprej ne bo več tale Zdravljica naša himna, ampak tale: “Marija k tebi uboge reve, mi zapuščeni vpijemo. Objokani otroci Eve, v dolini solz vzdihujemo. Vi bi radi imeli vstajo? Ste prinesli s seboj viagro?” Aurelio Juri (ZLSD), poslanec DZ “Pripravljeni smo, da krmilo prevzamemo tudi mi in bomo zraven povabili tudi Liberalno demokracijo Slovenije. Prav zeradi tega - in ne pozabimo tudi Demokratične stranke upokojencev - in resno mislimo na vse tiste manjše stranke, ki gledajo levo in ki bi rade sodelovale v nekem širšem zavezništvu levosredinskih sil, ki bodo lahko jutri garancija za to, da bomo vrednote, ki jih danes tukaj proslavljamo, tudi v prihodnost nosili s ponosom.” Izročilo mladim Pesem, ki jo je v Sečovljah deklamiral Andrej Jelačin Mi nismo hoteli sovraštva in kletve, mi nismo hoteli požganih domov, mi nismo hoteli uničenja žetve, mi nismo hoteli solza in grobov. Branili smo polja, branili gozdove, branili smo mesta, branili vasi. Umirali smo za bodoče rodove, za tiste, ki bodo, ki jih še ni. Še kdaj vas bo sovražnik poskušal ukleniti v okove. Branite svobodo, kot smo jo mi! Pavel Godnič, predsednik DeSUS Piran “Čutim, da piha z desne nekakšen veter” Toni Karjola je iz zanesljivih virov zvedel zakaj nekateri z vladnega vrha niso mogli priti na srečanje borcev v Sečovlje. “Gospod Bajuk ni mogel priti, ker perc možgane doktorju Zagožnu. Janez Janša ne more priti, ker je povabil Kučana na večerjo. Dr. Drnovšek je na porodniškem dopustu, zato je namesto njega prišel dr. Rupel. Gospod Ivo Hvalica tudi ne more priti, je v bolnišnici, ker je požrl mikrofon. Gospod Jelinčič nema cajta, ker trenira skoke v Lipici. Mora skočiti 4 procente za vstop v parlament. Ali veste kdo je obljubil, da bo prišel? A veste kdo. Joj, poštenjak. Gospod Marjan Podobnik. On bi zanesljivo prišel, ampak nima prevoza. So mu ukradli avto, pa tudi zdaj se uči telefonirati pri Telekomu. Vse glih se bomo lepo imeli”. Gustav Guzej “Mi vsi, ki smo se tukej zbrali smo čutili potrebo, da obnovimo in požlahtnimo spomine na velike zgodovinske dogodke. To je na obletnico osvoboditve in na obletnico vstaje slovenskega naroda. Toda, niso to samo spomini na preteklost, predvsem so v naših srcih spomini in želje na tiste vrednote, za katere je šlo v boj na desettisoče slovenskih ljudi in za katere seje bojevalo več ali manj vse slovensko ljudstvo. Leta 1941, ko je šlo za biti ali ne biti, se je v srcih mnogih ljudi takrat zavestno porodila odločitev, da je bolje stoje umreti, kot kleče živeti. Na Primorskem sc, zlasti starejše generacije, prav dobro spomnijo, kaj je pomenilo življenje pod fašistično Italijo. Nad 120.000 Slovencev -Primorcev je moralo iz domovine po svetu s trebuhom za kruhom. Pa ne zaradi tega, ker bi bili lačni, ampak zato, ker so bili Slovenci in jih je italijanski fašizem hotel spodriniti s tega sveta. Naš razvoj lahko razvrstimo v štiri glavna zgodovinska obdobja. Četrto se je začelo leta 1990. Upali smo na državo s socialnim predznakom. Te naše velike težnje, naše sanje, se niso uresničile” 4. srečanje lokalnih časopisov Slovenije bo v Portorožu Prvo srečanje je bilo v Rogaški Slatini, drugo v Portorožu, tretje v Slovenskih Konjicah, četrto pa je zopet v Portorožu, v prostorih hotela Slovenija, v petek 1. septembra 2000. Organizacija je bila zaupana Primorskemu utripu. Lanskega srečanja se je udeležilo 96 novinarjev lokalnih časopisov, urednikov, direktorjev medijskih hiš, ekonomskih propagandistov in gostov. V Sloveniji je skupaj 715 tiskanih medijev, od tega 308 javnih glasil, od tega 58 lokalnih/pokrajinskih časopisov. Lani je bilo 15 občinskih časopisov, vendar to število ne narašča več tako, saj vlogo lokalnega informiranja za lokalne skupnosti prevzemajo lokalna glasila. Lokalni časopisi v Sloveniji dosežejo že skoraj 200. 000 izvodov naklade, kar ni zanemarljiv podatek. Po najnovejših raziskavah so se tiskani mediji že znašli v položaju velike konkurence elektronskih medijev, tudi zato in pa zaradi slabšanja kupne moči prebivalstva, naklade praviloma ne naraščajo več. Na srečanju bosta v ospredju dve poglavitni temi; Referat o lokalnem informiranju v sodobni informacijski družbi in razširjena okrogla miza o aktualni temi s področja v gospodarskem in političnem življenju ter vplivu medijev na najnovejša dogajanja. Na okroglo mizo je organizator povabil tudi predstavnike lokalnih skupnosti, inštitucij in gospodarstva. Na srečanju bodo razglasili tudi oglaševalca in bralca leta lokalnih časopisov Slovenije in ustanovili Združenje lokalnih časopisov Slovenije. Program 4. srečanja lokalnih časopisov Slovenije Portorož, kongresna dvorana hotel Slovenija, 1. september 2000 10.00 ZAČETEK SREČANJA - Glasbeni nastop - Pozdravni nagovor Županje Občine Piran, Vojke Štular, prof. in drugih vidnih predstavnikov asociacij, Urada Vlade RS za informiranje, raziskovalne institucije, gospodarskega in političnega življenja. 10.30 Referat na temo: LOKALNO INFORMIRANJE V SODOBNI INFORMACIJSKI DRUŽBI Splošna razprava, predlogi in sklepi; - Določitev gostitelja 5. jubilejnega srečanja; - Ustanovitev združenja Lokalnih časopisov Slovenije; - Sestanek ekonomskih propagandistov; - Razstava edicij in fotografij; Odmor 12.30 RAZŠIRJENA OKROGLA MIZA - Gospodarski in politični prostor Slovenske Istre - zastoj ali napredek ter vpliv lokalnih medijev na aktualna dogajanja. - Razglasitev oglaševalca in bralca leta 14.30 Kratek ogled mesta pod strokovnim vodstvom; 15.30 PIKNIK NA LADJI (v primeru slabega vremena, kosilo v restavraciji); 18.00 Predviden obisk hiše sreče v Portorožu; 19.00 Zaključek srečanja Poslovalnica TPC Lucija, tc!./fax: 066/773-296 Poslovalnica Koper, Pristaniška 2, tel.:066/278-600, fax: 066/276-788 * IZDELAVA BARVNIH FOTOGRAFIJ PO NAPREDNEM APS SISTEMU * ZASTOPSTVO IN PRODAJA ROČNIH UR BREIL Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske obale in zamejstva ,0 primorski utp Glavni in odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož, Tel./Fax: 05 677 0185, tel.: 05 6777 140, E - pošta: informa.portoroz@siol.net Naročnine, oglasno trženje in Media Senice - Tiskovna agencija: Obala 125, Lucija Tel.& fax: 05 6677 0185, GSM 041/697-725 Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna VEK Koper List izhaja sredi meseca, cena za izvod je 120 SIT Ustanovitelj in izdajatelj: Tržno komuniciranje in informiranje Portorož, Liminjanska 91, Tel./Fax: 05 677 0185, Adrijana Krajnc Vasovič s.p. Podružnica Lucija, Obala 125, tel.: 6777 140 Matična Št. 1094343 DURS, Davčni urad Koper, Izpostava Lucija. Davčna št. 59225246 Ž.R. št.: 51400-620-63-051202111-668494 BK, PE Piran, Ag. Lucija Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS it. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost (DDV) po stopnji 8 % Direktor Turistične organizacije Portorož g.i.z. občine Piran sklicuje DRUGO REDNO SEJO SKUPŠČINE Turistične organizacije Portorož g.i.z. občine Piran, ki bo v torek, 22. avgusta 2000 ob 11.00 uri v Avditoriju Portorož Na seji bo skupščina, ki jo sestavljajo člani Lokalne turistične organizacije Portorož (LTO), imenovala nadzorni svet združenja. Pravico do udeležbe na seji skupščine in uresničevanja glasovalne pravice imajo samo tisti člani, njihovi zastopniki in pooblaščenci, ki bodo najkasneje do petka, 18. avgusta 2000 prijavili svojo udeležbo na OBRAZCU ZA PRIJAVO UDELEŽBE na 2. redni seji skupščine, ki je priložen v zadnji številki Portorožana, oziroma ga lahko člani dobijo v prostorih Turistične informacijske pisarne v Portorožu, Obala 16, ali v prostorih Turistične informacijske pisarne v Piranu, Tartinijev trg 2. In kdo so člani LTO? Člani LTO so pravne osebe in podjetniki posamezniki, katerih dejavnost je neposredno povezana s turizmom in sobodajalci ter kmeti, ki opravljajo gostinsko dejavnost. Za te osebe, ki imajo v občini Piran svoj sedež, poslovno enoto ali drugo obliko registrirane dejavnosti, ki opravljajo s turizmom neposredno povezane dejavnosti, je članstvo v LTO obvezno. Naši znanci MALI OGLASI L. U Prodam garažo v Luciji Tel.: 066/746-068 V Luciji najamem garažo, po možnosti v triplexu v ulici xxx. divizije ali bližini TPC. Ponudbe na telefon: 05 6773 660,041 847 412. S 1.8. oddani 3-sobno stanovanje na Markovcu. Tel.: 05 6283 738 Prodam košek za dojenčka in veliko oblačilc za punčko od 0 do 3 leta starosti, vse lepo ohranjeno. Tel.: 05/6 88086 AVTODOM Adria 660, nov, 6 ležišč ODDAJAMO Goin Trade d.o.o., Koper 041/630 316 Podjetje za proizvodnjo in prodajo tesnil išče zastopnika na področju Primorske. Tel.: (062) 782 136 Aloe vera Zdravilne sadike Prodam Tel.: 066/770-448 Pokličite zvečer fjfmmufa (I/vJ<> ^/ari/a 90 /el Prijetnega videza in trgovini Moderato Cantabile na Bernardinu, ji čestitali za njen visok življenski jubilej in kaj hitro je stekel pogovor o njeni življenski poti. Gioconda Lesjak je bila rojena 30. 7. 1910 v Trstu in že od 17. leta starosti živi v Sloveniji. V službo je šla šele, ko je imela 60 let. Kar nekaj časa je delala v portirnici hotela Apollo v Portorožu. Pri 83. letu starosti je nerodno padla in si zlomila roko, operirati so ji morali tudi očesno mreno, pri 85. letih pa je doživela še prometno nesrečo. Podrla jo je neka voznica in posledice so bile kar neprijetne. Zaradi počene medenice in poškodovane leve noge je morala deset dni preživeti v bolnišnici, zaradi posledic pa je morala tudi v invalidsko. Gospa Gioconda stanuje na Bernardinu. Prejema skromno mesečno pokojnino. Devetdeset let je lepa življenska doba in tudi nas je zanimalo kako jo dočakati, zato je kar samo po sebi sledilo vprašanje za recept. “Življenje zavisi od tega kako živiš, kaj delaš, se jeziš in ali si notranje sposoben prenšati neizogibne strese”, je bil njen čisto preprost odgovor, va katerem se skriva veliko resnice. “Srečna sem in rada delam. Sama si kuham in moje kosilo mora biti lepo servirano, kot da bi pričakovala goste. Tudi kozarček dobre kapljice pri kosilu ne sme manjkati”, nam je zaupala gospa Gioconda. veselo razpoloženo smo srečali v modni SV (•§ M W} Čestitka ^—7''—. Cc Naši zvesti stranki Giocondi Lesjak želimo ob nejem devetdesetem življenskem jubileju veliko zdravja, sreče in zadovoljstva ter ji kličemo še na mnoga leta. Kolektiv Minicoopa, Bernardin Celovito urejanje in vzdrževanje okolice, vrtov, zelenic,žive meje, grmovnic, barvanje ograj, žlebov in drugo . Informacije in naročila na telefon 066 - 527- 828 od 08,00 do 12,00 in od 14,00 do!8,00 ure Celovito urejanje okolice, vrtov, zelenic, žive meje, grmovnic, barvanje ograj, žlebov in drugo . naročila teL 041-789-413 RA ČUNO VODSKI SER VIS nudi kompletne računovodske storitve in svetovanje s področja davčne zakonodaje, delovne zakonodaje in DDV. Smo strokovni, ažurni in cenovno ugodni. Po dokumentacijo pridemo tudi na sedež podjetja. Tel.: 061/558-257, tel.&fax: 556-186. PROSEKTA d.o.o., Ljubljana, Celovška c. 150. Iščemo ekonomskega propagandista za zbiranje oglasov za Primorski utrip na območju občine Piran, Izole in Kopra. Tel: 05 6 770-185 v _________s AA®DRI • • .jr _ i. Ti Nova oglaševalska revija Izola Največja industrijska naložba - selitev še letos? Nova tovarna Droge Portorož v Izoli predstavlja letos eno največjih industrijskih naložb v Sloveniji. Vredna bo 45 milijonov nemških mark. Tovarno bodo zgradili “na ključ” do 30. novembra. Občina Piran tako ostaja brez velikega indrustrijsko-prehrambnega giganta na svojem območju. Ob gradbincih Slovenija ceste Tehnika (SCT) so na gradbišču tudi številni obrtniki in inštalaterji. V Drogi Portorož pravijo, da vse aktivnosti v zvezi z eno največjih industrijskih naložb letos, tečejo po predvidenem terminskem načrtu in rok za dokončanje ene največjih naložb v Sloveniji letos, je 30. november 2000. V objektih, v katerih bo tekla proizvodnja mesnega programa, kave , čajev, hitijo z izvajanjem zidarskih del, z ometi, polaganjem elektro in strojnih instalacij. Na energetskem objektu se zaključujejo zidarska dela, vsi objekti pa dobivajo tudi streho in fasado. Pri gradnji bodoče upravne stavbe so nadoknadili 3-tedensko zamudo, do katere je prišlo ob betoniranju temeljev in prestavitvi cevovoda. Na objektih visokoregalnega skladišča je že v teku montaža kritine in fasade, v naslednjem tednu bo izvajalec pričel s temi deli tudi na drugih objektih. Za izvedbo vseh priključkov na zunanje omrežje pa je potrebna pravočasna izgradnja vseh infrastrukturnih vodov, ki jih mora zagotoviti in izvesti Občina Izola. S pravočasno izvedbo bo zagotovljeno tudi obratovanje nove tovarne in dokončna selitev Droge iz piranske občine. Gradnja nove Drogine tovarne v izolski industrijski coni sodi med največje industrijske naložbe v državi letos, saj bodo vanjo vložili 45 milijonov nemških mark. SCT je pogodbo podpisal v začetku lanskega decembra, rok za dokončanje tovarne po sistemu gradnje “na ključ” pa je 30. november 2000. Iz Droge nam še niso potrdili ali bodo dejavnosti, ki so sedaj raztresene na več koncih na območju piranske občine, preselili v Izolo že do konca letošnjega leta. Matjaž Čačovič, predsednik uprave Droge Portorož d.d., pričakuje, da bodo s to veliko naložbo v Izoli občutno zmanjšali proizvodne stroške, saj bo proizvodnja združena na enem mestu. Površina proizvodno-poslovnih prostorov v novem kompleksu je taka, kot jo imajo zdaj samo v Argu. Sedaj se tudi že kažejo določena zanimanja za v bodoče izpraznjeno zgradbo Začimbe v Seči. Z novo tovarno pričakuje Droga velike prihranke pri energetskih, transportnih in drugih režijskih stroških in delovanju sinergičnih učinkov, ki bodo še povečali konkurenčnost. Franc Krajnc V izolskem turizmu gre rahlo na bolje Do 23. julija 2000 so našteli 4 % več turističnih prenočitev. Referendum o ureditvenem načrtu Pri svetilniku bo na dan državnozborskih volitev, 15. oktobra 2000. Izolska županja Breda Pečan s menila nekaj informacij o 3. sodelavci je na novinarski konfe- izredni seji Občinskega sveta renči, v sredo 26. julija, v prostorih Izola, ki je bila popoldne in o občinske zgradbe na Sončnem na- rezultatih letošnje turistične se brežju 8 v Izoli, novinarjem na- zone. Popoldne se je sestal občinski svet in odločil, da bo (zaradi varčevanja) naknadni referendum o ureditvenem načrtu Pri svetilniku, kjer naj bi v dobrih dveh leti zgradili garažno hišo modeme izvedbe z 210 do 250 boksi ter 26 stanovanskih enot, na dan državnozborskih volitev, to je 15. oktobra 2000. Čeprav je v Izoli žee 6000 avtomobilov in zares nimajo kam postaviti. Bati pa seje, da se bodo okoliški občani opredelili proti gradnji garažne hiše. Izolski turizem je v začetku julija doživel manjšo “luknjo”, sedaj pa že gre na bolje. Do 23. julija so našteli za 4 % več skupnih prenočitev kot v enakem času lani. Z raznimi prireditvami, ki jih v zadnejm času v Izoli ni malo, bodo pritegnili še več gostov. Vendar je težko vrejeti, da bodo letos dosegli slovensko povprečje, 10 -odstotno povečanje. Na podlagi lO.člena Odloka o priznanjih Občine Piran (Uradni list RS, št. 6/96 in Uradne objave, št. 19/99 ) Komisija za podeljevanje priznanja Občine Piran “ Zlati grb Občine Piran “ Občina piraN COMUNE Dl PIRANO ponovno razpisuje PRIZNANJE OBČINE PIRAN Občina Piran vljudno vabi fizične in pravne osebe, da posredujejo predloge kandidatov za priznanje Občine Piran v letu 2000. Občinski svet podeljuje priznanje : ZLATI GRB OBČINE PIRAN posameznikom za življenjsko delo, večletne uspehe ali enkratne izjemne dosežke trajnejšega pomena skupinam občanov, društvom in drugim pravnim osebam za večletne uspehe in dosežke, s katerimi povečujejo ugled občine na gospodarskem, družbenem ali drugem področju življenja ali dela. Predlogi za podelitev priznanja morajo vsebovati: naziv in ime pobudnika, ime predlaganega prejemnika priznanja in osnovne osebne podatke, obrazložitev pobude, dokumente, ki potrjujejo dejstva v obrazložitvi. Rok za oddajo prijave je 31. avgust 2000. Priznanje bo podeljeno ob prazniku Občine Piran. Upoštevali bomo samo popolne predloge, ki bodo oddani v razpisanem roku na naslov : Komisija za podeljevanje priznanja Občine Piran “ Zlati grb Občine Piran “, Tartinijev trg 2, 6 330 Piran. Predsednica komisije Piran, 11.8.2000 Milena OBLAK-JUH, dr.med. Direktorica SNTO prične z delom Iz Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem so sporočili, da nova direktorica Slovenske nacionalne turistične organizacije mag. Barbara Gunčar uradno prične z delom 16.8.2000. Odlična zasedenost v Hotelih Bernardin Do 31. julija so našteli kar za 29 % več skupnih prenočitev. Obetaven tudi avgust. S prvim vikendom pričetek tradicionalnega tedna piva. Petra B. Zabukovec, ki jc v Hotelih Bernardin zadolžena za stike z javnostjo nam je sporočila, da so letos kar zadovoljni s turističnim obiskom. Do konca julija 2000 so našteli 29 % več skupnih turističnih prenočitev kot v sedmih mesecih lani. Izboljašala se je tudi struktura gostov: 76% tujih in 24 % domačih (lani 64:36). Med tujimi gosti so prevladovali predvsem nemško govoreči (Nemci, Avstrijci), nato Italijani ter ostali (Rusi, Belgijci, Angleži). V mesecu juliju so zabeležili 10-odstotno povečenje števila prenočitev, hotelske zmogljivosti pa so bile 100-odstotno zasedene. V Grand hotelu Emona 81, Vile Park 79 %. V tem mesecu so presegli načrt prenočitev za 16 %. V mesecu avgustu imajo že skoraj vse sobe zasedene, nekaj prostora bi sc še našlo med 19. in 24. avgustom. Konec avgusta pa se že pričenjajo kongresi in seminarji. Sodeč po trenutnih rezervacijah pričakujejo 1/3 Slovencev, 1/3 nemško govorečih gostov in 1/3 Italijanov. S prvim vikendom v avgustu seje pričel tradicionalni teden piva. V soboto je bila otvoritev z bogatim programom. Popestrili so jo nastopi pihalnega orkestra, mažoretk in ansambla El Mariachi z latino ritmi. V tednu piva je bilo tudi sicer veliko zabave, iger z bogatimi nagradami in nastopi različnih glasbenih skupin: Victory, Primorski fantje, ansambel Ycstcrday in Malibu. Po programu so izbrali tudi pivskega kralja in kraljico. V Strunjanu so prenovili hidroterapijo V Krka - Zdravilišču Strunjan d.o.o. so pričeli s prenovo objektov že leta 1998, konec maja pa so zaključili zadnjo fazo prenovitvenih del zdraviliške ponudbe, prenovo hidroterapije. Zadnja investicija je znašala 84 milijonov tolarjev. Podrobnosti o prenovitvenih posegih so predstavili na novinarski konferenci v četrtek, 21. julija. Direktor Krka-Zdravilišča Strunjan d.o.o. Miran Gaspari je povedal, daje celotna investicija vključevala prenovo sob, restavracije, recepcije ter zdravstvenega dela skupaj z ambulantami in fizioterapevtskim delom. Dograjeno je bilo tretje nadstropje hotela z dvaindvajsetimi novimi sobami, prenovljene so bile tudi vile (bungalovi). Vrednost tega dela investicije je znašala 1,4 milijarde tolarjev. Konec letošnjega maja pa so zaključili prenovo hidroterapije in s tem nekako zaključili rclatiovno velike prenovitvene posege v Zdravilišču Strunjan. Omenjena investicija v hidroterapijo je vključevala zamenjavo kadi za podvodne masaže in biserne kopeli ter nove prostore za blatne obloge (solinski fango), parafin, termopak obloge in štiricelične kopeli. Prenova hidroterapije je veljala 84 milijonov tolarjev. Zdravilišče je s to naložbo zaokrožilo talaso-terapevtsko ponudbo. Talaso-terapija (thalaso v grščini pomeni morje) je danes pomemben del ponudbe tega sodobnega obmorskega zdravilišča v Strunjanu. Pri terapiji uporabljajo morsko blato, morske alge, morsko vodo (slanico), k vsemu pa seveda pripomore tudi ugodna mediteransksa klima. V Krki - Zdravilišču Strunjan so zadovoljni tudi z letošnjimi s poslovnimi rezultati in turističnim obiskom. Prvo poletje 2000 so zaključili uspešno. Ustvarili so prek 490 milijonov SIT prihodkov. Zasedenost zdravilišča v prvem poletju je kar 85-odstotna. Zabeležili so 44.742 prenočitev. 21 % gostov prihaja iz tujine, ostalo so domači gosti. V storitvenih dejavnostih bodo v prihodnje ponujali predvsem preventivne programe zdravljenja. 95 let Turistične zveze Slovenije Turistična zveza Slovenije beleži letos 95-letnico svojega obstoja. Na njen naslov in tudi osebno predsedniku TZS dr. Marjanu Rožiču, prihajajo številne čestitke. Natanko pred 95 leti so se takratna olepševalna društva povezala in ustanovila Deželno zvezo za pospeševanje tujskega prometa na Kranjskem. Združenje za turizem in gostinstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije je v čestitki med drugim tudi zapisalo, da TZS ne združuje le društev, združuje nas vse. Polletna turistična prenočitvena bilanca 2000 ni slaba V prvi polovici leta 2000 smo v Sloveniji zabeležili 2.810.570 prenočitev domačih in tujih gostov, kar je 11 odstotkov več kot v enakem času leta 1999. Prenočitev domačih gostov je bilo za odstotek več, prenočitev tujih pa kar 23 odstotkov več. Največ gostov prihaja k nam v Slovenijo iz Nemčije (indeks prenočitev 127), sledi Italija (145), Avstrija (119). Gostje iz navedenih držav ustvarijo v Sloveniji ob polletju skoraj 58 % vseh tujskih nočitev. V še vedno najpomembnejšem turističnem kraju Portorožu je bilo v prvem polletju 2000 18 % več prenočitev. Z izjemo Ankarana, kjer so zabeležili velik padec, so tudi v ostalih obalnih mestih in krajih ter v Lipici, zabeležili porast turističnih prenočitev. Sejem v Gornji Radgoni 38. mednarodni kmetijsko živilski sejem bo letso od 26. avgusta do 3. septembra, tako kot običajno, na Pomuskem sejmu v Gornji Radgoni. 25. obletnica dialize v Splošni bolnišnici Izola V Sloveniji smo pričeli zdraviti kronične ledvične bolnike s hemodializo pred 30 leti, v Slovenski Istri pred 25 leti Z nefrološkim kongresom bomo slovenski nefrologi v septembru letos proslavili to uspešno obdobje. Številni ledvični bolniki so bili v tem času zdravljeni s hemodializo in kolikor je bilo mogoče, tudi s transplantacijo ledvic. Kadar človeško telo izgubi svoj »pralni stroj «- svoji ledvici, zmore preživeti le s pomočjo »umetne ledvice « ali pa nove, podarjene ledvice umrlega človeka ,morda živega svojca. Umetna ledvica se sestoji iz dializatorja in dializnega monitorja. Pacientovo kri iz posebej za to pripravljene-okrepljene bolnikove vene na roki , preko posebnih igel speljemo v dializator,v drobno cevje. Tam se posredno, preko polprepustne membrane, pacientova kri razbremeni odpadnih snovi: bolnikovo kri v cevkah dializatorja obliva voda ,posebej pripravljena, ravno prav slana, skorajda sterilna. Celofanu podobna membrana ki tvori cevke, krvničk ne prepušča. Dializni monitor je aparat, ki omogoča varen postopek. Kri se mora vrniti oprana k pacientu , pritiski v cevju in dializtorju morajo biti znani, električna prevodnost dializne vode kontrolirana. Kako lep napredek smo doživeli na področju tehnike v teh 25 letih ! Lažje je bolniku in medicinskemu osebju s sodobno opremo. Žal nam je te vedno primanjkovalo. Medicinska sestra vodi dializo pri 4 ali 5 pacientih, štiri do pet ur . Bolnik potrebuje dializo trikrat tedensko, izjemoma dvakrat na teden. Strokovno dobro usposobljena , ljubezniva medicinska sestra je za bolnika » suho zlato «! Razume se, da mora biti dialzni monitor redno oskrbovan, po določenem času zamenjan z novim, med samim postopkom dialize popravljen. Zdravnik je bolnikom in med. sestram vedno na razpolago, med HD postopkom in izven njega. Odnosi znotraj enote za hemodializo se zde marsikomu prav posebni. Res je tako. Kakšen odnos se vzpostavi med nami ,je odvisno od vseh,tako bolnih kot zdravih. Gre za prav posebno potrpežljivost, tako s strani bolnikov, kot s strani medicinskega osebja. Pravo razočaranje nam večkrat pripravijo HHig............ svojci ,ki se za svojega človeka ne zanimajo . Prizadene nas bolnik, ki umre, mi pa smrti nismo še pričakovali . Hudo nam je , kadar se kateri od bolnikov, ki mu strežemo že več kot 10 let spozabi in postane nevljuden, kadar svojci po smrti bolnika ne dvignejo niti telefona, da bi rekli, »no ,pa vseeno hvala!« Takrat, v letih ] - 1973- 1974 smo v Ankaranu pričeli izvajati peritonealno | dializo pri štirih bolnicah z najbolj primitivnimi pripomočki. Potem nam je uspelo najti dializno mesto zanje v Trstu,v Mariboru, in na Reki. Na Reki so tudi kasneje, do leta 1990 uspešno transplantirali 23 naših dializnih bolnikov. Pred 20 leti je tako ledvico umrlega dobila, in ohranila Nadja .Danes ima že vnučka . Peritonealna dializa je način odstranjevanja odpadnih snovi iz krvi , ko se preko plastične cevke v prosto trebušno votlino vliva sterilna voda z ustezno količino potrebnih soli. Po določenem času pa se »umazano dializno tekočino« iz trebušne votline zopet iztoči .Funkcijo dializatorja opravljajo v tem primeru najnežnejše kapilare trebušne votline . Z novimi prijemi je tak način zdravljenja trajne ledvične odpovedi v Sloveniji kar na široko v uporabi. V letu 1973 je upravni odbor Splošne bolnišnice Koper sklenil, da se ustanovi oddelek za hemodializo . Na 3 dializnih mestih smo šele 9. 06. 1975 lahko pričeli z dializo 7 kroničnih dializnih bolnikov. Prvih 14 dni je v dializni sobi ob meni stal predstojnik hemodialize iz Trsta .Bil je dober nefrolog , osebni prijatelj pionirjev hemodialize, humanist. Predvsem pa je verjel v združeno Evropo. O zgodovini ustanavljanja enote za hemodializo je vredno zapisati nekaj besed. Danes se mi podoben projekt ne bi posrečil, kljub formalno naprednejšim časom. Marsikdo je za dobro dializno zdravljenje lahko hvaležen tudi takratnemu direktorju bolnišnice. 1. 09. 1985 smo se s HD iz Ankarana zadnji lahko preselili v novo bolnišnico v Izoli . Prostorov za posebne potrebe HD enote niso projektirali .Vseskozi se je bilo potrebno preko mere zavzemati, da so bolniki dobili svoje . Nič boljše ni zadnja leta , ko je država prevzela skrb za bolnišnično zdravljenje . Razlik kakršne so, v državi ne bi smelo biti . Saj so po ustavi državljani enaki pred zakoni , tudi pred zdravstvenimi. HD Izola v številkah . V 25 letih smo v centru za HD sprejeli 197 bolnikov . Umrlo je 92 bolnikov. Od leta 1986 do konca julija 2000 smo opravili 116.584 dializ. Do leta 86 povprečnoi 2500 na leto. .Z » akutno dializo « smo pomagali 90 bolnikom , opravili zanje 557 dializ. Ti bolniki potrebujejo nadomestno zdravljenje s HD le nekaj tednov. Turistom, HD bolnikom od drugod, približno 1000 osebam , smo nudili »turistično dializo« . - 4085 dializ. Iz našega centra je odšlo v druge centre 33 bolnikov .(razpad YU.) V centru je danes 45 bolnikov na HD, 2 sta na peritonealni dializi. Imamo 16 dializnih mest. Veselimo se naših 22 pacientov, ki so od nas odšli na transplantacijo in jim presajena ledvica še vedno deluje. Vseh transplantiranih je bilo 42. Na transplantacijo čaka 9 bolnikov Ker je zdravljenje bolezni ledvic in povišanega krvnega tlaka nadvse pomembno, imamo tri intemistične -nefrološke ambulante na teden , za hujše ledvične bolezni skrbita kolegici na bolniškem oddelku. Zdravljenje kronične odpovedi ledvic v Sloveniji Na dan 31.12.1999 je bilo 1000 bolnikov na hemodializi, na peri-toncalni dializi 129, transplantiranih je bilo 230 ledvic. Vseh bolnikov z dokončno ledvično odpovedjo v zdravljenju pa je bilo 1359. V januarju letos je našim prijateljem, kolegom nefrologom Kliničnega centra v Ljubljani uspelo Slovenijo priključiti Eurotransplantu. Upanje na darovano ledvico umrlega, se je tudi za naše bolnike povečalo. Tako v bodoče ne bo več bolnic in bolnikov kot so Boris, Loredana, Franka, ki se v našem centru zdravijo s hemodializo že 25 let. Ostati bi nam moralo le delo s starejšimi bolniki, ki so za presaditev SAŠA ŽUŽEK REŠEK DR. MED VODJA HEMODIALIZE ■ ^ primorski uVp Aldo Babič Predsednik uprave družbe za prirejanje posebnih iger na srečo Casino’ Portorož Igralništvo v primežu vseobsežne konkurence v Tretja koncesija družbe za prirejanje posebnih iger na srečo Casino’ Portorož bo v Čatežu. V petek, 8. septembra otvoritev prenovljenih prostorov Enote Casinoja v Lipici. V svetu iger na srečo se pojavljajo nove zazsežnosti s skupnim imenovalcem globalizacija. Prepoved diskriminacije med državami članicami EU in njihovimi pripadniki, prosto gibanje ljudi, opravljanje storitev, pretok kapitala in prepoved omejevanja konkurence, zlasti na notranjem trgu EU, v marsičem razbija predstave o “zlatih jamah brez dna” iz katerih lahko, brez novih vložkov črpamo v nedogled. Slovensko igralništvo sicer ne doživlja krize, vendar se vrti v nekakšnem začaranem krogu vseobsežnejše konkurence. V strategiji razvoja slovenskega igralništva so zapisali določene omejitve o tem, koliko takšnih ali drugačnih igralnic je sploh smiselno imeti v Sloveniji. Portororški Casino’ d.d. je od države pridobil dve koncesiji za prirejanje iger na srečo. Najdaljnji koraki v pridobivanju novih koncesij so v tem trenutku usmerjeni v bližino hrvaške meje pri Zagrebu - v kompleksu Terme Čatež, kot pravi predsednik uprave Aldo Babič. Kako ocenjujete poslovanje v igralništvu v letu 1999 in kako vi razumevate neposredno soodovisnost z ostalim turističnim gospodarstvom? katerega je odvisen tudi naš položaj. Ugodnejši rezultati poslovanja naše družbe v lanskem letu niso sad večjega obiska. Ta se je zaradi znanih vzrokov v zadnjih nekaj letih celo zmanjševal. Izhod smo iskali v iskanju notranjih rezerv in racionalizaciji poslovanja.” Nižje plače, manj zaposlenih... ? “Ne, plač nismo znižali, kajti želimo še naprej primerno stimulirati zaposlene. Pogoji dela naših zaposlenih niso primerljivi z nekaterimi drugimi dejavnostmi. Večinoma je nočno delo, delo na praznike, kjer trpijo ritmi privatnega življenja, družin in podobno. Prav tako je to delo z najbolj zahtevnimi gosti, ki zahteva veliko stopnjo zbranosti, hkrati mora biti zaposleni prijazen in nasmejan. Na drugih področjih poslovanja so potrebni določeni ukrepi pri zmanjševanju stroškov oziroma za ukrepe racionalizacije poslovanja na vseh področjih, tudi pri zmanjševanju števila zaposlenih.” Kako je z obiskom v igralnici danes? “Obisk v portoroški igralnici se v zadnjem času izboljšuje, razen v Lipici, kjer pa tudi pričakujemo, da se bo po prenovi že kmalu povečal.” Ali se igralništvo nahaja v krizi? “V igralništvu se srečujemo s spremenjenimi pogoji poslovanja in to na našem primarnem tržišču - v Italiji. Na nekatere stvari seveda mi ne moremo vplivati.” Na kaj, na primer? “Če se omejim samo na poslovanje naše družbe moram z veseljem povedati, da so rezultati poslovanja prvič po šestih letih bistveno boljši. Poslovna enota Casinoja v Portorožu je namreč kar šest let zapored poslovala z izgubo, medtem ko je Enota v Lipici poslovala z dobičkom. Družba Casino Portorož je v letu 1999 zabeležila 211 milijonov SIT čistega dobička. Glede na prejšnja leta pomeni to indeks 760. Sedaj že dosegamo zastavljene cilje, predvsem na finančnem področju. Vendar opažamo, tako kot vse ostale igralnice v Sloveniji, da položaj ne dovoljuje spanja. Nasprotno, potrebno je veliko angažiranje, da bomo začetni uspeh iz lanskega leta nadaljevali. Igralništvo je sestavni del turizma, zato moramo delovati usklajeno, zlasti tudi na področju promocije države in destinacij v katerih delujejo igralnice.” Sliši se o zaostreni konkurenci, o manj togi zakonodaji v igralništvu, o državnih podporah tej dejavnosti. V neposredni bližini slovenskih igralnic, v Italiji, je že nastalo nekaj novih igralnic. Zaradi tega bi se lahko zmanjšal obisk gostov iz Italije slovenskih igralnicah. “Mi seveda budno spremljamo položaj na italijanskem trgu od “Prvič, visoke cene gostinskih storitev in tudi goriv v Sloveniji glede na preteklost. Minili so časi, ko so italijanski gostje prišli k nam napolnit bencinske rezervoarje, kupovat meso in ostale prehrambene izdelke in si na račun “prihranka” dali duška in rekli; gremo nekam zapravit, gremo na primer v restavracijo, v gostilno na ribe, v igralnico. Drugi vzrok ali posledica novega stanja je ta, da v Italiji ponujajo nove konkurenčne storitve na področju iger na srečo kot so - nove igralnice. Konkretno, nova igralnica v kraju Mestre v bližini Benetk, ki nam je vzela lep kos pogače. V Italiji je veliko igralnih avtomatov v javnih lokalih (ocena: 700.000) , veliko ljudi igra Superenaloto, ki je nov pojav, odpirajo nove Bingo - salone (ocena: 1200), kijih prej v Italiji ni bilo. Ne nazadnje je svoje naredila tudi globalizacija trga. Poceni avio destinacije, kamor lahko odpotujejo Italijani za bistveno nižjo ceno. Tudi v prekomorske države. Na notranjme trgu EU ni več mej, kar pomeni enostavnejšo dostopnost do novih turističnih destinacij kot so evropske prestolnice in druge destinacije v Evropi in zunaj nje. So takorekoč na doseg vsakega žepa.” To je že res. Ali kljub temu ne moremo biti konkurenčni? “Težko. Naša konkurenca v igralništvu so tudi ostale destinacije; Malta, Tunizija, Maroko, Egipt, Ciper, Grčija. Pa tudi nekdanje socialistične dežele vzhodnega bloka; Republika Češka s Prago, Bolgarija- Budimpešta... To so vse destinacije, kamor hodijo naši potencialni gostje zapravljat denar. Železne zavese ni več. Kdo je na primer v preteklosti hodil igrat v Vzhodni Berlin? Takrat je bila Italijanom najbolj “pri roki” nekdanja Jugoslavija.” Ali nimamo nobene prednosti? “Da, imamo jih kar nekaj. Imamo boljšo infrastrukturo, boljše hotele, nastanitvene zmogljivosti nasploh, boljšo kulinariko, boljše naravne danosti...” Zakaj pa potem gostje ne prihajajo v naše igralnice tako množično kot nekoč. Zakaj gredo raje drugam? “Zato, ker jim tuja igralnica lahko pošlje vabilo, to je plača letalsko vozovnico in hotelske storitve. Skratka, igralniški gost (seveda ne vsak) ima vse zastonj. Igralnici se računica kljub tem izdatkom izide. Vprašali boste zakaj. Zato, ker so igralnice v tujini obremenjene z nižjimi davki.” So v vseh tujih igralnicah davki nižji kot pri nas? “Povsod. Na primer igralnice v severnem Cipru plačujejo le 7 -odstotni davek. Tam je tudi kar 24 igralnic. Naš problem, ki ga nisem prej omenil je, da smo mi odvisni izključno od enega trga, italijanskega. Kaj takega ne more biti dobro za nobeno gospodarsko dejavnost. Resnično bi si želeli osvojiti nove destinacije. Moramo privabiti goste z novih trgov. Žal nam tega trenutna zakonodaja tega ne omogoča, čeprav imamo možnosti, da bi to lahko uresničili. Naša računica preprosto ne prenese, da bi gostu, na primer iz Turčije, plačali letalsko vozovnico in hotelsko namestitev, penzion in podobno. To to pa, kot rečeno, prakticirajo druge igralnice v svetu.” Ali v slovenskem igralništvu lahko pričakujete znižanje davščin? “Mi seveda pričakujemo, da bo država oziroma Ministrstvo za finance temu prisluhnilo in nas razbremenila davščin vsaj toliko, da sc bomo lahko kosali s konkurenco. Naša konkurenca pa niso samo Mestre.” Kolikšna je skupna obremenitev igralništva oziroma vaše igralnice? “Gre za zapleten sklop različnih davščin in obremenitev bilance uspeha. Preprosto povedano, skupna fiskalna obremenitev igralnice predstavlja že polovico njenega prihodka”. To je hud dvačni primež. Mi pa državi hočemo dokazati, da če bo prišlo k nam v igralnice več gostov, bodo zaslužili tudi vsi drugi, ki sodelujejo v verigi (gostinci, črpalkarji, trgovci, spominkarji...) in bi država od tega dodatnega prometa črpala del sredstev za svoje proračunske potrebe. Gre za tako imenovni ekonomski multiplikativni faktor.” Ko gre za težave ponavadi govorimo o globalnih, objektivnih in še kakšnih problemih. Ozrimo se malce na konkretno situacijo v turističnem Portorožu, ki žal vedno ti tako prijazno turističen. Sicer pa, kaj v bistvu predstavlja igralnica za Portorož? “Na to vprašanje ni težko odgovoriti. Igralnica je sestavni in bistveni del dodatne kakovostne ponudbe portoroškega turizma.” Neformalno, pa vendar, ste se organizirali v klubu portoroških direktorjev z namenom, da bi bili bolj vplivni, tudi kot protiutež občini? “Tovrstne organiziranosti direktorjev portoroškega turizma ne vidim kot protiutež občine. Bistvo kluba je, da naše skupne interese, zunaj “vrtičkov”, jasno predstavimo v javnosti in nastopimo enotno. Gospodarstvo želi razvoj, tudi razvoj infrastrukture. Tukaj moram odkrito povedati, da je promet v piranski občini problem. Ne samo v Piranu, tudi v Portorožu. Če Občina nima denarja, ima pa ogromno nepozidanih površin - plomb, ki že cela desetletja niso v prodaji. Če bi te plombe prodala, bi zaslužila. Ljudje, ki bi tukaj živeli bi trošili. Če Občina pričakuje, da bi pobirala komunalni prispevek samo od garažnih hiš, je to druga plat medalje. O tem imam svoje mnenje. Mi sebe vidimo kot partnerja občini, zlasti, ker počasi ostajamo edini. Droga Portorož se seli v Izolo in ne vem kaj bo še, razen turizma sevada, ostalo.” Zdi se, da ste zelo obremenjeni. Koliko časa traja delovni dan predsednika uprave portoroškega Casinoja, od katerega resda vsi vedno nekaj pričakujejo? “Moj delovni dan je dolg 12 ur, včasih tudi 16. Po naravi stvari imam tudi druge zadolžitve. Poleg tega sem član nadzornega odbora Občine Piran, član Nadzornega sveta Luke Koper, član Nadzornega odbora Slovenske nacionalne turistične organizacije (SNTO). Ste bivšega člana uprave gospoda Kovačiča odstavili, ali je šel sam? “Razrešil ga je Nadzorni svet Casinoja. Namesto njega je Nadzorni svet imenoval začasnega neprofesionalnega člana uprave Bojana Petana, ki je predsednik uprave DZS v Ljubljani. To je bilo potrebno, ker zakon o igrah na srečo predvideva obvezno najmanj dvočlansko upravo.” Pred kratkim smo lahko prebrali v medijih, da je Okrajno sodišče v Piranu, na podlagi umika obtožbe Okrožnega državnega tožilca, obtožnico zoper pet osumljenih v Casinoju zavrglo in jih tako po dolgih letih postopkov v bistvu popolnoma rehabilitiralo. Nekateri, takrat še obdolženi, so si, da bi dokazali nekrivdo, morali najeti odvetnika in ga tudi plačali. Kdo jim bo kril stroške? Imate na to kakšen komentar? “Moj komentar je lahko samo neformalne narave. Takrat, ko se je vse to dogajalo me namreč tukaj še ni bilo. Zame seveda niso krivi, če je tako zapisalo sodišče. Zadevo sem predal naši pravni službi. Namreč glede tega, ali so upravičeni do povrnitve stroškov. Najprej moramo ugotoviti, če za to obstaja pravna podlaga.” Poslovna enota v Lipici letos praznuje deseto obletnico svojega delovanja. Enoto prenavljate. Kako potekajo prenovitvena dela in kdaj pričakujete odprtje igralnice v Lipici? “Enota v Lipici je pomemben sestavni del družbe Casino’ Portorož. Igralnica je zabavišče. Normalno je, da mora v korak s časom. V Lipici je bila prenova vzeta zelo resno in to smo tudi naredili. Uradno odprtje igralnice - Poslovne enote Lipica bo v petek, 8. septembra 2000. S prenovo in razširitvijo bomo pridobili novih 1500 m2 uporabne površine, kjer bo tematska igralnica (v pritličju bo prispodoba kraške jame s kapniki, zgoraj bo kraška gmajna s konji), več prostora dobi tudi zabavišče. Tam bo tudi Free Flow- restavracija, kjer bo gost za določen znesek plačila lahko izbral in pojedel koliko bo hotel. V zabavišču bomo organizirali razne zabave, modne revije in druge zabavne igre za igralniške goste. Skratka, mislimo, da bo tam že od jeseni dalje zelo živahno.” Koliko bo veljala prenova Enote v Lipici? “Prenovitvena dela stanejo okrog 400 milijonov SIT, poleg tega bomo za nova osnovna sredstva odšteli blizu 200 milijonov SIT”. Vemo, da ste v lanskem drugem poletju dobili tri igralniške velike koncesije. Kje bo zaživela še ena, torej tretja portoroška igralnica? Omenjali ste stari hotel Palače v Portorožu, Sežano. “Tretja koncesija Casinoja Portorož bo v Čatežu, v kompleksu Terme Čatež. Tam bomo vzeli v najem prostore kluba Termopolis (bivša diskoteka) in jih tudi primerno uredili. Sicer ne pričakujemo igralcev z globokimi žepi, vendar računamo na masovni obisk, saj Terme Čatež obišče 50 tisoč ljudi na leto. Koncesija določa, da lahko sami opravljamo igralniško dejavnost, zato ne gre za nobeno strateško povezovanje ampak za goli najem prostorov. Z družbo Terme Čatež bomo sodelovali na področju marketinga. V pripravi je ekonomski elaborat. Začeli bomo previdno, z manjšim obsegom dela in ponudbe. Točnega datuma odprtja igralnice v Čatežu vam še ne morem povedati. Vse je odvisno od obsega organizacijskih priprav. Čatež se nam zdi najbolj primerna lokacija. Ugotovili smo namreč, da nima smisla postavljati igralnice ob sami italijanski meji. Lahko bi se namreč ponovila zgodba o naših črpalkah ob meji. Zato gremo bliže Hrvaški. Sicer pa načrtujemo odprtje še četrte koncesije in to na Štajerskem. Po sezoni mislimo prenoviti še recepcijo in vhod igralnice ter sanitarije v Enoti Casinoja v Portorožu.” Kako je z lastnino igralnice v stavbi GH Metropol in ali koristite garažno hišo pred GH Metropol? “Prostori igralnice v Portorožu so naša last, prav tako je v naši lasti polovica garažne hiše (180 parkirnih boksov). V njej imajo možnost parkiranja naši delavci in igralniški gosti. “ Franc Krajnc ■ TVfT primorski utp Laguna Bernardin Najprej odloženo, nato v prvem branju sprejeto Kaj pravijo o velikem projektu ob morju - II. fazi izgradnje Morskega parka v luki Bernardin piranski občinski svetniki? Občinske svetnice in svetniki Občine Piran so že za 14. redno sejo, 8. junija 2000, prejeli na klopi gradivo oziroma predlog odloka o spremembi odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Piran za Laguno Bernardin, dopolnjenega v letu 2000. Po dokaj burni razpravi je županja ocenila, da bi lahko predlog odloka v prvi obravnavi dobil premalo podpore, zato so odločanje preložili na eno izmed naslednjih sej. Ta seja je bila nato 20. julija, na kateri pa je odlok le dobil zadostno podporo (14 ZA 6 PROTI). Kako bo v drugi obravnavi (verjetno takoj po počitnicah) se seveda še ne ve. Glede na vse kar je bilo tam izrečeno pa lahko sodimo, da bo bernardinska luka že kmalu lahko dobila novo, bolj privlačno podobo. Osnovni "spor" je še naprej v tem, ali je omenjeni prostor javno ali zasebno dobro? Kaj o nameravanem projektu Laguna Bernardin meni stroka? Predstojnik Urada za okolje in prostor Boris Kočevar, sodelavka v uradu Nataša Umek in direktor Občinske uprave Pero Zovko so v obrazložitvi predloga odloka o spremembi odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Piran za laguno Bernardin, dopolnjen v letu 2000 med drugim zapiasli, da so pobudo za spremembo plana posredovali Hoteli Bernardin s pisnim zahtevkom in s priloženo idejno zasnovo predlaganih posegov v prostor. Sprememba se nanaša na eno območje in sicer turistično območje Hotelov Bernardin - maritimne ureditve na območju lagune. Izjemna lega Hotelov Bernardin, tik ob morju, in zaščitena laguna ter mila mediteranska klima Piranskega polotoka zagotavljajo idealne pogoje za ureditev Morskega parka, ki ga pred vplivi burje varuje še bernardinski hrib. V lanskem letu izpeljana prenova južnega dela pritličja hotela Pristan v sodoben bazenski kompleks je z rezultati letošnje sezone prepričala investitorja, da je ravnal pravilno. Sedaj bi rad pristopil k drugi fazi izgradnje Morskega parka, kar pomeni, da bi sedanji mandrač ukinili oziroma premestili, notranje bazenske površine povezali z laguno, velike betonirane površine okoli lagune naj bi ozelenili, sama laguna (mandrač) pa naj bi se preoblikovala v kopališče, popestreno z različnimi vodnimi igrami in atrakcijami. S preureditvijo sedanje lagune (lučice) v kopališče bodo priveze za čolne ukinili. Pravijo, daje ukinitev privezov potrebna predvsem iz ekološkega vidika, zaradi onesnaženega morja in onesnaženega mulja, ki se je nabral na dnu mandrača. Podaljašli bi obstoječi pomol ob vhodu v laguno, ki bo namenjen pristajanju turističnih ladij in za krajše postanke jaht. Obstoječi mandrač z okoli 2 m globine z majhno kapaciteto plovil (10-15) je neprimeren za pristanišče. Dno mandrača je pravzaprav betonirano korito, torej nenaravno raščeno dno, ki ne omogoča naravnega procesa čiščenja vode. Zlasti letošnje poletje je bila v mandraču prava kloaka, k čemur so seveda veliko pripomogle alge. Z leti se je v betonski školjki nambralo veliko mulja in odpadkov na betoniranem dnu tako, da občasno tudi zaudarja. Prvotno je bil mandrač stavbno zemljišče ladjedelnice, ki je bilo kasneje, ob izgradnji hotelskega kompleksa, izkopano in povezano z morjem. To naj bi pomenilo, da tam kjer je sedaj mandrač, prej ni bilo moije, iz zemljiškoknjižnih izpiskov, v katere so nekateri celo podvomili, pa izhaja, da gre za funkcionalni objekt. Bazen, ki bi tam nastal, bi bil oblikovan v treh različnih globinah, primernih za različne starosti kopalcev. V bazenu bodo nameščene vodne igre, vodometi, kaskade. Ureditev zunanjih površin zahteva zaporo dostopa za čas kopalne sezone po enakem režimu kot velja za ostala kopališča v Portorožu (od 9. do 17. ure), ostali čas v večernih urah so sprehajalne površine odprte in proste za sprehajalce. Pešpot skozi kompleks Bernardin ostaja na isti lokaciji, le da se doda oznaka za pešce in kolesarje. Pešpot ob obali, kjer je bila prekinjena s prenovo bazenskega kompleksa (zaradi tega je bilo veliko hude krvi) se nadomesti s prehodom za pešce, ki bo postavljen nad nekdanjim vhodom v mandrač in bo izveden skupaj z bazensko pregrado med morjem. Tako bo, piše v strokovni obrazložitvi predloga, zagotovljena možnost splošne rabe morskega javnega dobra in prost prehod do morja na celotnem kompleksu Bernardin. S predlagano ureditvijo bo zagotovljena kontinuiteta pešpoti od parkirišča pred Piranom v smeri Portoroža. Morski park je zasnovan kot nov turistični proizvod in pomeni novo ovrednotenje prostega časa ter nudi gostom atraktivno rekreacijo v vodi in ob njej. Ni zanemarljivo dejstvo, da so bile površine mandrača nekoč kopno in sestavni del ladjedelnice. Mandrač je bil izkopan in urejen na podlagi gradbenega dovoljenja, zato trditev, da se ukinja javno dobro, ni utemeljena, so zapisali v obrazložitvi. Nekaj pomislekov stroke V zvezi s predstavljeno spremembo je bilo tudi nekaj pomislekov, ki so jih strnili v bojazen, da se bo ukinilo javno dobro, ki bo potem le še zasebno, da bi iz karakterističnega (tipičnega) sredozemskega okolja (mandrač) nastalo okolje, ki ne sodi v naš prostor, da bo morje dodatno obremenjeno (onesnaženo) z izpusti, da se bo zaostril problem parkiranja na Bernardinu in posredno v vsem kraju, ter da bo (kot že marsikje) omejen dostop do morja. Kaj o laguni menijo občinski svetniki Občine Piran? Kot že rečeno, svetniki na prvi obravnavi (8.6. 2000) niso bili ne za ne proti, ampak so zadevo odložili. Bilo pa je kar nekaj tehtnih pripomb. Jože Maver, občinski svetnik in predsednik Odbora za urbanizem, okolje in prostor: “Člani odbora dajejo pogojno pozitivno mnenje s pripombo, da se v 2. členu doda 4. alineo, ki se glasi, “da se ohrani možnost pešpoti, kolesarske poti, pot intervencijskega prometa in javnega potniškega prometa”. Drago Žerjal, občinski svetnik in podžupan: “Podpiram odlok in bom glasoval zanj. Predlagam pa, da se v odloku doda, “da bo zagotovljena možnost splošne rabe morskega javnega dobra, prost prehod do morja v celotnem kompleksu Bernardin”. Predlagam, da se besedilo glasi: “da bo zagotovljena možnost neprekinjene splošne rabe morskega javnega dobra, stalni prosti prehod do morja na celotnem kompleksu in tako naprej”. Emil Grižon, občinski svetnik: “Moram reči, da tega odloka ne podpiram iz več razlogov. Prvič zato, ker se Hoteli Bernardin lastninijo in bo tam več lastnikov. To se pravi, dajemo neko javno dobro, neko lučico, tako kot je, ali je lepa ali grda. Mislim pa da bi lahko bila še lepša in čista, če bi bila vzdrževana.Tudi zaradi dosedanjega obnašanja vodstva Hotelov Bernardin do naše lokalne skupnosti, ki ni imelo posluha in se je obnašalo zelo vzvišeno, tako kot da mi tu ne obstajamo. Zato sem proti temu.” Luciano Milok, občinski svetnik: “Odlok bom podprl in sicer iz enostavnega razloga, da si mi kot občinski svetniki in svetnice ne moremo privoščiti tega, da bi bili cokla v razvoju turističnega gospodarstva piranske občine”. Milena Oblak - Juh, občinska svetnica. “V mnogočem se strinjam z gospodom Grižonom. Preberite si gradivo. Zunanja ureditev zahteva zaporo v času kopalne sezone, kot ostala kopališča v Portorožu od 9. do 17. ure. Še malo pa bo zapora na začetku”. Mag. Josip Rugelj: “ Najprej bi želel opozoriti, da ste prezrli, daje bilo v tej zadevi dano tudi negativno mnenje Odbora za morje in obalni pas. Upam si trditi, da gre doslej za najbolj sporen dokument, o katerem odloča občinski svet odkar imamo državo Slovenijo. Ta dokument ne bo samo dolgoročno, ampak trajno posegel v obalni pas in ga po mojem mnenju tudi degradiral. V odloku o priobalnem pasu je izrecna klavzula, ki pravi, da na tem obalnem področju ne bomo delali gradbenih posegov. Zakon o vodah iz leta 1981 pravi, da je obalno morje dobrina v splošni rabi in je družbena lastnina, vi pa pravite, daje privatna in bo pri vama lastnina. Ta odlok pomeni najbolj grobo privatizacijo morja in obalnega pasu, kar ga je ta država naredila v vsej svoji zgodovini... To za vas ni morje, ampak funkcionalni objekt. Pa poglejmo kaj je to morje. Člen 81. veljavnega Zakona o vodah pravi: “za vodno zemljišče se šteje tudi dno obalnega morja in njegova obala do višine najvišjega vodostaja plime”. Dragi gospodje, mandrač je morje že 30 let. Ta zakon pravi med drugim, da je morje državna dediščina in javno dobro države Slovenije in vi ste s tem projektom slovenskemu narodu in Sloveniji ukradli košček morja. Občinski svet si ne more lastiti pristojnosti države, kadar gre o morju. Zato pravim, da je ta dokument sporen. Predlagam, da se ta dokument umakne z dnevnega reda, vsaj za toliko časa, da bo sprejet nov zakon o vodah in bo potem v skladu z novimi pravili odločal vsak na svojem področju, država za morje, mi pa za obalni pas.”Mag. Rugelj je na prvem branju (20.7.2000), ko je bil odlok tudi sprejet povedal, da pripravlja ustavno tožbo. Rado Bcdene, občinski svetnik: “Kar eno lepo pravno šolo smo sedaj doživeli. Ni to prvič in o vsem, kar je vezano na morje in priobalni pas, nas mag. Rugelj zmeraj dodobra pouči. O tem odloku bi povedal, da ga bom podprl.” Patrick Vlačič, občinski svetnik: “Mag. Rugelj me je z določenimi pravnimi argumenti delno prepričal, sicer pa še vedno načelno podpiram odlok. Glede gibanja na tistem območju pa tole: Lani me s svojim ravnanjem Hoteli Bernardin niso prepričali, da bodo omogočili svobodno gibanje na javnem dobru”. Dr. Luciano Monica, občinski svetnik: “Težko je soglašati in sprejeti ta predlog, tudi zato, ker Hoteli Bernardin niso bili nikoli pripravljeni sprejeti interesov krajanov.” Joško Joras, občinski svetnik; “Jaz bi v prvotnem predlogu podprl ta predlog, ampak glede na to, kar sem slišal od gospoda Ruglja, sem prišel v dilemo, še posebej iz razloga, ker ne bi rad videl, da podpiramo neko stvar, ki bi nam na koncu škodovala. Mnenja sem, da smo v naši občini v preteklosti naredili zelo veliko napak, venadr ne zaradi tega, ker bi to hoteli, ampak zaradi tega, ker nismo vedeli, da delamo napake.” Marjan Jeretič, občinski svetnik: “Ne glede na razpravo sem osebno prepričan, daje projekt zelo v redu, da bo popravil okolje, da bo izboljšal situacijo na Bernardinu, da bo zanj koristen in s tem bo koristen tudi za občino. Če že govorimo o vodni površni, se s tem ne bo nič zmanjšala, samo drugačne oblike bo. Absolutno podpiram ta odlok.” Marjan Jeretič je na prvem branju (20.7. 2000) menil, da občinski svet ni sodišče, ki bi preverjalo ali je zadeva legalna ali ne. Ugo Fonda, občinski svetnik in podžupan: “Opozarjam, daje to edina površina, kjer je prišlo do spremembe kopnega v morje. V tem primeru je nedvomno tam morje, ni od včeraj, ampak je tam že 30 let. Kot biolg vam rečem, mandrač ni mrtev, mandrač živi”. Alberto Manzin, občinski svetnik: “Kot smo slišali obstajajo predlogi ZA in PROTI temu odloku. Prvi za je zagotovo dodatna ponudba in s tem razvoj turizma, vendar mislim, da je gradivo pomanjkljivo in razprava, ki se je razvila, vzbuja dvom”. Franc Krajnc, Primorski utrip Mini anketa Kaj o bodočem novem morskem parku Bernardin pravijo podjetniki Tihomir Sumič, Quicklab Bernardin Ideja se mi zdi dobra. Mislim, da bodo Hoteli Bernardin z izgradnjo Morskega parka lahko še povečali in popestrili ponudbo in privabili več gostov, kar bo dobrodošlo tudi za nas, tukajšnje podjetnike. Seveda morajo ob tem zagotoviti nemoten prehod vsem, ki se želijo sprehajati ob morju. Mislim, da bodo za to vsekakor tudi poskrbeli. Sevdije Seli, Zlatarna Arse, Bernardin “Nisem za to, da bi tukaj zgradili zunanje plavalne bazene in zaprli okolico. Že sedaj je tukaj vročina, ni prepiha, ulica je zagušljiva. Sicer sem nezadovoljna. Banko so nam ukinili, ni menjalnice, cvetličarne. Tukaj v trgovski ulici Bernardin so same zlatarne in sedaj še slaščičarne. Ni trgovine s spodnjim perilom. Ljudje v bistvu niso več zaintersirani, da bi hodili sem. Nekoč je bila ta ulica bolj živahna.” Sneška Kovačevič, BB Sncžka, Bernardin Ne predstavljam si kako bo to izgledalo. Naj ga postavijo, bomo videli kaj bo. Če bi vedela, da bo boljše, bi bila za, sicer pa nimam nič proti. Banke res nimamo več, je pa bankomat. Tujci prihajajo, domačinov je malo. Sem srednje zadovoljna. Gojka Crnošija, Moderato Cantabile, Bernardin “V glavnem nisem za to, da bi tukaj gradili Morski park, oziroma zunanje bazene. Bojim se, da bi to bistveno spremenilo tukajšnji ambient. Na Bernardinu je veliko stvari, ki jih ne znamo izkoristiti za turizem. Zakaj na primer ne znamo izkoristiti velikih širokih stopnic, ki peljejo v hotele. Tam bi se lahko veliko stvari dogajalo, tudi manjše kulturne predstave. Z obiskom nismo najbolj zadovolji. Ne razumem zakaj po radiu javljajo, da je Portorož poln, če to ni res. Zelo me skrbi kako bo napredovala naša bernardinska trgovska uličica. Tukaj so same zlatarne, banko so zaprli, za dobro ponudbo manjka še marsikaj”. Mihael - Pavle Guzič, Monfort d.o.o., trgovina Minicoop Bernardin Pozdravljam idejo o popestritvi ponudbe na Bernardinu. Z igradnjo Morskega parka bo ta predel zagotovo še bolj zanimiv in privlačen za turiste. O nameravani gradnji smo že veliko slišali. Mislim, da bodo Hoteli Bernardin zadostili zahtevam krajanov in na svojem zemljišču zagotovili prost prehod ob morju. Mažoretna skupina Morje Piran na častni paradi v Nemčiji Mažoretna skupina Morje Piran se je v času od 15. do 16. aprila 2000 udeležila IV. državnega tekmovanja mažoretnih skupin Slovenije in in dosegla izjemen uspeh, saj je domov prinesla dve zlati medalji, eno srebrno in dve bronasti v različnih kategorijah. ../• :'1: H L|| L * Na osnovi doseženih rezultatov je bila mažoretna skupina Morje Piran, skupaj z mažoretno skupino Radeče, povabljena na Evropsko prvenstvo, ki je potekalo v času od 6. do 9. julija 2000 v Russelsheimu v Nemčiji. Ker se je Zveza mažoretnih skupin Slovenije šele v letošnjem letu včlanila v C.E.T.B. - Evropsko zvezo mažoretnih skupin in WBTF A Svetovno zvezo, sta meli mažoretni skupini iz Pirana in Radeč veliko čast in odgovornost prvič predstaviti Slovenijo. Mažoretna skupina Morje seje predstavila v častni otvoritveni in zaključni paradi, kot gost pa tudi v tekmovalnem delu, kjer so se članice predstavile s samostojnim programom. Udeležba naše skupine na Evropskem tekmovanju ne bi bila možna brez dodatne finančne pomoči, saj so bili stroški potovanja in bivanja v Nemčiji dokaj visoki, obenem pa smo morali poskrbeti tudi za enotne uniforme. Za pomoč se zahvaljujemo Občini Piran in županji Vojki Štular, Zavarovalnici Maribor PE Koper, OMW Istrabenzu, M-Degroju Portorož, Hotelu Tartini Piran, Primorskemu utripu, Radiu Tartini, Skladu RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, gospodu Ivanu Matošu in pa seveda vsem staršem za veliko mero razumevanja in finančni prispevek. Članice mažoretne skupine Morje in mentorica Ana Rat HVAR - otok sonca Evropsko mladinsko prvenstvo v dresurnem jahanju v Lipici V domovini plemenitih belih lipicanskih konj, v Lipici, bo od 15. do 20. avgusta 2000 evropsko prvenstvo v dresurnem jahanju za mladince. Pričakujejo 12 ekip iz 18 držav, s 55. jahalnimi konji in 3000 gledalcev. Uvodno tekmovanje mladincev (1. del) se bo začelo 16. avgusta ob 8.00 uri za nagrado Preskrbe p.o. Sežana. Slovesna otvoritev evropskega prvenstva - mladinci, gala predstava klasične šole jahanja iz Lipice in slavnostni mimohod udeležencev bo ob 16.30 uri. Ob 20.30 uri bo v avli Klub hotela otvoritev razstave Konj v kiparski podobi, avtorja Bojana Štineta. Naslednji dan, 17. avgusta bo 2. del uvodnega tekmovanja mladincev, ki se bo začelo ob 8.00 uri. Zvečer ob 20.30 uri bo v novem delu Galerije Avgusta Černigoja otvoritev razstave: Lipica -čudež belega konja, avtorice Kerstin Stelter. V petek, 18. avgusta se ob 8.00 uri prične moštveno evropsko prvenstvo za mladince (1. del). Ob 19.30 bo sprejem za udeležence EP- mladinci v atriju hotela Klub. V soboto, 19. avgusta ob 8.00 uri bo drugi del moštvenega evropskega prvenstva za mladince. V nedeljo, 20. avgusta ob 8.00 uri bo tolažilna tekma za mladince - nagrada Pivovarne Laško. Ob 13.30 uri bo evropsko prvenstvo za mladince -posamično - 1. del - za nagrado Adriatic Zavarovalne družbe d.d. Ob 14.40 uri bo predstava klasične šole jahanja iz Lipice. Ob 15.30 uri bo evropsko prvenstvo za mladince -posamično, 2. del. Sledijo podelitev nagrad za tekmo, proglasitev individualnega evropskega prvaka, proglasitev moštvenih evropskih prvakov in zaključni mimohod. Na Hvaru, ki velja za najbolj sončni jadranski otok, je tudi veliko Slovencev. Hvar meri 310 kvadratnih kilometrov in ima 12.000 prebivalcev. Ožje središče mesta je podobno Piranu, s to razliko, da je tam promet popolnoma izkjučen. Otok Hvar je prava zakladnica bogate kulturne dediščine, obdaja ga čisto morje, obale so čudoviti in ni čudno, da ga že leta in leta radi obiskujejo tudi slovenski turisti. Hrvaška prvič po nekaj sušnih letih doživlja pravi turistični boom. Dalmacija je polna, še največ pa bodo prispevali v njeno turistično blagajno Slovenci, ki bodo na Hrvaškem zagotovo ustvarili okrog milijon prenočitev. Na Hrvaškem so se zavedali, da turistov ne bo nazaj, če ne bodo veliko denaija vložili v propagando. To jim je tudi uspelo in letos že pobirajo sadove. Ne nazadnje pa je k boljšemu turističnemu obisku pripomogla tudi “nova politična dokrtina” in izkazana želja po večji odprtosti do Evrope. Na Hvaru je mestno obzidje z obrambnimi stolpi iz 13.stoletja, renesančna mestna hiša z letnico 1516; stolp z uro iz leta 1466 (restavriran v zač.18.st.), gledališče že iz leta 1612. Značilna je tudi piaca (trg) v mestu Hvar, ki je proglašena za naj lepšo v Dalmaciji. Hrana ie dobra, a ni tako poceni V mestu Hvar je turizem zelo dobro organiziran. Leta 1998 so proslavili 130 let turizma. Ob hotelih, ki ponujajo bivanje na podlagi polpenziona ali polnega penziona so restavracije, taverne, konobe, pizzarije, fast food restavracije, tradicionalne hrvaške slaščice lahko dobite v slaščičarnah in kavarnah. Poleg standardne evropske kuhinje so zelo popularne specialitete z žara, dalmatinski pršut, slane sardele, ovčji sir, ena najbolj znanih ribjih specialitet pa je vsekakor dalmatinski brodet. Poglejmo še nekaj cen: škampi buzara 60 kun (okrog 1.734 SIT), ribja juha 12 kun (346 SIT), špageti bolognese 40 kun (1.156 SIT), pizza od 30 kun naprej (od 867 SIT dalje), sladoled 3 kune (86 SIT). Skratka Hrvaška ni tako poceni kot mnogi pričakujejo. V mestu je tudi nekaj turističnih agencij, ki organizirajo zanimive izlete (ogled mesta, 140 kun, ribji piknik 140 kun, izlet na Bol (Brač) 140 kun, Modra špilja (Biševo) 240 kun, Korčula, Dubrovnik-360 kun. Plaže so prodnate, tu in tam so tla bestonirana - za sončenje, sicer pa lahko najdete sebi primemo skalo. Če pa si želite malo samote se lahko popeljete z ladjico do Paklinskih otokov, nasproti mesta, seveda ob doplačilu (od 15 do 50 kun). Tik ob plažah so tudi vodni športni centri in barčki, kjer se lahko osvežite s hladnimi pijačami. Za tiste, ki se ne želijo izpostavljati soncu so navoljo senčniki in razni lepi kotički v naravi. Tudi nočno življenje na Hvaru je zelo razgibano. Ob morju imajo veliko barčkov s pogledom na morje. Na trgu organizirajo razne glasbene večere in spektakularne točke. Veliko je tudi stojnic, kjer si lahko izberete spominčke. Tako, da ima Hvar ob večernih urah poseben čar. Ožje središče mesta je zaprto za promet. Turisti se tam lahko mimo sprehajajo in občudujejo lepote mesta. Mesto oskrbujejo tako, da razno blago pripeljejo na vozičkih. Če se odločite, da boste na Hvar odpotovali z svojim osebnim vozilom boste potrebovali iz Kopra pribljižno 7 ur in pol do Splita (480 km), kjer se boste vkrcali na trajekt za Stari Grad (okoli 1 uro 45 minut vožnje). Za trajekt boste odšteli : za vozilo 169 kun (4.800 SIT), na osebo pa še 25.80 kun (722 SIT). Nato, ko prispete v Stari Grad, še 18 km vožnje in ste že na cilju. B.K. Minister Razgoršek kritiziral portoroški turizem Zahteval bo poročilo o porabi državnih proračunskih sredstev Minister za turizem in malo gospodarstvo Janko Razgoršek je na nedavnem pogovora v radijski oddaji “ Studio ob sedemnajstih”, imel kar nekaj pripomb na račun portoroškega in piranskega turizma, češ da so gostinci ob nedavni manjši “luknji” zagnali vik in krik - država pomagaj! Verjetneje imel v mislih tudi pismo piranske županje Vojke Stular. Gostinci pa se niso vprašali kaj so oni sami storili za to, da bi v Portorož prihajalo več gostov. Minister je pripomnil, da je v Portorožu treba vse plačati, še najbolj pa znajo poskrbeti za kasiranje parkirnine. Tudi sam je pred nedavnim doživel manjšo epizodico, ko je inkasant zahteval od njega plačilo parkirnine na parkirišču nasproti Krajevne skupnosti Portorož. Plačati je treba parkirnino, plažo, stol, ležalnik... Sratka, preden se družina lahko vleže na plaži, mora odšteti 2000 tolarjev. Svojo zelo podobno trditev je ponovil tudi na TV dnevniku, 4. avgusta. Ni se čisto strinjal s poročilom novinarke TV Slovenija, da je bilo 4. avgusta veliko manj turistov v Portorožu kot na isti dan leto poprej. Zlasti ne, da so zasebne sobe skorajda prazne. Po njegovih podatkih so zasebne sobe veliko bolj zasedene kot se to uradno statistično prikazuje. Mnogi pač sprejemajo goste “na črno”. Dadal je še, da bo zahteval poročilo lokalne skupnosti Piran, kako je bil (ali je) porabljen denar, ki ga za turistično promocijo in infrastrukturo prek državnega proračuna, iz prihodkov od igralniške koncesije, tej lokalni skupnosti namenja država. Trud ni bil zaman Poletna glasbena šola v Piranu pridobiva na veljavi Od 19. do 30. julija 2000 je v Piranu potekala V. Mednarodna poletna glasbena šola. Ob sodelovanju mednarodno priznanih profesorjev in glasbenikov so letošnjo šolo zaključili uspešno, podeljena pa je bila tudi Tartinijeva nagrada. Prvo nagrado je prejela mlada llavtiska Karin Vrhnjak za skladbo Koncert za flavto Karla Stamitza, drugo nagrado pa je prejel Godalni kvartet Godalika za skladbo Clouda Debussyja Kvartet v g-molu. Na sliki: Koncert v samostanski cerkvi Sv. Frančiška v Piranu Organizatorji V. Mednarodne poletne glasbene šole so bili Občina Piran, Zveza kulturnih društev Karol Pahor Piran, Sklad RS za ljubiteljsko kulturno dejavnost -Območna izpostava Piran in Center za glasbeno vzgojo Koper - Glasbena Šola. Poletne glasbene šole sc je udeležilo 30 slušateljev iz Slovenije, Avstrije, Italije, Hrvaške, Zvezne republike Jugoslavije in Argentine. Nova glasbena znanja so pridobivali pod vodstvom znanih profesorjev in glasbenikov. Violino je poučeval prof. Han Gronich iz Berlina, violo prof. Svava Bemhardsdottir, flavto prof. Aleš Kacjan, oboo prof. Matej Šarc, klarinet prof. Jurij Jenko, fagot prof. Paolo Calligaris in rog prof. Metod Tomac. V času 10 dnevne poletne glasbene šole so profesorji in slušatelji izvedli 6 koncertov. Na otvoritvenem koncertu v Križnem hodniku dne 19. 7. so nastopili profesorji skupaj s svojimi učenci, sledili so 4 koncerti slušateljev, na katerih so se mladi glasbeniki potegovali tudi za Tartinijevo nagrado, ki jo vsako leto podeli Občina Piran. Na zaključnem koncertu V. mednarodne glasbene šole, ki je bil v Gledališču Tartini v nedeljo, 30. 7. 2000, je nastopil orkester pod vodstvom prof. Svave Bemhardsdottir-a in solisti. Maria Clara Baez de Mcrcado, Marcelo Mercado, Karin Vrhnjak, Tatajana Sagemik in Lidija Ljubišič. Na zaključnem koncertu je umetniški vodja prof. Matej Šarc razglasil tudi dobitnika letošnje Tartinijeve nagrade . Komisija je podelila kar dve. Prvo nagrado je prejela mlada flavtiska Karin Vrhnjak, drugo nagrado pa Godalni kvartet Godalika. Organizatorji so zadovoljni z ugotovitvijo, da se iz leta v leto povečuje število udeležencev , kar pomeni, da sc je ta glasbena šola uveljavila in njihov trud ni bil zaman. Poletna glasbena šola je potekala brez večjih težav. Pouk instrumentov in vaje so potekale v prostorih osnovne šole Cirila Kosmača Piran in Glasbene šole. Po začetnih težavah z uskladitvijo terminov za koncerte , ki so bili prvotno načrtovani v Gledališču Tartini, so jih izvedli še v Križnem hodniku in Galeriji Gasspar. Vsi koncerti so bili izjemno dobro obiskani, težave, kot kaže, so in bodo finančne narave. Tako kot pretekle poletne šole so tudi letošnjo izvedli ob pomoči Občine Piran in Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti. Že nekaj let v njihovem projektu sodeluje tudi Hotel Piran, letos pa jim je pomagala prvič tudi Banka Koper. Za pomoč se zahvaljujejo tudi Studio Galeriji Gasspar Piran, OŠ Cirila Kosmača, Minoritskemu samostanu Sv. Frančiška, Turistični agenciji Maona in družini Tomac. * DNEVA IN N©®! * Ni®NINA DNEVA IN N©©l Ujetega ptiča tožba Mag. Ferdinand Humski, prokurist zasebnega samostojnega podjetništva Fejo Trade, Jovita Kozol s.p. iz Hoč je v imenu njenega podjetja na Urad za komunalni razvoj Občine Izola poslal dolgo pritožbo na postopek in odločitve ter odločbe, na podlagi katerih bi moral Fejo Trade plačati 144.000 SIT komunalne takse (z zamudnimi obrestmi) za uporabo javne površine v letu 1999, ki je, kot nam je prokurist povedal po telefonu, nikoli niso dejansko uporabljali. Zgodba Urada za komunalni razvoj je nekoliko drugačna. V pritožbi Fejo Trade obtožuje uradno osebo Občine Izola Aleša Peska osebne odgovornosti, ker naj bi s svojim dopisom ukrepal v nasprotju z Zakonom o splošnem upravnem postopku in namenoma škodoval podjetju Fejo Trade. “Vsekakor pa boste za vaše nestrokovne poteze odgovarjali sami. Preberite si 3. odstavek 113. člena Zakona o splošnem upravnem postopku. Stroške, ki bodo nastali zaradi vaše “krivde ali nagajivosti” boste krili sami, torej osebno, ne pa Občina Izola. V primeru, da boste še naprej preprečevali izdajo odločbe na našo vlogo, napovedujemo civilnopravno tožbo, ki jo bomo nedvomno tudi dobili. Tožili vas bomo za osnovne in dodatne stroške, ki so nastali v zvezi s primerom, za izpad prometa, ki si ga obetamo v Izoli od 24. 7. do 5. 8. 2000 in v času od 24. 8. do 26. 8. 2000, za izkoriščanje svojega položaja v službi ter za blatenje ugleda podjetja Fejo Trade. Tudi če boste v bodoče menjali zaposlitev, ostane vaša odgovornost enaka in sc proces ne bo ustavil” piše v pritožbi. Kopijo pritožbe je prokurist podjetja Fejo Trade poslal tudi Primorskemu utripu. Zapletene pritožbe s številnimi poduki uslužbencu Urada za komunalni razvoj ter Občini kako naj bi v resnici morali ravnati, nismo v celoti razumeli, ker v njej manjka nekaj bistvenih podatkov. Poklicali smo prokurista za dodatne informacije. Na vprašanje kako je v resnici s to zadevo nam je dejal, daje Fejo Trade lani na Sončnem nabrežju v Izoli najel javno površino za stojnico, na kateri bi prodajali modni nakit. Ker niso pravočasno dobili vseh ustreznih soglasij do prodaje sploh naj ne bi prišlo. O tem naj bi ustno obvestili najemodajalca. Na izrecno vprašanje, ali so tam imeli premično stojnico (prodaja zunaj poslovnega prostora) ali ne in koliko časa so jo uporabljali, nam mag. Humski ni hotel potrditi niti zanikati. Pravi, da to sploh ni pomembno. Če bi priznal, da so tam v resnici prodajali brez ustrezne odločbe Upravne enote, bi to pomenilo priznanje za gospodarski prekršek. Za najem površine, ki je naj ne bi uporabljali, pa so prejeli račun in nato še izračun zamudnih obresti. Ker tega niso hoteli plačati so prejeli odločbo Izpostave davčnega urada iz Izole, s pravnim poukom o možnosti pritožbe. Mag. Humski pravi, da so sc na odločbo pritožili in sedaj čakajo na razplet. Zaradi lanskega dolga je bila njihova vloga za najem javne površine v letošnjem letu, seveda zavrnjena. Fejo Trade v pritožbi trdi, da je bilo podjetje do 11.9. 2000 v situaciji, ko po obstoječi slovenski zakonodaji sploh ni smelo prodajati blaga na premični stojnici. Zaradi visoke kazni pa si prekrškov niso želeli privoščiti. Navaja, da do 11. 9. 1999 izdani dokumenti niso zadoščali za uradno prodajo po Zakonu o trgovini, po 11. 9. 1999 pa bi morali poravnati račun tudi za tisti čas, ko niso smeli prodajati. “Vzrok za nastalo situacijo je upravni postopek v Občini Izola, ki je trajal predolgo, povozil gaje čas”, navajajo. “Aleš Peško je neusmiljeno trdil, da je krivda za nastalo situacijo na strani podjetja Fejo Trade in da smo dolžni poravnati celotno komunalno takso. Nismo mu mogli dopovedati, da Občina Izola ni opravila svoje dolžnosti, ker ni pravočasno izdala brezhibne dokumentacije in da zaradi tega podjetje Fejo Trade ni dolžno plačati komunalne takse”. Prokurist v pritožbi daje Občini Izola tudi nasvet kako naj v bodoče ravna, da ne bo prihajalo da takšnih paradoksov. Komunalni urad Izola Aleš Peško, referent v Uradu za komunalni razvoj navaja, da je stranka po prejemu dovoljenja za uporabo javne površine imela dovolj časa za kakršno koli pritožbo, a se ni pritožila. Nam stranka tudi ni nikoli sporočila, da želi skrajšati časa prodaje na dodeljeni javni površini. Mi seveda ne moremo preverjati ali stranka, ko dobi naše dovoljenje, prostor dejansko tudi uporablja ali ne. Poleg tega je stranka ugovarjala odločbo davčne uprave o plačilu šele, ko jo je prejela v roke. Martin Podbreznik, predstojnik Urada za komunalni razvoj Občine Izola: » Potem, ko je naša odločba postala pravnomočna je Izpostava davčnega urada izdala svojo odločbo z izračunom zneska, ki gaje Fejo Trade dolžan plačati. Čas pritožbe je 15 dni. Podjetje je lani šele po koncu sezone napisalo pritožbo davčnemu uradu, češ da naj bi stojnico koristilo manj časa, kot je bilo zapisano v izdanem dovoljenju. Izpostava davčnega urada v Izoli nas po prejemu njihove pritožbe pozvala, ali so nastala neka nova dejstva, na podlagi katerih bi stranki lahko znižali račun. Novih tehtnih dejstev ni bilo, zato postane odločba tudi izvršljiva. Res je, da je nam je Fejo Trade poslal tudi novo vlogo za najem premične stojnice za dva tennina v letošnjem letu. Urad mu je odpisal, da naj vlogo dopolni z dokazilom, daje lanska obveznost poravnana. Če najemnik ne poravna svojih obveznosti za nazaj, seveda ne more raučunati na ponovitev iste zgodbe.« Franc Krajnc tfOMATES d.o Produkcija in trženje programa TV CAPPIS P.P. 253, 6320 PODTOPOŽ Td./fax: (066) 471 - 401 G<§M: 041 631-017 c-mail: info@domales.si www.domales.si Ulica 15.maja 10 6000 Koper SLOVENIJA Tel.: 066/480-705 Eax: 066/480710 Filipinec je bil nevarna oseba Njegova mati ne verjame verziji dogodkov v hotelski sobi Leo Begasson, ki si je ob vdoru specialcev 4. 8. 2000 okoli 8. ure v njegovo hotelsko sobo v GH Palače v Portorožu, v kateri je počival po napornem begu vse od Rima do Portoroža, sam vzel življenje s strelom v prsi iz lastne pištole kalibra 7,65, je izvršil samomor. Po sporočilu italijanskih varnostnih organov je bil zelo nevarna oseba. Italijanska policija naj bi mu sledila vse od Rima, venadar ji je uspel pobegniti čez mejo na našo stran. Potem ko je nezakonito prečkal slovensko-italijansko mejo so stopili v akcijo iskanja naši policisti. Bilo jih je 87 (uniformiranih in kriminalistov), med njimi pet vodnikov službenih psov in 15 specialcev policijske enote. Uporabili so 28 službenih vozil s katerimi so prevozili skupaj l.i580 kilometrov. V iskanje pobeglega se je vključil tudi policijski helikopter. Za iskanje filipinskega državljana so porabili okrog 600 “delovnih” ur. Samo ta podatek dovolj zgovorno kaže kakšni enormni stroški lahko nastanejo pri iskanju samo enega (oboroženega) človeka. Filipinec je očitno nemoteno prišel v Portorož , se 3. 8. zvečer nastanil v hotelski sob. Zjutraj, 4. 8. ob osmi uri, pa se je zanj tragično končala velika odisejada. Po vdoru specialcev, ki so ga hoteli aretirati, je imel še toliko časa, da si je, preden so ga specialci uspeli aretirati, vzel življenje s strelom v srce. Uspešno akcijo iskanja in odkritja nevarnega storilca je vodil Srečko Smodiš. Vse policiste in kriminaliste, ki so sodelovali v akciji iskanja nevarnega Filipinca je na novinarski konferenci v prostroih Policijske uprave v Kopru (4.8.), na kateri so bili tudi italijanski novinarji, ki so jih zanimale tudi najmanjše podrobnosti, pohvalil njihov direktor in svetovalec Vlade, Emil Čebokli ter hkrati poudaril pomen in dobro sodelovanje z italijanskimi varnostnimi organi, ki je v prostoru EU nekaj vsakdanjega. Menimo, da so se v akciji iskanja nevarnega Filipinca veliko bolje izkazali slovenski policisti kot pa italijanski, saj so zadevo zaključili v 24 urah, čeprav žal s smrtnim izidom. Od umrlega Begassona sta se v torek, 8. 8. v koprski mrtvašnici zadnjič poslovili njegova mati Lolita in vdova Wilma Begasson. Truplo bodo prepeljali v Italijo. Primorski dnevnik je zapisal, daje njegova mati dejala, da ne verjame verziji dogodkov ter da zaenkrat od slovenskih oblasti ne bo zahtevala dodatne preiskave. Oglasilo pa sc je tudi Društvo Filipincev v Italiji. Emil Čeboklije dejal, da jim je žal vsakega človeškega življenja, da slovenska policija pri vdoru v Begassonovo sobo v GH Palače ni izstrelila niti enega naboja, Filipinec jih je kajpak imel pri sebi veliko. Preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča iz Kopra je na kraju odredil tudi obdukcijo. V prvem polletju 2000 Manj kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete, manj kaznivih dejanj velike kriminalitete in organiziranega kriminala, manj kršitev javnega reda, manj prometnih nesreč, manj obravnavanih oseb zaradi ilegalnega prehoda državne meje. Iz poročila policijske uprave Koper Poskus kraje v Marketu Degro št. 7 v Luciji Zmikavt jc vodji marketa Ivanu Pušpanu grozil z žiletko, po očitno neuspelem poskusu kraje pa se je pred vhodom v trgovino vrgel na tla in si z žiletko prerezal žile. Zaradi globokih vrezov so ga odpeljali v bolnišnico, drugega pa so pridržali na policijski postaji. Vodja maraketa M- Degro v Luciji Ivan Pušpan razlaga policistu (vodji okoliša Lucija) Policijske postaje Piran kako je potekala samoorganizirana akcija odstranitve zmikavtov iz trgovine. Dva ne preveč rosno mlada, a očitno vinjena moška, sta v torek, 1. avgusta okrog 11.00 ure dopoldne poskrbela za svojevrstno predstavo v marketu M-Degro v Luciji in malce tudi prestrašila uslužbence in kupce. V market sta prišla z očitnim namenom, da bi si s police nezakonito prilastila nekaj pijače, vendar so njuno namero še Blagajničarka marketa M-Degro čisti okrvavljena tla pred vhodom v trgovino na katera se je vrgel zmikavt in si prerezal zapestje. Na tleh so našli tudi košček žiletke. pravočasno opazile blagajničarke. Najprej je do njiju stopila pomočnica vodje marketa in ju opozorila, da sc tega ne sme počenjati. Napadla stajo in ji grozila. Nato je v trgovino prihitel vodja marketa Ivan Pušpan. S pomočjo štirih kupcev, ki so se slučajno znašli na karju dogodka, mu je uspelo enega za drugim spravili iz marketa. Med prerivanjem je prišlo do rahle panike. Eden zmikavt je Pušpanu grozil z žiletko in dejal, da ga bo porezal. Medtem so delavci že poklicali policijo, ki je takoj prispela na kraj dogodka. Eden pajdaš se je pred vhodom v trgovino (ne vemo iz kakšnega razloga) vrgel na tla in si z žiletko začel rezati po zapestju. Verjetno si je prerezal tudi žile, saj je bilo na tleh veliko krvi. Prihiteli so policisti, oba ujeli in poklicali tudi rešilca, ki je samopoškodovanega odpeljal v bolnišnico, drugega pa so do streznitve zadržali v prostorih' Policijske postaje Piran v Portorožu. Nesojena tatova sta kot kaže prišla v Portorož iz kontinantalnega dela Slovenije in sta bila opažena tudi že na drugih mestih. Za svoje grehe se bosta morala zagovarajati pri sodniku za prekrške. Žal se s porajanjem socialnih razlik in vprašanjem hude brezposelnosti povečuje tudi število deliktov. Nekateri svojih stisk ne obvladujejo več, se vdajajo alkoholu in mamilom, stopajo na neprava pota, od tu naprej pa ni več daleč do družbeno nesprejemljivih dejanj kot je bilo L avgusta v Luciji. FOTO: FK- Primorski utrip - g[^jf*3 ■ Jadranje v razredu Optimist Slovenija ni dobila kandidature za organizacijo svetovnega prvenstva leta 2002 Po uspešno izvedenem evropskem prvenstvu v jadranju v razredu Optimist leta 1997 v Piranskem zalivu se je vodstvo Sekcije za jadranje pri Športnem društvu Piran podalo še na eno preizkušnjo. Ob letošnjem svetovnem prvenstvu, ki je bilo v obmorskem mestu La Coruna (SZ del Španije) so predstavili kandidaturo za organizacijo svetovnega prvenstva leta 2002 v razredu Optimist v Sloveniji. Z enakimi željami so prišli v Španijo tudi predstavniki iz ZDA, Hrvaške, Portugalske in Uragvaja. Izborne komisija je svetovno prvenstvo leta 2002 zaupala Združenim državam Amerike, konkretno državi Teksas. Letošnje svetovno prvenstvo v jadranju v razredu Optimist je bilo v La Coruni od 17. 7. do 30. 7., naslednje leto pa bo na Kitajskem. Sodelovalo je 60 držav. Vsaka država je poslala svojo najboljšo ekipo petih igralcev. Skupaj je bilo v La Coruni 254 tekmovalcev, neupoštevajoč številne spremljevalce, trenerje, predstavnike športnih zvez in druge. Slovenska ekipa je na tekmovanju dosegla 22. mesto. Spremljali sojo trener Marko Morgan, predstavnik kandidatke Slovenije Vojko Mrak, vodja ekipe je bil Janez Mrak (Jadro Koper). Tekmovali so: Tina Mark (ŠD Piran), Dani Stanišič (ŠD Piran), Jernej Markič (Jadro Koper), Luka Križman (Jadro Koper) in Luka Košir (Buija Izola). Posamično so mladi jadralci iz šest. Na vprašanje, ali je vodstvo Sekcije za Jadranje (Milan Morgan predsednik in Vili Domijan tajnik) s temi rezultati zadovoljno, so nam odgovorili, da so v prejšnjih letih dosegali veliko boljše rezultate. Rezulati naj bi bili odraz celotnega stanja v tem šport. Sicer naj omenimo, da imajo mladinskega evropskega prvaka v jadranju v razredu Optimist. Pri Milanu Morganu trenutno aktivno jadra okorg 30 otrok. Na jadrnico Fatamorgano se lahko povzpnejo že, ko dopolnijo 9 let. Sekcija za jadranje je kar aktivna, saj so v zadnjih treh štirih mesecih bili na 13 regatah. Jadranje nt poceni šport, pravijo. Sekcija porabi v eni sezoni okrog 3 milijone SIT, če pa prištejejo še stroške opreme se vsota skoraj potroji. Od Občine Piran dobijo le 650 tisoč SIT. Za Slovenije dosegli naslednje rezultate: Tina Mrak je bila 86. (trinajsta med deklicami), Dani Stanišič 87. Luka Košir 96., Luka Križman 99. in Jernej Markič 131. Dober teden prej je bilo evropsko prvenstvo v jadranju v razredu Optimist v Gardskem jezeru (Lago di Garda), katerega so se poleg dveh spremljevalcev udeležili tekmovalci Alan Biderman, Rok Zakrajšek, David Šket (vsi ŠD Piran) in še pet tekmovalcev iz drugih slovenskih jadralnih klubov. Teh je v Sloveniji organizacijo kandidatutre za svetovno prvenstvo leta 2002 naj bi dobili od Občine Piran 200 tisoč SIT, vendar tudi tega denarja ni na obzorju. Pogovarjajo se s predstojnico Urada za družbene dejavnosti Občine Piran Milico Maslo in direktoijem Športnega centra Piran. Na vprašanje, zakaj niso uspeli s kandidaturo nam je Milan Morgan dejal, da so s pripravami pričeli že dovolj zgodaj, vendar jih je premožna Amerkika dobesedno povozila. Slovenijo, tudi Piran, kjer naj bi se odvijalo svetovno Tina Mrak akciji (Gardsko jezero) prvenstvo, so predstavili dostojno. Razdelili so 200 map promocijskega materiali (prospekti Portoroža, Obale in Krasa, Hotelov Bernardin, Vinakoper), natisnili so 200 majic. Za kaj več pa jim je zmanjkalo denarja. Poskušali so pridobiti sponzorje, vendar posebnega odziva ni bilo. Tako je padlo v vodo še eno svetovno prvenstvo, ki bi za nekaj dni privabilo v Slovenijo, v piransko občino, najmanj 600 aktivnih udeležencev in gostov. V sekciji so nad vsem nekoliko razočarani, kar je razumljivo. Imajo pripombe na odnos direktorja Športnega centra Piran Zdenka Vozliča, ki je sicer ponudil pomoč, vendar je vse ostalo le pri besedi. »Pravzaprav sem srečen, da nismo dobili kandidature, saj bi ob taki finančni pomoči pogoreli«, je dejal Milan Morgan. Dejal je, da so hrvaške športnike spremljali predstavniki njihove Jadralne zveze, kar kaže na določeno spodbudo mladim jadralcem. »Predsednik častnega odbora EPOP '91 (bilo ie v kompleksu Bernardin) je bil tedanji župan Občine Piran Franko Fičur, vendar se mu ni zdelo za potrebno, da bi prišel na otvoritveno slovesnost pozdarvit udeležence«. Tudi ta primer zgovorno kaže na odnos do tega športa. FK Dobre želje Čopiju in Margonu Tomažu Čopiju in Mitji Margonu želimo, da bi na letošnji olimpijadi v Sydneyu dosegla željeno odličje in tako okronala svoj trud, ki sta ga vložila že na dosedanjih tekmovanjih. Ponosni smo na naša perspektivna športnika in jima zaupamo. Želimo, da bi rezultat potrdil njuno delo.« Njun prvi trener Milan Morgan Slovenska šola jadranja 2000 Športno društvo Piran - Sekcija jadranje je v zadnjih nekaj letih uspešnega trenerskega dela vzgojila nekaj generacij najboljših slovenskih in italijanskih jadralcev. Že nekaj let zapored prihajajo v njihov klub na Fornače osnovnošolci, ki želijo postati pravi pomorščaki in jadralci. Mnogi med njimi posegajo po najvišjih naslovih. Vodja slovenske šole jadranja Milan Morgan je vzgojil generacije najboljših slovenskih in italijanskih jadralcev, od Dušana Puha do Tomaža Čopija. Namen Slovenske šole jadranja je, da bi mladi iz notranjosti Slovenije in Obale, še posebej iz Pirana, spoznali morje, jadralske veščine ter da bi povečali število mladih jadralcev. Iz vrst šole jadranja, ki jo je organiziralo ŠD Piran prihajajo novi talenti - jadralci. Med njimi je vice prvak Evrope iz leta 1997 Robert De Lucia.. Tečajev bo več, ki bodo trajali od 26. junija do 20. avgusta 2000. Pripravili bodo tudi zaključno regato tečajnikov od 21. do 26. avgusta 2000 s pričetkom ob 10. uri. Nivea sun beachvolley cup 2000 Odbojka na mivki ima prihodnost Veliki zaključek tekmovanja bo 12. avgusta 2000 pred halo Tivoli v Ljubljani, kjer se bo pomerilo najboljših šest. Portoroška osrednja plaža je ta konec tedna zopet dihala z odbojko na mivki, --j Tretja tekma Nivea sun “ beachvolley cupa, držav-nerga prvenstva v odbojki na mivki seje zopet odvila v primorski meki tega športa.Centralna plaža v mestu rož je najbolj priljubljeno prizorišče tako pri igralcih kot pri gledalcih. Tokrat je bilo vse nared za veliki spektakel saj je šlo organizatorjem na roko tudi vreme. V moški konkurenci, od katere zaradi večletne dominacije ekipe Nivea Sun Žurbi team (Miklavc, Čuturič), ne pričakujemo več bojev za prvo mesto, tokrat ni bilo večjih presenečenj, saj so se v boje za najvišja mesta uvrstile štiri nosilne ekipe: Nive Sun Žurbi team (Miklavc, Čuturič), Metalna impro Optika Šuc (Škorc Andlovič), Hakl Antikor (Možič, Najdič) ter Skiny Forming (Hafnar, Fujs). Tokrat so boj za tretje mesto odločile nesrečne okoliščine saj si je Peter Možič - Hakl Antikor že v predtekmovanju zlomil prst na nogi. Kljub temu je zbral dovolj moči da je odigral še dve tekmi, boj za tretje mesto pa sta morala z Brunom Najdičem prepustiti ekipi Skiny Forming (Hafnar, Fujs). Tekma za prvo mesto je bila ponovitev Mariborskega finala med ekpama Metalna impro Optika Šuc (Škorc Andlovič) ter Nivea Sun Žurbi teamom (Čuturič, Miklavc) in je bila bolj spektakel za gledalce kot boj za zmago na vse ali nič. Kljub temu smo v igri, ki se je končala v korist večnih državnih prvakov z rezultatom 15:4, videli veliko potez, ki so spravile polne tribune na noge. V ženski konkurenci je bil boj za vrh zopet bolj razburljiv. V tekmi za tretje mesto sta se pomerili ekipi Paco pub (Kolar, Dodič) ter zmagovalna ekipa prve portorške tekme Kcglevich (Cingerle, Štumpcrova). Ekipa Paco pub seje na masters uvrstila iz kvalifikacij in z lepo raznovrstno igro presenetila veliko ekip. Žal jima je, še za večje presenečenje in osvojitev tretjega mesta, na koncu zmanjkalo moči. Z rezultatom 15:11 je tako slavila ekipa Keglevich (Cingerle, Štuperova). Finalna tekma je pokazala, da ima slovenska odbojka na mivki lepo prihodnost. Ekipa Mentek Asics Sharky (Oblak, Kristan) ena najboljših ženskih mladinskih ekip seje spoprijela z ekipo Restavracija Nigra Nes (Borovinšek, Lorber Soršak). Mladinki sta pokazali izvrstni igro in si na svojo stran kmalu pridobili simpatije občinstva. Tudi glasna podpora publike ju je tako popeljala do zmage s 15:08. Rezultati: MOŠKI: ZA 1. MESTO: Nivea Sun - Žurbi team (Miklavc, Čuturič) : Metalna impro Optika Šuc (Škorc, Andlovič) 15: 4, ZA 3. MESTO: Hakl Antikor (Možič, Najdič), Skiny Forming (Hafner, Fujs); ni bilo odigrano zaradi poškodbe v ekipi Hakl Antikor ZA 5. MESTO: Caffe teater Piran (Sevčnikar, Stubelj) : P.B. Kranjec (Perhaj, Kerec) 15:13 ZA 7. MESTO: Think Pink (Berk, Satler): San Marino (Monduzzi, Paolini) 15:11 ŽENSKE: ZA 1. MESTO: Restavracija Nigra Nes (Borovinšek, Lorber - Soršak) : Mentek Asics Sharky 08:15 ZA 3. MESTO: Keglevich (Cingerle, Štumperova): Paco Pub (Dodič, Kolar) 15:11 ZA 5. MESTO Kanava (Artnik, Legac): B&L Utrip (Bojinovič, Vodeb) 12:15 Žiga Kariž, Agens Sports marketing Kranj Prvič v Sloveniji Tečaj za inštruktorje rolanja Smučarski klub Capris Koper je v soboto in nedeljo, 5. in 6. avgusta, prvič v Sloveniji organiziral tečaj in izpit za pridobitev naziva Pooblaščeni inštruktor kotalkanja (rolanja) 1. stopnje. Dvodnevni 20-umi tečaj, ki gaje po programu vodila direktorica International Inline Skating Association - Inline Ccrtification Program Kristine S. Simeone, je potekal v garažni hiši Luke Koper, teoretični del pa v sejni sobi restavracije Pristan. Tečaj in pridobitev naziva sta zasnovana na mednarodno uveljavljeni metodi poučevanja. Med tečajniki so tudi učitelji smučanja njihovega kluba in pomembna slovenska imena. O tej šporno-rekreacijski dejavnosti (enovrstno kotalkanje) bo tudi mednarodana konferenca v Montrealu v Kanadi. Smučarski klub Capris je med prvimi, ki se vedno bolj priljubljenega in razširjenega športa loteva profesionalno. Njihov slogan “samo varno je lahko zabavo”, pri tej zvrsti športa še kako drži, saj neprevidni kotalkar ali roler, kot mu rečemo, ki drvi po pločnikih, lahko tudi ogroža pešce. Koper in Benetke obujata spomine Spominska svečanost v Kopru Ob obletnici sporazuma “Actum in civitatc lustinopolis”, ki je bil sklenjen leta 932 med občino Koper in Beneško republiko, je bila v soboto, 29. julija ob 19.00 uri v Pokrajinskem muzeju v Kopru zanimiva slovesnost. Predstavnik Občine Benetke je izročil Mestni občini Koper 100 steklenic odličnega beneškega vina, kot povračilo za nekdanja darila Kopra Beneški republiki. Sledil je koncert Accedemie di San Rocco iz Benetk. Okrog 12. ure je po programu ob carinskem pomolu v Kopru pristala beneška jadrnica La Mattutina, ki še najbolj spominja na nekdanje čase. Pogodbo o prijateljstvu “Actum in civitate lustinopolis” sta Koper in Beneška republika sklenila davnega leta 932, v času, ko sta severni Jadran politično obladovali dve veliki sili: Frankovska Kraljevina Italija in Bizanc. To je bilo obdobje, ko sta obe mesti, navkljub svojim oblastnikom (Koper je sodil pod Karolinško kraljevino, Benetke pa pod Bizanc) imeli dokajšnjo avtonimijo. A obe mesti so v omenjenem desetem stoletju neprestano ogrožali vpadi saracenskih in neretvanskih piratov, vdori Madžarov in fevdalne zlorabe istrskih markizov. Prav zato sta mesti uvideli očitno korist sporazuma, s pomočjo katerega bi se rešili piratov na morju in hkrati opredelili pogoje miroljubnega sožitja. Leta 932 seje Koper, kot prvo istrsko mesto, ki je izkazalo solidarnost z bližnjo Republiko, obvezal, da bo dožu Pietru Candianu II. doživljcnsko izkazoval posebno čast tako, da mu bo vsako leto podaril sto amfor svojega najboljšega vina. Edini, ki se je upiral temu sporazumu (sporazum namreč beneškim trgovcem omogočal tudi prosto trgovino po Istri) je bil istrski upravitelj markiz Voltero. Vendar pa je po trgovski blokadi polotoka, ki so jo uvedle Benetke, moral popustiti. Tako je bil leta 933 sklenjen Rialtski sporazum, s katerim je bila ponovno potrjena tudi veljavnost sporazuma, ki sta ga leto prej podpisala Koper in Benetke. Po tem sporazumu sta mesti Benetke in Koper vse tesneje sodelovali in se povezovali. Tradicijo daritve vina pa so Koprčani po Candianovi smrti prenesli tudi na doža Pietra Orseola II., ki je zaslovel po tem, daje Jadransko morje rešil piratov z Neretve in leta 1000 sklenil sporazum prijateljstva z vsemi istrskimi in dalmatinskimi mesti. V spomin na ta dan v Benetkah ob Marijinem vnebovzetju praznujejo še tako imenovani “Sposalizio del mare” ali “Morsko poroko”. S podpisom pogodbe o prijateljstvu “Actum in civitatc Iustinopolis”(Iustinopolis - staro ime za Koper) med Koprom in Benetkami leta 932, seje pričelo več kot pol stoletja trajajoče obdobje miru. Po več kot tisoč letih bi želeli, da bi se v tretjem tisočletju vzpostavili pogoji, s pomočjo katerih bi morje ponovno začeli dojemati kot prostor združevanja in ne ločevanja ter kot priložnost za dolgo obdobje miru in blagostanja v novem tisočletju. Prav v spomin na preteklost in z željami za sedanjost so Benetke napotile v Koper jadrnico Mattutina - s svojima dvema jamboroma in stožino ter z obliko, značilno za dvetnajsto stoletje, je najlepša beneška jadrnica, ki bo našemu mestu Koper vrnila darilo - “sto amfor vina”. Informativno razvedrilni časopis *BrezpIačni mali oglasi Tel.&fax: 066/272-642, 273-231, 272-2S6 Avtor izdelave horoskopa: §tev, 090 -44-2? OVLN Zdravje: Pazite se velikih temperaturnih razlik. Ljubezen: Napravite prvi korak k ljubljeni osebi. Pričakuje ga. Denar: Z denarjem ne bo problemov. Svetujem varčevanje sedaj, ko imate denar. BIK Denar: Posel bo Zdravje: Rahli živci. Obvladajte se. Sprehod. Ljubezen: Na dveh stolih ne morete sedeti. Odličte se. Le bolj odločno naprej. DVOJČKA Zdravje: Glava vas boli, umirite se, odločno naprej. Ljubezen: Previdnost je zaželjena. Ni vse zlato, kar se sveti. Denar: Denarje na poti. Presenečenje. KAK uv Zdravje: Zdravje je dobro. Pazljivost zaželjena. Ljubezen: Mogoče bo poroka. Možnosti so. Denar: Bodite pozorni. Nove priložnosti. DEV/CA 0 Zdravje: Posvetujte se z | zdravnikom. Preventiva. Ljubezen: Ljubezen je ___________lepa, če je vrnjena. Ljubiti in biti ljubljen. Denar: Začetek novega obdobja. Vztrajnost. STKElčC Zdravje: Vratna hrbtenica vam dela težave. Masaže. Ljubezen: Iz besed preiti v dejanje. Ljubi vas. Denar: Vedno gaje premalo, pazite pri izdatkih. Zdravje: Glava vas boli od žalosti. Sprehod v naravo vam bo dobro del. Ljubezen: Prijetno boste presenečeni. Denar: Previdnost ni nikoli odveč. Imejte rezervni načrt. KOZOKO^ TEHTNICA Zdravje: Zdravje dobro, le tako naprej. Ljubezen: Ni razloga za ljubusumje. Pogovor zaželjen. Denar: Ločite se od razvad, situacija se izboljša. ŠKORPIJON Zdravje: S prebavo je vse dobro, kljub temu pazite. Ljubezen: Dobro premislite preden izdahnete DA. Denar: Še nekaj dni suša v denarnici, bliža se dobro obdobje. Zdravje: Zdravje je dobro, le v sebi ste nezadovoljni. Ljubezen: Prijetno presenečenje. Uspeh. Denar: S slabimi razvadami stran. Bliža se dobro obdobje, finančno močno. VODNAR Zdravje: Ne pretiravati s soncem. Previdnost. Ljubezen: Preventivni pregled krvnega pritiska. Bolje preprečiti kot zdraviti. Denar: Iz kriznega obdobja ste zunaj. Novi zalet, denar bo. * RIBI Zdravje: Mogoče ne bi bilo slabo malo shujšati, izboljšati kondicijo. Ljubezen: Partner želi več razumevanja. Denar: Manjši dobitki na lotu, igre na srečo. VAS ZANIMA USODA, PRIHODNOST, LJUBEZEN, SLUŽBA ITD^ • , Odgovarja vam po pošti vedeževalka Luca in druge. . • Eno vprašanje 1000,00SIT + PTT po povzetju! ’ • • . . STORITVE MITRA J B. s.p. . . . • • . Poštno ležeče 2310 Slovenska Bistrica , . .* Predvolilna pravila uredništva Primorskega utripa Pogoji za objavljanje prispevkov političnih strank v času volilne kampanje od 15. 9. do 13.10. 2000 do 24. ure, za volitve poslank in poslancev v Državni zbor Republike Slovenije V skladu s S.točko Zakona o volilni kampanji (Uradni list RS št. 62, 7. 10. 1994) objavljamo pravila uredništva Primorskega utripa za predstavitev kandidatov v Državni zbor, političnih strank in njihovih kandidatov. Vsem kandidatom za poslanca in strankam bomo omogočili enake pogoje in možnosti za predstavitev njihovih programov. Pozivamo politične stranke in neodvisne kandidate za poslance v DZ, da nam do 5. 9. 2000 pošjejo svoje programe oziroma predstavitve. Besedil ne bomo lektorirali ali kako drugače posegali vanje, razen tehničnega urejanja in naslavljanja. Brezplačno bomo objavljali le informacije in poročila s terena, soočenja političnih strank in kandidatov. Vse druge predstavitve političnih strank in kandidatov za DZ bomo objavili kot plačane oglase z imenom naročnika, po ceniku oglasnega prostora. Volilna številka Primorskega utripa bo izšla na prvi dan volilne kampanje, 15. septembra 2000. Cenik objav 1/8 strani /ČB/ 18.000,00 SIT, barvno 23.400,00 SIT 1/4 strani /ČB/ 36.000,00 SIT, barvno 48.800,00 SIT 1/2 strani /ČB/ 50.000,00 SIT, barvno 82.000,00 SIT 1/1 stran /ČB/ 144.000,00 SIT, barvno 187.200,OOSIT + DDV 19% Oddelek Media Service pri Informi Portorož, Obala 125 Lucija, tel. 6770 185, 6777 140, telefaks 6770 185, E pošta: Informa. Portorož a siol. net, sprejema tudi naročila za izvedbo volilne kampanje na lokalni ravni, vodenja soočenja kandidatov, ali raziskave javnega mnenja na lokalni ravni, po posebnem ceniku. Pohvala turističnim delavcem zunanjega bazena GH Metropol Po drugi svetovni vojni smo Slovenci dobili košček obale severnega Jadrana, kjer je podnebje zelo ugodno in pravi raj za turiste. V poletnih mesecih, na vrhuncu turistične sezone, novinarji veliko pišejo in poročajo o kopališčih, postrežbi, cenah, zabavah, o dobrih in slabih straneh turizma. Bore malo pa zasledimo o odnosih turističnih delavcev do turistov. Turizem smo vendar ljudje, ki si v tem brezčutnem, razburkanem togem času, želimo človečnosti, domačnosti, predvsem pa topline in prijemega počutja. Že več let obiskujem s prijatelji in sorodniki zunanji bazen GH Metropol v Portorožu, tukaj dela ekipa turističnih delavcev, ki zasluži javno pohvalo in priznanje. So ustrežlljivi, prijazni, pozorni, predvsem pa je pomembna toplina, ki jo izražajo do vseh, zlasti do starejših ljudi, invalidov in otrok. Ekipo vodi gospod Nenad Petkovič. Čeprav utrujeni, včasih prepoteni, so vedno nasmejani, ljubeznivi in prijetni. Gostje smo sleherni dan deležni drobnih pozornosti, ki nam veliko pomenijo. Naj naštejem še nekaj prijetnih in prijaznih imen: Štefan, Pavle, Stipe, David, Matej, Lea, Lucija, Verica, Tadeja. Takšni turistični delavci si zagotovo zaslužijo tudi pohvalo in nagrado svojega delodajalca, saj je priznanje največja spodbuda za bodoče delo. _______________________Breda Rustja, Lucija, v imenu mnogih kopalcev. r Nova rubrika ^ ^VEDEŽEVANJE Vsakdo lahko postavi le eno vprašanje. Zapišite ga na kupon in ga pošljite na naslov: Primorski utrip. Obala 125 Lucija, 6320 Portorož. Brezplačni odgovor pod šifro bomo objavili v eni izmed naslednjih številk. I Primorski utrip št. 78 ' Brezplačno vam odgovarja 090-44-27 I vedeževalka LUCA I Vprašanje: Šifra: f> I/vi k I ci iiM Pii,!an® M 066/740-080,740-081 Fax: 066/740-085 Informacije iz zamejstva Ali je zdravstveno varstvo otrok in mladostnikov v Sloveniji brezplačno ali ne? Tako se sprašujeta Slovenski odbor UNICEF in Združena lista socialnih demokratov. Samo v Piranu so zbrali 476 podpisov. V Sloveniji (do 28. 7.) že 8.000. Akcije ne bodo zaključili, dokler se to vprašanje ne uredi. ^ Z'rn*:vv\to p|§|f “V Sloveniji se še vedno radi pohvalimo, da imamo kakovostno in dostopno otroško zdravstveno varstvo in da relativno dobro skrbimo za otroke. Vendar nekateri kazalci tega več povsem ne potrjujejo. Rodi se vse manj otrok, prav tako pa narašča število gospodinjstev oziroma družin z otroki, ki nimajo zadovoljive življenske ravni in ki živijo v slabših razmerah kot jih celo država določa za še sprejemljive. Povečujejo se socialne razlike in zmanjšujejo izhodiščne možnosti otrok za vstop v svet odraslih. Zato smo prepričani, da si socialno ogrožene družine ob nujnih življenskih stroških ne morejo privoščiti dodatnih stroškov za zdravila, pa čeprav gre le za sirup proti kašlju ali katero drugo zdravilo, ki ga morajo starši od 14. julija letos plačati, kljub temu, da so obvezno zavarovani. Zato se ne strinjamo z razvrščanjem zdravil za otroke na negativno listo kot to predpisuje odredba v Uradnem listu št. 49 z dne 6. 6. 2000.” Ta uredba pomeni tako kršenje Ustave, v kateri je opredeljena posebna skrb za otroke v zvezi z njihovimi pravicami do zdravstvenega varstva, kot 23. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, s katerim se zagotavlja zdravljenje in rehabilitacija otrok, učencev in študentov, ki se redno šolajo, ter otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju v celoti iz obveznega zavarovanja. Z drugimi besedami - njihovo zdravljenje je brezplačno! Če pa so nekatera zdravila za otroke neprimerna, je pa to vprašanje pediatrične stroke, ki mora s stro-kovnega vidika preprečiti, da se taka zdravila otrokom predpisujejo. V Združeni listi socialnih demokratov ne sprejemamo “za lase privlečenih” tovrstnih “pojasnil”, ampak podpiramo zahteve po razveljavitvi tega sklepa. Za to sta odgovorna tako Ministrstvo za zdravstvo in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Predsedstvo Območne organizacije ZLSD Piran PRIZNANA VlDltEVAlKA LINA 090 AOSTI NON STOP (TCLETRG S. P. - IS6 SIT/MIN.) d.o.o Obala 114, Lucija Tel.:066/ 770-328 Telefaks: 066/ 770-329 PODJETJE ZA GRADBENE STORITVE, INŽENIRING IN TRGOVINO Ko vas sreča sreča... Le serate che sperate... Nagradna akcija bank članic sistema ACTIVA 553 nagrad za imetnike ACTIVE-EUROCARD/MASTERCARD Te dni so tudi v Banki Koper d.d. oziroma v njenih Poslovnih enotah, zaključili nagradno akcijo, v kateri je bilo izžrebanih kar precejsšnje število imetnikov omenjene kartice. Nagrade so bile tri potovanja za en teden za dve osebe , eno potovanje v Rim, eno v London in eno v Pariz, 50 športnih torb in 500 Polo majic z logotipom Activa Card Eurocard/ MasterCard. Žreb je določil tudi majico Francu Krajncu (odgovorni urednik Primorskega utripa), ki ima že nekaj časa pri tej banki tudi zlato kartico. Majico mu je izročila Darja Lesnik, delavka Poslovne enote banke Koper v Piranu, mu ob tej priložnosti čestitala in se zahvalila za zaupanje. Drobna, a hvale vredna pozornost. Sistem Activa združuje deset slovenskih bank; Slovenska zadružna kmetijska banka. Nova Kreditna banka Maribor, Poštna banka Slovenije, Gorenjska banka. Pomurska banka. Dolenjska banka, Krekova banka, Banka Velenje, Banka Koper in Banka Celje. Sistem Actva seje v zadnjih letih izjemno razširil po vsej Sloveniji, sodelujejo pa tudi s sistemom plačilnih kartic v tujini. Miss Primorske 2000 je Maja Klemenc iz Pirana V organizaciji Misson studio Piran je predizborno tekmovanje za Miss bilo v hotelu Koper v Kopru, v petek, 4. Slovenije. Polfinale bo 18. avgusta avgusta pozno zvečer tekmovanje za letos v Mariboru, v hotelu Habakuk, Miss Primorske, ki je hkrati tudi zaključna prireditev za MISS Slovenije 2000 bo septembra v Cankarjevem domu. Za laskavi naslov Miss Primorske 2000 se je trudilo na pisti 13 deklet. Izborna komisija (predsednik akademski slikar Tomo Vran), se je odločila za Majo Klemenc, 18-letno študentko managementa iz Pirana (na sliki v sredini), ki je hkrati tudi hčerka organizatorke. Prva spremljevalka je 22 -letna Portorožanka Petra Godec, druga spremljevalka pa je 21- letna Vesna Pofulin iz Šempetra. Nekateri so bili nad izborom Miss presenečeni. Foto: FK-Primorski utrip Žalite kupiti ali v ti vrednostne • ’ v / \ A-\ [glasite se v eni od poslovnih enot ali pri naših borznih posredni na sedežu banke, telefon: (05) 665 12 67, (05) 665 14 41. {( Banka K< Banka Ko/ht tl.d. Pristaniška ulica 14, 6502 Koper, tel.: (05) 666 12 U2.Jax: (05) 6.19 74 51, mctP.bankaJsoper.