Dvanajsto poglavje (The Neanderthal Mind) o neander-
talskem umu začne osnovno trditev, po kateri se neander-
talski um ne razlikuje bistveno od našega. Do tega ga pripe-
lje hipoteza o delovanju Bušmanov, Avstralskih Aboriginov 
in Evropejcev v srednjem veku, ki bi, če bi bila komplek-
snost strukturiranja tehnološkega razvoja res merodajna, pred-
stavljali očitno drugo vrsto hominidov kot smo mi danes. 
Kot nasprotje neandertalcem v evolucijskem smislu av-
tor razširi definicijo Homo sapiens v anatomsko in vedenj-
sko modernega človeka. Zavedati pa se moramo, da gre za 
hipotezo, ki je dokazljiva le v zahodni Evropi. Za ilustracijo 
možnega simbolnega vedenja v srednjem paleolitiku obrav-
nava uporabo barvil (okra in manganov dioksid), simbolič-
nih artefaktov (fosili in preluknjane kosti) in pokope, ki pa 
zaradi pomanjkanja dokazov o obrednih aktivnostih, pove-
zanih z njimi, ne morejo podpreti zamisli o simboličnem ve-
denju. Inteligenco in spremembe, ki bi lahko bile njen odraz, 
razlaga s spremembo kognitivnih struktur, ki naj bi bila doku-
mentirana z razvojem jezika pri anatomsko in vedenjsko mo-
dernih ljudeh. Pojav jezika vpelje v soglasju z lingvistično teo-
rijo, da je njegov pojav nenaden dogodek in ne stopnjevit proces 
lingvistične in mentalne evolucije. Arheološko je ta dogodek 
dokumentiran na prehodu iz srednjega v mlajši paleolitik. 
"Veliki prehod" (The Big Transition), kot je naslov tri-
najstega poglavja za avtorja predstavljajo predvsem spremembe, 
ki so jasno vidne v arheološkem zapisu. Izboljšana tehnologi-
ja izdelave klin, nove oblike kamnitih orodij, obdelava kosti, 
rogov in slonovine, osebni okraski, umetnost in dekoracija, 
večja distribucija surovin in večji sistemi zamenjav, predstav-
ljajo ideološko jedro mlajšega paleolitika. Model disperzije 
populacij mlajšega paleolitika in njihovih medsebojnih vpli-
vanj sicer temelji na antropološki teoriji, vendar deluje tudi 
po vstavitvi arheoloških podatkov vanjo in jo s tem potrjuje. 
Prav zaradi tega tvori skupaj s problemi medsebojnih stikov 
med populacijami kratek zaključek, kjer avtor povzame na nekaj 
straneh teme, o katerih beremo na drugih mestih cele knjige. 
Na koncu nas zbode v oko dejstvo, da je posebej dobro 
razložen z arheološkimi podatki konec poselitve neandertal-
cev v Evropi, njihov začetek oziroma razvoj pa ni bil deležen 
v knjigi niti ene vrstice. Prav tako kljub obetajočemu naslovu 
ostanemo v knjigi ujeti na območju zahodne Francije in se le 
v zaključnem poglavju nahitro sprehodimo po ostali Evropi. 
Nekoliko frustrirajoče je dejstvo, da tudi v kraju, kjer je sta-
nje raziskav na višku, ni odgovorov na vsa vprašanja, poveza-
na z usodo vrste, ki nam je v najbljižjem sorodu. Vsekakor, če 
bomo kdaj hoteli dobiti na vpogled celo problematiko, bo treba 
izdelati podobno zbirko podatkov za območje vzhodne Evro-
pe. V tem trenutku tvori praznino med Bližnjim Vzhodom 
in zahodno Evropo, kjer so stvari v večjem delu urejene. Po-
trebnih bo še nekaj monografij, ki bodo tvorile splošne baze 
podatkov o srednjem paleolitiku na različnih krajih v Evraziji 
in ki bodo hkrati v obliki učbenika razširjale poznavanje spektra 
analitskih pristopov za delo na paleolitskem gradivu, ter pred-
stavljale lokalne pristope k analizam gradiva. Do takrat nam 
ostaja pričujoča monografija kot nadvse branja in razmišlja-
nja vredno delo ter hkrati smernica za prihodnje delo. 
Boris KA VUR 
Miehaela Lochner: Studien zur Pfahlbauforschung in Oster-
reicli. Materialen I - Die Pfahlbaustationen des Mondsees Ke-
ramik. Mitteilungen der Prahistorischen Kommission der Oster-
reichischen Akademie der Wissenschaften, Band 32, Wicn 1997. 
32. zvezek Poročil Prazgodovinske komisije dunajske aka-
demije znanosti in umetnosti nam prinaša kataloško pred-
stavitev najdb, v glavnem gre za keramiko, z najdišč Moos-
winkel, Scharfling in "See" na Mondseeju. Katalog je pri-
pravila Miehaela Lochner. 
Po kratkem predgovoru univerzitetnega prof. dr. Herwi-
ga Friesingerja sledi avtoričin uvod in poglavje z naslovom 
Pojasnila h katalogu. V tem poglavju avtorica utemelji raz-
delitev 32. zvezka ter predstavi okrajšave, standardizira poimeno-
vanje delov in dimenzij posodja itn. V objavah prazgodovin-
ske keramike iz Slovenije poznamo podobne prijeme pri Du-
larju in Horvatovi (glej J. Dular, Halštatska keramika v Slo-
veniji, Dela 1. razr. SAZU 23, 1982; M. Horvat, Ajdovska ja-
ma, Razpr. Fil. fak., Ljubljana 1990). Temu, recimo mu uvod-
ni del, sledi katalog. 
Najprej je predstavljeno najdišče Mooswinkel. Z nekaj be-
sedami je opisana zgodovina raziskovanj. Ponovno so pred-
stavljeni radiokarbonski datumi (E. Ruttkay, Beitrage zur Typo-
logie und Chronologie der Mondsee-Gruppe, v: Die ersten Bauern 
2, Landesmuseum Zurich, 1990, 111 ss). Sledi odlomek z li-
teraturo in kartografski del s katastrskimi načrti, geodetski-
mi posnetki in načrti najdišča. Nato pride katalog z opisom 
najdb in slikovnim gradivom. Iz Mooswinkla avtorica objav-
lja najdbe iz leta 1971, ki jih hrani muzej Mondsee pod inv. 
št. 705-803. 
Drugo najdišče je Scharfling. Objavljene so najdbe iz leta 
1972, ki jih hrani muzej Mondsee pod inv. št. 950-1046. 
Nazadnje so predstavljene najdbe z najdišča "See", in si-
cer najprej keramika, ki jo hrani Prirodoslovni muzej na Du-
naju pod inv. št. od 20503-20522, sledijo najdbe iz zbirke Reichl, 
najdbe z izkopavanj Kunza v letih 1960-63 in najdbe z izko-
pavanj Offenbergerja v letih 1982-86. 
Na koncu zvezka je za končanim kataloškim delom sez-
nam literture. Tako obsega lepo oblikovan zvezek 396 strani 
z 209 tabelami gradiva. Najdbe so narisane v glavnem v me-
rilu 1:2. 
Ob zaključku lahko rečemo, daje objava keramike z Mond-
seeja pomemben doprinos k raziskovanju 4. tisočletja pr. n. 
š. v Alpah in da je glede na sorodno materialno kulturo ter 
našo bližino pričujoči zvezek zelo pomemben za slovensko praz-
godovino. 
Anton VELUŠČEK 
Itronzefunde aus Kumiinien. Uredil in redigiral Tudor So-
roceanu. Prahistorische Archaologie in Siidosteuropa 10. Wis-
senschaftsverlag Volker Spiess, Berlin, 1995, ISBN 3-89166-
182-7. 331 str., 22 tabel. 
Knjiga je nadaljevanje prizadevanj Mircee Petrescu-Dimbo-
vi|e (Depozitele de Bronzuri din Romania, Biblioteca de Ar-
heologie 30, 1997 in Die Sicheln in Rumdnien mil Corpus der 
jung- undspatbronzezeitlichen Horte Rumanians, Prahistorische 
Bronzefunde 18/1, 1978) po čim popolnejši predstavitvi ro-
munskih mlajše- in poznobronastodobnih depojev. 
V uvodu jc urednik zapisal, da je cilj knjige podati navo-
dila za raziskovanje deponiranja v Karpatih. 
V članku Die Fundumstande bronzezeitlicher Deponierung 
- Ein Beilrag zur Horldeutung beiderseits der Karpaten se Iu-
dor Soroceanu posveti najdiščnim okoliščinam, ki so izjemno 
pomembne pri interpretaciji depoja. V preteklosti je prevla-
dovalo mnenje o profanem karakterju depojev, šele v zadnjih 
dveh desetletjih se v Romuniji uveljavlja tudi drugačna, sa-
kralna interpretacija depojev. 
Prvi pomemben podatek za interpretacijo je lega depoja v 
geomorfološkem okviru, in sicer ali jc na vrhu hriba, na po-
bočju, pri osamljenih skali, v skalni razpoki, v jami, na prela-
zu in ob(v) tekoči ali stoječi vodi. 
Drugi podatek je morfologija depoja oz. lega predmetov 
v okviru depoja. Predmeti so lahko položeni vodoravno, navpično