Inscrati a« sprejemajo in vel ji tristopna vrsta :
X kr., če se tiska Ikrat, •- ii n 'i i.	n
n u n n	n
Pri večkratnem tiskanji se cena primemo /.manjša.
Rokopisi
i
»e ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
N iroč.nino prejema opravniStvo vaii»' nistraeija) in eks| edicija ua H arem trgu h. št. 16.
PolitttBi list n slorasii uarod.
Po poŠti	prejeman velja :
/a celo leto	. . 10 gl. — kr
za polleta	. , 6 ,, — ,,
za četrt leta	. ■ 2 ., 50 „
V administraciji velja: /.a celo leto . . H gl. 40 kr za pol leta . . . 4 ,, 20 „ za četrt leta . . 2 „ 10 „
V Ljubljani ua dom pošiljati velj/i 60 kr. več na leto.
VrodniStvo jo v Kravji dolin štev. 26.
Izhaja po trikrat na tndcii iu sicer v torek, četrtek iu soboto.
A\strija in Bosne osoda.
O tej stvari, ktera je sedaj na dnevnem redu, ima vrli „Cech" 2!). junija št. 117 tako izvrsten sjiis, da se z njim lahko vjema vsaki katoliški Slovence. Glasi se :
Na berlinskem kongresu pride po bolgarskem vprašanji, ki je že skuro rešeno, drugo važnejše in za našo monarhijo kočljivejše nego prvo t. j. hosonsko vprašanje na dnevni red. Bosna in Hercegovina, ta zemljepisni Klin, ležeč za ozko m nerodovitno Dalmacijo prav pri hrvatsko-slavonskem kraljestvu, h kateremu spada po zgodovini in narodopi-ju, bi bila imela po naših nazorih Avstrija zasesti precej takrat, ko se je pred dvema letoma jiokazalo, da Turki ne zamorejo vstunoviti in obvarovati reda v teh nesri čilih sosednih diželah. I)a se pa to ni zgodilo in da se teh sedem milijonov goldinarjev, ki so se izdali ped imenom neogibne po Ij ore b isenskim in hercegovinskim beguncem, ni raje porabilo v napravo cest, m železnic v zapnščenej in razdjanej Bosni, to se je zgodilo iz znanih in neznanih vzrokov. Mi vemo, da ni želela niti nemška uiti madjnr.-ka stranka in da še zdaj ne želi, da bi se rodovitni de želi, v katerih stanuje pobrateno slovan ko pleme, pritelesili avstrijsko-ogerskej državi. Nemci se namreč boje ponmoženja slovanski ga življa in Madjari, ki so še neprijaznejši temu življu, zahtevajo pred vsem obvarovanje in daljše trajanje turškega tiianstva, t. j. uničevanje ali vsaj zadrževanje južnih slovanskih narodov v razvoji, duševnej omiki in v blagostanji.
Manj znan je pa državni povod, vsled katerega ni hotela naša vlada pred dvema letoma
zasedenjem in prispojenjem Bosne izzivati s slabim zgledom nekterih po deželah hrepciiečih sosedov k nezakonitemu osvojevanju tujega ozemlja, nehote se samovoljno podati v nevarnost, da bi laški kralj ali nemški cesar, ki sta oba navajena na principe svojevoljnega osvo-jevanja, ne jiosegel po Istriji in Tirolskej ali še celo po Ceskej, po katerej ima nemški so-sid že od leta 1866 veliko skominjo. Taka pogodba, t. j. prirastek neomikane, siromašne iu finančno nekoristne Bosne za odtrganju zelo omikane, bogate in obilne davke plačujoče dežele, bi bila za našo državo grozno slaba ine-njatev. Zato je. bilo prav modro, da se je če tudi z znatnimi žrtvami počakalo na razrešenje bosenskega vprašanja po evropskem kongresu, kateremu velevlasti nič ugovarjati in nam ni-česa vzeti ne morejo, Če se določi, da bi se naša vlada poprijela vprave in pozneje morebiti ludi prisvojitve nesrečnih dežela.
O pntelesenji in nepritelesenji Bosne in Hercegovine so je že preudarjalo in pisalo marsikaj od ljudi, ki poznajo in ne poznajo tamošnjih razmer. Proučivži in premislivši vse zemlji pisne, narodne, zgodovinske, gospodarske io kupčijske okoliščine, razsvetlimo kakor zvesti občani avstrijske monaihije in kakor dobri katoličani sveje nazore v tej reči.
Premišljajoč o najugodnejšem razrešenji bosenske zadeve, odgovorimo v kratkem na la-le tri načelna vprašanja: 1. Se ima li Bosni dati taka samovprava kakor jo ima Srbska ali '2. se ima po želji Srbov pridružiti srbskej kneževini ali 3. se ima vrniti v naročje Hrvatske, h katerej spada zgodovinsko in narodno
l. Samovpravo ali avtonomijo Bosne in
Hercegovine mora vsak praktični človek smatrati za nemogočo. V sosednej Srbskej gospoduje jedna vera in jeden narod ali vendar ni mogoče doseči pokoja in jedinosti , o čemur podaja žalosten dokaz zavratni umor poslednjega kneza in vrednega vladarja Mihajla kakor tudi nedavno strašna zarota topolska. Nikoli bi ne bila mogoča trajna samovprava v deželi, kjer gospoduje znana grozovitim verska zavist med mohamedanskim, pravoslavnim in katoliškim prebivalstvom ! Da niso mohamedani pravičui vladarji, je zadostno znano iz minulih let; da so pravoslavni napolnjeni ne le z ue-pomirljivo zavistjo proti mohamedanom ampak tudi s krivičnostjo proti katoličanom, sozmirom dokazovali in dokazujejo tudi zadnji čas.
Komaj so dobili Srbi trdnjavo Niš, že so proglasili versko svobodo za Turke in Žide, a zaprli so in zapečatili katoliško cerkev. Tolerantni biskup Strossmajr, ki se k pravoslavnim zmirom in povsod vede zelo prijateljski, še dozdaj ni mogel dobiti dovoljenja, da bi se postavila v Beleingradu za tamošnje katoličane vsaj taka cerkev, kakor jo imajo pod turško vlado v Bosni. Samovprava bi zadala razdrti-ženej Bosni poslednjo smrtno rano in nastalo bi vsestransko klanje, kakor traja to mej temi, ki niso ubežali v Dalmacijo, Hrvatsko iu Slavonijo. Tudi za našo monarhijo bi bila ta samovprava nevarna in škodljiva, kajti pri n ji j -bližnej mejsebojnej vojski ali vsaj pri mejse-bojnem preganjanji bi zopet priromalo na sto tisuče beguncev v naše dežele, ki bi zahtevali zopet iu zopet podpore. Tacega nereda ni tedaj nikakor mogoče dopustiti in dalje trpeti.
2. Ako bi se pa imeli Bosna in Hercego-
Na veseli god sv. Mohora,
prvegn škofa moje zlate slovenske domovine, in v spomin 25letnice sloveče družbe sv.
Mohora I. 1H77. *)
Vse na zemlji hitro mine; ura uro spod-leztijo, dan za dnevom ugasnuje, v morje večnosti beži ; kar človeški rod počne, se v pepel in prah razspe. Kjer so nekdaj slavna mesta stale, tam zdaj mali in trava rase; v sivo skalo vliti tabri in gradovi so zdaj v prah razsipnni zidovi ; tudi Ijut.i trinogi človeštva in mogočni krvoloki so -zginili kakor pena nn potoki; le v sveti veri gorečih možev resnice in njih dobrih del cveti ee cveto od roda do roda ; njim v vekovito slave venec, nam pa v lepe izglede in posnemanje.
Pesnico ti ga nam spričuje s. Mohor prvi Oglejski škof in apostol zahodnih Slovencev, katerega veseli god danes obhajamo; zato že-
*) Prepuščajo, g. pisatelju odgovornost za jezikoslovno in povestniško stvari „Hlovenec." rud priobčijo pričujoči sicer aakiisnjeni spis tudi v In namen , (lu so vsaj nekoliko oponovi našega sv. blagovoatnikii spomin.	Vicdn.
lini nekatere zlate jagode slavnega življenja in delovanja s. Mohora navesti, da bi si tudi mi il prekrasnih cvetlic njegove goreče ljubezni do Boga m do svojih rojakov nestrohljivi venec spletli.
Ko pa življenje s. Mohora premišljujem, pikne me že prva beseda njegovega životopisa v srce. Ilermagoras, natione Germanus, civis Aquilejensis... (S. Mohor, po rodu Nemec mestjan Oglejski), češ, da so že nekdaj Nemci vse, kar je dobrega, slovečega in imenitnega sebi prilastovali , Slovencu pa le ostanke in kosti za duri metali; tako so tudi Grki in Iiitnci (l.ntinci) znali. Kje je še Rim bil, ko so že Slovenci, Hiti imenovani, Oglej pozidali; tudi Nemec je še daleč za Tevtonskinii gorami divje zverine pobijal, ko je s. Mohor svojim slovenskim rojakom luč sv. vere in omike pri žigal. S. Mohor nikakor ni bil Nemec, ampak slovenski rojak. V dokaz moramo preiskati, katero ljudstvo je tukaj prebivalo in pozidalo stari Oglej, katerega mestjan je s. Mohor bil; potem se hočemo pa tudi prepričati, da Ilermagoras, okrajšano Mohar, ni nemško, ampak slovensko ime.
1. Naš slavni pesnik, Valentin Vodnik poje: Od nekdaj prebival je tukaj moj rod, če ve kdo za druzega, pove naj — od kod? — in noben zgodovinar mu tega jeklenega izreka še ovrgel ni. fte dolgo pred Rimljani so ua zglavju Jadranskega morja prebivali Iliri, od katerih Vodnik poje, da je Ilir Rimljane barke tesati učil. Da je bil Ilir, llirec, llirijan slovenski ali slovanski rod, je že zdavnej doguano, kajti njegovo ime , imena mest, morja , rek, hribov itd, so slovenska, samo po poznejših ptujcih, p. Rimljaneih, Nemcih itd. pokvarjena, kakor se še zdaj godi. Bilo je pa Ilirsko ljudstvo prvo ljudstvo, katero je poprej te neob-Ijudene kraje posedlo in si osvojilo. Od nekdaj prebival je tukaj moj rod, če ve kdo za druzega, pove naj, od kod ?,
Praša se, od kod so Iliri sem prišli? Kedaj in kako star je že Ilirski rod?
Iliri so prišli iz male Azije in so se tudi Trojane imenovali. Sicer se o vseh starodavnih narodih veliko basnoslovja najde, posebno dokler ljudstva svojo delovanje in čine zapisovati niso znali ; pa nekaj je le resnice vmes, katera jo k temu povod dala. Pa vso tudi ni basen, kar
viua pridružiti Srbskej , kar se pa no podpira od nijedne strani razun Srbov, ne od turškega in ne katoliškega prebivalstva, ue od sosednih Črnogorcev in ne od evropskih velevlasti, potem bi se zabrelo v ravno te vrtince in naša država bi si pridobila nevarnega soseda v klinu mej Dalmacijo in Hrvatsko, ne mogoč se braniti ni tamošnjih domačih prepirov, ni napadov na lastno ozemlje in zgubila bi pri najbhžnjej priložnosti lastne premožne in omikane dežele kakor Češko, najprej pa ozko Dalmacijo. Sicer pa nima Srbska ne gmotnih sredstev ue duševnih moči , da bi vredila iu omikala sosedno Bosno, v katerej, kakor govore vsa poročila, še polovica prebivalcev ne goji simpatije za srbsko 'z vidnimi domačimi razpori razrušeno in nevredjeuo kneževino.
Jedino praktično, za bosensko prebivalstvo in za našo monarhijo ugodno razre-Senje tega važnega vprašanja se da doseči, če se zasede to ozemlje z našimi vojaki, če se vvede najprej osebna varnost kakor tudi verska ravnopravuost in po pravičnosti do bogatina in reveža občinski red, kakor se je vvel pred '200 leti v Vojnej granici po izgnanji Turkov. Dozdaj ni v Bosni kmetskega stanu, posestvo ima ali turški bej, ki je poveri mo-hamedau a po jeziku in izviru Slovan , ali pa turško zadušje, tako imenovani vakuf. Prva naloga bi bda vstanoviti kmetski stan; zato naj bi se dala ubogemu pravoslavnemu in katoliškemu ljudstvu lastna zemljišča. Poleg tega bi se moralo skrbeti za napravo cest, za vred-jenje pravilne politične in sodnijske vprave, za vojno vstrojo, obrambo kupcem in obrtnikom itd. Tako nalogo izvesti in vresničiti zamore le naša monarhija, katere državni in vojni dostojniki so se že davno ukljub vsemu kriku slovanožrtov izrekli za potrebo zemljepisnega zaokrogljenja avstrijsko-ogerske države z omenjenim ozemeljuim klinom, spadajočim tudi po dedičnih pravih k ogerskej kroni, kakor se je to izrečeno videlo pri [poslednjem kronanji Njegovega Veličanstva v Puda-Pešti. če se kongres soglasi s tem, da bi naša armada za-sela ti dve deželi, kakor mi po pravici pričakujemo , potem lahko štejemo kakor dobri Avstrijci in katoličani bosensko vprašanje za pristojno razrešeno vsaj na polovico, a o dru-gej polovici naj se potrudi rodovitna dežela, katera se da po modrej vpravi v kratkem času povzdigniti iz pasivnosti v aktivno stanje z
možnim izvaževanjem cenjenih izdelkov in pri mernimi prispevki k vzdrževanju skupne monarhije.
Slovensko učiteljstvo in diihovnistvo.
Slogu juči, nesloga tla i.
I.
Domoljubni Slovenci imamo ta vzvišeni namen: Delovati za naš duševno bogato obdarovani, a gmotno slabo podkovani narod , da si on v duševnem in telesnem obziru pomore, in da si ohrani svojo narodnost, katero mu obilni sovražniki dan za dnevom podkopati skušajo in jo z nemško ali luško narodnostjo nadomestiti hočejo.
V tej svrhi pravih slovenskih domoljubov so si manj ali več vsi stanovi edini; le sredstvu si skušajo izbirati in radi tega se pride večkrat do needinosti. Druzih raznih prepirov, kateri so bili neslogo mej stanovi in strankami po Slovenskem provzročili, nečem omenjati; le nove šolske postave, ki so napravile razdor mej nekaterim delom slovenskega uči -teljištva in duhovništva, naj bodo danes pred met mojega pojasnovauja.
Nasledek prememb v šolstvu je Čisto naraven, da si postaja on za slovensko narodnost v najnovejšem času škodljiv. — Kedar kdo zapušča svojega gospodarja, — to jo že človeška slabost — zabavlja čez njega, če mu je še to liko dobrega učiuil; opravičeno nevoljo izra-žuje pa tedaj, če nič dobrega od njega vžil ni. Ako smo pravični, moramo priznati , da je „stara šola'' z onimi malimi sredstvi, ki jih je imela, za omiko, za moralo dokaj storila; za boljše časno stanje učiteljev seveda se ni mogla veliko brigati, dasiravno so posamni učitelji (šolniki, šolmaštri) skupno za vse svoje službe, še dovolj dohodkov imeli zlasti na dobrih fa-rah. Novo šolsko dobo so pa učitelji z veseljem pozdravili, in zakaj bi je tudi ne bili V Vsaj jim jo obečala „zlate gradove": Večje spoštovanje od strani ljudstva, prostega in orni kauega, večjo svobodo, boljše plače in skoro tudi manj dela. V nekaterih deželah, nekaterih krajih je učiteljev gmotno ali materi|olno stanje v istim boljše, nego prej; — učitelji se tudi (zlasti poedini, kateri to zaslužijo) v novi dobi nekoliko več spoštujejo nego prej, a to je tudi vse, kar smo učitelji (o šoli ne govorim) z novo dobo dosegli. Svobodno
učiteljstvo v stari dobi ni bilo; učitelj je bil odvisen od župnika , dekana , škofijskega šolskega nadzornika; le mala zamera je bila večkrat vzrok prestavi. Pa to je veljalo menda uajvo.č začasnim učiteljem, podučiteljem in pomočnikom. Stalno nastavljeni „šolniki" so menda trše stali na svojem mestu, nego marsikoji definitivni učitelj dan danes.
Nova šolska doba je učiteljem in tudi občnemu šolskemu napredku obetala res do-sta dobrega. Od svojega obetanja je sicer tudi nekaj storila, a veliko pa žalibog opustila. To iu ono je boljše, nego je prej bilo, a marsikaj je zopet slabše. Prav je, da se postavljajo nove šole, da se. skrbi za dobro obiskovanje, da se uče v raznih predmetih, katerih človek v življenji potrebuje; ali bolj bi se moralo gledati tudi na to, tla bi stroški za nova poslopja v siromaških šolskih občinah ne bili previsoki. Saj so liberalci zoper to, Če bi se v takem kraju z ljudskim denarjem stavila velikanska cerkev. Tudi je škodljivo za nravnost ljudsko, da učitelji povsod ue morejo mladine obvarovati pred neko zdivjanostjo in popačenostjo; zlasti pa opazujemo , da se v novejši šolski dobi mladina laglje ponemčuje, nego v stari. Tema dvema poslednjima hibama nove šolske dobe nahajam vzrok v tem , da se učiteljem ne daje v njih poslovanju in vradovanju j>o-trebna svoboda in v tem, da učiteljstvo in du-hovništvo ue deluje v stari služnosti, kakor bi po svojem svetem zvanju storiti moralo. Učitelj kakor izobražen mož, kakoršnega si nove šolske postave mislijo, naj bi imel svobodo, izbirati si poljubnih disciplinarnih sredstev , samo da svoje učence napeljuje na pot prave moralnosti; naj bi mu torej bilo prosto, vporabljati v potrebnih slučajih tudi telesno kazen. Tudi pri izbiranji učue tvarine naj bi ne bil tako strogo navezan na razne določbe, ukaze in načrte; naj se mu prepusti razsoditi, v katerih krajih, časih in slučajih bi njegovim učencem več koristilo znanje realističnih , v katerih znaeje jezikovnih predmetov; naj bi tudi 011 razsojeval, katerim učencem bode materin jezik, iu katerim drugi deželni jezik več. koristil. Vsem slovenskim šolam pa brez razlike priporočevati ali celo ukazovati obilno učenje nemščine, to se mi ue zdi niti potrebno niti koristno, ker se vsled tega zamudi ali ovira poduk v mnogih drugih koristnih in potrebnih rečeh.
ljudje za to imajo ; kajti očitno dandanes vidimo, da novi prostomišljaki celo sv. pismo St. 'A. basnim prištevajo.
Pere se, da je Teukros 1. 1400 pred Kr. Trojo pozidal, in tako razkropljene ljudi v državo, v narod združil. Teukros so na vsaki način Grki, Trojanski sosedje, po svoje prekrstili , kakor se še zdaj slovenskim imenom godi. Teukros druzega ni, kakor Om* iu kres, božji kres, božja luč, toraj razsvitlen, Svetovit, Pogoplam.
Poglejmo starost Troje po splošnjem potopu, in po Babilonskem stolpu, kadar je Pog ljudem po Gen. XI. p., kateri so popred le en jezik govorili, govor zmedel in jih tako v razno jezične narode razdelil. Splošnji potop je bil I. 2*293 pr. Kr. (po koledarju). Po i-plošnjom potopu je Noetov prevuuk Nimrod, mogočni lovec, začel v Pabilonu vladati, pod tem vla darjem je bilo Babilonsko mesto, imenovano po „Pabcl" ali zmeda, zmešnjava (na reki Kv-fratu, v se.uaarski nižini, kamor je Nimrod Noetov zarod pripeljal) pozidano ; kakor tudi Babilonski stolp, okoli 1. 150 po spi. pot, tedaj okoli 2150 1. pred Kr.
Torej je bila Troja 750 1. po Babilonskem razločenju narodov pozidana iu Trojanci v en narod združeni.
„Troja" izpeljujem od treh mest, bržkone po holmih, na katerih je bila Troja po ,,Ilijadi" zidana, ali pa se je delila v spodnje iu zgornje mesto, in mesto zunaj ozidja.
Troja se je pa po drugem Trojanskem kralju „Ilos" tudi „Ilion" imenovala. Torej je korenika „11", „Ili", in prebivalec „Ilia" je Ilir; tedaj Troja-Ilir, (Ilijar, od tod Ilijada).— laz bi pa llion, lat. Ilitim od lilium izpeljaval; kajti znano je, da j t; Troja na zahodnjem bregu male Azije pri južnem koncu ali iztoku lleles-ponta (sedajnih Dardaneluh) ležala ; tam so pa cvetlice lilije doma ; tam naj krasuejše lilije rastejo; toraj dežela lilij, in prebivalci p. ako z lilijami kupčujejo, Jiljar, liljek : kjer pa Slo venci še zdaj radi sprodni ,,l" izpuščaju, p. namesto »Ljubljana" Iblana, je liljar al Ilir. Zato se imenuje: „rad x illyrica" siva ali viš njeva lilija ; Illyris ali lllyria pa Slovenska dežela (Windische Mark); Illyricus ilirsko ali slovensko. Toraj so bili Trojani Iliri Slo-veui, že nad 1400 1. pr. Kr. mogočni slovenski
rod. Kako in kdaj so se pa Sloveni ali Iliri v naše kraje naselili?
Trojani na bregu srednjega morja (Archi-pelagus) in llolesponta bo bili že predFeničani mogočni mornarji in sloveči kupci, kar so še poznejši Ilir: na Jadranskih pokrajnah bili, ki so noter do severnih bratov in ljudstev po jantar brodarili; gotovo so več naselbin na črnem morju p. Kolchis ali mesto na kolih (pozneje kraljestvo pod kraljem Aetas ali Aetes Ata Oče), tako tudi ob srednjem 111 jadranskem morju imeli. Gotovo so tudi tako zvani ,.Argonauti" veliko k naseljenju naših dežel pripomogli ; da hi argonauti sami Grki bili, m vitji ti, ker je več slovenskih, se ve, da po grško pokvečonih imen vmes; celo ladija ali barka Argos je slovenska Ar-g6s; zato vidimo, da unijo nekdanje barke podobo gosi. Jazon njih poveljnik je toliko, kot Jason Jasen, mož bistre, umne glavo, lep, ljub; Argonauti so šli iz mesta na Kolih, kamor so se po zlato runo podali I. 1250 pr. Kr.; jadrali so iz črnega morja po Donavi, Savi iu Ljubljanici do sela, kjer zdaj Ljubljana stoji; tukaj so prezimili 111 mesto poz dali, katerega so po-
Politični pregled.
V Ljubljani, G. juliju.
Avstrijske dežele.
Dunaj. Da je vprav te dni odstopil župan dr. K. Felder, mora kaj pomeniti. Po nekterih listih se že imenuje bar. Lasserju za naslednika, za ministra notraujstva. — V petek 5. t. m. je imel priti v Peč šah Perziški z mnogim spremstvom. — Vlada avstrijska dade v kratkem dva manifesta ali ogla.-a o Posni in Hercegovini, in sicer do narodov avstrijskih, pa do prebivalcev po teh dveh deželah v jeziku srbskem in turškem. — Zasedanje Bosne iu Hercegovine se prične neki 15. t. m. Tri nove divizije se imajo spraviti na noge z okraji v Beču , Gradcu in Ljubljani. Vidi se, da hoče država pripravljena biti na vse, ako se bode treba spoprijeti s Turki itd — Carjevič Rudolf se je podal v Išel; v Prago pojde na jesen.
Kakor fjiti&kniiu škofu o petindvajsetletnim , tako je sedaj k enaki slovesnosti nadškofu OloiiiH&kcimi poslal papež Leon XIII s prijazno čestitko krasen škofovski prstan v znak spoštovanja in iskrenega nad pa* stirskega občevanja; Hipoliškega pa je imenoval za pristavnika papeževega prestola.
ČcHkili rok»i»i«ov i/, Šveilije
je prikoledoval marljivi moravski historiograf dr. B. Dudik za moravski deželni arhiv po posebnem posredovanji deželnega zbora in cesarja samega. Listin teh jo do dvajset in so nektere za jezik in zgodovino češko jako važne na pr. i/. 15. 16. stoletja. Odpeljane so bile v Stokholm o 30letni vojski iz češke in Moravske.
\ KiiKrrliu je določil kardinal že za prihodnje leto, da pride 7. i 8. razred gimnazije v nadškofovsko semenišče. Profesorji bodo: Dr. .1. Stadler za logiko in psihologijo; dr. Feliks Suk za nemščino in retoriko; prof. M. Divkovie za hrvaščino; Kr. Vojakovič za veronauk iu občno povestnico; dr. A. Sinit z« latinščino in grščino; J. Dočkal za matematiko iii fiziko. Na zdravje 1
V nanj c države.
Iferlin- Kongres ima skoro dognati svoje delovanje. S kterim vspehom, se ne ve. Nezadovoljni so poleg Turkov neki tudi Ru-muuci, Grki, celo Srbi iu Črnogorci. — V Berlinu vse mrgoli policaja. Socialnih demo-
kratov, kteri se prav živo pripravljajo na bodoče volitve , so zadnje dni spet mnogo priprli. V mesto ne sm6 noben ptujec brez potnega lista. — Papež Leon XIII. jo pisal že dvakrat nemškemu cesarju, o svojem lastnem nastopu in o cesarjevem napadu. Cesar Viljem mu je prvikrat sam, drugič po princu nasledniku odgovoril sicer prijazno, vendar tako, da se čuti vsemogočnost države in da malo upanja daje, da bi bistveno premenili cerkvi katoliški m njenim vernikom nevgodna in krivične postave.
Na S|»;tnj*kciii seje o smrti mlade kraljice pokazalo, kako vdani so vladarstvu monarhičueinu, in na F rane o ske m o narodni svečanosti, kako mnogi so postali republikanci skozi iu skozi.
MarokuJoliki so že med seboj v velikih razprtijah. Nedavno se je bralo, da hoče stari Dollinger pripoznati papeževo nezmotljivost ter pomiriti se s katoliško cerkvijo, toda sam zdaj ta naznanila rnzglasuje za ul-tramotunsko obrekovanje! kar so svojega faj-moštra Antona Alojza pustili pokopati tako brezsrčno vmes med vsakdanjo plažo, koga more še mikati krivoversko starokatoličanstvo.
Izvirni dopisi.
I r ljub lj a ji«:. (Šolska postava in ustavno društvo ljubljansko.) Naši nemškutarski nasprotniki so pričeli sistematičen (?) boj proti kranjski šolski postavi. Prvi naskok je naredila večina ljubljanskega mestnega zbora; brž potem pa so zborovali naši kazinoti, ter se pomenkovali, kako bi šolstvo na Kranjskem čisto v svojo oblast dobili. Marsikaj kaže na to, da pri tem ne bo ostalo: po vsej deželi bodo morebiti začeli regljati nemškutarji, da se pri nas še premalo po-ueinčuje itd. Tako bodo nabrali dozdevne tvarine za prihodnji deželni zbor, kateri bo njihovim željam skušal vstreči. Prišli bodo morda Tržičani, Postojnčani in drugi žalostni ,.Kranjci1', pa bodo ponovili svoje prošnje za nemške šole itd. — torej kličemo narodni stranki: Pozor I Zdaj pa se ozrimo na zborovanje v konstitucijonalnem društvu, da vidimo, kak plan za boj so si načrtali.
Najbolj radikalno se ponaša hrabri Koče-var Linhart. On hoče, da bi se krajuim šolskim svetom vzela pravica imenovanja učiteljev, in da bi se ta pravica pO izgledu koroške šolske postave izročila deželnemu šolskemu svetu Namen je prav jasen: kar deželni šol-ki svet ni, to je pri krajnih šolskih svetih, da so vendar tu pa tam nekteri narodni, torej naj se ljudstvu , ki šole vzdržuje, vzame pravica po njih imenovati si učitelje. Nadalje hoče. Linhart, da bi se tudi voditeljem eno-razrednih šol dajala službena doklada. Ker so pa šole na Kranjskem večinoma enorazredne, pomeni ta nasvet, velikansko pomuoženje šol-skili plačil, ki jih naša dežela tako že komaj nosi. (Linharta se ve da to nič no boli.) S tem nasvetom in s to radodarnostjo hočejo učitelje ua svojo stran dobiti. — Pametni učitelji pa razvidajo, da bi tudi narodna stranka učiteljem rada privoščila više plače, ko bi ne bila po svoji vesti primorana, ozirati se na skupnost, na žalostno denarno stanje naše dežele ; ona, kot zastopnica celega naroda , ne more enemu stanu na ljubo Čez mero obtoževati vsih drugih stanov.
Tudi s šolskim nadzorstvom , to je s se-tavo deželnega šolskega sveta g. Linhart ni zadovoljen: zastopnika učiteljstva naj bi se ne imenovala od cesarja po nasvetu deželnega od-
bora, ampak enega naj bi izvolila deželna učiteljska skupščina, druzega pa naj bi iz profesorjev imenoval naučili minister po nasvetu deželne šolsko oblasti. Po tem takem bi 5e profesorji toliko pravice ne imeli , ko učitelji, ker bi si poslednji zastopnika izvoliti smeli, prvim pa bi ga dal minister. Tudi bi g. Linhart rad videl, da bi se otroci po vsej deželi primorali, šolo obiskavati do štirnajstega leta, kakor je bilo do zdaj v mestih ; g. Linhart pa hoče, naj bi se več ne delal razloček med mesti in deželo. Naj bi se raje šola raztegnila do dvajsetega leta, da bi bili le troji ljudje na svetu: učitelji, učenci in vojaki! Kdo bo potem polje obdeloval, da bomo kaj jesti imeli ? „Jaz gospod, ti gospod, kdo bo pa krave pa-sel?1 (J. Linhart premalo pomisli, kako težko dežela že sadanje šolsko breme nosi; on gleda svet le s svojimi učiteljsko — nemškutar-skimi očali.
Polj zmerno sta govorila Kaltenegger iu Dežman. Da dežela že težko nosi šolsko breme, priznava celo Dežman, in pravi, da se je treba tudi na to ozirati. Dalje misli govornik, da bi ne bilo dobro, če bi se občinam vzela pravica imenovanja učiteljev, ker bi s tem veselje za šolo zgubile. Učiteljski shodi naj bi se pogovorili o vseh prenaredbah , da bo deželni zbor kaj snovi v pretresanje imel.
Tudi Kaltenegger ni za to, da bi se voditeljem onorazrednih šol dajale doklade, ker bi to stalo najmenj 7000 gld. Če bi celi okraj ali vsa dežela imela šolstvo v rokah , ravnalo bi se še menj varčno. Dežela plača tako že dosti za šole.
Dr. Se.hrey upa, da bo liberalna večina prihodnjega deželnega zbora zahtevam šole in učiteljstva vstrezala. Tako se pomenkujejo usta-vaki o naših zadevah, o naših denarjih v svojem društvu, iu ni dvombe, da bodo izgled ljubljanskega ustavaškega društva posnemali še drugi nemškutarski shodi in krogi , in da bodo prihodnji deželni zbor preplavili z mnogimi takimi peticijami.
Kazina rji so sklenili:
,,Ustavno društvo spozna za nujno potrebo, da prihodnji deželni zbor deželne šolske postave prenaredi." Temu nasproti jo treba, da se tudi narodna stranka za časa na omenjeni boj pripravi; toraj kličemo še enkrat: Pozor!
B«, ft«*iiil£;<. 3. jul. ob osmih zjutraj. Pri nas jo tako temno, da moram luč prižgati, ko to listnico pišem. Zrak miren, kakor pred hudo uro. Iz Toplic pridrvili so se pogubouosni oblaki iu s silno hitrostjo odšli proti Kulpi. Strašanska ploha se je vlila — vmes toča — vendar brez škode. Zdaj četrt na devet je nevarnost minula.
Doina.ee novice.
V Ljubljani, 6. julija.
(O gimnaziji v Kranju) hoče mestni odbor obrniti se do svetlega cesarja. „Tagblatt" sicer pravi , da bližnji vzrok razpustili je premalo število učencev; vendar ovaja nekoliko narodne volitve in po njih celo male učence. Še tega se manjka!
(Na gimnaziji) v Ljubljani je za naravoslovje dosedanji namestili učitelj g. Henrik Gartenauer postal pravi gimnazijalni profesor, m sodnijski pristav v lvočevji g J. Venenjz okrajni sodnik v Krškem, in prof. A. Dergane, okrajni šolski nadzornik, za Rudolfovo.
(Čitalnica v spodnji Šiški) napravi v nedeljo 7. julija ob <1. uri popoludne v prostorih pri „Guziju", s prijaznim sodelovanjem pevskega zbora ljubljanske čitalnice in slavne vojaške godbe c kr. 53. pešpolka nadvojvode
zneje latinci: Aemona ali Ainoena imenovali, kar pomeni: lepo, ljubo, prijetno, jasno mesto tedaj po začetniku Jasoiiu ali Jasnem ; ako jo ni prosto ljudstvo „Ljubljeno" imenovalo, ker staro ime med prostim ljudstvom ostane.
Ako je Jason Ljubljano pozidal, je verjeti, da tukaj še ni bilo ljudi; ako bi ljudje tukaj bili, bi si bili že sami mesto postavili; in drugič, da je moral Jason veliko ljudi pri sebi imeti, da jim je bilo več hiš potreba. Kadai so Argonauti do Vrhnike prijadrali, jim p vode zmanjkalo, zato so od tod burke do Adrijanskega morja (Naujiortus, Barkonosec) nesli. Iz Adrije so se podali na zahodnje Laško, v deželo Avsanja, (če ne Jasonja ali Jas ui, po Jasonu imenovana) ; in od tod so okrog Italije po mnogih skušnjah prijadrali do barkostaje okolice Jolkes Oljka,domov, kjer so se razkropili; pa gotovo so večkrat še to kraji; obiskovaje se naseljevali, kajti ob času 10-letne Trojanske vojske so ua Balkanskem polotoku trije narodi prebivali: Traki, Grki iu Iliri.	(Dalje sledi.)
Leopold« slovesno besedo. K tej besedi vabi najvljudneje vsa narodna društva in njih Člane, kakor sploh vsucegn domoljuba in prijatelja narodnega napredka	Odbor.
(Marijina bratovščina) si jo izvolila za predsednika g. Josipa Regali-ja na št. Peterski cesti št. 21, kar se udom naznanja, daseondi sprejemajo letni doneski in vsa druga plačila vpisujejo novi udje in sploh obravnavajo vse društvene zadeve. Pri tej priložnosti kličemo prebivalcem Ljubljane in cele dežele v spomin da obstoji ta bratovščina žo od leta 175H da ima 21.000 gld. premoženja, ter ima blag namen, umrle ude dostojno pokopati, za vsa kim sv. maše darovati, in tudi žive ude v revah in nadlogah podpirati. Vpisnine se plača do 20. starostnega leta 4 gl.; od 20—30. leta 5 gld.; od 30-40. leta Cgl.; od 40—50. leta 7 gl., in za vsuko leto to starost prestopivše po 1 gl. Letni donesek pa znaša .00 kr. Vsak kdor hoče pristopiti k tej bratovščini, mora se osebno pri predsedniku oglasiti. Pri zakouskih, ako sta oče in mati uda, se pokojmjejo otroci do 16. leta brezplačno. Ako kak ud uboža, mu predstojništvo pregleda vse letne vplačila knkoršuih udov ima diuštvo zdaj sto. Tudi daje popolnoma obubožanim udom četrtletne denarne podporo, in takošnjih udov ima zdaj 34. Priporočamo tedaj to naj koristnejšo in naj starejšo bratovščino v Ljubljani, naj nihče ne zamudi vpisati se.
(Veselica v Bizoviku.) Narodna čitalnica v Bizoviku napravi dne 14. julija veselico prav zanimivim programom. Povabljeni so vsi rodoljubi.
(Mozirska Čitalnica) obhaja v nedeljo 7. julija slovesno svojo prvo obletnico. Veselica se bode vršila s prijaznim sodelovanjem vna njih odličnih pevcev po sledečem načrtu: 1. Pozdrav došlih gostov. 2. Petje: Slovan, Luna sije. Ilirija. Kožica. Sto čutiš. Mili kraj. U boj. Zabava z godbo iu plesom. Začetek oh uri zvečer. K obilni vdeležbi vabi naj-uljudueje	O d b o r.
(Toča) je 3. t. m. od Zakobiljeka do Jančjebrda skor vse pokončala. Prebivalci ob upni. Tudi v St. Vidu pri Zatični ni bilo brez nesreče. V torek popoldne je raztolkla toča mnogo pridelka, pomagala je pri vkončevanji še povodenj. Pokošcno mrvo so po vodi lovili.
(Tat/blatt Nro. NO). Slovenci, berite, kako je „Turški list" naše naznanilo o razstavi bratovščine sv. K. T. prestavil svojim nemškim bravcem : „lm hiesigen Kloster der t hnv. Ur-sulinerinnen sinil im Verlaufe dieser \Voche die vveiblichen Arbeiten der Schiilerinnen und Zbglinge zur Hesichtigung uusgestellt." Ta pa zna tal
Razne reči.
—	Župnik v Požegi je postal g. Ivan Bošnjak, in na Plešivici g. St. Kučas , doslej vrroučitelj na viši gimnaziji v Zagrebu.
—	Branislav. V Slavoniji je v O-oku od I. julija jel izhajati vsaki teden po trikrat politični list ,,Branislav," kteremu je vrnlnik g. M. Pol e, nekdanji ,,1'rimorčev" vredovulee. (ilavna namera mu je, naj se ohrani trojedna kraljevina Dalmacija, llrovašku in Slovenska, pa tej naj se pridruži Krajina vojaška in lleka uaj u tane lepo pri domovini tej. Pač hvalim težnja! Stane pu celoletno 12 gld. —
Itu si so v geografiji p r v i. Znani nemški geograf dr. A. Petorinuuu je preobčil v 63. zvezku svojega časopisa ,,Geogr. Milili." službi no sporočilo, katero je poslal polkovnik Przcvalski ruskemu grogrufičnciuu društvu v
Peterburgu o svojem potu izKolče k jezeru Lob- Nor in k gorju Al!yn- l>ng. Ta pot je zelo zanimiv ker se tiče zemljišča, do zdaj geografom čisto neznanega: posebno kotlina okol jezera Lob-Nor še ni bila od nijednega učenega jiotnika preiskana in opisana. Pelerinami pretresa v vvodu svoje razprave pot in zaslugo Przevalskega ter govori o njih z veliko pohvalo. Problem, ki ga jo rešil Przcvalski , postavlja Petermann v isto vrsto z odkritjem Nilskih jiritokov, s potom, katerega je napravil Stanlej na Kongu. Dalje pravi, da je Przcvalski izvel svoj plan mojster-ski in da je priobčil svetu svoje rezultate s prav učenjaško skromnostjo. V njegovem poročilu bo dobila novo luč ne samo geografija, nego tudi etnogralija, botanika in zoologija. Pri tej jiriliki pravi Petermann, da je Kuska zdaj država, katero bi morale posnemati evropske in vse druge države. A to podkrepljuje tudi s tem, da primerja ruska geograiična z nemškimi. C. kr. geografično društvo ustanovljeno I. 1846 v Peterburgu ima 58!) udov in 60.700 mark dohodka. Druga ruska geogr. društva stoje takole: V T flisu (od 1. 1850) z 89 udi in 0300 m. dohodka, v Irkutsku (1851) z 182 udi in 11.000 m. dohodka, v Vilnu (1867) z 48 u in 323 m. d.; v Orenhurgu z 31) u. in 2125 m. d; in v Kijevu (1873) z 173 u. in 5330 m. d. Vse skupaj imajo 1124 udov in B8.7HH mark dohodka. Zakladua glavnica teh društev iznaša 311.360 mark, in državne podpore dobivajo 61.360 mark. Nasprot je pa na Nemškem '.) geogr. društev (Berlin, Frankfurt, Darmstadt, L'psko, Draždani, Monakov, Brema, 11 a lir, I lam burg), a vsa imajo komaj 39.242 m. dohodka, in glavnice 62 804 m. Državna podpora iznaša samo 1(550 m. Peterman zaključuje svojo razpravo z besedami: „Wer daher von den Russen iininer mir als von barbaren spricht, liLnde vit I-leicht vor seiner eigenen tliiire etwas zu fegen.'
— Kako na Dunaji v cerkev hodijo. Pred nedavnim smo čitali, (la je neki župnik na kun tih dobil ukor od kouzistoriju, ker se je pri škofovem obiskovanji videlo, da ovčico slabo obiskujejo hišo Gospodovo in da skoro gotovo župnik slabo pridiguje in zani karuo spolnjuje ostale svoje pastirske dolžnosti. Ko lu se iz slabega obiskovanja cerkva smelo soditi o pastirskej gorečnosti, potoni bi bila n. pr. duhovščina glavnega mesta Dunaja najbolj zanikerna. Spremljevalec tnoldavskega škofa Fidelis Dehm priobčuje v spirskein „Pil-gerju" lepo podobo z Dunaja : Dunaj ima brez
predmestij; 34 župnij s 70 cerkvami in 200 duhovni v duhovnej spravi. Bili smo v nedeljo pri službi božji v župniji, ki ima 35.000 katoličanov. Pri pridigi ni bilo ni 100 odraščenih in okolo 20 otrok. Nu morejo li človeku lasje po konci stopiti? Okolo 400 jih jo bilo pri gluvnej službi hožjej in ravno toliko zjutraj in popoldne pri šmarnicah. V delavnikih srno b.li v različnih cerkvah, kjer so ae služile tudi zadušnice iu pete maše pred razpostavljenim sv. Hešnjim Telesom. V nekaterih cerkvuh so bili navzočni 3—4 ljudje, drugod 10—20, najviše število je bilo 30—40. Orgije so igralo same, nikdo ni ust odprl, Slabeje, kakor je na Dunaji v verskem oziru, ne more biti na celem svetu in nikjer na celem svetu se toliko ne dela v nedeljah, kakor na Dunaji. Govori se, pod svetilnico je tema. Zato so pa cerkve natlačeno, kadar prepeva tam arije katera židovska igralka. Na Dunaji je toliko bogo-slovske učenosti in pa prazne cerkve I Kako se to vjema, pravi ,,0ech"?
—	D a u Gospo d o v. V god sv. Duha t. j. na binkoštno nedeljo je prikoračilo na Moravskom sto sokolcev v neki kraj zjutraj prav zgodej in na to sokolarilo, da so ljudje videli, da oni sokolci še pri sv. maši niso bili. Kaj ti gospodje niso katoličani? so se strme po-praševali. In vspeh je bil, da niso marali za nje, da so jih prezirali, kar so sokolci lahko čutili. Po tej poti s« ljudstvo ne blaži. Kdor Bogu ne da, kar je Božjega, naj gre le za — Griutovec!
—	F, n o potrebno. Kakor poročajo nu pr. Čech, lllas itd., dovolilo je naučno ministerstvo naše deželnim šolskim svetom, da smejo na ljudskih, mestnih šolah iti učiteljskih pripravnicah o priliki prejemanja sv. zakramentov učencem dati prosto popoldne in drugi dan dopoldne, da spodobno morejo k spovedi iii k sv. obhajilu. Pač jirav! kako bridka je sicer učencu, kteremu v dan sv. obhajila pro-tijo trije — štirje nauki in slabi redi dopoldne samo; kako more pobožno moliti in poskrbeti za blagor svoje duše za edino potrebno! Da bi skoraj i srednjim šolam dali isto milosti —
Trlritrnllrnr denarne renti 5. julij«.
Papirna renta 04.45 — rtrebouia p*uu 68.70 — /.lata renta 75 17 — lHtiOlotno državno posojilo 114 — Hankiuu ukoije s:is — Kreditne akcijo I! H O 25 l.ontlon 116.75 — Srabro ioi is, - Om. kr oakini 548. — «0-Irunltuv 9.28.
Žitne cene preteklega tedna.
Za tiste, kterim nova mera iu vngn še ni gladka, pristavili smo, koliko bi reči veljale po stari meri. i hektoliter znaša 3M/10„ mernikov.
V I.jub-	V Nnvoni- V Krnu j i	V Hinlni-	V Muri-	V Ptuju	V Ormnln	V Golovcu V Zagrebu
|| |i ji | lj m i i	nicHtu	iii i	boru
_gl |	lir.	gl. | lir.	gl. | lir.	gl.	| lir	gl. | lir,	gl. lir.	g|. | lir,	gl.	| lir.	gl.	| lir.
. (hektoliter	H	S«	10 24	11	43	10	43	O	H 00	K	(tO	(I	.1(1	8	»0
| H™"'° ( mernik	2	05	3 12	3	3	20	2	7(1	2 00	2	73	2	72	2	73
„ (hoktolitei	6	HO	7	0	60	-	—	0	20	0 20	0	60	5	HO	7	—
• ' (mernik 1	HO	2 15	2	-	-	I	»4	I j 1)1	2	-	I	HO	2
( hektoliter	6 '	52	0 5(1	6	3(1	5	80	(i	60	5 i 40	5	40	0	72	6	20
Joflm""1 ( mernik i !	7o	2	I	80	I	1)0	2	-	I 80	I	56	2	7	I	,10
(hoktolitor	O ^	t H	0 10	0	50	00	60	0	80	0 I '10	I	17	6	78	C.	70
A,,l° ■ < mernik	1	»0	1 81)	2	2	-	I	'J I	' «7	1	20	1	86	2	0
( hoktolitei	o	18	0 50	0	50	0	20	(i	30	7 —	7	80	I	10	8	00
lr"HH ' (mernik	1	UO	2	2	I	!)()	1	tli	2 15	2	40	I	:0	2	(10
,„ .. (hektoliter	rt	60	7 18	(1	60	()	60	0	10	H 20	()	(10	6	»7	0	10
I,,rSiC0 (mernik	2	2 21	2	2	20	I	68	1 »I	2	53	I	81	I	»7
( hektoliter	3	20	3 57	25	l	21	.1	20	3 10	3	26	.1	117	4
°VH" • (mernik	I	-	1 10	I	10	I	30	-	118	I 5	1	_	I	21	1	22
- - ----