a F O L K L O R I S T I K A Zbirka FOLKLORISTIKA Urednik zbirke Marko Terseglav Drago Kunej Fonograf je dospel! Prvi zvocni zapisi slovenske ljudske glasbe © 2008,ZaložbaZRC,ZRCSAZU Recenzenta Svanibor Pettan, Bruno Ravnikar Jezikovni pregled Helena Dobrovoljc Prevod povzetka DEKS,d. o. o., Ljubljana Oblikovanje, likovno­graficna ureditev Milojka Žalik Huzjan Izdal Glasbenonarodopisniinštitut ZRCSAZU Za izdajatelja Marjetka Golež Kaucic Založila ZaložbaZRC, ZRC SAZU Za založnika Oto Luthar Glavni urednik Vojislav Likar Tisk Collegium Graphicum d. o.o., Ljubljana Naklada 300 Izid knjige je podprla Javna agencijaza raziskovalno dejavnost RS CIP-Kataložnizapiso publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica,Ljubljana 681.84:781.7(497.4)(091) KUNEJ, Drago Fonograf jedospel! : prvi zvocni zapisi slovenske ljudske glasbe / DragoKunej. -Ljubljana : Založba ZRC,ZRC SAZU,2008. ­(ZbirkaFolkloristika) ISBN 978-961-254-052-4 241928192 Digitalna razlicica (pdf) je pod pogoji licence CC BY-NC-ND 4.0 prosto dostopna: https://doi.org/10.3986/9789612540524 DRAGO KUNEJ Fonograf je dospel! Prvi zvocni zapisi slovenske ljudske glasbe LJUBLJANA 2008 VSEBINA Predgovor..........................................................................................................................7 POJAV PRVIH SNEMALNIH NAPRAV ....................................................................9 Iznajdba zvocnega zapisa .................................................................................................9 Pojav gramofona ............................................................................................................15 Zacetek snemalne industrije............................................................................................18 Razvojsnemalne industrije v Evropi..............................................................................21 Zacetki Zvocnega snemanjav glasbenem narodopisju ..........25 Prvi poskusi terenskega snemanja .................................................................................25 Zacetek vAmeriki.....................................................................................................25 Prvi posnetki v Evropi ..............................................................................................29 ZacetkitematskihinsistematicnihsnemanjterustanovitevzvocniharhivovvEvropi....32 Zvocna snemanja J. E. Linjove ................................................................................32 Terenska zvocna snemanjav Ukrajini ......................................................................36 Phonogrammarchiv na Dunaju .................................................................................39 Phonogramm-Archiv v Berlinu ................................................................................42 Prvazvocnasnemanjaprinekaterihsosednjihnarodih .................................................47 Avstrija......................................................................................................................47 Hrvaška .....................................................................................................................51 Ceška in Slovaška......................................................................................................54 Madžarska ................................................................................................................59 Poljska.......................................................................................................................69 prvi Zvocni Zapisi v slovenski etnomuZikologiji .......................73 Vošceni valji BéleVikárja ..............................................................................................73 Usoda zbirke .............................................................................................................81 Vošceni valji J. E. Linjove .............................................................................................83 Snemanja na Bleduin njegovi okolici ......................................................................85 Snemanja v Beli krajini ............................................................................................88 Število posnetkov Linjove na Kranjskem.................................................................90 Usoda zbirke .............................................................................................................94 Ohranjeni valji oz. njihovi presnetki ......................................................................106 VošcenivaljiJuraAdlešica ..........................................................................................111 Kratka predstavitevZbiralne akcijeNarodna pesem vAvstriji in Odboraza nabiranje slovenskih narodnih pesmi z napevi .......................................................112 Nacrtovanje nakupa snemalne naprave ..................................................................115 Nakup fonografain valjev.......................................................................................125 Snemanje v Belikrajini...........................................................................................134 Usodazbirke............................................................................................................140 Presnemavanje valjev leta 1988........................................................................148 Pregled zbirkeleta 2004....................................................................................151 Presnemavanje leta2005...................................................................................158 Fonografske plošce s posnetki slovenskih vojakov 1. svetovnevojne.........................160 Namen in organizacijasnemanja.............................................................................162 Posnetki slovenskih pesmi .....................................................................................164 Usodazbirke............................................................................................................166 Vošceni valji Matije Murka...........................................................................................168 Dunajsko gradivo....................................................................................................171 Praškogradivo.........................................................................................................173 Usodapraške zvocne zbirke....................................................................................177 Posnetki slovenskih pesmi v Küppers-Sonnenbergovi zbirki.......................................184 Potovanje leta 1935.................................................................................................186 Slovenski posnetki v zbirki.....................................................................................187 Usodazbirke............................................................................................................188 Prvekomercialneplošcesslovenskimetnomuzikološkimgradivom .........................189 Hoyer trio ...............................................................................................................193 Usodazbirke............................................................................................................202 Zgodnji Zvocni posnetki kotZnanstveni viri ..............................209 Snemalni postopki v akusticnem obdobju snemanja....................................................209 Snemalni postopki pri prvihterenskih snemanjih v etnomuzikologiji.........................215 Prednostizvocnega zapisovanja sfonografom.......................................................220 Slabosti zvocnega zapisovanja s fonografom..........................................................222 Presnetki zgodnjih zvocnih zapisov .............................................................................226 SKLEPNE MISLI ......................................................................................................229 THE PHONOGRAPH HAS ARRIVED! (Summary)..................................................237 Viri inliteratura.............................................................................................................295 Seznam slikovnega gradiva ..........................................................................................311 Pogosteje uporabljene kratice.......................................................................................314 Imenskoin stvarno kazalo............................................................................................315 PREDGOVOR Vknjigisoobravnavaniprvizvocnizapisislovenskeljudskeglasbenededišcine,kiso jihnaterenuposnelidomaciintujietnomuzikološkiraziskovalci,lahkopasonastalitudi kotstudijskiposnetki,namenjeniprodajinagramofonskihplošcah.Nekajtegagradivaje shranjenegavarhivuGlasbenonarodopisnegainštitutaZRCSAZU,drugopasepretežno nahajavrazlicnihzvocniharhivihindrugihustanovahvtujini.Preglednadomenjenim gradivomjebilvecinomanepopolninpovršen,sajsoizvirnizvocninosilciinmorebitni presnetkishranjenivrazlicnihustanovah,pricemerjegradivopravilomaneobdelanoin slabodokumentiranotervelikokratneustreznozašcitenopredpropadanjem.Šeslabšeje bilosspremljajocodokumentacijo(metapodatki),kijekljucnegapomenazarazumevanje invrednotenjezgodnjihzvocnihposnetkovvetnomuzikologiji.Tajepogostolocenaod posnetkov,izgubljaneposredenstikznjimiinniobravnavanakotpripadajociinizredno pomembnidelzvocnegazapisa.Uporabatakšnegazvocnegagradivakotznanstvenega virasezaradinaštetihpomanjkljivostipogostoizkažezavprašljivoinlahkoprivededo nepopolnihalicelonapacnihzakljuckov. Namen knjige je podati pregled prvih etnomuzikoloških zvocnih posnetkov slovenskegaljudskegaizrocilaspripadajocotehnicno,etnološkoinzgodovinskodo­kumentacijoteranaliziratiakusticne,tehnicne,zgodovinske,estetske,antropološkein drugevzroke,kisosooblikovalizvocniposnetek.Zzbranimipodatkiinpredstavitvijo zgodovinsko-tehnicnihokolišcinnastankaposnetkovželimzacrtatismernicezadana­šnjepredvajanjezgodovinskegazvocnegagradivaterpomagatiprinjegoviuporabiin interpretaciji.Prvizvocniposnetkisonamreczaradizastareleganosilcazapisa(vošceni valji, vošcene plošce, stari formati gramofonskih plošc idr.) vecinoma neuporabni in pozabljeniterkljubsodobnimultimedijskonaravnanitehnologijinedostopnirazisko­valcemvizvirniobliki,sajjeustreznoopremozapredvajanjezgodovinskihnosilcev težkodobiti,leredkokdopaznaravnatiznjo.Tudistanjeizvirnihnosilcevjepogosto takšno,dazaradikrhkostinosilcainpoškodbnanjemleizjemomadopušcapredvajanje. Raziskovalcemsozatodostopnilepresnetkinasodobnejšihmedijih,pricemerpase je v postopku prenosa velikokrat izgubilo mnogo kljucnih primarnih in sekundarnih informacij, ki opredeljujejo posnetek. Zato so zgodnji zvocni zapisi brez ustrezne spremne dokumentacije (metapodatkov) in brez strokovno izvedenega prenosa na sodobnimedijkljubsvojiunikatnostiin»izrednidokumentarnivrednosti«neustrezen in slab znanstveni vir. Prav tako je pomembno opozoriti, da današnji raziskovalci v etnomuzikologiji zaradi visokih tehnicnih standardov sodobnih zvocnih posnetkov, spremenjenegaodnosadoposnetegazvokakotestetskekategorijeterslabšegapozna­vanjazgodovinskihintehnicno-akusticnihznacilnostistarihzvocnihposnetkovtežko ustrezno interpretirajo staro zvocnogradivo in ga vzporejajo s sodobnim. Vsebinaknjigejerazdeljenavdvatemeljnasklopa,vvsakemvsebinskemsklopupa jevecpoglavijinpodpoglavij.Vprvemvsebinskemsklopusopredstavljenepredvsem zgodovinskeintehnicneokolišcinepojavaprvihsnemalnihnapravterzacetkanjihove uporabeprietnomuzikološkihsnemanjih.Vdrugemvsebinskemsklopusoobširnopo­danezgodovinske,tehnicne,metodološke,akusticneindrugeokolišcinenastankaprvih zvocnih zapisov v slovenski etnomuzikologiji, v nadaljevanju pa so opisani nekdanji snemalnipostopkiterprednostiinslabosti,kijihimajovprimerjavizdrugimimetodami zapisovanjaetnomuzikološkegagradivainzdanašnjimizvocnimisnemanji. Gradivo, zajeto v knjigi, se nahaja v razlicnih ustanovah doma in po svetu ter ga brezštevilnepomocisodelavcevtehustanovindrugihposameznikovnebibilomogoce uspešno obdelati. Zato se najprej zahvaljujem Phonogrammarchivu na Dunaju, Pho-nogramm-Archivu v Berlinu, Institutu za etnologiju i folkloristiku v Zagrebu,Arhivu HrvatskeakademijeznanostiiumjetnostivZagrebu,TheNationalClevelandStylePolka HallofFamevClevelandu,SlovenskemuetnografskemumuzejuvLjubljani,Narodniin univerzitetniknjižnicivLjubljani,RadiuSlovenija,Inštitutuzaslovenskonarodopisjein GlasbenonarodopisnemuinštitutuZRCSAZUterdrugimustanovaminzasebnikom,kiso miomogocilipregledsvojihzvocnihzbirkterpomagalipriiskanjumorebitnihzgodnjih posnetkov slovenske ljudske glasbe in podatkov o njih. Pri tem se moram še posebej zahvaliti dr. Susanni Ziegler, dr. Gerdi Lechleitner, akademiku dr. Jerku Bezicu, dr. GrozdaniMaroševic,dr.TvrtkuZebcu,dr.LászluFelföldiju,JožetuValencicuinJanetu Webru,kisomipolegmnogihdrugihpotrpežljivoposredovalištevilnepodatkeoprvih etnomuzikoloških zvocnih posnetkih. Za pomoc pri tehnicnih vprašanjih predvajanja inanalizestarihzvocnihnosilcevsezahvaljujempredvsemFranzuLechleitnerju,mag. AlbrechtuWiedmannu,mag.NadjiWallaszkowitsinVelimirjuKrakerju,ceomenimle nekatere.Pravtakoseiskrenozahvaljujemvsem,kisomipomagaliprirazumevanjuin prevajanjutujihvirovinliterature,šeposebejmag. SilvuTorkarju. Zahvala velja tudi prof. dr. Brunu Ravnikarju, mentorju doktorskega študija in raziskave,nakateritemelji pricujocaknjiga,zavsetehtnepripombeinusmeritve pri nastajanjudela.Hvalatudivsem,kisomiznasvetiinvzpodbudamipomagali,šepo­sebejsodelavcemGlasbenonarodopisnegainštitutaZRCSAZUterMirkuRamovšuin dr.AndrejuPleterskemu.PravposebnazahvalapaveljamojiženiRebekinesamoza neprecenljivostrokovnopomoc,temvectudizarazumevanjeindragocenevzpodbude, skaterimijespremljalamojedelo.Innazadnješezahvalatistim,kisoomogociliizid knjige, Založbi ZRC, Glasbenonarodopisnemu inštituta ZRC SAZU in Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport RS. DragoKunej Ljubljana, avgust 2008 POJAV PRVIH SNEMALNIH NAPRAV Enanajboljznanihinnajveckratnavedenihletnicvzvezizzacetkizvocnihsnemanjje vsekakorleto1877,kojeThomasAlvaEdison(1847–1931)prvicposnelinreproduciral zvok. Prvi poskusi zapisa zvoka so uspeli sicer že pred tem, vendar jih ni bilo mogoce reproducirati. Po letu 1877 je moralo miniti še nekaj casa, da se je fonograf tehnicno izpopolnil, se pojavil na tržišcu in so ga zaceli ljudje množicno uporabljati. Vsekakor pa zgodnje obdobje razvoja zapisovanja in predvajanja zvoka ter s tem povezane glasbene industrije zaznamuje predvsem boj za patente in prevlado na trgu. IZNAJDBA ZVOCNEGA ZAPISA Prviposkusizapisovanjazvokasežejovleto1857, ko je Francoz Édouard-Léon Scott de Martinville konstruiral napravo, ki jo je poimenoval fonav­tograf. Pri njej je izkoristil lastnost zvocnega valovanja, ki lahko povzroci nihanje membrane in na njo pritrjene igle. V reviji Cosmos je na­pravo opisal: Glavni del naprave je elipsoidna membrana, v enem od njenih gorišc je pritrjena merjašcevašcetina,kizarišelateralnezvocnekri-vuljenapapirnatemvalju,prekritemscadom.Valj vrtimo rocno z vijacno rocico in ga hkrati v smeri osi odmikamo, tako da se vanj zarisujejo valovite zvocne krivulje v obliki vijacnice. Fonavtograf je sicer zapisal vizualno analogijo zvocnih valov, vendarpanapravaniomogocalareprodukcijetega zapisa.NekajletkasnejejeR.Köningfonavtograf izpopolnil,takodajenamestoelipticnemembrane uporabil paraboloidno. (Adlešic 1964: 772, Early Sound... s. a.) Fonavtografunazunajzelopodobnonapravo jeleta1877sestavilThomasA.Edison,medtemko je želel izpopolniti telegraf in izboljšati telefonski prenos. Poimenoval jo je fonograf. Tudi tukaj je zvocno valovanje povzrocilo nihanje membrane, nakaterojebilapritrjenarezalnaigla.Tajenatona valjev plašc iz staniola (kositra) zapisala vijacno sledvoblikivdolbininizboklin(t.i.globinskioz. vertikalni zapis) – zvocno valovanje je zapisano s pomocjorazlicneglobinebrazdevvalju.Edisonje v zacetku decembra 1877 izrocil skico fonografa svojemu mehaniku Johnu Krusie, ki je 6. ali 7. decembra izdelal prototip in ga izrocil Edisonu. Njegovisodelavcivlaboratorijusobiliprepricani, da »govoreca naprava« (ang. talking machine), kakor jo je tudi imenoval Edison, ne bo delovala, sajsijebilototakratnemogocepredstavljati.Edi­sonu pa je uspelo zvocno zapisati besede otroške pesmice»Maryhadalittlelamb«,kijihjezakrical vnapravoterjihnatotudipredvajati.Reprodukcija se je izvršila po obratni poti kot zapis; zaobljena konica igle, pritrjene na membrano, je drsela po valoviti sledi zvocnega zapisa v staniolu in pov- Sl. 2 Edisonov fonograf iz leta 1879 (Shoenherr 2005). zrocalanihanjemembrane,kijenihanjenatospreminjalavzvocnovalovanje.Rezultat je bil sicer šibek in nejasen zvok, ki pa je zelo osupnil navzoce; celo sam Edison je bil zacuden. Naprava je postala pravi hit in z njo si je Edison zaslužil vzdevek »Carovnik iz Menlo parka«. Konec leta 1877 in v zacetku 1878 je Edison velikokrat demonstriral novo napravo razlicnim casopisom in revijam, znanstvenim društvom, predsedniku države in celotnemu kongresu ter patentnemu uradu. Prodal je nekaj takšnih naprav za razlicne demonstracijske namene, kar pa je služilo predvsem kot predstavitev novosti in ni imelo nobenega širšega pomena ali tržne vrednosti. Leta 1878 je za fonograf do­bil patent in s tem zašcitil svoj izum. Potem se je za nekaj let posvetil drugemu delu, predvsem raziskovanju elektricne žarnice in elektricnega omrežja. (Borri s. a.) Alexander Graham Bell, izumitelj telefona, je bil nad izumom fonografa zelo navdušen. Leta 1880 je v Washingtonu ustanovil Volta Laboratory Association, kjer sta bila zapo-slena tudi njegov bratranec Chichester Bell in an­gleški znanstvenik Charles Sumner Tainter, ki sta od leta 1881 zacela razvijati napravo, imenovano grafofon.Napravajebilazelopodobnafonografu, le da je imela nekaj izboljšav. Za zapis zvoka je namesto staniola, ki je bil obcutljiv in ga je bilo težko odstraniti z naprave in zamenjati, uporabil valj iz lepenke, prevlecen z azoceritnim voskom. Zapis na vošceni valj je bil narejen z ostrim dle-tom, reprodukcija pa z zaobljeno iglo. Tako niso V literaturi je naveden resnicen dogodek, ki se je zgodil ob predvajanju Edisonovega izuma vfrancoskiakademiji:obpredva­janju je akademik Bouillaud ves divji skocil na du Moncela, ki je posnetek predvajal, mu stisnil vrat in zavpil: »Vi capin, mar mislite, da se bo iz nas norceval trebušni govornik!?« Ni si mo-gel namrec predstavljati, da bi lahko “umazana kovina posnela plemeniti zven cloveških glasov”. (Adlešic 1965: 772.) dosegli le lažjega ravnanja z napravo, ampak tudi boljši zapis in reprodukcijo zvoka ter povecali število predvajanj. Poleg tega je imela naprava prilagodljivo snemalno/ predvajalno glavo. Valja niso poganjali vec z roko, ampak so ga vrteli s predalnikom in kasneje tudi s pomocjo elektricnega motorja. Leta 1885 in 1886 so svoje izboljšave zašcitili s patentom v Kanadi in Ameriki ter leta 1887 zaceli kampanjo za proizvodnjo inprodajoaparatov.TudiodEdisonasoželeliprevzetinjegovpatent,vendarseEdison s tem ni strinjal in je zacel ponovno pospešeno izpopolnjevati svoj fonograf, da bi spet prevzel primat na tem podrocju. (Borri s. a.) Edison je razvoj fonografa v letih 1886–1887 zaupal svojemu raziskovalcu Ezri Gillilandu, ki je izpopolnil fonograf z elektricnim pogonskim motorjem in valjem, ki je bil v celoti iz voska. Leta 1888, po izgradnji novega raziskovalnega laboratorija, je Edison ponovno sam prevzel izpopolnjevanje fonografa in po legendarnem 72-urnem nepretrganemdeludokoncalsvoj»popolni«fonograf.UporabiljeprecejGillilandovih izboljšav, poleg tega pa je imel izboljšan fonograf tudi izmenljivo snemalno/predva­jalno glavo, posebno napravo za struženje (brisanje) valjev in je zapisoval zvok na masivni vošceni valj, sestavljen iz cebeljega voska, stearinske kisline in cerezina. (Borri s. a.) Julija1888sejeEzraGillilandpogodilzmilijonarjemJessejemH.Lippimcottom, ki je bil povezan tudi z ljudmi iz »grafofonskega« podjetja. Iz tega je nastalo podjetje The Nord American Phonograph Company. To podjetje je Edisonov fonograf, kakor tudi Bell-Tainterjev grafofon, predstavljalo in tržilo predvsem kot diktafon (ang. dic­tating machine), ki naj bi nadomestilo stenografsko zapisovanje pri profesionalnem delu.Sledilojeprecejpromocijskihinorganizacijskihaktivnostiterpravdgledezašcite patentov. Najpomembnejši rezultat vsega tega je bil, da je Columbia Phonograph Co., ki je bila tudi ustanovljena v tem obdobju, postala proizvajalec in prodajalec Bell & Tainter izdelkov ter da so bile pravice uporabe patentov Edisona in Bell & Tainterja dostopne tako Edisonovim kot Columbijinim podjetjem. Na trgu pa se fonograf in grafofon kot diktafona nista najbolje obnesla. Novo smer njune uporabe je leta 1889 napovedal Lewis Glass, ko je za reklamne namene razstavil fonograf, ki je bil opremljen s štirimi stetoskopom podobnimi cevmi, na katerih so ljudje lahko poslušali glasbo z valja.Aparat, ki je deloval na kovance, ni bil le predhodnik slovitega »juke boxa«, ampak tudi velik prodajni uspeh, saj so ga kupovali lastniki restavracij, gostiln, zabavišcnih parkov, igralnic ipd. S povpraše­vanjem po teh aparatih pa se je samodejno dvignilo tudi povpraševanje po posnetih valjihzapredvajanje.Do1889soseizpopolnilitudisnemanjeglasbenafonografein pojavljati so se zaceli posebni javni prostori (sobe), ki so bili opremljeni s fonografi in kjer so lahko obiskovalci poslušali posneto glasbo.Vtem obdobju so se fonografi in grafofoni oddajali v najem po ceni 20 dolarjev na leto in prodajali za okoli 150 dolarjev; valj s posnetkom pa je stal med 1,50–5,00 dolarjev. (Borris. a.) Fonografiinzvocninosilcisovsvojizgodovinidoživelikarnekajpomembnihizbolj­šav. Vsi prvi modeli fonografovso se poganjalirocno,razlicni vztrajniki in centrifu­galniregulatorjipasoskrbeli,dajebilovrtenjevaljacimboljenakomerno.Edisonje žeodvsegazacetkapoudarjalpomembnosttocnegainenakomernegavrtenja,zatoje kmaluuvedeluporaboelektricnih(baterijskih)motorjev,kipasobilizeloobcutljivina spremembenapetostiinelektricneupornosti(bremena).Edisonsedolgoniželelodreci elektricnim motorjem, vendar se je kasneje preprical v prednosti pogona z vzmetjo in je zacel po letu 1895 v svoje fonografe vgrajevati pogone na vzmet.Takšen nacin pogonasorazvilitudi v ColumbiaCo.in konec leta1896 so imeli že vsifonografi in gramofoni natržišcu vzmetne pogone(Kellogg 1963: 772H). Najvecizboljšavsouvedlinapodrocju vošcenihvaljev. Leta1901 staEdisonin Columbia Co. predstavila nov postopek razmnoževanja valjev s pomocjo odlitkov iz kovinskih matric. Postopek so predstavili kot »gold molded«. Odlitki so bili iz relativno trde celuloidne termoplastike, kar je izboljšalo trpežnost valja in povecalo število predvajanj. Cena takšnega valja je bila okoli 0,5 dolarja. Leta 1908 je Edison predstavilnovmaterialzavalje,kigajeimenovalAmberolinjebilšetršiintrpežnejši kotpredhodni.Ceznekajlet,leta1912,jeEdisonponovnoizboljšalmaterialzavalje, uporabiljenitrocelulozosvetlomodrebarveingapoimenovaleBlueamberol.Takšni odlitkivaljev, ki so se predvajali znovimi, diamantnimi iglami, so imeliprecej manj šuma kot prejšnji in so predstavljali, po mnenju nekaterih, najboljše akusticno pred­vajanje posnetkov v tistem casu. (Borri s. a.) Tudihitrostvrtenjavaljevinnjihovavelikostsejevprvihletihnjihoveuporabe precejspreminjala.Okolileta1888sejenajprejustalilaoblikainvelikostvaljev.Naj- Sl. 4 Grafofon podjetja Columbia iz leta 1897 na vzmetni pogon (Shoenherr 2005). pogostejši premer valja je postal malo nad 2 coli Prvotni valji so imeli premer (okoli 5 cm), v dolžino pa so valji merili okoli 4 okoli štiri cole (približno 10 cm) cole(približno10cm).Valjisobilirjavkastebarve in so jih rocno vrteli s hitrostjo iz vosku podobne snovi. Bili so precej krhki in so približno 60 obratov na minuto ob pritisku hitro pocili ali se zdrobili. Hitrost vrte- (1obratnasekundo).Življenjska dobaposnetkajebilazelokratka, njavaljevjebilaprvaletaprecejrazlicna,sajsobili saj se je že po nekaj predvajanjih npr. nekateri valji z govorom posneti s hitrostjo 90 zvocni zapis zbrisal ali pa se je obratovnaminuto,dasodoseglinavaljudaljšicas razparala tanka folija staniola. posnetka(skorajštiriminute).Glasbeniposnetkiso (Sage 2005.) bili navadno posneti z višjo hitrostjo, od 120–160 (lahko tudi vec) obratov na minuto, tako da se je posnetek delno prilagajal trajanju glasbe; glasbeni posnetki pa so navadno trajali le dobri dve minuti. V poznih 90. letih 19. stoletja je bila najpogostejša hitrost valjev okoli 120–125 obratov na minuto, leta 1902 pa se je standardizirala na 160 obratov na minuto. (Sage 2005.) S trajanjem posnetka je neposredno povezana tudi gostota zapisa na valju, pred­vsemrazmikmedbrazdami.Prvotnosobilivaljiposnetizgostoto100brazdnadolžino colevalja,karzneseokoli39brazdnacentimeterali3,9brazdnamilimeter.Leta1908 jeEdisonpredstavildvakratgostejšizapisnavaljzgostoto200brazdnacolo,karznese skoraj79brazdnacentimeterali7,9brazdnamilimeter.Stemjepodaljšaltrajanjevalja iz dveh na okoli štiri minute.Valji z gostoto zapisa 100 brazd na colo, t. i. dvominutni valji, so se izdelovali do okoli leta 1912; do takrat je mogoce zaslediti tudi izdelavo ustreznihfonografovzanje.Kasnejesoizdelovalilešeštiriminutnevaljeinfonografe. Vsako izmed gostot zapisa je mogoce predvajati le na fonografih, ki so namenjeni za takšno gostoto zapisa in jih ne smemo zamenjati, saj bi ne dosegli primerne zvocne reprodukcije, poleg tega pa bi mocno poškodovali brazde na valju. Zlatadobaposnetkov navošcenih valjih in reprodukcije sfonografi je bilarazmeroma kratka, potem pa je vodilno vlogo prevzel gramofon. Leta 1913 je tudi Edison, ki se dolgonihotelukvarjatizgramofonskimiplošcami,pricelizdelovatiplošce,imenovane Diamond-disc, in posebne predvajalnike za njihovo reprodukcijo. Kljub temu je še vedno izdeloval valje za lastnike fonografov, vse do leta 1929, ko je njegovo podjetje prenehalodelovati. POJAV GRAMOFONA Prvigramofonjeizdelalinpatentiralokolileta1888EmileBerliner,nemškipriseljenec v Ameriki. Pri izdelavi gramofona se je odlocil, da se bo lotil zapisa zvoka drugace in se tako popolnoma izognil Edisonovim in Bell-Tainterjevim patentom. Izhajal je iz fonavtografa, ki ga je že leta 1857 predstavil Scott de Martinville. Berliner je ugotovil, v na­sprotju z Edisonom, da valj nima prihodnosti in se je odlocil za plošco kot nosilni medij. Prav takojeobdržaltudiScottovbocni(lateralni)zapis zvoka v brazdi, ki je bil drugacen od globinskega (vertikalnega) zapisa pri Edisonovih fonografih. Tosta dve kljucni znacilnosti, ki locita gramofon odEdisonovegafonografainkasnejepripomoreta za prevlado gramofonov nad fonografi. (Early Sound ... s. a.) PrvepatentepriizdelavigramofonajeBerliner prijavilželeta1887,kjerjeopisalsnemanjezlate­ralnosledjonasteklenoplošco,premazanoscadom alisajami,infotogravirniproceszafiksiranjezapi­sa. Uporabil je ravno plošco premera 7 col (okoli 18cm),nakaterijezapisalspiralnosledlenaeno stran plošce. Plošco je rocno poganjal s približno 70obratinaminuto,takodajenanjolahkozapisal okoli2minutiposnetka.Sampostopekzapisovanja je bil zadovoljiv, ceprav je bila reprodukcija še dalec od želene. V prvih patentih se je zato Ber­liner ukvarjal predvsem z izboljšavami postopka zapisovanjazvoka.Npr.tako,dajerezalnaiglanamešcenapodplošco,daseizpraskani delci ne nalagajo na plošco. Poleg tega se plošca med snemanjem vlaži z alkoholom, ki odstranjuje morebitni prah in olajša odstranjevanje odpadkov pri rezanju.Vpatentu leta1892je Berliner opisalizpopolnjenokonstrukcijo gramofona in poudaril,da mora biti brazda v plošci dovolj globoka in trdih robov, da sama vodi predvajalno iglo, brez dodatnihmehanizmov,kisobilipotrebniprifonografih.(Friedman2002.) Predvsem pa je želel Berliner izpopolniti tehnologijo izdelave množicnih kopij. Poznal je izsledke Edisona, Bella in Tainterja, ki so že leta 1886 izvajali poskuse s snemanjem na valje in plošce iz samega voska in ga dolocili kot najprimernejši medij za zapis zvoka. Leta 1893 je tako Berliner prijavil patent za izdelavo cinkovih plošc in bakrenih negativov iz njih, s katerih je mogoce nato tiskati plošce iz trde gume in celuloida. Zaradi velikih težav in nezanesljivosti fotogravirnega postopka je Berliner namrec zamenjal stekleno plošco s polirano cinkovo plošco, ki jo je prevlekel z raz­topino cebeljega voska in benzena. Ko je benzen izhlapel, je na plošci ostala le tanka plast voska, v katero je snemalna igla med snemanjem izpraskala sled. Takšen zapis zvoka je potreboval manjšo zvocno silo, saj je zaradi tanke plasti voska snemalna igla premagovala manjšo silo kot pri globinskem zapisu. Najpomembneje pa je bilo, da je bilasilaprizapisovanjurazmeromakonstantna,sajseglobinabrazdezaradistranskega zapisanispreminjala;prifonografupajeuporrezilneiglenarašcal,kosejeiglagloblje pogrezala v vosek. Zato rezilni upor pri gramofonu ni bil vec odvisen od velikosti mo­dulacije.Zapisnaplošcisofiksiralitako,dasoplošcopotopilivkromovokislino,kije razžrla kovinsko površino povsod tam, kjer je igla izpraskala brazdo; širino in globino brazde je dolocal cas izpostavljanja kislini ter njena koncentracija. Takšna kovinska plošca(pozitivizvirnik)jebilaosnovazaizdelavonegativov,izkaterihsoselahkonato tiskale plošce za predvajanje. Tiskane plošce so bile iz precej trše snovi kot takratni vošceni valji in zato tudi bolj trpežne. Že od leta 1889 je Berliner izdeloval odlitke plošc iz vulkanita ali trde gume, poletu1897pajezacelzaodlitke uporabljati termoplasticno zmes šelaka,imenovanodurinoid.Trša snovinzaradimanjšegarezalnega uporamocnejemoduliranabrazda je doprinesla nekoliko glasnejšo reprodukcijo posnetka kot pri valjih. Ker pa je kislina razjedla tudi stene brazde, imajo te plošce pri predvajanju razmeroma velik šum.(Burt1963:772B,Friedman 2002.) Gramofoni so bili veliko preprostejši kot fonografi in so jih zato lahko prodajali za nižjo ceno, poleg tega je bila proizvodnja plošc veliko cenejša od valjev. Prve gra­ mofone za široko prodajo, ki so imeli neposredni rocni pogon, je Berliner razvil in zacel prodajati okoli leta 1894–1895. Eldriedge Reeves Johnson, kasnejši ustanovitelj VictorTalkingMachineCompany,jenaBerlinerjevopobudorazvilpogonskimehani­ zem na vzmet s centrifugalnim regulatorjem hitrosti. S tem je bilo zagotovljeno dokaj enakomerno in »samodejno« vrtenje gramofonske plošce in leta 1896 se je na tržišcu pojavil »izpopolnjen gramofon« (ang. improved gramophone) z vzmetnim pogonom. Johnson je nato dobavljal Berlinerju vzmetne pogone za gramofone, kasneje pa tudi ostalemehanskedelegramofona. Izpeljal je tudi številne druge iz­boljšaveprigramofonu,meddru­gim je izpopolnil reprodukcijski odjemnik. (Burt 1963: 772C.) Johnson je razvil tudi posto­pek izdelave matric za tiskanje (negativov) iz posnetih origina-lov, tako da ni bilo vec potrebno s pomocjo kisline fiksirati zapisa na originalu. Ponovno je preucil postopek snemanja na vošcene plošce, kar sta uporabljala že BellinTaintner,terzacelsnemati nanjebocnobrazdoprikonstantni globini rezalne igle. Ta postopek jenadgradilinzgrafitnimprahom naredilpovršinovošceneplošceelektricnoprevo­dno.Zelektroplasticnimprocesomjebilomogoce iztakšnegaizvirnikaneposrednoizdelatikovinski negativ za termoplasticno tiskanje plošc. Tako tiskaneplošcesoimeleprecejcistejšizvokinmanj šuma. Leta 1899 je Berliner dobil od Johnsona pravico za uporabo tega postopka. Kar nekaj let je prodaja gramofonov in plošc narašcala, leta 1900 pa je bilo Berlinerjevemu podjetju s sodnim nalogom na osnovi domnevne kršitvepatentovprepovedananadaljnjaproizvodnja in prodaja gramofonov. Johnson, ki jeimelveliko tovarnozaizdelavosestavnihdelovzagramofone, se je odlocil, da bo zacel prodajati gramofone in plošcesam.Zaceljevelikopropagandnokampanjo in množicno ponujal plošce, izdelane na osnovi novegatehnološkegaprocesa.Skleniljedogovorz Berlinerjemzanjegovepatenteinoktobraleta1901 je nastalo novo podjetje Victor Talking Machine Co.,kijebilovskupnilastiJohnsonainBerlinerja, vendarpodJohsonovimupravljanjem.Vtemcasu jetudiColumbiaCo.,kijepravkarzacelaproizva­jatipredvajalnikezaplošce,dobilapodobenpatent za rezanje plošc, kot je bil Johnsonov. Po krajših zapletih glede patentov so se na koncu dogovorili za skupno uporabo patenta tiskanja plošc, med seboj pa so si konkurirali predvsem v nižji prodajni ceni gramofonov in v prestižu,kakovostiterpopularnostiproizvedenihplošc.(Burt1963:772C) Berliner je prodal licenco procesa masovne izdelave plošc mnogim podjetjem, ki so komercialno izdelovale plošce, med drugim tudi National Phonograph Company, Columbia Phonograph Company, Gramophon Company v Angliji, Fonotipia v Italiji, Pathé v Franciji, Odeon v Nemciji itn. S tem se je zacela masovna proizvodnja plošc in dokoncna prevlada nad industrijo vošcenih valjev. ZACETEK SNEMALNE INDUSTRIJE1 Zgodovina zgodnjegaobdobjasnemalneindustrijejeprecejnepreglednainzapletena, predvsem zaradi številnih podjetij, ki so se zacela ukvarjati s tem poslom in so imela Poglavje temelji na delu A Chronology...(s. a.). pogosto skoraj enaka imena. Poleg tega so bili lastniki in solastniki posameznih pod­jetij veckrat tudi solastniki drugih sorodnih podjetij. Poznavanje zgodovine snemalne industrije je lahko v veliko pomoc pri dolocanju starosti mehanskih zvocnih nosilcev in ugotavljanju nacina, kako so bili posneti. Temu se kasneje prilagaja tudi njihovo predvajanje. V sledeci preglednici so kronološko razporejene ustanovitve nekaterih najpomembnejših podjetij, njihove reorganizacije in prevzemi ter osnovne poslovne povezave med njimi. Leto Ime podjetja Lastništvo Kratek opis 1878 Edison Spea­king Phono­graph Co. Edisonova podjetja Pet lastnikov delnic, med drugim tudi Gardiner G. Hubbard, tast A. G. Bella, je od Edisona od­kupilo patent za proizvodnjo fonografa z zapi­som na staniol za 10.000 dolarjev in 20 odstotkov soudeležbe pri dobicku. Podjetje je dalo v zakup predstavitvene pravice v promocijske namene. 1885 Volta Graphophone Co. Bell / Co­lumbia podjetja Ustanovili so ga A. G. Bell in njegovi partnerji za predstavljanje in promoviranje grafofonov. 1886 American Graphophone Co. Bell / Co­lumbia podjetja Ustanovila sta ga Bell in Tainter za proizvodnjo in prodajo grafofonov v ZDA in Kanadi pod li­cenco Volta Graphophone Co. 1887 Edison Phono­graph Co. Edisonova podjetja Edison je odkupil vse premoženje Edison Spe-aking Phonograph Co. in podjetje reorganiziral kot Edison Phonograph Co. 1888 North American Phonograph Co. Neodvisna podjetja Ustanovil ga je Jesse Lipponcott, da bi zgradil mrežo lokalnih podjetij za proizvodnjo fonogra­fov in grafofonov kot diktafonov. V zameno za pravico prodaje grafofonov je Lipponcott vložil 200.000 dolarjev v American Graphophone Co. in zagotovil letni odkup 5000 aparatov. Kupil je tudi nadzorno pravico nad Edisonovim patentom (za 500.000 dolarjev), od Ezraha T. Gilliand pa je odkupil ekskluzivno pravico trženja fonogra­fov v ZDA za 250.000 dolarjev. Edison je obdr­žal proizvodne pravice za fonografe. Edison Phono­graph Works. Edisonova podjetja Ustanovil ga je Edison za proizvodnjo in razvi­janje fonografov, medtem ko so bili patenti in prodajne pravice v rokah North American Pho­nograph Co. 1889 Columbia Pho­nograph Co. Bell / Co­lumbia podjetja Skupina mož, ki jih je pooblastila American Graphophone Co., je za prodajo gramofonov v Washingtonu D. C. ustanovilo Columbia Phono­graph Co. Podjetje North American Phonograph Co. jih je pooblastilo za prodajo fonografov v tem obmocju. Leto Ime podjetja Lastništvo Kratek opis 1893 United States Gramophone Co. Berline / Victor pod­jetja Ustanovil ga je Emile Berliner, da bi privabil investitorje za gramofone. Najel je Freda Gais­berga, ki je že imel izkušnje pri snemanju s fono­grafi, da mu je pri tem pomagal. V Philadelphiji je našel investitorje za 25.000 dolarjev. American Graphophone Co. Columbia Pho­nograph Co. Bell / Co­lumbia podjetja Predsednik Columbia Phonograph Co. doseže nadzor nad American Graphophone Co. 1894 Pathé Freres Neodvisna podjetja VParizu brata Charles in Emile Pathé ustanovita podjetje za proizvodnjo njunih lastnih »govore-cih aparatov«, ki jih najprej poimenujeta Le Coq, kasneje pa Pathéphone. 1895 BerlinerGramo­phone Co. Berline / Victor pod­jetja V Philadelphiji je bilo ustanovljeno podjetje za proizvodnjo vse opreme in plošc pod licenco podjetja U. S. Gramophone Co. iz Washingtona. American Graphophone Co. Columbia Pho­nograph Co. Bell / Co­lumbia podjetja Obe podjetji se povežeta: Graphophone Co. se posveti proizvodnji in razvoju, Columbia pa ure­ja preskrbo in prodajo. 1896 National Gra-mophone Co. Berline / Victor pod­jetja Ustanovil ga je Frank Seaman, da je prevzel pre­skrbo oglaševanja gramofonov ter dobil izkljuc­no pravico prodaje. National Phono­graph Co. Edisonova podjetja Edison je razpustil North American Phonograph Co. in z rešitvijo svojih fonografskih patentov ustanovil novo podjetje za proizvodnjo in proda­jo fonografov za domaco rabo. 1898 The Gramopho­ne Co. (Anglija) Berline / Victor pod­jetja Podjetje v Londonu sta ustanovila William Barry Owen in E. Trevor Williams za proizvodnjo gra­mofonov in plošc v Evropi. 1900 The Gramopho-ne & Typewriter Ltd. (Anglija) Berline / Victor pod­jetja The Gramophone Co. iz Londona je spremenilo svoje ime. 1901 Victor Talking Machine Co. Berline / Victor pod­jetja Ustanovil ga je Eldridge Johnson, da bi prevzel pravice v ZDA, ki jih je imel prej Berliner. 1906 Columbia Graphophon Co. Bell / Co­lumbia podjetja American Graphophone Co. se je preuredilo in spremenilo ime tako, da je odražalo svojo zdru­žitev s Columbio. Leto Ime podjetja Lastništvo Kratek opis 1907 The Gramopho­ne Co. (Anglija) Berline / Victor pod­jetja The Gramophone & Typewriter Ltd. je prevzelo nazaj svoje prejšnje ime in preselilo sedež podje-tja iz Londona v Hayes. 1910 Thomas A. Edi-son, Inc. Edisonova podjetja Edisonova razlicna podjetja za proizvodnjo so se preuredila in združila pod skupnim imenom. 1918 Columbia Graphophon Manufacturing Co. Bell / Co­lumbia podjetja Columbia se je reorganizirala. 1924 Columbia Pho-nograph Co., Inc. Bell / Co­lumbia podjetja Louis Sterling iz Columbia Phonograph Co., Ltd. je v Londonu kupil celotno Columbio in jo reorganiziral. RAZVOJ SNEMALNE INDUSTRIJE V EVROPI Na prelomu prejšnjega stoletja se je razvoj snemalne industrije v Ameriki zaradi spora okoli patentov skoraj ustavil. Zato pa je bilo v Evropi ustanovljeno nekaj podjetij, ki so lahko neovirano delovala in se razvijala. ZacetekfonografskedejavnostivEvropijebilomejenpredvsemnaaktivnostiza­stopnikov žeobstojecih podjetij izAmerike.VNemcijiinAngliji so sicer že leta1878 predstavilidelovanjezgodnjegaEdisonovegafonografa,kijevzbudilovelikozanimanja, vendar ni rodilo vecjih rezultatov. Približno desetletje kasneje je Edison vložil veliko trudavpredstavitevsvojihnaprav,predvsemtako,dajefonografeinnjihovodelovanje predstavljal pomembnih osebnostim v Evropi. Vendar so bili uvoženi fonografi takrat predragi,dabijihzaceliljudjeuporabljatidoma.PodobnokotvAmerikisobilituditu ljudje pripravljeni placati manjšo vstopnino in slišati »govoreco napravo«. Tako sta v FrancijibrataPathézasvojorestavracijonarocilaizAnglijefonograf,kijepostalvelika zanimivost. Ker so želeli gostje kupiti takšno napravo tudi sami, sta se podjetna brata odlocila, da bosta fonografe zacela izdelovati sama. Ustanovila sta majhno delavnico in od leta 1894 izdelovala aparate in prazne valje. Posel je dobro napredoval, zato sta zacela tudi snemati in razmnoževati posnetke z mehanskih postopkom; leta 1899 sta imela že dolg spisek posnetkov, predvsem sodobnih francoskih popularnih pevcev. V drugih evropskih državah je bilo v tem casu zelo malo aktivnosti, ki bi bile povezane s proizvodnjo fonografov, gramofonov ali zvocnih nosilcev zanje. Izjema je morda le Nemcija, kjer je neki proizvajalec igrac zacel leta 1889 izdelovati preproste gramofo­ne na rocni pogon. Ta posel pa se ni dolgo obdržal. Fonografe je kasneje tržilo veliko manjših podjetij in trgovcev po Evropi, saj so aparati postali cenejši in dostopnejši za domaco uporabo. Pojavilo se je tudi kar nekaj izdelovalcev fonografov vEvropi, ki so svojeizdelkeponujalivštevilnihoglasih.(Burt1963:772C.) Na prelomu stoletja se je v Evropi pojavilo uspešno novo podjetje za prodajo gramofonov in plošc. Emile Berliner, ki mu je podjetje v Ameriki dobro uspevalo, je poslal leta 1897 svojega zastopnika Williama Barry Owena v London, da bi razširil podjetje tudi v Evropo. Owen je pridobil nekaj angleških investitorjev in maja 1898 v Londonu ustanovil Gramophone Company. Podjetje je imelo ekskluzivno pravico prodaje gramofonov in plošc v Evropi, poleg tega pa je postavilo v Londonu, na naslovu Maiden Lane 31, tudi snemalni studio. Poleti istega leta je prišel v London Fred Gaisberg s svojim bratom, prav tako snemalcem, in zaceli so snemati. S pomocjo velike reklamne akcije je prodaja že istega leta dosegla proizvodne možnosti. Owen je maja 1899 ustanovil novo podjetje v Berlinu, vejo uspešnega podjetja iz Londona, in ga poimenoval Deutsche Grammophone, nato pa še podružnici v Rusiji in Avstriji, kasnejetudivFrancijiinŠpanijitervdrugihvecjihmestihEvrope.Septembraleta1899 je Owen za podjetje odkupil izvirno sliko psa, ki posluša fonograf, ki jo je poimenoval His Master’s Voice. Slika je kmalu postala zašcitni znak podjetja Victor in približno desetletje kasneje tudi podjetja Gramophone Company. Prodaja gramofonov in plošc se je zelo povecala; leta 1900 je Gramophone Company v seriji majhnih katalogov že oglaševalaokoli5.000plošcizrazlicnihdržav.Triletakasneje,leta1903,jeimelanpr. trgovina z glasbili v Londonu na zalogi kar 100.000 plošc in 60 razlicnih gramofonov in fonografov ter je prodala okoli 3.000 plošc na dan. (Friedman 2002.) Decembra 1900 je Owen vkljucil v podjetje tudi izdelavo pisalnih strojev in kasneje še elek-tricnihurterpreimenovalpodjetjevGramophone and Typewriter Company. Proizvodnja novih produktov pa se je izkazala za neuspešno in leta 1907 je podjetje prevzelo nazaj svoje staro ime, Gramophone Company. Leta 1931 se je združilo skupaj z English Columbia v Electric & Musical Industries (EMI) in postalo eno najuspešnejših snemalnih podjetij. Leta 1901 je v bilo Berlinu ustanovljeno podjetje International Zonophone Co., ki pa ga je leta 1903 kupil Gramophone Co. in s tem izlocil konkurenco. Tudi ameriško podjetje Columbia Graphophone, ki je zacelo izdelovati plošce leta 1902, je z njimi leta 1903 masovno vstopilo na evropskotržišce.Ustanovljenojebilotudipodjetje InternationalTalkingMachineCo.,kijeleta1904 na tržišcu prvic predstavilo obojestransko posneto plošco, in sicer na svojih izdelkih (labelah) Fonotipia in Odeon. Nato so hitro sledile ustanovitve podjetij Anker, Beka, Favorit, Homophone, Lyrophone in Polyphone, ki so delovale v Nemciji in zunaj nje. VFranciji je podjetje Pathé Freres leta 1906 dalo na tržišce prve plošce z globinskim zapisom. Pred letom 1910 so se v Evropi pojavila še podjetja Dacapo, Elsö Magyar Hanglemez,Janus-MinervainKalliope.Medpodjetjisejezacelogorcenkonkurencni boj za tržišce, kar je povzrocilo propad vec manjših podjetij ali pa njihov prehod pod okrilje vedno mocnejšega koncerna Lindström. (Lechleitner F. 2004.) PodjetjeLindströmjesproizvodnjofonografovingramofonovpostalozelomocno in je veliko investiralo v sektor gramofonskih plošc. V letih 1910–1913 je pridobilo podjetja Beka, International Talking Machines Co. z Odeonom in Fonotipio, vecino delnic podjetja Favorit ter delež pri podjetjih Lyrophone in Dacapo. S tem je postalo najvecji koncern v Evropi, ki je nadzorovalo izdelavo in prodajo gramofonskih plošc. Pred izbruhom 1. svetovne vojne so bila tako v Evropi štiri podjetja, ki so ponujala gramofonskeplošce:ColumbiaPhonographCo.izZDA,GramophoneCo.,Lindström AG in Pathé Freres. (Lechleitner F. 2004.) Pomemben napredek pri snemanju plošc se je v 20. stoletju pojavil v obdobju med obema vojnama in predstavlja pojav elektricnega postopka snemanja. Leta 1925 je Henry C. Harrison iz podjetja Bell Laboratories predstavil elektricni postopek sne­manja plošc, podjetje Western Electric pa je razvilo sistem in opremo za nov nacin snemanja. Elektricno posnete plošce so bile veliko bolj kakovostne kakor akusticne, poleg tega pa je tak nacin snemanja omogocal tudi snemanje velikih zasedb (npr. simfonicnih orkestrov), zato se je novi postopek hitro uveljavil. Licenco nad novim nacinom snemanja sta najprej prevzeli podjetji Victor in Columbia v Ameriki, kmalu pa se je razširilo tudi na vsa druga podjetja. Po letu 1927 nobeno podjetje ni snemalo svojih plošc vec akusticno. (Lechleitner F. 2004.) Med 2. svetovno vojno se je pojavila nova izboljšava pri zvocnem zapisu na plošco: pri snemanju se nadzorovano ojacijo vi- V elektricnem postopku sne­ soke frekvence zvocnega signala, pri predvajanju manja plošc se najprej izvrši plošce pa se, nasprotno, visoke frekvence enako akusticno-elektricna pretvorba, oslabijo. S tem se precej zmanjša šum plošce, kjer mikrofon zajame zvok, ta predvsem pri višjih frekvencah. se spremeni v elektricni signal, Na uporabo t. i. mikrobrazde, naslednje po-ki ga je mogoce elektricno obde­membne izboljšave v gramofonski tehnologiji, je lati(ojaciti,filtriratiitn.).Tako vplivalovelikodejavnikovinpostopnihizboljšav obdelan elektricni signal se nato v gramofonski industriji. Že leta 1931 je npr. z rezalno glavo in elektricno­podjetjeRCAVictorpreizkušalozapisnaplošci z mehansko pretvorbo zapiše na mehanski nosilec. uporabo hitrosti vrtenja 33 1/3 obratov na minuto terpodvojenogostotobrazd,dabistempovecalopredvajalnicasplošce,vendarbrez komercialnegauspeha,sajnisouspelinadomestitirazširjenoststarihplošcz78o/min. Leta 1948 je Columbia uspešno predstavila 12 col (30 cm) veliko plošco (LP, ang. longplay),kisepredvajashitrostjo331/3o/mininimamikrobrazdo.Predvajalnicas takšneplošcejebilnavsakistraniokoli23minut.LetokasnejejetudipodjetjeRCA Victor predstavilo plošce z mikrobrazdo, vendar velikosti 7 col (18 cm) in s predva­jalnohitrostjo45o/min.Obaformatanovihplošcstasenatrgudokajhitrouveljavila in potem tudi zelo dolgo obdržala. Proizvodnja plošc z 78 o/min se je koncala okoli leta 1960. (Burt 1963: 772F, Shoenherr 2005.) ZACETKI ZVOCNEGA SNEMANJAV GLASBENEM NARODOPISJU Po mnenju Iryne Dovgaljuk (2000: 143) lahko uporabo fonografa pri raziskovanju glasbeneganarodopisjarazdelimovtrikronološkozaporednefaze.Prvafazapredstavlja t.i.»poskusnasnemanja«,katerihciljjebilpredvsempreizkusitiinpredstavititehnic­ne možnosti fonografa pri raziskovanju in zapisovanju ljudske glasbe. V to obdobje sodijo npr. prva snemanja ameriškega raziskovalca J. W. Fewksa in Rusa J. Bloka v devetdesetih letih 19. stoletja.Vdrugo fazo uvršca »tematska snemanja« s terenskih odprav,kjersosfonografomzapisovaliglasbenodogajanje,kigaobizvajanjunaterenu nibilomogoceneposrednozapisatiznotnopisavo.Takšnasnemanjasobilaznacilna predvsem ob prehodu iz 19. stoletja v 20. stoletje in v prvem desetletju 20. stoletja. Predstavnica te vrste snemanj je npr. ruska raziskovalka J. E. Linjova, ki je preuce­vala in zapisovala predvsem rusko vecglasno petje. V tretjo in zadnjo fazo uporabe fonografapauvrsti»sistematicnasnemanja«vetnomuzikologiji,kjerraziskovalcina nekemgeografskemobmocjucelovitoraziskujejoinsnemajoljudskoglasborazlicnih oblik.Semsodijonpr.terenskiposnetkiB.BartókainZ.KodályjanaMadžarskem,L. KamienskeganaPoljskemtermnogidrugiposnetkiraziskovalcev,kisovdvajsetihin tridesetih letih 20. stoletja pri svojem delu uporabljali zvocno dokumentiranje. Omenjenefazepredstavljajolegrobodelitevrazlicnihobdobijinnacinovuporabe fonografa.Vsehraziskovalcev,kisoprisvojemdokumentiranjuuporabljalifonograf, sevedanimogocepreprostouvrstitivenoodomenjenihobdobij,sajsozaradištevilnih okolišcinuporabljalifonografnarazlicnenacineinzarazlicnenamene.Vnadaljeva­nju se bom osredotocil predvsem na tiste zbiratelje, raziskovalce in ustanove, ki so s svojimdelomposrednoalineposrednovplivalinazgodnjeterenskeposnetkeljudske glasbe pri nas. PRVI POSKUSI TERENSKEGA SNEMANJA ZACETEK VAMERIKI Prvi zvocniposnetki ljudske glasbesonastalivAmerikileta1890,kosoprirazisko­vanju indijanske kulture prvic poskusno uporabili fonograf. Fonograf je takrat pred- stavljal še popolnoma novo tehnologijo, ki se je le malo pred tem pojavila na tržišcu. Uporabnost novetehnologijepriterenskemetnografskemdelu je zelo navdušila prve raziskovalce, zato so svoje izkušnje s terenskih snemanj in porocila o upo­rabnosti posnetkov pri raziskovalnem delu takoj objavili v razlicnih strokovnih revijah in s tem med folkloristi, jezikoslovci in etnografi zaceli populariziratinovoraziskovalnometodo.Oprvih poskusih terenskega fonografiranja v znanstvene namenesohitroizvedelitudiraziskovalcivEvropi in kmalu tudi sami zaceli uvajati fonografiranje. (primerjaj Dahlig 2002, Tari 2002.) Danes je splošno znano in velikokrat na­vajano, da je prve etnomuzikološke posnetke s fonografom naredil Jesse Walter Fewkes, ko je posnelpetjeingovor IndijancevPassamaquoddy. Razlicni viri so manj enotni glede datuma teh posnetkov, saj navajajo razlicne letnice, od 1889 do1892(primerjajSárosi1990:12,Elschek1961: 295,Urbancová2006:2idr.).Navajanjerazlicnih letnic je verjetno napaka ali površnost piscev, saj so okolišcine prvih posnetkov dobro dokumenti­rane in publicirane. Fewkes je zaradi pomislekov glede uporab­nosti fonografa pri terenskem etnografskem delu želel najprej preizkusiti fonograf v okolici Bo-stona, kjer je takrat živel. Med 15. in 17. marcem 1890 je v Calaisu v Mainu posnel Noela Josephsa in Petra Selmora, ki sta zapela nekaj pesmi ter povedala nekaj pripovedi v jeziku Indijancev Passamaquoddy (Shoenherr 2003). Rezultat tega poskusnegasnemanjajezbirkaokolitridesetihva­ljev,katerihkakovostjedovoljdobra,dajihjebilo mogoce transkribirati še skoraj stoletje kasneje. S posnetki in uporabnostjo fonografa v etnomu­zikološke namene je bil Fewkes zelo zadovoljen in je že maja 1890, le dva meseca po nastanku posnetkov, objavil porocilo v reviji Science ter priporocil uporabo fonografa predvsem pri jezi-kovnihraziskavah(Brady1999:55).Navdušujoca porocila je objavil v kar treh revijah in s tem hitro obvestil strokovno javnost o uporabnosti nove tehnologije.Vvelikempricakovanjujenapovedal skorajšnjouporabofonografav»pravih«terenskih razmerah pri Indijancih plemena Zuni. Odprave k Indijancem plemena Zuni pa se Fewkes ni le udeležil, ampak jo je po spletu oko-lišcin celo vodil. Prvotno je bil za vodjo dolocen Frank Hamilton Cushing, ki je že pred tem vodil odpravo na to podrocje in raziskoval kulturo plemena Zuni. Zaradi bolezni pa ga je Mary He-menwayzamenjalasFewkesominnjemuzaupala celotno štiriletno vodenje projekta. Fewkes je nato v letih 1890 in 1891 z obilico navdušujocih clankov seznanjal javnost o svojih uspehih s fonografom. Njegovo zanimanje za raziskovanje indijanske kulture in fonografiranje pa je po smrti Mary Hemenway (leta 1894) usahnilo in po letu 1891 verjetno ni posnel nicesar vec. Valji s teh snemanj so se ohranili, dobro znana pa so tudi porocila in clanki o tem pionirskem snemalnem delu,kiveckratvsebujejoprecejsamohvale.Tako so posnetkiizleta1890 prvi zvocnizapisi,kjerje tudi dokumentirana in publicirana uporaba fono­grafa pri etnografskem delu. (Brady 1999: 56.) Zelo verjetno pa je, da Fewkes ni bil prvi, ki je uporabil fonograf za snemanje indijanske kul-ture. Po nekaterih porocilih ga je namrec pri tem prehitel njegov tekmec Frank Hamilton Cushing. Na podlagi zapisov v dnevniku Johna J. Bourka, enegaodprvihclanovAmericanFolkloreSociety in aktivnega zbiratelja, je mogoce razbrati, da je ob obisku pri bolehnem Cushingu 26. maja 1889 le-ta imel ob sebi grafofon, s katerega je transkribiral besedila plesov Indijancev plemena Zuni, Apacev in Navajo. Ce so ti podatki tocni, je imel Cushing etnografske zvocne posnetke že vsaj leto prej, preden je Fewkes zacel preizkušati fonograf. (Brady 1999: 57.) Ti posnetki se žal niso ohranili, ni pa tudi znano, ali so bili resnicno posneti na terenu. Prve raziskave, ki so preucevale uporabnost fonografa izkljucno za etnomuzikološke namene, pa je opravil filolog Benjamin Ives Gilman. Nje-mu je namrec Mary Hemenway zaupala analizo posnetkov, ki jih je leta 1890 naredil Fewkes med Indijanci plemena Zuni. Gilmana je prvenstveno zanimala tehnicna zanesljivost fonografskih po­snetkov in njihova uporabnost v primerjalni mu-zikologiji in je že leta 1891 zelo natancno opisal svojpostopektranskribiranjavaljev.Nadposnetki in natancnostjo fonografa je bil navdušen in je priporocil takšno raziskovalno metodo tudi v pri-hodnje.GilmanovodelojedobropoznalErichM. von Hornbostel in ga je zato imenoval za prvega ucenjaka,kijeuporabilfonografpriznanstvenem preucevanju glasbe. (Brady 1999: 80.) Ouporabifonografaprietnografskemdeluse je veliko govorilo v ameriških strokovnih krogih, fonograf pa so pri terenskem delu med leti 1890 in 1935 v Ameriki intenzivno uporabljali skoraj vsi profesionalni folkloristi. O tem pricajo tudi številni clanki v prvih številkah revije Journal of American Folk-Lore. Med vodilne raziskovalce v tistem obdobju, ki so pri svojem delu uporabljali fonograf,sodijomeddrugimAliceFletcher,Percy Grainger, Benjamin Ives Gilman, Franz Boas, FrancesDensmore,JohnLomaxindrugi.Ssvojim delomsoodlocilnovplivalinauporabofonografa tudi v Evropi in drugod po svetu. Franz Boas (1858–1942) je bil zacetnik moderne antropologije in veckrat imenovan kot »oce ameriške antropologije«. Z upo­rabo znanstvenih metod pri svo-jem raziskovanju je neposredno vplival na številne raziskovalce, med njimi je bilo tudi veliko nje­govih študentov, ki so v zacetku 20. stoletja pri svojem delu upo­rabljali zvocna snemanja. Tudi sam je dosti hodil na teren, kjer je veliko uporabljal fonograf. BoasještudiralvBerlinuinjebil prijatelj Carla Stumpfa. Veliko je snemal predvsem v letih 1893 in 1897, ko je raziskoval Indijance plemena Kwakiutl in Thompson River; te posnetke je kasneje podaril Phonogramm-Archivu v Berlinu. (Simon 2000: 50.) Sl. 9 Frances Densmore med terenskim snemanjem s fonografom (Brady 1999: 92). PRVI POSNETKI V EVROPI Po do sedaj znanih podatkih naj bi v Evropi prvic uporabili fonograf za snemanje ljudske glasbe v Rusiji. Pozimi leta 1894 je ljudski pevec balad IvanRjabininnastopalvMoskvi,njegovopetjepa so posneli na fonograf (Myers 2006). Posnetke je naredil Julij Blok, ki je prvi prinesel v Rusijo fo­nograf in z njim izvedel številne posnetke; posnel je glas Tolstoja, Cajkovskega, izvajanja vodilnih ruskihpevcevininstrumentalistov,razlicnihljud­skihpevcevterštevilnedruge(Vajdman2003:1). Blokovosnemalnodelojeprecejdobroraziskano indokumentiranoterlepopokažezacetkeuporabe fonografov za glasbena snemanja. OposnetkihljudskegapevcaIvanaRjabinina, ki jih je naredil J. Blok na koncertu v Moskvi, žal ni veliko podatkov, ceprav je o koncertih sicer precej znanega. Etnografski oddelek in Glasbe-no-etnografska komisija Društva ljubiteljev pri­rodoslovja, antropologije in etnografije sta v letih 1893–1906 v Moskvi prirejala t. i. »etnografske koncerte«, na katerih sta želela »popularizirati motive ruske in drugorodne« ljudske glasbe. Prvi takšen koncert je bil 11. marca 1893. Pozimi 1894 je nastopil na etnografskem koncertu zna­meniti pevec pripovednih pesmi Ivan Trofimovic Rjabinin. O vtisih z nastopa so leta 1894 v reviji Etnograficeskoe obozrenie v clanku Pripovednik I. T. Rjabinin in njegovi napevi porocali: »Za svojih petdeset let je bil Rjabinin videti precej mlajši, brez vsakih znakov sivine v rdecih laseh in bradi, majhne rasti, oblecen v brezrokavnik starega kroja, s tiho zami­šljeno govorico in pocasnimi gibi. Dajal je vtis umirjenega in razsodnega cloveka. Scena na koncertih, ki jih je imel Rjabinin, je bila nenavadno preprosta. Sredi dvorane se je dvigala navadno katedra, nanjo so postavili mizo in stol, na mizi je bila stekle­nica s kvasom. Okrog tega prostora so bili razvršceni predavatelji, njihove družine, starši in sorodniki gojencev, ki so izkoristili priložnost; potem pa živopisana skupina samih ucencev z ocitnim izrazom radove­dnosti na mladih smejocih se obrazih. Še nekaj trenutkov in nastala je mrtva tišina in pristen, nekoliko tih in mehak tenor se je razlegel po dvorani in takoj ocaral po­slušalce z originalnostjo in lepoto napeva.« (Smirnov 1996: 3.) Na koncertu je Blok napravil zvocne posnet-ke ruskih pripovednih pesmi bilin. Objavljena je bila tudi fotografija s tega snemanja, in sicer leta 1895 v reviji Etnograficeskoe obozrenie. Nasle­dnjo zimo, v casu božica 1895 in v zacetku leta 1896, je imela v Moskvi zelo odmevne koncerte pevka pripovednih pesmi Irina Andrejevna Fedo­sova. Na enem od teh koncertov je Blok tudi njo posnel s fonografom. (Smirnov 1996: 4) Blokjepotem,kojevcasu1.svetovnevojne zapustil Rusijo, nekaj casa živel v Nemciji in še naprej delal fonografske posnetke. Potem je v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja živel v Šviciintamnapisalzanimivespomine.(Vajdman s. a.: 2.) NaCeškemjeLeošJanáceknameravaluporabljati fonograf pri terenskem zbiranju ljudske glasbe že leta 1892. Vcasu priprav na veliko ceško-slovan­skoetnografskorazstavovPragi,kijebilaleta1895,lahkovnjegovempismuMartinu Zemanu, napisanem oktobra 1892, preberemo, da je z denarjem, ki so ga prispevala regionalna ministrstva, narocil fonograf. V pismu posebej poudari, da je narocilo fonografa zelo pomembna stvar. Tudi v pismu, napisanem najverjetneje nekje sredi leta 1893, Janácek sporoca priznani etnografinji Lucii Bakešovi, da je kupil fonograf, ki je že na poti iz Berlina. Ne ve se, ali je Janácek fonograf res dobil in z njim tudi snemal, saj se morebitni zvocni posnetki niso ohranili, niti ni podatkov o morebitnih snemanjih (Toncrová 1998: 38 in 139). Od kod je dobil idejo za tako zgodnjo uporabo fonografiranja, tudi ni znano. Ce bi se snemanja okoli leta 1893 morda res izvedla, bi bila to najstarejša uporaba fonografa za etnomuzikološke raziskave v Evropi. Tudi na Madžarskem so hitro spoznali pomen fonografiranja pri raziskovalnem etnomuzikološkem delu ter zaceli pisati o tej novi metodi. Že leta 1891 je Madžarsko etnografsko društvo porocalo o upešnem fonografiranju ameriških Indijancev pleme-na Passemaquoddy, ki ga je izvedel Fewkes leto prej (Tari 2002: 459). Tudi sami so želeli preizkusiti novo metodo zapisovanja in Madžarsko etnografsko društvo je leta 1896, po vecletnih prošnjah, dobilo denar za nakup fonografa. Z njim je zacel sne­mati Béla Vikár (1859–1945) in do leta 1900 posnel v razlicnih krajih Madžarske že okoli 500 valjev (Tari 2004: 84). Ceprav sodijo njegovi posnetki v zgodnje obdobje terenskih etnomuzikoloških snemanj, pa Vikár ni snemal le poskusno in posamicno, ampak je s fonografom sistematicno dokumentiral ljudsko glasbo. Prve posnetke ukrajinske ljudske glasbe je naredil Valentin Moškov leta 1898. V božicnem casu je posnelnekajljudskih božicnih pesmi, aseti posnetki žal nisoohranili (Dovgaljuk2000:143).NaSlovaškemjenaterenuprviuporabilfonograf KarolMedvecký, narodopisec in ljubitelj ljudskih pesmi. Leta 1901 je s fonografom posnel v vasi Detva nekajljudskihpesmiininstrumentalneglasbe,katerihtranskripcijejekasnejetudiobjavil (Polívka1906:173).PrveterenskezvocneposnetkinaPoljskemjeleta1904naredilfilolog Roman Zawilinski (1855–1932). Za jezikovne študije je posnel dva valja, na katerih je dokumentiralsvatbenopeseminpovabilonasvatbo(Dahlig-Turek2004:162). ZACETKI TEMATSKIH IN SISTEMATICNIH SNEMANJ TER USTANOVITEV ZVOCNIH ARHIVOVV EVROPI ZVOCNA SNEMANJA J. E. LINJOVE VRusijijebiloprecejraziskovalcevljudskeglasbe,kisoprisvojemdelutudifonogra­firali. Zelo veliko zaslug za zgodnje posnetke slovenskih ljudskih pesmi pa ima ruska raziskovalka J. E. Linjova.2 Njene znanstvene objave in uspešno delo sfonografom so poznalištevilniraziskovalciljudskeglasbetistegacasa,meddrugimtudiSlovencaKarel ŠtrekeljinMatijaMurko. Vosemdesetih letih 19. stoletja je bila Linjova povezana z moskovskim študent­skim ilegalnim društvom prevajalcev in založnikov, ki je izdalo vrsto del Marxa in Pisava raziskovalkinegapriimka se v latinicipojavlja v razlicnih oblikah: pogosto sepiše kot Lineva, kar je navadno precrkovanje iz cirilice, veckrat tudi kot Lineff, Linjowa ali Linowa. SamsemponasvetustrokovnjakovzaruskijezikuporabilpisavoLinjova,kiodražaizgovor-javo njenega priimka. Takšen nacin pisave je sprejet za pisavo ruskih imen v slovenšcini. Engelsa v rušcini. Prevajala je Engelsa, ki ga je tudi osebno poznala, in si z njim dopisovala. Leta 1889 se je porocila z inženirjem Aleksandrom Li­njovom, ki je bil povezan z ruskimi narodovoljci. Zaradi svojih revolucionarnih aktivnosti je bil nekaj casa v zaporu, leta 1890 pa je bil prisiljen emigrirati v tujino. Linjova je odšla z njim za dve leti v London in nato leta 1892 v New York, kjer sta ostala do leta 1896. (Bol’šaja ... 1954: 144, Baker’s ... 1971: 958–959.) V Ameriki je Linjova organizirala ruski pevski zbor, ki je pod njenim vodstvom izvajal rusko klasicno in ljudsko glasbo. Delo Linjove z zborom je neposredno povezano tudi z njenim zanimanjem za ljudsko glasbo in seznanjanjem s fonografom. Z zborom je že konec leta 1892 nastopila v Carnegie Hallu v New Yorku, nato pa so bili povabljeni na veliko mednarodno razstavo v Chicago leta 1893, kjer je zbor poleg slikar­skih del ruskih umetnikov predstavljal glasbeno kulturo Rusije na tej razstavi. Izkazalo se je, da je bil nastop zbora ena najboljših prireditev na razstavi, zato je ta gostoval še po drugih krajih Amerike. Ceprav zacetki zanimanja Linjove za ljudsko glasbo segajo verjetno že v obdobje pred emigracijo, so povezani predvsem z delovanjem njenegapevskegazbora.TakojevChicaguizdala strokovnozbirkoprevodovruskihljudskihpesmi, kijihjeopremilazbogatimiopombamiinkomen­tarji. (Bailey in Lobanov 1999: 1.) VAmeriki je Linjova zacela tudi poskusno uporabljati fonograf. Najverjetneje ji ga je pred­stavil Henry E. Krehbiel, ki je bil glasbeni kritik pri New York Tribune. Bil je avtor vec knjig o glasbiinedenzgodnjihpobudnikovznanstvenega preucevanja ljudske glasbe. V devetdesetih letih 19. stoletja je imel številna javna predavanja o ljudski glasbi. Podobno kot Linjova je tudi Kreh­bielzagovarjalcimboljnatancenzapisbesedilain melodijeljudskihpesmi.Mogoceje,dajeKrehbielsfonografomposnelnekajpesmi, kijih je izvajal pevski zbor Linjove. (Bailey in Lobanov 1999: 8.) Leta 1896 je Linjova prišla skupaj s svojim možem v Moskvo, kjer naj bi ta kot inženirsodelovalprigradnjiprvelinijemoskovskegatramvaja.Napobudoskladatelja BlarambergastabilaJevgenijainAleksanderLinjovpovabljenavEtnografskioddelek Društvaljubiteljevprirodoslovja,antropologijeinetnografije;Linjovakotglasbenica, njen mož pa kot inženir, ki se je spoznal tudi na najnovejše naprave za zapisovanje zvoka. Ena najpomembnejšihnalogEtnografskegaoddelkaje bilo namrec zapisova­njeljudskihmelodij,zatoje bilokmalupostavljeno vprašanjeonatancnemposnetku ruskegavecglasnegapetja.AleksanderLinjovjekotinženirmenil,dajetakposnetek nacelomamogocenarediti,insicerbodisispomocjoposebnekonstrukcijefonografa bodisiz uporabo celega sistemafonografov. (Kann-Novikova 1952: 47.) KljubomenjenimslabostimjeLinjovasvojeprvoterenskosnemanjevecglasnih ljudskihpesmiizvedlapravzEdisonovimfonografompoleti1897,kojeodšlazapiso­vatv centralnoRusijo.Otemporocakratkanoticaveniod številkcasopisa Russkija Vedomosti iz leta1897: »Letošnje poletje je po narocilu Etnografskega oddelka Društva lju­biteljev prirodoslovja, antropologije in etnografije umetnica cesarske opere E. Linjova Papric zacela potovanje po Rusiji z namenom zbiranja starih ruskih pesmi, pretežno vecglasnih. Linjova ima namen snemati pesmi s fonografom, kar bo omogocilo, da dobimo vzorce popolnoma originalnega ljudskega vecglasja, ujetega s fonografsko natancnostjo.« (Kann-Novikova 1952: 46.) Njennamen,dabi prizapisovanjuuporabilafonograf,pa jebilvzacetku ocitno sprejet precej nezaupljivo. O skepticnem odnosu okolice govori sama zbirateljica v svojih neobjavljenih zapiskih: »Še pred kratkim sem odpotovala iz Moskve z bridkim obcutkom. Ko sem sporocila nekaterim prijateljem svojo idejo, da bi snemala vecglasne ljudske pesmi s fonografom, je samo en glasbenik, ki je že imel izkušnje s snemanjem, rekel: to je pravi nacin. Vsi drugi pa so zmajevali z glavami in skomigali z rameni.« (Kann-Novikova 1952: 64.) Kjub dvomom so bili rezultati prvih terenskih snemanj zelo dobri, o cemer so porocali tudi casopisi. Tako lahko preberemo, da so se kmalu po vrnitvi Linjove z odprave leta 1897 zbrali na zasedanju clani društva, prisostvovali pa so tudi številni ljubiteljiljudskihpesmi.AvditorijjezelopozornoposlušalpripovedLinjoveopotova­ nju,kigajezbirateljicailustriralaspredvajanjem zvocnih zapisov pesmi. Zvocna predstavitev je bila zelo uspešna, saj se je petje dobro slišalo, slišati je bilo mogoce celo posamezne glasove. (Kann-Novikova 1952: 77.) Tudi kasnejša predavanja Linjove o njenih raziskavah na terenu, ponazorjena s predvaja­njemterenskihzvocnihposnetkov,sonaletelana širok odziv v ruskem tisku. Po porocanju tiska je fonograf v vlogi porocevalca predvajal posnete ljudskepesmiizcentralneRusijeprecejkorektno. Nekatere vecglasne pesmi svatbenega znacaja so bile predstavljene precej dobro in so dale celovito predstavo o posnetih motivih. Casopis Rusija leta 1899 celo piše o teh predstavitvah: »Rezultati poskusa gospe Linjove so cudoviti.« (Kann-Novikova 1952: 77.) PobesedahNovikovejeLinjovavcasusvojih prvihterenskihraziskavinsnemanjpoRusijivletih 1897–1900posnela170pesmi.Seznamposnetkov jezapisalaLinjovasamainjeohranjenvzvocnem arhivu v St. Peterburgu. Iz tega obdobja naj bi se ohranilookoli 100njenihvošcenihvaljev. (Kann­Novikova1952:74.) Prva potovanja Linjove so vzpodbudila tudi nadaljnje delo pri raziskovanju ljudske glasbe. Organizacijo raziskav je kmalu prevzela Glasbe­no-etnografskakomisija,kijebilaustanovljenapri Društvu ljubiteljev prirodoslovja, antropologije in etnografije. Vnjej so bili tudi najvidnejši skla­datelji, npr. Rimski-Korsakov, Ipolitov-Ivanov, Tanjejev ter številni drugi glasbeniki in etnografi. Leta 1903 je Linjova postala tajnica te komisije. (Kann-Novikova 1952: 78.) Leta 1903 se je Linjova odpravila raziskovat v Ukrajino. To potovanje je bilo njeno zadnje zbirateljsko delo, ki je pustilo opazno sled v ruski glasbeni kulturi, saj je bilo gradivo, nabrano v tej odpravi, enako kot gradivo prejšnjih potovanj, delno objavljeno. Linjove prva objava rezultatov raziskovanja ljudske glasbe, ki je temeljila predvsem na opravljenem terenskem delu in njenih fonografskih zapisih, je izšla leta 1904. Leta 1910 se je Linjova po nalogu ruskega geografskega društva odpravila na Kavkaz,dabitamposnelapesmiruskihsektantov.Leta1913paje»na lastno pobudo odpotovala v Galicijo, na Ceškoslovaško in zraven ležece slovanske dežele. Interes za pesemsko umetnost zahodnih Slovanov se je rodil pri Linjovi verjetno že 1909, ko je bila na Dunaju na mednarodnem glasbenem kongresu.« (Kann-Novikova 1952: 138.)Potovanjapoletu1903soimelavelikomanjšipomenzaruskokulturo,sajniso bilaosredotocenanaraziskovanjeruskeljudskelirikeinruskegaljudskegavecglasja. Polegtegarezultatizbirateljskegadela1910–1914nisopustilitiskanihsledovvruski glasbeni kulturi. (Kann-Novikova 1952: 138.) ZadnjaetnografskapotLinjovejebilavKaluškogubernijopoleti1914,tikpred zacetkom 1. svetovne vojne. Žal se niso ohranili podatki o tem, kaj je Linjova tam zapisalainposnela.Med1.svetovnovojnosejezaradivojnihrazmerposvetilapred­vsem poucevanju, populariziranju in predstavljanju ljudske glasbe, saj je že od leta 1906 predavala na konzervatoriju za ljudsko glasbo v Moskvi. Umrla je 24. januarja 1919.(Kann-Novikova 1952:154.) Linjova je v svojem raziskovanju prekrižarila centralno Rusijo in novgorodsko gubernijo (1897–1901), Ukrajino (1903) in Kavkaz (1910), leta 1913 pa je snemala tudivdeželahAvstro-Ogrske(Myers2006).Posnelanajbiskupaj540pesmiizRusije, 120 iz Ukrajine in 120 iz Slovenije in Hrvaške (Muzicka ... 1963: 109, Bol’šaja ... 1954: 144).Vsega skupaj torej 780 pesmi. TERENSKA ZVOCNA SNEMANJAVUKRAJINI Raziskovanje in zapisovanje ukrajinske ljudske glasbe sicer ni neposredno vplivalo nazvocnasnemanjavSloveniji,vendarpasonekaterinaširaziskovalcidobropoznali ukrajinskedosežkesfonografompriraziskovanjuljudskeglasbe.TakoMatijaMurko v enem od svojih pisem odbornikom OSNP kot vzorni primer zvocnega snemanja priporociclanekukrajinskegaraziskovalcaFilaretaKolesse,vkateremporocaosvo­jem fonografiranju ukrajinskih pripovednih pesmi (A-OSNP m14, št. 61). Ukrajinci so medslovanskiminarodimed prvimiuporabljalifonograf,še posebej zgodajpaso zaceli s sistematicnim snemanjem svoje ljudske glasbe, transkribiranjem posnetkov inobjavljanjem gradiva. Na osnovi raziskav Iryne Dovgaljuk (Dovgaljuk 1999, 2000), ki je preucevala zgodovinozvocnihsnemanjvUkrajini,šeposebejpavlogo,kijojeimelpritemOsip Rozdolski, lahko na kratko podamo podrobnosti o zacetkih etnomuzikoloških zvoc­nihsnemanjv Ukrajini.Leta1898jeprveposnetkeukrajinskeljudskeglasbenaredil Valentin Moškov. V božicnem casu je posnel nekaj ljudskih božicnih pesmi, a se ti posnetki niso ohranili. Od leta 1900 je sistematicno fonografiral ljudsko glasbo Osip Rozdolski(OsypRozdol’s’kyj),kijedoleta1940posnelokoli1000valjev.Leta1908 jeprof.FilaretKolessavodilpomembnoterensko raziskavo, ki jo je podpirala znamenita ukrajin-ska pesnica Lesja Ukrajinka. Osnovni namen raziskave je bil posneti dume, ukrajinske ljudske pripovednepesmi.Transkripcijetehposnetkovso bile objavljene v dveh zvezkih leta 1910 in 1913, valji pa se sedaj nahajajo v družinskem arhivu Kolesse. V zacetku dvajsetih let 20. stoletja je KlymentKvitkaorganiziralGlasbeno-etnografski oddelek pri Vseukrajinski akademiji znanosti in zacel s sistematicnim zapisovanjem ljudske glas-be. Predvsem fonografsko delo Rozdolskega je bilo v marsicem pionirsko. Zacetki zvocnih snemanj O. Rozdolskega so povezani z dolgotrajnim neuspešnim prizade­vanjem galiških rodoljubov, da bi objavili veliko zbirko glasbene folklore zahodne Ukrajine. Ce-prav so v zahodni Ukrajini fonografsko metodo pri etnomuzikološkem delu že dolgo poznali, jo je Rozdolski prvi uporabil in s tem razrešil težave natancnega zapisovanja glasbe na terenu. Aprila 1900 je, najverjetneje z izposojenim fonografom, poskusno snemal v vasi Kocuriv. Posnetke so v Etnografski komisiji znanstvenega društva Ševcenko v Lvovu ocenili zelodobroternameniliposebnasredstvazanakupfonografovzakomisijoinnadaljnje terensko delo Rozdolskega. Ob podpori Etnografske komisije je Rozdolski nato siste­maticno snemal ljudsko glasbo po vsej Galiciji. Pri svojem delu je uporabljal fonograf podjetja Columbia Graphophon Company, ni pa podatkov, kje ga je kupil in koliko je stal. Na podlagi nekaterih drugih virov sklepajo, da je bila cena takšnega fonografa takrat okoli 700 avstrijskih kron oz. 300 cesarskih rubljev (Fedun 2005 u. v.). Med leti 1900–1902 je snemal v 47 vaseh ter zapisal okoli 1500 melodij, ki jih je S. Ljudkevic transkribiral in sistemiziral. Vletih 1906–1908 so to gradivo objavili v obsežni zbirki, kijebilaprvaznanstvenaobjavaglasbeneetnografijevUkrajiniinenanajboljšihzbirk v Evropi; Galicija pa je postala ena najbolj raziskanih evropskih pokrajin. Pri raziskovalnem in zbirateljskem delu Rozdolskega je bilo precej novosti. Med pripravo zbirke so namrec prvic uporabili metodo »delitve dela«, kjer se je Rozdolski osredotocilpredvsemnaterenskoraziskovanjeinzbiranje,Ljudkevicpanatranskribi­ranje in obdelavo gradiva. Pri terenskem delu je Rozdolski uporabljal tudi t. i. »sondi­ranje terena«, metodologijo, ki se je kasneje veliko uporabljala pri etnomuzikološkem terenskem delu povsod po svetu. Rozdolski je prednjacil tudi pri dokumentiranju zvocnih posnetkov, saj je na sam valj posnel mnogo dodatnih podatkov o gradivu. Na zacetku valja je navadno kot referencni ton posnel komorni ton a1, kar je mocno olajšalo kasnejše predvajanje valja in delo transkriptorjev, na koncu valja pa so se predstavili še izvajalci. Takšnega nacina dokumentiranja v tistih casih navadno niso uporabljali, saj so želeli maksimalno izkori­stiti dolžino valja, danes pa se pogosto uporablja. Precej dobro so posnetki dokumetirani tudi na škatlicah valjev, saj so tam praviloma zapisani: številka valja, vsebina, število posnetih enot na valju, kraj in cas posnetka, veckrat pa je tudi sam Rozdolski pripisal mnenje o tehnicni kakovosti posnetka, npr. zanic, neuporabno idr. S preucevanjem in transkribiranjem gradiva Rozdolskega se je pred njegovo smrtjo in po njej ukvarjalo precej ukrajinskih etnomuzikologov, med drugimi tudi F. Kolessa. Z mnogimi med njimi je pri svojem delu Rozdolski tudi tesno sodeloval. Okoli štiri petine posnetega gradiva je zato že transkribiranega. V svojem terenskem delu je Rozdolski pre-cesal celotno Galicijo in posnel okoli 8000–9000 enot gradiva. Po ocenah naj bi posnel nad 1000 valjev. Veliko valjev, predvsem iz prvega obdo-bja, se ni ohranilo, ker so se unicili, nekatere pa so tudi zbrisali in ponovno uporabili. Del valjev Rozdolskega se verjetno nahaja tudi v razlicnih zasebnih zbirkah doma in v tujini. Pretežni del zbirke je shranjen v Lvovu in obsega 755 valjev, od tega je 55 valjev razbitih, 90 pa pocenih. Za­radi slabih razmer hranjenja v preteklosti so na mnogih znaki poškodb in plesni. Valji so bili v sedemdesetih letih 20. stoletja s pomocjo mikro­fona in magnetofona presneti na magnetofonski trak, nacrtujejo pa ponovno presnemavanje in digitalizacijo tega gradiva. PHONOGRAMMARCHIV NADUNAJU PrviznanstvenizvocniarhivnasvetujebilustanovljenvokviruAvstrijskeakademije znanostinaDunajuleta1899.Osnovninamenustanoviteljevjebiluporabititehnolo­gijosnemanjazvoka v znanstvene namene,sajsospoznalištevilneprednostinovega nacina dokumentiranja s pomocjo zvocnih posnetkov. Svoje aktivnosti v arhivu so najprej usmerili predvsem v iskanje takšne snemalne tehnologije, ki bi omogocala trajnoohranitevzvocnihzapisov.Razvilisofonografposebnevrste,nekakšnomešanico Edisonovega fonografa in gramofona, katerega posnetke je bilo mogoce s pomocjo kovinske matrice poljubno razmnoževati. S tem so zagotovili številna predvajanja zvocnega nosilca, ne da bi izgubili kakovost izvirnega posnetka, in njegovo trajno zašcito. S svojim delovanjem je arhiv odlocilno vplival na zvocna snemanja drugod po Evropi, saj so se mnogi znanstveniki iz drugih dežel šolali in izobraževali na Du-naju. Ceprav se dunajski Phonogrammarchiv ni posebej posvecal snemanju ljudske glasbe,ampakpredvsemjezikovnimzvocnimraziskavam,soraziskovalcisštevilnih terenskihodpravvarhivprinašalitudiposnetkeljudskeglasbe.Tajebila,podobnokot vberlinskemPhonogramm-Archivu,predvsemizneevropskih,»eksoticnih«kultur.Z dunajskimPhonogrammarchivomjetesnosodelovalMatijaMurko,kijevletih1912 in1913znjihovoopremoinvskladuznjihoviminavodilinapravilsvojeprveposnetke epskihpesmivBosni,naHrvaškemindrugihpredelihBalkanaterosvojihizkušnjah s fonografom napisal dve porocili. V Phonogrammarchivu na Dunaju je ohranjenih tudi nekaj zgodnjih posnetkov slovenskih ljudskih pesmi, ki so jih vecglasno zapeli slovenski vojaki v casu 1. svetovne vojne. 27. aprila 1899so na glavnem sestanku tedanjeCesarske akademije znanostina Dunaju clani matematicno-naravoslovnega razreda Franz Exner, Sigmund Exner in ViktorvonLangterclanifilološko-zgodovinskegarazredaWilhelmvonHartel,Rihard Heinzel inVatroslav Jagic prvic predstavili idejo o ustanovitvi Phonogrammarchiva. Njihov cilj je bil ustanoviti zvocni arhiv, ki bi predvsem zbiral in hranil posnetke jezikov evropskih in drugih kultur, glasbo (predvsem glasbene predstave priznanih umetnikov)terglasovneportretepomembnihljudi.24.junija1899jebilprvisestanek novoustanovljene Fonografske komisije pri Akademiji znanosti, kjer so sklenili, da najprej preucijomožnosti razmnoževanjafonogramov. Vokviru znanstvenega zvoc­nega arhiva so namrec želeli zagotoviti, da bi se posneti zvocni zapis trajno ohranil za prihodnje rodove. Edisonov fonograf je bil takrat sicer že dobro znan in je zaradi svojerazširjenosti,preprosteuporabe,majhnetežeinprenosljivostipredstavljalskoraj idealno terensko snemalno napravo, ki pa je imela predvsem to slabost, da je zvocni zapis na vošcenem valju z veckratni predvajanjem hitro izgubljal kakovost. Ena prvih nalog Phonogrammarchiva je zato postala konstruirati napravo, katere zvocne zapise bi bilo mogoce poljubno razmnoževati in na ta nacin neokrnjene ohraniti »za vekomaj«. (Lechleitner G. 1999: 12, Lechleitner F. 1999: 14.) V tistem casu je na Dunaju snemala ekipa podjetja Gramophon Company, ki je prvic poto­vala po osrednji Evropi. Fritz Hauser, prvi tehnik Phonogrammarchiva, je ob tem verjetno spoznal njihov nacin snemanja in razmnoževanja posnet­kov, saj v enem svojih porocil omenja opremo tega podjetja. Posebnost njihove tehnike je bilo snemanje na ravno cinkovo plošco, prevleceno z voskom, in ne na valj. S posnete kovinske plošce je bilo nato mogoce z galvanoplasticnim postop-kom odtisniti veliko število plošc za poslušanje. (Lechleitner F. 1999: 14) Hauserjenatovobdobjuodoktobra1899do junijaleta1900preucevalrazlicnemetodearhivi­ranjazvocnihposnetkov.Poštevilnihposkusihse je izkazalo, da mehansko kopiranje valjev ni pri­merno,zadovoljivihrezultatovpaneprinašajoniti procesijedkanjacinkovihplošc,podobnitistim,ki sojihuporabljalivgramofonskiindustriji.Najvec upanja so vzbujali postopki kopiranja plošc s ko­vinskih matric, ki bi jih izdelovali neposredno iz izvirnega posnetka na vošcenih plošcah. 22. junija 1900 je Hauser o svojih izsledkih porocal na seji Fonografske komisije ter podal tehnicno zasnovo novega snemalnega formata. Predstavil je kombinacijo Edisonove in Berliner­jevetehnologije:novasnemalnanapravazapisuje s pomocjo Edisonove snemalne glave globinsko modulirano brazdo v vošceno plošco, iz katere je nato mogoce s posebnim postopkom izdelati številnekopije.Izbiraglobinskeganacinazapisaje bilaverjetnopogojenatudizdostopnostjosnemal-ne glave, ki so jo lahko kupili kar pri zastopniku Edisonovih fonografov na Dunaju, medtem ko so bilesnemalneglaveGramophoneCompanydobro varovana poslovna skrivnost in zato nedostopne. Fonografska komisija je zasnovo novega snemal-nega formata sprejela in se odlocila, da izdelajo pa tudi iz kovine. Postopek je bil predlagni snemalni aparat, ki ga poimenujejo podoben kasnejšemu postopku arhivski fonograf (nem. Archiv-Phonograph). izdelave gramofonskih plošc, ki Novembra leta 1900 so novi aparat preizkusili in pa so ga v Phonogrammarchivu posnetke poslušali. S slišanim so bili zelo zado-razvili neodvisno od gramofon­voljni,prepricalipasosetudiopostopkuizdelave skeindustrijeinsistemzagotovil kovinske matrice (negativa) in njenih odlitkov. arhiviranje svojih posnetkov. (Lechleitner F. 1999: 16.) (Lechleitner F. 1999: 15.) Novotehnologijosoželelipreizkusititudina terenu.Predvsemsoželelispoznati,kakosebonapravaobneslanadaljšihodpravah,v težkih klimatskih razmerah in v rokah raziskovalcev, ki niso bili tehnicno podkovani. Takosoleta1901nasvojeodpraveposkusnovzeliarhivskifonografraziskovalciMilan vonRešetarnaHrvaško,RichardWettsteinvBrazilijoinPaulKretschmernaotokLesbos vGrcijo.Raziskovalcivsvojihporocilihzelohvalijokakovostposnetkovinuporabnost naprave,obžalujejopanjenotežoinnerodnostprenašanja,sajjebilasnemalnaoprema spravljena v dveh zabojih skupne teže 120 kg. Prvotni cilj je bil namrec izdelati kako­vosten aparat, njegova prirocnost in teža pa sta bila drugotnega pomena. Kasneje, leta 1903,soizdelaliprecejlažjiaparat,kijebilnamenjenpredvsempotovanju(t.i.potovalni fonograf). Sledilo je še nekaj izvedb (tipov) arhivskega fonografa, pri katerih so pazili nazmanjšanjetežeinnjegovoprirocnost.(LechleitnerF.1999:15.) Znacilnost dunajskega Phonogrammarchiva je dobra spremna dokumentacija po­snetkov.Žeodvsegazacetkasosezavedalipomembnostitegadelaarhiviranja,zatoso snemalcipolegzvocnihposnetkovarhivuizrocalitudipodatkeoizvajalcihinposnetem - 1927 (Širola in Gavazzi 1931: 24). gradivu,osnemalnihokolišcinahterdodatnetehnicnepodatke.Raziskovalci,kisosne­malizarhivskimfonografom,somoraliobsnemanjuizpolnitiposeben protokol,obrazec, vkateregajebilotrebavpisatinavedenepodatke.Zapisatijebilotrebatuditranskripcijo posnetegagradivainnemškiprevodvsebine.Predpisanegaprotokola raziskovalcisicer nisovednonatancnoinvcelotiizpolnili,kjubtemupajezvocnogradivovdunajskem Phonogrammarchivuzelodobrovsebinskointehnicnodokumentirano. Arhivskifonografnibilvprostiprodaji,ampaksigajebilomogocezaznanstve-no delo izposoditi v Phonogrammarchivu, kamor so snemalci v zameno za izposojo izrociliizvirneposnetke,izkaterihsonatoizdelalikovinskematriceinkopije.Nekaj arhivskih fonografov pa je bilo v stalni uporabi tudi zunaj Phonogrammarchiva, npr. v Zurichu, Zagrebu in na Nizozemskem, kjer so se posamezne ustanove dogovorile za stalno sodelovanje z dunajskim arhivom in delovale kot nekakšne podružnice (Schüller1999:10).MedpomembnimifonografskimizbirkamiPhonogrammarchiva so med drugimi posnetki Rudolfa Pöcha, Rudolfa Trebitscha, Abrahama Idelsohna ter zbirka posnetkov ruskih ujetnikov 1. svetovne vojne. Fonografsko tehnologijo so vPhonogrammarchivu uporabljali do leta 1931,v arhivu pase je nabralo okoli3200 fonografskih plošc z razlicnimi posnetki iz številnih delov sveta (Schüller 1999: 9, Lechleitner G. s. a.). Zbirka fonogramov v dunajskem zvocnem arhivu je bila do 2. svetvne vojne sestavljena iz dveh skupin plošc: prvo skupino so predstavljali negativi – kovinske matrice, drugo skupino pa so sestavljali pozitivi – izvirni posnetki in vošceni ali kovinskiodlitki. Med vojno stabili obe skupini zaradivarnosti shranjeniloceno, kar se je izkazalo za zelo modro; ena od letalskih bomb je namrec zadela prostor, kjer so bili shranjeni pozitivi in jih unicila. Kovinske matrice so se na sreco ohranile in v letih1962–1964sobili,poštevilnihposkusihznajrazlicnejšimisnovmi,izkovinskih matricponovnoodtisnjenipozitiviiniznjihnarejenipresnetkinamagnetofonskitrak (LechleitnerF.1999:16).Leta1999jeUnescozaradiizrednedokumentarnevrednosti vkljucil zgodovinske zvocne posnetke Phonogrammarchiva iz let 1899–1950 v svoj seznam»Spominsveta–MemoryoftheWorld«.Vzadnjihletihcelotnozbirkoponovno presnemujejoindigitalizirajoterskupajsprotokoli,notniminslikovnimgradivomter obsežnimi strokovnimi komentarji objavljajo v serijizgošcenk. PHONOGRAMM-ARCHIVVBERLINU3 Edenprvihzvocniharhivov,vsekakorpaedennajvecjihinnajboljznanihzvocniharhi­vovzetnomuzikološkimgradivom,jeberlinskiPhonogramm-Archiv.Ustanovljenjebil Poglavje je nastalo na osnovi clankov razlicnih avtorjev v publikaciji o berlinskem Phono­gramm-Archivu, ki jebila objavljena ob njegovi stoti obletnici leta 2000 (Simon 2000a). leta1900,leletokasnejekotdunajski.Zzvocnimi zbirkami, ki zajemajo ljudsko glasbo iz razlicnih predelovsveta,insštudijemtehposnetkovjeposta­viltemeljeprimerjalnimuzikologiji,kisejekasneje razvilavetnomuzikologijo.Znacinomraziskova­njainanalizoposnetegagradiva,terenskimdelom inarhivskimpostopkomjebilvzorraziskovalcem inzbirateljemposvetu.Vsipomembnejširazisko­valciljudskeglasbesoprisodelavciharhivaiskali nasveteinprosilizapomocpriterenskemsnemanju ali zašciti posnetega gradiva. Delo berlinskega Phonogramm-ArchivajedobropoznaltudiMatija Murkoinjeprisvojihterenskihraziskavahvtride­setih letih 20. stoletja uporabljal enako snemalno opremo,kotsojouporabljalitakratvBerlinu.Eden najstarejših ohranjenih uradnih dopisov na novo ustanovljenegaFolklornegainštitutavLjubljaniiz leta1934jeizberlinskegaPhonogramm-Archiva; v njem je odgovor na vprašanje Franceta Marolta gledenajprimernejšesnemalneopremezaetnomu­zikološke raziskave (A-GNI Znan. Kor.: Zn. dps. 2/1(1); vec o tem glej Kunej 1998). Poleg tega v berlinskem Phomogramm-Archivu hranijo nekaj posnetkovslovenskihljudskihpesmi,posnetihleta 1935naBleduinvZagrebu. Zacetek berlinskega Phonogramm-Archiva sega v september 1900, ko sta Carl Stumpf, pro-fesor psihologije na berlinski univerzi, in Otto Abraham, zdravnik in poznavalec glasbene psi-hologije, z Edisonovim fonografom na 24 valjev posnela nastop skupine iz Siama. S tem je bil po­stavljen temelj Phonogramm-Archiva v Berlinu, kijebilnatodvajsetletpodokriljemPsihološkega inštituta Friederich-Wilhelm Univerze v Berlinu, katerega direktor je bil Carl Stumpf. Stumpf je kmalu »zaposlil« Abrahama in mladega asistenta E.M.vonHornbostlaznalogo,daustvaritazbirko fonogramov, ki naj bi služili za znanstvene razi­skave v psihologiji. Tako so se zacela intenzivna snemanja ljud­ svetil realizaciji zvocnega arhiva ske glasbene kulture razlicnih etnicnih skupin. V in zbiranju zvocnih posnetkov. tistem casu so bili nastopi razlicnih neevropskih, StumpfjebiltudiprijateljFranza Boasa,antropologainpriznanega »eksoticnih« glasbenih skupin zelo priljubljeni, profesorjavAmeriki,kijepri karjeomogocilorazmeromapreprostospoznava­svojem raziskovalnem delu in-nje,snemanjeinštudijteglasbe.Vnaslednjihletih dijanske kulture že od leta 1893 sta Hornbostel in Abraham v Berlinu raziskovala zelo veliko uporabljal fonograf. japonsko in indijansko glasbo, antropolog prof. Felix von Luschan pa je, navdihnjen z delom so-delavcev Phonogramm-Archiva, vzel fonograf na arheološko odpravo v Azijo. Nad uporabnostjoinprakticnostjofonografapriterenskemetnografskedelujebilnavdušen in je zato predlagal, naj ne gre v prihodnje noben nemški raziskovalec na odpravo brez fonografa in navodil o njegovi znanstveni uporabi. Kolicina posnetega gradiva je zaradi posnetkov gostujocih glasbenih skupin v Berlinu in gradiva z razlicnih odprav hitro narašcala. Posneto gradivo so sodelavci arhiva uporabljali predvsem za transkribiranje v evropsko notacijo in za razlicne meritve, na podlagi katerih so nato preucevali tonske sisteme, lestvice, uglasitve glasbil ter analizo ritmicnih vzorcev in melodij. Svoje raziskave so sproti objavljali, kar je pripomoglo k hitremu mednarodnemu ugledu Phonogramm-Archiva. Zaradi bogatih zvocnih zbirk in temeljite analize zvocnega gradiva je Phonogramm-Archiv kmalu postal svetovno priznan center primerjalne muzikologije. Leta 1905 je prevzel vodstvo Phonogramm-Archiva E. M. von Hornbostel, ki mu je postal razvoj arhiva življenjsko poslanstvo. Kot cilj aktivnosti v arhivu si je zastavil ustvariti zvocne zbirke fonogramov z ljudsko glasbo celega sveta, ki naj bi služila primerjalnim študijem v muzikologiji, etnologiji, antropologiji, estetiki idr. Psihološki inštitut je uredil poseben prostor za shranjevanje zvocnih zbirk, s pomo-cjo dotacij znanstvenih ustanov in zasebnih sredstev pa je bil omogocen nakup nove tehnicne opreme. Velik tehnicni napredek pri zvocnem snemanju je pomenil galvanoplasticni po­stopek kopiranja valjev, ki so ga zaceli izvajati leta 1906 s pomocjo podjetja Presto v Berlinu. Postopek je omogocil izdelavo kovinskih matric, negativov, s katerih se je nato lahko odlilo poljubno število valjev, pozitivov. S tem je bila omogocena izme-njava posnetkov z drugimi zvocnimi arhivi po svetu in priprava »demonstracijskih zbirk«,reprezentativnegaizboraposnetkovizrazlicnihglasbenihkulturzaštudijskein pedagoške namene. Omenjeni postopek je postal neke vrste zašcitni znak berlinskega Phonogramm-Archiva, na katerega so se s prošnjami po »fiksiranju« valjev obracale ustanove in posamezni raziskovalci s celega sveta (med drugimi tudi Béla Bartók, Jevgenija Linjova in Lucjan Kamienski), ki so v zameno za galvaniziranje eno kopijo svojega gradiva prepustili Phonogramm-Arhivu. Tako se je kolicina zvocnega gradiva v arhivu precejpovecala,vnjempasejedodanesohranilo mnogo fonografskih posnetkov, ki so se v drugih ustanovah in pri zasebnikih izgubili. BerlinskiPhonogramm-Archivjetesnosode-loval tudi z ameriškimi kolegi in ustanovami ter pomagal pri analizi posnetega gradiva indijanske glasbe. Tako je Hornbostel odpotoval v Ameriko in tam raziskoval, v Berlin pa so poslali »na ob-delavo«karnekajsvojihzvocnihzbirkposnetkov Indijancev. Okolileta1908jeimelPhonogramm-Archiv nad1000valjev,zbirkapasejezelohitropovece­vala.Tudimed1.svetovnovojnojearhivpridobil nad1000valjev,kisobilirezultatsnemanjvkam­pih vojaških zapornikov. Hornbostel je porocal, da je po koncu 1. svetovne vojne v arhivu že nad 10.000 valjev, na katerih so zastopani »skoraj vsi narodi sveta s svojimi pesmimi in glasbo«. Zvoc­na zbirka v Berlinu je bila takrat najvecja zbirka fonogramov na svetu. Leta 1921 se je Stumpf upokojil, naslednje leto pa je prešel Phonogramm-Archiv pod okri- lje države in je bil prikljucen Visoki šoli za glasbo. S tem se je zacel pocasen konec institucionalne rasti Phonogramm-Archiva ter njegove povezave z univerzo in štu- denti.Hornbosteljesicerssvojimširokimznanjem,intuicijointrdimdelompostavil teoreticne temelje primerjalne muzikologije in zvocnega arhiva, zaradi svojevrstne narave,precejnaivnegapogledanasvettermaterialnepreskrbljenostipa,vnasprotju z Stumpfom, ni poskrbel za dolgorocno institucionalno prihodnosti. Hornbostla je namreczanimalopredvsemnjegovoraziskovalnodelo,zasvetokolisebepasenidosti zmenil.Predavatijezacelšeleleta1923,njegovapredavanjapanisobilapriljubljena; pri njem sta npr. doktorirala ledva študenta. Zmerajboljperecejepostajalotudivprašanjefinanciranjaarhiva,sajjebilozaradi kolicinegradivaindragihpostopkovgalvanizacijetežkozagotovitinormalnovzdrže­vanjezbirkindelovarhivu.Apelizafinancnopodporoustanovisosesicerpojavljali žeprej,sajstanpr.HornbostelinAbrahamdelalavarhivubrezplacno,Hornbostelpa je aktivnosti v arhivu delno financiral iz svojih sredstev, vendar dolgorocno ni bilo mogoce vec delati na tak nacin. Zato so poslali Ministrstvu za znanost, umetnost in ljudskoizobraževanjepobudozazdružitevzbirkestarihglasbilinzvocnegaarhivavt.i. državnimuzejglasbe,kipanibilasprejeta.Abraham,kijedolgaletadelalzzbirkami ter pomagal pri administraciji in znanstveni obdelavi gradiva,jeleta 1926 umrl. Leta 1933 sta morala E. M. von Hornbostel in K. Sachs zaradi politicnih razlo-gov zapustiti Berlin in emigrirati v Ameriko. Novembra tega leta je pruski minister za znanost in izobraževanje za novega direktorja Phonogramm-Archiva imenoval Mariusa Schneiderja, preselil je arhiv v nove prostore in ga prikljuci Etnografskemu muzeju;torejstranoduniverzeinakademskesfere,kjerjenastal.Zaradiskopihsred­stevarhivnivecorganizirallastnihsnemalnihodprav,gradivojevecinomapridobival na osnovi raziskovanja zunanjih sodelavcev, ki so brezplacno snemali za arhiv ali pa so mu svoje zvocne zbirke podarjali. Med letoma 1934 in 1939 je arhiv pridobil okoli1700novihvaljevin2000plošc,potemletupazaradi2.svetovnevojnenivec dobival novih posnetkov s terena. Celotna zvocna zbirka fonogramov je takrat štela okoli15.000 posnetkov. Pred koncem 2. svetovne vojne, leta 1945, so vse zvocno gradivo (izvirnike, galvanske negative in njihove odlitke) zapakirali v zaboje in jih shranili na dveh lo-kacijah:okoli4/5zbirkenavzhoduin1/5zbirkenazahodudržave.Vseostalo,pisna dokumentacija in okoli 250 valjev, pa je ostalo v prostorih muzeja. To gradivo se je nasrecoohranilo.Zabojezvaljipasovecinomazasegliruskivojaki,nekajsojimjih predali tudi ameriški vojaki, in jih prepeljali v zvocni arhiv v Leningradu (sedaj St. Peterburg).Nekajgradiva,npr.precejšnjazbirkagramofonskihplošc,jebilounicenega nadvorišcuetnografskegamuzeja.StemjeberlinskiPhonogramm-Archivprakticno prenehal obstajati. PovojnijeKurtReinhardmedsvojimdelomnaletelnaostankenekdanjevelike zbirke,kijesedajobsegalaleokoli3odstotkenekdanjevelikosti,injozacelponovno obnavljati.Pridobiljedelzbirkevaljev,kijebilashranjenanazahodnemdeludržave. Žalsejeod26zabojev,kisopredstavljaliokoli10odstotkovnekdanjezbirke,ohranilo le 5 zabojev z okoli1250 valji. Kasneje je Phonogramm-Archiv prehajal pod okrilje razlicnih ustanov. Raz­iskovalno in zbirateljsko delo se je s pomocjo nove snemalne tehnologije mocno razmahnilo, kar je povzrocilo ponovno rast zvocne zbirke, ki je kmalu zelo presegla velikost nekdanje. Ževšestdesetihletih20.stoletjapasejezaceloprvosodelovanjezznanstveniki vzhodnega Berlina, ki so imeli dostop do fonografske zbirke nekdanjega Phono­gramm-Archiva. Zaseglo zbirko valjev iz Berlina so namrec v Leningradu presneli na magnetofonske trakove in jo prenesli v državno knjižnico v vzhodni Berlin. Od tam jo je Erich Stockmann premestil naAkademijo znanosti in s tem rešil velik del zbirke pred propadom. Narejeni so bili prvi presnetki valjev. Sodelovanje med Pho­nogramm-Archivom in Akademijo znanosti v vzhodnem Berlinu se je zaradi ukaza iz politicnih krogov kmalu ustavilo, vendar pa je ob združitvi Nemcije po letu 1991 vsa zbirka ponovno prešla v last Phonogramm-Archiva. Iz Rusije ni prišla le zbirka 359 vošcenih valjev s posnetki Julija Bloka, ki predstavljajo najzgodnejše posnetke ruskeglasbeinkulture.Takoocenjujejo,daimajodanesvPhonogramm-Archivuokoli 95 odstotkov nekdanje fonografske zbirke. Celotno zbirko valjev so v zadnjih letih temeljito pregledali in dokumentirali ter zaceli presnemavati in digitalizirati.Tudi ta zvocna zbirka je bila zaradi izjemne zgodovinske in kulturne vrednosti vkljucena v Unescov seznam»Spominsveta – Memory of theWorld«. PRVA ZVOCNA SNEMANJA PRI NEKATERIH SOSEDNJIH NARODIH Za boljše razumevanje nastanka prvih zvocnih posnetkov na Slovenskem je treba poznati tudi prva zvocna snemanja pri narodih, s katerimi smo bili v skupni državi Avstro-Ogrski,sajsonjihovedejavnostiinizkušnjepridokumentiranjuljudskeglasbe vplivalenadelonašihraziskovalcev. Natanacinjemogoceprvezvocneposnetkena Slovenskem tudi bolje umestiti vevropski okvir. AVSTRIJA Zgodnja zvocna snemanja ljudske glasbe vAvstriji4 so bila v veliki meri povezana z dejavnostjoPhonogrammarchivanaDunajuinzvseavstrijskodržavnozbiralnoakcijo Narodna pesem v Avstriji. Ceprav je Phonogrammarchiv najstarejši zvocni arhiv na 4 GeografskojemišljenopodrocjesedanjeAvstrijetertistapodrocjazunajnje,kisobilanekdaj v sklopuAvstro-Ogrske poseljena znemško govorecim prebivalstvom. svetu, ki je že od leta 1901 precej sistematicno snemal na terenu ter posneto gradivo skrbnodokumentiralinhranil,incepravjebilovsklopuzbiralneakcijevecdelovnih odborov za zapisovanje ljudske glasbe v nemško govorecih predelihAvstro-Ogrske, je posnetkov ljudske glasbe iz Avstrije presenetljivo malo. Razlog za to je verjetno tudiskepticizemnekaterihvodilnihraziskovalcevvAvstrijigledeuporabefonografa pri zapisovanju ljudske glasbe. Zato snemanja avstrijske ljudske glasbe vecinoma niso bila sistematicna in so bolj stranski rezultat drugih snemalnih in raziskovalnih projektov terdelo nekaterihposameznikov. DunajskiPhonogrammarchivimavsvojizbirkileokoli80posnetkovavstrijske ljudskeglasbeizobdobjapred2.svetovnovojno.Edenodrazlogovzaskromnokoli-cinogradivajeverjetnosamausmeritev arhiva.Žeobustanovitvi leta1899sta bili v ustanovnemaktuposebejomenjenipodrocjijezikoslovjainetnomuzikologijekotdveh glavnih podrocij dela, vendar so se raziskovalci usmerili predvsem na preucevanje jezikoslovja ter terensko delo zunajAvstro-Ogrske in Evrope. Zato je v arhivu zelo malo posnetkov avstrijske ljudske glasbe, razmeroma malo pa je tudi ljudske glasbe tistihetnicnihskupin,kisonekdajpripadaleAvstro-Ogrski(Slovencev,Hrvatov,Ma­džarov idr.). Posnetki avstrijske ljudske glasbe v Phonogrammarchivu so vecinoma delo ljubiteljskih zbiralcev in ne priznanih raziskovalcev, kakor je pravilo pri drugih posnetkih v arhivu. Zato je spremna dokumentacija posnetkov pogosto manj skrbno izdelana in nepreverjena. (Thielin Deutsch 2004: 32–33.) NajstarejšeposnetkeavstrijskeljudskeglasbejenaredilSigmundExner,edenod ustanoviteljevinprvivodjadunajskegaPhonogrammarchiva.Vpoletnemcasuvletih 1902 in 1903 je v St. Gilgnu, v svojem poletnem bivališcu, posnel deset pesmi dveh ljudskih pevcev iz tistega kraja. Leta 1903 je tudi Primus Lessiak na jezikoslovnem terenskem raziskovanju poleg govora posnel še dve ljudski pesmi (Thiel in Deutsch 2004: 34). Prof. Lessiak je bil kasnejši predsednik delovnega odbora za Koroško v okviru projekta Narodna pesem v Avstriji. Vtacassoditudizacetekprojekta Narodna pesem v Avstriji,kateregaaktivnosti je zelo podpiral tedanji kulturni minister Wilhelm von Hartel, ki je bil takrat tudi podpredsednikAvstrijskeakademijeznanosti.KersijedotakratPhonogrammarchiv že nabral precej izkušenj s terenskimi snemanji v raznih krajih sveta, je decembra 1903arhivponudilsodelovanjepriprojektuvoblikisistematicnegasnemanjaljudske glasbenadržavnestroške.StembilahkoverjetnovPhonogrammarchivustalnozapo­slili strokovnega sodelavca na državne stroške, za kar sta bila Phonogrammarchiv in Akademijazelozagreta,sajsodotedajvseaktivnostivarhivupotekaleleobpomoci honorarnih zunanjih sodelavcev. Nacrti pa se niso uresnicili in do formalnega sode­lovanjamedPhonogrammarchivominzbiralnimprojektomninikoliprišlo.(Deutsch in Hois 2004: 52, Lechleitner G.2005: 103.) Že na prvem sestanku glavnega odbora projekta Narodna pesem v Avstriji no-vembra1904sorazpravljalitudiomožnostihinnujnostihuporabezvocnegasnemanja pri zbiranju ljudskih pesmi. Do te metode pa je zavzel izrazito odklonilno stališce predsednik glavnega odbora Josef Pommer in s tem za nekaj let zavrl uporabo fono­grafiranjavomenjenizbiralniakciji.Pommerjezazbiralnoakcijopripravilnapotkeza zapisovanjeljudskihpesmi,kamorpavskladussvojimstališcemnivkljucilmožnosti zvocnega snemanja. (Deutsch in Hois 2004: 53, Haid 1979:15.) Leta1905jeFranzScheirl(1856–1910),šolskiinšpektor,ljudskipoetinpriznan poznavalec ljudske glasbe, z opremo Phonogrammarchiva na terenu posnel šest ljudskih pesmi v narecju. Kot zunanji sodelavec Phonogrammarchiva je na podlagi svojihizkušenjnapisalclanek Fonograf v službi ljudske pesmi,skaterimježelelpri­kazati prednosti zapisovanja ljudskih pesmi s fonografom, spodbuditi sodelovanje z dunajskim Phonogrammarchivom in ogreti Pommerja za novo metodo zapisovanja. VclankuScheirl predvsempoudari,dalahko fonografzapišeinohranitudi»subjek­tivne« izvajalske podrobnosti (npr. barvo glasu, nacin izvajanja, nihanje višine tona in spreminjanje tempa, narecnost besedila idr.), ki jih »objektivna« notna pisava ne more.Polegtegajezelomaloraziskovalcev,kisilahkoljudskopesemobposlušanju v celoti zapomnijo in notirajo; za vse druge zbiratelje je rešitev fonograf. Clanek je bil objavljen v casopisu Nemška ljudska pesem, ki so ga urejali Josef Pommer, Hans Fraungruber in Karl Kronfuß. Pod clanekje uredništvo zapisalo: »Zanimivemu pisanju našega cenjenega sodelavca smo z veseljem odstopili prostor, ceprav se z njim ne strinjamo v vseh pogledih. Upamo, da bomo naše mnenje lahko kmalu izrazili. Zaenkrat želimo samo posvariti pred precenjevanjem te še neizpopolnjene naprave za zapisovanje ljudskih pe­smi. Glasbenik in jezikoslovec bo pri zbiranju ljudskih pesmi za vedno ostal nepogrešljiv, pa naj bo to s fonografom ali brez.« (Scheirl1906:89.) CepravjePommervztrajnosvarilpreduporabofonografazazapisovanjeljudskih pesmi, so maja in decembra 1906 v Phonogrammarchivu s fonografom posneli šest pesmi,kijih je zapel Pommersam ali v duetu sKarlom Kronfußom. Ni znano, ali je pobuda zate posnetke prišla iz Phonogrammarchiva, v želji posnetiglasovna portre­ta izvajalcev, ali pa je Pommer sam ponudil zgled za »pravilno« izvajanje »pravih« ljudskih pesmi, da bi se te ohranile za prihodnost. (Thiel in Deutsch 2004: 34-35, LechleitnerG.2005:105.)VistemletujePommerpripravilvokviruglavnegaodbora vseavstrijske zbiralne akcije Navodila za zbiranje in zapisovanje, kjer je glasbeno nepismenim zbirateljem svetoval, naj se napev naucijo na pamet, da ga bodo lahko kasneje zapeli glasbeniku, ki bo pesem notiral; kot izhod v sili pa lahko uporabijo tudi fonograf (Deutsch in Hois 2004: 53). V tem letu je Pommer kljub nasprotnemu prepricanju priskrbel fonograf svojemu delovnemu odboru za Štajersko in tako upo-števalpredlogizScheirlovegaclanka,kijepriporocaluporabo»arhivskegafonografa« PhonogrammarchivaalipaEdisonovegaaparata(DeutschinHois2004:55).Mordaje z njim snemal tudi »dopisni« clan štajerskega delovnega odbora prof. Johan Gollob, sajvporociluizleta1910zasledimo,daprof.Gollobfonografspridomuporablja.V clanku iz leta1913 pa lahko preberemo, da jeGollob »do sedaj s fonografom posnel na 189 valjih 400 kitic pesmi« (Deutsch in Hois 2004: 77). Do sedaj ni bili mogoce ugotoviti, ali so se posnetkiohranili in kje se morebitinahajajo. Tudi delovni odbor za Spodnjo Avstrijo je imel majhen Edisonov fonograf, najverjetneje vrste Excelsior, s katerimjepredsednik odboraKarlKronfußleta1910 napravil 48 posnetkov pesmi in jodlanja. Posnetki se žal niso ohranili. (Deutsch in Hois 2004: 55,Thiel in Deutsch 2004: 35.) V tem obdobju, okoli leta 1910, je na Štajerskem snemal tudi Konrad Mautner, kijezbiralgradivozapripravomonografskezbirke.Uporabljalje»arhivskifonograf tipa IV« dunajskega Phonogrammarchiva, pri snemanju pa mu je pomagal Hermann Köberl,gostilnicarjevsinizgostilneVeit.Mautner,kijetamzapisovallevpoletnem casu, je slikovito opisal, kako je pozimi sfonografomsnemal Hermann: »Ko sem se poslovil od ljube okolice, je za mano ostal fonograf, za kate­rega je skrbel drugi najstarejši Wirthov sin v Gößlu. Izrocil sem mu tudi seznam pesmi, ki so jim še manjkali napevi, poleg pa sem napisal, kje bi lahko živeli kmetje, ki bi te pesmi mogoce poznali. Pozimi, ko ni bilo tako veliko dela, je dobri Veit Herman v sani vpregel edinega konja v Gößlu in se z njim vozil od hiše do hiše in s fonografskimi posnetki zabaval gostitelje. Napravo je znal odlicno uporabljati in je tudi posnel vecino pesmi; plošce je nato poslal v mesto, avtorju teh vrstic, v dešifriranje.« (Deutsch in Hois 2004: 55.) Posnetkisoveljalizaizgubljene,doklernisoleta1998vgostilniVeitnašliokoli 30 vošcenih plošc, kakršne so nekdaj uporabljali v Phonogrammarchivu. Žal se je ugotovilo, da sta posneti le dve plošci, ostale pa so še neuporabljene. Omenjena po­snetka sta edina ohranjena iz te zbirke, verjetno pa sta nastala šele okoli leta 1917. (ThielinDeutsch 2004: 35.) Vletih 1909 do 1912 so razlicni raziskovalci v okviru jezikovnih raziskav s po­mocjoPhonogrammarchivaposnelimeddrugimtudi13posnetkovavstrijskeljudske glasbe (Thiel in Deutsch 2004). Šeleprecejpokoncu1.svetovnevojne,leta1928,jeKarlMagnusKlierspomo-cjo Phonogrammarchiva izpeljal dobro pripravljeno fonografsko terensko raziskavo avstrijskeljudske glasbe.Ta zbirka 21 posnetkov je edinirezultat nacrtnegaetnomu­zikološkega raziskovanja avstrijske ljudske glasbe v okviru Phonogrammarchiva. V letih 1933–1935 in v letu 1939 je bilo posnetih še 27 posnetkov avstrijske ljudske glasbe,vecinakarvprostorihPhonogrammarchiva,lenekajpatudinaterenu.(Thiel inDeutsch 2004.) HRVAŠKA ZgodnjizvocniposnetkiljudskeglasbenaHrvaškemsoneposrednopovezanizdelo­vanjem Phonogrammarchiva na Dunaju. Ne samo, da je odšla na Hrvaško ena prvih terenskih odprav, ki je želela preizkusiti uporabnost novega snemalnega aparata du­najskegaPhonogrammarhiva, ampak sose tudi kasneje na Odseku zaljudsko glasbo Etnografskega oddelka Hrvaškega narodnega muzeja v Zagrebu odlocili uporabljati snemalno tehnologijo in metodologijo Phonogrammarchiva. Na ta nacin so posneli vecino hrvaškega ljudskegaizrocila pred 2. svetovnovojno. Prvopobudozazapisovanjehrvaškeljudskeglasbesfonografomježeleta1899 v svojem clanku podal Ludvik Kuba. V porocilu o svojih strokovnih potovanjih po Dalmaciji v letih 1890 in 1892 je na podlagi lastnih izkušenj pri zapisovanju guslar­skih pesmi ugotovil, da jih je nemogoce ustrezno zapisati, in jih »lahko poda samo Edisonov fonograf« (Kuba 1899: 25). PrveposnetkeljudskeglasbenaHrvaškempajenaredilfilologMilanvonRešetar, kijeleta1901vodiljezikoslovnoraziskovalnoodpravonaHrvaško.KotclanBalkanske komisije na dunajskiAkademiji znanosti je kot eden prvih na terenu preizkusil novi »arhivskifonograf«inznjimposnelšestfonografskihplošczljudskimipripovedmiin dvemaljudskimapesmima.Cepravsobilasnemanjanamenjenapredvsempreizkušanju nove snemalne opreme in njene primernosti za terensko delo, se je Rešetar zavedal pomembnostizvocnihposnetkovinosvojihizkušnjahporocalPhonogrammarchivu. Kljubtežavamstransportominvelikitežiaparaturejojeoznacilzauporabno.Kakovost posnetkov s te odprave je presenetljivo dobra (Lechleitner F. 1999: 16). Gradivo je bilo v Phonogrammarchivu na Dunaju presneto in digitalizirano ter leta 1999 skupaj s spremno študijo objavljeno na zgošcenki. Kasneje so razlicni raziskovalci s pomocjo snemalne opreme Phonogrammar­chiva, pa tudi sami sodelavci Phonogrammarchiva, posneli še precej hrvaškega ljudskega izrocila. Med najpomembnejšimi snemalci so bili npr.: J. Široki (snemal v letih 1913–1914; 1917–1920), M. Murko (1912, 1913), L. Hajek (1916), F. Pospišil (1910). Do danes se je v Phonogrammarchivu ohranilo okoli 140 fonografskih plošc teh snemalcev (primerjaj Katalog I, Katalog II, Katalog III). Vvecini primerov je to gradivo danes že presneto in digitalizirano. Tesno sodelovanje z dunajskim Phonogrammarchivom se je nadaljevalo tudi po letu 1921, ko je bil uradno ustanovljen Odsek za ljudsko glasbo na Etnografskem oddelku Hrvaškega narodnega muzeja. O ustano- Dr. Milan von Rešetar (1860– 1942) je študiral klasicno filo-vitvi in delovanju tega odseka obširno porocata v logijo in slovanske jezike na svojemclankuBožidarŠirolainMilovanGavazzi Dunaju in v Gradcu, bil 1894 (1931), ki precej podrobno opišeta tudi fonograf­habilitiran in bil po Vatroslavu ska snemanja v tem obdobju. Jagicu od 1908 na Dunaju vodja V programu dela Odseka za ljudsko glasbo Slovanske filologije. Leta 1919 je bilo že ob ustanovitvi zapisano, da se bo za je postal profesor v Zagrebu, po uspešno delovanje ustanovila tudi »fonografska upokojitvi leta 1927 se je prese­ delavnica z vsemi potrebnimi aparaturami za lil v Firence, kjer je tudi umrl. fonografsko snemanje in fiksiranje fonografskih Ukvarjalsejespisnofilologijoin posnetkov« ter »fonografski arhiv, v katerem se objavljal kriticne izdaje starejše bodo shranjevali fonografski posnetki« (Širola in literature. (Katicic 1999 : 17.) Gavazzi 1931: 6). Ker zaradi skromnih financnih sredstevnibilomogocepolnozaposlitikustosa,jeorganizacijoodsekaprevzelsrednje­šolski profesor Božidar Širola, ki so mu zaradi tega zmanjšali pedagoške obveznosti na šoli. Razumljivo je tudi, da zaradi financnih omejitev ni bilo mogoce opremiti predvidene »fonografske delavice«, ceprav si je muzejska uprava to zelo želela. Zato so predlagali dunajskemu Phonogrammarchivu, da bi v Zagrebu ustanovili svojo podružnico. Podobne podružnice je imel Phonogrammarchiv tudi v Zürichu v Švici in na Nizozemskem (Schüller 1999: 10). Predlog so na Dunaju z veseljem sprejeli in odsekuposlalištevilnoliteraturootehnikifonografskegasnemanjaterpredlagalinacin sodelovanja.Obeustanovistanatopodpisalidogovorosodelovanju,kijemeddrugim vseboval tudi naslednja pomembna dolocila (Širola in Gavazzi 1931: 7): 1) Etnografski oddelek bo na Dunaj poslal vse posnetke, ki jih bodo naredili z ar­hivskim fonografom in so toliko pomembni, da se ohranijo. Priloženi bodo vsi potrebnipodatkioposnetkuincelotnabesedila.StrošketransportanosiEtnografski oddelek. 2) Etnografski oddelek si za dve leti pridrži pravico objave in znanstvene obdelave posnetkov. Znotraj teh dveh let se lahko izvajajo znanstvene študije gradiva in objava rezultatov izkljucno s posebnim dovoljenjem Etnografskega oddelka. 3) Phonogrammarchiv se zavezuje, da bo iz poslanih izvirnikov, ce bodo tehnicno uspeli in bodo imeli potrebno spremno dokumentacijo ter celotno besedilo posne­tega, izdelal kopije in odstopil od vsakega fonograma po eno kopijo po posebni ceni. 4) Negativiizizvirnihplošc,kakortudivsaposlanaspremnadokumentacija,ostanev lastiPhonogrammarchiva,kipopretekudvehletzgradivomsvobodnorazpolaga. Phonogrammarchiv je Odseku takoj odstopil eno snemalno aparaturo, »arhivski fonograftipaIII«,skupajspraznimiplošcamizasnemanje,sajjebille-tatisticasshra­njen pri Josipu Široki v Virju, ki je z njim za Phonogrammarchiv snemal v Podravini. Uprava muzeja v Zagrebu je med temzaprosilapodjetjeCastagna& Co., Ges. M. B. H. na Dunaju, ki je izdelovalo tudi vso opremo za dunajski Phonogrammarchiv, za predracun opreme za fonografsko delavnico. Ceprav je bil predra-cun cenovno ugoden, sredstev za opremonibilomogocedobiti,zato takšne delavnice na Odseku niso opremili in so vseskozi delovali le ob pomoci dunajskega Phono­grammarchiva. Fonografskasnemanjaz»arhi­vskim fonografom« se niso mogla zaceti pred jesenjo 1922, ko je J. ŠirokipredalaparaturoOdseku.TisticasjemuzejskikustusMilovanGavazzislužbeno odpotoval na Dunaj, zato so ga zadolžili, da obišce tudi Phonogrammarchiv in se tam seznanispostopkomfonografiranjainupravljanjemsfonografom.Obvrnitvijesseboj prineselposkusneposnetke,kijihjenaredilnaDunaju.DomajeGavazziprveposkusne posnetke naredil v muzeju, nato pa je februarja 1923 odšel v okolico Zagreba, kjer je skupajzB.Široloposnelnekajobrednihpesmi.Ostaleposnetkevtemletujenaredilv muzeju,kjersomupriložnostnozapeliobiskovalciizraznihkrajev.Leta1924sejezacelo sistematicnosnemanjeljudskihpesmivMedžimurju,kjejebiloposnetih120pesmina 31 plošcah. Nekaj posnetkov je Gavazzi to leto naredil tudi v muzeju. Naslednje leto sejesnemalomanj,sajjebilGavazzimedletomposlannaštudijskoizpopolnjevanjev tujino.ZadelovOdsekupasejemoralboljzavzetiBožidarŠirola. Širola se je zaradi skromnih financnih možnosti v letu 1926 posvetil predvsem raziskovanju in snemanju ljudske glasbe v okolici Zagreba, kasneje pa tudi na otoku Krku. Zaradi bolezni ni mogel izpeljati vseh predvidenih potovanj, vseeno pa je zbral nad30posnetkovljudskihpesmiininstrumentalneglasbe.Leta1927jeGavazzisnemal na Korculi, kasneje pa sta Širola in Gavazzi snemala skupaj v Krapinskih Toplicah. TegaletajeodšelGavazzinazagrebškovseucilišcepredavatetnologijo.Naslednjeleto je snemal Širola predvsem na otokih Rab in Lošinj. Leta 1929 sta Širola in Gavazzi še naprej sodelovala z Odsekom, predvsem kot »muzejska prostovoljca«; Gavazzi je snemal vecinoma v Podravini. Leta 1929 so na Odseku s pomocjo dotacij kupili nov »arhivski fonograf tipa V – 1927«, ki je bil precej lažji in lažje prenosljiv kot prejšnji. Poleg tega zanj ni bilo treba imeti dodatne opreme, kot sta npr. stojalo in lijak. Gavazzi je v avgustu 1929 odpotoval na Dunaj po narocen aparat, opremo in plošce ter se tam naucil ravnati z njim. Tega leta je Širola snemal na otoku Pagu. Naslednje leto se je Širola zaposlil kot honorarni kustos in prevzel vodenje Odseka. PošiljanjeizvirnihplošcnaDunajindobavljanjepresnetkovodtamjepredstavljalo Odsekuprecejšnjepreglavice,sajsobilevsepošiljkepodvrženecarini.Tojepovzrocalo dodatne stroške, nastajale pa so tudi velike zamude pri odpošiljanju in dobavi. Avtorja (Širola in Gavazzi 1931: 30–37) na koncu svojega porocila podajata po­drobenpopisvsehposnetihfonogramov;vpopisuje120posnetihplošc–fonogramov s pripadajocimi vsebinskimi podatki. Oštevilcenje fonogramov ni vedno kronološko, saj so se nekateri posnetki izkazali za tehnicno prevec slabe in so jih izlocili, spet drugi so se med transportom poškodovali ali unicili. Zato so njihove številke prevzeli kasnejši fonogrami. Pri vecini plošc je podana tudi arhivska dokumentacijska oznaka dunajskega Phonogrammarchiva; kjer te oznake ni, pomeni, da ta plošca iz razlicnih razlogov še ni bila uvršcena v njihov register in takšnih plošc je v popisu 52. Danes je v arhivu Phonogrammarchiva ohranjenih 141 plošc posnetkov iz tega obdobja. Na Hrvaškem je v zacetku tridesetih let 20. stoletja med raziskovanjem epskih pesmi na Balkanu snemal tudi Matija Murko. Tokrat pri snemanju ni uporabljal du­najskega »arhivskega fonografa« kot v letih 1912 in 1913, ampak Edisonov fonograf, kakršnega so takrat uporabljali v berlinskem Phonogramm-Archivu. Z njim je posnel veliko število valjev (okoli 350), od tega precej na Hrvaškem. Vec o tem v poglavju o valjih Matije Murka. CEŠKA IN SLOVAŠKA Najstarejši zvocni dokumenti ceške ljudske glas- Na ozemlju Ceške naj bi prvo-be so iz obdobja velike zbiralne akcije Narodna tno delovala dva odbora, eden pesem v Avstriji. Na Ceškem so imeli v okviru te za nabiranje nemških pesmi in akcije dva delovna odbora za nabiranje: Odbor drugi za nabiranje ceških. Ven­za nabiranje ceških ljudskih pesmi na Ceškem darjeprof.OtakarHostinský,ki in Odbor za nabiranje ceških ljudskih pesmi na jenaprvemzasedanjuglavnega Moravskem in v Šleziji. Neposredno pobudo za odbora na Dunaju leta 1904 za­uporabofonografaprizapisovanjuljudskihpesmi stopalceškodeželo,dosegel,da na Ceškem je dal zbiratelj ljudskih plesov Josef so ustanovili še dodaten odbor Vycpalek na srecanju zbirateljev 6. junija 1908 v za Moravsko in Šlezijo. Odbor Pragi. Tako sta oba odbora leta 1909 dobila denar je bil formalno ustanovljen je-za nakup fonografov in nakup tudi izvedla. Še is­seni leta 1905, prvo sejo pa so tega leta so naredili z njimi tudi prve fonografske imeli odborniki januarja 1906. posnetke na terenu. (Tyllner 2001: 1.) Zvocna etnomuzikološka snemanja na Ce- LeošJanácekjebilclanglavne­škem pred 2. svetovno vojno lahko razdelimo v gaodboranaDunajuinjepostal dve obdobji, ki si kronološko sledita in je zanju tudi predsednik Moravsko-Šle­znacilnarazlicnasnemalnaoprema.Prvoobdobje zijskega odbora. (Procházková predstavlja snemanje na vošcene valje, ki traja od 1998: 109.) prvihzvocnihposnetkovokolileta1909dokonca dvajsetihlet20.stoletja,drugoobdobjepazajema studijska snemanja na plošce z 78 o/min po letu 1928 in traja do 2. svetovne vojne. Leoš Janácek (1854–1928), kasnejši predsednik Odbora za nabiranje ceških ljudskih pesmi na Moravskem in v Šleziji, je nameraval uporabljati fonograf pri te­renskem zbiranju ljudske glasbe že leta 1892, torej veliko pred obdobjem avstrijske zbiralne akcije. Iz njegovega pisma Martinu Zemanu oktobra 1892 izvemo, kakšen pomen pripisuje dejstvu, da je že narocil fonograf. Leto kasneje v drugem pismu piše, da je kupljeni fonograf že na poti iz Berlina. Danes ni znano, ali je fonograf res prispel in ali so z njim naredili posnetke ljudske glasbe; podatki o morebitnih snemanjih ali posnetih valjih se žal niso ohranili. (Toncrová 1998: 38, 139.) Najstarejše posnetke na tem obmocju je tako najverjetneje naredil leta 1908 František Pospišil (Tyllner 2001). Pospišil je bil tudi clan delovnega odbora za Moravsko in Šlezijo ter je leta 1909 s pomocjo »arhivskega fo­nografatipaIV«dunajskegaPhonogrammarchiva naterenusnemalljudskepesmi(DeutschinHoise 2004: 56). Ti posnetki se sicer tudi niso ohranili, obstajajo pa porocila in druga dokumentacija o tem snemanju. VokviruOdborazanabiranjeceškihljudskih pesmi na Moravskem in v Šleziji je Janácek or-ganiziral nakup fonografa, za katerega so dne 8. oktobra 1909 placali 135 kron; fonograf pa je bil dostavljen 29. oktobra istega leta. Janácek je kot predsednik odbora dolocil, kaj in kje naj se z njim posname, uporabljala sta ga predvsem njegova sodelavcavodboruFrantiškaKyselkováinHynek BímzasnemanjanaMoravskem.Natancendatum njunih posnetkov ni znan, predvidevajo pa, da so prvi posnetki nastali že novembra leta 1909. Vse­kakorsozacelifonografprecejkmaluuporabljati, saj so v porocilu o delu odbora za prve mesece leta1910ženavedli,dajefonografzelouporaben za zapisovanje ljudskih pesmi. Z njim so v letih 1909–1912snemalinasedmihterenskihodpravah in posneli okoli 120 pesmi (Toncrová 1998: 141, 146). Sam Janácek je s fonografom snemal samo enkrat, leta 1911, ko je posnel ljudsko petje žen­ske skupine iz Slovaške. Na splošno odborniki s fonografom niso snemali sistematicno, ampak le zanimive posebnosti ljudskega petja, vecinoma vecglasno petje slovaških žensk, ki so delale na Moravskem (Toncrová 2005: 22). Po letu 1912 ni vec zaslediti porocil o fonografskih snemanjih, zatoverjetnoodtakratnaprejfonografanisovecuporabljali.Podobnoporocatudisama zbirateljica Františka Kyselková v svojih spominih, kjer pravi, da kasneje na enem od svojih predavanj ni mogla vec predvajati posnetih valjev, ker fonograf in valji niso bili vec uporabni (Toncrová 1998: 140). Iz teh snemanj se je ohranilo okoli 75 valjev, ki so danes shranjeni v Brnu. Valji so precej iztrošeni, saj jih je Janácek velikokrat predvajal in poslušal (Tyllner 2005 u. v.). Olga Hrabalová je leta 1954 v podjetju Phonophon v Brnu s predvajanjem na originalnemEdisonovemfonografupresnelavaljenagramofonskefolije.Leta1986so bilivaljiponovnopresneti,tokratnamagnetofonskitrakvpraškempodjetjuSupraphon; OlgaHrabalovápajezbralainobjavilapodatkeouporabifonografainpripravilapopis posnetega gradiva (Toncrová 1998: 140–141). Leta 1998 so izbor posnetkov z bogato spremno študijo tudi objavili. Fonograf je leta 1909 dobil tudi Odbor za nabiranje ceških ljudskih pesmi na Ce­škem.ŠeistegaletajeznjimprvicsnemalnajverjetnejeOtokar Zich.18. maja1909 je ZichvkrajuKlenovicenajuguCeškenanekajvaljevposnelznamenitegagodcanadude Františka Kopšíka. Istega leta je nato v kraju Chodsk na zahodu Ceške posnel majhno, manjznanovaškogodbo.Nekajtehposnetkovjepredvajal29.maja1909prof.Otakar Hostinský na 3. mednarodnem kongresu glasbenega združenja na Dunaju kot primer uspešne uporabe fonografa pri raziskovanju in zapisovanju ljudske glasbe (Hostinský 1909:296).DelovniodborinsamZichpasposnetkinisobilipreveczadovoljni,sajso bili glasovi precej osiromašeni, zvocni spekter je bil popacen, pa tudi razmerja glasov med glasbili niso bila prava; najbolj jasno so se slišali namrec tisti glasovi, ki so bili najbližje snemalnemu lijaku. Zato valjev tudi niso veliko predvajali in jih s tem niso mocno obrabili. Leta 1959 je zaslediti ponovno zanimanje za te posnetke, saj so bili nekateri valji izvajalca Kopšíka ob pomoci sodelavcev Tehnicnega narodnega muzeja v Pragi presneti in dva presnetka kasneje tudi objavljena na gramofonski plošci, ki je bila priložena knjižni publikaciji (Tyllner 2001: 2). Dodanessejeohranilo27valjevssnemanjprof.Zicha,odkaterihje17nepoškodo­vanih.Leta2000sobilispomocjosodelavcevPhonogrammarchivanaDunajupresneti indigitalizirani;od27 valjev jih je zmanjšimi posegiinrestavriranjem uspelovceloti alipavsajdelnopresneti26valjev.Presnetkisobiliskupajzobsežnospremnoknjižico objavljenileta2001.(Tyllner2001:3–5.) Otokar Zich (1897–1934) je Jeseni leta 1928 je bila pri Ceški akademiji bil profesor estetike na Karlovi znanostiinumetnostiustanovljenaFonografskako­ univerzi v Pragi, pouceval pa misija,kinajbiposkrbelazaizdelavokakovostnih je tudi matematiko in fiziko na zvocnih posnetkov razlicnih podrocij znanosti: gimnaziji. Raziskoval je estetiko ljudskainumetnaglasba,jezikiinnarecja,govorni ljudske umetnosti, predvsem prispevkiumetnikovindrugihpomembnihjavnih plesa, ljudskih pesmi in godbe. ljudiidr.Rezultatidelafonografskekomisijesopo-Verjel je, da notni zapis ljudske membnipredvsemnapodrocjuljudskeglasbe,saj glasbe ni mogoc brez visoke jihjeodskupaj304posnetkovkar204zljudskim glasbene izobrazbe in je na tej gradivom.Prisnemanjuljudskeglasbejebilzavsa-osnovitudikritiziralzapisene­kogeografskopodrocje(Ceška,Moravska,Šlezija, katerih starejših zbirk. (Tyllner Slovaška,Ukrajina)zadolženpoenprofesor,kije 2001: 8–9) vokvirufinancnihmožnostiinrazpoložljivihizva­jalcevpripravilizborzasnemanje.Izvajalce,pove-cini kmete in ucitelje, ki so dobro poznali ljudsko izrocilo, so povabili vPrago, kjer so jih vposebej pripravljenem studiu tudi posneli. Prva snemanja so potekala jeseni leta 1929, ko so skupaj s fran­coskim podjetjem Pathé posneli predvsem veliko slovaškega in ukrajinskega gradiva. Iz posnetkov naizvirnihvošcenihplošcahsonatovParizuizde­lalikovinskematrice,namenjenetiskanjuplošc.V letih1934/35 sopotekalanova snemanja, ki pa so bilamanjintenzivna.Zaradifinancnihrazlogovso prekinilisodelovanjespodjetjemPathéinsklenili dogovor s ceškim podjetjem Esta. V letu 1937 so ponovnosnemali,tokratpredvsemljudskoglasbozMoravskega.Dozacetka2.svetovne vojne, ki je prekinilo delovanje Fonografske komisije, je bilo narejenih 89 slovaških, 24 ukrajinskih, 26 ceških, 50 moravskih, 17 šlezijskih in 13 lužiškosrbskih posnetkov ljudskeglasbe.(Kratochvíl2005,ThorováinTyllner2005.) Tudi na Slovaškem so pri zapisovanju in raziskovanju ljudske glasbe že zelo zgodaj uporabljali fonograf. Oskár Elschek navaja (2002: 431), da je na Slovaškem prvi na terenu uporabil fonograf Karol Medvecký, narodopisec in ljubitelj ljudskih pesmi. Že leta 1899 naj bi s fonografom posnel nekaj ljudskih pesmi in instrumentalne glasbe v vasi Detva. Jirí Polívka pa piše (1906: 173), da je Slovaška muzejska skupnost pridobila fonograf leta 1901, da bi z njim lahko natancneje zapisovali ljudske pesmi. Medvecký naj bi z njim posnel »veliko število ljudskih pesmi v kraju Detva«, ki jih je nato na sestanku muzejske skupnosti 7. avgusta 1901 tudi predvajal. Transkripcije teh posnetkov je Medvecký leta 1905 tudi objavil. Kasnejše raziskave so pokazale, da je Medvecký prve posnetke s fonografom v kraju Detva res naredil leta 1901. Na podlagi študije Hane Urbancové (2006) lahko precej dobro rekonstruiramo okolišcine nastanka prvih terenskih posnetkov na Slovaškem. KarolAnton Medvecký (1857–1937) jekotmladkaplanleta1899 prišelv Detvo, kjer se je srecal z bogato ljudsko kulturo. Ta ga je tako prevzela, da jo je zacel zapi­sovati in preucevati ter pripravljati gradivo za narodopisno monografijo o tem kraju. Želja po cim bolj objektivnem prikazu ljudske kulture ga je pripeljala na misel, da bi pri zapisovanju ljudske glasbe uporabil sodoben tehnicni pripomocek – fonograf. O terenskem delu s fonografom je izvedel iz casopisa Etnografia, v katerem je Béla Vikár opisal svoje prve snemalne izkušnje. Medvecký si je najprej mislil fonograf od Madžarskega etnografskega društva le izposoditi, kasneje pa je s pomocjo narodno zavednihprijateljevdobildovoljenjezanakuplastneaparature.PisaljeVikárju,kimu je v odgovoru posredoval pomembne podatke o fonografu in ga obvestil o možnosti njegovega nakupa v Budimpešti. Z nakupom fonografa se je zelo mudilo, saj so že­leli že predstaviti prve rezultate dela z novim tehnicnim pripomockom na srecanju muzejskeskupnostivzacetkuavgusta1901.ZatojeMedveckývzacetkujunija1901 odpotoval v Budimpešto po fonograf; tam se je srecal tudi z Vikárjem, ki mu je dal osnovnenapotkeoravnanjuznjim.Konecjunija1901jeMedveckývDetviženaredil prve terenske zvocne posnetke. Poleg fonografa je kupil tudi deset valjev, kar naj bi pobesedahMedveckegazadostovaloza50–60pesmioz.melodij.Zaradiskorajšnjega odhodaizDetvevdrugikrajslužbovanjajemoralMedveckýpohitetiinposneticimvec gradiva.Samjezapisal,dajenekajdnipredsvojimodhodomsfonografomposnel31 pesmi;kasnejšeraziskavesopokazale,dajebilovDetvinajverjetnejeposnetegaokoli 45enotgradiva.DodanessejeohranilosedemškatlicvaljevMedveckega,vendarje vecina valjev poškodovanih; ohranil se je tudipoškodovan in nepopoln fonograf. NaSlovaškem,kijebilapred1.svetovnovojnopodmadžarskooblastjo,sosne­malitudiraziskovalcidrugihnarodnosti.Takojeslovaškoljudskoglasbožezelozgodaj posnelMadžarBélaVikár. KasnejestamusledilatudiZoltánKodályinBélaBartók. Bartókjenpr. medsvojimkomparativnimštudijemljudskeglasbevletih1908–1917 zbral kar 3223 slovaških melodij (Myers 2006a). Zbirka Bartókovih vošcenih valjev s posnetki slovaškega gradiva je bila že pred casom izrocena slovaški Matici (Tari 2002:460).NaSlovaškemnajbisnemalatudiruskafolkloristkaJ.E.LinjovainLeoš Janácek(Elschek2002:431),cepravni velikoznanegaoštevilunjunihposnetkovin njihovi ohranjenosti. Pomemben del starejšega zvocnega gradiva na Slovaškem predstavljajo tudi posnetki na gramofonskih plošcah iz leta 1929. Snemanje je organizirala Fonograf-ska komisija Ceške akademije znanosti in umetnosti v Pragi, kjer so snemanja tudi potekala.5 Elschek navaja (2002: 429), da je bilo v okviru teh snemanj narejenih in objavljenih 131 posnetkov s slovaškim ljudskim gradivom. Fonografskezbirke,kijihhranijonaSlovaškem,soželeta1954presnelinama­gnetofonske trakove, leta 1996 pa so jih s pomocjo Phonogrammarchiva na Dunaju ponovno presneli indigitalizirali (Elschek 2002: 432). MADŽARSKA MadžarisobilimedprvimivEvropi,kisouporabljalifonografprizapisovanjuljudske glasbe. Intelektualci na Madžarskem so namrec hitro spoznali pomen fonografiranja 5 Vecotemglejvtempoglavju,kjersoopisaniprvizvocniposnetkinaCeškem. pri raziskovalnem etnomuzikološkem delu ter zaceli o tej novi metodi pisati in jo promovirati. Takoželeta1891Madžarskoetnografskodruštvo vsvojiposebniizdajizbornikaEtnografija poroca o uspešnem fonografiranju ameriških Indijancev plemena Passamaquoddy, ki ga je izvedel Jesse Walter Fewkes leto poprej: »S fonografom je bilo rešeno nekaj pesemskega in jezikovnega izrocila Passemegneddy Indijancev, ki že zacenja izumi­rati« (Tari 2002: 459). Pojavljati so se zaceli tudi clanki o natancnosti in objektivnosti fonografske metode pri zapisovanju melodij ter primerjave s takrat bolj znanim fotografiranjem. Sledila je želja, da bi novo metodo zapisovanja preizkusili tudi sami. Predvsem Béla Pungar, telegrafski uradnik, je poudarjal, da je fonograf nepogrešljiv pri natancnem zapisovanju ljudske glasbe (Tari 2002: 459). Zacetek terenskih zvocnih snemanj Béla Vikárja je neposredno povezan s pripravami na praznovanjutisocletnicenaselitveMadžarske.Na veliki razstavi ob tej priložnosti so želele vse veje znanosti in umetnosti predstaviti velike dosežke in posebnosti s svojega podrocja. Madžarsko etnografsko društvo je dalo pobudo za zbiranje in ohranjanje kulturnega izrocila, predvsem ljudske glasbe in plesa, ter prevzelo izvedbo in organi­zacijo zbiranja. Za koordinacijo teh aktivnosti so clani društva zadolžili takratnega generalnega tajnika društva, Vikárja. Ker društvo samo ni bilo financnosposobnoizvestipredvidenegaprojekta, je veckrat prosilo za financno pomoc kulturno ministrstvo,predvsemzanakupfonografainkritje stroškovzbiranja.ZaVikárjajebilozbiranjeljud-ske glasbe nekakšna »kulturna arheologija«, zato najbibilinarazstavipredstavljeniposnetkiprika­zanikot»najstarejšispomeniki«madžarskeglasbe in jezika. Vendar je šele po nekaj letih prošenj za denar društvo prepricalo kulturno ministrstvo in novembra1896dobilofinancnopodporo;torejpol leta potem, ko je bila 2. maja 1896 odprta velika razstava. Nakup fonografa je prevzel Vikar. Po besedah Gergely Pála naj bi Vikárju predstavil fonografRákócziIzidorvBudimpešti.Žezabožic leta 1896 je Vikár z njim naredil prve terenske posnetke. (Sebo 2006: 24.) Nekaterinavajajo,najbiVikárzacelsnemati že leta 1895 in naj bi bili njegovi posnetki prvic predstavljeni javnosti leta 1896 na veliki razstavi ob praznovanju tisocletnice naselitveMadžarske. Tam naj bi jih slišal takrat še zelo mlad Zoltán Kodály (1882–1967). Ravno ti posnetki naj bi ga usmerili v preucevanje ljudske glasbe, ki je kasnejepostalapredmetnjegovegaraziskovalnega dela(primerjajTari2002:459,Felföldi2006u.v.). Navedbepasoocitnonapacne,sajsoprviposnetki nastali šele konec leta 1896, torej nekaj mesecev po odprtju razstave. Poleg tega Kodály v svojih spomin nikjer izrecno ne omenja, da je bila ljudska pesem, ki jo je prvic srecal na tej razstavi in jo je zapisal Vikár, posneta na fonograf. (Sebo 2006: 25.) Vikár poroca o zacetnih težavah s fonografom, saj mu je poleg velike teže apa­rature delo oteževala tudi neizkušenost pri upravljanju z njim. Vletu 1897 se je zato posvetilpredvsemspoznavanjudelovanjafonografaintehnicnimpodrobnostim,kotso vzdrževanje, razstavljanje in sestavljanje aparature ipd. Kmalu mu je uspelo pridobiti tudi lažji in prirocnejši fonograf. Januarja1898jeprispelaobljubljenafinancnapomoczazbiranjegradivainVikár je zacel z intenzivnim terenskim delom. Tega leta so tudi dolocili, da bodo posneti valji shranjeni v Etnografskem oddelku Narodnega muzeja v Budimpešti. Kulturno ministrstvo je Narodnemu muzeju 12. avgusta 1898 izdalo pisno dovoljenje za nakup Vikárjevihvaljev:5forintovzavsakposnetvalj,vskupnemletneznesku150forintov. V tem znesku so bili zajeti tudi stroški snemanja in zbiranja, saj je bila takratna cena praznegavošcenegavalja1,5forinta.ZatopajemoralVikárpredativaljevbrezhibnem stanju in z vso spremno dokumentacijo. Muzej je lahko torej letno pridobil najvec 30 posnetih valjev. NapodlagitepogodbejeVikárdoleta1899izrocilmuzeju47valjevzdogovorjeno spremnodokumentacijo:napisanimibesedilipesmi,podatkiokrajuindatumusnemanja ter izvajalcih.Spogodbo zapisani financni okvirse jekmaluizkazalzapreskromnega, sajNarodnimuzejnimogelodkupovativaljevtakomnožicno,kot jih jeVikársnemal. Zaradi tega je na Vikárjevo prošnjo Kulturno ministrstvo dolocilo dodatna financna sredstvazaterenskozbiranje.VprvihletihsnemanjajeVikárizrocalposnetkemuzejuob koncukoledarskegaleta,naslednjaleta,kojebilosnemanjemanjintenzivno,paprecej razlicno. Nakoncujepredalšezelomešanozbirkovaljev,kisobiliverjetno»ostanki« alirezultatipriložnostnihsnemanjizpreteklihlet. (Sebo2006:34.) Vsebino valjev in spremnih podatkov so najprej dokumentirali na dveh poseb­nih debelejših kartonih, ki so še danes ohranjeni v Etnografskem muzeju (Néprajzi Múzeum) – od leta 1947 samostojni muzej, ki se je razvil iz Etnografskega oddelka Narodnega muzeja v Budimpešti. Na eno stran prvega kartona je bilo nalepljeno besedilo pesmi s podatki o izvajalcih in kraju snemanja, kar je pripravil Vikár sam, na hrbtni strani istega kartona pa je bil nalepljen zapis zacetka melodije pesmi. Na drugem kartonu je bil nalepljen celotni notni zapis. Kasneje so uporabljali samo en karton, kjer je bilo na prvi strani nalepljeno besedilo pesmi z osnovnimi spremnimi podatki, na hrbtni strani pa celotni notni zapis. Grobe notne zapise je s poslušanjem valjev izdelal Kereszty István, cuvaj knjižnice Narodnega muzeja. Note je Kereszty voriginalupisalnapartiturneliste,kipasojihpoznejerazrezanenalepilinakartone. Valji in kartoni so dobili enako arabsko številko, razporeditev posameznih pesmi, kadarjebiloposnetihvecpesminaenemvalju,pasooznacilispomocjocrkabecede. Kasneje sta Keresztyjeve notne zapise popravljala in dopolnjevala Zoltán Kodály, ki jevobstojecezapisessvincnikomvnašalspremembe,inBélaBartók(1881–1945),ki jepravilomazvaljevnanovotranskribiralmelodijeinnotnezapiseprilepilzravenoz. prekžeobstojecih.Bartókjenarobkartonapogostopripisaltudirazlicneopombein lastna mnenja o vsebini posnetkov, nacinu petja, izvajalcih ipd. (Sebo 2006: 55–57.) PosebnostVikárjevega terenskega zbiranja je dopolnjevanje zvocnih posnetkov sstenografskimzapisovanjemposnetevsebine.Predensejelotilzvocnegasnemanja, je Vikár svoje sogovornike temeljito izprašal in pogovor stenografiral. Pri zbiranju podatkovjebilzeloodprtinse jezanimaltudi za izvorpesmiinnjenovlogo v vsak­danjemživljenjuljudi.Predalimedsnemanjemjestenografskozapisaltudibesedilo pesmi.Vikárseježeodmladostizanimalzastenografijoinjojezelodobroobvladal; z izpopolnitvijo takratnega najsodobnejšega Gabalsberg-Markovits sistema je lahko tekoce zapisoval govor z vsemi podrobnostmi.V letih od 1880 do 1920 je bil steno-graf, revizor innekaj casa nacelnik stenografskegauradav madžarskem parlamentu. VeljaljezaeneganajhitrejšihstenografovtistegacasanaMadžarskeminjeprisvojih etnografskihraziskavahstenografijotudivelikouporabljal.Njegoviterenskizapiskiso zatozapisanivposebnioblikiinstenografirani,karpovzrocakasnejšimraziskovalcem precej preglavic (Felföldi 2006 u.v.). Izdokumentov,kisenanašajonapripravogradivazasvetovnorazstavovParizu leta1900,jerazvidno,dajeimeltakratVikárposnetihže500valjevspribližno1000 pesmimi;odtegasoimeliposnetkizokoli300valjevženotnezapise,vsepesmipaso bile kataložno razvršcene. VNarodnemu muzeju se je takrat nahajalo samo 86 valjev – vsi brez notnih zapisov. (Sebo 2006: 27.) Na veliki svetovni razstavi v Parizu leta 1900 je bilo predstavljeno 300 valjev iz Vikárjevezbirke.Namednarodnemkongresuljudskeumetnosti,kijepotekalvokviru terazstave,jeVikárpolegzbirkeposnetihvaljevpredstaviltudisistematicnoklasifika­cijo zbirke in posnetkov. Predstavitev zvocnih posnetkov na razstavi je dosegla velik uspeh, na Vikárjevo pobudo pa je kongres ljudske umetnosti priporocil fonograf kot edini znanstveni pripomocek pri zapisovanju ljudske glasbe (Encyclopédie ... 1958: 858). Žal se z razstave ni vrnilo 24 valjev, ki so se polomili in izgubili med prevozom (Sebo2006:38).Danesnajbibilo50valjeviztezbirkeizgubljenih,velikoohranjenih valjev pa je poškodovanih in polomljenih (Tari 2002: 459). Vikárjevo terensko snemanje se je nadaljevalo tudi v naslednjih letih, Narodni muzej pa je v skladu z razpoložljivimi financnimi sredstvi precej neredno odkupoval posneto gradivo. Kljub temu je bilo leta 1906 v muzeju okoli 500 valjev, na katerih je bilo posnetih okoli 1500 pesmi, leta 1910 pa je bilo odkupljenih novih 120 valjev. Leta1903jezacelVikárjeveposnetkepreucevatiintranskribiratiKodály,kmaluza tem pa tudi Bartók. Ob tem sta spoznala terensko gradivo in pomen snemalne tehnike pri raziskovanju ljudske glasbe. Do leta 1905 je bil Vikár edini, ki je snemal ljudsko glasbo na Madžarskem (Encyclopédie ... 1958: 858), po tem letu pa sta Kodály in Bar­tók, takrat oba še kot študenta, tudi sama zacela snemati na terenu; Kodály leta 1905, Bartók 1906. Vsi trije so si razdelili terensko delo po pokrajinah, da bi tako lažje zajeli celotno deželo. Vikárjeva zadnja terenska raziskava je bila leta1911 (Encyclopédie ... 1958: 858). Med svojim zbirateljskim delom je prepotoval skoraj vso deželo in posnel 1492 pesmi na 875 valjev (Manga 1969: 8). NekateriglasbenikisoVikárjuocitali,dauporabljafonografzaradislabeglasbene izobrazbe. Vikár se je res cutil premalo glasbeno izobraženega, da bi lahko zapisoval ljudsko glasbo z notami, ceprav je dobro igral violino in po potrebi tudi pel, kar je s pridomuporabljalnasvojihpredavanjih.Zatojezacelprizapisovanjukotpripomocek uporabljati fonograf (Sárosi 1990: 16, Sebo 2006: 16). S tem je Kodályju predstavil vzorec,kako jetrebaraziskovatiljudskoglasbo:zbiratiinraziskovatineposrednona terenuprivaškihpevcihin godcih ter dokumentiratinanjihovih domovihs pomocjo objektivnega zapisovanja – fonografiranja. Vikár je tako postavil teoreticne temelje zat. i. moderno obliko znanstvene etnografije (Tari 2004:85). V casu med obema vojnama sta Kodály in Bartók nacrtovala izdajo obsežne in sistematicne zbirke ljudskih pesmi ter zacela z urejanjem, sistematiziranjem in do-polnjevanjem že zbranega ljudskega gradiva. Bartók pa je v želji po komparativnih študijahljudskeglasbepotovalinsnemaltudizunajMadžarske;npr.naSlovaškem,v Romuniji,severniAfriki,Turciji,Arabskihdeželahitn.Konectridesetihlet20.stoletja je zbirka Etnografskega oddelka Narodnega muzeja v Budimpešti štela okoli 3500 valjev in 155 plošc (Manga 1969: 8).Velikopotezni nacrt objave sistematicne zbirke ljudskih pesmi pa je preprecila 2. svetovna vojna. Posneti valjiinkartoniz dokumentirano vsebinovaljev inspremnimi podatki iz zbirke Béle Vikárja so se v Narodnem muzeju med 2. svetovna vojno ohranili brez vecjihpoškodb,vecinaVikárjeveosebnezapušcine,kinibilaizrocenamuzeju,pase je med vojno porazgubila. Med bombardiranjem je namrec v Vikárjevo stanovanje priletelagranataingamocnorazdejala,ševecjaškodapajenastalazaradiplenjenja, ki je sledilo temu. Mnogo pohištva, knjig in zapisov je izginilo iz stanovanja, med njimi tudi vsi zvezki sstenografiranimi terenskimi zapisi. Pospletusrecnihokolišcinjeleta1947GergelyPál,knjižnicarMadžarskeakade­mijeznanosti,naboljšemsejmuvBudimpeštikupilzbirkoVikárjevihdokumentovin rokopisov,kisosenasejmunahajalivomarah,namenjenihprodaji.Medtemidoku­mentijebilodevetnajstVikárjevihstenografiranihterenskihzvezkov,blizustobesedil razlicnihpesmi,pisma,casopisniclanki,študije,casopisniizrezkiinVikárjevaoporoka. Gradivo so shranili v arhivu Madžarske akademije znanosti. (Sebo 2006: 51.) PrveprepisevsebinesvojihstenografinanihzvezkovjezacelizdelovatižeVikár. Obpomocisodelavcevjeizzvezkovprepisalrazlicnepesmiinjihrazvrstilpopesem­skih tipih, saj se je pripravljal na njihovo objavo v zbirki. Danes je v Etnografskem muzeju ohranjenih 885 listov teh prepisov in se nahajajo pod kataloško številko EA 2299 (Sebo 2006: 70). Po 2. svetovni vojni se je za prepisovanje vsebine stenogra­firanih zvezkov zavzel takratni kulturni minister Ortutay Gyula. Z njegovo moralno in materialno pomocjo sta jih med leti 1949–1952 prepisovala predvsem Gergely Pál in Papp Sándor. Besedila stenografiranih pesmi so se prepisala v treh izvodih, pri cemer je bil vsak izvod shranjen v drugi ustanovi. Prepisovanje pa ni potekalo povsem dosledno, saj so prepisovalci obcasno subjektivno izbirali vsebino, tako da nekaterabesedilašedanesnisoprepisana.Tudiprimerjavastenografiranihizvirnikov inprepisovpokaže,davsa oštevilcena besedila nisoprepisana, poleg tegapaso vec­krat izpušceni ali površno prepisani nekateri podatki o kraju in datumu snemanja ter izvajalcih.(Sebo2006: 73.) Za dokoncno ureditev in rekonstrukcijo te obsežne zbirke je po mneju Ferenca Seboja, ki je temeljito preucil gradivo Béle Vikárja, potrebno še veliko dela. Že Vi-kár je predal zbirko delno neurejeno, prepise s stenografiranih zvezkov pa je opravil selektivno in veckrat površno. Transkripcije besedil posnetih pesmi je izdelal brez uporabe terenskih zapiskov. Poleg tega so se nekateri valji polomili in poškodovali, nekateripanisovpravihškatlicah.Takozbirkanipovsempreglednourejena,patudi spremni podatki obcasno niso usklajeni. (Sebo 2006: 148.) NaMadžarskemsouporabljalifonografdozacetka50.let20.stoletja.Izsnemanj B.Vikárja, Z. Kodályja, B. Bartóka, L. Lajthanaidr. ternekajzasebnihzbirateljevje nastala obsežna zbirka vošcenih valjev, katere precejšen del se je ohranil do danes. Nekaj valjev seje med2.svetovno vojno terrevolucijo leta1956 sicer poškodovalo, vendar vseeno šteje sedanja ohranjena zvocna zbirka nad 4500 valjev. V petdesetih letih 20. stoletja so nekatero zvocno gradivo zaradi varnostnih razlogov presneli na gramofonskeplošce,poimenovaneAP(AcademicPyral),kisobiledostopnezarazi­skovalnodelo.Všestdesetihinsedemdesetihleti20.stoletjasocelotnozbirkoposnetih valjev presneli na magnetofonske trakove, po letu 1996 pa so jo zaceli presnemavati tudi na CD-R. Okoli polovica tega gradiva je tudi transkribiranega. (Tari 2002: 460, Domokoss. a.) POLJSKA Tudi na Poljskem se pri zacetkih zvocnih snemanj kažejo tako lastna pobuda posa­meznikov kakor tudi mednarodni trendi pri raziskovanju ljudske glasbe v zacetku 20. stoletja S pomocjo etnografske periodike so na Poljsko razmeroma hitro prišle informacijeoprvihuspešnihposkusihuporabefonografiranjaprietnografskihinling­visticnihraziskovanjih.Takosobilipoljskiraziskovalciseznanjeni oprvihterenskih fonografskihposkusihamericanaJ.W.Fewkesa,odeluBéleVikárjanaMadžarskem terpredstavitvifonografiranjana3.in4.mednarodnemkongresufolkloristov,leta1893 v Chichagu in leta 1900 v Parizu. Kot osnovno prednost uporabe fonografa so takrat navajali predvsem odpravo napak pri zapisovanju besedila in melodij, reševanje in ohranjanjeizginjajocihnarecijterpoenostavljenopreucevanjeinprimerjavorazlicnih jezikov ter narecij. (Dahlig 2002: 205.) ZgodovinouporabefonografaprietnomuzikološkemdelunaPoljskemlahkokro-nološkopodamovdvehfazah.Prvafazapredstavljaposamezno,predinstitucionalno fonografiranjeinjetrajalamedleti1904in1929.Poletu1930sosezaceliustanavljati zvocni arhivi, kjer so precej množicno, sistematicno in v institucijske namene razi­skovanjauporabljalifonograf.Ta fazajetrajala od leta 1930do 1939. Prvi zvocni posnetki so bili na Poljskem narejeni v filološke namene in ne za etnomuzikološke študije. Filolog Roman Zawilinski (1855–1932), raziskovalec in znanstvenikizKrakova,jeleta1904posneldvavalja,nakaterihjeJanSabalamlajšiiz Podhale(regijavTatrah),sinznamenitegagodcanaviolinoinpripovedovalcapravljic, zapelsvatbenopesemterpovedalpovabilonasvatbo(Dahlig-Turek2004:162).Oba valjastaseohraniladodanesinstabilažepredletipresnetavWashingtonu(Libraryof Congress)innaDunaju(Phonogrammarchiv).Zawilinskijetudiprvispoznalpomen PhonogrammarchivanaDunajuinje14.decembra1904javnopredstavilpomenfono­grafiranjaprietnografskihinlingvisticnihraziskavahterobtemkotprimerpredvajal svoje posnetke s terena. V diskusiji je poudaril, da imajo podobne uspešne izkušnje ssnemanjitudivPhonogrammarchivunaDunaju.(Dahlig2002:205.)KerjebilZa­wilinskitudiclanpoljskegaodborazanabiranjeljudskihpesmipriprojektu Narodna pesem v Avstriji (Das Volkslied in Österreich), je mogoce, da je pobudo za uporabo fonografapriraziskovalnem delu dobil izAvstrije (Dahlig-Turek2004: 162). V okviru omenjene zbiralne akcije je poljski delovni odbor po letu 1909 dobil dovoljenje in denar za nakup fonografa (Deutsch in Hoise 2004: 55).Venem od po­rocil tega odbora lahko preberemo, da je bil fonograf uporaben predvsem tam, kjer ni bilo mogoce najti primernih ljudi za zapisovanje melodij. Kje in koliko gradiva je poljski delovni odbor posnel, ni bilo mogoce ugotoviti, kakor tudi ne, ce se je kaj od tega gradiva morda ohranilo. Številni poljski etnologi in muzikologi so pisali o uporabnosti fonografiranja pri svojem raziskovalnem delu. Adolf Chybinski, vodilni poljski muzikolog, je v letih 1910 –1912 pisal o fonografu kot o osnovnem orodju v glasbeni etnografiji pri preucevanju ritma, vecglasja in zvocnih sistemov, ki odstopajo od klasicne zahodne glasbe. (Dahlig 2002: 206) V letih 1913–14 je Juliusz Zborowski, direktor Etnografskega muzeja v Zako­panih,znekaterimisodelavcinacrtovalprecejsistematicnosnemanjelokalneljudske glasbe.Njegovaprizadevanjavakademskihkrogihžalnisobilapodprta,zatojemoral snemalnoopremoinvalje kupovatiizlastnih sredstev.To jeprecejokrnilo snemalne nacrte Zborowskega, kljub temu pa je bilo posnetih okoli 100 valjev (Dahlig 2002: 210). Po nekaterih podatkih naj bi bila celotna zbirka valjev Zborowskega med 1. svetovno vojno unicena (Dahlig-Turek 2004: 162), medtem ko drugi viri navajajo (Jackovski 2004: 1,Jackovski 2005), da je to gradivo v zacetku dvajsetihlet 20. sto­letja transkribiralA. Chybinski in da se je vsaj nekaj valjev ohranilo in so shranjeni v muzeju vZakopanih. NaozemljudanašnjePoljskesosfonografomsnemalitudidrugiraziskovalciin zbiralci,mednjimitudiF. KolessainO.Rozdolski.Vdvajsetihintridesetihletih20. stoletja so vodilni poljski etnomuzikologi, ki so se izobraževali predvsem v Nemciji in Avstriji, pri svojem delu uporabljali fonograf. Eden takšnih je bil tudi Lucjan Ka-mienski, profesor muzikologije iz Poznana, ki je na terenu skupaj s svojimi študenti, med katerimi sta bila tudi Jadwiga in Marian Sobieski, vodilna poljska etnomuziko-loga po 2. svetovni vojni,od leta 1928 intenzivno zbiral in snemal ljudsko glasbo. Na njegovo pobudo je bil leta 1930 na oddelku za muzikologijo pri Univerzi v Poznanu ustanovljen Regionalni zvocni arhiv. Lucjan Kamienski, ki se je šolal v Berlinu, je tesno sodeloval s Phonogramm-Archivom v Berlinu. Za snemanje je uporabljal enake vrstefonografskeaparate»Excelsior«kotvberlinskemarhivu,dopisovalsejesHorn­bostlom glede strokovnih in tehnicnih vprašanj ter v Berlin poslal tudi nekaj svojih valjev kot izmenjavo gradiva. Leta 1939 je bilo v arhivu v Poznanu 4020 posnetkov ljudskih pesmi in instrumentalne glasbe na okoli 1000 valjih. Na zacetku 2. svetovne vojne so zbirko zajeli Nemci in jo najverjetneje v celoti unicili. Na sreco se je ohra­nilo dvaindvajset valjev od triindvajsetih, ki so jih oktobra 1930 poslali v Berlin, da bi tam izdelali galvanske kopije. Zvok na ohranjenih valjih je zelo slabe kakovosti, o cemer je Kamienskemu v pismih porocal že Hornbostel, ki pa pravega razloga za slabokakovostnimogelnajti.Galvanskinegativiinenizvododlitkov(kopij)soostali v Berlinu, drugi izvod odlitkov pa so poslali nazaj v Poznan in so bili uniceni skupaj z ostalo zbirko. (Dahlig-Turek 2004: 163, Dahlig 2002: 212.) DrugizvocniarhivnaPoljskem,CentralnizvocniarhivvVaršavi,jebilustanovljen junija 1934 v okviru Poljske nacionalne knjižnice. Direktor arhiva Julian Pulikowski se je šolal v Nemciji in Avstriji, njegov program dela pa je bil zbiranje, študij in znanstvene objave ljudske glasbe na Poljskem.Arhiv ni spadal pod okrilje univerze, zato pri zbirateljskem in arhivskem delu niso pomagali študentje, ampak predvsem uciteljiinrazlicniljubiteljskizbiralciljudskeglasbe.Pulikowskijeskupajzdvajsetimi sodelavci do leta 1939 zbral okoli 20.000 posnetkov na 4850 valjih. Gradivo je bilo najrazlicnejše, od zelo zanimivega in vrednega, do manj pomembnega. Pulikowski je bil leta 1944 med izkopavanjem protitankovske mine ubit, celotna zvocna zbirka pa je bila kmalu za tem unicena, skupaj z nekaterimi drugimi posebnimi zbirkami Nacionalneknjižnice. (Dahlig-Turek 2004: 164.) Napodlagiohranjenedokumentacijeinrazpoložljivihvirovlahkozakljucimo,daje bilopred2.svetovnovojnonaPoljskemnarejenihnad24.000posnetkovljudskeglasbe terposnetihokoli6.000vošcenihvaljev.Vecinagradivajebilazbranegavobehzvocnih arhivih,kipastabilavcelotiunicena.Vizvirnioblikistasenajverjetnejeohranilaledva najstarejšavaljaizleta1904,kijudaneshranijovVaršavi.Ohranjenihjetudidvaindvajset kopijvaljev,kisojihnaosnoviizmenjavegradivamedarhivomaleta1930galvanizirali vBerlinuinjihdaneshranijovberlinskemPhonogramm-Archivu. PRVI ZVOCNI ZAPISI V SLOVENSKI ETNOMUZIKOLOGIJI VOŠCENI VALJI BÉLE VIKáRJA Najstarejše zvocne zapise slovenske ljudske glasbe je po do sedaj znanih podatkih naredilMadžarBélaVikár.Posnetkiverjetnosegajovzelozgodnjeobdobjeterenskega etnomuzikološkega snemanja v Evropi in sodijo med najstarejše evropske posnetke ljudske glasbe nasploh. Zanje Slovenci dolgo nismo vedeli, ceprav so bile nekatere pesmi tudi transkribirane in objavljene. O prvih posnetkih slovenskih ljudskih pesmi ni bilo mogoce dobiti veliko po­datkov. Béla Vikár, ki je prvi na Madžarskem pri terenskem zapisovanju uporabljal fonograf, je verjetno že v prvih letih svojega terenskega snemanja prišel tudi v Pre­kmurje in v kraju Tišina (Csendlak) predvidoma leta 1898 posnel vsaj šest valjev s trinajstimi slovenskimi pesmimi, ki sta jih zapela Anuška Horvat in Ferenc Džuban. Seznam ohranjenih posnetkov s pripadajocimi številkami valjev in izvajalcem je po-dan v naslednji preglednici ter temelji na poslušanju presnetkov valjev in ohranjene spremne dokumentacije, ki je skupaj z valji sedaj shranjena v Etnografskem muzeju v Budimpešti. Oznaka valja Prvi verz pesmi Izvajalec MH 1220 (92896) a) … ne bom … b) Cujte, cujte o, kristjani Anuška Horvat Anuška Horvat MH 1221 (96325) a) O, lübleni vi kristjani fsi b) Ograd je ograjeni Ferenc Džuban Ferenc Džuban MH 1222 (96326) a) Po bregi rožce rasejo b) Nic lepšega na svetu ni Ferenc Džuban Ferenc Džuban MH 1223 (96327) a) Vsaki den slišamo novega kaj b) Nevemkajbiodveseljapravluštnegazaceja jaz Ferenc Džuban Ferenc Džuban MH 1224 (96328) a) Marko skace, Marko skace b) Lüdje mi pravijo, naj bi se oženo c) Sveto Gregor doktora, modra preceptora, na njega den Anuška Horvat Anuška Horvat Ferenc Džuban MH 1225 (96329) a) Po bregi lece, po logi lece b) Vandercek, vandercek moj Ferenc Džuban Anuška Horvat Ali so to vsi posnetki slovenskih ljudskih pesmi, ki jih je Vikár naredil, ni znano, saj ni bilo mogoce dobiti podatkov iz terenskih zapiskov ali porocil o snemanjih v tem obdobju,izkaterihbibilorazvidnošteviloposnetkovslovenskeljudskeglasbeterkdaj in kako je do posnetkov prišlo. Ugotoviti ni bilo mogoce niti, ali se je kaj valjev iz tega obdobja poškodovalo in izgubilo ter ali je bilo med njimi morda tudi kaj takšnih s slovenskim gradivom. Edini neizpodbitni dokaz snemanja slovenskih pesmi so ohranjeni valji in posnetki na njih. Iz posnetkov in ohranjene spremne dokumentacije pa je mogoce ugotoviti izvajalce, njihovo starost in kraj bivanja, saj se na koncu ali zacetku nekaterih pesmi izvajalca sama predstavita. Tako izvemo, da je bila Anuška Horvat v casu snemanja stara 21 let, medtem ko je bil Ferenc Džuban takrat star 45 let. Oba sta iz kraja Tišina (Csendlak) v današnjem Prekmurju, ki je pred 1. svetovno vojno spadal v ogrsko županijo Vas. Béla Vikár je v skladu z dogovorom, ki ga je imel z Etnografskim oddelkom Narodnega muzeja v Budimpešti, predal muzeju tudi valje s slovenskimi posnetki in pripadajoco spremno dokumentacijo. Vendar so prišli ti valji v muzej med zadnjimi, torejmedvalji,kisopredstavljalizelomešanozbirkoposnetkovinverjetno»ostanke« oz. rezultate priložnostnih snemanj iz preteklih let. Valj št. 1220 naj bi muzej odkupil leta 1911, ostalih pet valjev s slovenskimi posnetki pa leta 1912. Ti valji, ki so jih K. ) odkupili leta 1912, so bili edini valji, ki so jih odkupili tega leta in zadnji valji Béle Vikárja, ki jih je muzej pridobil. (Sebo 2006: 35.) Valjiinkartonisslovenskimgradivomsodo­biliarhivskeštevilke1220(92896),1221(96325), 1222(96326),1223(96327),1224(96328)in1225 (96329).Vsebinaposnetkovjebiladokumentirana podobno kot pri drugih valjih iz Vikárjeve zbirke: na debelih kartonih, na katerih so bili nalepljeni listi z besedilom pesmi in notnim zapisom. Bese­dila pesmi in osnovne spremne podatke je napisal Vikár sam, transkripcije osnovnih melodij pa naj bi naredil vratar oz. cuvaj v knjižnici Narodnega muzej István Kereszty. O tem prica dokument na listu papirja, na katerem je osnutek dokumentira­nja pesmi Marko skace. Vikár je za Keresztyja na levemdelulistanapisalbesediloštirihkiticpesmi v slovenšcini, na desnem delu lista pa madžarski prevod. Pod Vikárjevo besedilo je Kereszty na­pisal opombo: »Na valju so tri pesmi. Meni niso všec, še posebej ne prva, ki zveni zelo Slovaško. To moraš preigrati na klavir. Ali naj naredim ci-stopis? Jutri po 16. uri bom pogledal.« (A-Sebo Osnutek.) Opombo je Kereszty datiral z dnem 13. 11. 1910. Na hrbtnem delu lista so transkripcije osnovnihmelodij,kijihjeizdelalKereszty;poleg pesmi Marko skace tudi pesmi Lüdje mi pravijo, naj bi se oženo in Sveto Gregor doktora, modra preceptora, na njega den, torej vseh treh pesmi, ki so bile posnete na tem valju. Vendar Kereszty verjetno ni izdelal transkripcij vseh melodij ali pa se te tran­skripcije na kartonih niso ohranile, saj jih sedaj ni vec med dokumenti v Etnograf­skem muzeju (Néprajzi Múzeum), ki je naslednik Etnografskega oddelka Narodnega muzeja v Budimpešti. Ohranili so se le trije notni zapisi pesmi (M.F. 1224a, M.F. 1224b, M.F. 1224c), ki pa jih je po pisavi sodec izdelal Béla Bartók, ko je kasneje urejal in sistematiziral gradivo za objavo. Tudi na vseh ostalih kartonih s slovenskim gradivom je opaziti Bartókove sledove urejanja, saj je z zelenim crnilom pripisal opombe k besedilom pesmi. Seznam kartonov in nekateri podatki z njih so navedeni v naslednji preglednici. Oznaka kartona Naslov in/ali prvi verz pesmi* Vrsta zapisa Število zapisanih /posnetih kitic bartókove opombe 1220 (92896) a) Nics lepsega na szveti ni b) Veselo je pacs za te mlade ledi besedilo a) 2 / 1 b) 1 / ? Na valju je povsem drugo besedilo; morda tempeljsko petje 1221 (96325) Ograd je ograjeni besedilo 4 / 1 Na valju je nekaj cisto drugega. Zveni kot cerkveno petje – ritualno 1222 (96326) Po bregi rozsce cvetajo besedilo 6 / 2 1– 2 kitica: nekateri verzi drugacni. 4–6 kitica: na valju drugo besedilo 1223 (96327) »Utopljeno dekle« Vsaki den csüjemo novoga kaj besedilo 5 / 2 3–5 kitica: povsem drugo melodija in besedilo 1224 (96328) a) Marko szkacse b) Svet Gregor doktora besedilo a) 7 / 2 b) 2 / 2 1– 2 kitica: na fonografu le to 3–7 kitica: druga melodija in besedilo 1225 (96329) »Kukavica in lovec« Pologi lecse, pologi lecse besedilo 6 / 2 1– 2 kitica: nemška tercna melodija 3–6 kitica: tega ni na valju, druga pesem, poje dekle M.F. 1224 a) Marko skace melodija, besedilo 7 / 2 M.F. 1224 b) Pri bi je mi pravil, naj bi se ozenuo melodija, besedilo 1 / 1 Vikár ni napisal besedila M.F. 1224 c) »Sveti Gregor« melodija, besedilo 2 / 2 * Naslovi in prvi verzi pesmi so napisani tako, kot so zapisani na ohranjenih kartonih v Etno­grafskem muzeju v Budimpešti. Naslovi pesmi so podani v narekovajih. Primerjava vsebine posnetkov in zapisov na kartonih pokaže, da je Vikár, v skladu s svojim nacinom dela, tudi pri snemanju slovenskega gradiva najprej stenografi-ral besedila pesmi in jih kasneje v celoti dokumentiral na kartonih, na fonograf pa posnel le eno ali dve uvodni kitici. Na to se nanaša tudi vecina Bartókovih opomb na kartonih. Pri kartonih in valjih z oznako 1220 in 1221 je ocitno prišlo do napake oz. zamenjave, saj Bartók opozarja, da je na posnetku povsem druga pesem, kot je dokumentirana na kartonih. To dokazujeta tudi arhivski številki na obeh kartonih, ki sta precrtani, ter opomba, da se valj ne nahaja vec v tej škatlici (A-NM, karton 1220, 1221). Tudi v popisu valjev Etnografskega muzeja je pri valjih številka 1220 in 1221 vsebina posnetka izbrisana (A-NM zvezek MH 1–1319). Za nekatere posnete pesmi kartonov ocitno niso izdelali, ali pa so se morda kasneje izgubili, kar vnaša v pre­glednost gradiva dodatno zmedo. Primerjava presnetkov valjev in kartonov pokaže, da za pesmi … ne bom …in Cujte, cujte o, kristjani (MH 1220a in MH 1220b, pela Anuška Horvat), O, lübleni vi kristjani fsi (MH 1221a, pel Ferenc Džuban), Ne vem kaj bi od veselja prav luštnega zaceja jaz (MH1223b,pelFerencDžuban),Vandercek, vandercek moj (MH 1225b, pela Anuška Horvat) ni bilo izdelanih kartonov ali se ti niso ohranili, za pesem Lüdje mi pravijo, naj bi se oženo (MH 1224b, pela Anuška Horvat) pa je transkripcijo melodije in besedila naredil šele Bartók, ko je transkribiral valj MH 1224. Pesem Nic lepšega na svetu ni (MH 1222b, pel Ferenc Džuban) je na kartonu 1220a oznacena kot prva pesem; številka kartona pa je precrtana in zraven pripisana opomba, da se valj ne nahaja vec v tej škatlici. Na kartonu je tudi Bartókov komentar, da je na valju posneto povsem drugo besedilo, morda »tempeljsko petje«. Na kartonu 1220b pa je dokumentirana ena kitica pesmi Veselo je pacs za te mlade ledi (pel Ferenc Džuban), ki je ni na posnetih valjih, vendar je lahko prišlo v zapisu do napake in predstavlja ta kitica le nadaljevanje besedila pesmi Nic lepšega na svetu ni, ki je na kartonu zapisana pred tem. USODA ZBIRKE Usoda slovenskih posnetkov iz zbirke Béle Vi-kárja je podobna usodi celotne zbirke vošcenih valjev Etnografskega muzeja v Budimpešti. Zbirko so zaceli konec 50. let prejšnjega stoletja presnemavati na magnetofonske trakove. Presne­mavanje je potekalo vec let in ga lahko v grobem razdelimovtriobdobja.Postopkapresnemavanja inuporabljenotehnicnoopremozapresnemavanje žal niso podrobneje dokumentirali, zato je težko ugotoviti, kdaj in kako so bili posamezni valji presneti. Sodec po slišani kakovosti presnetkov slovenskega gradiva lahko predvidevamo, da so nastali v prvem obdobju presnemavanja, konec 50. ali v zacetku 60. let prejšnjega stoletja, in so bili narejen akusticno, s predvajanjem na starem fonografu in snemanjem z mikrofonom. Vodja tehnicnega oddelka Inštituta za muzikologijo Madžarske akademije znanosti Ištván Neménth tudi meni, da je glas, ki ga slišimo na presnetkih in napove posamezen valj, glas Jánosa Noseka, ki je prve presnemaval valje iz te zbirke (Ištván Neménth 2007 u. v.). V 70. letih prejšnjega stoletja je slovenske posnetkenavaljihBéleVikárjapreucevalTihomir Vujicic,vBudimpeštiživeciglasbenikinskladateljterraziskovalecslovanskekulture. Vujicicjeverjetnoposlušalvseposnetkenavaljih,pregledalspremnodokumentacijoin pripadajoce kartone, saj o tem prica tudi opomba na kartonu 1221. Vnjej opozarja, da je na valju 1221 posneta le prva kitica pesmi Ograd je ograjeni, ceprav so na kartonu zapisane štiri. Opombo je podpisal z V. T., kar najverjetneje pomeni Vujicic Tihomir (A-NM,karton1221).DvazapisaslovenskihposnetkovBéleVikárjastabilaobjavljena vnjegoviknjigiMuzicke tradicije južnih Slovena u Madarskoj (Vujicic1978).Vknjigi je objavljen zapis pesmi Marko skace, v opombi k pesmi pa je pripisano, da je notni zapis, ki ga je naredil T. V. (verjetno avtor knjige Tihomir Vujicic) nastal na podlagi posnetka Béle Vikárja iz leta 1898 v kraju Tišina (Csendlak), kjer sta pela Ana Horvat (21 let) in Franz Džuban (45 let). Podobni podatki so tudi pri drugi objavljeni pesmi Po bregi lece. (Vujicic 1978: 39, 42.) Primerjava objavljenih transkripcij, kartonov in posnetkovpokaže,dajeobjavljenobesediloskorajtakšno,kotjezapisanonakartonih, v notnih transkripcijah pa ni zapisanih nekaterih ritmicnih posebnosti izvajanja. Poleg tega je pesem Po bregi lece notirana dvoglasno, ceprav jo je zapela le ena pevka. Slovenska strokovna javnost za posnetke in objavljene transkripcije dolgo ni ve­dela, saj ni v nobeni etnomuzikološki ali folkloristicni literaturi zaslediti, da bi jih kdo omenjal ali se kdo skliceval nanje. Šele jeseni leta 1995 me je Roman Ravnic opozoril na objavo zapisov omenjenih pesmi in predstojnica GNI Marjetka Golež Kaucic je takoj pisala Inštitutu za muzikologijo Madžarske akademije znanosti ter prosila za presnetkeobjavljenegazvocnegagradivainmorebitnegadrugegazvocnegainpisnega gradiva slovenske ljudske glasbe iz njihovega arhiva. Iz Inštituta za muzikologijo v Budimpešti so hitro odgovorili in že v zacetku leta 1996 so poslali presnetke 13 pesmi na DAT-kaseti. Ob posnetkih pa ni bilo poslane spremne dokumentacije o posnetkih in tehnicnih podrobnosti presnemavanja. Sodelavci GNI so posnetke transkribirali in transkripcije izrocili tudi muzikološkemu inštitutu v Budimpešti v zahvalo za poslano gradivo. Leta 2001 sem v Budimpešti obiskal Inštitutu za muzikologijo Madžarske aka-demije znanosti in poskušal izvedeti vec podrobnosti o posnetkih Béle Vikárja, spre­mni dokumentaciji in morebitnih drugih zapisih slovenskih ljudskih pesmi pri njih. Sodelavci inštituta so mi razkazali zvocni arhiv in me seznanili z njihovim arhivskim delom,polegtegapasoposkušalizbraticimvecpodatkovoslovenskihposnetkihBéle Vikárja. Žal ni bilo mogoce izvedeti tehnicnih podrobnosti o posnetkih na valjih ter presnemavanju tega gradiva. Valji se nahajajo v Etnografskem muzeju in so njihova last, medtem ko so kopije posnetkov z valjev v zvocnem arhivu Inštituta za muzikologijo. Ob mojem obisku so del Etnografskega muzeja pre­urejali, zato valjev in spremne dokumentacije ni bilo mogoce pregledati. Vrokopisni zbirki muzi­kološkegainštitutapasenahajajokopijekartonov Vikárjevih posnetkov slovenskih pesmi, njihove dvojnike so nam prijazno izrocili. Ponovno sem poskušal izvedeti kaj vec po­drobnostioVikárjevihposnetkihslovenskihpesmi leta 2005. Seznanil sem se z Lászlóm Felföldijem iz Inštituta za muzikologijo in z njegovo pomocjo poskušal priti do želenih podatkov. Ob njegovem obisku v Ljubljani leta 2006 sva se veliko pogo-varjala o delu in snemanjih Béle Vikárja, vendar podrobnostioslovenskihposnetkihnibilomogoce izvedeti. Felföldi mi je obljubil pomoc in moja vprašanja posredoval Ferencu Seboju, ki zadnja leta podrobneje preucuje dejavnost Béle Vikárja. Ob mojem ponovnem obisku v Budimpešti spomladi leta 2007 sem ob pomoci Lászla Felföldija obiskal Etnografski muzej in si ogledal valje in kartone iz zbirke Béle Vikárja. Gradivo sem temeljito pregledal in fotografiral ter se seznanil s postopkom arhiviranja zvocnega gradiva v muzeju. Tudi srecanje s Ferencom Sebojem, ki je leta 2006 izdal knjigo o terenskem deluBéleVikárjaznaslovomZbirka ljudskih pesmi Béle Vikárja (VikárBélanépzenei gyujteménye, Sebo 2006), je bilo zelo koristno, saj je pojasnil nekatere podrobnosti pri zbirateljskem delu Béle Vikárja in razložil okolišcine nastanka posnetkov. Med raziskovanjem je Sebo preucil in zbral številne vire, med drugim je pridobil kopije vseh ohranjenih stenografiranih terenskih zvezkov Béle Vikárja in njihovih prepisov. Žal v njih, kakor tudi v drugih dosegljivih dokumentih, ni bilo mogoce najti podatkov o snemanju slovenskih pesmi. Tako ostajajo številne podrobnosti o nastanku prvih zvocnih zapisov slovenskih ljudskih pesmi še naprej neznane. VOŠCENI VALJI J. E. LINJOVE Po doslej znanih podatkih je druge najstarejše zvocnezapiseslovenskeljudskeglasbesfonogra-fom posnela ruska zbirateljica in folkloristka Je­vgenijaE.Linjova.Vletu1913jeskupajzmožem nekajcasaprebivalavSloveniji(»naKranjskem«) in je po nekaterih podatkih na Gorenjskem in v Belikrajininaredilaprekstoposnetkovslovenskih ljudskih pesmi. Linjova se na Kranjsko ni odpravila z zbi­rateljskimi nameni. To jasno pove na zacetku svojega referata Linjova sama: »To poletje me je usoda slucajno zanesla v domovino Slovencev, v prelepo Kranjsko na jugozahodu Avstrije« (Li­njova 1958: 313). Zdravniki so namrec svetovali njenemumožu,najpreživisezonovzdraviliškem kraju Bled na Gorenjskem. Toda nepopustljiva strast do zbiranja in proucevanja ljudske pesmi, ki je postala srž celotnega življenja Linjove, je tudi to povsem družinsko zadevo spremenila v znanstveno potovanje. O tem Linjova piše: »Pravzaprav ob prihodu na Bled nisem imela namena snemati pesmi, ceprav sem za vsak primer vzela s sabo fonograf. Ko sem potovala cez Lvov, sem spraševala o kranjskih pesmih nekega etno­grafa, poznavalca pesmi Malorusije,6 je on zmajal z glavo in rekel: ‘Težko, da boste tam našli karkoli zanimivega. Slovenci ne slovijo po svojih pesmih.’V zacetku mojega bivanja na Bledu nisem razmišljala o sne­manju; vznemirjala me je bolezen moža, ki je bila vzrok našega potovanja na Bled.« (Linjova 1958: 316.) Toda ko se je moževo zdravstveno stanje nekoliko ustalilo in je bilo sklenjeno, da ostaneta na Kranjskem dva do tri mesece, se je Linjova zacela zanimati tudi za slovensko ljudsko glasbo. Spominja se, da se ji najprej ni »posrecilo slišati nikakršnih znakov pesmi, ceprav sva se naselila na vasi; vsi so molce delali.« (Linjova1958:316.) Zato se je sklenila pogovoriti z gospo Terezino Jenko. Ta je z velikim razumevanje sprejela mi-sel o snemanju pesmi, vendar jo je opozorila na nezaupljiv odnos avstrijske oblasti do prevelike »radovednosti« Rusov. Po njenih besedah se je trebalotitistvarizelopremišljenoinsejeoizved-bi snemanja želela najprej posvetovati še s svojo hcerko Ano. V Avstro-Ogrski, kjer so preganjali vsakršnaorganiziranainaktivnaizkazovanjanacio­nalnegaživljenjapodjarmljenihnarodov,sopolicija in vladni uradniki gojili posebno nezaupanje do Rusov.Vslehernemodnjihsovidelipropagandista panslavizma,kisogavladnikrogiobravnavalikot 6 Karska v opombi navaja, da ima Linjova verjetno v mislih ukrajinskega zbiratelja Vladimirja Gnatjuka, najvecjega poznavalca slovanske folklore in etno­grafije tistega casa. Njegova izjava, da Slovenci ne slovijo po pesmih in petju, je vec kot neutemeljena, sajjeznanonemaloobjavslovenskihljudskihpesmi. (Karska 1958: 320.) prizadevanjezapoliticnozdružitevvsehSlovanovvokviruRuskegacesarstva(Karska 1958:309). SNEMANJA NABLEDU IN NJEGOVI OKOLICI Prvo snemanje je Linjova izvedla na samem Bledu. Ravnala se je namrec po nasvetu gospe Jenko: »Pomaga vam lahko samo duhovnik. Pri nas je mlad kaplan, ki je zelo blizu ljudem in je med njimi tudi zelo priljubljen. Treba pa je, da bi tudi stari župnik pozitivno sprejel vašo zamisel in vam pomagal. Oba bi bilo dobro obiskati.« (Linjova 1958:316.) In tako je tudi storila. S Terezino Jenko je obiskala oba duhovnika in od obeh dobiladovoljenjezasnemanje.ŠeposebejjebilvpomocmladikaplanFranZabret,7 kise je Linjovi zeloprikupil: »Mladi kaplan se je izkazal kot razgledan clovek, ki se razume na glasbo. Zelo ga je zanimala zgradba ruske ljudske pesmi v primerjavi s slovensko. Slovenci, kot on pravi, ne morejo peti drugace kot harmonicno. /…/ Ka­plan je govoril premišljeno in iskreno, njegov obraz je bil bister in odkrit. V necem je spominjal na naše semenišcnike; morda s svojimi preprostimi odlocnimi gibi in glasnim govorjenjem. Vendar na njegovem obrazu je tudi nekaj posebnega, pametnega in dobrega. Obljubil je, da bo zbral nekaj ljudi, delavcev, ki bodo zapeli pesmi.« (Linjova 1958: 316.) Govoricaotem,dasoprišliRusi,kisnemajokranjskepesmi,sejehitrorazširilain številniljudjesohoteliLinjovipomagatissvojimpetjem.Središcenjenegazbirateljske­gadelajebilBledzbližnjookolico,kjerjepredvsemspomocjoduhovnikaF. Zabreta posnelanajvecpesmi. ZBledapajeodhajalatudivokolico. (Karska1958:309.) NapodlagizbranihpodatkovjebilomogoceugotovitinaslednjasnemanjaLinjove na Bledu in v njegovi okolici: 1) snemanjevecglasnegamoškegapetjaželezniškihdelavcev,Bled; 2) snemanjecerkvenihpesmivizvedbi»dekliškegazbora«,BrezjenaGor.; 3) snemanje treh sester Ulcar, pd. Rogacevih, Bled; 4) poskussnemanjaskupineuslužbencevpriRiklijevihkopelih,Bled; 5) snemanje družine Sernec, Bled; 6) ponovnosnemanjedružineSernec,vasPoljšicavokoliciBleda. 7 Karska (1958: 320) v opombi navaja naslednje podatke: Fran Zabret, duhovnik, roj. 1885, 1913kaplannaBledu,posmrtistarejšegažupnikaIvanaOblakaleta1933jenasledilžupni­jo. Linjova je želela prve posnetke narediti v dvorani, ki je pripadala cerkvi, za kar jebilotrebadobitidovoljenježupnikaJanezaOblaka.Tapaseje,ponjenihbesedah, »izkazal kot clovek popolnoma drugacne narave, drugacnega znacaja, z drugacnimi tendencami; bil je vecji individualist kot njegov pomocni« (Linjova1958:316).Toda uporabo dvorane je dovolil in celo obljubil,da pride poslušat snemanje pesmi. Svoje prvo snemanje na Bledu, moško petje železniških delavcev, je Linjova opisala precej podrobno: »Delavci z železnice, kakih osem ljudi, prebivalci okoliških vasi, ki jih je povabil mladi kaplan, so prišli na dolocen vecer, pozno, okoli devete ure zvecer, potem ko so koncali svoje delo. Bili so utrujeni in predvsem so se morali okrepcati s kozarcem vina. Prisotna sta bila tudi oba duhovnika. Mladi kaplan je bil še posebej aktiven, vcasih je celo pel z njimi. Zdelo se mi je, da so pesmi, ki smo jih posneli, po svoji zgradbi pod mocnim vplivom cerkvenega petja. Zlasti v nizkih glasovih, ki v vseh pesmih po­navljajo iste poteze, kadence, subdominante in dominante. Toda zgornji glasovi so dajali vcasih zanimive ‘podtone’. Pevci so bili energicni ljudje, z mocnim dihom in peli so tako glasno, da je bilo treba fonograf odstaviti kaka dva lakta8 in pol od njih. Fonograf so sprejeli popolnoma preprosto in samo to jih je skrbelo, da bi dobro zapeli.« (Linjova 1958: 317.) Izkasnejšihdopisovjemogocerazbrati,dajenatemsnemanjusodelovalodevetmoških pevcev,železniškihdelavcev,polegnjihpatudidvedekleti. (A-ISNm1956,št.285c.) Karskanavaja,dajebilonatemsnemanjuzapisanih917pesmi. (Karska1958:309.) O svojem drugem snemanju in potovanju na Brezje je Linjova precej redkobe­sedna.Poroca le: »Potem smo odpotovali na Brezje, kraj, kamor se stekajo romarji v Marijino cerkev. Tam sem posnela duhovne pesmi.« (Linjova 1958: 317.) Karska pa dodaja,dajebiloenoodpotovanjLinjovetudi»v samostansko vas Brezje ali, kot pravi sama zbirateljica, ‘Slovenski Lurd’, kjer je zapisala deset duhovnih pesmi v izvedbi dekliškega zbora« (Karska 1958: 309). Veliko bolj pa se Linjova razpiše o svojem naslednjem snemanju sester Ulcar, pd. Rogacevih. »Cez nekaj dni sem snemala na Bledu tri sestre z Recice: prva Katarina Ulcar, najstarejša, stara kakih 60 let, neporocena, druga Marija Potocnik, z dekliškim priimkom Ulcar, živi na Recici, stara 50 let, in tretja Jera Ru­ 8 Vruskem izvirniku jenaveden »aršin«, ki znaša približno0,71 metra. 9 Linjova in Karska vecinoma uporabljata izraz »zapisati« ali »zapis«, zato ni povsem jasno, aligrezazvocni zapis (posnetek) ali tudi za rokopisni zapis besedil pesmi. pert, rojena Ulcar, stara 45 let, porocena v vasi Bohinjska Bela. Starejša je še posebej muzikalna. O njej je govorila njena mama: ‘no, ta bo pela do groba’. Zelo je ponosna na muzikalnost svoje družine. Pesmi se je naucila od svoje matere, odlicne pevke. Sestre, ki jih je življenje locilo, že trideset let ne pojejo vec skupaj, toda pomnijo vse pesmi. Posnela sem njihove pesmi dvakrat. Hotele so peti skupaj in se tako bolje spomniti pesmi. Vprašala sem Katro ali pozna note, ker je pela v cerkvi. Odgo­vorila je: ‘ne, druge poznajo, jaz pa ne; ampak to mi tudi ni potrebno. Šele zdaj so se ljudje naucili not in mislijo, da so pevci. Peti iz duše, od znotraj’, je pokazala, ‘pa ne znajo.’ Katra je pametna, samozavestna, mirna in zna opazovati. Živi sama v ocetovi hiši. K njej pogosto prihaja brat, ki je njena nesreca: pije in jo muci. Drugi, dober brat, je v Ameriki; tam se je porocil in postal bogat.« (Linjova 1958: 317.) Številazapisanihpesmistegasnemanjanaosnovidostopnegagradivanibilomogoce ugotoviti. PoskussnemanjaskupineuslužbencevpriRiklijevihkopelihjebilneuspešen,zato Linjovanjihovegapetjaverjetnosplohniposnela.OtemLinjovapiše:»Poskušala je peti skupina uslužbencev pri Riklijevih kopelih. Po rodu so bili prav tako z Recice in sorodniki treh sester. Toda petje jim ni šlo, tudi sami so bili nezadovoljni.« (Linjova 1958: 317) Zato pa so ti uslužbenci k Linjovi pripeljali družino Sernec, ki je slovela po do-brem petju. Bili so iz bližnje vasi Poljšica, kake tri kilometre od Recice. Linjova jih je posnela karv svoji sobi na Bledu: »Nekoc zvecer so prišli in posnela sem njihove pesmi v naši majhni sobi. Bili so štirje: dva brata, stara 60 in 48 let, sestra 76 let in mlada necakinja. Njihove izvedbe pesmi so bile zelo izvirne. Peli so pesmi, ki so jih znali tudi drugi. Necakinja je imela cudovit kontraalt, starka je pela drugi glas, en brat bas (‘basec’), mlajši brat pa visoki tenor.« (Linjova 1958: 318.) Tudi stega snemanjanibilomogoce ugotoviti števila zapisanih pesmi. VerjetnojeLinjovipetjedružineSerneczelougajalo,sajsejenaslednjicodpravila snemat k njim domov. »Drugic sem snemala njihove pesmi pri njih, v vasi Poljšica. Živijo v veliki, solidni hiši. Toda vso družino smo dobili na polju pri delu, ki so ga prekinili, da bi nam zapeli.” (Linjova 1958: 318). Koliko pesmi in katere je Linjova tokratzapisala, tudi ni znano. SsnemanjljudskihpesminaBleduinokolicisejepolegposnetkovohranilotudi nekaj zapisov besedil pesmi. Karska navaja, da vsi zapisi niso narejeni z isto pisavo, zatodomneva,dajeLinjoviprizapisovanjupomagalkaplanF. Zabret,mordatudiše kdo iz družine Jenkovih. Samo majhen zvežcic z osemnajstimi besedili pesmi, ki so napisanaznegotovopisavoinvsebujejovecjeslovnicnenapake,navajanamisel, da jih je morda napisala ena od treh sester z Recice, najverjetneje šestdesetletna Katra Ulcar. (Karska 1958: 309.) SNEMANJAVBELI KRAJINI GledenaštevilozapisanegagradivajebilopomembnotudipotovanjeLinjovevBelo krajino.Vsvojemporocilujeprecejpodrobnoopisalapopotovanje,vtiseotejpokrajini inoživljenjuljudi.Šeposebejsojoprevzeleživljenjskeusodeljudi,kisozaraditežkih razmerodšlizazaslužkomvAmeriko.Veckratopišetrpljenježena,kisoostaledoma same, vendar pa precej skromno poroca o svojem delu in samih snemanjih. Na to potovanje se je Linjova odpravila na pobudo nekaterih znancev iz Bele krajine,zlastiIvanaRakovca,mladegapoštnegauradnika,skaterimsejeseznanilav Ljubljani. Linjova na kratko opiše svojo pot do Bele krajine: »Iz Ljubljane smo prispeli po železnici do postaje Rudolfsvert,10 od tam pa smo se šest ur vozili v poštni kociji do Crnomlja. Tam sem se sezna­nila z zelo simpaticno uciteljico ljudske šole iz vasi Vinica, Leopoldino Bavdek. Tudi ona je rada pela ljudske pesmi Kranjske in zbirala starinske vezenine. Takoj sva našli skupno zanimanje.« (Linjova 1958: 318.) Zaradiskopihpodatkovopotekuzbiranjav Belikrajinijebilo mogocelegrobo oceniti snemanja Linjove.Tako lahko razdelimo snemanja na dva dela: 1) snemanjevVinici(alivCrnomlju); 2) snemanjevAdlešicih. Po zapisih Linjove je prvo snemanje v Beli krajini potekalo vVinici, kjer sta ga pripravilaLeopoldinaBavdekinFranjoLovšin.IzporocilaLinjovelahkorazberemo, da so se po prihodu v Crnomelj in s seznanitvijo z Bavdkovo kmalu odpravili naprej vVinico. »Skupaj z njo smo se odpravili, potem ko smo najeli njej znanega izvošc­ka, v Vinico, kjer živi starejši ucitelj Franjo Lovšin, energicen, nadarjen 10 Novo mesto. clovek, ki je priljubljen med ljudmi. Po njihovi zaslugi in z njihovo po­ mocjo sem posnela kakih 30 pesmi.« (Linjova 1958: 318.) Bavdkova se prvega snemanja spominja drugace: »Leta 1913 v mesecu septembru me je poštar g. Otonicar, ki je že dol-go pokojni, poklical v Crnomelj, ceš da se je pripeljala tja neka ruska folkloristinja, da bi fonografirala naše pesmi, pa ji ne zna nihce nicesar pomagati. Sedla sem na kolo in se odpeljala v mraku v Crnomelj, kamor se je peljal z menoj moj brat Stanko, ki je še danes živ. Gospa Lineva je ložirala v hotelu Lackner, kamor sva z bratom pripeljala družbo mladih ljudi, pevcev, ki sva jih nabrala po mestu in smo skupno zapeli vec pesmi, ki jih je gospa fonografirala.« (A-ISN m 1956, št. 183.) V kasnejšem popisu ohranjenega zvocnega gradiva Linjove na Slovenskem sta pri navedbi krajev snemanja v Beli krajini ponovno navedena le kraja Vinica in Adlešici (Vrcon2000),medtemkoporocilovLetopisuSAZU zaleto1956navajazaprizorišce snemanja vse tri kraje: Crnomelj, Vinica in Adlešici (Letopis 1958: 141). NaslednjikrajsnemanjajebilazagotovovasAdlešici,podrobnostipasospetprecej nejasne. Linjova poroca, da je v Vinici spoznala mladega pravnika Jura Adlešica, ki jo je spremljal v njegovo rodno vas Adlešici in tam organiziral snemanje. Linjova se tega na kratko spominja: »V isti vasi sem srecala dr. Adlešica, ki je bil po rodu iz vasi Adlešici in on je nenavadno hitro in energicno pripravil tam snemanje, zbral veliko skupino mladine, najprej deklet, potem pa še fantov.«(Linjova 1958: 318.) Bavdkova sesnemanjavAdlešicihspominjadrugace:»Dru-go jutro sem peljala gospo v Adlešice k župniku Leopoldina Bavdek se v svojem Šašlju, ki je bil priznan in spoštovan folklorist. pismu iz leta 1956 (A-ISN m Pozval je v župnišce veliko deklet, ki so zapele 1956, št. 183) razen omenjenih dosti pesmi, med njimi tudi Krésnice, ako se morda navedkovnespominjadrugihpo­ne motim.« (A-ISN m 1956, št. 183.) O številu drobnosti s snemanj. Zapomnila posnetih pesmi in njihovi vsebini ni bilo mogoce si je le še pripetljaj, ko zjutraj v dobiti nobenih podatkov. Adlešicih ni šlo vse po pred­ Verjetno je, da se L. Bavdkova ni vec dobro videnemnacrtu,dajeLinjova spominjaladavnegasnemanjaLinjove,šeposebej, pripomnila z ruskim izrekom, da je vsak zacetek težak. Z Linjovo kerjetudikasnejepomagalarazlicnimraziskoval­naj bi se Bavdkova sporazume­ cempriraziskavahljudskeglasbeindrugeljudske vala v rušcini, kar jo je stalo kulturevBelikrajini.Nenavadnojenamrec,dane veliko truda, saj nemško Linjova omenja Jura Adlešica, za katerega tudi iz drugih ni govorila. virov zagotovo vemo, da je pomagal Linjovi pri snemanjih v Beli krajini. Zatorej je morda bolje zaupati zapiskom Linjove, kjer pa je tudi obcasno zaslediti nejasnosti in manjše napake. ŠTEVILO POSNETKOV LINJOVE NA KRANJSKEM Natancnega števila zvocnih posnetkov, ki jih je naredila Linjova v Sloveniji, ni lahko navesti. Iz popisa zbirk zvocnega arhiva v St. Peterburgu iz leta 1936 (Magid 1936) razberemo, da je zbirka posnetkov Linjove iz leta 1913 dobila inventarno številko 64. Kot kraj snemanja je zapisana Avstro-Ogrska, v oklepaju pa je natancneje navedeno »JužniSlovani«.Kotetnicnaskupina,kijiposnetkipripadajo,jezapisano:»Slovenci in Hrvati«, pod vsebino posnetkov pa: »pesmi kmetov« (v nemškem prevodu »Bau­ernlieder«)in»duhovniverzi«.PodosedajznanihpodatkihLinjovaninikolisnemala ljudskihpesminaHrvaškem,ampakjemedsnemanjivBelikrajinizapisalatudinekaj pesmi v hrvaškem ali srbskem jeziku, ki so jih zapeli Belokranjci. Vprašanje glede zapisovpesmiizBelekrajine,kinisovslovenšcini,sejevkasnejšihdopisihvelikokrat pojavilo, saj si v Rusiji niso znali pojasniti, zakaj so nekatere pesmi iz Slovenije v tujemjeziku.Sklepamolahkotorej,dajebilovBelikrajiniposnetihvsajdevetvaljev s takšnimi pesmimi, saj so bili leta 1936 še ohranjeni. Skupno število valjev v zbirki je 116, posneti pa naj bi bili leta 1912. V seznamu ob tej zbirki je naknadno z roko pripisano, da najbibili v zbirki tudi posnetki Slovakov. Vnadaljevanjutegapopisajerazvršcenozvocnogradivotudipoposnetihetnicnih skupinah.PodoznakoSlovencilahkopreberemo:(107)1912/64(107),karpomeni,da jebiloposnetih107valjevleta1912insenahajajovzbirkišt.64.Izdrugihletinzbirk nislovenskihposnetkov,zatojeskupnoštevilovaljev107.PriHrvatihjezapisano(9) 1912/64 (9), torej so bili ti valji posneti istega leta kot slovenski in se nahajajo v isti zbirki.SkupnoštevilovaljevSlovencevinHrvatovšteje107+9=116,karjecelotno številovaljevvtejzbirki.VpopisunisonikjeromenjeniposnetkiizSlovaške.Podobno lahkougotovimotudiiztistegadelapopisaarhiva,kijeurejenpozbirateljih.ZaJ.E. Linjovoberemo:(593)Rusi1897–1901/62(296),1900/67(12),1903/65(5),1910/63 (112), Ukrajinci 1903/65 (42), Slovenci, Hrvati 1912/64 (116). Omenjenipopisjesicerprecejnatancenindobrosestavljen,vendarocitnovsebuje nekajnapak.VsekakorjenapacnaletnicasnemanjanaSlovenskem,sajjebilaLinjova na Kranjskem leta 1913 in ne 1912. Tudi skupno število posnetkov pri Linjovi se ne ujema,sajjevsotavseh njenihposnetkov583 inne593;od tega jeruskihposnetkov skupaj 425. Zapisani podatki torej niso povsem tocni. ZanimivojeprimerjatitudišteviloposnetkovLinjove,kijihnavajajorazneenci­klopedije:540pesmiizVelikeRusije,120izUkrajinein120izSlovenijeinHrvaške (primerjaj Muzicka ... 1963: 109, Bol’šaja ... 1954: 144), skupaj torej 780 pesmi. Vidimolahko,tudiceupoštevamozaokroževanje,daseštevilkeneujemajostistimi, ki so podane v omenjenem popisu. Odstopanja so sicer lahko nastala zaradi razlicne interpretacijeposnetkov,sajvenciklopedijahnavajajoposnetkepesmi,medtemkoje v popisu navedeno število valjev. Presenetljivo pa je podobna številka slovenskih in hrvaški posnetkov, saj je vpopisu zapisano 116,v navedenih enciklopedijah pa 120. Iz rokopisnega porocila Linjove in clanka Karske lahko ugotovimo naslednje okvirno število zapisov iz Kranjske: bled in okolica Kraj Št. pesmi 1 Snemanje železniških delavcev Bled 17 2 Snemanje duhovnih pesmi v izvedbi Brezje 10 »dekliškega zbora« 3 Snemanje treh sester Ulcar Bled ni znano 4 Poskus snemanja skupine uslužbencev Bled 0 pri Riklijevih kopelih 5 Snemanje glasbene družine Sernec Bled ni znano 6 Ponovno snemanje družine Sernec Poljšica ni znano Skupaj na Bledu in okolici 27 bela krajina 7 Snemanje v Vinici Vinica 30 8 Snemanje v Adlešicih Adlešici ni znano Skupaj v Beli krajini 30 Iz preglednice sledi, da je Linjova na Kranjskem zapisala skupaj vsaj 57 pesmi (27 + 30). Sklepamo, da je bilo zapisov vsekakor vec, saj v to število niso vkljuceni posnetki sester Ulcar in družine Sernec. Število le-teh ni povsem znano, vendar jih je Linjova zagotovo naredila, saj so se nekateri izmed njih ohranili do danes. Prav tako v to vsoto niso všteti posnetki s snemanja v Adlešicih, katerih število prav tako ni znano. Postavlja se vprašanje, ali je bilo na Kranjskem posneto vseh 116 valjev, ki jih omenja popis, ali pa so v tej zbirki morda tudi posnetki iz Slovaške? Leta 1952 objavljena monografija o Linjovi sicer omenja tudi to obdobje raziskovalke, vendar precej nejasno. »Leta 1913 je Linjova na lastno pobudo odpotovala v Galicijo, Ceško­slovaško in zraven ležece slovanske dežele. Interes za pesemsko umetnost zahodnih Slovanov se je rodil pri Linjovi verjetno že leta 1909, ko je bila na Dunaju na mednarodnem glasbenem kongresu. Ko se je leta 1913 Linjova znašla v tistih krajih, je mimogrede s fonografom posnela ljudske pesmi zahodnih Slovanov v zborovski izvedbi, pretežno v šolskem štiriglasju zborovskega stila, ki se je uvajalo v ljudsko petje v Avstriji. Iz te zbirke Linjove se je ohranilo v zvocnem arhivu 116 valjev.« (Novikova 1952: 137.) Iz povedanega bi lahko zakljucili, da v zbirki ni le gradivo iz Kranjske, temvec tudi drugihSlovanov.VendarpavmonografijitakojzatemnavajabesedeLinjove:»Linjova piše: ‘Nepopolni trije meseci, ki sem jih tam preživelaso bili prekratki za posebno razi­skavo nove dežele maloznanega jezika’(iz: Potovanje poleti 1913, arhiv Linjove, mapa neurejenega gradiva.)« (Novikova 1952: 138.) Navedek se ocitno nanaša na bivanje Linjove na Kranjskem,vendaravtoricabiografijeopozarja,da dajejo ohranjeni posamezni listi in notes Linjove nažalostzelonepopolnopredstavootemobdobju. PobesedahNovikovesozapiskinarejeniocitnona hitro, na raznih košckih papirja, z zelo necitljivo pisavo,mordamedsamimpotovanjem.Polegtega se je ohranil samo njihov manjši del. Novikova nadalje poroca, da se med arhivskimi papirji na­haja tudi manjši zvezcic z naslovom »Slovaške pesmi(Crnjaki)«.Nekajnotnihlistovtegazvezka jeizpisanos svincnikominverjetnopredstavljajo zacetke »razšifriranja« (transkribiranja) njenih zvocnih zapisov. (Novikova 1952: 138.) Precej podrobnejšo sliko o zbranem gra­divu navaja nekaj let kasneje v svojem clanku Karska: »Posebno zanimiva so južnoslovanska dela Linjove. Dvainštirideset fonografskih po­snetkov slovenskih ljudskih pesmi in osem posnetkov hrvaških ljudskih pesmi nam skoraj v vseh primerih ohranja tudi melo­dije pesmi in znacilnosti njihove zborovske izvedbe. V rokopisnem arhivu Linjove se je ohranilo 73 besedil teh pesmi (od tega 50 slovenskih in 23 hrvaških), ki so jih ocitno zapisali prostovoljni pomocniki zbirateljice na terenu.« (Karska 1958: 308.) Karska se je v preucevanje popotovanja Linjove na Kranjsko precej poglobila, poleg tega pa je poznalatudirokopisniosnutekpredavanjaLinjove o bivanju pri nas, ki je bil Novikovi verjetno neznan. Žal pa Karska navaja le tisto gradivo,kisejedoleta1958ohranilo,innevsega,karjeLinjovazapisala.Vsekakorpa je tega gradiva precej manj, kot je navedeno v popisu leta 1936. Morda je bilo v popis leta 1936 res pomotoma med slovensko in hrvaško vkljuceno tudi gradivo iz Slovaške ali pa so se nekateri vošceni valji med 2. svetovno vojno izgubili in poškodovali. Vec o tem bo verjetno mogoce izvedeti šele ob natancnem pregledu izvirne zvocne zbirke Linjove iz leta 1913 in vse pripadajoce dokumentacije. USODA ZBIRKE Zbirateljska popotovanja Linjove po Sloveniji in zvocna snemanja ljudskih pesmi so precej dobro dokumentirana,sajsejeohranilnepopolnrokopi­sniosnutekreferata»Potovanje na Kranjsko poleti 1913«, ki ga je Linjova predstavila 29. novembra 1913 v Etnografskem odseku Ruskega geograf­skega društva v St. Peterburgu, nato pa še 28. januarja 1914 na zasedanju glasbeno-etnografske komisijeEtnografskegaodsekaDruštvaljubiteljev prirodoslovja, antropologije in etnografije pri Moskovski univerzi (Karska 1958: 308). Karska navaja, da je Linjova na 40 straneh formata majh­nega notesa poljudno in slikovito, z njej lastnim literarnim okusom, orisala Kranjsko takšno, kot se ji je pokazala poleti 1913. Clanek Linjove je živetnografsko-literarni oris, dragocen predvsem zato, ker je v njem osvetljeno njeno zbirateljsko delo na Kranjskem. Vnjem je podano tudi precej podatkov o takratnem kulturnem življenju na Kranjskem, na slikovit nacin pa so predstavljene tudi naravne lepote dežele in vsakdanjik življenja Slovencev. (Karska 1958: 312.) Rokopisno bese­ dilo referata se žal nenadoma konca na koncu 40. strani; zadnje strani predavanja so ocitno izgubljene. Zadnji odstavek ohranjenega rokopisa se zacne že z novo temo: »Zdaj pa povem nekaj besed o zapisovanju vseh narodov Avstrije.« (Linjova 1958: 318.) Zato izgubljeni del rokopisa najverjetneje ni vseboval novih podatkov o snemanjih Linjove v Sloveniji. Tudi iz ohranjenegavabilanapredavanjelahko sklepamo, damanjkajocih strani ni veliko,mordacelosamoena.Vabilojenamrecvsebovalotudikratekpotekpredavanjav oblikivsebinskihtock.Iznjihlahkorazberemo,dasejepredavanjezakljuciloznaslednjimi tremi tockami: seznanitev znekaterimi zbiratelji pesmi, organizacijapopisa vAvstriji in sklep.(Karska1958:312.)Takojeruskastrokovnajavnostlahkožezelokmaluizvedela opotovanjihinsnemanjihLinjovenaKranjskem.OtempišetudiLinjovasama: »Nepolni trije meseci, ki sem jih tam preživela, so bili prekratki za po­sebno raziskavo nove dežele maloznanega jezika. Toda doloceni vtisi, ki sem jih doživela in nekatere strani življenja so tako zanimive, da smatram za svojo moralno dolžnost, da jih posredujem in povem o tem, kar sem videla in izvedela.« (Potovanjepoleti1913,arhivLinjove,mapa neurejenega gradiva, navedenopo: Novikova 1952: 138.) Kje in kako so bili shranjeni vošceni valji Linjove pred letom 1930, ni povsem jasno,vsekakorpasejeokolileta1930celotnazvocnazbirkanahajalavmoskovskem Centralnemmuzejunarodopisja,odkateregajojemedleti1931in1935prevzelnovo-ustanovljeniFonogramskiarhivFolklornesekcijeInštitutazaantropologijo,etnografijo inarheologijoAkademijeznanostiSovjetskezveze.VodjaFonogramskegaarhivaE.V. Gippiusvclankuleta1936,kimujedodanpopisvsehzvocnihzbirk,poroca,dajebila prevzetazbirkav»neverjetno zanemarjenem stanju, pomešana z nedokumentiranimi in razbitimi valji vseh mogocih drugih zbirk« (Gippius1936:406),polegtegapajebila tudi slabo popisana in dokumentirana ter ni imela priloženih besedil posnetih pesmi. Zvocna zbirka sicer obsega »593 valjev s posnetki Rusov, Ukrajincev, Slovencev in Hrvatov«.Doleta1935jebila»zelo dragocena fonoteka Linjove« podrobnopopisana in urejena, nedokumentiranih je ostalo samo še okoli 20 valjev izmed 593. Gippius tudi navaja, da je leta 1934 našel pri sorodnici Linjove v okolici Moskve rokopisno gradivo,kijevsebovaloskorajvserokopisnezapisebesedilpesmiznjenihpotovanj, ki so manjkali v arhivu Linjove v knjižnici Državnega konzervatorija v Moskvi. Iz njene bogate zvocne zbirke, »najvecje in najbolj resne zbirke predrevolucionarnih zapisov ruskih kmeckih pesmi«, jebilodoleta1935objavljenihle47zapisov,ceprav jih je »zapisala okoli tisoc« (Gippius 1936: 406). V priloženem popisu je navedeno, da je Linjova posnela 107 valjev s slovenskimi in 9 s hrvaških pesmimi, ki jih sedaj hranijov arhivu. VRusiji sopodrobneje o slovenski epizodiv življenjuJ. E. Linjove zvedeli leta 1958,kojeT. S.KarskaobjavilaclanekO potovanju J. E. Linjove na Kranjsko poleti 1913. Ob pripravi tega clanka je slovenska strokovna javnost prvic tudi izvedela za ohranjene zvocne posnetke ljudskih pesmi s Kranjske, ki jih je posnela Linjova, saj soseKarskainsodelavciInštitutaruskeliteraturePuškinskidomAkademijeznanosti ZSSR obrnili na SAZU za pomoc pri pripravi clanka. Iz ohranjenih dopisov lahko o zapisanem gradivu Linjove na Kranjskem izvemo veliko, zato bom v nadaljevanju sodelovanje podrobneje predstavil. 6. julija 1956 je vodja Sekcije za ljudsko ustvarjalnost Inštituta ruske literature Puškinski dom Akademije znanosti ZSSR, prof. M. O. Skripilj, poslal predsedniku SAZU pismo,v kateremsenanj obracas prošnjo zapomoc pri zbiranju informacij o snemanjih Linjove na Kranjskem leta 1913.Vpismu je poudaril, dapripada »pomembno mesto v zapušcini Linjove /…/ posnetkom slovenskih in hrvaških pesmi, narejenih poleti 1913, ko je zbirateljica živela na Ble­du; v vasi Bled in okolici (Brezje, Recica, Poljšica) in v nekaterih vaseh Hrvaške (Crnomelj, Vinica, Adlešici) je posnela na fonograf okoli 100 pesmi, ki jih hranijo v zvocnem arhivu Puškinskega doma« in prosi, »da nam pomagate vzpostaviti stik z ustreznimi specialisti za razjasnitev naslednjih vprašanj« (A-ISNm 1952–56, št.181). Predvsem so želeli vedeti: 1. Ali je bila pot in zbirateljska dejavnost Linjove po Sloveniji in Hrvaški leta 1913 opisana v slovenskem in hrvaškem tisku? 2. Ali so v slovenski in hrvaški kulturni zgodovini, sploh pa v folkloristiki, znana imenazbirateljevljudskeustvarjalnosti:»duhovnikov Janeza Oblaka in Franciška Zabreta, poštnega uradnika Ivana Rakovica, uciteljice Leopoldine Bavdek, ucitelja Franja Lovšina, dr. Adlešica, Mateja Hubada, Ljudevita Vjenka«? 3. Alisovslovenskiinhrvaški folkloristikiznaniljudskipevci–trisestreRogaceve iz Recice in družina »Serna«? Pismo je predsedstvo SAZU posredovalo Inštitutu za slovensko narodopisje, ki je že 24. julija 1956 pisal Leopoldini Bavdek. Kot eni redkih še živecih oseb, ki je osebnosodelovala pri snemanjih Linjove, so ji pisali: »Na Vas se obracamo s prošnjo, da bi nam kaj povedali, kako in kje ste se seznanili z zbirateljico Linevo, kakšen je bil Vaš delež ali pomoc pri njenem zbiranju, in podobno. Dragocen utegne biti vsak osebni spomin na delo ruske folkloristinje pri nas v Sloveniji.« (A-ISN m 1956, št. 179.) Bavdkova je na pismo hitro odgovorila in 30. julija 1956 poslala pismo s svojimi spomini na snemanja Linjove, na koncu katerega piše: »Napisala sem vse, kar sem mogla.« oz. vse, cesar se je lahko spomnila (A-ISN m 1956, št. 183). V pismu med drugimomenjatudi,daji»je znano, da so gospe padle vse fonografske plošce na tla, ko je prispela domov, in so se razbile.« Od koga je to izvedela, pa se ne spominja. Predstojnik inštituta Ivan Grafenauer11 je v dopisu z dne 31. julija 1956 že odgovoril vLeningrad M.O.Skripilju in uvodoma napisal: »Vaše pismo z dne 6 t.m. nas je veselo presenetilo. Priznati moramo, 11 Navsehdopisih,kisoprišlialibiliodposlanizinštituta,jenaslovnikalipodpisnikpredstojnik inštituta Ivan Grafenauer. Starejši sodelavciISN se spominjajo, da je takrat vecino dopisov sprejelinpripravilNikoKuret,kijevtistemcasuvodilstrokovnodelonainštitutuinskrbel za dopisovanje,predstojnikGrafenauer pa je dopise navadno le podpisoval. da nam je bilo neznano zbirateljsko delo Je. E. Lineve v naši domovini. Njeno gradivo brez dvoma prva zvocna registracija naših ljudskih pesmi. Kar imamo ohranjenega, je vse šele iz let po prvi svetovni vojski!« (A­ISN m 1956,št. 181). Nenavadno je, da se Grafenauer ni spomnil na posnetke Jura Adlešica iz Bele kra­jine leta 1914, ki so le malo mlajši kot posnetki Linjove, saj je ravno on leta 1918 pisal zapisnik seje OSNP, kjer so omenjeni tudi ti posnetki. Verjetno je tudi ta dopis pripravil Kuret, ki posnetkov iz Bele krajine ni dobro poznal, Grafenauer pa dopisa pred podpisom ni skrbno prebral. O tem prica tudi letno porocilo o dejavnosti ISN za leti 1956 in 1957, kjer je opisano zaceto sodelovanje s Puškinskim domom in so navedeniosnovnipodatkioposnetkihLinjovenaKranjskemleta1913.Vporociluje tudi navedeno: »Mislili smo, da so najstarejši ohranjeni zvocni zapisi naših ljudskih pesmi na valarjih, ki jih je posnel rajni dr. Stanko Vurnik in jih hrani Etnografski muzej v Ljubljani« (Letopis 1958: 140). Avtor porocila je najverjetneje Kuret, ki je na podlagi Vurnikovega clanka z naslovom Kr. etnografski muzej v Ljubljani, njega zgodovina, delo, nacrti in potrebe iz leta 1927 (Vurnik 1926/27) napacno sklepal, da so bili posnetki v Beli krajini narejeni šele po 1. svetovni vojni in da jih je naredil sodelavec muzeja. V odgovor na postavljena vprašanja Grafenauer sporoca, da »pregled casopisja leta 1913 ni dal nobenega uspeha, tako da je verjetno, da bivanje Lineve v Sloveniji ni bilo zabeleženo«, v nadaljevanju pa navede podatke o vseh osebah, s katerimi je Linjova prišla vstik in po katerih sprašujejo. Nakoncu pisma je dodana šeprošnja: »Ce bi bili pri Vas tako ljubeznivi in velikodušni, da bi nam za našo in-terno uporabo presneli s fonografskih valjarjev na magnetofonski trak pesmi J. E. Lineve. Samo tako bi bilo naše sodelovanje lahko res popol-no, ker bi Vam poleg podatkov, ki so z nabranim pesemskim gradivom pravzaprav le v zunanji zvezi, nudili lahko še vsa mogoca pojasnila, ki jih boste pri preucevanju in eventualni publikaciji zapisov potrebovali: tekstno-filološka pojasnila, glasbeno-primerjalna, itn. /…/ Seveda smo pripravljeni vsak cas na protiusluge. Le brez skrbi povejte, kaj bi od nas želeli!« (A-ISN m1956, št. 181.) Zaceto dopisovanje je tako z obeh strani obetalo plodno sodelovanje pri preu-cevanjuposnetegagradivaLinjovevSloveniji.Todokazujetudiodgovornaposlane podatkezdne8.oktobra1956,vkateremseSkripiljzahvaljujezahiterodgovorinza »velikodelo«,kijebilopotrebnozaodgovorenazastavljenavprašanja.Vnadaljevanju zžalostjopriznava,davsvojiknjižnicinimajoslovenskihetnografskihinfolkloristic­nihpublikacij,kisobilenavedenevprejšnjempismu,nitiSlovenskegabiografskega leksikona, kjer bi lahko izvedeli vec o posameznikih, ki so sodelovali pri snemanjih LinjovenaKranjskem.Zatovljudnoprosijozatepodatke.Gledezvocnihpresnetkov pa piše: »Sedaj išcemo možnosti, da bi vam poslali nekaj zvocnih kopij s posnetki Linjove, ceprav nismo prepricani, da vas bodo zadovoljili, ker so posnetki stari in narejeni tehnicno nepopolno.« V nadaljevanju predlaga, naj v primeru »službenega potovanja vašega sodelavca (folklorista, etnomuzikologa) v Leningrad« le-ta obišce tudi njihov arhiv in se »podrobno seznani s celotnim fonogramskim in rokopisnim arhivom Linjove, ki je pri nas, da bi ga skupaj objavili«. (A-ISN m 1956, št. 285a.) Natadopis,kipredlagaobsežnejšesodelovanjeinskupnoraziskovanje,znašestrani ni bilo odgovora. Zato je iz Leningrada cez nekaj casa prišlo novo pismo, poslano verjetno novembra leta 1956, kjer Skripiljsporoca: »Pošiljamo vam 6 kopij fonografskih posnetkov slovanskih pesmi, na­rejenih leta 1913 s strani ruske zbirateljice Linjove na Kranjskem, ki se hranijo v zvocnem arhivu Inštituta ruske literature Puškinski dom Akademije znanosti ZSSR. Naredili smo kopije posnetkov, ki so se nam zdeli najbolj zanimivi. Prilagamo tudi besedila iz rokopisnega arhiva Linjove, ki smo jih reproducirali v tisti obliki in z mogocimi napakami, kot so bili narejeni v zvezkih zbirateljice.12 Na žalost zvocne kopije ne bodo najbolje zvenele, ker je to pogojeno s kakovostjo fonogramov.« (A-ISN m 1956, št. 285b) Na koncu ponovi prošnjo, izreceno že v prejšnjem pismu, za biografske podatke o nekaterih ljudeh, ki so pomagali pri snemanju Linjove naKranjskem. Odgovoratudinatopismoverjetnonibilo,zISNpasoposlalibiltenGlasnik,v kateremjebilaopisanaglavnadejavnostinštituta.Zaposlanopublikacijosejezahvalil V.E.Gusevvdopisuzdne30.marca1957inprosilzabibliografskepodatke,zakatere je že veckrat prosil pokojni prof. Skripilj. Pripisal je tudi glede poslanih presnetkov valjev Linjove iz leta 1913: »Novembra 1956 smo vam na vašo prošnjo poslali na naslov vašega inštituta nekaj kopij zvocnih posnetkov slovenskih pesmi, narejenih 1913 s strani Linjove. Zelo nas zanima vaše mnenje o teh posnetkih.« (A-ISN m 1957, št. 12 Vprilogi poslana besedila pesmi imajo uvodoma napisan naslov: »Pesmi, ki jih je zapisala Linjova leta 1913 v vasi Bled v izvedbi moškega zbora (9 delavcev na železnici in dve dekle-ti). Kopije s fonografskih valjev.« Pri vsakipesmije navedenaštevilka valja,zravenpa tudi arhivskaoznaka,sestavljenaizIRLI,RVkoll.,r.,l.IRLIjekraticazaInštitutruskeliterature, koll. pa morda pomeni zbirko (kolekcijo). Vse poslane pesmi nosijo isto oznako RV in r., spreminjaselezadnjaoznakal.Primerarhivskeoznakezapesem Kranjski fantje smo mi je RV,34,3,13 (A-ISN m 1957, št.285e). 285c.)SkupajspismomsoposlalitudipublikacijoRusskij fol’klor,zvezek1,inprosili za potrditev prejema.Vendar tudi na ta dopis ni bilo odgovora iz Ljubljane. Zatojeceznekajmesecev,dne5.julija1957,pisalanaISNšeTatjanaSergejevna Karska,vnukinjaznanegaruskegaakademikaJevfimijaFjodorovicaKarskega.Vpismu jerazložila,dajezaceladopisovanjezISNspomocjopokojnegaprof.Skripilja,kerse jezacelaukvarjatispripravljanjemizdajeSlovanskegaarhivaLinjoveinbrezdodatnih podatkov iz slovenske literature, predvsem Slovenskega biografskega leksikona, ter pomoci iz Slovenije ni cutila dovolj sposobna, da bi komentirala zapiske Linjove iz Kranjske.Vpismu tudi potoži: »Ne vem, kako naj si to razložim, vendar od vas vse doslej nismo dobili izpiskov iz tega leksikona. Ne vemo tudi, ali ste dobili letos pozimi na naslov vašega inštituta poslane zvocne posnetke nekaterih slovenskih ljudskih pesmi, ki jih je svoj cas posnela Linjova v vaših krajih. Zelo bi radi zvedeli za vaše mnenje o teh posnetkih.« (A-ISN m 1957, št. 285d.) Na koncu še enkrat vljudno prosi za pomoc prisvojem delu. Šele na ta dopis je iz Ljubljane prišel odgovor, poslan dne 8. avgusta 1957 in naslovljen na V. E. Guseva. V njem Grafenauer najprej izrece sožalje ob smrti prof. Skripilja, se opravici za neredno korespondenco ter obljubi nadaljnjo pomoc in so-delovanje. V nadaljevanju se zahvali za poslano knjigo Russkij fol’klor pa tudi za posnetke pesmi iz Kranjske: »Prejeli smo že zdavnaj tudi poslane vzorce 6 pesmi na magnetofonski trak in v tekstnem zapisu« (A-ISNm1957,št.285).Izpismatudiizve­mo:»Magnetofonski trak smo odstopili Glasbeno-narodopisnemu inštitutu, s katerim smo v sodelovanju, vendar zaradi okvare na njihovih aparaturah še zdaj niso zavrteli traku in Vam ne moremo še nic sporociti, kako se pesmi slišijo«. V prilogi dopisa so poslalitudivecinoželenihpodatkovinnekajpripombsodelavcaMilkaMaticetovega glede tekstnih zapisov pesmi Linjove. Med dopisi v arhivu ISN je ohranjen tipkopis s pripombami k tekstnim zapisom E. Lineve, ki ga je naredil Maticetov 8. avgusta 1957(A-ISNm1957,št.285f).Pripombevsebujejopopravkele»nedvomnih napake v besedilu« za vsako poslano pesem, podajajo številko valja, na kateri je ta pesem posneta, in navajajo podobno pesem iz Štrekljeve zbirke Slovenske narodne pesmi. Kopijaposlanihbiografskihpodatkovseniohranila,meddopisijelerokopisniosnutek zbranih podatkov (A-ISN m 1957, št. K285). NakoncupismaješesporocilooprispelemdopisuT.S.Karskeinprošnja,najji poslane podatkeposredujejo, kernimajo njeneganaslova. Gusevsejevpismu zdne 24.septembra1957(A-ISNm1957,št.337)zahvalilzaposlanogradivoinpripombe, potrdilprejemdvehnovihštevilkGlasnikainobljubilnadaljnjoizmenjavopublikacij. Polegtegapatudiprosizanadaljevanjesodelovanjavprihodnje:»Zelo radi bi zvedeli mnenje vaših muzikologov o tistih glasbenih posnetkih, katerih kopije smo vam poslali, in ce jih lahko vaši sodelavci transkribirajo, da bi jih skupaj objavili«. V prilogi so poslali tudi pismo za Leopoldino Bavdek (A-ISN m 1957, št. K337), v katerem se ji zahvaljujejo za »spomine o ruski zbirateljici Linevi« in jo prosijo za pomoc glede zapisovbesedilpesmiizBelekrajine.Sprašujejo,zakajsonekaterepesmizapisanev hrvaškem jeziku in kdo je te zapise naredil; morda sama Bavdkova? Priložili so štiri besedilapesmivhrvaškemjeziku.MaticetovjeposredovalposlanopoštoBavdkoviv dopisuz dne 18. oktobra 1957 (A-ISN m 1957,št. 338). Kakšenje bilodgovor inali so gaposredovali v Leningrad, pa iz arhiva dopisov v ISN ni mogoce ugotoviti. Na podlagi ohranjenih rokopisov Linjove in zapisanega gradiva ter s pomocjo podatkovinpojasnilizSlovenijejenatoKarskaleta1958vzborniku Russkij fol’klor objavilaclanekO potovanju J. E. Linjove na Kranjsko poleti 1913,kimujenakoncu priložilašeohranjenidelrokopisnegaporocilaLinjove Potovanje na Kranjsko poleti 1913. Zbornik so verjetno poslali tudi v Ljubljano, saj se danes nahaja v knjižnici ISN. ZadnjidopisvkorespondencimedISNinInštitutomruskeliteraturegledeposnet­kovLinjovejezdne30.junija1958.Vnjemnamestnikdirektorjainštitutaprof.V.G. BazanovinvodjaSekcijezaljudskoustvarjalnostB.N.Putilovprositazasodelovanje pri skupni objavivseh zapisov Linjove s Kranjskega: »Kot že veste, ima Inštitut za rusko literaturo Puškinski dom Akademije znanosti ZSSR namen izdati zbirko zapisov slovanskih pesmi, ki jih je naredila ruska zbirateljica Linjova na Kranjskem poleti 1913. Med temi posnetki je 71 besedil pesmi slovenskih in hrvaških pesmi in 50 glasbenih zapisov na fonografskih valjih. Z velikim zadovoljstvom smo zvedeli od T. S. Karske, da ste izrazili pripravljenost sodelovati pri tem delu. Pošiljamo Vam kopije slovenskih in hrvaških besedil in prosimo Vas in sodelavca na Vašem inštitutu dr. Milka Maticetica, pa tudi tiste, za katere menite, da jim je to potrebno narociti, da izrazijo svoje mnenje o znanstveni vrednosti teh posnetkov in da pomagate Puškinskemu domu pri pripravi za tisk (preveriti pravopisno pravilnost zapisov, napraviti potrebna pojasnila narecnih izrazov in besed ter drugo). Vse Vaše pripombe, komentarje ipd. bomo sprejeli z veliko hvaležnostjo. Samo po sebi se razume, da bo sodelovanje pri pripravi besedil navedeno pri izdaji dela.« (A-GNI m 491, št. 338/6) Vnadaljevanju pisma prosita tudi za pomoc pri vzpostavitvi stikov z GNI, kamor bi poslali vse posnetke Linjove s Kranjske v transkribiranje: »Prosimo Vas tudi, da pomagate Puškinskemu domu pri vzpostavitvi stika z Glasbenoetnografskim inštitutom v Ljubljani in sporocite ime njegovega direktorja, da bi lahko tja poslali glasbene kopije pesmi, presnetih z valjev na magnetofonski trak in prosite Glasbeni inštitut za polifonicno transkripcijo posnetkov. Pri tem je za nas pomembna ena tehnicna podrobnost: s katero hitrostjo mora biti narejen posnetek na traku. Upamo, da bo izdaja posnetkov Linjove, opravljena kot znanstve-no sodelovanje znanstvenikov Akademije znanosti ZSSR z znanstveniki Jugoslavije, pomenila dolocen prispevek k znanosti o slovanski ljudski poeziji in da bo prispevala h krepitvi prijateljstva med našimi narodi.« (A-GNI m 491, št. 338/6.) DopisjeobetalobsežnosodelovanjepriskupniobjavizapisovLinjoveizKranjske, vendar pa do tega ni prišlo. Med ISN in Puškinskim domom ni bilo vec dopisovanja ali pa se to ni ohranilo, med ohranjeno korespondenco GNI v letih 1958–1960 pa tudi ni dopisov s Puškinskim domom. Med ohranjenimi dokumenti v arhivu GNI je le enkrat omenjeno sodelovanje s Puškinskim domom. V Porocilu o delu in proble­mih Glasbenonarodopisnega inštituta z dne 28. septembra 1958 je v tocki d) Stiki s sorodnimi ustanovami zapisano: »Na pobudo Instituta ruske literature, Akademije nauka SSSR v Leningradu bo institut sodeloval pri transkripciji in izdaji slovenskega gradiva, posnetega v Sloveniji l. 1914 po ruski znanstvenici Linevi na fonografske valje« (A-GNI, m 1956–1957, št. 54/58). GNI je torej imel v nacrtu sodelovanje pri skupni objavi, do cesar pa iz neznanega razloga ocitno ni prišlo. Tudi v zvocnem arhivu GNI ni napovedanega magnetofonskega traku z vsemi presnetki valjev, ki jih je posnela Linjova na Kranjskem leta 1913, ampak le trak s presnetki šestih pesmi, ki ga je ISN odstopil GNI. Prav tako so v rokopisnem arhivu GNI, v mapi 491 z napisom Kopije pesemskih besedil, na fonograf posnela E. Line-va, 23.257–326, ohranjena besedila pesmi, ki so jih poslali iz Leningrada leta 1958. Seznam teh besedil je prikazan v naslednji preglednici. Zaporedna Št. pesmi Prvi verz*** Arhivska št. pesmi* na listu** oznaka v GNI * Nekatere pesmi imajo zapisane dve ali vec kitic, kar ni vedno jasno razvidno iz besedila. Izjemoma se pri kaki pesmi pojavi tudi dvom, ali je v nadaljevanju napisana nova kitica pesmi ali morda druga pesem. Zato število pesmi ni popolnoma jasno razvidno. ** Nekaj besedil pesmi nima zapisanih številk. *** Prvi verzi so praviloma napisani tako, kot so zapisani v tipkopisu, le izjemoma so po­pravljene ocitne tipkarske napake. V oklepaju so dodani naslovi pesmi, kadar so le-ti navedeni. Zaporedna št. pesmi* Št. pesmi na listu** Prvi verz*** Arhivska oznaka v GNI 1 1 Pa nabom se možila na vsoke gore 23.257 2 2 Pobec sem star šele osmnajst let 23.258 3 3 Regiment po cesti gre 23.259 4 4 Oj zdaj gremo, oj zdaj gremo 23.260 Pa bom šov na planince 23.261 6 6 Jaz sem si pa jedno zmislu 23.262 7 7 Kranjski fantje smo mi 23.263 8 8 Pozdravljam te gorenjska stran 23.264 9 9 Cešnja vsa bela na gricku stoji 23.265 Rasti mi rasti, travca zelena 23.266 11 11 Prav luštno je res na deželi 23.267 12 12 Oh le nocoj še lunca mila 23.268 13 13 Majolka bod pozdravljena 23.269 14 14 Ti, Janez, ti, ti 23.270 Fantje se zbirajo, na Laško maširajo 23.271 16 16 Rože je na vrtu plela 23.272 17 17 V nedeljo zjutraj zgodaj vstala bom 23.273 18 18 Moja žena je pa židana vsa, vsa 23.274 19 19 Pred tronom tvojim o devica (Od Marije) 23.275 Tam v Kani Galileji (Nebeška Vofcet) 23.276 21 21 Pouzdigni se žalostna duša u višave (Za obhajilo) 23.277 22 22 Pa vecno minule so zanje bridkosti (Za obhajilo) 23.278 23 23 Kraj veselja kraj dežele tuja je Gorenjska stran (Jezerska) 23.279 24 24 Sliši sliši kdo ti poje 23.280 Zori noc vesela lepa kakor dan (Božicna) 23.281 26 26 O Marija zazvoni, proti domu vse hiti (Kmetov vecer) 23.282 27 27 Popotnik pride cez goro (Popotnik) 23.283 28 28 So pticki o kup zbrani v planinco lete (So pticki) 23.284 29 29 Jaz fantic prav zgodaj ustanem (Jaz fantic) 23.285 Es war in einen Somer Tag (Tirolska) - 31 31 Pa pravjo na planinci tam gori ni za biti (Na planinci) 23.286 32 32 Kar imamo vse prodamo (Kar imamo) 23.287 33 33 Marija cešcena k tebi se oziram (Cešcena cvetlica) 23.288 Zaporedna št. pesmi* Št. pesmi na listu** Prvi verz*** Arhivska oznaka v GNI 34* - 35 35 Prijatli predragi smo dalec doma tam 23.289 36 36 Bom šel na planine 23.290 37 37 Ko dan se zaznamva danica preplava 23.291 38 - Ko v jasnem jutru premigla nam zvezdica 23.292 39 - Jaz pojdem pa v rovte ja v rovte taj gor kjer je mraz 23.293 40 - Ena ptica priletela vrh kasarne se je vsedla 23.294 41 - Po Koroškem in Kranjskem 23.295 42 - Tam za goro zvezda sveti 23.296 43 - Z mojo ženitbo nec lestos ne bo 23.297 44 - Luna lije kladvo bije** 23.298 45 - Roža v zelenem vrtu cvete 23.299 46 - Tam v vrtni gredi bašet rožmarin pridi 23.300 47 - Bodi zdrava sestra draga 23.301 48 - Pridi Gorenjc z mrzle planine 23.302 49 - Srecni tisti krej ker je vinca kej vinca ne za... 23.303 50 - Mal postoj mal zapoj 23.304 51 - Hladna jesen že prihaja 23.305 52 69 Išla cura z dolinem z doline 23.306 53 70 Išla Mara, zlato moje kraj vode bunara 23.307 54 71 Vrbišce nad morjem 23.308 55 72 Spazila sem Janka 23.309 56 73 Bog daj, Bog daj, dober vecer (Kresovanje novo) 23.310 57 74 Široko je Drenopolje 23.311 58 75 Dekle je po vodu šla 23.312 59 76 Mlada deklica rožice brala 23.313 60 77 Dobro se je rano uraniti 23.314 61 78 Bog daj, Bog daj, dober vecer (Kresovanje staro) 23.315 62 79 Oj javore, javore 23.316 * Besedilo številka 34 manjka. ** Na koncu je s svincnikom pripisano: »Mici, Bohine, Poljišic«. FOLKLORISTIKA Zaporedna št. pesmi* Št. pesmi na listu** Prvi verz*** Arhivska oznaka v GNI 63 80 Kiša pada, veter duva 23.317 64 81 Al je kaj trden ta vaš most 23.318 65 82 Devojka je išla u gori zelenu 23.319 66 83 Se ticice lepo pojo 23.320 67 84 Mila moja ljubica, ki me ostavila 23.321 68 85 Toncek prav majhen je (Zdravice) 23.322 69 86 Kolko kapelc, tolko let 23.323 70 87 Po cesti gre en stari mož 23.324 71 88 Sonce sije, luc gori, pred tabo glaž stoji 23.325 72 89 Okren, okren se srdašce moje 23.326 Do ponovnega stika z gradivom Linjove je prišlo šele leta 1989, ko je, bolj po nakljucju kot nacrtovano, obiskal zvocni arhiv Puškinskega doma sodelavec GNI Julijan Strajnar. Ob obisku se je zanimal tudi za gradivo Linjove, posneto v Sloveniji, in v arhivu so mu omogocili, da je pregledal inventarne knjige in rokopisne zapise Linjove in poslušal nekatere presnetke valjev z magnetofonskega traku. Strajnar je ob pregledu gradiva naredil popis posnetkov Linjove s Kranjske, kar pa je bilo zaradi neurejenegagradivainpomanjkanjacasaboljpovršnoinnesistematicno.(Vrcon2000: 2, Strajnar 2006 u. v.) Poletu1989sosezaceliintenzivnodogovarjatizaobdelavoinpridobitevpresnet­kov Linjove, ki jih je naredila v Sloveniji. Še istega leta je Mirko Ramovš, upravnik ISN, kamor je takrat sodil tudi GNI, izdelal delovni nacrt za sodelovanje z zvocnim arhivomRuskeakademijeznanosti,meddrugimtudipregledcelotnegagradivaLinjove. Zaradizapletenihpoliticnihrazmerleta1991sozacetipogovoriosodelovanjuzastali. Oktobra leta 1992 je SAZU predlagala Ruski akademiji znanosti podpis sporazuma o znanstvenem sodelovanju. Še pred tem pa je septembra 1992 Julijan Strajnar, ki je za Mirkom Ramovšem prevzel upravništvo inštituta, odgovoril na pismo iz Rusije, v katerem so predlagali srecanje v Moskvi zaradi dogovora o sodelovanju. Strajnar je v pismu med drugim predlagal, da bi skupaj pripravili komentirano izdajo zvocnih zapisov, ki jih je posnela Linjova, pri cemer bi sodelovali tudi Phonogrammarchiv z Dunaja s strokovnimi nasveti in tehnicnimi uslugami (predvajanje in presnemavanje valjev) ter Univerza v Bologni kot morebitni založnik. Do srecanja in sodelovanja pa tudi tedaj ni prišlo. Leta 1996 sta obe akademiji znanosti tudi formalno obnovili medsebojno sodelovanje, kar je obetalo lažji dostop do slovenskega gradiva, ki ga je posnela Linjova. (A-GNI m Vikár Béla, dopis 1992 in m Lineva, dopis 1996.) Takososeleta1999zaceleaktivnostizapodrobnejšipregledposnetkov.Sodelavec GNI Robert Vrcon je pisal direktorju Inštituta ruske literature Puškinski dom prof. Skatovu in predlagal strokovno sodelovanje v zvezi z gradivom Linjove, zapisanim naKranjskem.Pismujepriložilpodrobenseznamposnetegainrokopisnegagradivaz navedbamiarhivskihštevilkvošcenihvaljev,kigajepredletinaredilStrajnar.Skatov jekmaluodgovorilinizrazilveseljenadponujenimsodelovanjem,sajjeponjegovem mnenjucelotnazapušcinaLinjovepotrebnatemeljiteprenove.Vmaju2000jeVrcon obiskal zvocni arhiv Puškinskega doma v St. Peterburgu ter natancno preposlušal in pregledal vse dostopno gradivo o zapisih Linjove v Sloveniji. O tem je napisal tudi izcrpnoporocilo. (Vrcon 2000.) Po njegovi vrnitvi je GNI zacel dolgotrajen postopek pridobitve kopij zvocnih posnetkov Linjove. Po oceni stroškov in potrdilu,da bodo sredstva, potrebna za pre­gled, presnemavanje in prevzem gradiva v St. Peterburgu, zagotovljena, je predstoj­nicaGNIMarjetkaGoležKaucicvzacetkuleta2001pisaladirektorjuInštitutaruske literatureSkatovu.VdopisujeizrazilaželjoGNIpopridobitvipresnetkovvSloveniji posnetega zvocnega gradiva Linjove s kopijo spremne dokumentacije, pri cemer je GNIpripravljenfinancnoprispevatikstroškompresnemavanjagradiva.Skatovjena pismoodgovorilzelopozno;strinjalsejezizdelavoinizrocitvijopresnetkovsspremno dokumentacijo, njegova ocena stroškov presnemavanja pa je bila izredno visoka in jeskorajdesetkratpresegalaocenoGNI;mordatudizato,kerjebilovanjovkljuceno restavriranjezvocnihsignalov. PolegtegabibilotrebapritivSt.Peterburgnapodpis pogodbe o sodelovanju ter na dogovor o poteku dela, ki bi predvidoma trajalo eno leto. Marca leta 2002 smo iz GNI ponovno pisali v St. Peterburg in predlagali znan­stvenosodelovanjepriobdelaviposnetegagradivaterprosililezapresnemavanjebrez zvocnega restavriranja, kar bi lahko znatno pocenilo presnemavanje in skrajšalo cas dela.Predlagalismotudi,dabipresnetogradivonaGNIznanstvenoobdelaliinštudijo izrocili tudi njim. Žal odgovora z ruske strani tudi po daljšem casu ni bilo. Zato smo poskušali s pomocjo razlicnih zvez, med drugim tudi s posredovanjem Phonogram­marchiva na Dunaju,ki je veliko pomagal in strokovnosvetovalPuškinskemu domu pripresnemavanjuvaljev,nadaljevatidogovarjanje,vendardosedajbrezuspeha.Zato imamovzvocnemarhivuGNIšezmerajlepresnetkeštirihvaljevsšestimipesmimi, ki smojih kot vzorecdobili leta 1956. OHRANJENI VALJI OZ. NJIHOVI PRESNETKI Vrcon poroca (2000: 3), da so valji Linjove shranjeni v lesenih omarah zvocnega arhiva skupaj še z okoli 10.000 drugimi valji. Po zagotovilih arhivarja, ki skrbi za valje v St. Peterburgu, so valjiv dobrem stanju, brez poškodb in plesni ter bi jih bilo mogoce s sodobno aparaturo dovolj kakovostno presneti. Vsakemu valju je priložen listekspodatkioposnetku,izvajalcih,krajusnemanjainopriložnostisnemanja.Vrcon si izvirne zvocne zbirke na valjih ni mogel ogledati, saj so v arhivu menili, da to ni potrebno; prav tako tudi ni bilo mogoce pregledati rokopisne zapušcine Linjove, ker je ravno takrat potekala selitev tega dela arhivskega gradiva v nove prostore. V St. Peterburgu so Vrconu omogocili poslušanje magnetofonskih trakov s presnetki z valjev. Presnetki so bili narejeni leta 1976, ko so celotno zvocno gradivo Linjove restavrirali, kakor je bilo razvidno iz spremne dokumentacije presnetkov. Magnetofonski trakovi s presnetki so shranjeni v kartonskih škatlah, na katerih je veliko razlicnih oznak, »montažni« listi, ki so nalepljeni na škatlah pa vsebujejo naslednje podatke: - zbirka in vsebina (kolekcija E. Linjove, folklora srednje-ruskih gubernij); - podatki o tonskih tehnikih (redaktor, tonski mojster); - podatki o presnetku (namen presnemavanja, številka traku, datum presnemavanja, trajanje presnetka); - podatki o valjih (številka valja, naslov pesmi). Izpopisapresnetkovinkomentarjevobnjihovemposlušanju,kijihjepodalVrcon (2000: 4–11), lahko sestavimo naslednji seznam presnetkov slovenskih posnetkov Linjove, ki so bili narejeni leta 1976. Štev. valja Štev. traku Naslov pesmi Trajanje* Kraj snemanja Izvajalci 2721 47 a) Pa na bom se možila b) Pobic sem star šele osemnajst let 2:20 Bled moški 2722 47 a) Regiment po cesti gre b) Oj, zdaj, oj zdaj gremo 2:19 Bled moški 2723 47 Regiment po cesti gre 2:20 Bled moški 2724 47 Pa bom šeu na planince 2:00 Bled moški 2725 47 a) Jaz sem si pa eno zmislu b) Kranjski fantje smo mi 2:10 Bled moški 2727 48 Rasti mi, rasti travca zelena 2:09 Bled moški 2728 48 Prav luštno je res na deželi 1:50 Bled moški 2729 48 Oh, le nocoj še lunca mila 2:00 Bled moški 2730 48 Ti Janez, ti, ti 2:00 Bled moški 2731 42 Rože je na vrtu plela 2:06 Bled moški 2732 42 Ti, ki nad zbori nebes stojiš 1:26 Brezje ženske (dekleta) 2733 42 Kaj se vam zdi, pastircki vi 2:10 Brezje ženske (dekleta) * Trajanje posnetka ocitno oznacuje cas celotnega posnetka na valju in ne posamezne pesmi. Štev. valja Štev. traku Naslov pesmi Trajanje* Kraj snemanja Izvajalci 2734 42 a) Lepa si, lepa roža Marija b) O, velika resnica 1:52 Brezje ženske (dekleta) 2735 48 a) … milo klice otrocice b) Že slavcki žvrgolijo 2:14 Brezje ženske (dekleta) 2736 48 Sneg za to leto 1:30 Recica ženske ali me-šano 2737 48 Snoci sem jaz v vasi biu 2:10 Recica ženske ali mešano 2738 48 Ura je dvanajst odbila 2:10 Recica ženske ali mešano 2739 48 a) Sem pa pobic iz Zarjan b) Ko pticica sem pevala 1:55 Recica ženske ali mešano 2740 48 Oj želje in upi 2:10 Recica ženske ali mešano 2741 48 (Rožnati dom) 2:00 Recica mešano 2742 48 Tam v Kani Galileji 2:15 Recica mešano 2743 48 Bodi zdrava, sestra draga 1:30 Recica mešano 2744 41 a) O, Marija b) (Pred tronom) tvojim, o devica 2:10 Recica ženske 2745 41 a) (Moja) žena… je (goreca) vsa b) Kraj veselja 2:10 Recica ženske 2746 41 Zori noc vesela 2:15 Recica 1 ženska 2747 41 Popotnik pride cez goro 2:00 Recica 1 ženska 2748 41 So pticki skup zbrani 1:37 Recica 1 ženska 2749 41 (Pridi) Gorenc doli s planine 1:30 Recica mešano 2750 41 Bodi zdrava, sestra draga 1:48 Recica mešano 2751 41 Roža v zelenem vrtu cvete 1:25 Recica ženske ali mešano 2752 41 Oj, Kozaro 2:00 Vinica ali Adlešici moški 2753 41 Bog daj, Bog daj dobro leto 1:55 Vinica ali Adlešici ženske + piskac 2754 41 Išla Mara kraj vode bunara 1:58 Vinica ali Adlešici mešano Štev. valja Štev. traku Naslov pesmi Trajanje* Kraj snemanja Izvajalci 2755 41 (Široko) je Drinopolje 2:00 Vinica ali Adlešici ženske ali mešano 2756 41 Mlada deklica rožice brala 2:05 Vinica ali Adlešici ženske ali mešano 2757 41 Dobro se je rano uraniti 2:08 Vinica ali Adlešici mešano 2758 50 Kiša pada, vjetar duva 2:00 Vinica ali Adlešici mešano 2759 50 Ali je kaj trden ta vaš most 1:30 Vinica ali Adlešici mešano 2760 50 Še ticice lepo pojo 2:05 Vinica ali Adlešici mešano Vidimo lahko, da je bilo leta 1976 presnetih 39 valjev, na katerih je bilo posnetih 47 pesmi. Številke valjev si sledijo zaporedoma, le št. 2726 vsebuje posnetek ruske pesmi. Vsi posnetki iz enega kraja snemanja so oznaceni z zaporednimi številkami valjev. Številke trakov s presnetki ne sledijo povsem številkam valjev, poleg tega je na nekaterih trakovih presnetih tudi nekaj ruskih pesmi z valjev. Glede na kraj snemanja je število presnetkov naslednje Kraj Število valjev Število pesmi 1 Bled 10 13 2 Brezje 4 6 3 Recica 16 19 4 Vinica in Adlešici 9 9 Skupaj 39 47 Iz primerjave oznak in naslovov poslanih presnetkov pesmi leta 1956 lahko ugotovimo, da valjev od takrat niso preštevilcili in še vedno nosijo iste številke. Leta 1956 smo dobili presnetke naslednjih štirih valjev s šestimi posnetimi pesmimi in pripadajocimi oznakami. Štev. valja Naslov pesmi Arhivska oznaka zapisa 2721 1. Pa na bom se možila 2. Pobic sem star šele osemnajst let RV,34,3,10. RV,34,3,10. 2723 3. Regiment po cesti gre RV,34,3,10. 2725 4. Jaz sem si pa eno zmislu 5. Kranjski fantje smo mi RV,34,3,12. RV,34,3,13. 2730 6. Ti Janez, ti, ti RV,34,3,16. Ugotovimo lahko, da popis, narejen na podlagi Vrconovega porocila, vsebuje nekolikomanjposnetkov,kotjihnavajaKarskaleta1958(Karska1958:308).Takrat naj bi bilo ohranjenih »dvainštirideset fonografskih posnetkov slovenskih ljudskih pesmi in osem posnetkov hrvaških ljudskih pesmi«, leta 1976 pa skupaj 47 pesmi, torej tri manj. Tudi število »hrvaških« pesmi je bilo leta 1956 nekoliko vecje, saj iz naslovovinohranjenihbesedillahkoocenimo,dajelepetališestpesmiizpresnetkov leta 1976 v »hrvaškem jeziku«. Med ohranjenimi posnetki pa je tudi nekaj takšnih pesmi,kinimajorokopisnihzapisovbesedila.Torejserokopisnizapisiinposnetkine skladajo povsem. Morda pa so se kaki rokopisni zapisi tudi izgubili, saj v seznamu rokopisnihbesedilvidimo,danekaterizapisinimajoštevilke,polegtegapatudinekaj zaporednih številk z zapisi besedil manjka. Najvišja zaporedna številka rokopisnega besedila je 89, iz cesar lahko sklepamo, da je bilo prvotno v tem sklopu besedil vsaj toliko zapisov. Primerjava besedil pesmi, katerih presnetke imamo v našem zvocnem arhivu, z zapisanimi besedili pokaže, da zapisana besedila niso natancne transkripcije zapetih pesmi, ampak le približki: vecinoma niso zapisana ponavljanja nekaterih verzov ali refrena, nekateri zlogi in vezniki so pri petju drugacni kot v zapisu, pri eni pesmi pa jezapisanobesediloprecejdaljšekotnaposnetku.Zatolahkosklepamo,dasozapisi nastalipredpetjemaliponjeminponareku.Napodobennacinodstopajozapisibesedil od posnetih tudi pri snemanjih JuraAdlešica v Beli krajini. KljubdolgotrajnemuprizadevanjuzapridobitevvSlovenijiposnetegazvocnegagradi­vaLinjove,imamonaGNIševednolevzorectegagradiva,leta1956namagnetofonski trakpreneteštirivaljevsšestimipesmimi.Zvocnemugradivunibilapriloženanobena tehnicnadokumentacija,zatonimogocevedeti,skakšnoopremoinparametrisobili presnetki narejeni. Precej zanesljivo lahko sklepamo, da so bili valji predvajani na staremfonografuinpresnetispomocjomikrofonanamagnetofonskitrak,sajjebilv casunastankapresnetkovtonajpogostejšipostopekpresnemavanja.Takšenpostopek presnemavanja valjev pa ne nudi vsega tistega, kar je bilo posneto na izvirniku in bi bilomogoceznjegareproduciratis sodobnejšo opremo.Tako imamoSlovencižaliz razmeroma velike zbirke na Kranjskem posnetega gardiva Linjove le majhen vzorec gradiva,kipatudipotehnicniplatinenudivelikomožnostizaznanstvenoraziskavo tega gradiva. VOŠCENI VALJI JURAADLEŠICA Prvi zvocni terenski posnetki domacih zapisoval­cev slovenske ljudske glasbe so nastali pomladi leta1914.NarediljihjeJuroAdlešicvBelikrajini na pobudo in prošnjo Odbora za nabiranje slo­venskih narodnih pesemi z napevi (OSNP), ki je deloval v okviru zbiralne akcije Narodna pesem v Avstriji (Das Volkslied in Österreich). Zbiralna akcija, ki je vkljucevala vse narode nekdanje Av­strije, je imela velik pomen za zbiranje ljudskega gradiva pri teh narodih, saj je bilo pri mnogih to prvo sistematicno zbiranje in raziskovanje ljud­skegapesemskegaindrugegaglasbenegaizrocila. Mnogi narodi so, podobno kot Slovenci, pri zapi­sovanju na terenu tudi prvic uporabili fonograf in prišli do prvih zvocnih posnetkov svojih ljudskih pesmi in glasbe. Ceprav se je velik del zbirke po­snetkovizBelekrajineunicilinizgubil,papomeni ohranjenozvocnogradivo,19vošcenihvaljev,od katerih je žal skoraj polovica poškodovanih, izje-men etnomuzikološki dokument ljudskega petja na Slovenskem in predstavlja najstarejše izvirne zvocne zapise v arhivu GNI ZRC SAZU. O delovanju slovenskega odbora se je ohra­nila obsežna dokumentacija, poleg tega pa je o pomenu,rezultatihintežavahOSNPpisaloževec avtorjev.Zatojemogocenatancnoobnovitipotek dela v OSNP in opisati rezultate zbiralne akcije. Na podlagi arhivskih dokumentov in literature je mogoce tudi razmeroma dobro po­dati prizadevanja slovenskega odbora za pridobitev snemalne aparature in raziskati razmere, ki so privedle do prvih posnetkov. Ceprav so bili fonografski posnetki Jura Adlešica iz Bele krajine v nekaterih razpravah in clankih že omenjeni, je v obstojeci literaturizeloskromno,veckratpatudipovršnoinnetocnoopisano,kakojedonakupa fonografske opreme sploh prišlo. Zato bom v tem poglavju podal in analiziral tudi tiste aktivnosti v delovanju OSNP, s katerimi so bili pripravljeni in kasneje v veliko skromnejšioblikitudiizpeljaniširokopotezninacrtizaprvodomacezvocnosnemanje »Slovenskih narodnih pesmi«. KRATKA PREDSTAVITEVZBIRALNE AKCIJE NARODNA PESEM VAVSTRIJI IN ODBORA ZA NABIRANJE SLOVENSKIH NARODNIH PESMI Z NAPEVI13 Zamisel, da bi zbrali ljudske pesmi avstrijskih narodov in jih izdali v tiskani obliki, se je porodila v dunajski družbi Universal-Edition. Objavili naj bi jih z melodijami, besedilapavizvirnikuinnemškemprevodu,zavsaknarodposebej,todapodskupnim naslovom Narodna pesem v Avstriji (Das Volkslied in Österreich). Tako obsežnega podviganibilmogoceizpeljatibrezpodporeMinistrstvazanaukinbogocastje,kiga je vodil takratni minister Wilhelm von Hartel. Po rodu je bil Moravan, zato je imel veliko razumevanja za avstrijske narode. Predlog družbe Universal-Edition mu je ugajal in ga je konec leta 1902 priporocil deželnim vladam kot »patrioticno delo, ki bi naj domaci umetnosti in avstrijskemu narodnemu karakterju postavilo nevenljiv spomenik« (Murko 1929: 8). V tem obdobju je na cesarjevo pobudo nastalo tudi na Nemškem gibanje za zbiranje nemških ljudskih pesmi. Na Dunaju je to gibanje podpiral in širil tudi Josef Pommer,kijebil sam vnet zbiralecljudskihpesmiponemškemŠtajerskeminsijes tem pridobil velike zasluge »kot nabiratelj in propagator avstrijsko-nemških alpskih pesmi« (Murko1929:8).Kotposlanecvdržavnemzborusejeznaluveljavitiprimi­nistruHartluindosegel,dajenacrtozbiranjuljudskihpesmipodeželahstareAvstrije prišlovpristojnostMinistrstvazanaukinbogocastje,onsampajedobilpritemglavno besedo.Takosejezbiralnaakcijapodržavila,sajbibrezdržavnepomocisplohnebilo mogoce izpeljati tako široko zastavljenega nacrta. Minister Hartel je nato na Dunaj 28.novembra1904naposvetovanjepovabilvrstouglednihstrokovnjakovizrazlicnih avstrijskih dežel,med katerimi sta bila tudiSlovenca Karel Štrekelj inMatejHubad. Ustanovljenjebilglavniodbor,kinajbikotposvetovalniorganprosvetnegaministrstva poskrbel za zacetek dela,dal smernice in oblikovaldeželne delovneodbore. Glavni odbor je imel naslednjo sejo 10. aprila 1905, potem pa je ministrstvo zacelo ustanavljati deželne odbore (delovne odbore), na celo katerih je postavilo, ce je bilo le mogoce, univerzitetnega profesorja, ki je nato poiskal sodelavce za odbor. Delovniodborisobiliprisvojemdelupovsemsamostojni,ministrstvojihjenadziralo le, ker je dajalo denar. Zapredsednikaslovenskegaodborajeministrstvo4.maja1905imenovaloKarla Štrekljaingapozvalo,najsestavislovenskidelovniodborinsporociimenaodbornikov. Štrekelj je zelo hitro odgovoril in ministrstvu poslal imena odbornikov že 1. junija 1905, saj »je stvar že prej dobro premislil« (Murko 1929: 12). Ministrstvo je nato z uradnim dekretom 23. oktobra 1905 ustanovilo slovenski delovni odbor za projekt Narodna pesem v Avstriji sclani:KarelŠtrekelj(predsednik),MatijaMurko(podpred­ 13 Poglavjejenastalopredvsemnapodlagiliterature:Murko(1929),Tominšek(1939),Tominšek (1952), Kumer(1959), Kumer (1995),Deutsch in Hois (2004). sednik), Luka Pintar (blagajnik), Matej Hubad, Anton Štritof, Fran Milcinski, Josef Tominšek, Josef Križman, Janez Kokošar, Janez Scheinigg, Gabrijel Majcen in Fran Levec. Odbor se je prvic sestal 17. decembra 1905 v pisarniGlasbenematicevLjubljaniinskorajosem ur razpravljal o Štrekljevih dobro pripravljenih nacrtih o organizaciji dela. Prva seja je bila tudi edina, na kateri so bili prisotni vsi clani odbora (razen Križmana), saj so se zaradi varcnosti v pri­hodnjesestajalileclaniožjegadelovnegaodbora. Ožjidelovniodborsosestavljalitisticlaniodbora, ki so živeli v Ljubljani: M. Hubad (predsednik v Štrekljevi odsotnosti), J. Tominšek (tajnik), A. Štritof (arhivar), L. Pintar (blagajnik), F.Levec in F. Milcinski. Na leto so imeli eno do dve seji, po potrebi tudi vec, na katerih so odborniki porocali o uspehih zbiranja. Na podlagi zapisnikov sej je TominšekvsakoletosestavilporocilozaŠtreklja, ki je nato porocal ministrstvu. Štrekljeva porocila so bila »pravcate razprave, oprte na vsestranski material, pisane odlocno in ucinkovito. Njemu se imamo zahvaliti, da je odbor koncno vselej prodrl, posebej s svojimi narašcajocimi gmotnimi zahte­vami…« (Tominšek 1937: 311). Ceprav Štrekelj ni mogel prihajati v Ljubljano na seje, je vendar z vsovnemovodildeloodborainbilvrednihpisnih stikih z njim, zlasti prek tajnika Tominška. Rezultati zbiralne akcije OSNPso zaradi ve­like vneme, s katero so se clani odbora lotili dela, in dobre organiziranosti odbora, mocno presegli vsa pricakovanja: »Uspeh nabiranja je bil res velikanski« (Murko 1929: 30). Do leta 1909 se je nabralo že toliko zapisov pesmi, da je bilo treba gradivo zaceti pregledovati in urejati. V tem casu je zacel Štrekelj bolehati, sredi julija 1911 je obležal in 7. julija 1912 umrl. Za predsednika slovenskega odbora je ministrstvo 17. januarja 1913 imenovalo Matija Murka, ki se jezvelikovnemo,noviminacrtiinreorganizacijo delovanja odbora lotil predsedovanja. Preden pa se je zares mogel oprijeti dela, kriticno presoditi gradivo, odkritivrzeliinpoiskati novesodelavce, je izbruhnila 1. svetovna vojna, ki je odborovo delo navidez samo zavrla, v resnici pa za zmeraj koncala.Tudipoprevratuleta1918ganibilomo­gocevecobnoviti.Povojnisoposkrbelipredvsem za to, da so nabrano gradivo, ok. 13.000 pesmi, varno shranili in ohranili. Najprej je bilo izroceno Etnografskemu muzeju v Ljubljani, 1957 pa ga je prevzel Glasbenonarodopisni inštitut, kjer se nahaja še danes. Uspeh zbiralne akcije je bila velika kolicina nabranegagradiva,razentegajeimelaakcijavelik pomen tudi zaradi novega nacina zapisovanja. Že v Osnovnih nacelih za publikacijo Avstrij­ske narodne pesmi, ki jo namerava izdati c. kr. ministrstvo za bogocastje in nauk je Štrekelj na temelju Pommerjevih priporocil dolocil osnovna nacela glede zbiranja in zapisovanja gradiva. V kasnejši publikaciji Navodila in vprašanja za zbiranje in zapisovanje narodnih pesmi, narodne godbe, narodnih plesov in šeg, ki se nanašajo na to je skupaj z Matejem Hubadom osnovna nacela še razširil in dopolnil ter podal podrobna navo­dila za zapisovanje besedil in melodij ljudskih pesmi. V omenjenih publikacijah je poudarjeno, da je poleg ljudskih pesmi treba zbirati tudi »vse tiste pojave narodnega življenja, ki se izražajo z glasom in godbo na plesih in zabavah, ob veselih in žalostnih dogodkih v življenju« (Murko 1929: 23).Zbiranjenajboznanstveno,karpomeni»naj­vecjo popolnost, kolikor moci zveste in natancne zapise in kar najožjo združbo vsega gradiva, ki gre vkupe« (Murko 1929: 23). Zbira naj se iz že tiskanih virov, predvsem pa iz »ust narodovih ali pa po proizvajanju naroda samega« (Murko 1929: 23). Iz obeh publikacij je mogoce razbrati nenehno poudarjanje natancnega in zvestega za­pisovanja slišanega. Zato ni cudno, da se je zdela odbornikomuporabafonografanadvsedobrodošla pomoc pri zapisovanju. NACRTOVANJE NAKUPA SNEMALNE NAPRAVE Željapozapisovanjuljudskihpesmispomocjosne­malnenaprave–fonografajebilamedclaniOSNP prisotna že od samega zacetka. Slovenski odbor je bil formalno ustanovljen konec oktobra 1905, cepravsoaktivnostizasestavoodborainpripravo njegovega delovanja potekala že skoraj celo leto 1905.Medteaktivnostisodijotudinacrtizanakup inuporabofonografovpriterenskemzbiranju. Ohranjeni sta dve pismi, ki ju je Karel Štre­ kelj v casu sestavljanja slovenskega odbora pisal prihodnjim odbornikom in jih v njih prosil za sodelovanje v OSNP. Obe pismi sta istega datuma (27. maj 1905), imata zelo podobno vsebino in vsebujeta tudi prve podatke o nacrtovanem nakupu fonografov za zapisovanje melodij. Venem od teh pisem, ki je bilo najverjetneje naslovljeno Janezu Kokošarju,14 lahko preberemo: »Za zapisovanje melodij upamo izposlovati od mini-strstva dva fonografa. Enega teh bi od casa do casa lahko prepušcali Vam in prišel bi morda tudi tje clovek, ki bi vas navadil, kako ravnati ž njim« (A-OSNPm 1, pismo 27. 5.1905).DrugopismojebilogotovonamenjenoGabrijeluMajcnu,15vnjemŠtrekeljs podobno vsebino opisuje nacrtovan nakup fonografov: »Zastran zapisovanja melodij upamo izposlovati od ministrstva dva fonografa, od katerih bi bil eden namenjen za slovenski Štajer in slovensko Koroško« (A-Majcen šk. 4 m 2, pismo 27. 5. 1905). Štrekelj je imel torej že pred formalno ustanovitvijo in delovanjem slovenskega odbora precej jasno predstavo o zbiranju in zapisovanju ljudskih pesmi. Vendar v pripravi delovanja OSNP ni bil osamljen, saj je z njim že od samega zacetka sode-loval vsaj še Matej Hubad, ki je prisostvoval tudi prvemu sestanku glavnega odbora 14 Izohranjenegadokumentanipopolnomarazvidno,nakogajebilopismonaslovljeno;izneka­ terihdelovvsebinepalahkosklepamo,dajebilopismonajverjetnejenamenjenokasnejšemu odborniku Janezu Kokošarju, ki je služboval na Primorskem. 15 Tudi tukaj neposredno iz dokumenta ni mogoce razbrati naslovnika, vendar lahko ponovno iz nekaterih delov vsebine pisma sklepamo, da je bilo namenjeno na Štajersko bodocemu odborniku Gabrijelu Majcnu. Poleg tega se je pismo ohranilo v zapušcini G. Majcna. na Dunaju leta 1904. Omenjeni pismi potrjujeta sodelovanje Hubada, saj Štrekelj v obehpiše:»Za uredbo teksta sem dolocen jaz, za pripravo napevov pa g. Matej Hubad v Ljubljani«. V pismih je tudi bežno omenjeno, da so se nekateri gospodje (morda kasnejšiodbornikiizLjubljane)25.maja1905žezbralivprostorihGlasbenematice v Ljubljani in razpravljalio clanih prihodnjega odbora. Svoje videnje delovanja slovenskega odbora je Štrekelj obširno predstavil na prvisejiodboravnedeljo17.decembra1905.NasejojeŠtrekeljodbornikepozvalz obširnimdopisomvzacetkudecembra1905,kjerjerazložilosnovninamencelotnega zbiranja,navedelokvirnidnevniredsejeterpodalpredlogedelovanjaOSNP.Nasejo je želel odbornike že vnaprej cim bolje pripraviti, »ker bi morali sicer zborovati 4–5 dni«;polegtegajihjeprosilzagotovoudeležbo,sajjetaseja»letos edina, in se morda ne vidimo vec vsi vkupe nikoli, ker se bo v bodoce vršilo vse sklepanje in posvetovanje zvecine pismeno« (A-OSNPm 11, dopis6. 12. 1905). Za sejo je Štrekelj pripravil obsežen dnevni red s štirinajstimi tockami in števil­nimipisnimiprilogami.Murkokasnejeporoca(1929:23),dasoseodbornikinaprvi seji skoraj osem ur posvetovali o Štrekljevih zelo dobro pripravljenih nacrtih glede organizacijedelainpripravetiskovin.Kpetitockidnevnegareda,Popraševalna pola in navodila za zapisovanje gradiva, je bila priložena obširna Priloga C (A-OSNPm 1, priloga C), kjer je napisan osnutek besedila za kasnejšo publikacijo Navodila in vprašanja za zbiranje in zapisovanje narodnih pesmi, narodne godbe, narodnih plesov in šeg, ki se nanašajo na to.Vrazdelkutepriloge,kiobravnavazapisovanjemelodij, je za lažje in natancnejše zapisovanje vecglasnega petja priporocena uporaba fono­grafa (A-OSNP m 1, priloga C2: 6). To besedilo o fonografu v Prilogi C, napisano v nemšcini, je skoraj popolnoma enako, kot je bilo kasneje, leta 1906, v slovenšcini objavljeno vslovenskih navodilih: »Ker ni pricakovati, da bi se dalo najti in pridobiti mnogo takih izurje­nih zapisovalcev, je zelo umestno, da se take vecglasne narodne pesmi zajamejo s fonografom; zlasti se to priporoca tam, kjer se v kratkem casu in hitro zaporedoma pojo v zboru dragocene narodne pesmi. Prepis fonograma v note ne dela potem vec takih težkoc, kakoršne so tiste, ko zapisujemo pesem precej naravnost po petju (iz ust pevcev).« (Navodila 1906: 18). Nasvet glede uporabe fonografa pri zapisovanju ljudskih pesmi sega torej še v obdobje pred formalno ustanovitvijo slovenskega odbora. Ceprav vemo, da je pri­pravil navodila o zapisovanju melodij Hubad, »ki je posebej naglašal vecglasnost slovenskega petja in že tukaj zahteval, naj se vecglasne pesmi zajamejo s fonogra­fom« (Murko 1929: 27), pa se postavlja vprašanje, v kolikšni meri je bil pri nacrtih uporabe fonografa pobudnik morda sam Štrekelj. Vsekakor so se o uporabi fonografa pri zbiranju pesmipogovarjaliženaprvisejiglavnegaodbora na Dunaju 1904 (Deutsch in Hois, 2004: 52), na kateri je bil prisoten tudi Hubad, vendar je iz ka­snejšihdopisovanjindokumentovrazvidno,daje bilravnoŠtrekeljnajboljvnetzagovornikuporabe fonografainnajboljvztrajenpriprošnjahzadenar za njegov nakup. Knjižica Navodila in vprašanja ..., ki je izšla leta 1906 in sta jo pripravila Štrekelj in Hubad, se je sicer opirala na nacela, sprejeta na Dunaju, vendar pa sta avtorja samostojno izdelala »ti-skovine slovenskega odbora, ki so bile že davno gotove, ko ... je /Štreklju/ ministrstvo poslalo ti-skano Anleitung zur Sammlung und Aufzechnung … ausgearbeitet von Dr. Josef Pommer« (Murko 1929: 28). Pommer v svojih navodilih v kratkem poglavju Kaj bi se moralo zgoditi, ce zbiralec ne zna zapisati napeva pesmi? sicer tudi omeni možnostfonografskegasnemanja,vendaršelekot zadnjo možno rešitev; pred tem predlaga: »Za pomoc bi /zapisovalec brez glasbenega znanja in spretnosti/ lahko prosil izurjenega glasbenika, kjer pa to ni mogoce, naj si na­pev vtisne v spomin, da ga bo ob priložnosti glasbenik lahko zapisal. Kdor pa tudi tega ne zna, naj delovnemu odboru sporoci ime ljudskega pevca, da bo lahko odbor poslal na teren izurjenega glasbenika, ki bo zapisal melodijo pesmi. V teh in številnih drugih okolišcinah bi bil uporaben tudi fonografski aparat« (An-leitung1906:10). Štrekelj in Hubad tako veliko bolj jasno in odloc­no priporocata uporabo fonografa pri terenskem zapisovanju pesmi kakor Pommer, ki ga omenja le bežno in kot izhod v sili. Še podrobnejše podatke o nacrtovanem nakupu in uporabi fonografa pa lahko razberemoizPriloge H (A-OSNPm11),kijebiladopolnilodvanajstetockednevnega redaprvesejeinjezajemalarazpravooproracunuindelovnemprogramuzaleto1906. TaprilogajenaslovljenakotPrealiminare slovenskegaodborazapreostanekleta1905 in leto 1906 ter je bila kasneje tudi priložena zapisniku seje, poslanega ministrstvu na Dunaj. Med predvidenimi izdatki slovenskega odbora navaja sedma tocka proracuna nakup dveh fonografov in 400 valjev v skupni ceni 1320 kron. Vnadaljevanju prilo-ge sledi utemeljitev vseh predvidenih stroškov, med drugim tudi obširna utemeljitev nakupa snemalne opreme. Tu je med drugim navedeno, da je slovenskemu odboru neobhodno potrebno zagotoviti uporabo vsaj dveh fonografov z ustreznim številom valjev za snemanje. Posnetki naj bi služili predvsem za boljše in lažje zapisovanje melodijinnetolikozazapisbesedila;naSlovenskemjebilonamrecpremaloglasbeno izobraženih zbiralcev, ki bi lahko hitro in pravilno zapisali med ljudstvom pete pesmi. (A-OSNP m 11, priloga H: 2–3.) Iz zapisnika seje žal ni razvidno, kako je razprava potekala, vendar iz zapisanega lahkozakljucimo,dasoseodborniki,vsekakorpaŠtrekelj,dobrozavedalipomembnosti in uporabnosti fonografa pri zapisovanju ljudskih pesmi ter bili seznanjeni z dobrimi izkušnjamitistihraziskovalcevinzapisovalcevljudskeglasbe,kisogaprisvojemdelu uporabljali.Murkokasnejepiše,dajeŠtrekeljskrbno»zasledoval izucevanje narodnega pesništva po celem svetu /…/ in je dobro vedel, kake uspehe je s fonografiranjem ruskih narodnih pesmi dosegla gospa Lineva že leta 1902« (Murko1929:43). Štrekeljsejetudizavedal,dasobilinekaterizapisovalci,predvsemzaraditehnic­nihpomanjkljivostiaparata,protiuporabifonografapriterenskemzapisovanju.Otem se je preprical že na prvi seji glavnega odbora na Dunaju dne 28. novembra 1904, kjer so se pogovarjali tudi o možnostih in nujnostih zvocnih snemanj pri zbiranju ljudskih pesmi. Takrat je predsednik glavnega odbora in vodja celotne zbiralne akcije Josef Pommer zavzel izrazito odklonilno stališce glede zvocnih snemanj pri zapisovanju ljudskihpesmi(DeutschinHois,2004:52).ZatojeverjetnoŠtrekeljvsvojiutemeljitvi iz leta 1905 glede neobhodnosti nakupa fonografov tudi navedel, da nasprotovanje uporabi fonografa v ljudski glasbi temelji na netocnih tezah, ki sta jih v zadnjem casu sijajno ovrgla zbiratelja ruskih ljudskih pesmi J. E. Linjova in Aleksander Grigorjev. Dodajatudi,dajefonografnepristranskiaparat,ki je pri zapisovanju lahko v odlicno pomoc, ceprav bi imel še tako velike tehnicne pomanjkljivosti. (A-OSNP m 11 priloga H: 3). Glede stroškov za fonograf in valje Štrekelj na prvi seji OSNP ni govoril na pamet, ampak ocitno na podlagi konkretne ponudbe. Tako v Prilogi H navaja, da pride v poštev za nakup fo­nograf»ameriškega tipa, ki ga ponuja J. Lorenz iz Chemnitz-a«; fonograf za 150 mark (kar je okoli 180 kron), posamezni valj pa za 4 marke (okoli 4,8 krone), kar za dva fonografa in 200 valjev znese 1100 mark ali 1320 kron16 (A-OSNPm 11, priloga H: 3). 16 Tukaj zbode v oci napaka, ki se je pojavila glede števila predvidenih valjev: na prvi strani PrilogeHjepolegdvehfonografovnavedenihše400valjevvskupniceni1320kron,medtem Šeboljvelikopotezninacrtigledezvocnihsnemanjpasemordaskrivajovroko­pisnem dokumentu, ki je nekakšen osnutek oz. priprava ocene potrebnih sredstev za aktivnostislovenskegaodbora(A-OSNPm11,osnutek).Pisavanadokumentusezdi Štrekljeva,dokumentsampajebrezdatuma,cepravjevenemdeludokumentajasno napisano,dasotuopredeljeni(aliocenjeni)nekateristroškizaleto1905.Vdokumentu sovdesetihtockahnavedeneinfinancnoovrednoteneposamezneaktivnosti,predvsem priprava in tiskanje publikacije Navodila in vprašanja ...,pa tudi stroški zapisovanja pesmi na terenu ter potovanja na sejo v Ljubljano. Vsi stroški so zelo zaokroženi in nekateritudipopravljeni.Vtocki9tegadokumentasonavedenitudistroškizakartri fonografevskupnemznesku900kronin 3000valjevv znesku1800kron.Vprimer­javiznavedenimistroškivPrilogi H sotukajomenjeninamestodvehfonografovkar trije, pa tudi stroški zanje so precej višji, saj izracunana cena enega fonografa znaša 300 kron, medtem ko je navedena cena v Prilogi H 180 kron.Veliko vecja pa je tudi predvidenakolicinavaljev:3000valjevproti200valjemvPrilogi H.Znatnonižjapa jeizracunanacenaposameznegavalja,sajznašale0,6krone,medtemkojev Prilogi H navedena cena valja kar 4,8 krone. Omenjeni rokopisni dokument je edini ohranjeni dokument, ki omenja vecje nacrte glede nakupa fonografov in valjev. Ker nima datuma, je težko ugotoviti, kdaj je nastal, s kakšnimnamenomso bile narejene ocene stroškov ter kako realno so bili ti nacrti sestavljeni.Vendar pa dokument dokazuje, da je imel Štrekelj in morda tudi celotniOSNPocitnože zgodajvmislihzelo obširnosnemalno aktivnost prizbiranju ljudskih pesmi, ki pa jo je verjetno nekoliko oklestil v uradnem proracunu za leto 1906.Vseeno pa je tudi tam jasno zaznati željo po velikih nacrtih fonografiranja, saj vutemeljitvinakupafonografovnavaja,dajetrebaodboruzagotoviti»najmanj«dva fonografa. Ševec,iznacina pisanja sezdi, dajeŠtrekeljouporabi fonografiranjapri zbiranjuljudskihpesmizministrstvomžegovoril,mordaceloveckratinzrazlicnimi predlogi,le-topapredlogovnipodprlo.ZatoŠtrekeljobrazložitevnakupafonografov invaljevzacneocitajoce: »Neprimerno se zdi, da ministrstvo slovenskemu odboru ni pripravljeno zagotoviti vsaj dveh fonografov in ustreznega števila valjev, od katerega bi bil en namenjen za Primorsko, drugi pa za Štajersko-Koroško /…/.« (A-OSNPm11, priloga H: 2). Iz zapisanega lahko tudi zakljucimo, da je imel Štrekelj izdelan precej jasen nacrt snemanja ljudskih pesmi že pomladi tega leta, saj v pismih J. Kokošarju in G. Majcnu maja 1905 predstavi enake nacrte snemanja. Veliko vnemo, s katero se je slovenski odbor lotil priprav na zbiranje ljudskih pesmivletu1905,pajemocnozavrloministrstvonaDunaju,sajjedelovanjuodbora kopriutemeljitvitehstroškovnatretjistraniPrilogeHŠtrekeljizracunavapotrebnasredstva zadvafonografain200valjevvskupniceni1320kron.Takoželenakolicinavaljevinnjihova cenanistapopolnomajasna,cepravjeizkasnejšihdokumentovrazvidno,dajeodbormislil na kolicino 200 valjev. nameniloznatnomanjšasredstva,kotsojihpotre­bovaliinnacrtovali;odobrenasredstvaministrstva so komaj zadostovala za že izvedene aktivnosti odbora:pripravoprvesejeodborainstroškedopi-sovanja (A-OSNPm 11,pismo 5. 3. 1906). Mini­strstvosicerpohvali»zavidljivovnemo«,skatero je odbor zacel delovati, hkrati pa opozori na cim boljekonomicnodelovanjeodbora,sajsredstevza delo ni bilo veliko. Da pa je odbor še vedno resno racunalnanakupfonografov,dokazujeŠtrekljevo pismoLudvikuKubi(A-OSNPm2,št.14/5),kjer med najvažnejšimi stroški odbora navaja »tisek in razpošiljanje navodil in popraševalnih pol, nabava fonografa«. Prav tako Štrekelj že v pismu odboru v Ljubljani sporoca, da namerava pripraviti »potrebno vlogo na ministrstvo, v kateri bom vnovic tudi naglašal potrebnost, da se zviša dotacija tako, kakor smo jo predlagali v proracunu za 1906« (A-OSNPm 11, pismo 5. 3. 1906). V arhivu se je ohranil rokopisni dokument s Štrekljevo pisavo brez natancnega datuma innaslova,kijenajverjetnejeosnutekomenjenegadopisaministrstvu.VnjemŠtrekelj med drugim piše, da slovenski odbor že dolguje stroške zapisovalcem in namerava izvestitudinakupKubovezbirkeljudskihpesmi,polegtegapanavaja,daso»potrebni dodatni fonografi, ce želimo imeti nadzor nad pravilnim zapisovanjem melodij« (A-OSNPm 2, 1906-prilogaB2).Vnadaljevanjuzatoministrstvo naproša, »da mu že za tekoce leto nameni znaten prispevek, da ne bi vsa stvar zaradi tega hudo trpe­la«.Gledeuporabefonografovšepripiše,davelja fonograf »za posebno koristen pripomocek pri zapisovanju in kontroliranju melodij«, ki jih tudi neokrnjene ohrani. Seveda pa je opozoril, da na­pravanivsemogocainimanekaterenepopolnosti. Glede uporabnosti fonografiranja pri zapisovanju ljudskih pesmi se sklicuje na »upoštevanja vredni clanek« J. Polívke v reviji Národopisný Vestník Ceskoslavanský izleta1906znaslovomFonograf v službi narodopisja.Ministrstvojejeseni1906res odobrilododatnasredstvaslovenskemuodboru,ki pa so bila namenjena le za izdelavo predlaganih tiskovin, ki jih je ministrstvo potrdilo v predla­ganem proracunu. Pommerjev vpliv in njegovo odklonilnostališcedozvocnihsnemanjstaocitno prevladala nad tehtnimi Štrekljevimi argumenti. Vendar se Štrekelj fonografu ni odrekel, saj v dopisnici, kjer odboru oznanja novico o dodatnih odobrenih sredstvih za tiskovine, na kratko pripiše: »Ako ostane kaj, kupimo en fonograf in vsaj nekajvaljckov« (A-OSNPm 11, pismo 24. 11. 1906). Vnaslednjem pismu, poslanem v Ljubljano tri dni kasneje, že natancneje opredeli porabo nove dotacije in dodaja: »En fonograf lahko kupimo, dasi k njemu le omejeno število valjev: fonograf 150 marek, 25 valjev 100 marek, vkupe 250 marek = 295 Kron« (A-OSNP m 2, Z. 41/19).17 Sredi decembra 1906 odgovarja Štrekelj na Hubadovo pismo ter mu pošilja pre­dlog proracuna za leto 1907 (A-OSNPm 2, 48-21), ki naj bi ga ljubljanski odborniki obravnavalinasejidne14.decembra1906.VproracunuŠtrekeljvšestitockipredlaga nakup fonografov in valjev v skupni ceni 900 kron in nižjo ceno utemeljuje z možno­stjo nakupa enega fonografa iz sredstev za leto 1906, kakor je že navedel v prejšnjih pismih. Iz zapisnika seje razberemo, da so odborniki predlagane postavke in sredstva zanje nekoliko spremenili, potrdili pa predlog nakupa fonografa z valji in predlagano 17 Ohranilo se je tudi enako pismo z rahlo spremenjeno vsebino, kjer o nakupu fonografov Štrekelj pravi: »Vendar bi priporocal, da kupimo en fonograf in ce že ne vec valjev, vsaj 25, kar bi stalo 295 kron. Drugih 100 ali 75 valjev vtegnemo kupiti iz dotacije prihodnjega leta« (A-OSNP m 2, št. 35/19). vsoto ter to uvrstili v proracun za leto 1907 (A-OSNP m 7, ad št. 28). Zapisnik seje so poslali v pregled predsedniku Karlu Štreklju. Na poslani zapisnik se je Štrekelj burno odzval in je odbornikom poslal obširno pismo v svojem in Murkovem imenu. V ohranjenem osnutku pisma (A-OSNP m 2, 58-29) prosi za obrazložitve nekaterih postavk proracuna za leto 1907, predvsem pa želi,daznižajopostavkezatiskovinevproracunuzal.1907inpredlaga »naj se zviša vsota za nakup fonografov za vsoto navodil in vprašanj in druge tiskovine. Letos pac ne gre manj zahtevati za fonografe kakor lani (1320K), ko vendar še nismo nobenega kupili.« ŠeostrejšipajepotemvpismuHubadu,kjerpiše:»Zakaj se je znižala lanska cena fonografov? So li letos boljši kup? Ce smo lani predlagali 1320, je predlagati isto vsoto tudi za l. 1907, saj še vendar nismo nobenega kupili« (A-OSNPm2,pismo31. 12.1906).Štrekljevepripombesoodbornikiocitnosprejeli,sajvporociluministrstvu odelovanjuodborainproracunuzaleto1907podtocko5zasledimopredvidennakup dvehfonografovin200valjevzaceno1320kron.Vobrazložitviteganakupavistem dokumentuŠtrekelj ponovno navaja, da »odbor še vedno vztraja, da je fonograf, pa ceprav nepopoln aparat, nepogrešljiv pripomocek za snemanje melodije, ce že ne za snemanje narecij. Zatorej si mora odbor prizadevati, da pridobi vsaj dva tovrstna aparata z ustreznim številom valjev, kakor hitro bo mogoce. Zato letos Odbor še enkrat ponavlja to postavko iz lanskega proracuna, ker je glede na dodeljena sredstva zaenkrat še ni mogel uresniciti.« (A-OSNP m 3, ad 36/70.) Štrekljevo odlocno pisanje v prid nakupa fonografov odraža njegovo trdno preprica­nje o uporabnosti in potrebnosti zvocnega snemanja pri zapisovanju ljudskih pesmi. Prepricanjetudi,daboimelslovenskiodborkmalusnemalnoopremo,sajvnacrtihza dokumetiranjeinarhiviranjenabranegagradivapredlagapopis»glavnega inventarja, ki bi obsegal vse, kar dojde odboru v last ali ta nabavi, torej: a) rokopisne zbirke, b) tiskane zbirke, c) fonografe in fonografske valjce, d) tiskovine« (A-OSNPm2,58-29). Še obširneje piše o tem Hubadu v pismu z dne 9. januarja 1907, kjer predlaga, da se za hrambo zbirk doloci posebenarhivar, ki naj skrbi za inventar: »Vsaka zbirka naj dobi tudi svojo številko, kakor tudi vsaka pesem in vsaki predmet. /…/ Fonografski valjec bi slicno dobil številko, /npr./ 35.40, to je 40. valjec v skupini, ki je v inventarju vpisana pod št. 35. Brez takega poznamenovanja ne bo sicer mogoce poceti valjcev transkribirati« (A-OSNPm 11, 3/53). Ljubljanski odborniki v nujnost fonografiranja ljudskih pesmi morda niso bili takotrdnoprepricanikotnjihovpredsednik,sajsovzapisnikusejezdne30.januarja 1907vdrugitockipodaliŠtrekljunaslednjoobrazložitevpredlaganegaznižanjastro­škov za nakup fonografov v letu 1907: »Za nakup fonografov je bil vzet v proracun le delni pavšal 900K; sicer pa so ljubljanski odborniki preverjeni, da bodo dobili dovolj sposobnih mož, ki bodo pesmi neposrednozapisovali, tako da bo do težavne operacije s fonografi poseci le izjemno in le v odrocnih krajih« (A-OSNPm3,72/35). Njim se je zdel fonograf le koristen pripomocek za tiste, ki niso vešci glasbenega zapisovanja, ne pa tudi naprava, ki objektivno zapiše zvocno dogajanje, v kar je bil preprican Štrekelj. Onepotrebnostifonografskegasnemanjaprizbiranjupajebiloocitnoprepricano ministrstvo na Dunaju, saj je v dopisu z dne 22. junija 1907 (A-OSNP m 3, 78/39) opozoriloslovenskiodbor,najzodobrenimisredstviravnazeloekonomicnoinopusti vse, kar ni neobhodno potrebno pri zbiranju ljudskih pesmi. Kot izrecni primer ne­potrebnega trošenja sredstev je navedlo predviden nakup fonografov; to naj pocaka morda za kasneje. Štrekelj je o tej slabi novici seznanil odbornike v pismu dne 9. julija 1907 s prepisom dopisa z ministrstva. V pismu je tudi sporocil, da ministrstvo pravtakoniodobrilopostavitvearhivarjainvzpostavitvearhiva,nitinakupaarhivske omare (A-OSNPm 3, 39/79). Zaradi ostrega nasprotovanja ministrstva glede nakupa fonografov v proracunu zaleto1908nizasleditipostavkezanje.VendarpajeŠtrekeljvobrazložitvistroškov za leto 1908 to utemeljil in posebej poudaril, da te postavke ni v proracunu, ker želi slovenskiodborpridobiticimvecsredstevzazapisovalceinporavnatimankosredstev izprejšnjih let: »Da bi pridobili vec sredstev za zbiralno dejavnost posameznih zbiral­cev, se odbor letos odpoveduje nakupu fonografov, vendar je še zmeraj preprican, da je za kriticno melografijo fonograf dandanes nepogre­šljiv, svojim nepopolnosti navkljub. Odbor si zato pridržuje pravico, po poplacilu dolgov, ponovno vkljuciti zahtevo za nakup v proracu za leto 1909, kako je bila že postavljena v prvih dveh proracunih.« (A-OSNP m 3, 48/94.) To obljubo je Štrekelj držal, saj v osnutku proracuna za leto 1909 (A-OSNP m 3, 120/61) v tocki 6 preberemo postavko »nakup dveh fonografov in 200 valjev« s skupnoceno660kron.Nenavadnosezdi,dajefinancnapostavkazatoletopolovico manjša kot prejšnja leta, ceprav je navedena enaka kolicina snemalne opreme. Ker predstavlja dokument le osnutek proracuna, se razlaga zmanjšanja sredstev verjetno skrivavŠtrekljeviobrazložitviteganakupa:vnjejjeponovnopoudarjenaneobhodnost fonografa za študij melodij in nujnost, da odbor dobi vsaj en fonograf z ustreznim številomvaljev.Štrekeljjezaradireduciranjastroškovzmanjšalštevilosnemalneopre­me in s tem tudi potrebnih sredstev na polovico, v osnutku dokumenta pa je verjetno pozabil popraviti kolicino snemalne opreme. Prošnjo za nakup fonografa so na ministrstvu konec februarja1909 ponovno za­vrnili s pojasnilom, da bi to zelo dvignilo stroške celotne zbiralne akcije, saj bi morali potem dovoliti nakup fonografov tudi drugim odborom. Po dolocenem obotavljanju pajeministrstvoleodobrilonakupfonografovnekaterimodborom,npr.romunskemu, ukrajinskemu in poljskemu (Deutsch in Hois 2004: 55), ne pa tudi slovenskemu. Ker potrebnih sredstev za fonografe slovenski odbor tudi leta 1909 ni dobil, je v osnutku proracuna za leto 1910 (A-OSNP m 3, 144/76) ponovno zaslediti postavko za nakup enega fonografa in 100 valjev. Celoten osnutek proracuna je bil zelo podo-ben tistemu iz prejšnjega leta: postavke in obrazložitve so bile podobne kot prejšnje leto, le predvidena sredstva so bila nekoliko spremenjena. Tudi obrazložitev nakupa fonografa je bila skoraj enaka kot prejšnje leto. Kakšne so bile aktivnosti glede nakupa snemalne opreme v letih 1910, 1911 in 1912, iz ohranjenih dokumentov ni mogoce razbrati. Vemo pa, da fonografa in valjev v teh letih slovenski odbor ni dobil. Razlog za to je morda tudi v dejstvu, da je v teh letih zacel Karel Štrekelj, ki je bil glavna gonilna sila za nakup fonografov, bolehati. »V posteljo je legel sredi julija 1911, bolehal pa je že prej« (Murko1929:31).Njegova dolga bolezen je »zakrivila neko dezorganiziranost v odboru« (Murko 1929: 31). 7. julija 1912 je Štrekelj po dolgi in mucni bolezni umrl. NAKUP FONOGRAFA IN VALJEV 17.januarja1913jeministrstvoimenovalo ZanimanjeMatijeMurkazanakupfono­ Matijo Murka za novega predsednika slo­ grafa in njegovo uporabo je razumljivo, venskegaodbora;podnjegovimvodstvom saj ga je sam pri svojem terenskem soseaktivnostizanakupfonografaponov­ raziskovalnem delu s pridom uporabljal. no mocno okrepile. O svojih izkušnjah pri snemanju z njim je porocal Avstrijski akademiji znanosti »Murko je imel tudi pred ocmi siste-v dveh porocilih (Murko 1912, Murko maticen zakljucek zbiranja, /…/, in 1915), prvega od porocil je poslal tudi je prinesel brzi tempo v poslovanje. sodelavcem OSNP kot vzpodbudo za /…/ Ž njim bi se mogle smernice nakup fonografa. nabiranja preokreniti v smer, ki bi privedla do novih pridobitev, /…/ zlasti s tehnicnim pripomockom fonografa in znanstveno tocnostjo zapisovanja poklicnih vešcakov« (Tominšek 1937: 311, 308–309). Murko se je osebno zelo zavzel za nakup fonografa: s pomocjo svojih mednarodnih strokovnihznanstevjepriskrbelpotrebneinformacijeouporabnostifonografazana­menezapisovanjaljudskihpesmi,oponudbiaparatovternjihoviceni.PoTominškovih besedahjebilMurko»kaj vplivna osebnost in je znal svoj vpliv na pravem mestu uve­ljaviti« (Tominšek1937:309).Polegtegapasosevtehletihfonografiinvošcenivalji tudi znatnopocenili, zato njihov nakup ni vec predstavljaltako velikega stroška. Že na svojo prvo sejo slovenskega odbora v petek 11. aprila 1914, ki jo je po Štrekljevismrtikotnovipredsedniksklicalinvodil,jeMurkovpetotockodnevnega reda uvrstil »Pogovor o rabi fonografa« (A-OSNP m 8, vabilo 5. 4. 1913). Na sejo se je Murko dobro pripravil, saj je na vabilu k seji, poslanemAntonu Štritofu, pripi­sano: »V Ljubljano pridem gotovo že v cetrtek dopoldan, na vsak nacin pa na vecer (z brzovlakom). V petek dopoldne, mogoce pa že v cetrtek bom pregledoval nabrano gradivo. Doloci, kje se prosim sestaneva. /…/« (A-OSNPm8,vabilo5.4.1913).Poleg tegajevvabilumeddrugimzapisal:»Pri zacetku svojega delovanja smatram za svojo dolžnost, da se podrobno seznanim z dosedanji delom in stopim v osebno dotiko s celim odborom«. Iz zapisnika te seje izvemo, da je Murko pod peto tocko dnevnega reda porocalofonografuAvstrijskeakademijeznanosti: »Dovršen fonograf ima dunajska akademija znanosti. Nabira govore slavnih mož in Indijancev.« in predlagal, »naj bi akademija posodila fonograf za naše razmere ali pa naj akade­mija sama nabira tudi slovenske pesmi! Priporocajo se posebno pesmi v koroškem, ribniškem in belokranjskem narecju in one, ki se pojo mno­goglasno. Ali pa naj se nabavi v to svrho Edisonov fonograf« (A-OSNP Zapisniki: 8). Kot sklep k tej tocki so v zapisnik zapisali: »Pridobi naj se ali fonograf akademije ali naj se nabavi Edisonov za posebno karakteristicna narecja in mnogoglasne (4–6) pesmi.« Vporociluodeluzaleto1912(A-OSNPm5,8.5.1913),kigajenapodlagi Tominškovegaporocila(A-OSNPm5,112)kmaluposejisestavilMurkozaministr­stvo,soženavedeni»izvenredni stroški: za fonograf, 1 obrok … 500 Kron«.Odborje ocitnozacelvnaprejvarcevatizanakup,cepravšenisoimelijasnepredstaveoceniin dobavi fonografov. Za utemeljitev nakupa fonografa Murko v porocilu napiše: »Glede fonografa je odbor vložil zadevo, ki jo je že veckrat predlagal prof. Štrekelj. V zvezi s tem informacije o razlicnih aparatih in njihovih današnjih cenah niso bile natancne. Vec o tem in mojo prošnjo glede snemanja s fonografom bom podal na zasedanju glavnega odbora 23. in 24. maja« (A-OSNPm 5, 8. 5. 1913). Murkovoprošnjogledefonografiranjaresuvrstijonadnevniredzasedanjaglavnega odboranaDunaju,kijebila13.in14.junija1913,sajjevvabilukzasedanjupodtocko7 navedeno:»Prošnja prof. dr. Murka glede fonografskih snemanj ljudskih pesmi vAvstriji« (A-OSNPm5,Einladung). KotizvemokasnejeizMurkovegaclanka,jenatejseji »predložil, naj se dunajska Akademija znanosti, ki je imela posebno fono­gramsko komisijo s posebno konstruiranim fonografom, ki se je za svojo dobo jako hvalil, loti tudi fonografiranja narodnih pesmi pri avstrijskih narodih. /…/ Dva profesorja, clana Akademije, sta prevzela nalogo, da organizirata tako akcijo pri dunajski Akademiji« (Murko1929: 20). SsvojimpredlogomglavnemuodborujeMurkohotelzagotoviti,dabisepomembno ljudsko gradivo kar v najvecji meri in s pomocjo najsodobnejših tehnicnih pripo­mockov zapisalo in ohranilo. S tem, da bi Avstrijska akademija znanosti prevzela fonografiranje, pa je želel Murko tudiolajšati delo in zmanjšati stroškeslovenskemu odboru, saj mu potem ne bi bilo treba toliko fonografirati. Ocitno pa zagotovilom z Dunaja o »fonografiranju narodnih pesmi pri avstrijskih narodih« ni prevec zaupal, sajjeslovenskemuodboruosklepihgledefonografastesejeobširnoporocalvpismu 26. junija 1913 naslednje: »O fonografu se je sklenilo, da se rabi kot pripomocek, kar pa je stvar posameznih odborov. Akademijo znanosti bo se opozorilo po enem odbor­niku, naj se loti sistematicnega fonografiranja glavnih tipov avstrijskih narodnih pesmi. Kako se naj to izvede za nas Slovence, smo že ukrenili. Glavno pa je, da zacnete rabiti navadni fonograf, ki ne košta kakih 500 – 1000 Kr., kakor je Štrekelj (vsi!) stavil v proracun, ampak se dobi v Berlinu pri Wertheimu že za kakih 50 mark, vsaka walze pa za 40 Pf. Jaz sem za to, da že letos narocimo tak fonograf in da ga pred vsem odborniki poskusite, tudi sam Hubad na pocitnicah. Rusini so vse svoje pesmi nabirali s pomocjo fonografa; zapisovalci so bili dobri muziki, ki so takoj na licu mesta kontrolirali fonograf, doma pa potem svoje zapiske s fonografom.« (A-OSNPZapisniki, št. 15.) Njegovo nezaupanje se je izkazalo za upraviceno, saj kasneje žalostno ugotavlja, da od obljubljenih snemanj Avstrijske akademije znanosti »uspehov nismo videli, vsaj na Slovenskem ne« (Murko, 1929: 20). Murko pa je bil presenecen in navdušen, kako dobro »navadni fonograf«, torej Edisonovinne»arhivskifonograf«Avstrijskeakademijeznanosti,reproduciraposnete pesmi.Tudiotemjepisalodbornikomvsvojemporocilu: »Neverjetno je, kako dobro reproducira tudi navadni fonograf narodne pesmi. Prof. Gollob18 sam je v slovanskem seminarju demonstriral štajerske nemške narodne pesmi« (A-OSNP m 5 Zapisniki, št.15).OdJohanaGollobasijeMurkofonograftudiizposodil,najverjetnejezato,da bi ga tudi sam preizkusil. Ohranila se je namrec dopisnica (A-OSNPm 5, dopisnica 25.6.1913), v kateri Gollob prosi Murka za vrnitev fonografa, saj odhaja na potova­nje in mora pred tem fonograf še razstaviti in naoljiti. Murko v svojem porocilu tudi vzpodbujaodbornike,najmucimprejsporocijo»mnenje o fonografu in sploh o nacrtih za bližnjo bodocnost«,sajostajavGradcusamošedo12.julija,potempaodpotujev Celje,odtampagrekonecjulijanapotovanjepoBosniinsevrnevsrediniseptembra (A-OSNPm 5 Zapisniki, št. 15). V kasnejših dopisih je Murko še veckrat opominjal in pozival odbornike v Lju­bljani, naj se cim prej odlocijo glede fonografa, ter jih vzpodbujal k nakupu.Tega ni težkorazumeti,sajsejetistopoletjeMurkoponovnoodpravljalnaterenskorazisko­vanjeljudskeepikenaBalkanu,pricemerjeponovnouporabljal»arhivskifonograf« Avstrijskeakademije znanosti. Za seboj je imel žeizkušnjes snemanjizleta1912 in je poznal prednosti in slabosti dunajskega arhivskega fonografa. Zato je bil verjetno tudi tako navdušen nad uporabnostjo precej manjšega in prirocnejšega Edisonovega fonografa. Tudi v mesecu juliju 1913, ko je bil v Celju, je Murko spodbujal odbor­nike, naj se cim prej odlocijo glede fonografa. V pismu z dne 17. julija 1913 med drugim piše: »Kaj je s fonografom /…/?« (A-OSNPm 7, št. 23), medtem ko tik pred svojimodhodomvBosnodne31.julija1913šeenkratpiše,daimagledefonografov monopolWarenhausWertheim v Berlinu in da je fonograf precej cenejši kot nekdaj. Pravi tudi, da »na Ruskem gotovo niso imeli boljšega, dražji pa je bil pred 10 leti, ko je Lineva zbirala in morebiti zaradi vecje carine« (A-OSNPm 7, št.26).Verjetno so Murku pred tem že sporocili, da je Matej Hubad osebno govoril z J. E. Linjovo o fonografu, in Murka vprašali za mnenje. Murko v pismu glede fonografa še pripiše: »dobro, da se Hubad informira o vsem, tudi o prakticni rabi, da bi lahko potem tudi druge nabiratelje ucil manipulacije« (A-OSNPm 7, št.26). OdbornikivLjubljanisovtemcasudobiliinformacijeofonografuizprveroke, saj je naseji 17. julija 1913 Hubad porocal, dasta ga obiskala »gospa Evgenia Lineff in njen mož Alex. Lineff (stanujeta na Bledu, hotel Kaps), ki sta na fonograf nabrala veliko ruskih pesmi, ki jih je peter­ 18 Prof. Johan Gollob je bil zunanji sodelavec štajerskega delovnega odbora in je verjetno že odleta1910prizbiranjuuporabljalfonograf.Vecotemglejvpoglavjuozvocnihsnemanjih vAvstriji. burška akademija izdala v dveh zvezkih. Izrazila sta se zelo povoljno o nabiranju s fonografom, ki stane kakih 80 mark. Piše ji Hubad, obvezno gre na Bled po naslov tvrdke. Sklene se, nabaviti iz letošnje dotacije tak fonograf« (A-OSNP Zapisniki: 12). Odborniki so nato zadolžili Hubada, da obišce Linjovo na Bledu in jo povpraša glede »tvrtke« fonografa. O svojem obisku na Bledu je porocal Hubadnanaslednjisejiožjegaodbora29.novem­bra 1913 (A-OSNPZapisniki: 15), in povedal, da je Linjova »vsa gorela za fonograf«, in da je po njenem mnenju za snemanje »vecglasnega petja neobhodno potreben«. Na podlagi Hubadovega porocila so v zapisnik še zapisali: »Dobra stran pri fonografu je intonacija, nedostatek pa je, da se besede komaj razumejo. Milcinski: Besed imamo dovolj zapisanih, treba nam melodij. Kramarju je narociti, da gre s fonografom tja, kjer fantje še v zboru pojo.« Odborniki so naredili na pod-lagi Murkovih podatkov in priporocil ter lastnih poizvedb koncni sklep: »Fonograf se kupi pri Warenhaus Wertheim in Berlin za 50 mark. Nakup izvrši tajnik. Najprej piše za cenik.« (A-OSNP Zapisniki: 15). Sledila so številna dopisovanja z dobavite­ljem ter razlicni zapleti in težave pri narocanju. Odborniki in tajnik Anton Štritof so se tokrat takoj lotili nakupa fonografa in v zapisniku naslednje seje odbora z dne 27. decembra 1913 v porocilu o aktivnostih v letu 1913 že lahko preberemo, da je odbor »nabavil po tajniku Štritofu fonograf (O tem glej tocko III)« (A-OSNP Zapisniki: 23). Vtretji tocki dnevnega reda te seje pa Štritof poroca, »da je že dvakrat pisal na Warenhaus Wertheim v Berlin za cenik fonografa, pa ni nobenega odgovora« (A­OSNPZapisniki: 25). Kljub temu pa na seji razpravljajo o prihodnji uporabi fonogra-fa. Murko poroca o Pommerjevem mnenju, »da fonograf ni dober za mnogoglasne pesmi. Tekst pa je jako jasen.« Nato seznani odbornike o metodi fonografiranja pri Ukrajincih: »Rusini rabijo zelo fonograf. Skupaj hodita muzik in etnograf. Ob enem zapisujeta pesmi, fonograf pa jima je za kontrolo« (A-OSNPZapisniki:25).Odborniki so se strinjali, da »ko pride fonograf, naj se naprosi kakega profesorja fizike, da bo uporabo raztolmacil. Predlaga se prof. Kavšek« (A-OSNPZapisniki: 25). Odloceno je bilo tudi, da bo fonograf placan iz sredstev za leto 1913, zato naj blagajnik pridrži 300kron,kisobilenamenjeneizplaciluzapisovalcuKramarjuzanabranepesmi,saj jih še ni poslal odboru. Odbor je resno nacrtoval sistematicno snemanje ljudskih pesmi in je predvidel nakup še enega fonografa in ustreznega števila valjev, kakor je prvotno nacrtoval že Karel Štrekelj. Iz zapisnika seje odbora z dne 27. decembra 1913 lahko razberemo, da so v proracunu za leto 1914 med drugim nacrtovali nakup »še enega fonografa« po predvideni ceni 60 kron in »dobavo novih valjcev« v skupni ceni 160 kron (A-OSNPZapisniki:26).Cenesobilenajverjetnejepodanenapodlagiponudbepodjetja Wertheim,sajsobilicistopisizapisnikovnarejenikasnejeinsoveckratvsebovalitudi nekatere podatke, ki so dospeli po seji. Na podlagi cene lahko predvidevamo, da so želeli odborniki narociti novih400 valjev. TudiMatijaMurkojevosnutkuporocilaodelovanjuodboravletu1913inpro­racunu za leto 1914 (A-OSNP m 6, osnutek 20. 2. 1914) navedel nakup dodatnega fonografainvaljev,kakorjebilosklenjenonadecembrskisejiodbora.Vobrazložitvi teganakupanavaja,daje drugifonograf zelozaželen, saj poteka zapisovanjenaraz­meromavelikempodrocjuinvrazlicnihkrajih;polegtegapajezapisovanjevecinoma mogocelevpocitniškihmesecih.Opozoritudi,davsakvaljstane40pfenigov,vendar jetreba k temu prišteti šestroške pošiljanja, zavarovanja in carine. A. Štritof je konec decembra ponovno pisal v Berlin glede narocila fonografa. 3. januarja 1914 je iz podjetja Wertheim le prišla ponudba za fonograf in valje (A-OSNPm 14, št. 38). Izponudbe izvemo, daodgovarjajo na Štritofov dopis z dne 31. decembra1913inponujajo »fonograf za snemanje in predvajanje po ceni 48 mark in valje po ceni 40 pfenigov za kos«. Opozorijo tudi na štirinajstdnevni dobavni rok in natancnostprinavajanjunjihoveganaslova,sajsedrugacelahkopoštaizgubi.Tajnikje šeistidan,kojedobilponudboizBerlina,narocilfonografin200valjev,karjeskupaj zneslo 128 mark ali 153,60 kron (A-OSNP m 14, št. 38 in A-OSNP Zapisniki: 25). PodjetjeWertheim se dobavnega roka ni držalo in je vnaprej sporocilo, da fonografa invaljevnemoreposlatipred26.januarjem1914(A-OSNPm14,št.42).Odborniki so pošiljko nestrpno pricakovali; tudi zato, da bi lahko zakljucili financno porocilo za leto 1913, iz katerega bodo placali fonograf. Štritof je v pismu z dne 27. 1. 1914 sporocilMurku: »Fonograf še sedaj ni dospel, zato Pintar ne more racunov skleniti« (A-OSNPm6,št.54).KerpošiljkaizBerlinavnaslednjihdnehševednoniprispela, je Štritof 6. februarja1914 ponovnopisal podjetjuWertheim in odlocno urgiral: »V zvezi z dopisom dne 3. januarja 1914 smo narocili fonograf z 200 valji. Cez nekaj dni smo prejeli odgovor, da fonografa ne bo mogoce od­poslati do 26. januarja. Danes smo že 6. februarja, pošiljka pa še vedno ni prispela. Ce narocilo ne bo nemudoma izvršeno, bo s tem preklicano, njegova izvršitev pa preneha« (A-OSNPm14, št. 57). Naslednji dan je dobil Štritof pismo iz Berlina (A-OSNP m 14, št. 43b), datirano z dne 5. februarja 1914, v katerem podjetje Wertheim pošilja racun in sporoca, da lah- ko zaenkrat pošljejo le 39 valjev. Dodajajo, da je valje težko dobiti, saj se je njihova proizvodnja zelo skrcila, ker na tržišcu ni povpraševanja zanje. Nadalje prosijo, naj jim sporocijo, ce bodo valje potrebovali tudi v prihodnje. Tocni datum prispetja fonografa in valjev ni znan, vsekakor pa je bila narocena oprema cez nekaj dni že v Ljubljani. Vabilo na sejo odbora z dne 11. februarja 1914 takosporocaveselonovico:»Fonograf je dospel« (A-OSNPm8,vabilo11.2.1914). Izfinancnegaporocilazaleto1913(A-OSNPm8,Rechnungpro1913),datiranegaz dne14.februarja1914,lahkorazberemo,dasofonografin39valjevplacali7.februarja 1914,torejšeistegadne,kojeprišeldopiszracunomizBerlina.Stroškizafonograf, valje inpošiljanjeso znašaliskupaj 90,61 kron.Vrstainznamkafonografatervaljev ni omenjena v nobenemdokumentu alidopisu. TudipredsednikodboraMurkojebilzadovoljen,daimaodborkoncnofonograf, in je skrbno nacrtoval njegovo uporabo.V pismu ožjemu odboru z dne 23. februarja 1914 je meddrugim pisal: »Ker imate zdaj fonograf, kazalo bi, da poizkusite njegovo porabnost od­borniki v Ljubljani ali na malih izletih v prvi vrsti za kontrolo in popolnitev dosedanjega zapisovanja. Za vzor vam priporocam zapise in razprave o fonografiranih maloruskih pesmih Fil. Kolesse iz Lvova v publikacijah Tovarystva Ševcenka /…/ Poleti bi bolj kazalo, da v prvi vrsti rabite eden fonograf odborniki, posebno bodoci urednik melodij in njegovi pomocniki, z drugim fonografom, ako bo ga kazalo kupiti, pa bi se lahko nabiratelji pošiljali v bolj oddaljene kraje. Ne bi svetoval, da dobi g. Kramar takoj fonograf, dokler ga vi niste poizkusili« (A-OSNPm14,št. 61). Vzacetkumarca1914jeodbordobilnovopošiljkovaljevizBerlina.Otemporoca Štritof na seji odbora dne 5. marca 1914: »3.3.1914 je Wertheim poslal 6 zabojev s 146 valjarji. Za carino in prevoz je placal iz ravnateljske blagajne 30,15 kron. Racun pa znaša 65,55 mark = 77,22 kron, ki pa še ni placan. Do sedaj imamo 39 + 146 = 185 valjarjev« (A-OSNPZapisniki: 33). Fonograf in valji so bili shranjeni v fizikalnem kabinetu 2. državne gimnazije v Ljubljani(A-OSNPZapisniki:33).Tamsobiliverjetnozato,kersoodbornikisklenili, da je treba prositi profesorja fizike za razlago o njegovem delovanju in uporabi. Do tegapaverjetnoniprišlo,zatofonografanihceniuporabljal.Tudiotemporocazapi­sniksestankaodborazdne5.marca1914:»O uporabi fonografa ne moremo govoriti, ker ni nikogar, ki bi to razumel« (A-OSNPZapisniki: 35). Še nekaj casa so bili nato fonograf in valji shranjeni v2. državni gimnaziji in jih niso uporabljali. SNEMANJE V BELI KRAJINI O pripravah na prvo snemanje je znanega zelo malo; edini dokument, ki neposredno poroca o tem, je pismo z dne 23. maja 1914. Vnjem clan odbora F.Milcinski sporoca M. Hubadu, da gre »Gospod dr. Jure Adlešic o binkoštih domov v Belo Krajino in bi bil pripravljen s sabo vzeti naš fonograf in v Adlešicih in Bojancih narodno petje vloviti na naše valjcke« (A-OSNPm 8, pismo 23.5.1914). Sporoca tudi, da Adlešicu snemanje s fonografom ni neznano, saj je pred casom spremljal rusko raziskovalko Linjovo, ki je s fonografom snemala v teh krajih. Milcinski prosi Hubada, da naj, ce se seveda s predlogom strinja, takoj posreduje dopis še taj­niku A. Štritofu, ki naj sporoci, »kdaj naj pride dr. Adlešic po fonograf in ali bi ga mogel vprico kakega gospoda strokovnjaka (profesorja?) pre­izkusiti«. Na koncu je Milcinski še pripisal: »Jaz bi bil za to, da gre z dr. Adlešicem tudi Kramar, da se privadi manipulaciji s fonografom. Dr. Adlešic je s tem zadovoljen. In ce imaš, prijatelj Hubad, toliko casa, pridruži se mu še ti!« Hubad je dobil pismo naslednji dan in na koncu pisma pripisal: »Soglašam! 24/5 1914 Matej Hubad. Kdo bi nas mogel tocno pouciti o delu z aparatom?« Pismo je posredoval Štritofu, ki ga je dobil cez dva dni, kakorkažepripisznjegovopisavonarobupisma: »Dobil v roke 26/5 zvecer«. Vec o pripravah in okolišcinah pred snema­njem v ohranjenih dokumentih ni bilo mogoce zaslediti.Izobracunskegaporocilazaprvopolletje 1914 (A-OSNPm 8, Verrechnung 30. 6. 1914) si­cer lahko razberemo, da je bilo dne 2. junija 1914 izplacano »gospodu Grilu za transport fonografa na železniško postajo« 1,20 kron, enak znesek pa mu je bil izplacan deset dni kasneje, 12. 6. 1914, za »transport fonografa nazaj na 2. državno gi­mnazijo«, iz cesar lahko sklepamo, da je Adlešic prevzel fonograf na železniški postaji v Ljubljani in ga po snemanju tam tudi pustil. Snemanje v Beli krajini je najverjetneje opravil Adlešic sam, saj v obracunskih porocilih ni zaslediti stroškov za Kramarja in Hubada, medtem ko se stroški Adlešica, ki jih je imel pri snemanju, veckrat pojavljajo. Tudi iz drugih dokumentov ni razvidno, da bi Adlešica v Belo krajino kdo spremljal. O samem snemanju ter posnetih pesmih in pevcih se je ohranilo nekaj osnovnih podatkov. Shranjeni so skupaj z ohranjenimi transkripcijami pesmi v mapi 233, ki se nahaja varhivu GNI ZRC SAZU(A-GNI m233). Iz dokumentacijevmapi 233 lahko ugotovimo,dajeJuroAdlešic31.maja1914snemalnajprejvkrajuAdlešici,naslednji dan,1.junijapavkrajuPreloka.Ohranjenjespisekposnetihpesmi,kisooštevilceneod 1do 38, naslovom ali prvim verzom pesmi paje dodan krajposnetka,obcasno pa tudi kaka opomba.Spisek nosi naslov »Belokranjskenarodne pesmi«. Pesmi vpopisuniso razvršcenepokrajusnemanjainstemkronološkorazporejene,ampaksovsebinskoraz­vršcene.Zatolahkosklepamo,daspisekninastalobsnemanju,ampakverjetnokasneje, mordaobtranskribiranju.Mogocepajetudi,dajeAdlešicšelepokoncusnemanjauredil inoštevilcilvaljeterpripravilspremnepodatke.Vnaslednjipreglednicijepodanpopis posnetihpesmisspremnimipodatkizizvirnegarokopisnegaseznama. Sl. 36 Seznam pevcev iz Adlešicev (A-OSNP m 233). Št. Naslov opomba Kraj 1. Pirna (svatovska): zvanje k daru Preloka 2. Pirna (svatovska): zvanje mladicev naj vstanejo Adlešici 3. Pirna napojnica Adlešici 4. Kresnice s piskacem Starinska pesem Adlešici 5. Kresnice s piskacem Starinska pesem Preloka 6. Kresnice Nova pesem brez piskaca Adlešici 7. Jokanje ob mrtvaškem sprevodu Poje ena sama Preloka 8. Jokanje ob mrtvaškem sprevodu Pojeta dve ženski Preloka 9. »Tri jetrve žito žele« Prav starinska pesem in napev Preloka 10. »Sveti mene jasna mesecina« Starinska Preloka 11. - - 12. Kolo Adlešici 13. Crnomaljsko kolo Adlešici 14. »Ljubca moja, kdo te troštal« Nova Adlešici 15. »Kdo bo tebe, ljubca troštal« Nova Preloka 16. »Dobro se je rano uraniti« Adlešici 17. »Spazila sem Janka« Gl. Bisernice Adlešici 18. »Široko je Drenopolje« Adlešici 19. »Zelena mala dubrava« Adlešici 20. »Devojka je išla u goru zelenu« Adlešici 21. »Kiša pada, vetar duva« Adlešici 22. a) »Oj javore, javore« b) Starinsko pjevanje moškega Pri enem valjarju dve razlicni. Pri obeh samo zacetek. Adlešici 23. »Se ticice lepo pojo« Adlešici 24. »Po cesti gre en stari mož« Adlešici 25. »U toj crnoj gori žarkom ogenj gori« Gl. Bisernice Preloka 26. »Moj se dragi u boj spremlja« Preloka 27. »Imala sem, Mare, bratca dragoga« Preloka 28. »Široko je more i Dunaj« Preloka 29. »Divojcica rublje prala« Preloka 30. »Pastirce mlado i milo« Preloka 31. »Tri sem dana kukuruzu brala« Preloka 32. »Ne mogu od mila u morje gledati« Preloka 33. »Zeleni se vinograd« Preloka 34. »Neverna devo lagano hodi« Preloka 35. »Od kod si dekle ti doma« Preloka 36. »Snoci so se fantje tepli« Preloka 37. »Dekle je na ganku stala« Preloka 38. - Iz naslova k posnetku št. 22 vidimo, da sta na enem valju posneti dve razlicni pe­smi, ki sta oznaceni z a) in b), na kar je v opombi še posebej opozorjeno. Iz tega lahko sklepamo, da so morda s številkami oznaceni posneti valji, na katerih je praviloma posneta le po ena pesem. To predvidevanje potrjujejo tudi ohranjeni valji, na katerih je na vseh prepoznanih posnetkih zapisana le po ena pesem. Posnetka št. 11 in 38 v seznamu iz neznanega razloga nimata naslova in drugih podatkov. Ce je omenjeni spisek res nastal kasneje, npr. ob transkribiranju, je mogo-ce, da transkriptor ni razpoznal posnetka ali pa ni imel podatkov o njem. Adlešic je namrec zagotovo že ob snemanju zapisal osnovne podatke o posnetkih in izvajalcih, kasneje pa so morda te zapise uredili in pripravili cistopis. To dokazujejo tudi neka­teri ohranjeni zapisi besedil posnetih pesmi, ki so daljši kot na posnetku, in nekatere vsebinske opombe k pesmim, ki jih ni mogoce razbrati s posnetka. Ohranjena sta tudi popisa pevcev v Adlešicih in Preloki. Seznam pevcev iz Adle-šicevvsebujepolegimeninpriimkovpevcevtudikrajnjihovegabivanja,polegtegapa navaja še številke pesmi (številke posnetkov iz seznama pesmi), ki so jih pevci zapeli. Seznam pevcev iz Preloke je nekoliko manj podroben, saj ne vsebuje podatkov, od kod posamezni pevci prihajajo, niti ne navaja posebej seznama pesmi, ki jih ti pevci zapojejo, razen pri treh starinskih pesmih in »jokanju«. Iz seznama pevcev v Adlešicih in kasnejših podatkov o pevcih, ki jih je zbral Alojz Cvitkovic in so objavljeni v knjigi Lepa Ane govorila (Strajnar 1989: 42), lahko sestavimo spisek pevcev iz Adlešicev, ki je podan v naslednji preglednici. Ime in priimek domace ime* kraj bivanja Rojstni podatki Starost leta 1914 1 Ferdo Požeg pri Tišlarju Dolenjci pri Adlešicih 1893–ok. 1970 21 let 2 Miha Požeg pri Tišlarju Dolenjci pri Adlešicih 1892– ? 22 let 3 Jurij Požeg pri Jurkovih Gorenjci pri Adlešicih 1889–1976 25 let 4 (Miha) Adlešic** ? Gorenjci pri Adlešicih 1841–1917 73 let 5 Mare Adlešic Grganovi Adlešici 1894–1989 20 let 6 Kate Adlešic Grganovi Adlešici 1895–1977 19 let 7 Ane Rožman Rožmanovi Purga pri Adlešicih 1893–1985 21 let 8 Mare Požeg pri Jurkovih Gorenjci pri Adlešicih 1896–1977 18 let * Podatki o domacem imenu, rojstni podatki in starost pevcev ob snemanju niso navedeni v izvirnem rokopisnem seznamu pevcev. ** Vrokopisnemseznamupevcevpritempevcuninavedenegaimena,ampaklepriimekinkraj bivanja.Izopombevtranskripcijiposnetkašt.22bpalahkorazberemo,daje»Peval moški: Miha Adlešic, star okoli 85 let« (A-GNI m 233). Rojstni podatki zanj so bili ugotovljeni naknadno, pri cemer pa je razvidno precejšnje razhajanje v starosti pevca ob snemanju. IzdodatnegabesedilavpopisupevcevizAdlešicevlahkougotovimo,dasotipevci »v Adlešicih peli dne 31.5.1914 pesmi št. 2, 3, 12, 13, 14, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22a, 23, 24«,medtemkosopesmišt.4in6,torejobekresnipesmi, »pele Mare in Kate Adlešic iz Adlešic, Ane Rožman iz Purge in Mare Požek iz Gorenjc« (A-GNIm233).Nasnema­njujesodelovaloskupajosempevcev,odtegaštirjemoškiinštiriženske.Pevcisobili vecinomamladi,starimed18in25let,leedenmoškijebilstarejšiod70let. PodobnolahkosestavimotudispisekpevcevizPreloke.Nekateredodatnepodatke o pevcih je kasneje zbrala Marija Starešinic in so prav tako objavljeni v knjigi Lepa Ane govorila (Strajnar 1989: 42). Ime in priimek domace ime* Kraj bivanja Rojstni podatki Starost leta 1914 1 Pere (Peter) Radonic** ? ? 1892–2. sv. vojna 22 let 2 Jože Radonic ? ? 1894–1919 20 let 3 Jože Starešinic Jurkov ? 1895–1916 19 let 4 Ive Požek ? ? ? ? 5 Marica Starešinic Gradanova ? 1887–1978 27 let 6 Magdica Starešinic Gradanova ? 1889–1967 25 let 7 Franca Starešinic Gradanova ? 1896–1983 18 let 8 Bara Starešinic Ivanceva ? 1889– ? 25 let * Podatki o domacem imenu, rojstni podatki in starost pevcev ob snemanju niso navedeni v izvirnem rokopisnem seznamu pevcev. ** V kasnejših podatkih je namesto priimka Radonic zapisan Radovic (Strajnar 1989: 42). Tudi v Preloki jevecino pesmi zapelo osem pevcev, ponovno štirje moški in štiri ženske. Po starosti so zelo podobni pevcem iz Adlešicev, saj so vsi stari med 18 in 27 let.19»Starinske pesmi« in »jokanje« pa sta v Preloki izvajali še dve nekoliko starejši pevki, kakor je razvidno iz pripisa v seznamu izvajalcev s Preloke: »Jokale ste: Jele Radonic in Mare Žunic. 3 starinske pesmi (sveti mene…, mrkla nocka... in tri jetrve žito žele) so zapele: Marica Starešinic, Jele Radonic in Mare Žunic« (A-GNI m 233). Podatki o teh pevkah so v naslednji preglednici. Ime in priimek domace ime* Kraj bivanja Rojstni podatki Starost leta 1914 1 Jele Radonic ? ? 1865–1923 49 let 2 Mare Žunic ? ? 1882–1959 32 let * Podatki o domacem imenu, rojstni podatki in starost pevcev ob snemanju niso navedeni v izvirnem rokopisnem seznamu pevcev. 19 Za Iva Požeka žal ni znanih rojstnih podatkov. S posnetki iz Bele krajine so bili odborniki ocitno zelo zadovoljni. Prvic so po­snetevaljeposlušalinasejidne18.junija1914,sajvzapisnikutesejepreberemo,da tajnik odbora »producira 5 belokranjskih pesmi na fonograf« (A-OSNP Zapisniki: 36).Vta namen soverjetno dali prinesti fonograf in valje iz 2. državne gimnazije na Glasbenomatico,sajmedstroškizasledimoizdatek1,2kroni»Rozmanu za transport fonografa v Glasbeno Matico in nazaj«, kijebilizplacan20.junija1914(A-OSNPm 8,Verrechnung30.6.1914).Katerevaljesoodbornikiposlušali,niznano,posnetkipa sojihmoralinavdušiti,sajsonaistisejinemudomaodobriliAdlešicuplacilostroškov snemanja(39,40kron)inmucelovnaprejplacalidodatnih110kronzaprihodnjasne­manja. Polegtega so izBerlinanarociliše100dodatnih valjev. Prav tako soodobrili placiloNikuŠtritofu,sinutajnikaodboraAntonaŠtritofa,zatranskribiranjeposnetih pesmi. Na podlagi racunovodskih izpisov v arhivu OSNPlahko ugotovimo, da so se vsa izplacila izvršila v nekaj dneh, kar ni bilo v navadi pri poslovanju odbora. Tako sodne20.junija1914izplacaliNikuŠtritofu»za transkripcijo posnetkov dr. Adlešica v notni zapis« 100 kron, naslednji dan »dr. Jure Adlešicu za fonografske posnetke« 149,40kron,dne30.junija1914pasoplacali »A. Wertheim v Berlinu za fonografske valje« 77,88 kron (A-OSNPm 8, Verrechnunhg 30. 6. 1914). Poleg navdušenja nad posnetkijebilohitroizplaciloizvedenoverjetnotudizato,kersejeproracunskoleto izteklokonecjunijainjebilotrebarazmeromapoznonakazanidenarzministrstvado takratporabiti. (PrimerjajA-OSNPm 14, Zl.62.) PosnetkiizBelekrajinepasoimelivelikvplivtudinarazumevanjerokopisnega pesemskega gradiva, ki so ga sodelavci odbora nabrali do leta 1914. Bilo je namrec presenetljivo, da je bila vecina pesmi zapisana enoglasno, ceprav so se med ljudmi pele vecglasno.Nekatericlani odboraso se tegasicer doneke merezavedali,vendar so bili dokoncno v to prepricani šele ob poslušanju fonografskih posnetkov iz Bele krajine (Murko 1929: 29). Tako so celo razpravljali o tem, da bi bilo treba celotno zbrano rokopisno pesemsko gradivo ponovno pregledati in ovrednotiti z vidika pev­skega izvajanja. Škoda je, da se to ni zgodilo, saj Zmaga Kumer kasneje ugotavlja, da »kolikor je v zbirki vecglasnih napevov, so domala vsi harmonizacije in za študij slovenskega vecglasja neuporabne« (Kumer 1959:209). USODA ZBIRKE Vse rokopisno gradivo slovenskega odbora je bilo zaradi pomanjkanja prostora na Glasbeni matici shranjeno kar v omari Mateja Hubada pri njem doma, svoje dopise pa so odborniki hranili pri sebi (Murko 1929: 30). Kje in kako so bili shranjeni po­sneti vošceni valji in ostali, še ne uporabljeni valji, pa ni znano. Morda je bilo tudi to gradivo skupaj z rokopisnim v omari pri Hubadu ali pa so ga shranili v fizikalni kabinet 2. državne gimnazije, kjer se je pred snemanjem in po njem nahajal fonograf. Na podlagi zapisnika seje ožjega odbora z dne 18. avgusta 1918 (A-OSNPZapisniki: 40) lahko ugotovimo, da je bil fonograf še zmeraj shranjen na 2. državni gimnaziji v Ljubljani, posneto gradivo in valji pa v zapisniku niso omenjeni. Kmalu po tem, ko so nastali prvi fonografski posnetki odbora, je nastopila 1. svetovna vojna. Z njo je bilo konec delovanja celotne zbiralneakcije v Avstriji, kakor tudi delovanja slovenskega odbora, ceprav so nekatere manjše aktivnosti potekale tudimedvojnoinponjejterjenajprejkazalo,dasebozbiranjepovojninadaljevalo. Tako je na že omenjeni seji avgusta 1918 Murko porocal, da je zacel »glavni odbor ponovno delati (seja 6. in 7. maja 1918)«. (A-OSNP Zapisniki: 39). V nacrtih za prihodnjedelosopredvidevalitudiuporabofonografa:»Fonograf, ki je na 2. državni gimnaziji, naj bi se pridno rabil, v Beli Krajini so bili prav dobri rezultati« (A-OSNP Zapisniki:40).Iz zapisnikanaslednjesejecezletodni,27.avgusta1919,parazbere-mo,dajebilavecinaaktivnostivpreteklemletunamenjenapredvsemtemu, »da se v teku likvidacije reši« nabranoslovenskogradivoinzadrživLjubljani.Izzapisnikate seje je razvidno tudi, da so odborniki »konstantirali, da ima odsek dva gramofona,20 enega na državni gimnaziji, enega pa da je rabil v Beli krajini dr. Adlešic, ki naj bi imel še nekaj gotovine, kar naj bi se ugotovilo« (A-OSNPZapisniki:43).Velikinacrti zanadaljevanjezbiranjapodnovooblastjo,okaterihsorazpravljaliodbornikinaseji, pa se niso uresnicili, ceprav je kadrovsko prenovljeni odbor leta 1921 dobil prvo in hkrati edino dotacijo za svoje delovanje. Iz nje so poplacali predvsem stare dolgove. M.MurkosejezaradinovihobveznostinaKarloviuniverzivPragiposlovilododbora, predsedstvo pa je prevzel M. Hubad. Pomladi leta 1927 je nova oblast formalno razpustila slovenski odbor (Kumer 1957:204)inodlocila,dajetrebavsenabranogradivoprenestivEtnografskimuzejv Ljubljani.»Velikžupanljubljanskeoblasti«jetudinarocil:»O izrocitvi zbirke narodnih pesmi naj se sestavi zapisnik in po možnosti inventar, ce ne natancen, pa vsaj tak, v katerem bodo navedeni glavni deli zbirke« (A-SEM m 1927, št. 48/1927). Takratni predsednik OSNP Hubad na odredbo župana odgovarja z dopisom dne 26. aprila 1927, da v imenu odbora izroca »ves do sedaj zbrani material slovenskih narodnih pesmi ravnateljstvu etnografskega muzeja v Ljubljani v soboto, dne 30. aprila 1927 ob 9. uri dop. v ravnateljski sobi Glasbene Matice« (A-SEM m 1927, št. 53/1927). Ob izrocitvi je bil res sestavljen zapisnik o predanem gradivu in poteku predaje (A-SEMm1927,št.60/1927),vendarvzapisnikuvaljiinfonografnisoomenjeni,sajje predano rokopisno gradivo opisano le v grobem.Tako da ni mogoce ugotoviti, ali je bilazbirkaposnetihvaljevpredanamuzejuskupajzostalimrokopisnimgradivomter kolikšna in v kakšnem stanju je bila ob morebitni predaji. Iz objavljenega clanka Stanka Vurnika Kr. etnografski muzej v Ljubljani, njega zgodovina, delo, nacrti in potrebe lahkorazberemo,dasijemuzejžepredprevzemom gradiva OSNP 20 OcitnojevzapisnikunapakainjezapisnikarIvanGrafenauerpomotomazapisalgramofon, namesto fonograf. Podobnih napak je v ohranjenih zapisih vec. Verjetno pa je napacno na­vedenotudištevilofonografov,sajizobstojecedokumentacijenibilomogoceugotoviti,da bi imel odbor dva fonografa, ceprav sijeto od vsega zacetka želel. Iz druge dokumentacije je jasno razvidno, da je fonograf na državni gimnaziji tisti, ki ga je uporabljal J.Adlešic v Beli krajini. »po vzorcu zagrebškega in beograjskega etnografskega muzeja omislil povzemni in reproduktivni fonograf in nabral nekaj desetoric pesmi na valjih, med njimi harmonski in ritmicno zelo komplicirane južno-belo­kranjske ter dragocen primerek belokranjskega ‘naricanja’« (Vurnik 1926/27: 142). Da je bilo omenjeno zvocno gradivo v muzeju že pred prevzemom zbirke OSNP, je jasno povedano vnadaljevanju clanka: »muzeju je skoro zagotovljena i velika zbirka pesmi, ki so se nabrale svoj cas na iniciativo bivše avstrijske vlade pod predsednikom nabiralnega odbora dr. M. Murkom; sedaj jih hrani Glasbena Matica v Ljubljani.« Podobno poroca Vurnik tudi naslednje leto v clanku O novih pridobitvah, delu in potrebah kr. etnografskega muzeja v Ljubljani, kjer pravitakole: »izmed nanovo pridobljenih etnografskih muzejskih objektov je gotovo najvažnejša pridobitev zbirke slovenskih ljudskih melodij, ki jih je zbral še pod Avstrijo osnovani državni odbor za nabiranje narodnih pesmi« in takoj nadaljuje, da je imel muzej »že poprej malo zbirko slovenskih ljudskih pesmi od konca XVIII stoletja dalje, fonograf in mal fonografski arhiv« (Vurnik 1928: 80). Izpovedanegajeocitno,dajeimelEtnografskimuzejfonografinposnetkeizBele krajinežepredprevzemomzbirkeOSNP. Pojavisevprašanje,alijemuzejsamkupil inposnelvaljevBelikrajinialipajepridobilfonografinposnetkeJ.Adlešicažepred prevzemomrokopisnezbirkeOSNP.IzinventarneknjigeSlovenskegaetnografskega muzeja v Ljubljani (A-SEM 3. inv. knjiga: 12) lahko vidimo, da je muzej leta 1926 od Nika Štritofa kupil fonograf za 1000 din, medtem ko ni ohranjenih dokumentov onakupuali pridobitvizbirkeposnetihvaljev. Pravtakolahkoizarhivskedokumen­tacije muzeja ugotovimo, da sta predvsem sodelavca muzeja Stanko Vurnik in Niko Zupanic veckrat raziskovalav Beli krajini, obcasno tudiljudskoglasbo,vendar nista nikoli pri tem snemala s fonografom. Tudi v razpravi Studija o glasbeni folklori na Belokranjskem, kjer se Vurnik opira »na ves danes dosegljiv material« iz Bele kra­jine, je poleg rokopisnih in tiskanih zapisov pesmi omenjen le »fonografski material iz Bele Krajine, ki ga je l. 1914 oskrbel dr. J. Adlešic in notiral N. Štritof« (Vurnik 1931:166).Lahkotorejzakljucimo,damuzejnisamsnemalsfonografom,ampakje verjetno pred prevzemom gradiva OSNP odkupil fonograf OSNP in njihovo zbirko valjevizBelekrajine.KerjeniprevzelskupajzostalimgradivomOSNP,jetudiniv popisuobprevzemuinsojoverjetnohgradivuprikljucilišelekasneje.Predvidevamo lahko,dajebilazbirkavaljevshranjenaskupajsfonografomna2.državni gimnaziji in jo je muzej pridobil od Nika Štritofa skupaj s fonografom. Z Nikom Štritofom je muzej sodeloval tudi kasneje, saj lahko npr. iz porocila o pridobitvah muzeja v letu 1928 razberemo, da »od g. N. Štritofa dobi muzej zanimiv clanek o St. Vrazu, nabiralcu glasbenega folklora« (Vurnik 1929: 197), za leto 1930 pa je Vurnik porocal, da je Niko Štritof »razvozlal vse Vrazove zapiske in je obljubil koncept izrociti etnografskemu muzeju« (Vurnik 1931a: 243). VVurnikovi razpravi Studija o glasbeni fol-klori na Belokranjskem je bežno omenjeno tudi število in stanje posnetih valjev iz Bele krajine. Med naštevanjem dosegljivih zbirk pesmi iz Bele krajine Vurnik omeni zbirko posnetkov na valjih, »skupaj (vecino valjcev je muzej že pokvarjenih dobil) 18 pesmi« (Vurnik 1931: 166). Po Vurniku jetorejleta1931precejvaljevžepolomljenihinso takšnižeprišlivmuzej.Za18pesmi,kijihVurnik omenja, pa ni povsem jasno, ali misli s tem na ohranjene valje ali pa na notne transkripcije Nika Štritofa.Notnihtranskripcijbimoralobitiverjetno vec, saj je N. Štritof že leta 1914 dobil placilo za transkribiranje38pesmi,številocelihvaljevpaza Vurnikapriomenjenirazpravinitakopomembno, saj se je opiral predvsem na razlicne rokopisne in tiskanezapisepesmi.NejasnostipriVurnikuglede zvocnihposnetkovjemogocezasleditižeprej,npr. že v prvem porocilu o Etnografskem muzeju, kjer pravi, da »za velevažno panogo ljudske glasbe se do nastopa etnografskega muzeja ni storilo prav nic«, kakor tudi v nadaljevanju istega porocila, kjer govori o fonografu: »Etnografski muzej si je /…/ omislil /…/ fonograf in nabral nekaj desetoric pesmi na valjih« (Vurnik 1926/27: 142). Ceprav Vurnik skoraj zagotovo ni snemal s fonografom, kasneje njegovo porocilo o »nabiranju pesmi na valjih« veckrat napacno interpretirajo, kot npr.: »Da bi lahko melodije posnel, je /Vurnik …/ ku­pil reproduktivni fonograf in tako na valjih zbral nekaj desetin zapisov melodij« (Rogelj Škafar 1995: 216). Podatke o belokranjskih vošcenih valjih v Etnografskem muzeju v Ljubljani zasledimotudi v knjigi Tragom srpsko-hrvatske narodne epike Matije Murka.Vnjej Murkoporoca,dajepredsvojimipotovanjiinmednjimivletih1930–1932vrazlicnih etnografskihmuzejihinustanovahvJugoslavijidobilraznovrstnogradivoinpodatke oepskihpesmih.»V etnografskem oddelku ljubljanskega muzeja, v katerem se nahaja velika zbirka slovenskih narodnih pesmi z melodijami, sem slišal fonografske posnetke narodnih pesmi, ki so jih pele zadnje stare pevke« (Murko 1951: 25). Murko je torej med leti 1930–1932 poslušal valje v Etnografskem muzeju v Ljubljani, ki so bili v sklopu zbirke OSNP. Žal Murko ne navaja, katere posnetke je poslušal, niti kdaj in kako,zatotudinemoremougotoviti,kateriposnetkisobilitakratšenepoškodovani, kakor tudi ne, ali jih je poslušal z muzejskim (nekdaj odborovim) fonografom ali pa morda s svojim, s katerim je snemal po Balkanu. Zato tudi ni mogoce vedeti, ce je bil odborov fonograf takrat še uporaben. Predvidevamo lahko, da je muzej kupil še delujoc fonograf, saj bi se verjetno ne odlocil za nakup pokvarjenega aparata za raz­meromavisokoceno. Fonograf pa se jekmalupoškodoval,sajje v inventarniknjigi, kjer je naveden njegov nakup, ob besedi »fonograf« z drugacnim pisalom in pisavo voklepajupripisano »razbit in nepopoln«21 (A-SEM3.inv. knjiga:12).Ocitnojebil fonografpokvarjeninneuporabenvsajželeta1935,kojeFranceMaroltpisalJosipu Širokemu (vec o tem glej v nadaljevanju), najverjetneje pa že nekaj let prej. Marolt namrec v omenjenem dopisu navaja, da je »že takrat opozoril dr. Vurnika« (A-GNI Znan.Koresp.1935,št.126:2),najsepokvarjenifonografpopravi,pricemermislina caskmalupoprevzemuzbirkeOSNPvEtnografskimuzej,vsekakorpapredmarcem leta 1932,ko jeVurnik umrl. Rokopisno pesemsko gradivo OSNP je bilo v Etnografskem muzeju veckrat uporabljeno, nikoli pa ni pri tem omenjena zbirka vošcenih valjev. Izjema je le že navedeni dopis Franceta Marolta, vodje novoustanovljenega Folklornega inštituta, z dne14.decembra1935.VnjemjeMaroltodgovorilJosipuŠirokemunapovpraševanje pozbirkahnarodnihpesmivSlovenijiterpoustanovahinstrokovnjakih,kiseprinas ukvarjajospreucevanjemljudskeglasbe.Maroltovobširniodgovornadesetihtipkanih straneh je meddrugim vsebovaltudistrnjeno predstavitevdelovanja OSNPin usodo nabranezbirke.Vdopisujeomenjeno,dajeEtnografskimuzejzbirkoOSNPprevzel in jo zacel urejati, dodano pa je še, da bi bilo treba »v nekaterih folklornih okrožjih /.../, ki so bila še premalo oz. sploh ne raziskana« pesmi ponovno zapisovati 21 Pisava jezelo podobna tisti, ki jena enem odlistov popisa zbirkvEtnografskem muzejuiz leta 1950 in na katerem je omenjen fonograf, ki se je takrat nepopoln nahajal v sobi enega odsodelavcevmuzeja(A-SEMmRA,št.56).Napopisujetudisignaturazapisazafonograf v inventarni knjigi. Mogoce je torej, da so ob pregledu zbirk leta 1950 v inventarno knjigo pripisali takratno stanjefonografa. »oz. že nabrano gradivo kompletirati. Zato sem že takrat opozoril dr. Vurnika, da je potrebno od Glasbene Matice prevzeti pokvarjen fonograf popraviti in nujno priceti z že itak zakasnelim zbiranjem. Po zaslugi direktorja Etnografskega muzeja dr. Nika Zupanica se to ni zgodilo /.../« (A-GNI Znan. Koresp. 1935,št. 126: 2). Vnadaljevanjupisma,kjerMaroltnaštevazbirkepesmi,jepodtocko»b) Fonogrami« navedeno:»18 pesmi na valjcih, fonografiral dr. J. Adlešic v Preloki na Belokranjskem l. 1914, po fonogramih notiral operni kap. Niko Štritof v Ljubljani. (last Etnografskega muzeja v Ljubljani)« (A-GNImZnan.Koresp.1935,št.126:6).Maroltvdopisunavaja podobne podatke o fonogramih, kotjihjeleta 1931 objavilVurnikv svojirazpravi o glasbenifolklori vBeli krajini. Med2.svetovnovojnojebilovsegradivoEtnografskegamuzejapopisano,zlo­ženovzabojeinshranjenovbunkerju,vendarvnobenempopisunizasleditiomembe o zbirkivošcenih valjev. Vletu1950 sovmuzejuponovnopregledaliin popisalivse svojezbirke,vkljucnozzbirkoljudskihpesmi,vendarozbirkivošcenihvaljevspetni porocil.Venemodpopisov(A-SEMmRA,št.56)jeomenjenlefonograf,kisenepo­polnnahajavsobienegaodsodelavcevmuzeja.Verjetnojezaradisvojenepopolnosti služil lekot okrasni predmetoz.dekoracijaprostora.Šelev porocilu o zbirkah Etno­grafskegamuzejazaUnescozdne7.avgusta1952(A-SEMmRA,št.90)izvemo,da muzejmeddrugimhranitudi»19 vošcenih valjev s folklornimi posnetki na fonograf«. Iztegadokumentaponovnoizvemo,dajezbirkavošcenihvaljevJuraAdlešicaizBele krajine v muzeju in kolikšna je,ne patudi, v kakšnem stanju se nahaja. Leta 1957 je gradivo OSNP ponovno zamenjalo lastnika. 18. maja 1957 je vse rokopisnoindrugogradivonekdanjegaOSNPprešlovtrajnolastGNI.Obpredajije bilo gradivo podrobno pregledano in popisano. V popisu predanega gradiva je pod tocko3zapisano:»fonografski aparat (mali) in valji št. 1, 3, 7, 8, 10, 13, 14, 17, 18, 20, 22, 25, 28, 30, 31, 35, 36, 37, 38. Od teh so valji št. 3, 7, 13, 17, 22, 28 poškodovani« (A-GNI m Strok. kor. 1957, št. 15/2-57). Od skupaj 19 izrocenih valjev je bilo torej 13 valjev celih in 6 polomljenih.22 Ceprav je bilo nekaj valjev še celih, pa zbirke valjev v GNI niso uporabljali, saj jihzaradinepopolnegainpokvarjenegafonografanisomoglipredvajati.Zatojezbir­ 22 V popisih in objavah navadno govorijo o poškodovanih valjih, pri cemer pa skoraj gotovo z oznako »poškodovani« oznacujejo tiste valje, ki so bolj ali manj polomljeni in zdrobljeni (niso vec celi) ter jih ni mogoce vec predvajati brez restavriranja. Sam bom zato v nadalje­vanju raje govoril o celih valjih, saj je med njimi tudi nekaj poškodovanih (npr. na njih so praske,razpoke,odkrhnineidr.),vendarjihjemogocenamestitinafonografinkljubmotnjam predvajati. ka v zacetku služila bolj kot zani­mivost in muzejski eksponat brez prave vrednosti.23 Škatlice z valji so shranili v »rolo« omaro v veliki sobiinštituta,kjerjebiloshranjeno tudi razlicno drugo gradivo. Zani­manje za zbirko valjev je pocasi zbledelo, pa tudi posebne skrbi ji niso posvecali, saj se je zdelo, da je brez prave vrednosti, ker valjev ni bilo mogoce predvajati. Zato se ni cuditi zapisu iz leta 1970, da so valji »žal cisto sprhneli« (Kumer 1970: VIII). S tem je bila verjetno prej poudarjena neuporabnost zbirke kot pa njeno stanje, saj so še danes valji in posnetki na njih v zelo dobrem stanju, razen tistih, ki so se mehansko poškodovali in zdrobili. Tudi na polomljeni fonograf brez lijaka se je scasoma pozabilo in vecina kasnejših sodelavcev inštituta ni vedela zanj. Ko so po letu 1972 na inštitutu kupili kovinske arhivske omare in jih postavili na hodnik, so valje skupaj z drugim zvocnim gradivom verjetno prenesli vanje, saj jih ni bilo vec v rolo omari. Kljubneuporabnostiinsplošnemunezanimanjuzavaljepasojihobcasno,skupaj z drugim gradivom, selili in premešcali, izjemoma pa tudi zaradi radovednosti pregle­dovali. Nekateri sodelavci se spomnijo tudi poškodb valjev: npr. ob nekem cišcenju je po nerodnosti cistilka iz omare vrgla škatlico z valjem, ki se je poškodoval, spet drugic so zaradi fotografiranja poskušali namestiti valj na fonograf, pri tem pa je valj vzdolžno pocil. Tudi ravnanje z valji ni bilo ustrezno, saj po eni strani sodelavci niso vedeli,kakonajznjimipravilnoravnajo,podrugistranipasosezdelivaljineuporabni in z njimi ni bilo treba posebno skrbno ravnati. TakratniupravnikinštitutaValensVodušekkljubsvojimmednarodnimzvezamin znanstvom ni uspel izvesti presnemavanja valjev. Nekateri starejši sodelavci inštituta menijo, da je sicer obcasno poskušal najti predvajalno napravo za valje in imel nacrte za njihovo presnemavanje, spet drugi pa navajajo, da je mislilpredvsem na zašcito in presnemavanjemagnetofonskihtrakov,zavaljepaseniposebnozanimal.Zdisenamrec nenavadno, da ne bi bilo mogoce v tistem casu navezati stikov z drugimi sorodnimi ustanovami po svetu, ki so v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja že presnemavali svoje zbirke vošcenih valjev na magnetofonske trakove. 23 Podatke o hrambi in uporabi vošcenih valjev na GNI sem dobil od starejših sodelavcev inštituta: Zmage Kumer, Mirka Ramovša, Julijana Strajnarja, Marka Terseglava in Igorja Cvetka. Presnemavanje valjev leta 1988 Velikpreobratvrazumevanjuinupoštevanjuzbirkepasejezgodiljesenileta1988, kojesodelavecinštitutaJulijanStrajnarnavezalstikezdunajskimPhonogrammarchi­vomin tampresnelzbirkovaljev. Strajnarjetakratvelikosodeloval namednarodnih kongresih,kjerjezacelspraševatiomožnostipredvajanjavošcenihvaljev.HelgaThiel, sodelavka dunajskega Phonogrammarchiva, mu je na enem od kongresov povedala, da je pri njih mogoce predvajati in presneti vošcene valje. Na GNI so se dogovorili, daStrajnar sam izpelje presnemavanje valjevob podpori inštituta. O izvedbipresne­mavanja so se sodelavci inštituta menda dosti pogovarjali, vendar ne obstaja veliko dokumentacije o tem; v letnem porocilu npr. potovanje na Dunaj in presnemavanje valjev v Phonogrammarchivu sploh ni omenjeno (Letopis 1989). Strajnarjevzelvsecele(nepoškodovane)valjeinjih13.oktobra1988obpomoci Helge Thiel in inž. Franza Lechleitnerja na Dunaju presnel na magnetofonski trak. Strajnar sebežno spominja, da jeLechleitner najprejs poskusi ugotovil ustrezno ve­likost igle, natopa sta skupaj s poslušanjem (barve glasov in »normalne« intonacije) ugotovilapravohitrostpredvajanja.Strajnarjebilboljopazovalecpresnemavanja,sajo snemalnitehnikifonografovnivedelveliko,medtemkosobilivPhonogrammarchivu strokovnjaki.PredtemtudinipreucevaltranskripcijNikaŠtritofaaliraziskovalaktiv­nosti OSNP. To je naredil šele kasneje, ko je pripravljal presneto gradivo za objavo. Dobro pa se Strajnar spominja posnetkov, ki jih je na Dunaju slišal prvic. Lec­hleitnerje v »belihrokavicah«skrbnorokoval z valjiinjihpozacetnihnastavitvahob prvi reprodukciji presnel na magnetofonski trak, da se ob veckratnem predvajanju ne bipoškodovali.Naprvemvalju,kinajbigapredvajali,jebilposnetekU toj crnoj gori. Strajnarjebilnadslišanimpreseneceninnavdušen,»dasomušlikarlasjepokonci«,saj jenamestopricakovanegadvoglasjazaslišalbogatoštiriglasje,kijebilopodobnokotv drugih predelih Slovenije. Tudi Lechleitner je bil s posnetki zadovoljen. V zahvalo za pomoc je Strajnar eno kopijo presnetkov pustil Phonogrammarchivu, drugo kopijo pa odneselskupajzvaljinaGNI.Izkasnejšeprimerjavepresnetkov,kijihhranijovPhono­grammarchivu,spresnetki,kijihimamonaGNI,smougotovili,današipresnetkiniso popolni,saj manjka skoraj cel presnetek valja38. Na našem traku je posnet le zacetek omenjenegavalja,nadaljevanjapazaradiprekratkegamagnetofonskegatrakuni. Ob presnemavanju je Strajnar dokumentiral osnovne tehnicne podatke in okoli­šcinepresnemavanjaternaredilpopispresnetkov(A-GNImSeznamvaljev,popis13. 10.1988).Izopisaizvemo,dajepresnemavanjepotekalo13.oktobra1988dopoldan med9.in13.uroindasopresneli11valjevodskupaj12,kerjebiledenneuporaben. Na traku je sicer presnetih vseh 12 valjev, vendar je v popisu pri valju iz škatlice št. 38 pripisano »pokvarjeno«.Verjetno je Strajnar zato valj 38 navedel kot neuporaben in ga kasneje ninavajal med presnetki. Pred vsakim posnetkom je Helga Thiel napovedala posnetek s številko na škatlici valja. Skupaj je bilo presnetih 12 valjev, vendar pri dveh zaradi slabe tehnicne kako­vosti posnetkov ni bilo mogoce identificirati vsebine. Iz popisa presnetkov, ki ga je Strajnar naredil na ovitek magnetofonskega traku s presnetki z valjev, popisa vsebine listicev z naslovi, ki so bili v škatlicah valjev, in poslušanja magnetofonskega traku s presnetki lahko naredimo naslednji seznam presnetih pesmi. Zapor. štev. presnetka na traku Štev. na škatlici (pokrovu) Prvi verz ali naslov pesmi vsebina listica v škatlici 1 18 Oj, da …. ? brez listica 2 8 Pastirce mlado in milo Preloka: Pastirce mlado in milo 3 14 Šešir mali, Jelice Milice 1) Oj javore, javore 2) Pjevanje staro 4 20 Ljubca moja, kdo te troštal Adlešici: Ljubca moja, kdo te troštal 5 25 U toj crnoj gori Preloka: U toj crnoj gori 6 30 Zvanje k daru Preloka: Zvanje k daru 7 31 Tri sam dana kukuruzu brala Preloka: Snoci so se fantje stepli 8 35 Ne mogu od mila Adlešici: Zelena mala dubrava 9 36 Zelena mala dubrava Preloka: Sveti mene jasna misecina, starinska 10 37 Tri jetrve žito žele Preloka: Dekle je na ganku stala 11 1 Devojka je išla u goru zelenu Adlešici: Devojka je išla u goru zelenu 12 38 (pokvarjeno) listic brez napisa Iz seznama lahko vidimo, da so najprej presneli valj št. 18, ki mu ni bilo mogoce prepoznati vsebine, nato pa so po vrsti presnemavali valje od najnižje številke (8) do najvišje (37). Nato so iz neznanega vzroka presneli valj št. 1, na koncu pa še valj št. 38, ki pa so ga oznacili kot »pokvarjen« oz. neuporaben. Julijan Strajnar je bil že ob prvem poslušanju valjev izredno navdušen, navduše­nje pa je kasneje zavladalo tudi med nekaterimi drugimi sodelavci inštituta. Starejši sodelavci inštituta se spominjajo, da so po vrnitvi Strajnarja z Dunaja skupaj poslušali magnetofonskitraks presnetkivaljevv Strajnarjevisobi. Zvocno gradivo, zakaterega je veljalo, da je neuporabno in uniceno, se je izkazalo za edinstven etnomuzikološki dokument.Izvajanjepevcevjepreseglovsapricakovanja.Potrdilojenamrecdomnevo raziskovalcev, da je bilo nekdaj vecglasno petje, podobno tistemu vosrednjiSloveniji,razširjenotudi v obrobnih slovenskih pokrajinah. Posnetki so dokoncno prikazali belokranjsko pesemsko izrocilo v noviluciinovrglistereotipdvogla­snega petja v Beli krajini ter pretiranega enacenja z uskoško tradicijo. Ceprav so na inštitutu poznali nekatere posnetke Linjove iz leta 1913, pa so posnetki Jura Adlešica iz Bele krajine prinesli vec presenecenja, poleg tega pa so bili to najstarejši posnetki slovenskega avtorja. Strajnar je nato v naslednjem letu pripravil transkripcije tistih posnetkov, ki so manjkali med transkripcijami Nika Štritofa iz leta 1914 in gradivo objavil v knjižici z naslovom Lepa Ane govorila (Strajnar 1989). Transkripcijam je ob pomoci zunanjih sodelavcev iz Bele krajine dodal tudi predstavitev pevcev in obeh krajev snemanja ter na kratko opisal zgodovino nastajanja te zvocne zbirke. Posamezni posnetki iz zbirke so bili kasneje veckrat predvajani na razlicnih strokovnih srecanjih in etnomuziko­loških simpozijih, nekateri pa so bili vkljuceni tudi v zvocne objave na avdiokasetah in zgošcenkah. Poslušanje posnetkov je bilo med strokovnjaki in poznavalci vedno z zanimanjem ter odobravanjem sprejeto. pregled zbirke leta 2004 Leta2004semvsklopupricujoceraziskavezacelzbirkovošcenihvaljevizBele krajine skupaj s spremno dokumentacijo ponovno pregledovati, pri cemer sem želel predvsem podrobneje raziskati okolišcine nastanka posnetkov in njihovo zgodovino terugotovitinekateretehnicneznacilnostisnemanja.Ugotovitisemželeltudinatancno število posnetih valjev in njihovo usodo. Upati je bilo tudi, da je mogoce s sodobno tehnologijo vošcene valje bolje predvajati in s tem vsebino bolje predstaviti kot leta 1988;vdolocenihprimerihpajemogocepredvajatitudidelnopoškodovaneinpolo­mljene valje. Zato smo se na GNI odlocili, da bomo zbirko valjev še enkrat presneli inponovno preucili vsebino. UPORABLJENI FONOGRAF Najprej sem želel ugotoviti, kakšen fonograf je bil uporabljen pri snemanju. Iz ohranjene dokumentacije tehnicnih podatkov o fonografu ni bilo mogoce ugotoviti, navedena sta bila le dobavitelj in cena. Na podlagi oznak na našem polomljenem fo­nografuinobpomocisodelavcevzvocnegaarhivavBerlinuinnaDunajaterizdrugih virov sem ugotovil, da gre za fonograf Excelsior, ki ga je izdelalo podjetje Excelsior Werk v Kölnu (ExcelsiorWerk of Cologne – EWC).To vrsto fonografov so v tistem casu, pa tudi kasneje, v Evropi pogosto uporabljali za terenska etnomuzikološka snemanja, saj so se fonografi takrat že vse manj izdelovali, medtem ko je omenjeno podjetje nadaljevalo z njihovo proizvodnjo. Nekoliko novejše modele Excelsior so velikouporabljalivdvajsetihintridesetihletih20.stoletjavPhonogramm-Archivuv Berlinu,patudivsi drugi evropskiraziskovalci,kisosodelovaliz njimi.TudiMatija Murko je uporabljal novejši model Excelsior pri terenskih snemanjih na Balkanu v letih 1930–1932. V berlinskem Phonogramm-Archivu se je ohranil tudi fonograf Excelsior iz istega obdobja, kot je naš, zato lahko sklepamo, da mu je bil fonograf OSNPv prvotni podobi zelo podoben. ŠTEVILO VALJEV Gledenatancnegaštevilavaljev,kijihjeimelnarazpolagozasnemanjeslovenski odbor,jeostalonekajnejasnosti.Izracunovodskihzapisovindrugihdokumentovizarhiva OSNPlahkougotovimo,dasoodbornikinajprejnarocili200valjev,vendarsojihsprvo pošiljkovzacetkufebruarja1914dobilile39. Meseckasneje,3.marca1914,sodobili novo pošiljko šestih zabojev s skupaj 146 valji. Pred prvim snemanjem so imeli torej 185valjev.ZaradinavdušenjanadposnetkisonatoodbornikitakojnarociliizBerlinaše dodatnih100valjev.OtempricadopistajnikaAntonaŠtritofazdne19.junija1918,le danposeji,nakaterisoprvicslišaliposnetke. ŠtritofpišepodjetjuWertheimvBerlin: Sl. 42 Fonograf Excelsior iz Phonogramm-Archiva v Berlinu (Ziegler 2006: 394). »Za odbor /…/ narocam dodatnih 100 fonografskih valjev za snemanje in predvajanje, takšne, kot jih je podjetje poslalo podpisanemu tajniku odbora /…/ Antonu Štritofu v Ljubljano (Avstrija) že dvakrat v letu 1914 (februarja 39 in aprila24 146). Prosim vas za hitro dobavo in racun, ki mora biti datiran pred koncem junija 1914, ker se takrat konca državno proracunsko leto. Žal smo dobropis dobili nakazan prepozno, tako da lahko narocilo izvedemo šele sedaj. Prosim vas, ce mi lahko sporocite, kdaj lahko pricakujem pošiljko valjev in racun.« (A-OSNPm14,Zl.62.) Odgovor iz Berlina žal ni ohranjen, najverjetneje pa so racun poslali, saj v financnem porocilu konec junija 1914 vidimo, da so bili valji dne 30. junija 1914 placani (A­OSNPm 8, Verrechnung 30. 6. 1914). Ali so ti valji v resnici prispeli v Ljubljano, pa ni bilo mogoce ugotoviti. Odbor je tako imel vsaj 185, morda pa celo 285 valjev za snemanje. 24 Šritof se je verjetno zmotil in napacno navedel mesec druge pošiljke, ki je prispela v zacetku marca 1914. ŠTEVILO POSNETIH VALJEV Tudinatancnegaštevilaposnetihvaljevnibilomogocezagotovodolociti.Ohranil sejesicerpopis38enot(pesmialivaljev),kinajbibileposnetevBelikrajinileta1914, vendarstadveenotibreznaslova,oznacenilezzaporednoštevilko.Zagotovotudine vemo,alijebilavsakapesemposnetanasvojvaljalipajebilomordanakakemvalju vecpesmi,kakortudine,alijebilopolegpetjanavaljihposnetotudikajdrugega,npr. pripovedovanje. Pri ohranjenih in presnetih valjih je bila na vsakem valju posneta le enapesem,vendarprienemopazimo,dananjemniposnetolepetje,ampakpredvsem odlomki govora. Odborniki so sicer Niku Štritofu placali za transkripcije 38 pesmi z valjev, vendar so placilo odobrili na seji, ko so prvic poslušali valje in najverjetneje vnaprej,predenjeNikoŠtritofvaljetranskribiral.Dodanessejeohranilo18njegovih notnihtranskripcij.25 Vmapistemitranskripcijamijebilananaslovnicizapisananajprej številka 19, ki pa so jo kasneje precrtali in popravili na 17. Poleg notnih transkripcij pa so v mapi še listici z zapisi besedil posnetih pesmi. Ta besedila so veckrat daljša, kotsobilabesedilanavaljeposnetihpesmi.GNIjeleta1957prejel19škatliczvalji, odteganekajpolomljenih. Izkazaloseje,danekateriposnetki nacelihvaljihnimajo ohranjenihnotnihtranskripcij.Alijebiloprvotnoresposnetih38valjevz38pesmimi, kisobilevsetuditranskribirane,nibilomogoceugotoviti.ZeloverjetnopaŠtritofni transkribiralvsajvaljašt.38,sajobdanašnjemposlušanjuugotovimo,dasonanjem posneti le številni kratki odlomki govora in vzkliki ter poskusi petja moškega. Prav tako ni bilomogoce izvedeti,kje inkdaj so se izgubilivsiše neposneti valji, kijihje bilo prvotno vsaj 185, ce ne celo285. Obpregledumape233pazbodevoci,davnjejnivecnekaterihrokopisnihzapisov besedil, ki so bila še tam leta 1989, saj so kopije teh rokopisov objavljene v knjižici Lepa Ane govorila (Strajnar 1989). Morda so bili ti rokopisi pomotoma vstavljeni v kake druge mape ali so jih kako drugace založili, morda pa so se celo izgubili med tiskanjem knjižice. Napodlaginotnihtranskripcij,rokopisnihzapisovbesedilinobjavljenihrokopisov v knjižici Lepa Ane govorila lahko zakljucimo, da so ohranjena vsa besedila pesmi s seznama posnetkov na valjih, razen za valj št. 38, ki že v seznamu nima naslova pesmi.Tudiprivaljušt.11vseznamuninaslova,vendarsejenaenemodohranjenih valjev prepoznala pesem Šešir mali, Jelice, Milice, za katero je prav tako ohranjeno besedilovrokopisu.ZatoStrajnarpredvideva,dajebilatapesemposnetanavaljušt. 11.Nenavadnopaje,dastamedohranjenimibesedilitudibesedilipesmiMrkla nocka na zemljico pala in Išla je devojka za goro po vodo,kijunivseznamu38posnetkov. VendarvsajzapesemMrkla nocka na zemljico pala vemo,dasojovPrelokizagotovo 25 Na valju št. 22 sta bili posneti dve pesmi; obe je Štritof transkribiral, transkripciji pa sta se ohranili. peliinjebilanajverjetnejetudiposneta,sajjeposebejomenjenovpopisupevcev,da so jo pele tri ženske (GNI mapa 233). Strajnarjeva domneva, da je Juro Adlešic posnel 19 valjev, kolikor jih je tudi ohranjenih (Strajnar 1989: 29), ne bo držala, saj se je poleg 18 notnih transkripcij Nika Štritofa ohranilo še 9 valjev, ki nimajo notnih transkripcij. Tri od teh valjev je transkribiralleta1989Strajnarsam,zanaslednjetripajepripomnil,dazaraditehnicno slabihposnetkovnotnihtranskripcijnibilomogocenarediti(Strajnar1989:29),ceprav je pesmi in besedilo prepoznal. Ob presnemavanju leta 2005 smo prepoznali še dve pesmizohranjenihvaljev,kinimatanotnihtranskripcij.Skupajjebilotorejposnetih vsaj 26 valjev s petjem oz. 27, cezraven štejemo tudi valj št. 38. Napodlagipovedanegalahkodomnevamo,dajebilonajverjetnejevBelikrajini posnetih 38 valjev, lahko še kak vec, ki pa se je morda kmalu poškodoval in ni bil vkljucen v seznam. Vsekakor pa so odborniki vseskozi govorili o 38 posnetkih iz Bele krajine. ŠTEVILO CELIH VALJEV Število celih valjev se je s casom spreminjalo, ceprav za noben valj ne vemo zagotovo, kdaj se je poškodoval, unicil ali izgubil. Odboru je bilo verjetno leta 1914 izrocenih38valjev(posnetkov),odkaterihsojih5tudiposlušali.Naslednjaomemba števila posnetkov je iz leta 1927, ko Vurnik v svojem clanku omenja zbirko »nekaj desetoric pesmi na valjih« (Vurnik 1926/27: 142), ki je v Etnografskem muzeju. Iz tega bi lahko sklepali, da so v muzeju vsi posneti valji iz zbirke. Vendar že nekaj let kasnejevsvojištudijinavaja,dajev»fonografskem materialu iz Bele krajine« vsega skupaj le 18 pesmi, saj je »vecino valjcev /…/ muzej že pokvarjenih dobil« (Vurnik 1931: 166). 18 pesmi je ravno toliko, kolikor jih je danes ohranjenih v notnih tran­skripcijah. Zanimivo je, da se za kar osem ohranjenih celih valjev niso ohranile tudi notne transkripcije.Torej število ohranjenih celih valjev in število ohranjenih notnih transkripcij nista v neposredni povezavi.Vurnik se je v svoji razpravi ocitno nanašal izkljucno na transkripcije Nika Štritofa in ne na posnete valje, kar potrjuje tudi na­vedbazbirke, iz katere je crpal: »fonografski material iz Bele krajine, ki ga je l 1914 oskrbel dr. J. Adlešic in notiral N. Štritof« (Vurnik1931:166).Naštevilovaljevzato namiguje le opomba, da je muzej vecino valjev dobil že »pokvarjenih«.Tudi iz tega lahkozakljucimo,dajemuzejverjetnopridobilvseposnetevalje,medkaterimipaje bilo žeprecej poškodovanih in polomljenih. O številu celih valjev ni podatkov. Leta1935FranceMaroltvsvojemdopisusicerporocaJosipuŠirokemuozbirki fonogramovvEtnografskemmuzeju,vendarnavaja»18 pesmi na valjcih /…/, po fono­gramih notiral operni kap. Niko Štritof« (A-GNImZnan.koresp.1935,št.126:6);torej greponovnozatranskripcijeinnezaposnetevalje.Šeleleta1952izvemoizporocila zaUnesco,daimamuzej »19 vošcenih valjev« (A-SEMmRA, št.90).Taštevilkase ujematudististoizpopisaprevzetegagradivaleta1957,kojegradivoOSNPprevzel GNI.Takrattudiprvicnatancnoizvemoostanjuvaljev:od19izrocenihvaljevjebilo 6valjevpolomljenih,13pacelih.Številkenaškatlicahvaljev,kisoseohranilisobile: 1,3,7,8,10,13,14,17,18,20,22,25,28,30,31, 35,36,37,38.Odtehsobilivalji št. 3, 7, 13,17, 22, 28 polomljeni. (A-GNI, m Strok. kor. 1957, št. 15/2-57) Leta1988jeStrajnarnaDunajodneselvsecelevalje,dabijihpresneli.Izpopisa presnetkovnaovitkumagnetofonskegatrakurazberemo,dajebilopresnetih12valjev, pricemerjeprivaljušt.38namestonaslovaposnetkanapisano»pokvarjen«.Priprvem posnetku pa ni bilo mogoce prepoznati pesmi, zato tudi tu manjka naslov, ceprav je zapisanposkusprvegaverza»oj, da …«.KasnejeStrajnarvknjižicinavaja:»V Sekciji za glasbeno narodopisje je ohranjenih 11 celih posnetih valjev, ki smo jih /…/ presneli na magnetofonski trak« (Strajnar1989:29).Dodajatudi,dajeprepoznal10pesmiiz seznamapesmivmapi233,enepazaraditehnicnihtežavnibilomogoceprepoznati. Valj št.38 ni pri tem nikjer omenjen in verjetno tudi ni vštet v število celih valjev, ki ga Strajnar navaja. Sklepamo lahko torej, da je bilo leta 1988 vsaj 11, najverjetneje pa12celihvaljevvzbirki.Popopisupresnetkovnaovitkumagnetofonskegatrakuin napovedi valjev pri presnemavanju lahko ugotovimo, da so bili leta 1988 celi valji v škatlicah št.: 1, 8, 14, 18, 20, 25, 30, 31, 35, 36, 37 in 38. Ce primerjamo popis celih valjev iz leta 1957, lahko ugotovimo, da se je valjv škatlici št. 10 med tem polomil. Ob pregledu zbirke leta 2004 sem ugotovil, da je v njej 10 celih valjev, ki so v škatlicah št. 14, 18, 20, 25, 30, 31, 35, 36, 37, in 38. Valj v škatlici št. 1 je vzdolžno razklan in odlomljen, medtem ko je valj v škatlici št. 8 razlomljen na tri dele in po­novno zlepljen skupaj. Na valju 8 je posneta pesem Devojka je išla u goru zeleno. Iz primerjaveobehpresnetkovizleta1988in2005semugotovil,dajemoralbititavalj žeobpresnemavanjuleta1988zlepljen,sajsenaobehpresnetkihslišijoenakeznacilne motnje(poki),koiglanaletinazalepljenamestavalja.Kdajsejetavaljpoškodoval,ni povsemjasno,mogocepaje,dagajepredpredvajanjemnaDunajuleta1988zlepilinž. Lechleitner,sajjenekdajnataknacinrestavriralpolomljenevalje.Tobitudipojasnilo, zakajsotavaljleta1988presnelipredzadnjegainnemedprvimi,cepravjebiltakrat vškatlicišt.1.MordasejetavaljpoškodovalnapotinaDunajinsogatamzlepiliin vseenopredvajali,sajStrajnarveckratnavaja(Strajnar2006u.v.,Strajnar1989:29), da je na Dunaj odnesel samo cele valje. Podobno je tudi pri valju iz škatlice št. 1, na kateremjeposnetapesemPirna (svatovska): zvanje k daru, kisepricnezverzomSim se približujte. Valj je vzdolžno razklan in delno odlomljen; glede na vrsto poškodbe bi lahko domnevali, da je nastala pri namešcanju na fonograf in da je precej sveža. Vendar tudi pri tem valju lahko na podlagi poslušanja presnetkov ugotovimo, da je imelzelopodobnepoškodbežepripresnemavanjuleta1988.Kljubpoškodbamjebil predvajan v sklopu ostalih valjev in ne na koncu presnemavanja, med »težavnimi« valji. Morda pajebil ta valj leta 1988 le površinsko pocen in ne popolnoma razklan, kar bi pri predvajanju povzrocilo podobne akusticne motnje. Lahko pa, da je že bil razklan in so ga tudi leta 1988 zacasno restavrirali na podoben nacin, kot je bil restavri-ran leta 2005, in ga predvajali, po predvajanjupasoodstranilivezi,ki so zacasno držale valj skupaj. Oznacevanje valjev Nekaj dodatne zmede v tej zbirki posnetkov je zaradi valjev, ki niso ostali v prvotnih škatlicah. Predvidevamo lahko, da so se ob unicenju nekaterih valjev morda ohranile njihove škatlice, vanje pa so nato shranili valje iz poškodovanih škatlic ali pa zamenjali vsaj pokrovcke. Do zamenjave pokrovckov in škatlic pa je lahko prišlo tudi zaradi površnosti. Prvotno so bili valji verjetno oznaceni le na pokrovckih škatlic s številko, ki je ustrezala seznamu v mapi 233. Poleg tega so bili v nekaterih škatlicah skupaj z valji tudi majhni listici, na katerih je navadno napisan kraj posnetka in naslov pesmi. Na podlagi pregleda škatlic in njihove vsebine leta 2004, lahko sestavimo naslednji se­znam zbirke 19 valjev. Štev. na pokrovu škatlice Štev. na škatlici (dno) vsebina listica v škatlici Posnetek na valju v škatlici, ugotovljen ob poslušanju valja 1 1 1 Preloka: Zvanje k daru Zvanje k daru (Sim se približujte) 3 - (brez listica) Crnomaljsko kolo (Al je kaj trden…) 7 - Adlešici: Široko je Drenopolje ? (polomljen valj) 8 20 20 Adlešici: Devojka je išla u goru zelenu Devojka je išla u goru zelenu 10 - (brez listica) ? (polomljen valj) 13 - (brez listica) ? (polomljen valj) 14 - 1) Oj javore, javore 2) Pjevanje staro Šešir mali, Jelice, Milice 17 - Široko je Drenopolje ? (polomljen valj) 18 - (brez listica) Sveti mene jasna misecina 20 14 14 Adlešici: Ljubca moja, kdo te troštal Ljubca moja, kdo te troštal Štev. na pokrovu škatlice Štev. na škatlici (dno) vsebina listica v škatlici Posnetek na valju v škatlici, ugotovljen ob poslušanju valja 22 - Preloka: Žalostinka (jokanje), dve skupaj Moj se dragi u boj sprema 25 25 Preloka: U toj crnoj gori U toj crnoj gori 28 - Preloka: Ne mogu od mila u morje gledati ? (polomljen valj) 30 30 30 Preloka: Pastirce mlado in milo Pastirce mlado in milo 31 31 Preloka: Tri sam dana kukuruzu brala Tri sam dana kukuruzu brala 35 - (brez listica) Ne mogu od mila u more gledati 36 19 19 Adlešici: Zelena mala dubrava Zelena mala dubrava 37 9 9 Tri jetrve žito žele* Tri jetrve žito žele 38 - listic s stenografiranim zapisom odlomki govora, vzkliki, poskusi petja * Drugacen listic in pisava. Ugotovimo lahko, da vse številke na dnu škatlice, kadar so napisane, ustrezajo številkam z rokopisnega seznama v mapi 233, pa tudi številke na listicih, kadar so napisane,ustrezajoomenjenemuseznamu.Napisanihšteviljeosem,torejravnotoliko, kolikor je bilo prepoznanih pesmi ob presnamavanju leta 1988, ceprav je morda to le nakljucje. Številke na pokrovcku in na dnu škatlice se ujemajo le pri valjih: 1, 20, 25, 30, 31 in verjetno 38. Primerjava seznama presnetih pesmi leta 1988 s številko škatlice valja in vsebino vloženega listica ter gornje preglednice pripelje do naslednjih ugotovitev: • pokrov s št. 1 se je leta 1988 nahajal na valju Devojka je išla u goru zelenu, sedaj pa je na valju Zvanje k daru (Sim se približujte); • pokrov s št. 8 se je leta 1988 nahajal na valju Pastirce mlado i milo, sedaj pa je na valju Devojka je išla u goru zelenu; • pokrov s št. 30 se je leta 1988 nahajal na valju Zvanje k daru, sedaj pa je na valju Pastirce mlado i milo; • pod pokrovom št. 31 je bil leta 1988 listic z napisom Preloka: Snoci so se fantje stepli, ki ga sedaj ni vec v nobeni škatlici; sedaj pa je pod tem pokrovom listic Preloka: Tri sam dana kukuruzu brala; • podpokrovomšt.35jebilleta1988listicznapisomAdlešici: Zelena mala dubrava, ki je sedaj pod pokrovom št. 36; pod pokrovom št. 35 pa ni vec listica; • pod pokrovom št. 36 je bil leta 1988 listic z napisom Preloka: Sveti mene jasna misecina, starinska,kigasedajnivecvnobeniškatlici;tjajesedajvstavljenlistic Adlešici: Zelena mala dubrava; • pod pokrovom št. 37 je bil leta 1988 listic z napisom Preloka: Dekle je na ganku stala,kigasedajnivecvnobeniškatlici;tjajesedajvstavljenlisticTri jetrve žito žele, ki pa je drugacne vrste in napisan zdrugopisavo; • privaljihpodpokrovišt.14,18,20in25niprišlodonobenihsprememb. Domnevamolahko,dajenekdopoletu1988napodlagiprepoznanihposnetkov poskušal urediti zbirko valjevin je zamenjal nekaj pokrovckovinlisticev tako, da bi ustrezali posnetkom navaljih. Žal se je pri tem izgubilo nekaj listicev z naslovi. presnemavanje leta 2005 1.in2.junija2005sobilivaljiponovnopresnetivPhonogrammarchivunaDunaju. Tudi tokrat sem na Dunaj odnesel vse cele valje, poleg tega pa še nekaj odlomljenih inrazpocenihvaljev,vupanju,dabijihbilomordamogocerestavriratiinpredvajati. Vsega skupaj je bilo 15 škatlic z valji, ki so imeli na pokrovcku naslednje številke: 1, 3, 8,14, 18, 20, 22, 25, 28,30,31,35,36,37in 38. Od tegaje bil valj št.3 mocno odlomljen, vendar tako, da je ostala skoraj polovica valja nepoškodovana, medtem ko so bili valji št. 1,22 in28 razklanina dva ali vec delov. Valj št. 8 je bil zlepljen iz vec kosov žeod prej. NaDunajujepresnemavanjeponovnoizvedelFranzLechleitner,tokratssodobnim fonografom lastne izdelave. Ob presnemavanju sem dokumentiral tehnicne podatke presnemavanja, beležil pa sem tudi okolišcine, nastavitve, komentarje in vizualne zanimivosti, pri cemer sem tudi fotografiral. S seboj sem imel tudi vso pisno doku­mentacijo o prvem presnemavanju leta 1988, transkripcije Nika Štritofa in knjižico Lepa Ane govorila. Podobnokotleta1988smoželelinajprejdolocitiustreznohitrostvrtenjavaljev.S presnemavanjemsmozatozacelizvaljemšt.36,nakateremjeposnetapesemZelena mala dubrava.Tavaljsmoizbralizato,kerjezelodobroohranjen,polegtegapajese jezatopesemohranilatudinotnatranskripcijaposnetka.Zavaljemšt.36smopresneli še valj 37 in 38, nato pa presnemavali valje od št. 35 po padajocih številkah, tako da smo valja št. 3 in 1, ki sta bila poškodovana, presneli na koncu. Cisto na koncu smo presneli še valj št. 22, ki ga je bilo treba najprej restavrirati in zacasno zlepiti. Valja št. 28 zaradi prevelike zdrobljenosti ni bilo mogoce sestaviti in presneti. Tako smo skupajpresneli14valjev,cepravnekaterihzaradipoškodbnibilomogocepredvajati vceloti.Polegvaljev,kisobilipresnetiželeta1988,namjeuspelodelnopresnetiše valja št. 3 in 22, na katerih sta posnetka pesmi Crnomaljsko kolo (Al je kaj trden ta vaš most) in Moj se dragi u boj sprema. Sl. 45 Zacasno restavriran pocen valj št. 1 (Foto: D. K.). Sl. 46 Že od prej zlepljen valj št. 8 (Foto: D. K.). Sl. 47 Zacasno restavriran veckrat pocen valj št. 22 (Foto: D. K.). Naslednji dan smo valja št. 8 in 22, ki sta bila mocneje poškodovana, predvajali še s prirejenim Edisonovim fonografom, s kakršnim so bili predvajani valji leta 1988. Tafonograf ima za pomik odjemnika z iglo vijacni mehanizem, kar zagotavlja pomik igle tudi pri mocneje poškodovanih brazdah. Nekaj valjev iz te zbirke je bilo predvajanih tudi kasneje v Sisku, pri Velimirju Krakerju, zbiralcu starih plošc, radijskih aparatov, gramofonov, fonografov in radioa­materju. Kraker je v sredini osemdesetih let prejšnjega stoletja sam izdelal oz. priredil fonografingapoimenoval»ElectroPhonograph«;staremufonografujedodalelektricni motor ter ga opremil s sodobnim gramofonskim odjemnikom.S tem fonografom smo 22. junija 2005 v Sisku predvajali valje št. 38, 36, 14 in 35. Pocenih in poškodovanih valjev na tem fonografu ni bilo mogoce predvajati. Usoda posnetkov vošcenih valjev Jura Adlešica iz Bele krajine nam med drugim po­novno dokaže, kako so zvocni zapisi ranljivi in kako se s casom unicijo in propadejo; najpogostejezaradislabegaravnanjaznjimiinzaradineustreznihpogojevskladišcenja. Od domnevno 38 valjev, kolikor naj bi jih bilo posnetih v letu 1914, je sedaj celih le še 10. Tako je bilo v 90. letih unicenih in poškodovanih 28 valjevali okoli 74 odstotkov zbirke. Preseneti tudi dejstvo, da so se nekatere poškodbe zgodile v zadnjem obdobju, ko se je že vedelo o pomembnosti in vrednosti teh posnetkov. Morda lahko to sicer pojasnimo z vidika tistih, ki v zbirki vošcenih valjev, ko so že obstajali presnetki vse­bine na nosilcih zvoka, ponovno vidijo le zbirko brez prakticne glasbene vrednosti, za katero ni treba vec skrbeti in služi le še kot zanimiv prikaz necesa odsluženega. Ne moremopategarazumetizvidikasodobnega,razgledanegaraziskovalca,kisezaveda, da je treba izvirne dokumente cim dlje ohraniti, saj vsebujejo mnogo vec koristnih informacij kot še tako dober presnetek ali prepis. In tega se je zavedal Karel Štrekelj že ob ustanovitvi Odbora za nabiranje slovenskih narodnih pesmi leta 1905, ko je predlagal, naj posneti valji ostanejo shranjeni kot referenca notnemu zapisu. FONOGRAFSKE PLOŠCE S POSNETKI SLOVENSKIH VOJAKOV 1. SVETOVNE VOJNE Med 1. svetovno vojno smo Slovenci dobili nekaj novih posnetkov svojih ljudskih pesmi. Pomladi leta 1916 so jih zapeli slovenski vojaki v avstroogrski vojski, posnetke pa je naredil Leo Hajek, sodelavec Phonogrammarchiva Avstrij­ske akademije znanosti. Posnete vojaške pesmi slovenskih vojakov so bile del vecjega projekta vojnega ministrstva, ki je želelo zbrati in posneti vojaške pesmi vseh etnicnih in jezikovnih skupin takratne monarhije. Pobuda za snemanje vojaških pesmi je prišla iz nekdanjega cesarsko-kraljevega vojnega mini­strstva. Hajek v svojem porocilu navaja (Hajek 1916:3),daseje12.novembra1915šestioddelek cesarsko-kraljevegavojnegaministrstvaobrnilna dunajskiPhonogrammarchivsvprašanjem,alipri njih že obstaja zbirka posnetkov vojaških pesmi. Ker je še ni bilo, so se odlocili, da s pomocjo Phonogrammarchiva sami zacnejo snemanje. Za snemalca so dolocili Lea Hajeka, sodelavca Pho­nogrammarhiva, ki ga je vojno ministrstvo zaradi projekta oprostilo vojaške službe. Ministrstvo je tudi dolocilo, kateri regimenti so primerni za sne­manje, pri cemer pa so posebej pazili, da so bile vkljucene vse etnicne in jezikovne skupine mo-narhije. Dolocili pa so tudi, naj se besedila pesmi delno popravijo in »omilijo«, ce je potrebno. Prve aktivnosti pri projektu so se zacele 19. januarja 1916 v Phonogrammarchivu na Dunaju s snemanjem vec nemških in romunskih ter ene madžarske pesmi. Kot navaja Hajek (1916: 4), so seodlocilizacetisnemanjepridunajskihregimen­tih zaradi tehnicnih razlogov, saj so lahko tako najlažje preizkusili obstojece snemalne metode in jih prilagodili novi nalogi. Potem se je Hajek odpravil v Budimpešto, kjer je 29. januarja 1916 posnelpripadnikebosanskihregimentov,kisopeli srbsko-hrvaške pesmi. 1. februarja je prav tako v Budimpešti posnel vec madžarskih vojaških pesmi, 9. februarja pa je sledilo snemanje ceških pesmi v Egerju, severovzhodno od Budimpešte. Hajek je nato odpotoval v Szaszvaros v zahodni Transilvaniji,kjerje16.februarjaposnelslovaške pesmi. Potem se je usmeril proti zahodu in 25. februarja posnel poljske pripadnike 90. pehotne-ga regimenta. Ko se je vrnil v Avstrijo, je Hajek 3. marca 1916 posnel furlanske, italijanske in slovenske pesmi v Radgoni (Radkersburgu) na Štajerskem. Od tam je odpotoval v Karlovac na Hrvaško, kjer je 12. marca posnel hrvaške pesmi. Šeenosnemanjeslovenskihpesmijebiloponovno na Štajerskem, 20. marca v Judenburgu. Potem je odšelvSalzburg,kjerje27.marcaposnelnemške pesmi.Naslednjesnemanjenemškihpesmijebilo 11.aprilavPragi.Nakoncujeposnelšeukrajinske pesmi 15. aprila v Bielitzu v Galiciji. Po tem se je vrnil na Dunaj, kjer je še dvakrat snemal nemške pesmi: 23. aprila in 3. maja 1916. (Lechleitner G. 2000: 35.) NAMEN IN ORGANIZACIJA SNEMANJA Ker je bil pokrovitelj zbiranja in snemanja vojno ministrstvo, je bil projekt voden v skladu z njihovimi cilji in pricakovanji. Snemanje je bilo navdihnjeno z znanstvenim interesom, vendar brez dvoma tudi z vojaškimi psihološkimi in takticnimi nameni. Takojebilavsiljenastrogacenzurapriizbiripesmi,kisojoizvajalipoveljujocioficirji oddelkov. Strogo so pazili tudi pri izbiri pevcev in njihovega repertoarja, saj je moral biti izbor v skladu z uradnimi nameni projekta. Predvsem so cenzurirali besedila pe-smi, saj je bilo mogoce ravno besedila razmeroma preprosto nadzorovati. Da bi pesmi ustrezale izbranemu kriteriju, so morale biti patriotskega znacaja, dovoljene pa so bile tudiironicnerazlicicevsebine,cejeprikazovalasovražnikavponiževalnempoložaju. Peli so lahko tudi pesmi z »nevtralno«, »neškodljivo« vsebino, kot npr. ljudske in ljubezenske pesmi. V splošnem je bil namen projekta posneti domoljubne pesmi, ki povelicujejo zmago in slavijo vojno, pa tudi pesmi, ki se posmehujejo sovražniku ali mecejo nanj slabo luc. (Primerjaj Elschek 2000.) Poveljujoci oficirji izbranih regimentov so bili vnaprej obvešceni o snemanju. Naprošeni so bili, da izberejo primerne pevce, kakor tudi, da med nižjimi oficirji pri­skrbijoljudizazapisovanjeinprevodbesedilapesmi.Hajekzadovoljenporoca(Hajek 1916: 5), da so mu oficirji ali pevovodje skoraj zmeraj pomagali pri dokumentiranju posnetih pesmi. Prav tako je bilo zelo dobro, kot piše Hajek, da je svoj prihod k re-gimentu sporocil nekaj dni vnaprej, tako da so se lahko pevci na snemanje pripravili. Pevce je navadno vodil nekakšen »predpevec«, s katerim se je Hajek pred snemanjem neformalno pogovoril, mu na kratko predstavil namen in potek snemanja ter ga sezna­nil s fonografom. Z njim se je tudi pogovoril o pripravljenem pevskem programu, iz katerega sta nato skupaj dolocila pesmi za snemanje. Ce je bilo le mogoce, so imeli pevcižezapisanabesedilainnotepesmi,karjeprecejolajšaloizborpesmizasnemanje ter kasnejši zapis protokola (zapisnika snemanja). Po takšni pripravi je nato naslednje dni sledilo snemanje. Hajek tudi poroca, da mu je pri samem snemanju, še posebej pa pri komuniciranju s pevci, prišlo zelo prav njegovo precejšnje znanje ceškega jezika, ki ga je v casu služenja vojašcine razširil tudi v t. i. »vojaško slovanšcino«, mešanico drobcev nemšcine in slovanskih jezikov, nekakšen produkt skupnega poveljujocega jezika, ki ga je razumel skoraj vsak slovanski vojak. KojeHajekzacelsnemanjezaprojektvojaškihpesmi,jeimelnavoljoizpopol­njensnemalniaparat,»arhivskifonograftipIV«,kiseježeizkazalnavecsnemalnih odpravahinkisogažeuporabljalesorodneznanstveneustanove.Taaparatjesnemal zvokpodobnokotnjegovipredhodniki:vglobinskipisavinavošceneplošce,vendar jebilprecejlažjiinpreprostejšizauporabokotnjegovipredhodniki.Naprvisnemalni odpravidunajskegaPhonogrammarchivaleta1901sonaprimeruporabljaliaparat,ki jebrezopremetehtal45kg.Prikasnejširazliciciaparata,pri»arhivskemfonografutip III«izleta1905,sejetežažemanjšalana17kg,tipIVpajebilšelažjiinpreprostejši za uporabo. (Lechleitner F., 2000: 37.) Hajek je uporabljal »arhivski fonograf tip IV« za vsa snemanja vojaških pesmi. Pritoževal se je samo nad razmeroma kratkim casom snemanja. Zaradi razmeroma majhnegapremeraplošce(15cm)inhitrostivrtenja70obratovnaminutopriglasbe­nih snemanjih, je bilo trajanje posnetka na eni plošci nekoliko pod 2 minuti. Zato je bilonemogoceposnetidaljšepesmivceloti;navadnosoposneteleprvekiticepesmi, izjemoma pa je kakšna pesem posneta po delih na vec plošcah. Vendar pa Hajek ni imel težav pri snemanju vecjih zasedb in je glede tega celo zelopohvalilsnemalniaparat(Hajek1916:4).Izšolanifizikjebilocitnotakoizurjen v postavljanju in grupiranju pevskih skupininregimentovskihgodb pred snemalnim lijakom, da se celo pesmi ob spremljavi godb na pihala razlocno slišijo in razumejo. Vprimerjavizdrugiminekomercialnimiposnetkiizobdobja1.svetovnevojnelahko ugotovimo, da zvenijo posnetki vojaških pesmi zelo dobro, še posebej vecglasni po­snetki pesmiinpevski zboriter instrumentalne viže (Lechleitner G. 2000: 36). PomnenjuFranzaLechleitnerja,upokojenegavodjetehnicnegaoddelkaPhono­grammarchivanaDunaju,jetehnicnaravenvsehHajekovihposnetkovvojaškihpesmi razmeroma visoka. Jakost zvoka je dobro uravnana in zvok je brez vecjih popacenj. Vsiposnetkisozelojasniinneželeniropotinšumizokolice,kotnpr.ropotpogonskih zobnikov aparata, so komaj zaznavni. (Lechleitner F. 2000: 37.) POSNETKI SLOVENSKIH PESMI Vokviruprojektajebilovsegaskupajposnetih84fonografskihplošc,kipredstavljajo pesemsko izrocilo enajstih etnicnih skupin nekdanjeAvstro-Ogrske. Zanimivo je, da smo Slovencizastopanikarzdevetimi plošcami,26 nakaterih jeskupajposnetodeset pesmi. Le Nemci imajo vec posnetkov (21 plošc), vse ostale etnicne skupine, med 26 Hajekvsvojemporociluverjetnopomotomanapacnonavajašteviloinoznacbefonografskih plošcslovenskihpesmi:»Nr.2538–2545,2581,2582«(Hajek1916:8).Izzapisanegajenamrec razbrati,dajeposnetih10plošc,vendarizpopisafonografskihplošcugotovimo(KatalogIIs. a.:9),daplošcašt. 2539niposnetasslovensko,temveczitalijanskopesmijo. drugimi tudi po številu prebivalcev precej številcnejši narodi, kot npr. Poljaki, Ukra­jinci, Madžari, Cehi itn., pa manj kot Slovenci. Morda tudi zaradi tega, ker so bile Hajeku slovenske pesmi še posebej všec, tako da je poleg posnetkov zbral tudi nekaj dodatnih besedil in melodij pesmi, ki jih zaradi varcevanja s fonografskimi plošcami ni mogel posneti (Hajek 1916: 8). Žal se to pisno gradivo najverjetneje ni ohranilo, saj ga v Phonogrammarchivu danes ni bilo mogoce najti (Lechleitner G. 2006 u. v.). Podobno visoko mnenje o slovenskih pesmih v tej zbirki ima tudi O. Elschek, saj jih je oznacil za najbolj impresivne izmed vseh (Elschek 2000: 46). Leta 1916 je Hajek med vojaki 1. svetone vojne posnel naslednje slovenske pesmi: Oznaka posnetka Naslov ali prvi verz pesmi Datum in kraj snemanja Pevci Ph 2581 Moj fantic je na Tirolsko vandral 3. 3. 1916, Radkensburg Moški zbor 97. pešpolka Ph 2582 Ko psi zalajajo 3. 3. 1916, Radkensburg Moški zbor 97. pešpolka Ph 2538 Kaj si je zmislil naš cesar, naš kralj 20. 3. 1916, Judenburg Moški oktet 17. pešpolka Ph 2540 Nekoc v starih casih 20. 3. 1916, Judenburg Moški kvartet 17. pešpolka Ph 2541 Regiment po cesti gre 20. 3. 1916, Judenburg Moški zbor 17. pešpolka Ph 2541 Moj fantic je za frajtarja 20. 3. 1916, Judenburg Moški zbor 17. pešpolka Ph 2542 Oj ta vojaški boben 20. 3. 1916, Judenburg Moški zbor 17. pešpolka Ph 2543 Gozdic je že zelen 20. 3. 1916, Judenburg Moški zbor 17. pešpolka Ph 2544 Dobro jutro ljubca moja 20. 3. 1916, Judenburg Moški zbor 17. pešpolka Ph 2545 Fantje se zbirajo 20. 3. 1916, Judenburg Rudolf Knez, 28 let, ucitelj, iz 17. pešpolka in zbor Vse posnete pesmi imajo v spremnih protokolih zapisana besedila in notni zapis me­lodij. Oboje so verjetno pripravili pevci že vnaprej in so izrocili Hajeku ob snemanju oz. so vsebino priložili ali prepisali v sam protokol. Dobro dokumentiranje vsebine in uporabljene tehnicne opreme je znacilno za vse posnetke v dunajskem Phonogram­marchivu, zato sodi tudi to gradivo med najbolje dokumentirano zvocno gradivo slo-venskihljudskihpesmi.VseenopaGerdaLechleitnerugotavlja,dalemalozapisnikov s snemanj dosega sodobne zahteve terenskega dokumentiranja in da je obcasno najti tudi netocne ali nepopolne protokole (Lechleitner G. 2000: 36). USODA ZBIRKE Usodazbirkeposnetkovslovenskihpesmivojakov iz1.svetovnevojnejeenakausodiostalegazvoc­nega gradiva v Phonogrammarchivu na Dunaju. Ceprav so bili posnetki narejeni že 1916, je bilo potrebno kar nekaj casa, preden so bili na voljo strokovni javnosti v obliki arhivskih plošc; ker je med 1. svetovno vojno primanjkovalo gradiva za plošce, je arhivsko delo v zgodnjih 20. letih mirovalo. Iz izvirnih vošcenih plošc so na sreco izdelali kovinske matrice, ki so se edine ohranile med bombnim napadom v 2. svetovni vojni. Šele v letih 1962–1964 so bili, po številnih poskusih z najrazlicnejšimi snovmi, iz kovinskih matric ponovno odtisnjeni pozitivi iz sinteticne smole in iz njih narejeni presnetki na magnetofonski trak. Tako je to zvocno gradivo lahko postalo ponovno dostopno poslušalcem. MatijaMurkoježeleta1929navedelnaslove vsehdesetihfonografiranihslovenskihljudskihpe­smivojakovinzakljucil:»Teh 10 skoz in skoz jako lepih pesmi in še druge nefonografirane bo seveda treba porabiti za bodoco izdajo. Lahko se na Du-naju prepišejo, še bolje pa bi bilo narociti posnetke imenovanih plošc za Ljubljano« (Murko1929:46). Žalsetonizgodiloinslovenskastrokovnajavnost jenaposnetkepozabila.Nateposnetkeslovenskih ljudskih pesmi so ocitno pozabili tudi v Phono­grammarchivu, saj nas nanje, kljub veckratnem povpraševanju omorebitnihslovenskihposnetkih vnjihovemarhivu,nisonikoliopozorili.Sodelavci Phonogrammarchiva se tudi ne spominjajo, da bi bilotogradivokdajprejkjeobjavljenoalidabise zanjkdoposebejzanimal(LechleitnerG.2006au. v.,LechleitnerF.2006au.v.). Samsemprvicizvedelzaposnetkeleta1999, ko sem se udeležil konference IASA, ki je tega leta potekala na Dunaju v soorganizaciji Phono­grammarchiva. Vokviru konference so pripravili manjšo razstavo o delu Phonogrammarchiva in njihovih zvocnih zbirkah, ob tem pa izdali tudi tiskanobrošurospriloženoCD-plošcozarhivski-mi zvocnimi posnetki (Schüller 1999a). Eden od posnetkov na plošci je bila tudi pesem Moj fantic je na Tirolsko vandral iz zbirke posnetkov voja­kov 1. svetovne vojne; ta posnetek je predstavljal zbirko vojaških pesmi na plošci. Presenecen sem izvedel, da je posnetkov slovenskih pesmi v tej zbirki še vec in da bo kmalu objavljeno celotno gradivo posnetkov vojakov 1. svetovne vojne, ki ga hranijo v arhivu. Zato so mi svetovali, naj v GNIpocakamonaobjavoingradivanepridobimo vnaprej in brez obširne spremne dokumentacije. Gradivo je bilo skupaj s protokoli, notnim in slikovnim gradivom ter obsežnimi strokovnimi komentarji naslednje leto res objavljeno kot cetrta publikacija v seriji zgodovinskih zvocnih dokumentov iz Phonogrammarchiva z naslovom Vojaške pesmi cesarsko-kraljeve vojske (Schüller 2000). Tako je šele objava vseh vojaških pesmi iz Phonogrammarchiva na CD z bogato spremno dokumentacijo vrnila pesmi iz pozabe in jih na­redila dostopne tudi širšemu krogu Slovencev. Skupaj z ostalim zvocnim gradivom iz zgodnjega obdobja zvocnih snemanj v Phonogrammarchivu iz let 1899–1950 je tudi zbirka slovenskih pesmi vojakov 1. svetovne vojne od leta 1999 vkljucena v Unescov seznam »Spomin sveta – Memory of the World«. VOŠCENI VALJI MATIJE MURKA Matija Murko je pri svojem študiju ljudske kul­ture mocno povezan tudi s slovenskim ljudskim izrocilom. Njegovo delo je bilo predvsem or-ganizacijsko in vodstveno. S slovensko ljudsko pesmijo se je aktivno ukvarjal od leta 1905, ko je postal clan in podpredsednik OSNP, po smrti Karla Štreklja leta 1912 pa predsednik odbora. O delu odbora je napisal obširno porocilo, kjer je podal tudi program o nadaljevanju dela na tem podrocju.Cepravjeprisvojemetnografskemdelu veliko raziskoval na terenu in svoje delo pogosto zvocno in fotografsko dokumentiral, pa ni nikoli neposredno raziskoval slovenske ljudske glasbe. Rezultati njegovih terenskih potovanj so namrec poleg znanstvenih dognanj in obsežnih porocil tudi bogate zvocne in fotografske zbirke teren­skih posnetkov, ki so zelo natancno in podrobno dokumentirane. Zato lahko na podlagi teh zbirk in spremnih dokumentov precej dobro rekonstru­iramo tehnicne in prakticne možnosti takratnih snemalnih naprav pri terenskem etnomuzikolo­škemdelu.Usodonjegovihzvocnihzbirk,njihovo zašcito,arhiviranjeinuporabovetnomuzikoloških raziskavahjepravtakomogocedobrosleditiskozi cas, zato lahko služijo kot vodilo pri preuceva­nju drugih etnomuzikoloških zbirk tistega casa. Murko je, predvsem na podlagi lastnih in tujih pozitivnih izkušenj s fonografom, tudi odlocilno pripomogel k nakupu in uporabi fonografa za OSNP, s katerim so nastali terenski posnetki v Beli krajini. Poleg tega se je izkazalo, da poleg ohranjenih originalnih Murkovih valjev obstaja tudi vec generacij presnetkov, ki so bili narejeni v razlicnih obdobjih in z razlicno tehnologijo, kar omogoca primerjavo presnetkov med sabo in ugotavljanjenjihoveustreznostikotznanstvenega vira pri etnomuzikoloških raziskavah. Zanimanjezapreucevanjeslovanskeetnogra­fijesejepriMurkukazaloževzgodnjemobdobju njegovega študija v Rusiji, kjer je med drugim prebiral tudi etnografske publikacije. Kmalu je zacel z razlicnimi recenzijami, porocili in ko­mentarjioetnografskihpublikacijahindogodkih, pozneje pa, ko je na lastne oci spoznal slovanski svet, je prešel v intenzivni študij etnografije in se nazadnje specializiral za jugoslovansko narodno epiko.Prisvojemraziskovanjujezaceluveljavljati tudi metodo terenskega dela. Preprican je bil, da je treba južnoslovansko narodno epiko, ce naj spoznamo njeno »biologijo«, študirati v njenem okolju, kar ga je že zgodaj napotilo na teren. V letih od 1909 do 1932 se je veckrat odpravil na terenska potovanja po Balkanu; svoje izkušnje in spoznanja je objavljal v porocilih v razlicnih revijah, nekatera posamezna vprašanja pa je ob-delal tudi v monografskih publikacijah. Vobširni monografiji Tragom srpsko-hrvatske narodne epike, ki je izšla leta 1951 v Zagrebu, je porocal o svojih potovanjih v letih 1930–1932 in podal izsledke preucevanja narodne epike. Murko je uporabljal zvocno dokumentiranje samopriterenskemdelu,kjerjeraziskovalljudsko epiko. Zaradi objektivnih in financnih razlogov ni mogel uporabljati snemalne naprave na vseh terenskih potovanjih. Tako lahko njegove zvocne posnetkerazdelimonadvadela:dunajskogradivo izpotovanjvletih1912in1913terpraškogradivo iz potovanj v letih 1930–1932. Namen snemanj, snemalni postopek in potek snemanj je pri vseh potovanjihpodoben,predvsempaseobasklopaposnetkovrazlikujetapovrstisnemalne aparature in zvocnem nosilcu: fonografskih plošcah in vošcenih valjih. Razlicna pa je tudi usoda posnetkov, saj so bili dunajski posnetki vas cas v rokah arhivske ustanove, ki je visoko specializirana za zašcito in obdelavo zvocnega gradiva, medtem ko so bili praški posnetki prepušceni bolj nestrokovni arhivski oskrbi. Murko je vsa svoja snemanja zelo dobro dokumentiral, tudi s tehnicnega vidika, kar se izkaže za izredno koristno pri ugotavljanju ustreznih parametrov predvajanja zvocnih nosilcev. Ker so tudi drugi zvocni posnetki dunajskega Phonogrammarchiva praviloma dobro doku­mentirani, je spremna dokumentacija predvsem pomembna pri praškem gradivu. Zato bo praška zbirka kasneje tudi podrobneje obdelana. DUNAJSKO GRADIVO DunajskogradivojebiloposnetospomocjoarhivskegafonografaPhonogrammarchiva Avstrijskeakademijeznanostinadvehpotovanjihvletih1912in1913.Obepotovanji sta bili izvedeni v poletnih pocitnicah in s podporo Balkanske komisije Avstrijske akademijeznanosti.Osvojihizkušnjahinrezultatihdelasfonografomjenapisaldve podrobniporocili(glejMurko1912,Murko1915),izkaterihjemogoceugotovitinamen uporabe fonografa pri terenskem delu ter njegove dobre in slabe lastnosti. Vsakemu porocilujedodantudipodrobenseznamvsehposnetihplošc,vkateremsoprivsakem posnetkuopisvsebine,podatkiopevcihterposameznevsebinskeintehnicneopombe. Na teh potovanjih je Murko posnel skupaj 82 fonografskih plošc. Murko v prvem porocilu piše (Murko 1912: 1), da je prvotno želel uporabiti fo­nograf predvsem zato, da bi lahko v celoti in zvesto zapisal epske pesmi neposredno ob izvajanju. Dotedanja besedila epskih pesmi so namrec temeljila na narekovanju pesmialipanazapisihledrobnihsegmentovizvajanja,sajbesedilaobpetjunemore zapisovati niti najbolj izurjenstenograf. Za fonografse je odlocil na podlagi porocil, kistajihnapisalaMilanvonRešetarinPaulKretschmerssvojihprvihposkusnihsne­manj in v katerih priporocata uporabo fonografa predvsem pri raziskovanju ljudskih pesmi. Murko je na podlagi poskusov z arhivskim fonografom, ki se je nahajal na Indoevropskeminštitutugraškeuniverze,takojugotovil,daprvotneganamenanebo mogel uresniciti, saj lahko posname na eno plošco le 20–30 verzov, ob upoštevanju petjaobglasbenispremljavi(npr. gusle,tambura)pašemanj.Zaposnetekenedaljše epske pesmi bi tako potreboval prek 350 plošc, kar pa Phonogrammarchiv ni posnel navsehsvojihsnemanjihnitivenemletu.Zatoježelelspomocjofonografaugotoviti predvsemnacinizvajanjapesmi,preucitištevilozlogovverza,riteminnjegovodnos do besednega poudarka, narecne posebnosti in druge govorneznacilnosti. Pridelusfonografomgajenekolikomotilanjegovatežazvsopotrebnoopremo (73kg)innacinpakiranjavtrehzabojih,karjepovzrocilonerodentransportterzamu­dnodelopripripraviinizvedbisnemanja.Kljubtemupajeravnofonografpripomogel k novim spoznanjem pri preucevanju ljudske epike. Posnetki so nesporen dokaz, da pevcimedpetjemvokaleincelozlogenakoncihverzovpožirajo,zlogepalahkotudi dodajajo v besede. Za najpomembnejše spoznanje pa se je treba zahvaliti predpisu Phonogrammarchiva,damorajopredsnemanjemnajprejzapisatibesedilopesmi.Pri temjeodkril,dapevcitudimajhnedelepesmiprivsakemizvajanjuspreminjajo(npr. pripetjuzazapisovanje,petjupredfonografomzavajoinpetjuzasnemanje),cesardo tedajnaslovanskihtlehnišenihceopazilinopozorilnato.Odstopanjavbesediluniso malenkostna,ampaksespremenijocelotniverzioz.njihovoštevilo;celosamzacetek pesmiselahkospreminja.Ševecjapasoodstopanjamednarekovanjembesedilapesmi insamimpetjem,sajpevciprinarekovanjuhitropreidejovpripovedovanje(prozo)ali pasplohnemorejopocasinarekovati.Veckratseprizapisovanjupojavljajotudinapake zapisovalca. Murko je vecinoma snemal le zacetke pesmi, vendar se je izkazalo, da je število posnetih verzov manjše, kot je predvideval. Zaradi pogostih menjav plošc jeprišeldopresenetljiveugotovitve,dapevecpetjanibilsposobenprekinitiingaod prekinitvenaprejustreznonadaljevati.Zatojeprimenjaviplošceveckratprosilpevce zaponovnopetjepesmiodzacetka,pricemerjenatosnemalleodtamnaprej,kjerje naprejšnjiplošcizmanjkaloprostora.Murkopevcaslikovitoprimerjazlajno,kipesem odigra do konca in mora znova zaceti, ce želimo ponovno slišati neki del pesmi. Pri tem pa pevec pesmine predstavi na enak nacinkot prej. (Murko 1912:7–8.) Na potovanju leta 1912 je Murko posnel 46 plošc z dvajsetimi pevci. Nekaj za­dnjihposnetkovjetehnicnoslabših,zatojepredlagal,dajihnitrebagalvanoplasticno obdelati.(Murko 1912: 10.) Naslednjeleto,leta1913,jeMurkoizvedelpodobnoterenskopotovanjekotleto prejinspomocjofonografanadrugemgeografskempredelupotrdilnekatereugotovitve iz prejšnjega leta. Posameznim posebnostim pri pevskem izvajanju se je podrobneje posvetil in jih zvocno dokumentiral. Na novo je ugotovil predvsem to, da je petje hercegovskih epskih pevcev hitrejše, saj je lahko na eno plošco posnel obcutno vec verzov kot leto poprej. Leta 1913 je imel Murko na potovanju le 36 plošc, ki mu jih je prehitro zmanjkalo, karjeobžaloval.(Murko 1915: 7) Murkoveckrattudikomentiratehnicnokakovostsvojihposnetkov,sajjihjesproti preverjalna terenu, svoje opombe pa zabeležilv spremni protokol.Polegtega je leta 1914 preposlušal svoje galvansko obdelane posnetke in jih primerjal z opombami v protokolu. Ugotovil je, da so posnetki na odlitkih nekoliko slabše kakovosti kot na izvirnikih in se besedila obcasno slabše razumejo.Vendar dodaja, da je razumljivost besedila epskega pevcaže tako vprašljiva, saj ga pogosto razumejo le tisti domacini, kinisoizgubiliobcutkazaljudskoizražanje.Murkosejetakopreprical,dajefonograf kljubnepopolnostimzeloprimerenravnozasnemanjeinpreucevanjeljudskihpesmi. (Murko 1915: 9.) Usoda teh posnetkov je enaka usodi drugega gradiva v dunajskem Phonogram­marchivu;med2.svetovnovojnosobiliizvirnikiuniceni,ohranilipasosegalvanski negativi in spremna dokumentacija v protokolih. O tem se je preprical tudiVladimir Murko,kijepoocetovismrtiposkušalzbratiinureditiocetovozapušcino.Biljeganjen nadskrbjo,kijoposvecajoocetovizvocnizbirkivdunajskemPhonogrammarchivu,še posebej,kerjepoznalusodopraškegagradiva(MurkoV. 1963:117).Gradivojebilo kasnejepresnetonamagnetofonsketrakove,leta2005paponovnopresnetosplošcin bo kmalu objavljenov seriji zvocnih publikacij Phonogrammarchiva. PRAŠKO GRADIVO Praško gradivo obsega posnetke, ki jih je Murko naredil na potovanjih med leti 1930–1932. Na ta potovanja se je Murko zelo dobro pripravil, na podlagi pozitiv­nih izkušenj iz prejšnjih let pa je na potovanja vzel tudi fonograf. Zaradi lažjega in boljšega dokumentiranja, verjetno pa tudi zaradi Murkovih let, sta mu pri terenskem delu pomagala sinova Vladimir in Stanko, ki sta bila zadolžena za zvocna snemanja in fotografiranje. Predvsem Stanko je spremljal oceta na vecini potovanj in je bil kot študent tehniške fakultete zelo pripraven za snemanja. Potovanjavletih1930–1932jeomogocilopovecanoprizadevanjeKarloveuniverze inceškoslovaškegaministrstvazašolstvoinprosvetozanapredovanjeslavisticnihštu­dij,posebnopašeustanovitevSlovanskegainštitutaleta1928,kijevprvihletihlahko podeljevalvecještipendijezapotovanja.Tainštitutjetudikrilvsestroškefotografiranja in zvocnega snemanja. Potovanja so trajala precej dalj casa, kot je Murko sprva pred­videval, saj je odkril vec gradiva in pevcev epskihpesmi,kotjepricakoval,polegtegapa je prepotoval tudi širše geografsko obmocje od predvidenega. Zato je zbral veliko teren­skegagradiva,zvocnihposnetkov,fotografij in številne zapise. Nabrano gradivo je želel cimprejobdelati,vendarjebilkmalupoupo­kojitvi proti svojemu pricakovanju izvoljen zapredsednikaSlovanskegainštituta,karga je tako zaposlilo, da je o rezultatih potovanj pripravillenekajmanjšihporocilinrazprav. Šele nemška prisilna razrešitev s funkcije predsednikamujeomogocila,dasejepoglo­bilvgradivoinleta1944koncalrokopisknji­gevcešcini,kipazaradirazlicnihtežavnibil objavljeninjeizšelšeleleta1951vhrvaškem prevodu v Zagrebu pod naslovom Tragom srpsko-hrvatske narodne epike – Putovanja u godinama 1930–1932.Vdvehknjigahjena 940stranehobdelano terensko gradivosteh potovanj,izcrpnodokumentiranozrazlicnimi popisiinzizbranimifotografskimiterenskimi posnetki.PomnenjuVladimirjaMurkaso v deluobdelanavsaglavnastrokovnavprašanja ljudskeepike(MurkoV.1953:77).Posebno poglavje v knjigi je namenjeno zvocnemusnemanjuinfotografira­nju,kjersopodanipodrobnipopisi terenskih posnetkov s številnimi opombamiinkomentarji. Na zvocna snemanja na teh potovanjih se je Murko dobro pripravil.27 Želel je uporabljati kakovostno sodobno tehnologijo in je povpraševal po najrazlic­nejših snemalnih napravah pri razlicnih ustanovah, predvsem v dunajskem Phonogrammarchivu, na foneticnem laboratoriju prof. J. Chlumskega v Pragi in na Pra­ škemvelesejmu,vendarsobilevse informacije neuporabne. Ugotovil je, da uporaba gramofona, ki bi omogocal boljšo kakovost posnetka in pripomogel k vecji razumljivosti besedila, zaradi vec razlogov ni primerna. Najprej zato, ker so imeli številni proizvajalci monopol nad njegovo uporabo,polegtegapazasvojedelovanjepotrebujeelektricnoomrežje.Zaraditegabi lahko snemal pevce le tam, kjer imajo elektricno omrežje, torej na omejenem številu mest, kamor bi morali pripeljati pevce. Tobi bilo drago, poleg tega bi bilo v nasprotju z nacelom neposrednega raziskovanja v vsakdanjem okolju pevcev. S pomocjo Pho­nogramm-Archiva v Berlinu je izvedel, da neko berlinsko podjetje še vedno izdeluje stareEdisonovefonografe,kisobiliediniprimernizapredvidenopotovanje.Vzacetku aprila 1930 je zato Murko odpotoval v Berlin ter tam preucil snemalne metode in izkušnjePhonogramm-Archivater Telefunknove postaje na tehnicni fakultetivPotsdamu.Dokoncnose je odlocil na terenu uporabiti Edi-sonov fonograf, zato je v Berlinu kupildvaaparatainnarocilvaljeza snemanje. (Murko 1951: 24.) Murko nikjer ne poroca o 27 Tudi za fotografiranje se je Murko dobro pripravil, saj je na potovanje vzel fotografski aparat seminarja za slovansko filologijo Karlove univerze v Pragi, ki so ga kupili leta 1924 ob po-moci univerzitetne katedre za fotokemijo in fotografijo. Vendar se je izkazalo, da je veckrat treba na hitro fotografirati, zato je v božicnem casu leta 1930 kupil mali fotoaparat Leica, ki je v letih 1931 in 1932 odlicno služil svojemu namenu. znamki kupljenih fonografov, vendar se je v njegovi zapušcini ohranil fonograf, ki je zelo verjetno eden izmed tistih, ki jih je kupil v Berlinu. Na fonografu je sicer tablica z oznako in napisom »Wira, Spezialhaus für Kriminalistik«, ki pa ocitno ne oznacuje znamke fonografa. Enake fonografe so takrat uporabljali v berlinskem Phonogramm-Archivu in nekaj jih imajo še danes v svojem arhivu. Na njihovihtablicahjenavedenPhonogramm-Archiv v Berlinu, torej lastnik oz. narocnik fonografa. Pri tem gre najverjetneje za fonografe znamke Excelsior, ki so jih v poznem obdobju snemanja s fonografi uporabljali v berlinskem Phonogramm­Archivu. Izkušnje so pokazale, piše Matija Murko, da je pri izbiri aparata ravnal pravilno, saj je s po-mocjo Edisonovega fonografa posnel 349 valjev, in to v življenjskem okolju pevcev. Vnaprej se je zavedal slabosti svojih fonografskih posnetkov, vendar te niso bile tako velike, kot bi se zdelo na prvi pogled. Predvsem je obžaloval, da se fono­graf ni izdeloval vec v prvotni in kakovostnejši izvedbi. Tako mu je npr. direktor gimnazije v Užicah,poizobrazbifizik,povedal,dajeleta1900 kupil precej boljši aparat, ki ga je lahko poslušal cel razred. Pri Murkovem fonografu je kritiziral predvsem izdelavo membrane in velikost lijaka, ki bi moral biti za kakovostnejša snemanja dosti vecji. Tudi kakovost vošcenih valjev je bila po njegovem mnenju slaba, saj je na nekaterih me-stih na valju igla preskakovala iz brazd; vendar so bili temu lahko vzrok tudi vrocina, prevoz in neenakomernatrdotavoska.Poudarilje,dasobili tudi nekateri njegovi posnetki z arhivskim fono­grafom dunajskega Phonogrammarchiva precej nerazumljivi in tihi ter da je tudi Božidar Širola iz Etnografskega muzeja v Zagrebu porocal, da izpopolnjeni dunajski arhivski fonograf iz leta 1931 velikokrat ni imel dovolj glasne reproduk-cije in da so posnetke zato poslušali s slušalkami. Izkazalopaseje,datudiposnetkiepskihpesmina Sl. 53 Fonografiranje v Nikšicu: na levi sedi Matija Murko, ob fonografu stoji sin Vladimir, za njim na mizi pa je dodatni fonograf (Murko 1951: 738). gramofonskih plošcah niso bili veliko boljši kot na valjih. Tako Murko pravi, da ga je presenetila pomanjkljivost posnetkov na gramofonskih plošcah podjetja Odeon iz leta 1920, saj razumljivost ni bila najboljša, ceprav je bilareprodukcijaprecejglasna.Plošcojebilotreba veckrat poslušati, da bi razumel vsebino. Poleg tega pa je zaznal nenaravno pevsko izvajanje, saj je izvajalec pel krice in enolicno »sekal«, tako da glasno kricanje ne ustreza vsebini pesmi in nima naravnega poudarka petja. Tudi posnetki na plošcah podjetja Penkala v Zagrebu iz leta 1928 niso veliko boljši, saj so npr. pevci iz Konavelj, ki so te posnetke poznali, ob poslušanju Murkovih posnetkov menili, da so celo boljši kot tisti na plošcah. (Murko 1951: 533–535.) Na valje je bilo mogoce posneti najvec štiri minute posnetka. Ker je Murko poznal težave pevcev pri prekinjanju petja že iz prejšnjih sne-manj, je s pomocjo drugega fonografa nadaljeval snemanje, ko je potekel cas snemanja na prvem. Tako so lahko neprekinjeno posneli tudi nekoliko daljše dele pesmi, npr. leta 1930 na sedem zapo­rednihvaljev.Tiposnetkisoposebejzanimivi,saj prikazujejo daljše neprekinjeno izvajanje, ki prej še ni bilo posneto (Murko V. 1963: 115). Vendar so na tak nacin snemali predvsem v letu 1930, ko z valji še ni bilo treba tako varce­vati.Nasplošnojebilošteviloposnetkovodvisnopredvsemodštevilarazpoložljivih valjev; tako se vidi, da je leta 1930 posnetih veliko vec valjev kot naslednji dve leti. PolegtegaMurkosampiše,dajebilopredvsemnadrugemintretjempotovanjutreba varcevatizvalji,zatosoveckratnaenvaljposnelivecizvajalcevalinacinovpetjain igranja. (Murko1951: 436.) SinovaVladimirinStankostadokumentiralazvocneposnetkenaškatlicevaljev in v posebne beležnice; po podatkih izvajalcev, prisotnih poslušalcev in po lastni presoji sta zapisovala predvsemnaslovepesmi. Na podlagi lastnih beležk inpopisov valjev Vladimirja in Stanka je kasneje Matija Murko popise pregledal, popravil in dopolnil,takodalahkoslužijozapreucevanjeposnetkov.BeležkeVladimirjainStanka Murkaofonografskihinfotografskihposnetkihlahkoslužijokotdopolnilopopisuter vsebujejo tudi nekatere podrobnosti in kriticne pripombe, ki še niso bile objavljene. Vrstniredpopisasledipotipotovanja,privsakemposnetkupajezabeleženizvajalec, naslov pesmi, kraj snemanja in pogosto tudi poreklo izvajalca ter razlicne opombe (Murko1951:540).Trebapajepoudariti,dasopesmizasnemanjeizbralipevcisami, tako da predstavljajo najbolj priljubljene pesmi posnetih izvajalcev. Zato ima spisek posnetkovšedodatnovrednost(Murko1951:537).Napodlagitegapopisajebilona potovanju leta 1930 posnetih 208 valjev, leta 1931 96 valjev, leta 1932 pa 45 valjev, skupaj torej 349 valjev. USODA PRAŠKE ZVOCNE ZBIRKE PobesedahVladimirjaMurkajeusodaterenskihzvocnihposnetkovizlet1930–1932 precejžalostnainpredstavlja»bolnotockoliterarnezapušcine«MatijeMurka(Murko V.1963:112).MurkovsinVladimirjepoocetovismrtisodelovalpriurejanjuocetove zapušcine, pri cemer je bil še posebej pozoren na zvocne zbirke.Vec let je zbiral po­datkeousodivaljev inleta1963svojeugotovitveobjavilvclanku Sudbina literarne ostavštine i fonografskih snimaka srpskohrvatskih epskih pjesama Matije Murka.Zato je usoda in stanje valjev do tega obdobja razmeroma dobro raziskana. V sredini 60. let20.stoletjajeInštitutzanarodnoumetnostvZagrebu,danesInštitutzaetnologijo in folkloristiko (Institut za etnologiju i folkloristiku, IEF), poskušal izslediti zvocno zbirkoinjopridobiti,karmujeleta1966tudiuspelo.Vnaslednjemletusoorganizirali presnemavanje valjev in naredili njihov popis, potem pa se je zanimanje za zbirko precej zmanjšalo. V letu 2004 sem se v sklopu pricujoce raziskave zacel tudi sam zanimati za to zvocno zbirko in s pomocjo sodelavcev IEF, predvsem pa akademika Jerka Bezica, uspel zbirko najti, jo pregledati in nekaj izvirnih valjev tudi poskusno presneti. Napodlagi vseh teh podatkovjerekonstruirana usoda zvocnezbirke. Prve podatke o zašciti in hrambi zvocnih zapisov lahko zasledimo že v knjigi Tragom srpsko-hrvatske narodne epike,kjerM.Murkoporocaoposkusih,dabi»krhki material na vošcenih valjih zašcitili za pogostejšo uporabo in za dogledno bodocnost« (Murko1951:538).StemnamenomsejepredsedstvoSlovanskegainštitutaleta1933 obrnilonatakratnajboljšepodjetje»Elektrotechna«,kipanimoglozadovoljivorešiti postavljene naloge. Podjetje je v pismu obrazložilo svojetežave: »Te dni smo delali poskuse s fonografskim aparatom, ki ste nam ga v ta namen posodili. Na žalost nismo prišli do nikakršnih dobrih rezultatov, ker so valji iz tako mehkega materiala, da celo lesena igla, ki smo jo uporabili na elektricni membrani, reže valje in s tem pravzaprav unicuje posnet sloj. Sama reprodukcija je zaradi nezadostno ostrega posnetka, navkljub ojacenju, zelo nejasna, kar pa še dodatno pokvari šum, ki nastaja zaradi gramofonske igle, ki reže maso valja« (Murko 1951: 538). Podobno navaja tudi v svojih Spominih: »Mnogo smo skrbeli za ohranitev vošcenih valjev, da bi se mogli pogosteje uporabljati in ojaciti, vendar brez uspeha« (Murko 1951a:243).Murko dodaja,dazato galvaniziranje intrajna reprodukcijazaenkratše nimogoca,zatojetrebapocakatinanoverešitveinboljšerazmere.Opozorilpaje,da jetrebazizvirnikiravnatizeloprevidno,dabilahkozagotovilinjihovonadaljnjorabo. Zveseljemugotavlja,dasovaljiizleta1932šepodesetihletihzelodobroohranjeni, zaslugo pripisuje predvsem konstantni in blagi temperaturi hranjenja med 14–16 0C (Murko 1951: 539). Murko tudi poroca, da so nekatere od teh valjev že uporabljali za znanstveno preucevanje.Velikovaljevizleta1930soževprvipolovicinaslednjegaletaanalizi­rali profesorji G. Gesemann, G. Becking in G. Ružicic s praške nemške univerze ter ruski filolog R. Jakobson. Ti ugledni raziskovalci so številne fonograme priporocili za galvaniziranje (t. i. trajno zašcito), poleg tega pa sta želela Gesemann in Becking podrobnoinsistematicnopreucitivseMurkoveposnetke.PosnetkeHasanaginice sta znanstveno obdelala G.Becking in L. Kuba.(Murko 1951: 538.) NapobudoG.GesemannasovBerlinposlali53valjev,dabijihvPhonogramm-Archivu galvanizirali. Izbor valjev sta naredila Gesemann in Murko, vendar spisek poslanih valjev ni ohranjen. Zato se ne ve, kaj je bilo poslano v Berlin, verjetno pa boljši in bolj uspeli posnetki.Valje naj biposlali spomocjoruskegaemigranta Jurija Arbatskega, tonskega tehnika, v Berlinu pa naj bi jih tudi z glasbenega vidika preu-cevali G. Becking in Franz Saran. Po nekaterih podatkih naj bi bili med 2. svetovno vojnotivaljiunicenimedulicnimiboji.PoznejšeobsežnopoizvedovanjeVladimirja Murka o tem gradivu ni obrodilo sadov, ceprav je s pomocjo svojih znanstev spraše­valvvzhodnem inzahodnemdeluBerlina, brez odgovorovpasoostala tudištevilna pisma, ki jih je pisal J.Arbatskemu v Zahodni Berlin in kasneje v razne kraje ZDA, kjer je ta deloval kot univerzitetni profesor in skladatelj. (Murko 1951a: 243, Murko V. 1963:118.)TudiprikasnejšempregleduzvocnegagradivavPhonogramm-Archi­vu v Berlinu teh valjev ni bilo mogoce vec najti in jih zato tudi ni v popisu gradiva, objavljenem leta 2000 in 2006 (Ziegler 2000a:237,Ziegler 2006). Tako je po 2. svetovni vojni ostalo od zbirke 349 posnetih valjev okoli 200 ne­poškodovanih, kakor ocenjuje v spominih Murko sam (Murko 1951a: 243). Vendar se zdi sinu Vladimirju številka prenizka, saj ob upoštevanju v Berlinu izginulih 53 valjev in nekaj tistih valjev, ki so se poškodovali že na popotovanjih, meni, da bi jih moralo ostati nekoliko vec (MurkoV. 1963: 118). Leta1960jeVladimirMurkodobilpodatkeizPrage,dasozbirkovaljevleta1955 prenesli v nove prostore Slovanskega inštituta, kjer naj bi sedem škatel valjev unicil požar v skladišcu. V vsaki škatli je bilo po 25 valjev, kar znese skupaj 175 valjev.28 Ker Vladimirjevi praški prijatelji niso nic slišali o požaru v Slovanskem inštitutu, je Vladimir nadaljeval z iskanjem informacij o usodi zbirke in leta 1962 izvedel, da požararesnibilo,vseenopajebilazaradiognjaunicenaenaškatlazvalji.Valjisose namrecnahajalivprostoru,kjersenavadnonikurilo.Obnekipriložnostinajbivtem prostorudaljcasa delali,zatosov njemtudizakurili, pritem pa se jevnelprahokoli peciinunicilvaljeveniodškatel.Številaohranjenihvaljevinnjihovegastanjanibilo mogoceugotoviti.PolegtegasoželeliSlovanskiinštitutukinitiinnjegovodejavnost prikljuciti Inštitutu za ceški jezik, zato sta bili prihodnost in zašcita zvocne zbirke vprašljivi. Vladimir Murko je zato leta 1963 pozval ustrezne ustanove v Jugoslaviji, da zaprosijo za izrocitev valjev in spremne dokumentacije za znanstveno analizo in objavo,sajbibilonedopustno,dabogatodokumentarnogradivopropade.(MurkoV. 1963: 118–119.) PozivVladimirjaMurkaniostalbrezodziva.PredstojnicatedanjegaInštitutaza narodnoumetnostizZagreba,MajaBoškovic-Stulli,jepoleti1965službenoobiskala Prago in med drugim želela ugotoviti tudi stanje zapušcine Matije Murka ter priceti znanstveno sodelovanje za obdelavo tega gradiva. Del Murkove zapušcine je našla v »Literarnom archivu Památníku písemnictví« v Pragi, kjer so ohranjeni predvsem rokopisinekaterihMurkovihclankovinpublikacij,okoli100listovterenskihbeležkter fascikeletnografskihskicinfotografij.Fonografskihposnetkovinterenskihzapiskov tam ni bilo. Ker je bil Slovanski inštitut, kjer so hranili Murkovo zapušcino, že pred casom ukinjen, v kratkem casu nibilomogoce priti do gradiva. Zato sejeBoškovic­ 28 Podatek, da je v vsaki škatli 25 valjev, nekoliko preseneca, saj smo ob pregledu zbirke leta 2005ugotovili,dasejenekajizvirnihškatelzvaljiohranilo,le-tepavsebujejopo15valjev. VpodobnihškatlahimajošedanesshranjenihprecejvaljevvberlinskemPhonogramm-Ar­chivu,izcesarlahkosklepamo,dasobiletoobicajneškatlezahranjenjeinpošiljanjevaljev. Vtemprimeru bi bilo vpožaru unicenih 105 valjev. Stulli dogovorila za uradno sodelovanje z Inštitutom za etnologijo in fokloristiko Ceškoslovaške akademije znanosti, da bodo poskušali najti Murkovo zapušcino in pomagatipriznanstveniuporabitegagradiva.CeznekajmesecevsovZagrebudobili obvestilo,dase jenašelpreostalidelzapušcine, kije bilpriprof.DolanskemvPragi (A-IEF1966,št.11-1/66).Kmaluzatemjihjerazveselilavest,dajepredsedstvoCe­škoslovaškeakademijeznanostigradivo14.decembra1965podariloambasadiSFRJv Pragi,kigaje18.marca1966predalaJugoslovanskiakademijiznanostiinumetnosti v Zagrebu, ta pa ga je 20. maja 1966 shranila v svoj arhiv. Gradivu je priložen tudi odlok o predaji, kivsebuje zgošcenpopis gradiva. (Boškovic-Stulli1966: 285.) Boškovic-Stullijeva je gradivo na hitro pregledala in sestavila grob popis vse­bine: 1) Fotografije in negativi (steklene plošce in filmi) z Murkovih potovanj v letih 1930–1932. Fotografij je veliko in so zelo dragocene. Priloženi so tudi zapiski o teh fotografijah. 2) Sedemškatelzvošcenimivalji.(Skupnoštevilovaljevje138.) 3) Popotne beležke s teh potovanj (skupaj 22 beležk formata »male osminke«). Ve-cinoma vsebujejopodatkeopevcih inpesmih,kisožeobjavljenivmonografijio tem potovanju. 4) Fonografski aparat (je žal pokvarjen). Glede zvocnih posnetkov Boškovic-Stulli pravi, da predstavljajo veliko drago­cenost, ceprav jih je precej manj, kot jih je bilo prvotno posnetih; opozorila je tudi, daniznano,kolikoizmedohranjenihjevtehnicnempogledušeuporabnih.Obžaluje, da je fonograf pokvarjen, in poziva arhiv JAZU, da ga cim prej popravi in omogoci poslušanje posnetkov ter njihovo presnemavanje na magnetofonski trak. Šele potem bonamrecmogoceugotoviti,kakogaobjavitioz.nareditidostopnegaširšistrokovni javnosti.(Boškovic-Stulli 1966: 286) Poleti1967sosskupnimimocmiOdborazanarodnoživljenjeinnavade(Odbor zanarodniživotiobicaje)inInštitutazanarodnoumetnostzvocneposnetkepredvajali injihpresnelinamagnetofonskitrak.Presnemavanjesoizvedlisodelavciinštituta,Z. Crnetic, J. Bezic in J. Milicevic, ki so o delu porocali: »V casu med 31. 3. in 7. 4. 1967 so sodelavci inštituta presnemavali na magnetofonske trakove posnetke s 129 vošcenih valjev, ki jih je na svojem fonografu reproduciral Ivan Gerersdorfer v prostorih Odbora za narodni život i obicaje JAZU. Trije poceni valji niso bili presneti. Posnetki so iz let 1930, 1931 in 1932. Vecina magnetofonskih posnetkov je zelo slabe kakovosti, ker so valji iztrošeni, poškodovani ali celo napokani. Skoraj pri vseh posnetkih je besedilo razen posameznih besed nerazumljivo, medtem ko se vecini melodijskih linij lahko sledi. Na vecini škatlic so navedeni podatki o posnetkih, na valjih pa so obcasno vrezane številke, ki pa se v nekaterih primerih ne ujemajo s številko na škatlici. Zaradi nerazpoznavnih posnetkov ni bilo mogoce ugotoviti, v katerih škatlicah se morebitno nahajajo neustrezni valji« (A-IEF 1967, št. 224/1). Medpresnemavanjemsodelalitudiopombeoposnetkih:beležilisozapisanepodatke na škatlicah, opažanja o vrsti posnetka (eden ali dva glasova, moški ali ženski glas, kakšnajeinstrumentalnaspremljava),kolikojeposnetkovnavaljuinopazkeotehnicni kakovostiposnetka.Popispresnetkovsouredilipotrakovihinoznacilistekocimište-vilkami,kijihje132,sajsozabeleženitudipoškodovanivalji.(PrimerjajA-IEFpopis presnetkovMurkovihvaljev.)Presnetkinamagnetofonskihtrakovihsoseshranilina Inštitutu zanarodno umetnost, medtem ko so valji ostaliv arhivu JAZU. Tozvocnogradivozmagnetofonskihtrakovjebilojanuarja2002digitaliziranoin shranjenonaCD-Rplošce.PresnetekjenaredilzunanjisodelavecIEF,kiženekajlet sistematicno digitalizira in arhivsko presnemava magnetofonske trakove inštituta. Zanimivoje,dasozvocneposnetkeiztezbirke,kisojihtakoželjnopricakovali, zeloredkouporabljali.Prvonavdušenjenaddragocenimgradivomsejehitropoleglo, kosougotovili,davrokopisnidokumentacijinivelikozapisovepskihpesmi;karpajih je,sobilivecinomažeobjavljenivmonografiji(Boškovic-Stulli1966:286).Dodatno razocaranjejepovzrocilopredvajanjevaljev,kisobilivelikoslabšezvocnekakovosti, kakor so upali. Akademik Bezic se spominja, da je bil rezultat poslušanja porazen, saj veckrat na posnetku ni bilo mogoce prepoznati niti tega, ali gre za glas pevca ali spremljevalnega glasbila (npr. gusle). Nad slišanim so bili »globoko razocarani«, saj je»najslabšastaraplošcabiser protitemposnetkom«(Bezic 2005u. v.). Uporabnost posnetkovjebilazatomajhnainjihnihceniznanstvenoobdelal.Tudikasnejesezato gradivonisozanimali,sajjeveljaloprepricanje,dasoposnetkizaraditehnicnekako­vosti neuporabni (Maroševic 2005 u. v., Ceribašic 2005 u. v.).Tako ni znana nobena objava,kibivkljucevalazvocnogradivoiztezbirke(Bezic2005u.v.).Poletu1967 tudi ni zaslediti nobenih porocil, kjer bi omenjali zvocno gradivo Matije Murka. Po Bezicevem mnenjuso pomenili presnetki valjevza inštitut neuspeh, ki ga nisoželeli razglašati.Podobnolahkougotovimopripregleduarhivskedokumentacijeoizposoji in poslušanju zvocnega gradiva. Edini, ki je po letu 1967 poslušal magnetofonske trakove s presnetki Murkovega gradiva, je bil sodelavec inštituta Krešimir Galin, ki si je leta 1979 za daljše obdobje izposodil vseh pet trakov s presnetki.Trak št. 229 s temi presnetki pa sta poleg Galina leta 1982 poslušala še dva sodelavca inštituta, in sicerleta1987in1990.DigitaliziraneposnetkestehtrakovnaCD-R,kisobilinare­jenijanuarja2002,sirazensodelavcainštitutaJoškaCaleta,kijepoleti2004poslušal CD-Ršt. 543, ni izposodil še nihce. Sam sem se za Murkove valje zacel podrobneje zanimati leta 2004 v sklopu pricujoceštudijeinposkušalzbrationjihcimvecpodatkov.Predvsemsemželelugo­toviti, kaj se je z valji dogajalo po letu 1966, ko so prišli v Zagreb, kako so potekala presnemavanja,kolikovaljevsejeohranilo,kjesesedajnahajajoinvkakšnemstanju so. O tem sem spraševal predvsem mlajše sodelavce IEF, s katerimi sem sodeloval že v preteklosti, aminisomoglivelikopomagati. Jeseni tegaletasem govoril zaka­demikom Bezicem, ki se je valjev in presnemavanja bežno spominjal in mi obljubil svojo pomoc.Vdecembru 2004 mi je sporocil novico: »Oglašam se z veliko zamudo, zato pa z uspešnim rezultatom. Koncno sem danes prišel do Murkovih vošcenih valjev. Nahajajo se v posebni depandansi Arhiva HAZU, v Orientalni zbirki. Prinesli so mi kartonsko škatlo z lepo ohranjenimi Murkovimi valji z otoka Braca, vsak v svoji okrogli škatlici, oštevilceni, z vpisanim krajem snemanja. Odprl sem tako škatlico, valj je bil popolnoma nepoškodovan« (Bezic 2004 u. v.). Vletu 2005 sem nato veckrat odpotoval v Zagreb, pregledal ohranjene valje in Mur­kovo zapušcino v »Orientalni zbirki« Arhiva HAZU ter na IEF poskušal ugotoviti cimvecpodrobnostiouporabiinobdelavizvocnegagradivaMatijeMurka.Pregledal semvsepisnogradivooposnetkih ter dobildovoljenje za presnetek magnetofonskih trakovinCD-Rplošcstemgradivom.SpomocjoIEF,predvsempasposredovanjem akademika Bezica, sem si izposodil tudi nekaj valjev iz Murkove zbirke, da smo jih poskusnopresnelivPhonogrammarchivunaDunajuinvSiskuprigospoduVelimirju Krakerju. Izborvaljev,skaterimismonarediliposkusnepresnetke,semnaredilnapodlagi Murkovegapopisavaljev,objavljenegavknjigiTragom srpsko-hrvatske narodne epike, in popisa iz leta 1967, ki so ga naredili ob presnemavanju valjev. Pri tem sem želel izbrati cim bolj razlicne vrste posnetkov, tako v tehnicnem, kakor tudi vsebinskem pogledu. Poskušal sem zajeti valje z vseh treh potovanj in z razlicno kakovostjo po­snetkov,predvsempasemželelpredvajatitistevalje,kiimajokakneposredennamig glede hitrosti snemanja. Seznam izposojenih valjev z njihovimi opombami je podan v naslednjih preglednici. Št. valja Leto in kraj snemanja vsebina in izvajalci opombe m. Murka opombe iz leta 1967 2 1932, Otavice Ojkanje. Toša Meštrovic in Boja Hreljanovic. Izvrstno. Vsebina pesmi se zacne: »Lipa Mare cvice brala«. Vso besedilo je zapisano v moji beležki I iz leta 1932, str. 31–32. Nekatere besede razumljive, melodija precej jasna. 9 1930, Loznica Vecera cara Lazara. Miloš Ristanovic. Zacetek je ponovljen, ker je bil valj slabo nastavljen. En moški. Melodijsko linijo je težko slediti, besedilo nerazumljivo. 25 1931, Metkovici Bitka na Kosovu. Ivan Taslak. Aparat pokvarjen. Zacetek slab, kasneje boljše. Na valju piše 163. Na škatli piše v cešcini: zelo dobro, ampak tiho. Zelo mocen moški glas, melodija precej jasna, besedilo nerazumljivo.* 27 1932, Cilipi 1) 1.–22. Jakšici. Duro Šabadin. 2) 23.–32. Citanje Kacica. Stjepo Novak. 3) 33.–38. Nikola Zrinski. Joso Zovko. 1) Zelo slabo. 2) Izvrstno, zelo glasno. 3) Odlicno. Komaj slišno, nerazumljivo. (Opomba ocitno velja za vse tri posnetke.) 128 1930, Kolašin Isto II (Boj na Bardanjolu). Isti (Stevan Radosinovic) - Besedilo precej razumljivo, gusle se dobro slišijo, boljši posnetek. 152 1930 ? Pjesma o junaku Da Pološka. Nimon Derviš (ceane), Imer Maluš (bugarija s 4 strunami), Imer Riza (šarkija z 12 strunami). - Vseskozi se izmenjuje instrumentalni uvod in pesem. Komaj slišno in nerazumljivo. * Morda ne gre za valj št. 25 iz leta 1931, ampak za valj št. 163, ki je lahko le iz leta 1930. Žal pa ravno ta valj manjka v Murkovem popisu, tako da ne vemo za njegovo vsebino. DRAGO KUNEJ, FONOGRAF JE DOSPEL! Št. valja Leto in kraj snemanja vsebina in izvajalci opombe m. Murka opombe iz leta 1967 208 1930, Bucje a) Ženidba Iva Senjanina sa Zlatijom, sestrom Mujovom. Đorde Janjuševic. b) Ustanak na dahije. Simo Koldžic. a) Hitrost 140. b) Hitrost 110. Besedilo vecinoma nerazumljivo, melodija težko razumljiva. Iz Murkovega popisa je razvidno, da je od leta 1931 pri skoraj vsakem valju pripisan komentar o kakovosti posnetka. Pri posnetkih iz leta 1930 teh komentarjev žal ni zaslediti. SodobnipresnetkivzorcevMurkovihvaljevsopokazali,dapokakovostinekateri njegovi posnetki ne zaostajajo od povprecne kakovosti terenskih posnetkov tistega casa. To dokazuje tudi dejstvo, da so nekatere Murkove valje že v tridesetih letih prejšnjega stoletja preucevali profesorji praške univerze in strokovnjaki v Berlinu ter mnoge od njih priporocili za galvaniziranje (trajno zašcito), kar so takrat delali samo z uspelimi zvocnimi posnetki. Tudi sam Murko pravi, da posnetki epskih pe-smi na gramofonskih plošcah iz tistega casa niso veliko boljši od njegovih; to so mu ob poslušanju posnetih valjev potrdili tudi nekateri pevci na terenu, ki so prav tako poznali posnetke na gramofonskih plošcah (Murko 1951: 533–535). Torej je vzrok za zelo slab vtis o Murkovih posnetkih v Zagrebu v veliki meri v slabšem tehnicnem postopku presnemavanja in posledicno slabših presnetki, ki niso nudili vsega tistega, kar je bilo posneto na izvirniku. POSNETKI SLOVENSKIH PESMI V KüPPERS-SONNENBERGOVI ZBIRKI Mednajmlajšeposnetkeslovenskeljudskeglasbe Zvocna zbirka Küppers-Son­ izobdobjapred 2. svetovno vojno sodijo posnetki nenberg zajema vse posnetke na valjih iz zbirke Küppers-Sonnenberg v berlin- Gustava Küppers-Sonnenberga skem Phonogramm-Archivu. Posnetki so nastali z njegovih potovanj po Balkanu. leta 1935 na Bledu in v Zagrebu in so del vecje Na svojih potovanjih se je zani­mal predvsem za nemško prebi-zbirke terenskih posnetkov, ki jih je v letih 1935, valstvonaBalkanu,zatojeveliko 1937 in 1939 na svojih potovanjih po Balkanu snemal ravno nemške ljudske naredil novinar Gustav Küppers-Sonnenberg. in umetne pesmi. Iz posnetega Njegovi posnetki so bili skupaj s preostalimi gradiva se lahko vidi, da ni bil zvocnimi zbirkami ob koncu 2. svetovne vojne Sl. 54 Küppers-Sonnenberg med fonografiranjem na Balkanu leta 1937 (Ziegler 2004: 175). izvedel zanje in jih uspel tudi pridobiti za GNI. Ceprav gre le za nekaj splošno znanih slovenskih ljudskih pesmi, so ti posnetki za­nimiv dokaz ljudskega petja iz tistega obdobja ter imajo tudi v tehnicnem pogledu svojevrstno dokumentarno vrednost. Küppers-Sonnenberg je na svojih potovanjih po Balkanu posnel skupaj 188 va­ljev. Fonograf za snemanje mu je preskrbel Phonogramm-Archiv iz Berlina, ki hrani pretežni del njegovega zvocnega gradiva. Na svojem prvem potovanju leta 1935 je posnel 103 valje, na drugem 1937. leta 39 valjev, na zadnjem potovanju leta 1939 pa preostalih 46 valjev (Ziegler 2004: 173). Cilji njegovih potovanj so bili predvsem predeli Srbije, Makedonije, Bolgarije in drugi južni deli Balkana, na svojem prvem potovanjuleta1935pajepotovaltudipoSlovenijiternaBledu,vKocevjuinLjubljani posnel nekaj valjev. etnografsko gradivo za berlinski Etnografski muzej, je tudi snemal ljudsko glasbo za Phonogramm-Archiv v Berlinu. O vtisih in doživetjih s svojih potovanj je napisal nekaj obsežnihclankov,meddrugimtudiclanekoporocnemobreduvGalicnikuinoljudskem glasbilu gusle. (Ziegler 2006: 353, Ziegler 2004: 175.) POTOVANJE LETA 1935 Na podlagi prvotnih podatkov v berlinskem zvocnem arhivu je Küppers-Sonnenberg na potovanju leta 1935 posnel le 53 valjev, vendar so iz zapisov na škatlicah valjev pred kratkim ugotovili, da tej zbirki pripada še 50 valjev iz arhiva (Ziegler 2004: 175). Ohranjena pisma med direktorjem Phonogramm-Archiva, M. Schneiderjem, in Küppers-Sonnenbergom odkrivajo nekatere podatke o posnetkih, ki jih je Küppers­Sonnenberg do takrat že naredil na terenu, vsebujejo pa tudi napotke glede izbora pesmi za snemanje. V pismu z dne 18. novembra 1935 je tako Schneider opozoril Küppers-Sonnenberga, da za arhiv niso toliko zanimive nemške ljudske pesmi in ga vzpodbujal, naj snema predvsem lokalne ljudske pesmi. Zato Küppers-Sonnenberg v naslednjem pismu prosi za nove valje in se pohvali z zbirko pesmi iz Makedonije in Crne gore (Ziegler 2004: 177). Vendar je bilo to že po tistem, ko so nastali posnetki v Sloveniji, zato lahko sklepamo, da posnetki iz Slovenije še niso osredotoceni na zbiranje lokalnih ljudskih pesmi. Na podlagi ohranjenih dokumentov je mogoce precej dobro rekonstruirati po­potovanje leta 1935. Prvih 17 valjev je bilo posnetih na Madžarskem in po Küppers­Sonnenbergovih podatkih vsebujejo madžarske pesmi. Valji št. 18–53 so bili posneti v razlicnih krajih Backe v Srbiji: vecina pesmi je nemških, v izvedbi t. i. Donauschwa-ben, repertoar pa zajema ljudske in ponarodele oz. v ljudskem duhu napisane pesmi. Valji št. 54–62 so iz Skopja in Ohrida ter vsebujejo izbor makedonskih, albanskih in turških pesmi. Izvirnih valjev št. 63, 66, 89 in 71 ni, obstajajo pa njihove galvanske kopije. Valja št. 64 in 65 sta bila posneta v Decanskem samostanu, valji št. 67–73 v Crni gori, valji št. 74–85 v Sloveniji in valji št. 86–91 v Zagrebu. Rokopisni zapisi na škatlicah valjev št. 92–103 imajo le osnovne podatke, ki so precej nejasni, tako da ne nudijo dovolj informacij in zanje ne vemo, kje so bili posneti. (Ziegler 2004: 177, Ziegler 2006: CD-Rom.) Küppers-Sonnenberg je za svoja snemanja uporabljal fonograf berlinskega Pho­nogramm-Archiva.VtistemcasusovBerlinuuporabljalipredvsemfonografeznamke Excelsior, ki jih je izdelovalo podjetje v Berlinu, saj so bili najbolj prirocni za potova-nje, poleg tega pa je bilo druge fonografe takrat že precej težko dobiti. Predvidevamo lahko, da je uporabljal Küppers-Sonnenberg enak aparat, kot ga je imel nekaj let prej na svojih potovanjih Matija Murko. Topotrjuje tudi fotografija s potovanja leta 1937, ki prikazuje Küppers-Sonnenberga med snemanjem s fonografom. SLOVENSKI POSNETKI V ZBIRKI Za nas sta zanimiva predvsem valja št. 74 in 75, ki vsebujeta slovenske ljudske pesmi. Iz napisa na škatlici lahko ugotovimo, da sta bila posneta na BledunaGorenjskem(»OberKra- in«) 3. oktobra 1935. O izvajalcih ni podatkov, v nemšcini pa so na škatlicah napisani naslovi oz. prvi verzi posnetih pesmi. Na škatlici valja 74 so navedeni naslovi treh pesmi, na valju 75 pa dveh. Zaradi kratkegaskupnegatrajanjaposnet­ ka na valju lahko sklepamo, da pesminisoposnetevceloti,ampak Sl. 55 Fotografija škatlice valja št. 74 (Foto: D. K.). le z zacetnimi kiticami. Zapisani naslovi pesmi na škatlicah so: valj št. 74:29 1) Wenn die Hunde bellen 2) Gestern Abend und heute früh ist Frost gefallen 3) Auf der Alm ist lustig, wo alles frei ist valj št. 75:30 1) Mädchen, Mädchen, gib mir Blumen 2) Einen Weinberg will ich mir kaufen VSlovenijijeKüppers-Sonnenbergposnel12valjev,zzaporednimišt.74–85,nakate-rih so posnetki slovenske, nemške, slovaške, ceške, hrvaške, srbske in romske glasbe. Najprej je 3. oktobra 1935 na Bledu posnel valja št. 74 in 75 s slovenskimi ljudskimi pesmimi, nato pa valja št. 76 in 77 s ceškimi in valj št. 78 s slovaškimi pesmimi. Ni­cesar ni znanega o pevcih, pri ceških in slovaških pesmih pa se niti ne ve natancno, kje so bile posnete. Mogoce je, da so jih zapeli tuji delavci na Bledu ali pa morda turisti. Naslednje štiri valje, št. 79–82, je posnel 4. in 5. oktobra 1935 v Kocevju pri kocevskihNemcihinvsebujejonjihoveljudskepesmivnemšcini.Naslednjitrijevalji, št. 83–85, so bili posneti v Ljubljani v kavarni Central (»Kaffee Zentral«) 5. oktobra 1935, na njih pa so posnetki glasbene skupine iz Srbije, ki izvaja še danes dobro znane popularne melodije iz Banata in Backe. (Ziegler 2004: 178–180.) 29 Ob poslušanju presnetkov na valju smo ugotovili naslednje posnete pesmi: Ko psi zalajajo, Snoc pa dau je slanca padla in Na planincah luštno biti. 30 NatemvaljustaposnetipesmiKaj me boš kej rada mela inEn hribcek bom kupil.Ocitnojenemški naslovprvepesmizapisannapacnooz.jevresniciposnetadrugapesem,kotjezapisano. Izkazalopaseje,dajetudimedposnetkivZagrebuzdne8.oktobra1935posnetvalj s slovenskimi ljudskimi pesmimi. Napis na škatlici valja podaja naslove naslednjih trehpesmi: valj št. 90:31 1) Prischlabo pomlad* 2) SchönistderGulden 3) Pred Hauptmana * Na škatlici je z nemško pisavo foneticnozapisan zacetni verz pesmi. Skupaj je torej v Küppers-Sonnenbergovi zbirki posnetih osem slovenskih ljudskih pesmina treh vošcenih valjih. USODA ZBIRKE Küppers-Sonnenbergovazbirkaposnetkovjenastalavdrugipolovicitridesetihlet20. stoletja,koberlinskiPhonogramm-Archivzaradipoliticnihnapetosti,financnihtežav indrugihokolišcinnidelovalvectakoorganiziranokotpredleti.Zatovtemobdobju precej zvocnega gradiva ni bilo inventariziranega, vecine valjev pa niso galvansko obdelali. Tudi Küppers-Sonnenbergovi posnetki so vecinoma ostali v svoji izvirni oblikiternekolikozaloženiinpozabljeni,zaradislabedokumentacijepagradivatudi vsebinsko ni nihce obdelal. Valjev v Phonogramm-Archivu tudi ni nihce predvajal, sajtakratvarhivunibilozanimanjazaljudskoglasboiztegapodrocja,polegtegapa izvirnikovpravilomanisoposlušali,doklernisoiznjihizdelaligalvanskihnegativovin kopij.Galvaniziranisobililevaljišt.63,66,69in71,najverjetnejezato,kerjihježelel Küppers-Sonnenberg predvajati na enem od svojih predavanj. Na podlagi podatkov, kijihimajodanesvBerlinu,najbisicernekaterevaljeiztezbirkepredvajalivRusiji in jih presneli za svoj arhiv (Ziegler 2006a u. v.).Vecina valjev pa od casa snemanja skorajgotovonibilapredvajanainjezatovzelodobremstanju.Vtehnicnempogledu je to svojevrsten in izjemen primer, saj so navadno drugi posnetki ljudske glasbe na valjih zaradipogostega poslušanjazelo iztrošeni in zvocno precejosiromašeni. Delzbirke,50valjevizleta1935,jedonedavnegaveljalcelozaizgubljenega.Prvi deltezbirke,valješt.1–53,jenamrecKüppers-Sonnenbergpopisalindokumentacijo predalvBerlin,medtemkosobilidrugivaljiiztezbirkenepopisaniinoznacenilena 31 Ob poslušanju je bilo mogoce prepoznati le prvo (Prišla bo pomlad) in tretjo (Pred haupt­mana stopila bom) pesem, ne pa tudi druge. Nemški naslov druge pesmi v slovenšcini ni znan,mordapajecelozapisannapacno,kakornpr.naslovprvepesmi(Prischlabo paindad), objavljen vpopisu gradiva(Ziegler 2006:CD-Rom). škatlicahvaljev.PovrnitviizRusijesobilitivaljipomešanimedvaljidrugihzbirkin so jih odkrili šele po natancnem pregledu in popisu vsehzvocnihzbirk v arhivu. Küppers-Sonnenbergovo zvocno zbirko je podrobneje pregledala in obdelala sodelavkaberlinskegaPhonogramm-ArchivaSusanneZiegler,leta2001,kojevsvo­jem referatu na mednarodnem simpoziju v Ljubljani predstavila zgodnje posnetke iz jugovzhodneEvrope.DotakratSlovencinismovedeli,kljubveckratnemupovpraše­vanjuvBerlinu,danjihovzvocniarhivhranitudiposnetkeslovenskeljudskeglasbe. Vendarsetudipoletu2001vnašistrokovnijavnostinirazvedelootehposnetkih.Sam sicer nisem prisostvoval omenjenemu simpoziju, vendar sta posnetke z valjev št. 74 in75slišalavsajdvanašaetnomuzikologa:JulijanStrajnarinIgorCvetko.Vsvojem clanku namrecZiglerjevanavaja, dastana podlagiposlušanjazvocnihprimerovoba potrdila,dagrezaposnetkešedanesdobroznanihslovenskihljudskihpesmi(Ziegler 2004: 180). Šele leta 2005, ko sem med svojim študijem preuceval delo berlinskega Phonogramm-Archiva,semnaletelnaclanekZieglerjeveinzacelpodrobnejepoizve­dovatioposnetkih.ObmojemobiskvBerlinuleta2006semzbirkoskrbnopregledal in napodlaginovih podatkovv arhivu ugotovil, da sotudi navalju št.90 izte zbirke posnetkislovenskihljudskihpesmi.Vberlinskemarhivušenisoimeliarhivskihkopij zvocnega gradiva iz te zbirke, zato so bili ob prijazni pomociAlbrechta Wiedmanna narejeni presnetki omenjenih treh valjev s slovenskim gradivom, digitalna kopija zvocnihpresnetkovpajebilaizrocenaarhivuGNI.Obpresnemavanjusempodrobno zapisalvsetehnicneparametrepredvajanjainpresnemavanjaterdokumentiralpostopek digitalizacije.SkupajzostalimzvocnimgradivomizPhonogramm-Archivasotuditi posnetki vkljuceni v Unescov seznam »Spomin sveta – Memory of theWorld«. PRVE KOMERCIALNE PLOŠCE S SLOVENSKIM ETNOMUZIKOLOŠKIM GRADIVOM Razvoj radia, ki je vAmeriki zacel redno delovati leta 1920 v Pittsburgu, v Nemciji pa leta 1923 v Berlinu, je mocno vplival na snemalno industrijo. Ker so prvotno ra­dijskeoddajepotekalevživo,vživojebilaizvajanatudivsaglasba,jepovpraševanje po zvocnih nosilcih, tj. predvsem plošcah, zelo padlo. Brezžicno oddajana glasba z radijskihpostajjebilatehnicnoboljkakovostnaodtistezgramofonskihplošc,poleg tegapajebilatudibrezplacna.Prodajaplošcjezatooduvedberadiavsakoletopadala; npr. vZDAjekmalupadlapod100milijonovUSD,leta1933pajedoseglarekordno nizko vrednost 6 milijonov USD in tako dosegla raven s konca 19. stoletja. Po drugi strani pa je zelo narasloštevilo radijskih poslušalcev. (Beznec2002: 9.) Obtakemrazvojudogodkovsoseproizvajalciplošcznašlipoddvojnimpritiskom; naenistranisoradijskehišebrezplacnooddajaleprogramvživoboljkakovostnokot plošce, po drugi strani pa so zaceli glasbeni zalo­žnikiprodajatilicencesvojihglasbenihdelzaživo radijsko predvajanje, saj so s tem vec zaslužili. Zato so poskušala podjetja gramofonskih plošc najti tržno nišo in oživiti gramofonsko industrijo. Ena izmed rešitev je bila izdelava gramofonskih plošc za ciljno publiko oz. posamezne segmente poslušalcev. Prednost take delitve je bila, da so lažje dolocili strukturo povpraševanja in na njo bolje reagirali, kot je bil sposoben radio. (Beznec 2002: 9.) Kupce gramofonskih plošc in gramofonov v ZDA pa so pridobivali tudi s snemanjem glasbe priseljencev. VZDAje bilo namrec veliko število priseljencev, v zacetku 20. stoletja prek 5 mili­jonov, predvsem iz Evrope. Glasbena industrija v ZDA je videla v njih velik potencial za nakup plošc in je zacela snemati glasbo za t. i. »tujego­vorece« (ang. foreign-speaking) kupce. Medtem kosovEvropisnemalciGramophoneCo.potovali po evropskih in azijskih deželah in iskali lokalne umetnike predvsem klasicne glasbe, so agenti podjetij Victor in Columbia iskali med priseljen-ci po New Yorku umetnike za posnetke njihove glasbevnjihovemjeziku.Najprejsozaceliizdajati posnetkenacionalnihhimenindrugihzeloznanih evropskih pesmi, ki so jih posneli ob spremljavi studijskihorkestrov,kasnejepasosejimpridružili tudiposnetkiponarodelihinljudskihpesmiteriz­vajalcevnaznacilnihljudskihglasbilih,npr.finski harmonikarji, italijanski godci na dude, židovske klezmerskupineitd.Vobdobjuplošcz78o/minje bilo v ZDAposnetih in izdanih na tisoce razlicnih posnetkov,namenjenihpriseljencem,velikokratpa so evropske podružnice gramofonskih podjetij iz ZDAodkupile posnetke tudi za proizvodnjo in prodajo v Evropi. Presenetljivo veliko teh plošc je vsebovalo posnetke ljudske glasbe iz Evrope in Bližnjega vzhoda. Vtem casu v Evropi skorajda niso snemali ljudske glasbe na plošce, zato imajo ti posnetki še toliko vecjo vrednost. Med njimi so tudi posnetki ljudske glasbe, ki drugje sploh niso bili posneti, niti kot komercialni posnetki niti kot terenski posnetki zbirateljev in razisko­valcev.Nastalisopredvsemzaradipovpraševanja priseljencev, ki so se priselili v ZDA iz ruralnih predelov maticne države in želeli tudi s pomocjo plošc ostati v stiku z domovino in svojo kulturo. Do nedavnega so bili ti posnetki skoraj povsem neznani tako širši javnosti kot raziskovalcem ljudske glasbe in šele v zadnjem casu postajajo zanimivo gradivo za poslušanje in preucevanje. (Gronow in Saunio 1998: 46–47.) Tudi slovenski izseljenci v ZDA so ocitno predstavljali dobro tržišce in so imeli kar nekaj svojih izvajalcev, ki so tam snemali plošce. Podobno kot za izseljence drugih narodov so tudi za Slovence vecja podjetja gramofonskih plošc izdajala v slovenskem jeziku kataloge plošc s slovenskimi izva­jalci. Pri tem so racunali predvsem na nostalgijo izseljencev po domovini in upali, da bodo zaradi tega povecali prodajo plošc in gramofonov. V obširni publikaciji Ethnic Music on Records (Spottswood 1990: 1021–1043) vidimo, da je med leti 1893 in 1942 kar 44 razlicnih izvajalcev naredilo skoraj 600 posnetkov slovenske »ljudske« glasbe. Med posnetki so, sodec po naslovih in komen­tarjih, predvsem razlicne priredbe ljudskih pesmi in instrumentalne glasbe, poleg tega pa kar nekaj ljudskih plesnih viž, zaigranih na diatonicnoalikromaticnoharmonikoalivmanjših instrumentalnih zasedbah. Prvi posnetki, 25 po številu, so bili narejeni že leta 1917, izvajalci pa so sopranistka Augusta Danilova, duet Augusta DanilovainMilaPolancevaterSlovenskopevsko društvo »Slaves«. Pesmi so zapete ob spremljavi harmonike ali pa manjše instrumentalne zasedbe, naslovi pesmi pa so znane ljudske pesmi, kot npr. Barcica po morju plava, Bratci veseli vsi, Regiment po cesti gre, Pojdmo na Štajersko itn. Tudi v naslednjih letih, 1918–1920, so vsako leto posneli okoli deset slovenskih pesmi, vecinoma v izvedbi Auguste Danilove. Leta 1921 posnetkov ni bilo, leta 1922 pa je poleg Danilove posnel harmonikar Victor Lisjak s svojim orkestrom nekaj instrumentalnih viž, vecinoma njegovih skladb oz. priredb z naslovi Bleški valcek, Slo­venska cetvorka, Miramarska-Mazurka Kaprica itn. Od leta 1923 se število posnetkov povecuje, vse vec pa je tudi razlicnih izvajalcev. Tako je v letih 1924–1926 posnetih od 40 do 50 skladb na leto, v letih 1927–1929 pa od 80 do 105 na leto. Leta 1930 in 1931 se število posnetkov ponovno zmanjšanaokoli40naleto,potempaodleta1932 naprej skoraj popolnoma usahne, saj le izjemoma zasledimo kakšnega slovenskega izvajalca s po­snetki »ljudske« glasbe. Samo še Orkester Rudy Deichmanposname1934.letaštirivižein1940leta osemviž,medtemkoMoškizborPrešerenposname 1938. leta šest pesmi. Vidimo torej, da je vecina posnetkov narejenih v drugi polovici dvajsetih let 20. stoletja, po letu 1932 pa snemanja skoraj ni vec.Razmeromavelikoplošcjebiloposnetihtudi medleti1917–1919,predvsempozaslugiAuguste Daniloveinnekaterihdrugihpevcev. Ugotavljanjepodrobnostiozadjanastankateh posnetkov je zaradi raznovrstnosti, obsega, pre­pletenosti z drugimi dejavniki in do sedaj precej slabega poznavanja gradiva zelo dolgotrajno in uvodnobesedilopajepopolnoma zamudnodelo.Zatobomvnadaljevanjuobdelalle enakokotvslovenskemkatalogu, primer diskografije ene izvajalske skupine, znane le da je v slovaškem jeziku (Vic­instrumentalne zasedbe Hoyer trio. tor… 1925a). HOYER TRIO Matt Hoyer (Matija Arko) je bil rojenleta1891vSloveniji,voko­lici Ribnice, in je kot mladenic prišel v ZDAter se leta 1911 na­selilvClevelandu.ŽevSloveniji sejenaucilizdelovati,popravljati in uglaševati harmonike, s cimer je nadaljeval tudi po prihodu v ZDA. Iz Slovenije je prinesel svoje domace ime Hojer, ki ga je prevzel kot svoje umetniško ime in pod katerim je kasneje zaslovel.ImeHojersenajveckrat pojavljavangleškimnacinupisa-ve Hoyer, ceprav imajo nekatere plošce tudi slovensko razlicico zapisa. Vknjigi je zato raje upo­rabljen angleški nacin zapisa, saj je bolj razširjen in znan. Matt je igral harmoniko zelo do- Ustanovitelj in vodilni clan Hoyer tria je bil bro, tako diatonicno, kakor tudi Matt Hoyer (Matija Arko), eden prvih godcev 120-basno kromaticno. Njegov nacin igranja je bil nekaj po- na diatonicno harmoniko v ZDAin zacetnik t. i. sebnega, zelo tekoc, poleg tega »Cleveland-Style« polka skupin.32 Z njim so v pa poln posebnega odrezanega triu nastopali razlicni glasbeniki, ki so se v triu nacinaigranja,kijezelopopestril veckratmenjavali,meddrugimitudibrataFrankin njegovo glasbo. Njegova poseb­ Edward(Eddy)Simoncic(Sims)inFrankNovak. nost je bila tudi, da je na nastopih Najveckrat so igrali na kitaro in bendžo, obcasno razdrl harmoniko in zamenjal tudi kot duet harmonik s spremljavo. Z zasedbo bloke z jezicki ter tako spremenil Hoyer trio so vecinoma nastopali v severovzho-intonacijo harmonike. S tem je dnem delu Ohia in zahodni Pennsylvaniji. Bili so razbil monotonijo igranja diato- 32 OsnovipodatkioHoyertriusovzetiizvirov:Hoyer... s.a.1inHoyer... s.a.2terKaferles.a. nicne harmonike v dveh ali treh tonalitetah.Zasvojtriojeprirejal ljudsko glasbo, poleg tega pa jo je tudi sam skladal. Manj znano pa je, da je skladal tudi plesno in klasicno glasbo. Harmoniko je igraldosvojepoznestarostiinbil clan razlicnih glasbenih zasedb. Leta1959jezbolelzarakominv starosti 69 let umrl 20. decembra 1960 v Clevelandu v Ohiu. prva »Cleveland-Style« polka skupina, ki je hitro postala zelo priljubljena. Igrali so predvsem na porokah in zabavah Slovencev, pa tudi Cehov in drugih slovanskih narodov. Prepoznavni so bili po tem, da so v prvih letih potovali med rudniškimi mesti Pennsyl­vanije in Ohia s starim Fordovim avtomobilom, ki je bil last Matije. S svojim nacinom igranja in pri­ljubljenostjo so neposredno ali posredno vplivali na skoraj vse glasbenike, ki izvajajo slovensko »Cleveland-Style« polka glasbo. Matt Hoyer je s svojim triom, obcasno pa tudi sam, precej sne­mal. Že leta 1919 naj bi naredil prve posnetke za Victor Talking Machine Co., vendar podatka ni bilo mogoce preveriti. Ocitno je, da podjetje Victor do januarja 1925 še ni izdalo no-benenjegoveplošce,sajjenivnjihovemkatalogu slovenskih plošc. Na podlagi publikacije Ethnic MusiconRecords(Spottswood1990:1028–1031) lahko ugotovimo, da so bili prvi posnetki Hoyer trianarejeni30.novembra1924zapodjetjeVictor. KasnejesosnemalitudizaColumbiaGramophone Co. in OKeh Records. Zadnji posnetki so bili na­rejenileta1929.ObodprtjuSlovenskegadomana St. Clair Aveleta 1924 je Victor Talking Machine Co. posnela številne znane slovenske glasbenike, med njimi tudi Matt Hoyerja, Louisa Speheka, Mary Udovich in Josephino Lausche. Takrat sta Hoyer in Spehek posnela svoj znani duet harmo-nik. (Kaferle s. a: 2.) Hoyer trio naj bi leta 1929 prenehal s snemanjem predvsem zato, ker se niso hoteli vkljuciti v »združenje glasbenikov« (ang. musicians union), ki je v zacetku tridesetih let 20. stoletja postalo zelo aktivno. Pogoj za snemanje plošc je bil clanstvo v zvezi, cesar pa Matt Hoyer ni želel. Raje so prenehali s snemanji. Poleg tega naj bi snemanje plošc glede na število prodanih izvodov postalo zanje predrago. Na podlagi popisa posnetih plošc Hoyer tria, ki ga je naredil Louis Kaferle, in popisa iz publikacije Ethnic Music on Records (Spottswood 1990: 1021–1043), je bilo mogoce sestaviti naslednjo diskografijo Hoyer tria. Nekaj posnetkov na koncu seznama sicer ni v izvedbi celotnega tria, ampak samo s solo harmoniko Matt Hoyerja ali Edwarda Simoncica, trije posnetki pa tudi v duetu harmonik obeh. Zap. št. Naslov Številka matrice Založba Kataloška številka Leto Kraj in datum snemanja 1 Na poskok B 31239-1 Victor 77915, V-23015 1924 Cleveland, 30. nov. 2 Taniska polka* B 31240-1 Victor 77915, V-23015 1924 Cleveland, 30. nov. 3 Zerker – valcek B 31241-1 Victor Ni podatka 1924 Cleveland, 30. nov. 4 Talinska – valcek B 31242-1 Victor Ni podatka 1924 Cleveland, 30. nov. 5 Veseli rudarji – koracnica W 106568-2 Columbia 25041-F, 25190-F 1926 NY, marec 6 Polka Štaparjev W 106569-2 Columbia 25043-F 1926 NY, marec 7 Peclarska polka W 106570-1 Columbia 25040-F 1926 NY, marec 8 Ti si moja – valcek W 106571-1 Columbia 25043-F, 65-F 1926 NY, marec 9 Hojer valcek W 106572-2 Columbia 25040-F 1926 NY, marec 10 Coklarska koracnica W 106573-2 Columbia 25044-F, 65-F 1926 NY, marec 11 Pticja vohcet – šotiš W 106574-2 Columbia 25045-F 1926 NY, marec 12 Triglavski valcek W 106575-2 Columbia 25044-F 1926 NY, marec * Spottswood navaja pri tem posnetku naslov Taniška-valcek (Spottswood 1990: 1029). Zap. št. Naslov Številka matrice Založba Kataloška številka Leto Kraj in datum snemanja 13 Sladki spomini – valcek W 106576-2 Columbia 25041-F, 25190-F 1926 NY, marec 14 Mazulinka W 106577-2 Columbia 25045-F 1926 NY, marec 15 Pošter tanc W 107472-2 Columbia 25062-F 1926 NY, december 16 Ribenška polka W 107473-2 Columbia 25062-F 1926 NY, december 17 Clevelandski valcek W 107474-2 Columbia 25059-F 1926 NY, december 18 Jaka na St. Clairu – polka W 107475-2 Columbia 25059-F 1926 NY, december 19 Treplan – za ples W 107514-2 Columbia 25063-F 1927 NY, januar 20 Ven pa not – polka W 107515-2 Columbia 25065-F 1927 NY, januar 21 Samo še enkrat – valcek W 107516-2 Columbia 25065-F 1927 NY, januar 22 Slovenska polka W 80927-B OKeH 24056 1927 Chicago, 20. maj 23 Veseli valcek W 80928-B OKeH 24057 1927 Chicago, 20. maj 24 Gorenska polka W 80929-B OKeH 24057 1927 Chicago, 20. maj 25 Primorski valcek W 80930-A OKeH 24056 1927 Chicago, 20. maj 26 Sokolska koracnica W 108140-2 Columbia 25074-F, 1070-F 1927 Chicago, julij 27 Šebelska koracnica W 108141-1 Columbia 25071-F 1927 Chicago, julij 28 Kde je moja ljubica – valcek W 108142-2 Columbia 25074-F 1927 Chicago, julij 29 Moja Micka – polka W 108143-2 Columbia 25069-F 1927 Chicago, julij 30 Neverna Ancka – valcek W 108144-2 Columbia 25078-F 1927 Chicago, julij 31 Stari šotiš W 108145-2 Columbia 25069-F 1927 Chicago, julij 32 Al me boš kaj rada imela W 108150-2 Columbia 25070-F 1927 Chicago, julij 33 Odpri mi dekle kamrico W 108151-2 Columbia 25070-F 1927 Chicago, julij 34 Moj prijatelj – polka W 108152-1 Columbia 25072-F 1927 Chicago, julij 35 Regiment po cesti gre W 108153-2 Columbia 25071-F 1927 Chicago, julij 36 Štajerska W 108154-2 Columbia 25072-F 1927 Chicago, julij 37 Vipavska polka BVE 45359-2 Victor V-23034, 253052 1928 Chicago, 13. junij 38 Poskocna polka BVE 45360-1 Victor V-23001, 253046 1928 Chicago, 13. junij 39 Ljubljanski valcek BVE 45361-1 Victor V-23001, 253046 1928 Chicago, 13. junij Zap. št. Naslov Številka matrice Založba Kataloška številka Leto Kraj in datum snemanja 40 Milka moja – polka BVE 45362-1 Victor V-23034, 253052 1928 Chicago, 13. junij 41 Vesela polka (Vesela Ancka) BVE 45363 Victor 81414, V-23033 1928 Chicago, 13. junij 42 Lepa Jožefa – valcek BVE 45364-1 Victor V-23002, 253047 1928 Chicago, 13. junij 43 Lizika-polka BVE 45365-1 Victor Ni podatka 1928 Chicago, 13. junij 44 Terezinka – polka BVE 45366-2 Victor V-23002, 253047 1928 Chicago, 13. junij 45 Empajriš BVE 45367-2 Victor V-23007, 253048 1928 Chicago, 13. junij 46 Samo da bo likof BVE 45369-1 Victor V-23007, 253048 1928 Chicago, 13. junij 47 Kar imam to ti dam – polka BVE 55499-1 Victor V-23013, 253049 1929 Chicago, 25. julij 48 Vesela dekleta BVE 55500-1 Victor V-23013, 253049 1929 Chicago, 25. julij 49 Ne pozabi me – polka BVE 55501-1 Victor V-23017, 253050 1929 Chicago, 25. julij 50 Po valovih – valcek BVE 55502-1 Victor V-23017, 253050 1929 Chicago, 25. julij 51 Trboveljska polka BVE 55503-1 Victor V-23021, 253051 1929 Chicago, 25. julij 52 Novomeški purgarji BVE 55504-1 Victor V-23021, 253051 1929 Chicago, 25. julij 53 Veseli godec – polka W 111312-2 Columbia 25129-F 1929 Chicago, december 54 Vecerni valcek W 111313-2 Columbia 25135-F 1929 Chicago, december 55 Gozdni valcek W 111314-1 Columbia 25129-F 1929 Chicago, december 56 Hopsasa polka W 111315-1 Columbia 25135-F 1929 Chicago, december 57 Moja ljubca valcek W 111316-2 Columbia 25128-F 1929 Chicago, december 58 Katarina – polka W 111317-1 Columbia 25128-F 1929 Chicago, december 59 Vesela Urška – valcek W 111322-3 Columbia 25138-F 1929 Chicago, december 60 Ribencan Urban – polka W 111323-3 Columbia 25138-F 1929 Chicago, december 61 Krasna Karolina – polka W 111324-3 Columbia 25143-F 1929 Chicago, december 62 Samo tebe ljubim – valcek W 111325-3 Columbia 25143-F 1929 Chicago, december Zap. št. Naslov Številka matrice Založba Kataloška številka Leto Kraj in datum snemanja 63 Šuster polka W 107476-2 Columbia 25060-F 1926 New York, december 64 Sieben Šrit – za ples W 107477-2 Columbia 25060-F 1926 New York, december 65 Ancka pejt plesat – valcek W 107479-2 Columbia 25063-F 1926 New York, december 66 Zadnji poljubcek – valcek W 107478-1 Columbia 25061-F 1926 New York, december 67 Dunaj ostane Dunaj – koracnica W 107513-1 Columbia 25078-F 1927 New York, januar 68 Žuženberg – polka W 107517-2 Columbia 25061-F 1927 New York, januar Hoyer trio je pri snemanjih sodeloval tudi s pevci ali drugimi glasbeniki in tako izdal skupaj z njimi nekaj posnetkov, ki so navedeni v naslednji preglednici. Zap. št. Naslov Številka matrice Založba Kataloška številka Leto Kraj in datum snemanja 69 Studentjeska pesen BVE 45368-2 Victor 81413, V-23032 1928 Chicago, 13. junij 70 Na pustni torek BVE 45956-2 Victor 81520 1928 Chicago, 22. junij 71 Domace veselje BVE 45957-2 Victor 81414, V-23033 1928 Chicago, 22. junij 72 Vojaški nabor BVE 45958-2 Victor 81520 1928 Chicago, 22. junij 73 Zeleni Jurij BVE 45959-1 Victor 81413, V-23032 1928 Chicago, 22. junij 74 Vandrovec BVE 45960-2 Victor V-73000 (12”) 1928 Chicago, 22. junij 75 Cigani BVE 45961-2 Victor V-73000 (12”) 1928 Chicago, 22. junij 76 Ples v skednju-Pt. 1 BVE 55495-2 Victor V-23020 1929 Chicago, 24. julij 77 Ob zimskih vecerih-Pt. 1 BVE 55496-2 Victor V-23016 1929 Chicago, 24. julij 78 Ob zimskih vecerih-Pt. 2 BVE 55497-2 Victor V-23016 1929 Chicago, 24. julij 79 Botrinja BVE 55498-2 Victor V-73002 (12”) 1929 Chicago, 24. julij 80 Zlata poroka-Pt. 1 BVE 55511-2 Victor V-73001 (12”) 1929 Chicago, 26. julij Zap. št. Naslov Številka matrice Založba Kataloška številka Leto Kraj in datum snemanja 81 Zlata poroka-Pt. 2 BVE 55512-2 Victor V-73001 (12”) 1929 Chicago, 26. julij 82 Kadar imajo vsi Jožeti god BVE 55513-2 Victor V-73002 (12”) 1929 Chicago, 26. julij 83 Ples v skednju-Pt. 2 BVE 55514-1 Victor V-23020 1929 Chicago, 26. julij 84 Predpustna W 111318-2 Columbia 25127-F 1929 Chicago, december 85 Brez cvenka in soli W 111319-2 Columbia 25127-F 1929 Chicago, december 86 Na morju-Pt. 1 W 111320-3 Columbia 25132-F 1929 Chicago, december 87 Na morju-Pt. 2 W 111321-3 Columbia 25132-F 1929 Chicago, december 88 Ljubimsko veselje – Šotiš B 31247-1 Victor 77916 1924? Cleveland, 1. dec. 89 Urno skakaj – valcek B 31248-1 Victor 77916 1924? Cleveland, 1. dec. Nekaj posnetkov Hoyer tria so izdali tudi s prevodom naslova posnetka ali z drugacnim naslovom in s tem verjetno želeli približati plošce tudi izseljencem drugih narodnosti. V diskografiji Ethnic Music on Records (Spottswood 1990: 1021–1043) imajo ti posnetki na plošcah enake številke matrice, vendar druge kataloške številke kotslovenskiizvodi.Vnaslednjipreglednicisonavedeninaslovitujeizdajeposnetkov Hoyer tria, v prvi vrstici vsake skladbe pa izvirni (slovenski) naslov. Zap. št. Naslov Številka matrice Založba Kataloška številka Leto Kraj in datum snemanja 1 Ven pa not – polka W 107515-2 Columbia 25065-F 1927 NY, januar Regina polka 1065-F Jen vesele – polka 96-F 2 Samo še enkrat – valcek W 107516-2 Columbia 25065-F 1927 NY, januar Naša lijepa – valcer 1056-F Na tábore – valcik 96-F 3 Slovenska polka Warszawska polka Knäpparpolka Vstuviy – polka W 80927-B OKeH 24056 11330 19216 26050 1927 Chicago, 20. maj 4 Veseli valcek W 80928-B OKeH 24057 1927 Chicago, 20. För Försten Gängen – Vals 19216 maj Palangos Valcas 26050 Zap. št. Naslov Številka matrice Založba Kataloška številka Leto Kraj in datum snemanja 5 Gorenska polka En Riktig Gris – polka W 80929-B OKeH 24057 19215 1927 Chicago, 20. maj 6 Primorski valcek Amore Campagniolo – valzer Siwe Oczy – walc Gammal Vastgötavals W 80930-A OKeH 24056 9322, Co14710F 11330 19215 1927 Chicago, 20. maj 7 Ne pozabi me – polka BVE 55501-1 Victor V-23017, 1929 Chicago, 25. Nepamirsk Manes – polka 253050 julij 14024 8 Po valovih – valcek BVE 55502-1 Victor V-23017, 1929 Chicago, 25. Per vilnis – valcas 253050 julij 14024 8 Veseli godec-polka Veselý musikanti-polka W 111312-2 Columbia 25129-F 151-F 1929 Chicago, december 10 Gozdni valcek Horský valcik W 111314-1 Columbia 25129-F 1929 Chicago, december Ocitno so dosti plošc Hoyer tria ponatisnili tudi v Evropi. Tako lahko v Glavnem katalogu Columbie iz leta 1932, ki ga je natisnila v Zagrebu Columbia Graphophone Jugoslavensko d.d iz Ilice 44, najdemo kar nekaj plošc Hoyer tria,33 ki jih je Hoyer trio posnel za Columbio (Columbia 1932: 36–37). Iz žiga na katalogu je razvidno, da je bil nekdaj last prodajalne Tehnik, ki jo je imel Josip Banjai v Ljubljani, na Miklo-šicevi 20. Plošce iz kataloga, med njimi tudi Hoyer tria, so bile tako precej preprosto dostopne v Ljubljani. Vkatalogu je posebej poudarjeno, da gre za »engleski import« in da katalog vsebuje samo elektricne posnetke. Oznaka narocila plošc je v katalogu drugacna od ameriške Columbie in ustreza oznakam podjetja Columbia v Angliji. Žal v katalogu niso navedene številke matric posnetkov. V naslednji preglednici so navedeni vsi posnetki Hoyer tria iz tega kataloga. Zap. št. Naslov Izvajalci Oznaka založbe in narocila Številka matrice Založba 1 Mazulinka Hojer Trio D 30820 ? Columbia 2 Pticja vohcet Hojer Trio D 30820 ? Columbia 3 Samo še enkrat Hojer Trio D 30815 ? Columbia 4 Ven pa not Hojer Trio D 30815 ? Columbia 5 Ancka pejt plesat Hojer Trio D 30816 ? Columbia 6 Treplan Hojer Trio D 30816 ? Columbia 7 Odpri mi dekle kamrico Hojer Trio D 30812 ? Columbia 8 Al me boš kaj rada mela Hojer Trio D 30812 ? Columbia 33 Vkatalogu je naveden slovenski nacin pisave imena, torej Hojer trio, medtem ko je npr. na plošci DV 258 natisnjeno ime izvajalcev Hoyer trio. FOLKLORISTIKA Zap. št. Naslov Izvajalci Oznaka založbe in narocila Številka matrice Založba 9 Zadnji poljubek Hojer Trio D 30819 ? Columbia 10 Žuženberg polka Hojer Trio D 30819 ? Columbia 11 Peclarska polka Hojer Trio D 8231 ? Columbia 12 Hojer valcek Hojer Trio D 8231 ? Columbia 13 Veseli rudarji – koracnica Hojer Trio D 8230 ? Columbia 14 Sladki spomini – valcek Hojer Trio D 8230 ? Columbia 15 Neverna Ancka – valcek Hojer Trio D 30810 ? Columbia 16 Dunaj ostane Dunaj – koracnica Hojer Trio D 30810 ? Columbia 17 Polka Štaperjev Hojer Trio D 8229 ? Columbia 18 Ti si moja – valcek Hojer Trio D 8229 ? Columbia 19 Coklarska koracnica Hojer Trio D 8228 ? Columbia 20 Triglavski valcek Hojer Trio D 8228 ? Columbia 21 Sokolska koracnica Hojer Trio D 30843 ? Columbia 22 Zim-bum-polka (tamb. zbor »Orao«) Hojer Trio D 30843 ? Columbia 23 Moja ljub’ca – valcek Hojer Trio DV 152 ? Columbia 24 Katarina polka Hojer Trio DV 152 ? Columbia 25 Veseli godec Hojer Trio DV 258 ? Columbia 26 Gozdni valcek Hojer Trio DV 258 ? Columbia 27 Vesela Urška – valcek Hojer Trio DV 279 ? Columbia 28 Ribencan Urban – polka Hojer Trio DV 279 ? Columbia 29 Krasna Karolina – polka Hojer Trio DV 556 ? Columbia 30 Samo tebe ljubim - valcek Hojer Trio DV 556 ? Columbia 31 Moja Micka – polka Hojer Trio DV 557 ? Columbia 32 Regiment po cesti gre (s petjem) Hojer Trio DV 557 ? Columbia 33 Štajerska Hojer Trio DV 558 ? Columbia 34 Moj prijatelj – polka Hojer Trio DV 558 ? Columbia 35 Ribenška polka Hojer Trio DV 560 ? Columbia 36 Pošter tanc Hojer Trio DV 560 ? Columbia 37 Clevelandski valcek Hojer Trio DV 579 ? Columbia 38 Jaka na St. Clairu – polka Hojer Trio DV 579 ? Columbia 39 Sedem korak (Sieben Schritt) Hojer harmonika solo D 8528 ? Columbia 40 Šuster polka Hojer harmonika solo D 8528 ? Columbia Ce primerjamo oba seznama, lahko ugotovimo, da so v Glavnem katalogu Co-lumbie iz leta 1932, natisnjenem v Zagrebu, ponatisnjene skoraj vse viže, ki jih je Hoyer trio posnel v ZDA. Vponatisu manjka samo pet viž: Šebeljska koracnica, Kde je moja ljubica – valcek, Stari šotiš, Vecerni valcek in Hopsasa polka. USODA ZBIRKE Pri komercialno izdanih gramofonskih plošcah z 78 o/min je usoda zvocnih zbirk in posnetkov precej drugacna kot pri unikatnih terenskih posnetkih na valjih. Gramo­fonske plošce so se prodajale v številnih izvodih, zato lahko za posamezen posnetek najdemoindobimovecizvodovgramofonskihplošc.Podrugistranipaposnetkienega izvajalca ali neke glasbene zvrsti navadno niso zbrani na enem mestu, tako kot vecina zbirk terenskih posnetkov, in jih je treba šele izslediti, nareditinjihov popis, ugotoviti okolišcine snemanja, dolociti vse izvajalce ter druge vsebinske in tehnicne podatke in na koncu tudi priti do posnetkov. To pa je lahko zelo dolgotrajno in naporno delo, saj so plošce raztresene po celem svetu, veliko pa je tudi izgubljenih in unicenih. Težko je priti tudi do podrobnejših podatkov o posnetkih, še posebej za znanstveno uporabo in študij posnetkov, saj je bil namen izdajanja plošc zadovoljiti glasbene, estetske in drugepotrebepriposlušalcih,predvsempazaslužitipriprodaji.Zatospremljajoplošce le najosnovnejši podatki o vsebini in izvajalcih, ki so natisnjeni na nalepki (labeli) plošce, ostale podatke pa je težje pridobiti. Tako pri arhivskih zbirkah komercialno izdanih posnetkov ne govorimo samo o usodi, zašciti in arhiviranju posameznih plošc zbirke, ampak tudi o iskanju novih izvodov plošc, dopolnjevanju zbirke s plošcami, ki jih v zbirki še nimamo in iskanju podatkov o posnetkih. Vslovenskijavnostiinmedraziskovalciljudskeglasbekomercialniposnetkiljud­ske glasbene kulture na plošcah skorajda niso bili znani, saj ni bilo mogoce ugotoviti nobeneobjave,analizeinštudije,kibivkljucevalatuditakšneposnetke.Redkaizjema je publikacija Bertija Logarja iz leta 1996, ki podaja zgodovinski pregled zvocnih posnetkov ljudske glasbe na Koroškem. Tam je med drugim omenjeno, da so prvi posnetki slovenske ljudske glasbe na Koroškem na gramofonskih plošcah Polydor, ki vsebujejo 16 pesmi moškega seksteta Brnica. Datum posnetkov ni naveden, vsekakor pa so bili narejeni že pred letom 1931, saj clanek v casopisu Koroški Slovenec z dne 29. 4. 1931 že navaja seznam teh plošc (Logar 1996:4).Tudipopisaindiskografijestarihplošcs V šestdesetih letih 20. stoletja L. Kaferle poroca, da je plošce posnetoslovenskoglasbonaSlovenskemni.Podo Hoyer tria precej težko najti. sedajzbranihinformacijahprinastudineobstajajo Najtežje naj bi bilo dobiti plošco zbiralci plošc z 78 o/min, kaj šele združenja ta-Zlata poroka,kijeizšlapripodje-kšnih zbiralcev. Le redki posamezniki, poleg tega tju Victor na obeh straneh 12 col panekaterizbiralcistarin,imajodomameddrugim velike plošce in vsebuje komicni kakostaroplošco,tuditakšnosslovenskoljudsko skec prikaza praznovanja zlate glasbo. Nekaj takšnih plošc hranita še glasbena porokeizpoznihdvajsetihlet20. zbirka NUK in Tehniški muzej Slovenije, nekaj stoletja ob glasbeni spremljavi presnetkov s plošc pa imata v svojem arhivu tudi Hoyer tria. (Kaferle s. a.) Radio Slovenija in GNI. Vnadaljevanju bom po-novnokotprimernavedel,kakosemsespoznalzdiskografijoHoyertriaindokoliko njihovih plošc ali posnetkov semlahko do sedaj prišel. Leta1990sem,takratšekotštudent,prvicslišalposnetkeHoyertria.Obobisku vHamiltonuvKanadisemprigostitelju,Kanadcanu,kisejeukvarjalspoucevanjem slovenskihljudskihplesov,odkrildvezanimivigramofonskiplošcisposnetkisloven­skih ljudskihplesnihviž. Plošcisemna domacemstereosistemugostiteljapresnelna avdiokasetozalastnouporaboinzabeležilosnovnepodatkeoizvajalcihinvižah.Leta 1996 sem kaseto presnel za arhiv GNI, presneto gradivo pa dokumentiral v skladu s takratnim postopkom arhiviranja. Iz te dokumentacije lahko ugotovimo, da gre za plošci s skupnim naslovom Slovenian old time dances izvajalcev Hojer tria, naslovi viž pa so: Stari šotiš, Šušter polka, Mrzulinka in Zibenšrit. Šušter polka in Zibenšrit sta zaigrana solo na diatonicno harmoniko, pri cemer Šušter polka zaradi tehnicnih težavpripredvajanjuplošcenipresnetavceloti(A-GNITzap10,1996).Poposlušanju presnetkovinpospominulahkorecem,daverjetnoizvirneplošcenisobilestarešelak plošceznormalnobrazdo,ampaknovejšemaleplošcezmikrobrazdoin33,33o/min. To dokazuje tudi primerjava z objavljeno diskografijo, saj v njej navedene viže niso po parih na istih plošcah, poleg tega pa pri njih ni skupnega naslova Slovenian old time dances. Ocitno je prišlo dokasnejšegaponatisa starih posnetkov. PrienemodterenskihsnemanjsemkotsodelavecGNIleta1995vzasebnizbirki zbirateljaglasbilinstarihgramofonovizŽeleznikovmeddrugimvidelinpresneleno plošcoHoyertria.NanjejstabiliposnetivižiŠušter polka inSedem korak (Ziebenšrit), zaigrani solo na diatonicno harmoniko. Presnetek je bil narejen tako, da se je plošca predvajalanastaremgramofonuzlijakom,zmikrofonompasmovkletnemprostoru posneli reprodukcijo na DAT-kaseto. Vec podatkov o plošci in posnetkih žal nismo zabeležili. Ocitno je, da gre za plošco Columbie 25060-F, posneto decembra 1926. NajvecposnetkovsstarihplošcsmonaGNIdobilileta1999,kosmonaterenskih snemanjihvMedaninaletelinaprecejšnozbirkostarihgramofonskihplošc.Zbirkoje skupajzgramofonomGrafolonamodel163podedovalinformatorodsvojihtet,Fran­ciškeDeman(roj.1892)inHeleneJenko(roj.1903),kistaseleta1930vrnilidomov iz New Yorka. Plošce so bile precej dobro ohranjene, enako gramofon, tako da smo karnaterenupresnelivseplošcespredvajanjemnaizvirnemgramofonuinspomocjo mikrofona na DAT-kaseto. Kasneje istega leta smo se uspeli dogovoriti za izposojo plošcinsmojihpresneliševstudiuGNInaDAT-kaseto;ssodobnimgramofonom,ki jeprirejenzapredvajanjeplošcznormalnobrazdoin78o/min.Plošcesmonatancno dokumentirali, labele plošc pa tudi fotokopirali.Spodnja preglednica podaja naslove viž s treh plošc Hoyer triaiztezbirke in njihove osnovne podatke. Naslov Izvajalci Oznaka založbe in narocila Številka matrice Založba Botrinja Pevski zbor Adrija in Hoyer Trio B V 73002 B BVE 55498-2 Victor Kadar imajo vsi Jožeti god Pevski zbor Adrija in Hoyer Trio B V 73002 A CVE 55513-2 Victor Kar imam to ti dam – polka Hoyer Trio V 23013A BVE 55499-1 Victor Vesela dekleta – valcek Hoyer Trio V 23013B BVE 55500-1 Victor Po valovik* – valcek Hoyer Trio B V 23017A BVE 55502-1 Victor Ne pozabi me – polka Hoyer Trio B V 23017B BVE 55501-1 Victor * Naslov viže je na plošci verjetno napacno napisan in bi moral biti Po valovih. Nekaj plošc Hoyer tria hrani v svoji glasbeni zbirki tudi NUK v Ljubljani. Zbirko starih plošc so leta 2005 digitalizirali, zvocno obdelali ter skupaj z osnovnimi podatki in komentarji objavili na svoji spletni strani. Med njimi je tudi 6 plošc Hoyer tria z vižami, ki jih navaja naslednja preglednica. Naslov Izvajalci Oznaka založbe in narocila Številka matrice Založba Coklarska koracnica Hoyer Trio 25044-F 106573 Columbia Triglavski valcek Hoyer Trio 25044-F 106575 Columbia Pošter tanc Hoyer Trio 25062-F 107473 Columbia Ribenška polka Hoyer Trio 25062-F 107472 Columbia Moj prijatelj Hoyer Trio 25072-F 108152 Columbia Štajerska Hoyer Trio 25073-F 108154 Columbia Gde je moja ljubica Hoyer Trio 25074-F 108142 Columbia Sokolska koracnica Hoyer Trio 25074-F 108140 Columbia Dunaj ostane Dunaj – koracnica Hoyer Trio 25078-F 107513 Columbia Neverna Ancka – valcek Hoyer Trio 25078-F 108144 Columbia Ribencan Urban – polka Hoyer Trio 25138-F 111323 Columbia Vesela Urška – valcek Hoyer Trio 25138-F 111322 Columbia Eno plošco Hoyer tria hrani tudi Tehniški muzej Slovenije. Naslova viž s te plo-šce sta Katarina polka in Moja ljubca – valcek, izdala pa jo je Columbia pod oznako 25128-F. EnakaplošcajebilaocitnotudivarhivuRadiaLjubljana(sedajRadioSlovenija), saj so jo leta 1976 presneli na magnetofonski trak, plošco pa verjetno zavrgli, ker je danes v njihovem arhivu ni mogoce vec najti. Iz popisa v katalogu starih posnetkov na Radiu Slovenija ugotovimo, da sta naslova presnetih viž Moja ljubca – valcek in Katarina – polka ter da je bila presneta plošca podjetja Columbia. Drugih podatkov o izvirnem nosilcu ni zapisanih. Kolikokrat, kdaj in za kakšne namene so te viže morda predvajali na radiu, ni bilo mogoce ugotoviti. Vpopisu starih plošc RTVSlovenija ni navedenih drugih plošc Hoyer tria. V letu 2005 je GNI navezal stike z Americanom slovenskega rodu Jožetom Va-lencicem (Joseph A. Valencic), kustusom muzeja The National Cleveland Style Polka Hall of Fame iz Clevelanda in se z njim zacel dogovarjati o sodelovanju pri obdelavi in zašciti njihovega zvocnega gradiva. Izvedeli smo, da imajo v muzeju bogato zbirko slovenskih posnetkov, ki je nastala predvsem na podlagi donacij izseljencev; med drugim tudi veliko v ZDAposnetih starih plošc slovenskih izvajalcev. Popis celotne zbirke je še v izdelavi, vendar je po besedah Jožeta Valencica v zbirki tudi precej plošc Hoyer tria. Kot potrditev je ob svojem obisku v Ljubljani podaril inštitutu dve plošci Hoyer tria, saj imajo v svoji zbirki nekatere plošce v vec izvodih. Podatki o posnetkih na podarjenih plošcah so v naslednji preglednici. Naslov Izvajalci Oznaka založbe in narocila Številka matrice Založba Moja Micka – polka Hoyer Trio 25069-F W 1008143 Columbia Stari šotiš Hoyer Trio 25069-F W 1008145 Columbia Kar imam to ti dam-polka Hoyer Trio V 23013A BVE 55499-1 Victor Vesela dekleta-valcek Hoyer Trio V 23013B BVE 55500-1 Victor Vletih 2006–2008 je prišlo med pripravo razstave Zvoki Slovenije – Od ljudskih godcev do avsenikov do zelo plodnega sodelovanja med Slovenskim etnografskim muzejem v Ljubljani (SEM) in The National Cleveland Style Polka Hall of Fame iz Clevelanda, saj je na razstavi predstavljeno tudi glasbeno ustvarjanje slovenskih izseljevcev v ZDA, med drugim tudi snemanje gramofonskih plošc. Ob zakljucku razstave, ki bo jeseni 2008, naj bi The National Cleveland Style Polka Hall of Fame iz Clevelanda podaril SEM vecjo zbirko plošc slovenskih izvajalcev iz ZDA. Natancno število podarjenih plošc in njihov popis še ni znan, vsekakor pa bo med njimi tudi nekaj posnetkov Hoyer tria. Leta 2006 sem med povpraševanjem pri zbirateljih LP-plošc naletel tudi na eno plošco z 78 o/min Hoyer tria. Plošca je bila precej poškodovana, saj je bil del plošce odlomljen. Lastnik plošce je želel plošco obdržati, vendar pa je dovolil, da sem jo za arhiv GNI presnel. Zaradi odlomljene plošce del posnetka na presnetku manjka. Podatki o posnetih vižah na plošci so v naslednji preglednici. Naslov Izvajalci Oznaka založbe in narocila Številka matrice Založba Gozdni valcek, valcek Hoyer Trio DV 258 W 111314 Columbia Veseli godec, polka Hoyer Trio DV 258 W 111312 Columbia Vsega skupaj je bilo torej do sedaj mogoce priti do 17 plošc Hoyer tria ali pa vsaj dobiti njihove presnetke. Seznam vseh posnetkov Hoyer tria, katere sem pridobil doslej, je podan v naslednji preglednici. Zap. št. Naslov Izvajalci Oznaka založbe in narocila Številka matrice Založba Lastnik posnetka ali plošce 1 Botrinja PZ Adrija in Hoyer Trio B V 73002 B BVE 55498­2 Victor GNI 2 Coklarska koracnica Hoyer Trio 25044-F 106573 Columbia NUK 3 Dunaj ostane Dunaj-koracnica Hoyer Trio 25078-F 107513 Columbia NUK 4 Gde je moja ljubica Hoyer Trio 25074-F 108142 Columbia NUK 5 Gozdni valcek, Valcek Hoyer Trio DV 258 W 111314 Columbia GNI 6 Kadar imajo vsi Jožeti god PZ Adrija in Hoyer Trio B V 73002 A CVE 55513­2 Victor GNI 7 Kar imam to ti dam – polka Hoyer Trio V 23013A BVE 55499­1 Victor GNI 8 Kar imam to ti dam – polka Hoyer Trio V 23013A BVE 55499­1 Victor GNI 9 Katarina – polka Hoyer Trio 25128-F W 111316-2 Columbia Ra Slo 10 Katarina – polka Hoyer Trio 25128-F W 111316-2 Columbia TMS 11 Moj prijatelj Hoyer Trio 25072-F 108152 Columbia NUK 12 Moja ljubca – valcek Hoyer Trio 25128-F W 111317-1 Columbia Ra Slo 13 Moja ljubca – valcek Hoyer Trio 25128-F W 111317-1 Columbia TMS 14 Moja Micka – polka Hoyer Trio 25069-F W 1008143 Columbia GNI 15 Mrzulinka Hoyer Trio ? (W 106577­2) ? GNI 16 Ne pozabi me – polka Hoyer Trio B V 23017B BVE 55501­1 Victor GNI 17 Neverna Ancka – valcek Hoyer Trio 25078-F 108144 Columbia NUK 18 Po valovik – valcek Hoyer Trio B V 23017A BVE 55502­1 Victor GNI 19 Pošter tanc Hoyer Trio 25062-F 107473 Columbia NUK 20 Ribencan Urban polka Hoyer Trio 25138-F 111323 Columbia NUK 21 Ribenška polka Hoyer Trio 25062-F 107472 Columbia NUK 22 Sedem korak (Ziebenšrit) Matija Hoyer (25060-F) (W 107477­2) (Columbia) GNI 23 Sokolska koracnica Hoyer Trio 25074-F 108140 Columbia NUK 24 Stari šotiš Hoyer Trio ? (W 1008145) ? GNI Zap. št. Naslov Izvajalci Oznaka založbe in narocila Številka matrice Založba Lastnik posnetka ali plošce 25 Stari šotiš Hoyer Trio 25069-F W 1008145 Columbia GNI 26 Štajerska Hoyer Trio 25073-F 108154 Columbia NUK 27 Šušter polka Matija Hoyer ? (W 107476­2) ? GNI 28 Šušter polka Matija Hoyer (25060-F) (W 107476­2) (Columbia) GNI 29 Triglavski valcek Hoyer Trio 25044-F 106575 Columbia NUK 30 Vesela dekleta – valcek Hoyer Trio V 23013B BVE 55500­1 Victor GNI 31 Vesela dekleta – valcek Hoyer Trio V 23013B BVE 55500­1 Victor GNI 32 Vesela Urška valcek Hoyer Trio 25138-F 111322 Columbia NUK 33 Veseli godec – polka Hoyer Trio DV 258 W 111312 Columbia GNI 34 Zibenšrit Matija Hoyer ? (W 107477­2) ? GNI Od tega je naslednjih sedem posnetkov podvojenih: Kar imam to ti dam – polka, Katarina – polka, Moja ljubca – valcek, Sedem korak (Ziebenšrit), Stari šotiš, Šušter polka in Vesela dekleta – valcek. Zakljucimo lahko, da imamo Slovenci razmeroma veliko komercialnih gramofonskih plošc za 78 o/min, na katerih je dokumentirana slovenska »ljudska« glasba. Veliko jih je bilo posnetih med našimi izseljenci v Severni Ameriki, vecinoma v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja. Precej teh posnetkov je bilo ponatisnjenih tudi v Angliji in so se prodajali v Evropi, najvec pa na domacem tržišcu. Predvsem posnete plesne viže predstavljajo zanimivo etnomuzikološko in etnokoreološko gradivo, saj so to najstarejši zvocni zapisi naše instrumentalne ljudske glasbe; najstarejši terenski zapisi slovenske ljudske instrumentalne glasbe so nastali namrec šele okoli 30 let ka­sneje, po letu 1955. Poleg tega pri vecini teh posnetkov ne gre za umetelne priredbe ljudske glasbe, ampak so plesne viže predstavljene v precej izvirni obliki. Omenjeni komercialni posnetki na gramofonskih plošcah še niso bili raziskani z etnomuzikolo­škegainetnokoreološkegavidika,cepravpredstavljajopomembenvirpripreucevanju naše ljudske glasbe in plesa. Prav tako Slovenci še nimamo podrobnejšega popisa komercialno posnetega gradiva iz zgodnjega obdobja gramofonskih plošc, kaj šele, da bi bilo to gradivo v celoti zbrano, presneto in digitalizirano ter s tem dostopno raziskovalcem in javnosti. Množicna proizvodnja neposnetih valjev (Sage 2005). ZGODNJI ZVOCNI POSNETKI KOT ZNANSTVENI VIRI Preucevanjeljudskeglasbenapodlagizvocnihzapisovimapredpreucevanjemnotnih zapisovvelikoprednosti.Zvocnizapisnamrecomogocatemeljnoprizaznavanjuglas­be–zvocnosprejemanje,poslušanje.OskárElschek(1975:628)meni,daprecejšnja omejenost in nepopolnost notnega zapisa nudi le osnovno in okrnelo predstavo o glasbiinzvoku,kermanjkaravno bistvozvoka –dejanskizven z vsemipodrobnost-mi interpretacije, dinamike, tempa, zvocne barve idr. Vendar pa tudi zvocni zapis ni popolnznanstvenivir,sajnazaznavanjeindojemanjeposneteglasbemocnovplivajo številni tehnicni in metodicni dejavniki pri snemanju, kakor tudi akusticni, psiholo­ški in sociološki dejavniki pri predvajanju posnetega gradiva. (Vec o tem glej Kunej 2000.) Še posebej velja to za zgodnje posnetke v etnomuzikologiji. Zaradi skromnih tehnicnih možnosti prvih snemalnih naprav ter današnjega pomanjkanja tehnologije in znanja pri predvajanju in interpretaciji zgodnjih zvocnih posnetkov so lahko le-ti pomanjkljiv in celo zavajajoc znanstveni vir. Pomembna naloga raziskovalca je, da pozna tehnicne znacilnosti, metodološke postopke in razmere pri nastanku zgodnjih zvocnihposnetkovterposkušaocenitiinupoštevatirazlicnedejavnike,kisovplivali nazvocnizapisinnjegovovsebino.Pravtakojepomembno,daprizgodnjihzvocnih zapisih, ki so vecinoma dostopni v obliki presnetkov, pozna tehnicne parametre ter postopekpredvajanjainpresnemavanjaizvirneganosilcazvoka,sajtoodlocilnovpliva na slišano vsebino. SNEMALNI POSTOPKI VAKUSTICNEM OBDOBJU SNEMANJA Vzacetkusobilaglasbenasnemanjaskorajpovsemodvisnaodtehnologijesnemanja zvoka in njegove reprodukcije. Ker so se nosilci zvoka in aparati za reprodukcijo izdelovali pod isto streho, so se proizvajalci usmerili bolj v izdelavo aparatov kot na snemanjeglasbe,kijeslužilapredvsemkotpripomocekzaprodajoaparatov.Snemali sopretežnotistoglasbo,kijepoudarjaladolocenelastnostiaparata.Ker so bilifono­grafi šerazmeromaredkiinpogostopostavljeninajavnihprostorih,jebilatoglasba, ki je bila takrat popularna, prirejena za pihalno godbo ali klavir; ti zvocni viri so se zaradi tehnicnih lastnosti fonografov namrec najbolj uspešno posneli. Druga vrsta aparatov je bila namenjena predvsem domaci rabi bogatega mešcanskega sloja, zato so zanje snemali operne arije in druge vokalne skladbe. Tudi tukaj so zaradi tehnicnih pomanjkljivosti snemali predvsem solisticne vokalne posnetke ali manjše vokalne zasedbe. Najbolj ucinkoviti so bili posnetki homogenih in prodornih zvocnih struktur. (Beznec 2002: 8.) Vprvem obdobju zvocnih snemanj, do okoli leta 1925, so se vsa snemanja izvajala izkljucno akusticno,brezuporabeojacenjazvokaspomocjo mikrofonov ali drugih elektricnih naprav. Po-glavitna težava pri tem je bila, da je bila zvocna energija glasbenih virov precej majhna za grob in neroden mehanski postopek snemanja zvoka. Zvocno energijo vira (npr. pevca, glasbila) je bilo zato treba ucinkovito usmeriti na membrano, ki je z nihanjem in s pomocjo snemalne (rezalne) igle izdolbla brazdo v razmeroma mehko, vosku podobno snov (t. i. rjavi vosek, ang. brown wax, ki je pravzaprav sestavina zmesi težkih kovin in vošcenega gela). Zvocno energijo so usmerili z lijakom, ki je s svojo obliko in velikostjo precej vplival na kakovost posnetka. Za snemanja so navadnouporabljalivelikelijakestožcasteoblike, kisoucinkovitousmerjalizvokviraneposrednona membrano.Zadoberposnetekpajebilopotrebno imeti tudi precej mocan zvocni vir, zato so morali izvajalcisvojenastopeizvajatiglasnoinzeloblizu lijaka, da se je cim vec zvocne energije preneslo na membrano. Na zvocni zapis je zelo vplival tudi snemalni medij, predvsem snov, v katero je igla vtiskala brazdo.Prvotnojemoralabitisnovdovoljmehka, da je bilo mogoce vanjo s pomocjo razmeroma majhne sile membrane izpraskati in vtisniti braz-do, po drugi strani pa dovolj obstojna in trda, da jebilomogocespredvajalnoiglodrsetipobrazdi, ne da bi jo prevec in prehitro poškodovali. Prav takojemorala bitipovršinanosilcacimboljglad­ lijaki, predvsem predvajalni, so ka, homogena in drobnozrnata, da ni povzrocala bili lahko tudi zaviti, da so s tem nepotrebnih odmikov igle zaradi geometrijskih zasedli manj prostora. (Kellogg nepravilnosti in zrnatosti strukture snovi. Ker so 1963: 772D.) želeli cim bolj primerno snov, so le-to vseskozi spreminjali in za izdelavo zvocnih nosilcev uporabljali razlicne zmesi. Vtem obdobju se je snemanje razvijalo in napredovalo predvsem z izkušnjami. Zvocna snemanja so predstavljala umetnost, pri kateri so se skoraj vse odlocitve in nastavitvedolocalesposlušanjeminposkušanjem.Podrobnostiprisnemalniopremiin snemalnih postopkih so bile velike poslovne skrivnosti. Zato se ni cuditi, da je poleg tehnologije na kakovost posnetka zelo vplival cloveški faktor – snemalec. Postopeksnemanjanavaljeinplošcejepotekalpodobno,razlicenjebilpredvsem nacinrazmnoževanjaposnetkov.Prigramofonskihplošcahjebilorazmnoževanjeplošc s tiskanjem že od vsega zacetka sestavni del tehnologije, medtem ko so se pri valjih skozi zgodovino uporabljali razlicni postopki razmnoževanja posnetkov. Prvotnipostopeksnemanjavaljevjebilpocasenindrag,sajšenisopoznalitehno­logije, s katero bi lahko posnetke razmnožili. Vsak valj so posneli posebej, unikatno, ingatakšnegaponudiliposlušalcu.Vecinaposnetkovmedletoma1888in1892jezato izvirnih, unikatov, ki bi jim danes rekli »master« (Borri s. a.). Postopek snemanja je bil razmeroma preprost: izvajalci so stali pred lijakom fo­nografa in vanj glasno govorili, peli ali igrali. Vstudiih so uporabljali velike in dolge lijake, ki so bili postavljeni cim bliže zvocnemu viru, da so usmerili dovolj zvocne energije, ki je bila potrebna za vrezovanje brazde. Zaradi razmeroma toge membrane se nekateri zvoki s kompleksnim zvocnim spektrom, kot ga proizvaja npr. violina, niso dobro zapisali. Predvsem dobro so bila posneta trobila in nekatera pihala, zato je veliko zgodnjih instrumentalnih posnetkov v izvedbi pihalnih godb. Za razmeroma jasen posnetek glasbene zasedbe je bilo treba imeti malo izvajalcev v skupini, da so se lahko razporedili blizu lijaka fonografa. Zato so bile godbe omejene na najvec 15 glasbil, ki so jih zaradi precej mocnih zvocnih virov lahko nekoliko bolj oddaljili od lijaka in razporedili po prostoru, medtem ko so bile vokalne zasedbe omejene najvec s štirimi izvajalci, ki so morali stati zelo blizu lijaka in v enaki oddaljenosti od njega. (Sage 2005.) Da bi zagotovili vecje število posnetkov za prodajo, so pri snemanju v studiih pogosto uporabili vec fonografov, ki so izvajanje snemali hkrati; postavili so jih cim bolj skupaj in v neposredno bližino izvajalcev. Po koncanem izvajanju so posnete valje zamenjali z novimi, še neposnetimi, snemalni postopek ponovili in izvajalci so ponovno izvajali isto skladbo. Pri snemanju pihalnih godb je lahko hkrati snemalo od10do15fonografov,zaposnetekpasopotrebo­vali okoli 10 minut. Tako so lahko na uro posneli do 80 valjev, ce so bili seveda vsi valji tehnicno zadovoljivi.Pripevskihizvajanjihjebilomogoce uporabiti do najvec štiri fonografe hkrati, kar je pomenilo le do 20 posnetih valjev na uro. Zato se ni cuditi, da so bili v prvem obdobju zvocnih posnetkovpriljubljenipredvsemposnetkipihalnih godb, saj so bili ti posnetki najlažje dosegljivi in so razmeroma dobro zveneli. (Sage 2005.) Zaradi omenjenih omejitev pri razmnože­vanju posnetkov so se kmalu razvile preproste mehanske metode za kopiranje valjev. Tako so npr. uporabili gumijasto cev, ki je vodila zvok iz fonografa, na katerem se je predvajal izvirni valj, neposredno na membrano drugega fonografa, na katerem se je ta zvok posnel na nov valj. Kasneje so se razvili fonografi z neposredno mehansko povezavo med predvajalno iglo izvirnega fono-grafa in rezalno iglo snemalnega fonografa ter so takoizvedlipantografskokopiranje.Omenjeninacininisobilizadovoljivi,sajjebilo mogoce izdelati le omejeno število kopij, ki so imele poleg tega precej slabši in bolj popacen zvok kot izvirni posnetek. (Sage 2005.) Veliknapredekpristudijskemsnemanjuvaljevjepomenilnovpostopekrazmnože­vanjavaljev.Leta1901sopredstavilipostopek,prikateremsoizizvirnegavaljalahko izdelalikovinskomatrico,kisojonatouporabljalipriodlivanjuvaljevzaposlušanje. Metoda se je imenovala »gold molded«, saj so z naprševanjem zlata na izvirni valj doseglinjegovoelektricnoprevodnost,kijebilapogojzaizdelavokovinskematrice. Iz kovinskih matric so nato s posebnim postopkom odlivali valje, pri cemer so izko­rišcali lastnost, da se odliti valji pri ohlajanju nekoliko skrcijo in s tem »odlušcijo« odkovinskematrice.Snovzaodlitkevaljev,t.i.»crnivosek«(ang.blackwax),jebila sestavljena iz mešanicekovine in voska ter je bila trša inodpornejšana abrazijo,saj v takvaljnibilotrebanajprejvrezatibrazde.Posnetkisobilizatonasplošnoboljjasniin glasnejši kot prej. S tem postopkom se je število proizvedenih valjev povecalo na vec tisocdnevno. (Borris. a.,Kellogg1963:772C.) Nov postopek razmnoževanja valjev pa je vplival tudi na samo snemanje. Izva­jalcemtakonibilovecpotrebnovnedogledponavljatiizvajanjaglasbe,snemanjepa so lahko izvedli z enim samim fonografom, ki so ga namestili na najbolj primerno mestovprostoru.Tudikakovostposnetkasejeizboljšala,sajsozasnemalnivaljlahko uporabilimehkejšosnov,vkaterojesnemalnaiglalažjeinboljzvestozapisalazvocno sliko. Tako so se izpopolnile snemalne metode in snemalni valji, kar je povzrocilo izdelavoboljših»master«posnetkov.Tudiizborprimernihizvajalcevinskupinsejes tempovecal,pojavljatisosezacelitudiposnetkivecjihorkestrov,cepravsoševedno prevladovali posnetki solistov in manjših zasedb. Novo veliko spremembo v snemalnem postopku je prinesla predstavitev ele­ktricnega snemalnega postopka leta 1925. Snemanje s pomocjo mikrofonov ni vec zahtevalo gnetenja izvajalcev okoli snemalnega lijaka, zato so lahko zaceli snemati tudi neokrnjene velike instrumentalne zasedbe. Poleg tega sta izboljšanje kakovosti posnetka in razširjen frekvencni obseg bolj zvesto predstavila zvocno sliko komple­ksnejšihglasbenihzasedb.Zelektricnimpostopkomsnemanjasolahkoojacilizvocne vire,karjepovzrocilo,dasosenaposnetkihpojavljalatuditistaglasbilainizvajalci,ki vakusticnemobdobjunisobiliprimernizasnemanje.Vendarpajeelektricnipostopek snemanjapovzrocilsprememboleprigramofonskiindustriji,sajjetehnologijavaljev takrat že skoraj popolnoma izginila in le pešcica valjev je bila posneta z elektricnim postopkom (Borri s.a.). SNEMALNI POSTOPKI PRI PRVIH TERENSKIH SNEMANJIH V ETNOMUZIKOLOGIJI Snemalni postopek pri zgodnjih terenskih etnomuzikoloških snemanjih je bil precej podobenprvimakusticnimstudijskimsnemanjemsfonografom.Razlikajebilapred­vsem v tem, da snemalci na terenu navadno niso imeli na razpolago toliko in tako dobresnemalneopreme kotsnemalci v studiih, polegtega pa sosnemali v prostorih, ki niso bili posebej prirejeni za snemanje; veckrat so snemali tudi na prostem. Veci­noma so snemali z enim fonografom, ce so jih imeli vec, so te uporabljali predvsem zasnemanjedaljšihizvajanjbrezprekinitev(primerjajsnemanjaMatijeMurka).Zato je bil vsak posnetek unikatenin praviloma edini. Že pri studijskih snemanjih je bilo potrebnih veliko izkušenj in znanja za dober posnetek, ceprav so bili izvajalci praviloma že navajeni snemanja in so jih snemalci poznali, zasedbe pa so bile pogosto »standardizirane«, zato so snemalci vedeli, kako jihjenajboljeposneti.Studijskisnemalcisotudizelodobropoznalisvojedeloinsne­malnoopremo,polegtegapajebilavstudiuizvajanaglasbaprirejenazafonografska snemanjainoptimiziranazacimboljšizvocniucinek.Raziskovalcinaterenupasobili razlicnovešcisnemalnegapostopkainravnanjasfonografomtersopogostosnemali zasedbeizvajalcev,kinisobilivajenisnemanja.Ljudskaglasbasevedanibilaprirejena razmeramokornegazvocnegazapisa.Zatosenicuditi,daterenskifonografskiposnetki nedosegajotistekakovosti,kibijomordapricakovaliinsijoželelioz.kakršnoimajo takratni studijski posnetki. Osnovnanavodilazaravnanjes fonografomso navadnodobili lastnikifonogra­fov že ob nakupu aparata. Fonografom so bila pogosto priložena kratka navodila o uporabiinvzdrževanjuaparata,dodanihpajebilolahkotudinekajosnovnihnapotkov za popravilo manjših okvar. Iz kratkih navodil za uporabo fonografa Excesior iz leta 1902lahkoponapotkihzapredvajanježeposnetihvaljevzasledimotudinavodilaza snemanje. Za snemanje je treba »pod lijak namestiti posebno membrano s safirno rezalno iglo, pognati mehanizem za pogon valja in spregovoriti s srednje mocnim glasom v lijak. Ko je snemanja konec, se snemalna membrana odstrani, ocisti valj s copicem in namesti membrano za predvajanje, s katero se bodo predva­jale na valj spregovorjene besede. Pri snemanju je posebej pomembno, da se uporabljajo fino polirani valji. Membrani se ne smeta med sabo nikoli zamešati, saj bi se valji lahko poškodovali; pred poslušanjem valja se je potrebno vedno prepricati, ce je res namešcena membrana za predvajanje.« (Gebrauchs … 1902.) Seveda so bili to le osnovni napotki za rokovanje, za dober posnetek pa je bilo treba upoštevati še nekaj nastavitev in imeti nekaj spretnosti in izkušenj. Iznavodilzauporabonekegadrugegafonografalahkorazberemo,daje»pod cevjo nosilca membrane vijak, s katerim nastavijo safir na višino, ki ustreza debelini valja. Ob dobro nastavljeni membrani bo jakost zapisa najvecja.« (Instructions … 1903.) Tudiizkušnjezdanašnjimiposkusisnemanjanavaljekažejo,dajenastavitevglobine rezalneiglezelopomembna:priprenizkonastavljeniiglisetaprevecpogreznevvalj inzaradivelikegatrenjamotinjegovovrtenjeinpopacizapis,priprevisokonastavljeni igli pa brazda ni dovolj globoka in se lahko obcasno celo izgublja, kar povzroci zelo šibak in nepopoln zapis (Wiedmann 2006u. v.). BerlinskiPhonogramm-ArchivjevsvojihNavodilih za etnografska opazovanja in zbiranja podalobsežnenapotkezafonografiranjenaterenu.Medopremo,kijomora imeti vsak snemalecna terenu, je navedeno (Anleitung 1908: 1): a) Fonograf s snemalno in predvajalno membrano in 1–2 lijaka. b) Rezervne membrane ali opremo za popravilo membran. c) Pišcal z referencnim tonom (a1 = 435 Hz). d) Kanticazoljem,copiczaprah,usnjenakrpica,izvijac. e) Valji, po možnosti zašciteni pred tresljaji in vlago, vsaj 20 kosov. Glede samega postopka snemanja pav istih navodilih piše (Anleitung 1908: 1–2): a) Vzmetnimehanizempredvsakimposnetkomdokoncanaviti. b) Vzmetnimehanizemobicajnopognatissrednjohitrostjo;prizelovisokointonirani, zelo tihi ali zelo hitriglasbiuporabiti višjo hitrost. c) Aparatstabilnonamestitiingamedsnemanjemnepremikati. d) Vsakposneteksezacnespiskomreferencnepišcali,temusledinapovedštevilkeza­pisainnaslovaposnetka. Nazacetkuvaljasepustizaprstširokpasbrezposnetka. e) Sevalnoteloglasbila,ustapripovedovalcaalipevcanamestitikolikormogoceblizu lijaka,nedabisegadotikali.Pravipoložajinjakostzvokapreizkusitimed»slepim« snemanjem (pustiti teci vzmetni mehanizem brez spušcene membrane). V nadaljnjih tockah navajajo še nekatere posebnosti za snemanje neevropskih glasbenih kultur ter napotke za dokumentiranje posnetkov. Med zanimive napotke spada še nasvet, da je treba takoj po snemanju vsak posnetek v celoti predvajati, kar priizvajalcihnavadnopovzrocizadovoljstvoinpomagaprinadaljnjemsnemanju.Ce jelemogoce,najseposnetekpotemnepredvajavec,sajsetakozašcitizapisnavalju. Med tehnicne napotke spada tudi nasvet, naj se pri vecjih zasedbah morda uporabita dva lijaka, ki ju sT-cevjo povežemo na fonograf. ZeloobširnoinpodrobnoanalizosnemanjasfonografompodajaE.M.Hornbostel v clanku Fonografske metode iz leta 1923, v katerem navaja tudi precej prakticnih napotkov za snemanje na terenu. Še posebej zanimiv je razdelek, ki obravnava sne­malni postopek (Hornbostel 1923: 424–432). V njem najprej poudari, da je najbolje snemati v zaprtih prostorih, kjer ne sme biti poodmevanja; pri snemanju na prostem pa naj se fonograf zašciti vsaj pred vlago, prahom in vetrom. Aparat je treba dobro namestitinastabilnopodlagoinprimernovišino(npr.namizo,trdenzabojitn.),med snemanjem se ne sme premikati. Opozarja, da se je na fonografiranje treba vnaprej pripraviti,nepaimproviziratialicelonaskrivajsnemati»trenutneposnetke«,kakorto lahkodelamosfotografskokamero.Kakovostposnetkajeprecejodvisnaodsnemalne membrane, ki naj bo primerna za vrsto snemanega zvoka. Za potovanja priporoca imeti vec razlicnih membran, ki služijo za snemanje razlicnih zvocnih virov in kot rezerva. Najboljši lijaki za snemanje so iz gladkega aluminija in preproste stožcaste oblike. Tudi lijaki iz lepenke so uporabni, najpomembneje je, da je material gladek in da odprtina lijaka ni premajhna.Vecje lijake ali sistem dveh lijakov se namesti na posebno stojalo. Z neposnetimi valji je treba skrbno ravnati in se jih ne sme dotikati na snemalni površini; ta mora biti »gladka kot steklo«. Valj namestimo na fonograf tako, da ga nežno potisnemo s širšim delom stožcaste odprtine naprej. Potisnemo ga le toliko mocno, da se zadostno zagozdi na nosilcu in med snemanjem ne zdrsne z njega;premocnopotiskanjevaljananosilecvaljkajhitrorazkolje.Prisnemanjumora snemalnaiglaurezatiglobokobrazdo,zatovaljnesmebitiizpretrdeinprevecizsušene snovi.Prikakovostnemvaljusemedsnemanjemskorajneslišizvokarezanja,ostružki pa so cisto tanki in se takoj zvijejo v spiralne kodre. Glede pogonskega vzmetnega mehanizma ponovno svetuje, da ga pred vsakim posnetkom navijemo do konca, kar je še posebej pomembno pri malih, lahkih fonografih tipa Excelsior. S popušcanjem zavornega vijaka naj se nastavi srednja hitrost vrtenja (okoli60–70 o/min), razen pri tihih in visokih zvokih ali zelo hitrih izvedbah. Zvocni vir naj bo cim bližje lijaku, zvokpanajseširivsmerilijakoveosiinnajnevpadasstraninastenelijaka.Zvoka, kiizviraoblijakualizanjim,naposnetkuneboslišati.Priglasbilihjetrebaugotoviti, kako sevajo zvok, in jih ustrezno namestiti pred lijak, da se cim vec zvocne energije usmeri namembrano fonografa. Tudi nekateri drugi raziskovalci in zapisovalci so v svojih porocilih navajali znacilnostisnemanjanaterenu,snemalneokolišcineinpostopeksnemanja.Takonpr. JiríPolívkaleta1906vsvojemclanku Fonograf v službi narodopisja omeninekatere izkušnje,kisojihimeliprvizapisovalcisfonografomnaterenu.Polívkajeizporocila RusaA. D. Grigorjeva o snemanju iz leta 1901 povzel (Polívka 1906: 172–173), da jeGrigorjevpevcenajprejnatancnopoucil,kakonajpojejovfonografinkakonajse predlijakomobnašajo.Petjenajnebotiho,patudineprevecglasno.Zasnemanjeje izbiralnajboljzanesljivepevce,kisobilitudiboljpogumni.Tudiizborepskihpesmi (bilin)jevnaprejskrbnopripravil:poskušaljezajeticemvec bilin zrazlicnimimelo­dijamiinizrazlicnihkrajev,dabidobilpredstavoorazširjenostimelodijinbesedila. Posnetekcelihepskihpesminavaljebibilzelodraginneprakticen,zatojeGrigorjev posnel vecinoma le 5–10 zacetnih verzov pesmi. Oomejitvahsnemanjaepskihpesminalenekajzacetnihverzovvsvojihporocilih podrobnopišetudiMatijaMurko.Navaljejebilomogoceposnetinajvecštiriminute posnetka. Ker je Murko poznal težave pevcev pri prekinjanju petja že iz prejšnjih snemanj, je na snemanjih v letih 1930–1932 z dodatnim fonografom nadaljeval sne­manje, kojepotekel cas snemanja naprvem.Takojez izmenicnim snemanjem obeh fonografov lahko posnel neprekinjeno petje daljših epskih pesmi. Zaradi prakticnih in financnih razlogov je na tak nacin snemal le nekajkrat in tudi takrat seveda zaradi izjemnedolžine epskih pesmi teh ni bilo mogoce posnetiv celoti. Murkoževporocilihosvojihprvihsnemanjihvletih1912in1913navajatežave pri snemanju glasbil, ki so jih pevci epskih pesmi uporabljali ob petju in pojasnjuje, kako se je poskušal tem težavam izogniti: »Pri snemanju sem vedno uporabljal po-vecan, iz papirja izdelan lijak, s katerim sem glede na možnosti poskušal posneti tudi spremljajoca glasbila« (Murko1912:8).Pevcejesicerposkušalsnemativnjihovicim boljnaravnipozicijipetja,»tako da so povecini sedeli na stolih, zofah in klopcah s pod telesom prekrižanimi nogami ali po naši navadi« (Murko1912:8).Vendarsokljubtemu spremljevalna glasbila, predvsem gusle, veckrat posneta komaj slišno. Murko o tem ugotavlja: »Razlog za to je, da so pevci gusle naslonili na koleno in stegno. Pomagal ni niti povecan lijak iz lepenke, ki sem ga skoraj vedno uporabljal, saj so bile gusle še vedno prenizko, ko so pevci peli v lijak« (Murko1915:7).Tudi napotekza snemanje takšnihsestavljenihzvocnihzasedpodajaMurkovsvojemporocilu:»Tako eden izmed pevcev v Sarajevu nad fonografom z akademije sploh ni navdušen. Med poslušanjem /posnetka…/ je razložil, da je pri snemanju gramofonske plošce uporabljal eno ‘cev’ za glas, drugo pa za gusle« (Murko1915: 7). Tudi med snemanji v letih 1930–1932 je Murku najvecjo težavo predstavljalo dejstvo, da je bilo zelo težko posneti petje in glasbeno spremljavo hkrati, ceprav sta nerazdružljivi vsebinski celoti. Vzrok je v tem, da je razdalja med pevcevimi usti in glasbilomprevelika,dabilahkoobojeenakovrednoposnelizmalimEdisonovimapa­ratom. Zato se npr. gusle le izjemoma slišijo med petjem, zadovoljivo pa predvsem v tistih delih pesmi, kjer ni petja. Obcasno so fonografirali samo glasbeno spremljavo, takodasofonografpoložilinastolnasprotipevcaalipagacelodržalivrokinaustrezni višiniglasbila. Dodatnotežavosopredstavljaliprostorizasnemanje,kinisobilivedno ustreznizasnemanjeindovoljtihi.Težkojebilotudipopevcevemglasudolocitipravo oddaljenostfonografaodpevca,kijemedpetjemnibilopriporocljivospreminjati.Tudi samipevcisenisodržalinavodilinsonekateripelipreblizu,drugipapredalecodlijaka. Nekipevecjepelneposrednovlijak,takodasenisoposnelenekaterepodrobnostipetja, drugijepel vaparat in ne vlijak, vecinapajemed petjem premikalaglavo semintja, tako da je glas posnet neenakomerno. Na tak nacin je mogoce razložiti razlicna slaba mestanaposnetku,predvsempopacenjeinbucecglas,kadarjebilpevecpreblizualije imelpremocenglas.Pevcevsšibkimglasom,kotjebilnpr.IvanMeštrovic,splohniso posneli,cepravsejevcasihizkazalo,dasonekateriposnetkipevcevsšibkejšimglasom uspeliprecejbolje,kotsopredvidevali. (Murko1951:536.) PostopeksnemanjajeprivsehMurkovihsnemanjih potekalpodobno:najprejje pevecnarekovalbesedilopesmi zazapis,natojezavajo zapelpredfonografom brez snemanja, potem pa je zapel še za posnetek. Zaradi študija besedil in odstopanj pri izvajanju so beležili besedila pri vseh izvajanjih, tako da za vsak posnetek obstajajo vsajtrijezapisibesedila.VeckratjeMurkozapisovalbesedilatudibrezfonografiranja ali pa je zapisoval pesem tudi v nadaljevanju, ko se je snemanje že koncalo. (Murko V. 1963: 116.) TudiizporocilLinjovelahkoizvemoprecejzanimivostioterenskemsnemalnem delu, predvsem o snemanju vecglasnih pesmi. Njen možAleksander je kasneje celo izpopolnilfonograf,kigajeuporabljalaLinjova,takodajebilomogocenanjnamestiti tri lijake, in s tem izboljšal snemanje vecglasnih pesmi in vecjih pevskih zasedb. Iz prvegasnemanjanaBleduleta1913seLinjovatudispominja,dasobilipevci»ener­gicni ljudje, z mocnim dihom in so peli tako glasno, da je bilo treba fonograf postaviti kakšna dva lakta in pol od njih« (Karska 1958: 309), kar je skoraj 1,8 metra. Zaradi nepopolnosti zgodnjih snemalnih naprav so bili terenski posnetki lahko precej razlicne kakovosti; nanjo so vplivali tako tehnicni in akusticni dejavniki pri snemanju, kakor tudi izkušenost in spretnost snemalca ter sposobnost izvajalca. Ne-katerisnemalcisozatovsvojihporocilihalipakarnaškatlicevaljevnakratkoocenili kakovost posnetkov. Tako lahko npr. v popisu valjev Matije Murka (Murko 1951: 546–555) zasledimo pri številnih valjih opombe, kot so: izvrstno; dobro; odlicno; slabo; komaj slišno; zelo dobro, ampak tiho; glasno, ampak nejasno; slabo, zato je ponovno fonografirano itn.Torejsonekateriposnetkiuspeliboljkotdrugitudipritistih raziskovalcih, ki so že imeli izkušnje s snemanji in so na terenu natancno in skrbno fonografirali.Velikoraziskovalcevpajeprietnomuzikološkihraziskavahuporabljalo fonografboljpriložnostno, kar seveda ni pripomoglok boljši kakovosti posnetkov. Fonografiinprvigramofonisoimeli,šeposebej,cejihprimerjamozdanašnjimi snemalniminapravami,karnekajslabostiinpomanjkljivosti.Kljubtemupasopome­niliveliknapredekprizapisovanjuljudskeglasbenaterenu.Oprednostihinslabostih fonografiranja so razpravljali že zelo zgodaj in so se vecinoma strinjali, da prednosti zvocnegazapisovanjavvelikimeriprekašajonjegoveslabosti.Vecinaraziskovalcev se je zavedala tehnicnih pomanjkljivosti fonografov, vendar so to vzeli v zakup in nepopolnostizvocnegazapisaposkušali upoštevatiprištudijuposnetegagradiva.Pri vrednotenjustarihzvocnizapisovjepomembno,datudidanespoznamoprednostiin slabostifonografskihposnetkov,sajle na takšen nacin kriticnouporabljamoininter­pretiramo zgodovinske zvocne dokumente. PREDNOSTI ZVOCNEGA ZAPISOVANJA S FONOGRAFOM Že kmalu ob pojavu zvocnega zapisovanja so številni raziskovalci spoznali njegove prednosti, ki ga ima pred rokopisnim zapisovanjem na terenu. Predvsem so hvalili njegovo nepristranskost in natancnost zapisovanja, poleg tega pa tudi cudovito mo-žnost,daselahkoposnetekveckratpredvajaterstemlažjeinpopolnejšenotnozapiše. Nekateri so v posnetku videli tudi možnost zapisa »nezapisljive ljudske glasbe« in glasbe neevropskih kultur, ki jih je nemogoce ustrezno zapisati z notno pisavo. Carl Stumpf,ustanoviteljberlinskegaPhonogramm-Archiva,jesimbolicnonapisal: »Šele fonograf nas je naucil o živi glasbi /…/. Brez pomoci fonografa ostanemo v muzeju, ki prikazuje glasbila v grobni tišini, polni vprašanj in praznine razumevanja« (Stumpf 1908: 67). Že zelo zgodaj je napreden pogled na fonografiranje izrazil Karel Štrekelj. Kot predsednik Odbora za nabiranje slovenskih narodnih pesmi je leta 1905 utemeljeval neobhodnostfonografapredvsemprizapisovanjuvecglasnihljudskihpesmi,sajjeza neposrednozapisovanjetakšnegaizvajanjazelotežkodobitiizurjenezapisovalce.Poleg tegajeponjegovemmnenjufonografnepristranskiaparat,kizvestozapisujeinsluži kotodlicenpripomocekprikasnejšemnotnemprepisu.VnjegovirazlagiizPriloge H vporociluglavnemuodborurazberemonapotek,najostanejoposnetivaljikotdokaz inreferencanotnemuzapisu(A-OSNPm 11,priloga H: 3); torej da lahkos pomocjo valjevkasnejepreverjamoustreznostintocnosttranskripcije.Zaradinepristranskosti in objektivnosti fonografskega zapisa, v kar je bil Štrekelj preprican, se lahko s fo­nografskimi posnetki, kljub njihovi tehnicni nepopolnosti, preverja subjektivnost in nepopolnost notnih zapisov. Arhivirani zvocni zapis mu zato predstavlja popolnejši znanstveni vir kakor notni zapis, kar je za tiste case zelo napredno spoznanje. OprednostihfonografiranjapriraziskovanjuljudskeglasbejeFranzScheirlleta 1906 napisal obširen clanek z naslovom Fonograf v službi ljudske pesmi. V njem že uvodoma predstavi temeljne prednosti fonografskega zapisa: »Z moderno tehniko smo dobili fonograf, pripomocek, ki na nek nacin prenaša zaklad ljudskih pesmi na prihodnje rodove. Ta pripomocek šele zacenja služiti ljudski pesmi. Kljub svojim napakam ima neprecenljivo vrednost pred zgolj rocnim zapisovanjem: ne prenaša zgolj melodije, temvec tudi nacin, kako ljudski clovek melodijo poje, kako dojema ritem in naglas besed in stavkov, kje dela poudarke, skratka marsikaj, cesar zgolj pisni prenos ne more vkljucevati, in s tem prenaša narecno izgovorjavo, kar pomaga dolociti njegovo glasovno stanje. Pri pomenu ljudske pesmi za svojevrstnost naroda, družbenih skupin in posameznikov fonograf s svojo veliko zvestobo trenutni izvedbi omogoca globlji in trajnejši vpogled v psihologijo naroda kot gole note in besedilo. Šele fonograf je instrument, ki v vsakem trenutku omogoca neposredno primerjavo izvedb ljudskih pesmi.« (Scheirl 1906:85–86.) Vnadaljevanjuclankaobširnejeopiše,kakolahkonotnizapisohranisamoprvine,ki jihjemogocezapisati,medtemkoseizgubijovseindividualne,subjektivneznacilnosti posameznegapevca, ki pa ses fonografiranjem ohranijo. NadfonografiranjemjebilazelonavdušenatudiRusinjaLinjova,sajsojiravno zvocniposnetkiomogocilipodrobnejšeraziskovanjevecglasnihljudskihpesmivRusiji. Obprimerjavi starejšihin novejšihzapisovruskihljudskihpesmijeugotovila,kakor navaja J. Polívka (1906: 171), da se pri starejših zapisih velikokrat pojavljajo nepra­vilnosti in pomanjkljivosti, ker zapisovalci niso mogli ob izvajanju pesmi natancno zapisovatibesedila.Zatosozapisovalibesedilaponareku,karjepripeljalodoštevilnih netocnosti, saj izvajalci niso mogli zvesto podati besedila brez petja. Oboje je zanje nezdružljiva celota, ki jo morajo podati istocasno. Še vecje težave pa so nastale pri zapisovanjuvecglasnihmelodijruskihljudskihpesmi.Zapisovalcisonekdajzapisovali vsak glas vecglasja posebej, ob ponavljanju petja iste pesmi. Pri tem pa je prišlo do napak,sajsoizvajalciprivsakemponavljanjunekolikospreminjalipetjetakoglavnega kakortudispremljevalnihglasov,kisevskupnemzapisunisovecujemali.Zatozgodnji zapisovalcinisomoglizapisatiinugotovitipravilnegaodnosamedvodilniminspre­mljevalnimiglasovi.Šelefonografskiposnetekjeomogocilzajetjevsehglasovhkrati in jih ob veckratnem predvajanju tudi ustrezno notirati.Tega ni zmogel prej niti zelo izurjen glasbeno izobražen zapisovalec. (Linjova 1909: 235.) Linjova tudi opozarja, da je fonografiranje sicer »nova znanstvena metoda, ki omogoca tocen in znanstven študij ljudskih pesmi«, vendar je po drugi strani fonogram le zapis, ki ga je treba pri branjurazumeti.Todosežeš predvsemzrazumevanjem kulture, ljudiinjezika,kijih snemaš. Zato priporoca dobro pripravona snemanje. (Linjova1909: 236.) Tudi Filaret Kolessa je preprican, da so mu šele fonografski posnetki omogocili razvozlati ritmicno in melodicno strukturo recitativnega petja Kozakov, saj je »brez fonografa nemogoce zapisati recitativno petje v svoji spremenljivi obliki« (Kolessa 1909:278).Pravtakoporocaleta1909LeošJanácek,dasejefonografcudovitoizka­zalprizbiranju inpreucevanjuljudskihpesmi,indasonapodlagiposnetkovnaredili »veliko popravkov pri pesmih, ki so bile zapisane rocno ob neposrednem poslušanju« (Toncrová 1998: 143). Na napredek, ki ga pri zapisovanju ljudske glasbe prinaša fonograf, je veckrat opozoriltudiLudvikKuba.Želeta1899jevporociluosvojihstrokovnihpotovanjih po Dalmaciji med drugim slikovito opisal težave, ki jih ima raziskovalec pri zapiso­vanju guslarskih pesmi: »Pred nami je konj, ki nezadržno tece, za njim pa gre naš sluh in naša roka kakor pocasna želva. /…/ To lahko poda samo Edisonov fonograf« (Kuba 1899: 25).Tudi leta 1909 je v prispevku na mednarodnem kongresu opozoril, da je »primitivne« glasbene oblike nujno posneti s fonografom, saj jih je nemogoce notirati »z našim glasbenim sistemom« (Kuba 1909: 273). Prednostifonografiranjajevsvojemprispevkunakongresuleta1909strnilH.W. Pollak,sodelavecPhonogrammarchivanaDunaju.Ponjegovemjefonografuporaben predvsem na dveh znanstvenih podrocjih: v jezikoslovju in pri raziskovanju glasbe. Tudi pomen zvocnega snemanja je dvojen: fonograf premosti prostorsko oviro razi­skovanja,sajlahkoraziskovalecspomocjoposnetkovdomapreucujeglasboinjezik razlicnih narodov, prav tako pa posnetki premostijo casovno oviro raziskovanja, saj bodo zvocni zapisi omogocili tudi kasnejšim rodovom raziskovalcev spoznati prete­klo glasbo in jezik, kakor da bi živeli z njo. (Pollak 1909: 224.) Ceprav so njegove trditvezaraditehnicnihnepopolnostifonografainpovršnegametodološkegapristopa kraziskovanjumorda prevec idealisticne, pa so v bistvu pravilne. J. Polívka je v svojem obsežnem preglednem clanku Fonograf v službi narodo­pisja (Polívka1906)poudaril,dasonarodopisciinjezikoslovcivelikokratrazpravljali o tem, kako bi bilo treba potomstvu ohraniti posebnosti ljudske glasbe in narecne govorice, kar pa še s tako natancno pisavo in notiranjem ni mogoce. Poleg tega je v vsakemzapisu tudiprecej subjektivnega; le »stroj« bizato lahko zapisalnatancno in objektivno. Na koncu je na podlagi izkušenj raziskovalcev, ki so pri svojem delu že uporabljali fonograf, zakljucil, da je nova metoda zapisovanja postala nepogrešljiva v narodopisju, in pozval k njeni cim pogostejšiuporabi. Danesselahkovvecinistrinjamoznekdanjimiraziskovalciobistvenihpredno­stih, ki jih je prineslo zvocno zapisovanje: glasbeno in jezikovno izvajanje se je na posnetkuzapisaloobjektivnoinkorektno,zvsemiposebnostmitrenutnegaizvajanja, posnetek pa se je prihodnjim rodovom ohranil v nespremenjeni zveneci obliki kot zvokinnekotsubjektivnatransformacijaslišanega.Cepravposneteknosivelikovec informacijkotšetakonatancenzapisaliprepis,jetrebatudiposnetekrazumetilekot enega od možnih zapisov izvajanja in vedeti tudi za nepopolnosti, ki jih ima. Nanje pa so opozarjali tudi že nekdanji raziskovalci. SLABOSTI ZVOCNEGA ZAPISOVANJA S FONOGRAFOM Nepopolnostiinslabostiterenskegazvocnegasnemanjavzgodnjemobdobjuzvocnih snemanjsopodobnetistimprisodobnihzvocnihsnemanjih.Bistvenarazlikajepred- vsemvtehnicnoizpopolnjenihsnemalnihnapravah,kisedajomogocajokakovostnejše posnetke in nekatere drugacne metodicne postopke. Zaradi napredka tehnologije so pridanašnjihposnetkihnekatereslabostiprvihzvocnihzapisovmanjizrazite,ceprav so v veliki meri še zmeraj prisotne. Veckrat so bili nasprotniki fonografiranja prepricani, da se preprosti ljudje bo­jijo fonografa in ne bodo hoteli vanj govoriti ali izvajati glasbe. Zato v porocilih o terenskih snemanjih velikokrat zasledimo podatke o odzivih ljudi, ki so jih snemali; med njimi pa vecinoma ni razbrati negativnega vpliva snemanja. Že o prvi terenski uporabi fonografa v Ameriki leta 1890 je J. W. Fewkes presenecen porocal, da se Indijanciaparaturenebojijo,cepravsevedanerazumejonjenegadelovanja;vzeli so jokotenegaodelementovraziskovalnegaprocesabelcev(Brady1999:31).Podobne vtiseje pri svojih prvih snemanju dobila tudi J. E. Linjova, saj piše, da se ljudje niso bali fonografa in so po snemanju radi poslušali svoje posnetke; vecinoma so bili pri tem preseneceni, »kako se je stroj hitro naucil« njihovih pesmi (Polívka 1906: 172). Tudi s snemanja na Bledu se Linjova spominja: »Fonograf so sprejeli popolnoma preprosto in samo to jih je skrbelo, da bi dobro zapeli« (Linjova1958:317).Podobne izkušnjessnemanjijeimeltudiM.Murko;pevcisobilivecinomanavdušeniiniskreno preseneceni, ko so se slišali naposnetku. Predvsem so bilizacudeni, dafonograf vse tako zvesto posname: »nic ni izgubil«, »vse je isto: gusle, glas, petje« (Murko 1915: 7), »ni zgrešil niti ene besede«, »tocno, kjer sem se sam zmotil, se je zmotil tudi on« (Murko1951:537).Dvapevcastacelopredfonografomsalutiralainmustemizrazila svoje spoštovanje, spet drugi se mu je od zacudenja zahvalil (Murko 1951: 537). Le enkratsejepevecfonografaustrašilinjeizjavil,»da je sicer pripravljen storiti vse, v lijak pa niti za 100 guldnov ne bo pel« (Murko1915:5).Murkotakojvnadaljevanju posebejpoudari: »Vendar je to moja edina tovrstna izkušnja, ki se mi je prvic zgodila leta 1913.« Murko pa poroca tudi o nasprotnem primeru, kjer je pevec, sicer trinaj­stletni decek, želel biti navsaknacin fonografiran in je prisnemanju pel bolje kotna preizkušnji:»izprsil se je in zares pel bolje in z mocnejšim glasom kot prej, tako da je reprodukcija fonograma zelo uspela« (Murko 1951: 536). Nekateri so tudi menili, da zaradi bojazni pred fonografiranjem velikokrat niso posneti tisti izvajalci, ki bi bili najprimernejši; posnetki zato ne kažejo objektivne slike na terenu, ampak so pristranski. Vendar so izkušnje drugih to izpodbijale; O. Hostinskýnpr.poroca,dajesnemalosemdesetletnegastarca,kijebrezvsakebojazni in »pristranskosti« sodeloval pri snemanju (Hostinský 1909: 226). Stališce,kigajeodlocnozastopalpredvsemPommer,dafonografkotbrezcuten aparat ne more nadomestiti glasbeno izobraženega zapisovalca, do neke mere drži. Vendar na ocitke, da fonograf ne zapiše »obcutka« pevca in da »kovinska plošca ne morenadomestitiživepsihe«izvajalcevinzapisovalcev,lepoodgovarjaKarelŠtrekelj že leta 1905: »Ocitek, da z aparatom ni mogoce zajeti pevcevih obcukov, se pojavi tudi pri notnem zapisovanju melodije. Mar ni prav ta tako imenovani obcutek nekaj najbolj izmuzljivega in spremenljivega pri ljudski pesmi? Mar ljudski pevec isto pesem vedno poje z istim obcutkom? Mar se pri pevcu ne bodo pojavili neprijetni, zdolgocaseni obcutki, ce zapisovalec od njega zahteva, naj pesem zapoje štiri-, pet- ali celo veckrat? In kako pogosto zapisovalec v pesem vnese svoje lastno obcutenje – ali neobcutenje? Pri tem pa je nepristranski aparat, pa naj ima še tako velike pomanjkljivosti, dobrodošel pripomocek, ki ga ne gre zanemarjati. Neobcutenih posnet­kov melodij prakticno ni; shranjeni valji pa naj služijo kot dokaz za cim korektnejši zapis in prepis.« (A-OSNPm 11, priloga H: 2–3.) Pogostosoraziskovalcisterenskihsnemanjporocalitudiotehnicnihtežavah,ki sojihimelimedsnemanjem.J.E.Linjovaporoca(Polívka1906:172),dasenekateri posnetkislišijoslaboinnenaravno,kersobilinarejenivmajhnisobici;polegtegase navadno pri vecji skupini pevcev ne sliši jasno vseh glasov. Tudi v porocilu ceškega odbora zanabiranjenarodnihpesmiizleta1910lahkopreberemo, danapredvajanih posnetkih »zvok ustreza realnosti, vendar se narecne posebnosti v petju izgubijo in so komaj zaznavne pri govorjenju« (Toncrová 1998: 143). Prav tako ceški delovni odbor, pa tudi sam avtor posnetkov Otokar Zich, ni bil povsem zadovoljen s prvimi posnetki s fonografom, saj so bili pevski glasovi precej osiromašeni, zvocni spekter je bil popacen in brez globine, pa tudi razmerja med glasbili niso bila prava; najbolj jasnososeslišalinamrectistiglasovi,kisobilinajbližjesnemalnemulijaku(Tyllner 2001:2).PrisnemanjuvecjihglasbenihzasedbpaniimeltežavLeoHajek,kijemed 1.svetovnovojnoprivojakihsnemalvojaškepesmi.Gledetegajecelozelopohvalil snemalniaparat,arhivskifonografdunajskegaPhonogrammarchiva(Hajek1916:4). Izšolanifizikjebilocitnotakoizurjenvpostavljanjupevskihskupininregimentovskih godbpredsnemalnimlijakom,dasepesmiceloobspremljavigodbnapihalarazloc­no slišijo in razumejo. Za kakovostne posnetke je bilo treba nekdaj izvajalce skrbno razmestiti,dasobilinaposnetkurazlicniglasoviustreznopredstavljeni.Toveljatudi prisodobnihposnetkih,ledalahkosedajzaradinapredkasnemalneopremezajamemo vecje število izvajalcev in v vecji razdalji od mikrofona kot nekdaj. Precejšnjetežavesoraziskovalcempredstavljalitežainvelikostfonografa,dodatna oprema in potrebno število praznih nosilcev. Še posebej je bilo to ocitno pri snema­nju z arhivskimi fonografi dunajskega Phonogrammarchiva, ki so bili zelo nerodni in težki; snemalna naprava iz leta 1901 je z vso potrebno opremo tehtala okoli 120 kg in je bila spravljena v vec zabojih. Zato so raziskovalci veckrat raje posegali po Edisonovih fonografih, ki so bili dosti manjši in lažji; tehtali so le nekaj kilogramov. E.M.vonHornbosteljezapotovanjapriporocalfonografetipa»Excelsior«,sajsobili majhni, lahki ter preprosti za rokovanje pri snemanju, predvajanju in transkribiranju valjev,kljubtemupaprecejsolidniincenovnougodni.Zalaboratorijskodelopasopo njegovemprimernejšivecjifonografi,npr. modelEdison»Home«,sajsorobustnejši, kakovostnejši in imajo daljši cas delovanja. (Hornbostel 1909: 226.) J. Polívka v clanku navaja (1906: 172), da je Grigorjev na svojih snemanjih leta 1901 uporabljal lahekinprirocenfonograf(tocnejepovedanografofon),kigajebilomogoceprepro­sto prenašati. Precej težav so mu na potovanju povzrocali le obcutljivi vošceni valji, za katere je bilo treba skrbeti in jih varovati pred prahom in poškodbami. Na vlaku jih je moral imeti vseskozi na oceh in paziti, da se po nerodnosti ne bi polomili, na potovanjih z vozovi brez vzmetenja pa jih je moral imeti celo ves cas v rokah, da se niso zdrobili. Pošiljanje valjev med prtljago je bilo tvegano; ko je Grigorjev skrbno zapakiranzabojcekvaljev,spravljenihvkošaro,poslalmedprtljagozželeznico,seje nekajvaljevvseenopolomilo.TudiizporociloMurkovihsnemanjihizvemo,daseje nekaj valjev, tako praznih kakor tudi posnetih, poškodovalo že na potovanju. Z današnjega zornega kota lahko poleg že omenjenih pomanjkljivosti fonograf­skegasnemanjanavedemošenekatere.Predvsemnasmotizeloozekfrekvencniobseg posnetka, ki obsega pri valjih v najboljšem primeru obmocje med 100 in 5000 Hz, pri terenskih posnetkih z manjšimi in preprostejšimi fonografi pa le nekje med 300 in 3500 Hz. Zato je posneti zvok precej okrnjen in zvensko obarvan. Pri posnetkih pesmijebesediloveckratslaborazumljivo,priinstrumentalnihposnetkihpajetežko prepoznati glasbila. Poleg tega so posnetki pogosto precej popaceni, saj so snemalni lijak in membrana ter razmeroma slab nacin in izvedba zvocnega zapisa vnesli v posnetek precej nelinearnosti. K temu pripomore tudi pogon fonografa, ki ni tekel povsemenakomernoinjezaradimehanskihprenosovpovzrociltudinizkofrekvencni ropot,kigajemogocezaznatinaposnetku.Samnacinsnemanjanidovolildinamike izvajanja, saj je bil za dober posnetek potreben precej mocan in enakomeren zvocni vir. Zaradislabe obcutljivostifonografanaposnetkih nislišatipoodmevanja oz. pro-storskegavtisa,karpovzrocipripredvajanjuprecejizoliran,prazen,patudinenaraven zvok. Še enkrat je treba izpostaviti tudi dejstvo, da se mehanski nosilci ob vsakem predvajanju trošijo; posebej je bilo to ocitno pri predvajanju na izvirnih aparaturah z akusticnim odjemniki, ki so z razmeroma veliko težo pritiskali na brazdo. Vošceni valji,kisojihuporabljalizaterenskasnemanja,sozaradimehkejšeizvedbe,kijebila potrebna za zapis zvoka, še bolj obcutljivi na abrazijo ob predvajanju kakor odliti valjiin tiskane plošce. Tehnicnenepopolnostipasovelikokratvodiletudikmetodološkimslabostimpri terenskemzapisovanju.Enatakšnihjeomejenostdolžineposnetkanavaljunadvedo štiriminute,karjepovzrocilo,dasozapisaniposnetkivelikokratposnetiokrnjeno:npr. pridaljšihpesmihsoposnetileuvodniverzialikitice,daljšainstrumentalnaizvajanja pa so prirejena tako, da ustrezajo trajanju, ki ga je mogoce posneti na en valj. Zaradi varcevanjazvalji(visokecenavaljev,majhnoštevilopraznihvaljevnapotovanju)je na enem valju pogosto posnetih vec enot, kar je še okrnilo podobo posnetka. Kadar so raziskovalci v spremni dokumentaciji zabeležili posege v izvajano gradivo in so npr. dopisali manjkajoce besedilo pesmi, je mogoce do neke mere ugotoviti izvirno izvajanje na terenu, drugace pa je posnetek precej nepopoln in lahko tudi zavajajoc dokument. Slabostprisnemanjusfonografomjepredstavljalatudiprecejslabaobcutljivost aparature. Zato so morali stati izvajalci zelo blizu lijaka in se med izvajanjem niso smelipremikati.Polegtegajebilotrebapetioz.igratiglasnoinrazlocno.Tojeverjetno pri izvajalcih povzrocilo napetost in nenaravne razmere, kar je vplivalo na izvajanje inzvocnosliko.Izvajanjanikakornibilomogoceposnetidokumentarno,vnaravnem kontekstuinvfunkciji,ampakgajebilotrebapodatiposebejzasnemanje.Vendartudi rocno zapisovanje pesmi navadno ni potekalo na dokumentaren nacin, ampak se je izvajalonaželjozapisovalcevinzatovpodobnonenaravnihrazmerahkotsnemanje. Otem prica npr. tudi porocilo iz leta 1843: »Zbiranje izvirnih dokazov je težje, kot si ljudje mislimo. Tujec, mešcan, ki misli, da mu bodo ti padli v narocje na površnem izletu v hribe, se moti. Zgolj veliko zapravljenega denarja ga ne bo pripeljalo do cilja; kajti nic ni bolj v nasprotju z naravo podeželanov kot to, da bi peli pred tujci in za denar.« (Spaun 1843po Haid 1974: 15.) Zatojeprizbiranjuljudskegagradivazelopomembnavzpostavitevsodelovanjamedza­pisovalciinizvajalci, pa naj greza rocno zapisovanje ali zvocno snemanjegradiva. PRESNETKI ZGODNJIH ZVOCNIH ZAPISOV Pri zgodnjih zvocnih zapisih, ki so danes vecinoma dostopni v obliki presnetkov, je pravtakozelopomembno,dapoznamotehnicneparametreterpostopekpredvajanjain presnemavanjaizvirneganosilcazvoka,sajtoodlocilnovplivanaslišanovsebinona posnetku.Obširnainprecejtehnicnonaravnanatemapresnemavanjazvocnihnosilcev presega namen in okvir te knjige, zato bo v tem poglavju predstavljena le bežno ter zgolj v svojihnacelnih izhodišcih. Pripredvajanjustarihnosilcevkotznanstvenihvirovželimoreproduciraticimvec zapisanih informacij v nespremenjeni obliki, pri cemer nas morajo voditi predvsem znanstveni in ne estetski kriteriji. Takšno predvajanje je zahtevno, saj zanj potrebu­jemo poleg ustrezne opreme tudi veliko znanja o tem, kako predvajati zgodovinski nosilec, da se bo reproducirana zvocna slika cim bolj približala izvajani in posneti. Poleg tega pa nosilca, ki je veckrat v zelo slabem in neobstojnem stanju, pri tem ne smemo poškodovati ali celo uniciti. Pred predvajanjemjepomembno, da najprejugotovimonekateretehnicnepara­metrepredvajanjaternastavimoinpripravimopredvajalnoaparaturovskladuzugo­tovitvami. Med osnovneparametre predvajanja sodijo predvsem: hitrost predvajanja (frekvencavrtenja)nosilca,izbirapredvajalneigleinodjemnika,ekvilizacijskakrivulja infiltriranje,pripravanosilcazapredvajanjeidr.Tiparametrilahkoodlocilnovplivajo na predvajani zvocni signal in dolocajo verodostojnost zvocnega signala kot vira za etnomuzikološko raziskavo. Z njimi neposredno vplivamo na številne dejavnike, ki dolocajo zvok in zvocni posnetek: na tempo izvajanja glasbe in hitrost govora, into-nacijo posnetka, zven posnetka, nacin podajanja izvajalca (npr. glasbenih okraskov, dramaticnost govora ...), nivo in barvo šuma idr. Nastavitve tehnicnih parametrov predvajanja nosilca pa vplivajo tudi na subjektivno zaznavo posnetega gradiva, kot je npr. razumljivost govora in besedil pesmi, obcutek »naravnega« zvena glasbil in glasov, estetsko dojemanje posnete glasbe in govoraitn. Dolocanje teh parametrov velikokrat ni preprosto, saj so prva etnomuzikološka snemanja pogosto slabo dokumentirana, še posebej s tehnicnega stališca. Zato si pri ugotavljanju razmer snemanja in tehnicnih nastavitev pomagamo tudi z drugimi viri in s poznavanjem tehnologije tistega casa. Z nepremišljeno in subjektivno izbranimi parametri predvajanja, ki smo jih dolocili na podlagi današnje glasbene estetike in okusa, bodo nastale reprodukcije in zvocni presnetki, ki so lahko precej drugacni od izvirnika.Takšnipresnetkizagotovonisodoberznanstvenivirzapreucevanjeglasbene kultureiz preteklosti. Iz znanstvenega in arhivskega stališca je zato zelo pomembno, da se presnetki mehanskih zvocnih nosilcev naredijo s cim boljšo opremo, ki je prilagojena za pred­vajanjestarihnosilcev,terdasepritemuporabicimvecznanja,izkušenjinspremnih podatkov,sajlahkoletakoustreznopredvajamoinpresnamemostarozvocnogradivo, ga primerno interpretiramo in uporabimo za znanstveno preucevanje. Pomembno je tudi, da pred presnemavanjem zberemo vso spremno dokumentacijo in morebitne dodatne vire o posnetkih, pri presnemavanju pa ne posegamo v zvocni signal ter dobrodokumentiramopostopekpresnemavanjainvsouporabljenoopremoznjenimi nastavitvami(parametripresnemavanja).Stemovrednotimopresnetekinomogocimo raziskovalcem boljše razumevanje slišanega. Skupaj z vso spremno dokumentacijo nudijotakšnipresnetkinajvecmožnostizauporabozvocnegagradivakotdobregavira pri etnomuzikoloških in drugih raziskavah sedanjim in prihodnjim raziskovalcem. SKLEPNE MISLI Slovenci smo verjetno med prvimi v Evropi dobili zvocne posnetke svoje ljudske glasbe,patudisicerimajoposnetkinašeljudskeglasbevidnomestovevropskempro­storu.Prvezvocnezapiseslovenskeljudskeglasbejenaredilmadžarskiraziskovalec BélaVikár,kije,ponekaterihpodatkihsodecželeta1898,vkrajuTišina(Csendlak) vdanašnjemPrekmurjuposnelnekajslovenskihljudskihpesmi.Tiposnetki,kisose na sreco ohranili do danes in katerih presnetke hranimo tudi v zvocnem arhivu GNI ZRC SAZU, sodijo med najstarejše evropske terenske etnomuzikološke posnetke, sajsejefonograf v Evropiza etnomuzikološkeraziskave zacel pogosteje uporabljati šele po letu1900, boljmnožicnopapoletu 1910.Najstarejši ohranjeni zvocni zapisi slovenskih ljudskih pesmi so tako verjetno starejši kot pri mnogih drugih evropskih narodihtistegacasa;najstarejšiohranjeniposnetkisonpr.priPoljakihizleta1904,pri Cehihizleta1909,priSlovakihizleta1901,priUkrajincihizleta1900(prviposnetki so bilinarejenileta1898,ase nisoohranili), priAvstrijcih izleta1902,priHrvatih iz leta 1901 itn. Po sedanjih podatkih imajo starejše posnetke ljudske glasbe le Rusi in Madžaritermordakaknjunsosednjinarod,sajsoraziskovalciizRusijeinMadžarske v Evropi prvi uporabljali fonograf v etnomuzikološke namene. Slovenskoljudskoglasbosoprvisnemalitujiraziskovalciinzbiratelji,mednjimi tudi zelo priznana in pomembna raziskovalca ljudske glasbe tistega casa Béla Vikár in Jevgenija E. Linjova. Oba sta bila med pionirji fonografiranja v etnomuzikologiji in sta se zelo zavzemala za razširitev uporabe fonografa pri terenskem zapisovanju ljudskeglasbe.Slovenskoljudskoglasbosofonografiralitudisodelavciprvihevropskih zvocniharhivov,PhonogrammarchivanaDunajuinPhonogramm-ArchivavBerlinu. Zatosenicuditi,dasoizvirnikiprvihzvocnihzapisovslovenskeljudskeglasbedanes shranjeni v starih inpriznanihzvocniharhivih indrugihcenjenih raziskovalnih usta­novah,kotsta žeomenjenazvocnaarhivanaDunajinvBerlinu,polegtegapatudiv zvocnemarhivuInštitutaruskeliteraturePuškinskidom Ruske akademijeznanostiv St. Peterburgu in v Etnografskem muzeju v Budimpešti. Posnetkinašeljudskeglasbesovkljucenitudivdvaseznamasvetovnededišcine. Tako je skupaj z ostalim zgodovinskim gradivom dunajskega Phonogrammarchiva od leta 1999 v Unescov seznam »Spomin sveta – Memory of the World« vkljucenih desetposnetkovpesmi slovenskih vojakoviz 1. svetovnevojne,iz istegaletapatudi posnetki slovenskih pesmi iz Küppers-Sonnenbergove zbirke v berlinskem Phono­gramm-Archivu. Tudi Slovenci sami smo želeli že zgodaj zvocno zapisati svojo ljudsko glasbo. PredsednikOdborazanabiranjeslovenskihnarodnihpesmiKarelŠtrekeljjevokviru projektaNarodna pesem v Avstriji odsameustanovitveodboranacrtovalsistematicna in obširna zvocna snemanja in s tem povezan nakup vsaj dveh snemalnih aparatur in vecjegaštevilavaljev. Štrekeljjevseodleta1905utemeljevalneobhodnopotrebopo uporabifonografovpredvsemprizapisovanjuvecglasnihljudskihpesmi.Vsistematic­nostiinobsegunacrtovanihzvocnihsnemanjjebil,porazpoložljivihpodatkihsodec, naprednejši od vseh drugih narodnih odborov, ki so bili vkljuceni v projekt zbiranja ljudskegapesemskegagradivavnekdanjiAvstro-Ogrski.Polegtegajesprepricanjem ofonografukotnepristranskemaparatu,kizvestozapisujeinslužikotodlicenpripo­mocekprikasnejšemunotnemuprepisu,teroshranjenihvaljih,kiostanejokotdokaz in referenca notnemu prepisu, utiral pot novi raziskovalni metodologiji. Žal se te, za tisti cas zelo napredne ideje zaradi nerazumevanja dunajskega glavnega odbora kar nekaj let niso uresnicile. Ko je naš odbor leta 1914, že po Štrekljevi smrti, koncno pridobil fonograf in je z njim uspel Juro Adlešic narediti prve posnetke, sicer bolj po nakljucju kot skrbno nacrtovano, so bili odborniki nad slišanim navdušeni in so velikopotezno nacrtovali naslednja snemanja. Izkazalo pa se je, da je bilo to snema­nje zaradi 1. svetovne vojne, ki je kmalu nastopila in koncala delovanje odbora, ena zadnjihpomembnejšihaktivnosti,vsekakorpaprvoinedinosnemanjesfonografom. Kljubtemudasejevelik del zbirke unicilinigubil, papredstavljaohranjenozvocno gradivo danes izjemen etnomuzikološki dokument ljudskega petja na Slovenskem. Tudikolicinaposnetegagradiva(najverjetneje38posnetihvaljevsposnetkiljudskih pesmi iz Bele krajine) in število ohranjenih valjev (19 ohranjenih valjev, od tega 10 celihvaljev)jeprimerljivaskolicinoposnetegainohranjenegagradivaostalihnarodov, kisovtemcasusnemalisvojoljudskoglasbovokviruprojektaNarodna pesem v Av-striji.Takosejenpr.vdunajskemPhonogrammarchivuohraniloleokoli35avstrijskih ljudskih pesmi razlicnih nemških odborov za nabiranje ljudskih pesmi, od delovanja Odbora za nabiranje ceških ljudskih pesmi na Moravskem in v Šleziji se je ohranilo okoli 75 valjev, od delovanja Odbora za nabiranje ceških ljudskih pesmi na Ceškem pa27valjev(odtega17celih)itn.,cepravsoimelitiodborifonografevsajžeodleta 1909insoz njimilahko do leta 1914izvedli vecještevilo snemanj. Znacilnost naših posnetkov iz Bele krajine je tudi, da so na valjih posnete pesmi v celoti oz. v dolžini trajanja celega valja in ne le zacetki ali prve kitice pesmi, kakor je bila to navada v drugih deželah pri takratnih snemanjih. V zgodnjem obdobju zvocnih snemanj pa niso samo tujci snemali naše ljudske glasbe, ampak so tudi slovenski raziskovalci preucevali in snemali ljudsko glasbo drugih narodov. Eden takšnih je bil Matija Murko, mednarodno priznan ucenjak in raziskovalec ljudske epike. Na svojih terenskih popotovanjih po Balkanu je od leta 1912 veliko snemal in zapustil bogato zvocno zbirko posnetkov, ki je shranjena v Phonogrammarchivu na Dunaju in v arhivu HAZU v Zagrebu. Njegove terenske zvocneposnetkespremljatapodrobnadokumentacijaosnemanjuinbogatofotografsko gradivo,kardajezvocnimzapisomšedodatnoveljavo.Obširnaobjavljenaporocilas tehsnemanjinmonografija Tragom srpsko-hrvatske narodne epike (primerjajMurko 1912,Murko1915,Murko1951idr.)lahkošedanesslužijokotvzordokumentiranjain obdelaveetnomuzikološkihterenskihraziskavzuporabozvocnihsnemanjterdodatno vrednotijo ohranjene zvocne zapise. Slovenci imamotudirazmeromavelikokomercialnihgramofonskih plošc za 78 o/minsslovensko»ljudsko«glasbo.Vecinajihjebilaposnetihvdvajsetihintridese­tih letih prejšnjega stoletja med našimi izseljenci v SeverniAmeriki, mnogo od njih pa je bilo kasneje ponatisnjenih vAngliji in so se prodajale predvsem na domacem tržišcu.Nekajposnetkovslovenskihizvajalcevljudskeglasbejebilonarejenihtudiv Evropi, npr. na Dunaju, v Zagrebu in drugod. Ceprav se število naših izseljencev ne moremeritisštevilomizseljencevnekaterihdrugihevropskihnarodovvAmeriki(npr. Italijanov,Poljakovidr.)injezatotudištevilonašihposnetkovtemuprimernomanjše, pa je slovenskih posnetkov in izvajalcev kljub temu precej.Tako naj bi po nekaterih podatkih med letoma 1917 in 1940 v ZDAokoli 45 razlicnih izvajalcev posnelo nad 600enotslovenske»ljudske«glasbe.Vecinomagrepritemzapriredbeljudskihpesmi inizvedbeinstrumentalnihvižvljudskemduhu,kijihizvajajoznanigledališkiigralci, nadarjeni posamezniki in skupine, nekaj pa je tudi ljudskih plesnih viž, zaigranih na diatonicnoinkromaticnoharmonikoalivmanjšihinstrumentalnihzasedbah.Zanimivo etnomuzikološko in etnokoreološko gradivo predstavljajo predvsem plesne viže, saj sotonajstarejšizvocnizapisinašeinstrumentalneljudskeglasbe.Najstarejšiterenski zapisislovenskeljudskeinstrumentalneglasbesonastalinamrecšeleokoli30letka­sneje, po letu 1955. Poleg tega pri vecini teh posnetkov ne gre za umetelne priredbe ljudske glasbe, ampak so plesne vižepredstavljene vprecej izvirniobliki. Vecinoprvihzvocnihzapisovslovenskeljudskeglasbejestrokovnajavnostslabo poznalaalipadolgosplohnivedelazanje.Takolahkovpredgovorukprviknjigiserije Slovenske ljudske pesmi v poglavju Pogled v zgodovino zbiranja preberemo: »Iz deželice pod Gorjanci imamo menda tudi najstarejše zvocne zapise naših ljudskih pesmi: posnel jih je že pred prvo svetovno vojno J. Adlešic na fonograf; vošceni valji, ki so zdaj v GNI, so žal že cisto sprhneli. Pac pa se je ohranilo okoli sto slovenskih pesmi, ki jih je septembra 1913 ujela na fonograf ruska folkloristka J. E. Lineva /…/. Vzorce smo dobili v Ljubljano že pred casom« (Kumer et al. 1970:VIII–IX). Druge zvocne zbirke iz zgodnjega obdobja terenskih snemanj v besedilu niso omenjene, zato lahko sklepamo, da jih slovenski raziskovalci takrat niso poznali. Cepravsonpr. claniOSNPdobrovedelizaposnetkevojakoviz1.svetovnevojne,ki so jih naredili v Phonogrammarchivu na Dunaju in je Murko že leta 1929 v svojem clankupodrobnonavedelnasloveinarhivskosignaturovsehposnetihpesmi,sejenanje »pozabilo«takomedSlovencikakortudivdunajskemPhonogrammarchivu.Zanjesmo izvedelišeleleta2000,obobjavicelotnegazvocnegagradivaiztegaobdobja,inprišli donjihovihpresnetkov.PodobnojebilotudizzbirkoposnetkovJuraAdlešicaizBele krajine.Posnetivošcenivaljisobilisicervescasvlastislovenskihustanov,vendarse znjiminisoveliko ukvarjaliinse onjih niti nivelikovedelo.To potrjujetudiJulijan Strajnar(1989:3),kopravi,daotejzvocnizbirki,»hvalevrednem in pomembnem delu za glasbeno narodopisje in tudi za slovensko kulturo sploh, širša javnost sploh ni bila seznanjena«. Onajstarejšihslovenskihzvocnihzapisih,posnetkihBélaVikárja,sepri nas ni vedelo vse do leta 1995, ko smo bili prvic opozorjeni na nekatere v letu 1978 objavljenepesmiiztezbirke(primerjajVujicic1978)insmonatopresnetkeleta1996 na GNI tudi pridobili. Za najmlajše slovenske posnetke na vošcenih valjih, pesmi v Küppers-Sonnenbergovi zbirkiberlinskega Phonogramm-Archiva,smo izvedelišele leta 2005 in naslednje leto presnetke tudi pridobili za arhiv GNI. Posnetkov ljudske glasbenakomercialnihizdajahstarihgramofonskihplošczetnomuzikološkegavidika doslejšeninihceraziskovalalisezanjeposebejzanimal;prvepresnetketehplošcin nekaj izvirnikov pa imamo varhivu GNI šele od leta 1996. Zato se ni cuditi, da je bil tudi dostop do zvocnega gradiva teh zbirk zelo ome­jen. Med najstarejšepresnetke vošcenihvaljevs slovenskimljudskim gradivomsodi šestpesmi,kijihjeleta1913posnelaLinjovanaBledu.Tepresnetkesmodobilileta 1956 kot vzorec in uvod v obširnejše sodelovanje ISN in GNI s Puškinskim domom vSt.Peterburgu;sodelovanjesežalniizpeljalointakosotipresnetkiševednoedini, ki jih imamo iz njene zbirke posnetkov slovenskih pesmi. Vsi ostali presnetki starih zvocnih zapisov slovenske ljudske glasbe so precej mlajši, npr. prvi presnetki valjev Jura Adlešica so iz leta 1988, ostali pa šele s konca prejšnjega ali zacetka tega sto­letja. Presnetkov valjev Matije Murka, ki so obstajali od leta 1967 v IEF v Zagrebu, nismo nikoli imeli, ceprav so jih posamezni slovenski raziskovalci poznali.Verjetno zato, ker to gradivo ne vsebuje slovenskih pesmi, ceprav ga je posnel raziskovalec slovenskegarodu. Z izjemo posnetkov JuraAdlešica Slovenci nimamo dostopa do starih zvocnih posnetkovsvojeljudskeglasbenaizvirnihnosilcih,ampakledonjihovihpresnetkov. S tem je povezanih kar nekaj pomanjkljivosti, ki spremljajo presnetke. Najprej je treba omeniti spremno dokumentacijo k izvirnim posnetkom, ki k vecini presnetkov ni priložena. Zato so raziskovalcem, ki preucujejo presnetke, pogosto slabo znane tehnicne,metodološkeinzgodovinske okolišcine nastankaizvirnihposnetkov; slabo znani ali neznani so tudi podatki o izvajalcih in repertoarju ter drugi etnološki in dokumentarni podatki, kar osiromaši zvocni zapis kot znanstveni vir, saj ga je težko primerno umestiti med ostalo gradivo in ga ovrednotiti.Treba se je tudi zavedati, da senapresnetkih,šeposebejnapresnetkihstarihzvocnihnosilcev,neodražaleizvirni zvocni zapis, ampak tudi ves metodološki in tehnicni postopek presnemavanja, torej vsa uporabljena oprema, njeno stanje in nastavitve ter morebitno »popravljanje«, urejanjeindrugoposeganjevzvocnizapis.Kersepripresnemavanjupravilomaslabo dokumentirajometodološkiintehnicnipodatkipresnemavanja,pripresnetkupogosto nevemo,kakozvestakopijaizvirnikaso.Predvsemstarejšapresnemavanjaimajozelo pomanjkljivo spremno dokumentacijo. Za starejše presnetke je tudi znacilno, da so zaradi razlicnih tehnicnih in me-todoloških vzrokov praviloma slabše tehnicne kakovosti in ne odražajo primerno zvocnega zapisa na izvirniku. To lahko mocno vpliva na zaznavanje, interpretacijo in uporabo posnetega gradiva. Kot primer lahko navedemo posnetke Matije Murka, katerihpresnetkehranijovIEFvZagrebu.Tipresnetkisobilileta1967narejeniaku­sticno (predvajani na starem fonografu in z mikrofonom presneti na magnetofonski trak). Nacin presnemavanja je za tisti cas povsem razumljiv, saj je bilo takrat težko najtidelujocfonografzapredvajanjevaljevinsesevedanisomogliposebejposvecati optimalnemupredvajanju,kotjetomogocedanesssodobnimielektronskimipredva­jalniki. Žal so bili presnetki zato veliko razocaranje, saj je bilo »dragoceno gradivo /.../, ki so si ga jugoslovanski folkloristi tako želeli in komaj smeli upati, da ga bodo nekoc dobili« (Boškovic-Stulli1966:285)zaraditehnicnoslabekakovostineuporabno. Akademik Bezic se spominja (Bezic 2004a u. v.), da so bili nad slišanim »globoko razocarani«terdasoponjegovemnpr.posnetkiJuraAdlešica,kijihjekasnejeveckrat slišal,»pravibiserikakovosti«vprimerjavizMurkovimiposnetki.Obveljalojecelo prepricanje,dasoMurkoviposnetkitehnicnotakoslabi,dasoprakticnoneuporabni. Zato tega gradiva ni nihce obdeloval in skoraj nihce vec poslušal; tudi po letu 2002 ne, ko so bili ti presnetki digitalizirani. Sodobni presnetki vzorcev Murkovih valjev, narejenileta2005,papricajo,danekaterinjegoviposnetkipokakovostinezaostajajo odpovprecnihterenskihposnetkovtistegacasa.TorejjezazeloslabvtisoMurkovih posnetkihvvelikimerikrivpostopekpresnemavanjainslabipresnetki,kinisonudili vsegatistega,karjebiloposnetonaizvirniku.Zaraditehnicnihslabostijetakocelotno posneto gradivo ostalo nezanimivo in so se ga izogibale tudi mlajše generacije razi­skovalcev. Nihce tudi ni pomislil, da bi morda z novim, sodobnim presnemavanjem lahko iz izvirnikov dobili boljšo kakovost zvoka in s tem vec koristnih informacij. Presnetke so brez kriticne presoje imeli za enake izvirniku in vse slabosti presnetka pripisovali tudi izvirnemu posnetku. Naomenjeniprimersenavezujetudidejstvo,daraziskovalcivetnomuzikologiji pogostopremalopoznajozgodovinske,metodološkeintehnicneomejitve,kisovplivali naprveterenskezvocnezapisevnarodopisju.Zatoimajozvocneposnetkezazanesljiv znanstvenivir,cepravsamiposebitoniso,nitiprisodobnihzvocnihposnetkih(veco temglejKunej2000).Starizvocnizapisi,nakatereodlocilnovplivajonekaterimeto­dološkiintehnicnidejavnikisnemanjainkasnejšegapredvajanja,sostemiparametri opredeljeni, kar moramo upoštevati pri poslušanju izvirnega nosilca ali presnetka. Spremni podatki o izvajalcih, nacinu izvajanja, okolišcinah snemanja, uporabljeni tehnologiji, zgodovinskih okolišcinah idr. lahko veliko pripomorejo k ustrezni inter-pretacijiposnetegagradiva,dolocanjunekaterihtehnicnihparametrovpripredvajanju inpresnemavanjustarihnosilcevterstempriovrednotenjuposnetkovkotznanstvenih virov. Kot primer bom navedel presnetke vošcenih valjev JuraAdlešica. PrvopresnemavanjevošcenihvaljevJuraAdlešicajepotekalonaDunajuleta1988. Etnomuzikološki del presnemavanja je vodil Julijan Strajnar, izkušen raziskovalec in poznavalec slovenske ljudske glasbe, tehnicni del pa dipl. inž. Franz Lechleitner, takratni vodja tehnicnega oddelka v Phonogrammarchivu, uveljavljeni strokovnjak za predvajanje mehanskih zvocnih nosilcev in izdelovalec elektronskih fonografov. Strajnar je imel takrat prvic možnost videti reprodukcijo valjev, zato se seveda na presnemavanje ni mogel in znal vnaprej dobro pripraviti ter ni priskrbel morebitnih spremnih podatkov o posnetkih, ki bi pripomogli k dolocanju tehnicnih parametrov reprodukcije.Sampravi(Strajnar2006u.v.),dajetehnicnoplatpresnemavanjapov­sem prepustil sodelavcem Phonogrammarchiva, saj sam ni poznal tehnologije starih zvocnih nosilcev. To zaupanje so v Phonogrammarchivu upravicili, saj so v skladu s takratnotehnologijoinarhivskopraksoustreznopredvajaliinpresnelivošcenevaljeter dokumentiralipostopekpresnemavanjainuporabljenoopremo,karlahkougotovimo tudiobprimerjaviponovnihpresnetkovistihvaljevleta2005.Medstarimiinnovimi presnetkisicerobstajajonekatererazlikevtehnicnikakovosti,kisonastalepredvsem zaradinapredkatehnologijeinizpopolnjenihsodobnihpredvajalnikov,bistvenarazlika medpresnetkipajevdrugacnihitrostpredvajanjavaljev.Zaradipomanjkanjapodatkov o izvajalcih ter okolišcinah nastanka posnetkov, njihovi usodi in dotedanji obdelavi, so leta 1988 dolocili frekvenco vrtenja valjev le po obcutku in na podlagi slišanega. Ceprav sta presnemavanje vodila izkušen poznavalec slovenskega ljudskega petja in uveljavljenstrokovnjakzapredvajanjemehanskihzvocnihnosilcev,sejeizkazalo,da jebilafrekvencavrtenjavaljevnajverjetnejedolocenanapacno,sajnovejšipresnetkiiz leta2005,kisonarejenizdrugacnofrekvencovrtenja,boljustrezajozbranimspremnim podatkomoposnetkih.Vecinotehpodatkovjezbralželeta1989JulijanStrajnar,koje pripravljalpresneto zvocno gradivo za objavo; med drugimje spomocjo sodelavcev našelpodrobnejšepodatkeoizvajalcih,raziskalosnovneokolišcinenastankaposnet­kovinobjavilohranjeneŠtritofovetranskripcijetehposnetkov.Zanimivoje,dazbrani metapodatkinepotrjujejotistega,karlahkoslišimonapresnetkihvaljev(npr.spolain starostipevcev,intonacijevŠtritofovihtranskripcijahidr.),vendarteganihceniopazil insoostalipresnetkiizleta1988donedavnega»zanesljiv«znanstvenivirraziskoval­cem.Šeleobpresnemavanjuleta2005,kosmonapodlagištudijaspremnihpodatkov in tehnicno-akusticne analize presnetkov dolocili drugacno hitrost vrtenja valjev, so se ti posnetki na valjihpokazalipovsemv noviluciinso postalizaetnomuzikološke raziskovalce povsem drugacen znanstvenivir. S poznavanjem spremnih podatkov lahko veliko pripomoremo k ustreznemu predvajanjumehanskihnosilcevinstemdolocimotudipresnetekposnetegagradiva. Zato spremni podatki neposredno vplivajo na slišano in na interpretacijo zvocnega zapisa.Pravtakopanazaznavanjevsebineposnetka,njenointerpretacijoinpredstavo oizvajalcihvplivanaševédenjeoposnetku,izvajalcihinposnetivsebiniterpoznavanje zgodovinsko-tehnicnih razmer v casu snemanja in presnemavanja. Naš sluh namrec nineodvisnoinnepristranskocutilo,ampakjepovezanzdrugimizaznavanjiinvéde­njem,znjimisodelujeinsedopolnjuje.Inpredvsempredstavitevspremnihpodatkov inosvetlitevrazmer,vkaterihsonastaliinseohraniliprviposnetkislovenskeljudske glasbe, je namen pricujoce knjige. The Phonograph Has Arrived! The First Sound Recordings of Slovenian Folk Music SUMMARY THE FIRST RECORDING DEVICES Thefirstattemptstorecordsoundgobackto1857,whentheFrenchprinterÉdouard-Léon Scott de Martinville built a device that he named the phonautograph. This machine transcribed a visual analogue of sound waves but did not enable playback of the transcription. In 1877 Thomas Alva Edison (1847–1931) constructed a device superficially resemblingthephonautograph,whichhenamedthephonograph.Soundwavescaused amembranewithastylusattachedtoittovibrate.Thisthentracedanimpressioninto a grooved tinfoil-covered cylinder in the form of bumps and recesses (i.e., a “hill-and-dale” or vertical cut). Playback took place in the opposite manner; the rounded tip of a needle fixed to a membrane was slid along the hill-and-dale impression in the tinfoil and caused the membrane to vibrate, changing this vibration into sound waves.Atthe beginningofDecember1877 Edisonsucceededin recording thelyrics of the children’s song “Mary Had a Little Lamb,” which he shouted into the device and then also played back. The device became a media sensation and earned Edison the nickname “TheWizard of Menlo Park.” AlexanderGrahamBell,theinventorofthetelephone,wasextremelyenthusiastic about the invention of the cylinder phonograph. He founded the Volta Laboratory in Washington,whereheandhisassociatesstarteddevelopingadevicecalledthegrapho­phone. This device was very similar to the cylinder phonograph but featured certain improvements.In1885and1886Bellandhisassociatesprotectedtheirimprovements withapatentinCanadaandtheUnitedStates,andin1887theybeganworkingtoward producingand selling the devices. In1888Edisonagainturnedhisattentiontoimprovingthecylinderphonograph and,afteralegendary72hoursofnonstopwork,hecompletedhis“perfected”cylinder phonograph.Theimprovedcylinderphonographhadanelectricmotor,removablere-corder/reproducer,andaspecialdeviceto“shave”(i.e.,erase)thecylinders;itrecorded soundon solid waxcylinders, composed ofbeeswax,stearic acid, andceresin. Thecylinderphonographandthegraphophonewereinitiallyprimarilymarketed asdictationmachines,intendedtoreplacestenographicnotationinprofessionalwork; however,thisdidnotprovetobeverysuccessful.Anewuseforthembegandeveloping in1889,whenacylinderphonographwassetupforadvertisingpurposes,outfittedwith fourstethoscope-liketubesthatallowedpeopletolistentomusicfromacylinder.This coin-operated device was not only the forerunner of the famous jukebox, but also a greatcommercialsuccessbecauseitwaspurchasedbyownersofrestaurants,taverns, amusement parks, casinos, and so on. Demand for these devices also automatically increaseddemand for prerecorded cylinders to play onthem. Cylinder phonographs and sound carriers underwent many important changes and improvements during their history. The advantages of the spring drive became apparent,andbytheendof1896allcylinderphonographsanddiscphonographsonthe markethadspringdrives.Themostimprovementstookplaceintheproductionofwax cylinders.Around1888,cylinderformandsizewerestandardized;themostcommon cylinderdiameterwasjustover2inches(about5cm),andtheywere4inches(about 10 cm) long. In 1901 Edison and the Columbia company unveiled a new method for duplicatingcylindersusingcastingsfrommetalmastercopies.Thecastingsweremade from relatively hard celluloid thermoplastics, which improved the durability of the cylinder and increased the number of times it could be played. In the late 1890s the mostcommoncylinderspeedwas120to125revolutionsperminute,andin1902this wasstandardizedat160revolutionsperminute.Musicalrecordingsoncylinderswere usuallyjustovertwominuteslong.Thelengthoftherecordingalsodirectlydepended onhowdenselythetranscriptionwasmadeonthecylinder,especiallyonthespacing betweenthegrooves.Initiallythecylinderswereengravedatadensityof100grooves perinch(about39groovespercmor3.9permm).In1908Edisonunveiledacylinder recordingthatwastwiceascompact,withadensityof200groovesperinch(nearly79 grooves per cm or 7.9 per mm).This extended the playing time of the cylinder from two to approximately four minutes. Thegoldenageofwaxcylinderrecordingsandcylinderphonographreproductions wasrelativelybrief,andthentheleadingrolewastakenoverbythediscphonograph. In 1913 Edison, who for a long time wanted nothing to do with phonograph discs, started producing a disc called the “Diamond-disc” and special players for them. Nonetheless, he continued to produce cylinders for phonograph owners up to 1929, when his companyceased operating. The first disc phonograph was produced and patented around 1888 by Emile Berliner(1851–1929),aGermanemigranttotheUnitedStates,whonamedhisinven­tion the gramophone. In developing the disc phonograph he decided to tackle sound recording differently and completely avoided the patents by Edison and by Bell and Tainter. He based his device on the phonautograph; unlike Edison, he decided that the cylinder had no future, and chose the disc as a recording medium. He also chose Scott’s lateral sound recording in a groove, which was different from the vertical re-cordingsforEdison’scylinderphonographs.Thesearethetwokeycharacteristicsthat distinguishthediscphonographfromEdison’s cylinderphonographandlaterhelped the disc phonograph win out over the cylinder phonograph. Berliner especially wished to perfect the technology for mass-producing copies ofdiscs.In1893heregisteredapatentforproducingzincdiscsandcoppernegatives fromthem,fromwhichitwaspossibletopressdiscsmadefromhardrubberandcel­luloid.Thepresseddiscsweresignificantlyharderthanthewaxcylindersofthetime and therefore more durable. The harder material combined with the lower cutting resistanceofthemorestronglymodulatedgrooveresultedinsomewhatlouderrepro­duction of the recording than with cylinders. Disc phonographs were much simpler than cylinder phonographs and could thus be sold for a lower price; in addition,pro­ducingdiscswasmuchcheaperthanproducingcylinders.Berlinerlatersoldlicenses formass-producingdiscstomanycompaniesthatproducedthemcommercially.This marked the beginning of mass production of discs and their final triumph over the wax cylinder industry. THE BEGINNINGS OF SOUND RECORDING IN ETHNOMUSICOLOGY AccordingtoIrynaDovgalyuk(2000:143),phonographtechnologyusedinethnomu­sicology research can be divided into three chronological phases. The first phase is representedby“testrecording,”thegoalofwhichwasespeciallytotestanddemonstrate the technical capabilities of the phonograph for studying and recording folk music. Thesecondphaseencompasses“thematicrecording”fromfieldexpeditions,inwhich thephonographwasusedtorecordmusicaleventsthatcouldnotbedirectlyrecorded in written transcription when performed in the field. Such recording was especially characteristicatthecloseofthe19thcenturyandthefirstdecadeofthe20thcentury; representativesofthiskindofrecordingincludetheRussianresearcherEugeniaLineva, who studied and recorded primarily Russian part-singing. The third and last phase of phonograph use represents “systematic recording” in ethnomusicology, in which researchers in a particular geographical area thoroughly investigated and recorded various forms of folk music. This includes recordings by many researchers in the 1920sand1930sthatusedaudiodocumentationintheirwork.Thesephasesareonly aroughdivisionofvariousperiodsandmannersofusingthephonograph.Ofcourse,it isimpossibletosimplyclassifyeachoftheresearchersthatusedphonographsintheir documentation into one of these periods because they used phonographs in various ways and for various purposes due to anumber ofcircumstances. THE FIRSTATTEMPTS AT FIELD RECORDING the beginning in the united states ThefirstsoundrecordingsoffolkmusicwerecreatedintheUnitedStatesin1890, whenexperimentalphonographrecordingsweremadeduringstudiesofNativeAmeri­canculture.Atthattimethephonographrepresentedacompletelynewtechnologythat had just appeared on the market. Today it is generally acknowledged and cited that thefirstethnomusicologyphonographrecordingsweremadebyJesseWalterFewkes (1850–1930), who recorded the singing and speech of the Passamaquoddy tribe. In 1890FewkesmadepreparationstojointheHemenwayexpeditiontotheHopiandZuni tribesinthesouthwestUnitedStates,wherehewantedtousethephonograph.Because ofreservationsabouttheutilityofthephonographinethnographicfieldwork,hefirst wantedtotestthephonographnearBoston,wherehewaslivingatthetime.From15 to17March1890inCalais,MaineherecordedNoelJosephsandPeterSelmore,who sangsomesongsandrecitedsomestoriesandlinguisticfeaturesofthePassamaquoddy tribe.Theresultofthistestrecordingwasacollectionofapproximatelythirtycylinders that arestill preserved today withrelatively good quality. Fewkeswasverysatisfiedwiththeutilityofthephonographforethnomusicology purposes and immediately published an enthusiastic report in three journals, thereby quicklynotifyingtheprofessionalcommunityoftheutilityofthenewtechnology.With greatexpectation,heannouncedtheimminentuseofthephonographin“proper”field conditionsamongtheZuni.However,Fewkesnotonlyparticipatedintheexpedition totheZunis,butthroughaseriesofcircumstancesbecameitsleaderandmadealarge number of sound recordings. In 1890 and 1891 he announced his success with the phonograph in a profusion of enthusiastic articles. The cylinders with these record­ings are still preserved today, and the reports and articles about this groundbreaking recording work,often filled with self-adulation, are also well known. However, it is very likely that Fewkes was not the first to use the phonograph to record Native American cultures. Some reports indicate that he was preceded in thisbyhisrivalFrankHamiltonCushing(1857–1900).Iftheinformationisaccurate, Cushing made ethnographic sound recordings at least a year earlier, before Fewkes startedtestingthephonograph.Unfortunately,theserecordingshavenotbeenpreserved. Thus the recordings from 1890 are the first sound recordings in which the use of a phonographic forethnographic work is also documented and published. The first studies to investigate the utility of the phonograph exclusively for eth­nomusicology purposes were conducted by the philologist Benjamin Ives Gilman. Gilman was entrusted with analyzing the recordings that Fewkes had made among the Zuni. Gilman was primarily interested in the technical reliability of phonograph recordings and their applicability for comparative musicology. In 1891 he made a detailed description of his technique for transcribing cylinders. He was enthusiastic about the recordings and the precision of the phonograph, and he also advocated the useofthisresearchmethodinthefuture.Gilman’sworkwaswellknowntoErichM. von Hornbostel, who therefore designated him as the first scholar to use the phono­graphinthescientificstudyofmusic.Usingthephonographinethnographicworkwas discussed extensively inAmerican professional circles, and between 1890 and 1935 the phonograph was intensively used in fieldwork by nearly all professional folklore specialists in the United States. the first recordings in europe Basedontheinformationcurrentlyavailable,thefirstuseofthephonographtorecord folkmusicinEuropeoccurredinRussia.RecordingsweremadebyYuliiIvanovichBlok (1858–1934), who was the first to bring a phonograph to Russia and make numerous recordingswithit.HerecordedthevoicesofTolstoyandTchaikovsky,performancesby leadingRussiansingersandinstrumentalists,variousfolksingers,andmanyothers. Blok headed a company that introduced technical innovations to Russia. He was an enthusiasticamateur musicianand arather goodviolinist, an acquaintance of Tchaikovsky and many other Russian composers, writers, and artists. His acquaint-ancewithTchaikovskyinparticularwas connected withthe introductionof Edison’s phonograph to Russia.Tchaikovsky’s archive preserves a copy of a letter from Blok that reveals the beginnings of sound recording in Russia. In a letter dated 4 October 1889, Blok wrote news of the phonograph to Tchaikovsky: “I have a secret to share with you! Two months ago I was with Edison in his laboratory. He personally gave meaphonographtodemonstratebeforethetsarandamongmusiciansandscholars.” (Vajdman [no date]: 1) Tchaikovsky met with Blok and was very impressed with the phonograph that he was shown because he wrote in a letter: “The phonograph is without doubt the most surprising, most beautiful, and most interesting discovery amongallthathavegracedthe19thcentury.AllhonorstothegreatinventorEdison” (Vajdman [no date]: 1). UnfortunatelythereisnotmuchinformationaboutBlok’sfirstrecordingsoffolk music, although quite a lot is known about the Moscow concert where these record-ingsweremade.TheethnographydepartmentandtheEthnomusicologyCommitteeof theSocietyofFriendsofNaturalScience,Anthropology,andEthnographyorganized “ethnographic concerts” in Moscow between 1893 an 1906. These were intended to “popularizethemotifsofRussianandotherethnic”folkmusic.Inthewinterof1894 therenownedballadsingerIvanTrofimovichRyabininperformedatanethnographic concert, at which Blok made sound recordings of Russian traditional epics known as bylinas.Aphotograph of this recording activity was also published in 1895 in the journal Etnograficheskoe obozrenie. In Bohemia, Leoš Janácek (1854–1928) planned to use the phonograph in field research on folk music as early as 1892. While the great 1895 Czecho-Slavic Ethno­graphic Exhibition in Prague was being prepared, Janácek used money contributed by the regional ministries to order a phonograph. In a letter probably written around the middleof1893,JanácekreportedtotheprominentethnographerLucieBakešováthathe hadpurchasedaphonographanditwasalreadyonitswayfromBerlin.Itisnotknown whetherJanácekactuallyreceivedthephonographandmaderecordingswithitbecause no resulting recordings have been preserved, nor has any information about possible recodingactivity.Ifrecordinghadactuallybeencarriedoutaround1893,thiswouldhave beentheoldestuseofthephonographforethnomusicologyresearchinEurope. Thesignificanceofphonographrecordingsforethnomusicologyresearchwasalso quicklyrecognizedinHungary,andscholarsbeganwritingaboutthisnewmethod.As earlyas1891theHungarianEthnographicSocietyreportedonthesuccessfulrecord­ing of the Passemaquoddy tribe that Fewkes had carried out in the United States the previousyear.Theythemselvesalsowishedtotestthisnewtranscriptionmethod,and in 1896, after many years of requests, the Hungarian Ethnographic Society received money to purchase a phonograph. Béla Vikár (1859–1945) started using it to make recordings,andby1900hehadrecordedapproximately500cylindersinvariousparts of Hungary. Although his recordings belong to the early phase of ethnomusicology fieldrecording,Vikármadenotonlyexperimentalandindividualrecordings,butalso usedthe phonograph to document folk music rather systematically. THE BEGINNINGS OF THEMATIC AND SYSTEMATIC RECORDING AND THE ESTABLISHMENT OF SOUND ARCHIVES IN EUROPE eugenia lineva’s recordings Great credit for early recordings of Slovenian folk music goes to the Russian researcher Eugenia Lineva (1854–1919). She made extensive use of the phonograph inherresearchandcollectionactivities,andusedittoarriveatimportantconclusions inthestudyofRussianpart-singing.SomeconsiderherthegreatestRussianfolklore specialist of the late 19th and early 20th centuries. Her scholarly publications and successwiththe phonographwere known tomany othersstudyingfolk musicat that time, including the Slovenian scholarsKarel Štrekelj and Matija Murko. LinevafirststartedusingthephonographexperimentallyintheUnitedStates,to whichsheandherhusbandAleksandertraveledin1892.Shewasprobablyintroduced tothedevicebyHenryE.Krehbiel,whowasamusiccriticwiththeNew York Tribune. Heauthoredseveralbooksaboutmusicandwasoneoftheearlypromotersofscholarly research on folk music. Similar to Lineva, Krehbiel also advocated the most precise possible transcription of folk-song lyrics and melodies. It is possible that Krehbiel made phonograph recordings of some songs performed by Lineva’sAmerican choir. In 1896 Lineva and her husband returned to Moscow, where Aleksander, who was an engineer, was to build the first streetcar line. Eugenia and Aleksander were invitedintotheEthnographyDepartmentattheSocietyofFriendsofNaturalScience, Anthropology, and Ethnography – Eugenia as a musician, and her husband as an en­gineer that was familiar withthe latest devices for recording sound. Linevamade her first field recording with anEdison phonograph inthe summer of 1897, when she departed to record folk songs in central Russia. Lineva’s lectures aboutherfirstfieldstudies,illustratedwithplaybacksofherfieldrecordings,received a broadresponseinthe Russian press. Lineva’sinitialtravelsalsopromotedfurtherworkinstudyingfolkmusic.In1903 Lineva set off to do research in Ukraine, and in 1910, on an order from the Russian Geographical Society, she departed to the Caucasus to record the songs of Russian sect members. In 1913 “at her own initiative she set off for Galicia, Czechoslovakia [sic.], and adjacent Slavic lands” (Kann-Novikova 1952: 138). Lineva’s last ethno­graphicjourneywastotheprovinceofKalugainthesummerof1914,justbeforethe outbreak of the FirstWorldWar. No information has been preserved on what Lineva transcribedandrecorded there. Dueto the difficult conditions duringthe FirstWorld War,Linevaprimarilydedicatedherselftostudying,popularizing,andpresentingfolk musicasacontinuationofhercareeratMoscow’sconservatoryforfolkmusic,where she had taught since 1906. Lineva’s research took her across central Russia and the province of Novgorod (1897–1901), Ukraine (1903), and the Caucasus (1910), and in 1913 she also made recordingsinthecrownlandsofAustria-Hungary.Altogethersheisbelievedtohave recorded540songsfromRussia,120fromUkraine,and120fromSloveniaandCroatia, ora total of 780songs. sound field recording in ukraine Although the study and recording of Ukrainian folk music did not have a direct influence on sound recording in Slovenia, certain Slovenian researchers were well acquainted with Ukrainian achievements using the phonograph to study folk music. The Ukrainians were among the first Slavic people to make use of the phonograph, andtheywereespeciallyearlyinstartingsystematicrecordingoftheirownfolkmusic, transcribing recordings, and publishing material. ThefirstrecordingsofUkrainianfolkmusicwerecreatedbyValentinMoshkovin 1898.HerecordedsomefolkChristmassongsatChristmastime;unfortunately,these recordings have not been preserved. Starting in 1900, Osyp Rozdol's'kyy systemati­callymadephonographrecordingsoffolkmusic;by1940hehadrecordedmorethan onethousandcylinders.In1980FilaretKolessaledanimportantfieldstudysupported by theprominent Ukrainian poetLesya Ukrainka.The basicgoal ofthe study was to recordUkrainianfolkballadscalleddumas.Thetranscriptionoftheserecordingswas publishedintwovolumesin1910and1913,andthecylindersarecurrentlypreserved intheKolessafamilyarchive.Intheearly1920s,KlymentKvitkaorganizedtheEth­nomusicology Department at theAll-UkrainianAcademy of Sciences and began the systematic transcription of folk music. Rozdol's'kyy’s work with the phonograph was groundbreaking in numerous re­spectsbecausehisresearchandcollectingactivitycontainsmanynewfeatures.During thepreparationofthecollectionhewasthefirsttousethe“divisionoflabor”method, wherebyRozdol's'kyyprimarilyfocusedonfieldresearchandcollection,andStanislav Lyudkevych on transcribing and processing the material. Rozdol's'kyy used “field sampling” methodology, which was later extensively used in ethnomusicology field researchthroughouttheworld.Rozdol's'kyywasalsothefirsttousesoundrecordings fordocumentationbecauseherecordedmuchadditionalinformationaboutthematerial on the cylinder itself. The cylinders generally start with a recorded a1 concert pitch, whichgreatlyaidedlaterplaybackofthecylindersandthetranscriber’swork,andthe cylindersendedwiththeperformerspresentingthemselves.Therecordingswerealso quitewelldocumentedonthecylinderboxes,generallyincludingthefollowinginfor­mation:thecylindernumber,itscontent,thenumberofrecordedunitsonthecylinder, andtheplaceandtimeofrecording.OftenRozdol's'kyyalsoaddedacommentonthe technical quality of the recording; for example,very poor, useless, etc. The Vienna Phonogrammarchiv Thefirstscholarlysoundarchivein theworldwas establishedin1899 aspartof theAustrianAcademy of Sciences inVienna.Thebasic purpose ofcreating itwas to usesound-recordingtechnologyforresearchpurposesbecauseitwasrecognizedthat this new documentation method using sound recordings offered many advantages. Activitiesatthearchivewerefirst of all oriented especially towardfindingrecording technologies that would ensure long-term preservation of the sound recordings. A specialtypeofphonographknownasthearchivephonograph(Germ. Archiv-Phono-graph)was developed.Thiswas a hybrid oftheEdison cylinderphonographandthe discphonograph;itmadeavariable-depthgrooveinawaxdisc,andaspecialprocess usingametalmatrixallowedmanycopiestobeproduced.Thisensuredthatthesound mediumcouldbeplayedbackmanytimeswithoutlossofqualityoftheoriginalrecord­ing and that it could be preserved long-term. The archive’s activities had a decisive impactonsoundrecordingelsewhereinEuropebecausemanyresearchersfromother placeswereeducatedinVienna.AlthoughthissoundarchiveinVienna,knownasthe Phonogrammarchiv,wasnotspecificallydedicatedtorecordingfolkmusic,butrather focused on linguistic audio research, recordings of folk music were also brought to thearchivesbyresearchersfrommanyfieldexpeditions.Similartothesoundarchive in Berlin, known as the Phonogramm-Archiv, these recordings were primarily from non-European“exotic”cultures.TheViennaPhonogrammarchiv workedcloselywith theSlovenianMatijaMurko,whousedthearchive’sequipmentandguidelinesin1912 and1913tomakehisfirstrecordingsofepicsongsinBosnia,Croatia,andotherareas oftheBalkansandwrotetworeportsabouthisexperienceswiththephonograph.The Vienna Phonogrammarchiv also preserves some early recordings of Slovenian folk songs sung in multiple parts during theFirstWorldWar. One characteristic of the Vienna Phonogrammarchiv is the quality documenta­tion accompanying the recordings. From the very beginning there was an awareness of the importance of this archiving task, so those that made the recordings supplied the archive not only with sound recordings, but also information on the performers and the material recorded, the circumstances of the recording, and additional techni­calinformation.The researchers that used thearchive phonograph had to completea special form that required the entry of specific data. Phonograph technology was used at the Phonogrammarchiv until 1931, and the archivecontainsapproximately3,200discswithvariousrecordingsfrommanyparts oftheworld.UntiltheSecondWorldWar,thedisccollectionattheViennarecording archivewasdividedintotwoparts:thefirstcontainedthenegatives(metalmatrixes), andthesecondthepositives(theoriginalrecordingsandwaxormetalcastings).During thewarthetwopartsofthecollectionwerestoredseparatelyforsafety,whichproved to be a very wise decision. An aerial bomb struck the building where the positives werestoredanddestroyedthem.Fortunately,themetalmatrixeswerepreserved,and in 1962–1964, after many tests with a variety of materials, positives were repressed fromthemetalmatrixesandcopiedontotape.Becauseofthecollection’sexceptional documentaryvalue,in1999UNESCOincludedthehistoricalsoundrecordingsofthe Phonogrammarchiv from1899to1950initsMemoryoftheWorldregister. Inrecent years, the complete collection began to be copied and digitized; these recordings are being releasedina compactdisc collection along with the original completed forms, musical notation, illustrations, and extensive scholarly commentary. the berlin Phonogramm-Archiv One of the largest and best-known sound archives with ethnomusicology mate-rialistheBerlin Phonogramm-Archiv.Itwasestablishedin1900,onlyoneyearafter the archive in Vienna. Its sound collection, which includes folk music from various partsoftheworld,andthestudyoftheserecordingslaidthefoundationforcompara­tivemusicology,whichlaterdevelopedintoethnomusicology.Throughitsmethodof researchingandanalyzingrecordedmaterial,itsfieldwork,anditsarchivalprocedure, it became a model for researchers and collectors throughout the world.All major folk music researchers turned to those working at the archive for advice and requests for assistance in making field recordings or safeguarding recorded material. The work of theBerlinPhonogramm-Archiv wasalsowellknowntoMatijaMurko,andinhisfield researchinthe1930sheusedthesamerecordingequipmentthatwasbeingusedatthat timeinBerlin.Oneoftheoldestpreservedofficialletterstothenewly-foundedFolklore InstituteinLjubljanafrom1934isfromtheBerlinPhonogramm-Archiv;itisaresponse toaquestionfromFranceMaroltregardingthemostappropriaterecordingequipmentfor ethnomusicologyresearch(cf.Kunej1998).Inaddition,theBerlinPhonogramm-Archiv preservessomerecordingsofSlovenianfolksongsmadein1935inBledandZagreb. The galvanoplasticmethod of copying cylinders, which was introduced in 1906 withthehelpofthePrestocompanyinBerlin,representedagreattechnicaladvance. This process made it possible to produce metal matrixes (or negatives), from which anynumberofcylinders(orpositives)couldbecast.Thismadeitpossibletoexchange recordingswithothersoundarchivesaroundtheworldandtopreparea“demonstration collection,” or arepresentativeselection ofrecordings fromvariousmusicalcultures for study and teaching purposes. This process became a kind of trademark of the Berlin Phonogramm-Archiv, and institutions and individualresearchersfromaround the world (including BélaBartók, Eugenia Lineva, and Lucjan Kamienski) turned to the archive with requests to “process” cylinders. In exchange for this galvanization, theyprovidedthePhonogramm-Archiv withacopyoftheirmaterial.Becauseofthis, the quantity of audio material in the archive increased significantly, and to this day the archive preserves many phonograph recordings that have otherwise been lost by other institutions and individual collectors. AftertheFirstWorldWartherewereover10,000cylindersstoredatthearchive, representing “the songs and music of nearly all the nations of the earth.” The sound collectioninBerlinwastheworld’slargestcollectionofphonographrecordingsatthat time.Between1934and1939thearchivereceivedapproximately1,700newcylinders and 2,000 discs, but after this it did not receive any new field recordings because of theSecondWorldWar. Theentiresound collectioncomprisedapproximately15,000 recordings at that time. In1945,beforetheendoftheSecondWorldWar,theentiresoundcollection(the originals,galvanizednegatives,andtheircastings)waspackedintocratesandstored intwolocations:approximatelyfour-fifthsofthecollectionwassenttotheeastofthe country,andone-fifthtothewestofthecountry.Allofthewrittendocumentationand approximately 250 cylinders remained at the museum. This material was preserved, but most of the crates of cylinders were seized by Russian troops and sent to the sound archive in Leningrad (today Saint Petersburg). Some material – for example, the considerable collection of phonograph discs – was destroyed in the courtyard of the ethnographic museum. This essentially marked the end of the existence of the Berlin Phonogramm-Archiv. Inhisworkafterthewar,KurtReinhardcameacrosstheremnantsofthisformer greatcollection,whichnowcomprisedonlyabout3%ofitsformervalue,andhebegan restoringit.Withthehelpofnewrecordingtechnology,researchandcollectionwork surged ahead, creating new growth in the sound collection, which soon exceeded its former size. The first cooperation with scholars from East Berlin, who had access to the pho­nographcollectionoftheformerPhonogramm-Archiv,startedinthe1960s.Theseized collectionofcylindersfromBerlinhadbeentape-recordedinLeningradandtransferred toEastBerlin,whereErichStockmannstoreditattheAcademyofSciences.Cooperation betweenthePhonogramm-Archiv andtheAcademyofSciencesinEastBerlinsooncame toahaltbecauseofanorderfrompoliticalcircles,butfollowingGermany’sreunifica­tion the entire collection once more came under the ownership of the Phonogramm-Archiv in1991. Onlythecollectionof359waxcylinderswithYuliiBlok’srecordings, representingtheearliestrecordingsofRussianmusicandculture,werenotreturnedby Russia. It is estimated that today the Phonogramm-Archiv has approximately 95% of its former phonograph collection. In recent years the entire collection of cylinders has beenthoroughlyexaminedanddocumented,andithasstartedbeingcopiedontoanew carrieranddigitized.Becauseofitsexceptionalhistoricalandculturalvalue,UNESCO hasalsoincludedthiscollectioninitsMemoryoftheWorldregister. THE FIRST SOUND RECORDINGS IN SELECTED CENTRALEUROPEAN COUNTRIES To better understand how the first sound recordings in Slovenia were created, it is also necessary to be familiar with the first sound recordings among other nations in Austria-Hungary becausetheir activitiesand experiencesindocumenting folkmusic influenced the work of Slovenian researchers. This also helps place the first sound recordings inSlovenia in a Europeancontext. Austria EarlysoundrecordingsoffolkmusicinAustria1 werelargelyconnectedwiththe activity of the Phonogrammarchiv in Vienna and with the state collection program titled Das Volkslied in Österreich (FolkSonginAustria),whichcoveredallofAustria. AlthoughtheViennaPhonogrammarchiv istheoldestsoundarchiveintheworld,hav­ 1 ThetermAustria isusedheretoincludemodernAustriaaswellasadjacentpartsofAustria-Hungary that were settled by a German-speaking population. ing systematically made field recordings and carefully documented and preserved this recordedmaterialsince1901,andalthoughseveralworkingcommitteeswereactiveinthe collectionprogramfortranscribingfolkmusicintheGerman-speakingpartsofAustria­Hungary,itcontainssurprisinglyfewrecordingsoffolkmusicfromAustria.Recordings ofAustrianfolkmusicwerelargelyunsystematicandtheyaroseasasecondaryresultof otherrecordingandresearchprojectsaswellastheworkofcertainindividuals.Because theserecordingswerelargelytheworkofamateurcollectorsandnotrecognizedresearch­ers,asistheruleforotherrecordingsinthearchive,thedocumentationaccompanying therecordingswasalsooftenlesscarefullypreparedandnotverified. TheoldestrecordingsofAustrianfolkmusicweremadebySigmundExner,one of the founders and the first head of theVienna Phonogrammarchiv. In the summers of1902and1903,athissummerresidenceinSanktGilgen,herecordedtensongsby two folk singers from this area. The establishment of the program Das Volkslied in Österreich also dates to this time. Because the Phonogrammarchiv had by then already accumulated significant experiencewith field recordings in various parts ofthe world, inDecember 1903the archiveoffered cooperationinthe projectintheform ofsystematicrecordingoffolk music at state expense. However, these plans were not realized and no formal coop­eration was established between the Phonogrammarchiv and the collection project. Becauseoftheclearlynegativepositionofthechairmanofthemaincommittee,Josef Pommer,onusingsoundrecordingstocollectfolksongs,useofthephonographwas not implemented in this collection program for several years. Nonetheless, in 1906 Pommer procured a phonograph for his working committee for Styria. The working committee forLowerAustria alsohada small Edison phonograph,which committee chairman Karl Kronfuß used in 1910 to make 48 recordings of songs and yodeling. Unfortunately, these recordings have not been preserved. Around1910,recordingswerealsomadeinStyriabyKonradMautner,whowas collecting material for a monograph collection. He used a “Type IV archive phono­graph” from theVienna Phonogrammarchiv, and he was assistedinhisrecording by HermannKöberl,thesonoftheinnkeeperattheVeitInn.Theserecordingshadbeen considered lost until some wax discs were discoveredattheVeit Inn in1998. Unfor­tunately, it was determined that only two of these discs had been recorded, which is all that remains of this collection. AconsiderabletimeaftertheFirstWorldWar,in1928,KarlMagnusKliercarried outawell-preparedphonographfieldstudyofAustrianfolkmusicwiththehelpofthe Phonogrammarchiv. This collection of 21 recordings is the only fruit of the planned ethnomusicology study ofAustrian folk music through the Phonogrammarchiv. Today theVienna Phonogrammarchiv collectioncontains only about 80 record­ings ofAustrian folk music from before theSecondWorldWar. Croatia Early sound recordings of folk music in Croatia are directly connected with the workoftheViennaPhonogrammarchiv.Notonlydidoneofthefirstfieldexpeditions thatwishedtotesttheutilityoftheViennaPhonogrammarchiv’snewrecordingdevice traveltoCroatia,butlatertheSectionforFolkMusicoftheEthnographyDepartment atthe Croatian National Museum in Zagrebdecided to usethe Phonogrammarchiv’s recording technology and methodology. This was how the majority of Croatian folk heritage was recorded beforethe SecondWorldWar. ThefirstrecordingsoffolkmusicinCroatiawerecreatedbythephilologistMilan vonRešetar.AsamemberoftheBalkanCommitteeattheViennaAcademyofSciences, in 1901he headed a linguistic research expeditionto Croatia. He was one ofthe first totryoutthenew“archivephonograph”inthefieldandherecordedsixdiscsoffolk narrativesandtwofolksongs.Latervariousresearchers,aswellasPhonogrammarchiv membersthemselves,usedthearchive’sequipmenttorecordaconsiderableamountof Croatianfolkheritage.Amongthemostimportantresearcherstomakerecordingswere JosipŠiroki(whorecordedin1913–1914and1917–1920),MatijaMurko(1912,1913), LeoHajek(1916),andFrantišekPospíšil(1910).Tothisday,thePhonogrammarchiv has preserved approximately 140discs made by these researchers. In the majority of cases, this material has already been copied and digitized. ClosecooperationwiththeViennaPhonogrammarchiv alsocontinuedafter1921, whentheSectionforFolkMusicoftheEthnographyDepartmentattheCroatianNa­tional Museum was officially established. Božidar Širola in Milovan Gavazzi exten­sivelyreportedonthefoundingandactivitiesofthissectioninanarticlein1931.This articlealsooffersadetaileddescriptionofphonographrecordingatthattime.Financial limitationsmadeitimpossibletooutfitaplanned“phonographworkshop,”andsothe researchersturnedtotheViennaPhonogrammarchiv withaproposaltoestablishsome sort of branch office in Zagreb. The Phonogrammarchiv had similar branch offices inZurich,SwitzerlandandintheNetherlands.Thisproposalwaseagerlyacceptedin Vienna, which sent the section a large amount of literature on phonograph recording technology and proposed a way to cooperate. The Phonogrammarchiv immediately transferred a “Type III archive phonograph” to the section together with blank disks for recording. In 1929 a grant enabled the section to purchase a new “1927 Type V archivephonograph,”whichwasconsiderablylighterandeasiertotransportthanthe previousone.Attheendoftheirreport,ŠirolaandGavazziprovidedadetailedlistof allofthesection’sphonographrecordings;thisinventoryincluded120recordeddiscs withaccompanyinginformationontheircontent.Today141discsofrecordingsfrom this period are preserved at the Phonogrammarchiv. During the study of epic songs in the Balkans in the early 1930s, one of the re­searchersinvolvedinrecordinginCroatiawastheSlovenianMatijaMurko.However, thistimehedidnotusetheViennese“archivephonograph”ashehadin1912and1913, butanEdisonphonographlikethosealsobeingusedattheBerlinPhonogramm-Archiv. He used it to record a large number of cylinders (about 350), primarily in Croatia. More about this is given in the section on Murko’scylinders. the Czech lands and slovakia TheoldestsoundrecordingsofCzechfolkmusicdatefromthetimeofthelarge­scale collection program Das Volkslied in Österreich. There were two working col-lectioncommitteesaspartof thisprogramin theCzechlands:the Committeeforthe CollectionofCzechFolkSongsinBohemia,andtheCommitteefortheCollectionof CzechFolkSongsinMoraviaandSilesia.Bothcommitteesreceivedfundsin1909to purchase phonographs and did so.That same year they also used them to make their firstfield recordings. As part of the Committee for the Collection of Czech Folk Songs in Moravia and Silesia, Leoš Janácek arranged the purchase of a phonograph; as the chairman of the committee, he determined what should be recorded with it and where. It was primarily used by his colleagues Františka Kyselková and Hynek Bím to make re­cordings in Moravia. It was used from 1909 to 1912 during seven field expeditions torecordapproximately 120songs.Todayabout 75 cylinders of theserecordingsare preservedinBrno.ThecylindersarequitewornbecauseJanácekreplayedandlistened to them extensively. New copies were made from the cylinders several times, and in 1998 a selection ofthese recordings withan extensive accompanying study was also released. In1909 theCommitteefor theCollectionof Czech Folk Songs in Bohemia also receivedaphonograph.ItwasmostlikelyusedthatsameyearbyOtokarZichtorecord a few cylinders by the well-known bagpipe player František Kopšík, and later the sameyearinwesternBohemiaforalesswell-knownvillageband.Today27cylinders of these recordings are preserved, of which 17 are undamaged. With the help of the Vienna Phonogrammarchiv,newcopiesfromthesecylindersweremadein2000and theyweredigitized.Outof27cylinders,minorcorrectionsandrestorationallowed26 tobecopiedinfulloratleastinpart.Theserecordingswerereleasedin2001together with an extensive accompanying booklet. Inthefallof1928thePhonographCommitteewasestablishedattheCzechAca­demy of Sciences andArts, with the task of producing quality sound recordings for variousareasofresearch:folkandartmusic,languagesanddialects,speechsamples of artists and other prominent public personages, and so on. The results of the pho­nographcommittee’sworkareespeciallyimportantinfolkmusicbecause204outof thetotal304recordingscontainfolkmaterial.Theperformersmostfamiliarwithfolk heritage,primarilyfarmersandteachers,wereinvitedtoPrague,wheretheywerealso recordedinaspeciallypreparedstudiowiththehelpoftheFrenchcompanyPathé.In Paris,metalmatrixeswerethenproducedfromtheoriginalwax-discrecordings.These matrixeswereusedtopressdiscs.ThecooperationwithPathéwaslatersuspendedfor financialreasonsandanagreementwasconcludedwiththeCzechcompanyEsta.By thebeginningoftheSecondWorldWar,whichendedtheactivitiesofthephonograph committee,89Slovak,24Ukrainian,26Bohemian,50Moravian,17Silesian,and13 Sorbian folk musicrecordings had been made. ThephonographwasalsousedveryearlytorecordandstudyfolkmusicinSlo­vakia.ThefirsttouseitinthefieldwasthecurateKarolMedvecký,anethnographer andfolk-songenthusiast,whowasdrivenbyadesiretocreateasobjectiveaspossible anaccountoffolkculture.Helearnedaboutfieldworkwiththephonographfromthe journal Etnografia,inwhichBélaVikárhaddescribedhisfirstexperiencesrecording folk songs. Thus at the beginning of June 1901 Medvecký set off for Budapest for a phonograph, where he also met withVikár, who provided him with basic training in howtouseit.Medveckýrecordedsomefolksongsandinstrumentalmusicinthevil­lage of Detva in the summer of 1901; this material probably encompassed about 45 unitsaltogether.Todaysevenboxesofcylindersarepreserved,ofwhichthemajority are damaged.Adamaged and incomplete phonograph is also preserved. Researchers of other nationalities also made recordings in Slovakia, which was under Hungarian administration before the First World War. Slovak folk music was thereforerecordedveryearlybytheHungarianBélaVikár,whowaslaterfollowedby ZoltánKodályandBélaBartók.Forexample,Bartókcollected3,223Slovakmelodies between1908and1917aspartofhiscomparativestudiesoffolkmusic.Bartók’swax cylindercollection withrecordingsof Slovak material was turned over to the Slovak Cultural Society (Matica slovenská) some time ago. It is believed that the Russian folklorespecialistEugeniaLinevaandLeošJanácekalsorecordedinSlovakia,although littleisknownaboutthenumberofrecordingstheymadeandwhethertheyhavebeen preserved.An important part of older audio material in Slovakia is also represented by the disc recordings from Prague mentioned earlier. The phonograph collections preserved in Slovakia were recorded onto tape in 1954, and in 1996 these were recorded once again and digitized with the assistance of theVienna Phonogrammarchiv. Hungary TheHungarians wereamongthefirstinEuropetousethephonographtorecord folk music. Intellectuals in Hungary quickly recognized the significance of the pho­nograph for ethnomusicology research and they began to write about and promote this new method. Thus in 1891, in a special issue of its journal Ethnographia, the HungarianEthnographicSocietyreportedaboutthesuccessfulphonographrecording of the Passamaquoddy tribe in the United States carried out by Jesse Walter Fewkes theyearbefore.Articlesalsostartedtoappearabouttheprecisionandtheobjectivity ofthephonographfortranscribingmelodiesaswellascomparisonswithphotography, whichwasbetterknownatthattime.ThiswasfollowedbyadesireamongHungarians to try this new recording method themselves. The new period of folk-music research in Hungary was initiated by Béla Vikár (1859–1945), who was the first in Hungary and among the first in Europe to use the phonograph in ethnomusicology field research. The beginning of Vikár’s recording activityisdirectlytiedtopreparationstocelebratethemillenniumofHungary’ssettle-mentin1896.Allbranchesoftheartsandscienceswishedtousethelargeexhibition markingthisoccasiontopresentthemajorachievementsandspecialfeaturesoftheir discipline. The Hungarian Ethnographic Society provided the initiative for the col­lection and preservation of cultural heritage, especially folk music and dance, and it assumedtheimplementationandorganizationofcollectingactivity.Becausethesociety itselfwasnotfinanciallycapableofcarryingouttheanticipatedproject,itrepeatedly askedtheMinistryofCultureforfinancialassistance,primarilytopurchaseaphono-graph and cover the collectioncosts. ForVikár, whowasthe generalsecretary ofthe society at that time, the collection of folk music was a sort of “cultural archeology” and thus the recordings were to be presented at the exhibition as the “oldest monu­ments” of Hungarian music and language. However, it was only after several years of requests for money that the society was able to persuade the Ministry of Culture, andinNovember1896itreceivedfinancialsupport;thatis,halfayearafterthegreat exhibitionwasopenedon2May1896.Vikárwasresponsibleforthepurchaseofthe phonograph, and at Christmas 1896 he made his first field recordings with it. ThepromisedfinancialassistanceforcollectingmaterialarrivedinJanuary1898, and Vikár began intensive fieldwork. That year it was also decided that the recorded cylinders would be stored at the Ethnographic Department of the National Museum inBudapest.On12August1898theMinistryofCultureissuedwrittenpermissionfor thepurchaseofVikár’scylinderstotheNationalMuseum:5forintsforeachrecorded cylinder at a total annual amount of 150 forints. This amount was also to cover the recording and collecting costs because the cost of a blank cylinder at that time was 1.50 forints. Vikár was required to deliver the cylinders in perfect condition with all appertaining documentation. This financial framework, established through a signed agreement, soon proved to be inadequate because the National Museum was unable to purchase as many cylinders as Vikár recorded. Therefore at Vikár’s request the Ministry of Culture allocated additional funds for field collection. The cylinders’ content and accompanying information were documented on special thick cards that are preserved today at the Ethnographic Museum (Hung. Néprajzi Múzeum).Thishas beenanindependentmuseumsince1947,havinggrown out of the Ethnographic Department of the National Museum in Budapest.The song lyrics with information about the performers and the place of recording were pasted onto one side of the card; these were prepared by Vikár himself.Amusical notation ofthemelodywaspastedtotheothersideofthecard.Theseroughmusicalnotations wereproducedbyIstvánKereszty,alibraryattendantatthemuseum,wholistenedto the cylinders. The cylinders and cards were assigned identicalArabic numerals, and the order of individual songs (when more than one was recorded on a cylinder) was markedwith a letter. Kereszty’s musical notation was later corrected and updated by Zoltán Kodály (1882–1967), who added changes to the existing notations in pencil, andBélaBartók(1881–1945),whogenerallymadenewtranscriptionsofthemelodies fromthecylindersandpastedhismusicalnotationsnexttoorovertheoldones.Bartók often usedtheedgeofthecardtowritevariousnotes andhisownopinions aboutthe content of the recordings, themanner ofsinging, the performers, and so on. Aspecial featureofVikár’s field collecting is that the sound recordings aresup­plementedbyshorthandtranscriptionsofthematerialrecorded.Beforehestartedsound recording,Vikárthoroughlyinterviewedtheperformersandrecordedtheconversation in shorthand. Before or during recording he also transcribed the lyrics of the song in shorthand.Vikár was one of the fastest stenographers at that time in Hungary and he also made extensive use of shorthand in his ethnographic studies. His field notes are therefore written in a special form and in shorthand, which caused considerable dif­ficultiesfor later researchers. ThreehundredcylindersfromVikár’scollectionweredisplayedattheworld’sfair inParisin1900.Attheinternationalfolkartcongressthatwasheldaspartofthisfair, Vikárpresentedasystematicclassificationofhiscollectionandrecordingsinaddition to the collection of recorded cylinders. The presentation of sound recordings at the exhibition was a great success, and at Vikár’s initiative the folk art congress recom­mendedthe phonograph as the only scientific tool for recording folk music. In 1903 Kodály started studying and transcribing Vikár’s recordings, followed by Bartók soon thereafter. They thus became familiar with the field material and the significance of recording technology in the study of folk music. Until 1905, Vikár hadbeentheonlyonetorecordfolkmusicinHungary.AfterthisKodályandBartók, who were still students, started making field recordings themselves: Kodály in 1905 and Bartók in 1906.The three researchers divided their fieldwork by regions to help cover all of Hungary. Vikár conductedhis last field research in 1911.During his col­lectionactivityhetraveledacrossnearlyallofHungaryandrecorded1,492songson 875 cylinders. Therecordedcylindersandcardswithdocumentaryinformationonthecylinders and accompanying data were preserved at the National Museum during the Second World War without significant damage. However, the majority of Vikár’s personal estate, which had not been turned over to the museum, was gradually lost during the war.Vikár’sapartmentwashitbyashellduringairraidsandseriouslydamaged;even greater damage was caused by the looting that followed this. Much of his furniture, books,andnotesdisappearedfromtheapartment,includingallofhisnotebookswith his shorthand field notes.Through a series of fortunate circumstances, at a Budapest flea market in 1947 Pál Gergely, a librarian at the HungarianAcademy of Sciences, purchasedacollectionofVikár’s documentsandmanuscriptsthathadbeenstoredin cabinets intended for sale at the market. Among these documents were nineteen of Vikár’s shorthand field notebooks. Vikár himself started making the first longhand transcriptions of his shorthand notebooks.AftertheSecondWorldWartheywereprimarilytranscribedbyPálGergely andSándor Pappfrom1949 to1952.The lyrics of songs recordedin shorthand were written out in three longhand copies and each copy was stored at a different institu­tion. The longhand transcription was not entirely consistent because the transcribers occasionallysubjectivelyselectedmaterial,andtodaysomelyricsstillhavenotbeen written out in longhand. The cylinder collection was also not organized completely clearly,somecylinderswerebrokenordamaged,othersarenotintherightboxes,and sometimes theaccompanying information does not correspond. ThephonographwasusedinHungaryuntiltheearly1950s.Therecordingsmade by Vikár, Kodály, Bartók, László Lajtha, and others, as well as some private collec­tors, resulted in an extensive collection of wax cylinders, most of which (over 4,500 cylinders)isstillpreservedtoday.Thisaudiomaterialwascompletelytaperecorded, and this was later digitized and placed on CD-Rs. poland Ethnographicjournalsbroughtinformationaboutthefirstsuccessfultestapplica-tionsofthephonographinethnographicandlinguisticstudiestoPolandrelativelyearly. PolishresearchersthuslearnedaboutthefirstphonographfieldtestsbytheAmerican Jesse Walter Fewkes, about Béla Vikár’s work in Hungary, and the presentation of phonographrecordingsatthe3rdand4thinternationalcongressesoffolklorespecial­ists held in Chicago in 1893 and in Paris in 1900. The history of the use of the phonograph in ethnomusicology in Poland can be chronologicallydividedintotwophases.Thefirstphaserepresentsindividual,pre-in­stitutionalrecordingsandlastedfrom1904to1929.After1930,soundarchivesstarted beingestablished,forwhichthephonographwasusedonalargescale,systematically, and for institutional researchpurposes.This phase lasted from 1930 to 1939. ThefirstsoundrecordingsinPolandweremadeforphilologicalpurposes;in1904 thephilologistRomanZawilinskirecordedtwocylindersthatincludedaweddingsong and a wedding invitation. Both cylinders are still preserved today, and several years ago they were copied in Washington (at the Library of Congress) and in Vienna (at the Phonogrammarchiv). As part of the collection program Das Volkslied in Österreich, after 1909 the Polish working committeereceivedpermission andfundsto purchase aphonograph. Oneofthereportsofthiscommitteestatesthatthephonographwasprimarilyusefulin placeswhereskilledpeoplecouldnotbefoundtotranscribemelodies.Ithasnotbeen possible to determine where and how much material the Polish working committee recorded, nor whether any of this material has been preserved. In 1913 and 1914 Juliusz Zborowski, the director of the Ethnographic Museum inZakopane,andsomeofhiscolleagueswishedtorecordlocalfolkmusicinarather systematic fashion. Unfortunately, their efforts did not receive support in academic circles and so they had to purchase the recording equipment and cylinders with their own money. This considerably hampered Zborowski’s recording plans, but nonethe­less approximately 100 cylinders were recorded. Some information indicates that Zborowski’s entire cylinder collection was destroyed during the FirstWorldWar. Inthe1920sand1930stheleadingPolishethnomusicologists,whowereprimarily educatedinGermanyandAustria,usedthephonographintheirwork.Attheinitiative ofLucjan Kamienski,theRegionalSoundArchive wasfoundedin1930 atthemusi­cology department at the University of Poznan. Kamienski, who had been educated inBerlin,cooperatedcloselywiththeBerlin Phonogramm-Archiv.Heusedthesame typesofExcelsiorphonographdevicesasintheBerlinarchivetomakehisrecordings, he corresponded with Erich M. von Hornbostel on professional and technical issues, andhealsosentsomeofhiscylinderstoBerlininanexchangeofmaterial.In1939the archiveinPoznancontained4,020recordingsoffolksongsandinstrumentalmusicon approximately1,000cylinders.AtthebeginningoftheSecondWorldWarthecollec­tionwasseizedbytheGermans,andithasprobablybeencompletelydestroyed.Only a few copies have been preserved that were senttoBerlin in 1930 so that galvanized copies could be produced. The other sound archive in Poland, the Central SoundArchive in Warsaw, was founded in June 1934 as part of the Polish National Library. Julian Pulikowski and twentyofhiscolleaguescollectedapproximately20,000recordingson4,850cylinders by1939.Thematerialwasquitediverse,rangingfromextremelyinterestingandvalu-able to more trivial material. The entire collection was destroyed during the Second WorldWar, together with certain other special collections at theNational Library. Based on preserved documentation and available sources, it can be concluded that over 24,000 recordings of folk music were made and approximately 6,000 wax cylinderswererecordedinPolandbeforetheSecondWorldWar.Themajorityofthis material was collected in both sound archives, which were completely destroyed. It ismostlikelythatonlytwooftheoldestcylindersfrom1904,nowstoredinWarsaw, werepreserved.Twenty-twocopiesofcylindersthatweregalvanizedinBerlinin1930 as part of material exchange between archives were also preserved; today these are stored at the Berlin Phonogramm-Archiv. Other researchers and collectors also made recordings in what is now Poland, including Filaret Kolessa andOsyp Rozdol's'kyy. THE FIRST SOUND RECORDINGS IN SLOVENIAN ETHNOMUSICOLOGY BÉLAVIKáR’S WAX CYLINDERS ItiscurrentlybelievedthattheoldestsoundrecordingsofSlovenianfolkmusicwere made by the Hungarian researcher BélaVikár. These recordings likely reach back to theveryearlyperiodofethnomusicologyfieldrecordinginEuropeandareamongthe very oldest European recordings of folk music. It is not possible to determine much information about the first recordings of Slovenianfolksongs.VikárprobablyalsotraveledtoPrekmurjeduringthefirstyears of his field recording activity and likely recorded at least six cylinders with thirteen Slovenian songs. It is not known whether these are all of the recordings that Vikár madeofSloveniansongsbecauseithasnotbeenpossibletoobtaininformationfrom his field notes or reports on recording during that period. However, the recordings andpreservedaccompanyinginformationmakeitpossibletodeterminetheperform­ers, their age, and place of residence because the performers present themselves at thebeginningorendofsomeofthesongs.ThuswelearnthatAnuškaHorvatwas21 yearsoldwhentherecordingsweremadeandFerencDžubanwas45yearsold.Both ofthemlivedinTišina(Hung.Csendlak),Prekmurje,whichwaspartoftheHungary’s Vas Countybefore the FirstWorldWar. In line with the agreement that he had with the Ethnology Department at the National Museum in Budapest, Vikár also turned over his Slovenian recordings and accompanying documentation to the museum. However, these were among the last cylinderstobesenttothemuseum;thatis,amongthecylindersthatrepresentedavery mixedcollectionofrecordingsandwereprobably“leftovers”ortheresultsofchance recordings from previous years. It is believed that the museum purchased cylinder no.1220in1911andtheotherfivecylinderswithSlovenianrecordingsin1912.The cylinderspurchasedin1912weretheonlycylindersthatwerepurchasedthatyearand were thelast ofVikár’scylinders that the museumacquired. ThecylindersandcardswithSlovenianmaterialwereassignedthearchivenum­bers 1220 (92896), 1221 (96325), 1222 (96326), 1223 (96327), 1224 (96328), and 1225(96329).Thecontentoftherecordingswasdocumentedsimilarlytothatonthe other cylinders fromVikár’s collection: on thick cards to which sheets with the song lyricsandmusicalnotationwerepasted.Thesonglyricsandthebasicaccompanying informationwerewrittenbyVikárhimself,andthetranscriptionofthebasicmelodies wasmadebythelibraryattendantattheNationalMuseum,IstvánKereszty.However, Keresztyprobablydidnottranscribeallofthemelodies,orthetranscriptionsonthose cards were not preserved, because they are not currently among the documents at the Ethnographic Museum (Hung. Néprajzi Múzeum), which is the successor to the Ethnography Department of the National Museum in Budapest. Only three musical notationsofsongshavebeenpreserved(M.F.1224a,M.F.1224b,M.F.1224c),which, judging from the handwriting, were prepared by Béla Bartók, who later edited and organizedthematerialforpublication.TracesofBartók’seditingcanalsobeseenon all of the other cards with Slovenian material because he wrote comments about the text ofthe songsin green ink. Acomparisonofthecontentoftherecordingsandthetranscriptionsonthecards shows that Vikár apparently also first wrote out the lyrics of the songs in shorthand when recording the Slovenian material, and then later documented it in full on the cards, and recorded only one or two of the opening stanzas on the phonograph. The majority of Bartok’s comments on the cards alsorelate to this. The fateofthe Slovenianrecordings fromVikár’s collectionis similarto thatof the other material on wax cylinders at the Ethnographic Museum in Budapest. The cylinder collection started being copied onto tape at the end of the 1950s. The proc­ess of making the tape copies and the use of technical equipment for the copies was not documented in detail and therefore it is difficult to determine when and how the individual cylinders were copied. Judging from the listening quality of the copies of theSlovenianmaterial,theywereprobablymadeinthefirsteraofcopying,inthelate 1950s or early 1960s, and were probably created acoustically by being played back on an old phonograph and recorded with a microphone. In the 1970s the Slovenian recordings on Vikár’s cylinders were studied by TihomirVujicic, a musician and composer that lived in Budapest and studied Slavic cultures. Two transcriptions of Vikár’s Slovenian recordings were published in his bookMuzicke tradicije južnih Slovena u Madarskoj (SouthSlavicMusicalTraditions inHungary;Vujicic1978).Atranscriptionofthesong“Markoskace”(MarkoLeaps) was published, and a note adds that the musical notation, which was made by T. V. (probably the author of the book, Tihomir Vujicic), was based on the recording by Vikárfrom1898fromTišina(Hung.Csendlak),sungbyAnaHorvat(age21)andFranz Džuban(age45).Similarinformationalsoaccompaniedthepublishedsong“Pobregi lece” (FlyingAlong the Banks).Acomparison of the publishedtranscriptions,cards, and recordings shows that the published lyrics are almost exactly the same as those writtenonthecards,andthatthe musicalnotationdoesnotindicatecertainrhythmic features of the performance. In addition, the song “Po bregi lece” is notated for two voices, even though it is sung by only one singer. Slovenianresearcherswerelongunawareoftheserecordingsandtheirpublished transcriptions because no ethnomusicology or folklore literature can be found that mentions or refers to them. It was only in the fall of 1995 that Slovenian research­ers became aware of them, and in 1996 that copies of the recordings were obtained from the Institute of Musicology at the HungarianAcademy of Sciences. I was at a congressinBudapestin2001,andIalsovisitedtheInstituteofMusicologyandtried toascertainmoredetailsaboutVikár’srecordings,theaccompanyingdocumentation, and any other possible transcriptions of Slovenian folk songs among them. It was not possible to view the cylinders and accompanying documentation then because the Ethnographic Museum was being rearranged, but we did receive copies of the cards from Vikár’s recordings of Slovenian songs from the manuscript collection at the Institute of Musicology. During a second visit to Budapest in the spring of 2007, with the help of Lászlo Felföldi I visited the Ethnographic Museum and viewed the cylindersandcardsfromVikár’scollection.Ilearnedabouttheprocessforarchiving soundmaterialatthemuseum,anddocumentedandphotographedit.Ameetingwith FerencSebo,whopublishedthebookVikár Béla népzenei gyujteménye (BélaVikár’s Folk-SongCollection;Sebo2006),wasalsoveryproductivebecauseitclarifiedcertain details inVikár’s collection work and clarified the circumstances of how the record­ings were made. During his research, Sebo studied and collected numerous sources, and also acquired copies of all of Vikár’s preserved shorthand field notebooks and their longhand transcription. Unfortunately, it is not possible to find any information on the recording of Slovenian songs in these or in any other available documents. Consequently,manydetailsremainunknownabouthowthefirstsoundrecordingsof Slovenian folk songs were made. EUGENIALINEVA’S WAX CYLINDERS Basedonwhatisknowntoday,thesecond-oldestsoundrecordingsofSlovenianfolk musicwerecreatedwithaphonographbytheRussiancollectorandfolklorespecialist Eugenia Lineva. She and her husband spent some time in Slovenia (i.e.,Carniola) in 1913, and some information indicates that she made recordings of over one hundred Slovenian folk songs in Upper Carniola andWhite Carniola. Lineva’s travels through Carniola to collect material and her recording of folk songsarequitewelldocumentedbecauseanincompletemanuscriptcopyofherreport “Travels in Carniola in the Summer of 1913” has been preserved. It describes her travels and recording activity in Slovenia; she delivered it on 29 November 1913 at the Section for Ethnography of the Russian Geographical Society in St. Petersburg, and then on 28 January 1914 at a session of the ethnomusicology committee of the Section forEthnography atthe Society ofFriendsof NaturalScience,Anthropology, andEthnographyattheUniversityofMoscow.ThereforeRussianprofessionalcircles hadtheopportunitytolearnaboutLineva’stravelsandrecordingactivityinCarniola shortly after her return. Lineva did not travel to Carniola with collection in mind; instead, doctors had advised her husband to spend the season at the spa town of Bled in Upper Carniola. Afterherhusband’shealthhadstabilizedsomewhatandtheyhaddecidedtoremainin Carniolafortwotothreemonths,LinevabecameinterestedinSlovenianfolkmusicand alsorecordeditbecauseshehadbroughtalongherphonographforanyeventuality.In LjubljanashebecameacquaintedwiththeprominentmusicianMatejHubad,inBled with the family of the late Ljudevit Jenko and the priest Franc Zabret, in Cernomelj and Vinica with the lawyer Juro Adlešic, and with the teachers Franjo Lovšin and LeopoldinaBavdek.These“newfriends”notonlyhelpedorganizeLineva’srecording activity, butalso playeda significant role in planning where Lineva traveled. Based on the information collected, the following recording activity by Lineva inBled and its vicinity can bedetermined: 1) Recording of male part-singing by railway workers, Bled, 17 recordings; 2) Recording of spiritual songs performed by a “girls chorus,” Brezje; 10 recor­dings; 3) RecordingofthethreeUlcar(a.k.a.Rogac)sisters,Bled;unknownnumberof recordings; 4) AttempttorecordagroupofemployeesattheRikliBaths,Bled,0recordings; 5) Recording of the Sernec family, Bled; unknown number of recordings; 6) Repeat recording of the Sernec family, Poljšica pri Gorjah; unknown number ofrecordings. Because of the scant information on how collecting took place in White Carni­ola, it is only possible to roughly sketch out Lineva’s recording activity. This can be divided into two parts: 1) Recording of part-singing by girls and boys in Vinica (or in Crnomelj); 30 recordings; 2) Recordingofpart-singingbygirlsandboysinAdlešici;unknownnumberof recordings. TheprecisenumberofsoundrecordingsthatLinevamadeinSloveniacannotbedeter­mined.The1936collectioninventoryofthesoundarchiveinSt.Petersburgindicates thatthecollectionofrecordingsbyLinevafrom1913receivedtheinventorynumber 64. “Austria-Hungary” was listed as the place of the recording, and the specification “South Slavs” was written in parentheses. The ethnic group that the recordings per­tained to was given as “Slovenians and Croatians” and the content of the recordings as “farmer’s songs” (Germ. Bauernlieder) and “spiritual verses.” There were 116 cylindersinthecollectionaltogether,believedtohavebeenrecordedin1912.Alater handwritten note in the list next to this collection states that it also included Slovak recordings.Thisinventorywaspreciseandwelldone,althoughitobviouslycontains some errors. WhereandhowLineva’swaxcylinderswerestoredbefore1930isnotcompletely clear. Inanycase,around1930 theentire soundcollectionwas locatedatthe Central Ethnography Museum in Moscow, from which it was taken over between 1931 and 1935 by the newly established PhonogramArchive of the Section for Folklore at the Institute forAnthropology, Ethnography, andArcheology of the USSRAcademy of Sciences.TheheadofthePhonogramArchive,EvgeniiV.Gippius,reportedina1936 articleaccompaniedbyaninventoryoftheentiresoundcollectionthatthecollection had been received “in an unbelievably neglected state, mixed with undocumented and broken cylinders from every possible other collection” (Gippius 1936: 406); in addition, it had beenpoorlyinventoriedanddocumented,anddidnot contain theac-companying lyricsof the recorded songs. FromLineva’smanuscriptreportandanarticlebyTat'yanaS.Karskaya,itispos­sibletodeterminetheapproximatenumberofrecordingsfromCarniola,whichtotaled at least 57 songs (27 in Upper Carniola and 30 inWhite Carniola) altogether. In any case, there were certainly more recordings because this number does not include the recordings of the Ulcar sisters and the Sernec family, which Lineva certainly made because some of these recordings are still preserved today. This total also does not include the recordings fromAdlešici. In1958Karskayastated that42phonograph recordingsof Slovenianfolk songs and 8 recordings of “Croatian” folk songs were still preserved; in addition, Lineva’s manuscriptarchivecontainedanadditional73setsoflyricsforthesesongs(ofwhich 50 were Slovenian and 23 were “Croatian”), evidently transcribed by the collector’s volunteer assistants in the field. In any case, this was considerably less material than had been stated in the inventory of 1936. Perhaps the 1936 inventory mistakenly in-cludedSlovakmaterialamongtheSlovenianand“Croatian”material,orperhapssome waxcylinderswerelostanddamagedduringtheSecondWorldWar. Moreaboutthis couldlikelybelearnedonlythroughacarefulexaminationofLineva’sentireoriginal sound collection and all appertaining documentation. Slovenian scholars first learned about these folk-song recordings from Carniola in 1956.Atthat time, associatesof the PushkinHouse Institute ofRussian Literature at the USSR Academy of Sciences turned to the Slovenian Academy of Sciences andArts (SAZU) for assistance in preparing the article “O poezdke E. Č. Linevoi v Krainu letom 1913 goda” (Eugenia Lineva’s Travels in Carniola in the Summer of 1913), which Tat'yana S. Karskaya later published in the collection Russkii fol'klor (RussianFolklore).Theinitialcorrespondencein1956promisedfruitfulcooperation from both sides in studying the material that Lineva had recorded in Carniola. The InstituteofSlovenianEthnology(ISN)receivedtaperecordingsofsixsongsandtheir appertaininglyricsasasampleofthematerial,anditwasalsoplannedthataresearch associatefromSloveniawouldvisitthearchiveinLeningradinorderto“beacquainted withthedetailsofLineva’sentirephonographandmanuscriptarchivesothatwecan publishitjointly”(A-ISNm1956,no.285a).TheInstituteofEthnomusicology(GNI) alsoplannedtoparticipateinthejointpublication:“AttheinitiativeoftheInstituteof RussianLiteratureattheUSSRAcademy ofSciences inLeningrad,theinstitute will participateintranscribingandpublishingSlovenianmaterialrecordedonphonograph cylinders in Slovenia in 1914 by the Russian researcher Eugenia Lineva” (A-GNI, m 1956–1957, no. 54/58). However, for reasons unknown, this cooperation and the complete publication of the material evidently did not take place. It was not until 1989 that the GNI again came into contact with Lineva’s mate­rial when, more by chance than by design, GNI associate Julijan Strajnar visited the sound archive at the Pushkin House. During his visit he also inquired about the material Lineva had recorded in Slovenia, and at the archive he was able to examine her inventory books and manuscript transcriptions, as well as listen to some tape re-cordingsof cylinders. Duringhis examinationofthe material, Strajnarmadea listof Lineva’srecordingsfromCarniola;thiswasrathersuperficialandunsystematicdueto the disorder of the material and time constraints.After Strajnar returned to Slovenia, intensive arrangements werestarted toprocessand obtaintherecordingsthat Lineva hadmadeinCarniola.ThatsameyearMirkoRamovš,thedirectoroftheISN,which the GNI also belonged to at that time, produced a working plan for cooperation with the sound archive at the RussianAcademy of Sciences, including an examination of allofLineva’smaterial.Thisdiscussiononcooperationcametoahaltin1991because of the complexities ofthe political situation at the time. In 1999 activity to more closely examine the recordings was restarted. GNI as­sociate RobertVrcon wrote to the director of the Pushkin House Institute of Russian Literature,NikolaiSkatov,andproposedprofessionalcooperationonthematerialthat LinevahadrecordedinCarniola.InMay2000,Vrconvisitedthesoundarchiveatthe PushkinHouseinSt.Petersburgandcarefullylistenedtoandexaminedalloftheavail­able material on Lineva’s recordingsin Carniola.He also wrote an exhaustive report aboutthis,inwhichhestatedthatLineva’scylindersarestoredinwoodencabinetsat the sound archive together with approximately 10,000 other cylinders.According to the archivist responsible for thecylinders inSt. Petersburg, thecylinders arein good condition, without damage or mold, and it would be possible to obtain recordings of sufficient quality from them using modern equipment.Vrcon was unable to view the originalcollectionofcylindersbecausethearchivedeemedthisunnecessary;hewas alsounabletoexamineLineva’smanuscriptsbecauseatthattimethispartofthearchive was being transferred to new premises. However, he was permitted to listen to tape recordingsmadefromthecylinders.Theserecordingswerecreatedin1976,whenall of Lineva’s material was being restored, which was evident from the documentation accompanyingtherecordings.Vrconhasdeterminedthat39cylindersofLineva’sre­cordingsinCarniolawererecordedontapein1976.Thesecylindersincluded47songs from various locations: Bled (10 cylinders, 13 songs), Brezje (4 cylinders, 6 songs), Recica (16 cylinders, 19 songs), andVinica andAdlešici (9 cylinders,9 songs). After Vrcon returned to Slovenia, the GNI began the long process of obtaining copiesof Lineva’ssound recordings. Due tonumerous complications,this process is still underway. The GNI sound archive therefore only contains the recordings from four cylinders with six songs that the ISN received as a sample on tape in 1956 and later transferred to the GNI. JURO ADLEŠIC’S WAX CYLINDERS ThefirstfieldsoundrecordingsofSlovenianfolkmusicbySlovenianresearcherswere madeinthespringof1914.ThewaxcylinderrecordingsweremadebyJuroAdlešicin theWhiteCarniolavillagesofAdlešiciandPrelokaonbehalfofthecommitteeforthe Collection of Slovenian Folk Songs (OSNP), whose contributions were intended for thecollection Das Volkslied in Österreich.Eventhoughamajorpartofthecollection was either destroyed or lost, the 19 wax cylinders, almost half of which have been damaged, still remain an extraordinary enthnomusicological document of Slovenian folksingingandrepresentthe oldestsound recordings inthe archives oftheInstitute ofEthnomusicology (GNI) at the ZRC SAZU. Several articles and papers on the activities of the OSNP and the phonograph recordings from White Carniola have been published, but the existing bibliography is very vague and sometimes imprecise or even incorrect regarding the background events leading to the purchase of a phonograph. This section therefore analyzes the committee’sactivitiesinvolvinglarge-scaleplansformakingthefirstsoundrecordings ofSlovenian folk songs and the much more modest realization thereof. OSNPmemberswereinterestedinrecordingfolksongswithaphonographfrom the very beginning of their work together. The Slovenian committee was formally established at the end of October 1905, after almost a year of selecting committee members and planning the committee’s activities. The committee was presided over byKarelŠtrekelj,aprofessorfromGraz,whowasresponsibleforcorrespondencewith themaincommitteeinViennaandwasalsoasortofspiritualleaderfortheSlovenian committee. The Ljubljana executive board was led by Matej Hubad, a musician and conductor at the Glasbena matica (Music Society). The committee’s vice president wasMatijaMurko, alsoa professor in Grazand later in Prague. He becamemore in­volvedinthecommittee’sworkwhenhebecameitspresidentin1913,afterŠtrekelj’s death.Thethreecommitteemembersalsoplayedkeyrolesintheplanningandactual purchase of a phonograph. SomelettersfromKarelŠtrekeljhavebeenpreservedinwhichheaskedprospec­tive committee members to join the OSNP. One such letter reads: “We hope to be grantedtwophonographsbytheministryinordertorecordmelodies.Wecouldsome­timesloanonetoyouandevensendsomeonetoteachyouhowtouseit”(A-OSNP,m 1,pismo27.5.1905).ThislettershowsthatŠtrekeljhadaclearideaaboutcollecting and recording folk songs even beforethe Slovenian committeewas established. Štrekelj exhaustively presented his views of the committee’s goals at its first meeting on 17 December 1905. The agenda he prepared for it was very long, listing 14 items supplemented by numerous annexes. Item 5, Questionnaire and Guidelines for Recording the Material, was supplemented byAnnex C, which contained a draft version of the later publication called Navodila in vprašanja za zbiranje in zapis­ovanje narodnih pesmi, narodne godbe, narodnih plesov in šeg, ki se nanašajo na to (Guidelines and Questions for Collecting and Transcribing Folk Songs, Folk Music, Folk Dances, and Related Customs). In the section on recording tunes, the use of a phonograph was suggested for easier and more precise recording of part-songs. The manuscriptinAnnexCisinGermanandispracticallyidenticaltotheGuidelinesand Questions published in 1906 in Slovenian: “Because it is very unlikely that enough skilled transcribers could be found, it is highly appropriate to capture such folk part-songs on a phonograph, especially where valuable folk songs are sung one after an­other in very quick succession. Using phonograms to capture notation is easier than transcribing songs immediately after they have been sung (straight from the singer’s mouth)” (Navodila . . . 1906:18). Itmaythereforebeconcludedthattheadvicetorecordfolksongswithaphono-graphpredatestheformalestablishmentoftheSloveniancommitteeandthatithadfirst beengivenbyŠtrekelj,eventhoughitwasHubadthatlaterpreparedtheguidelinesfor recordingfolksongs.Štrekeljclearly“followedfolk-songresearchallovertheworld . . . and was well aware of the successful recordings of Russian folk songs made by EugeniaLineva in 1902” (Murko 1929: 43). Even more detailed information on the use of the phonograph can be found in Annex H,supplementingitem 12 on the agenda and includingthe budget and activi­ties planned for 1906. The annex, titled Praeliminare (Preliminaries), contained the committee’s budget proposal for the rest of 1905 and for 1906. It was also enclosed withtheminutesofthemeetingandsenttotheministryinVienna.Item7inthebudget proposal listed two phonographs and 400 cylinders at a total of 1,320 crowns. The annexpresentsargumentsinfavoroftheexpenditure,includingextensivearguments for the purchase of recording equipment. These were that the Slovenian committee was in urgent need of at least two phonographs and a sufficient number of cylinders. Therecordingsobtainedwithaphonographwouldprimarilyfacilitatebetterandeasier transcriptions of tunes to a greater extent than texts, because there were not enough musically trained collectors in Slovenia that could produce musical notation of folk songs quicklyand accurately. Štrekeljwaswellawareofboththeimportanceandadvantagesofthephonograph forrecordingfolksongs,andwasfamiliarwiththepositiveexperienceofresearchers and folk music collectors that used it in their work. However, he was also aware of the negative attitude towards the phonograph on the part of some collectors, result­ingfromthetechnicaldisadvantagesofthedevice.Hehadtoconfrontthisattitudeat the first meeting of the main committee in Vienna on 28 November 1904, where the possibilities and needs of sound recordings for folk-song collection were discussed. Thepresidentofthemaincommitteeandheadoftheentirecollectioncampaign,Josef Pommer,tookanextremelynegativestanceontheuseofsoundrecordingsinfolk-song collection and wouldnot change his position long after that. ThisisprobablywhyŠtrekelj’sargumentsinfavorofpurchasingaphonographin 1905 focused on explaining that opposition to the use of a phonograph in folk music was based on incorrect assumptions, which had been successfully disproved by the Russian folk-song collectors Eugenia Lineva and Aleksander D. Grigor'ev. Štrekelj continuedbysayingthatthephonographwasanobjectivedeviceandcouldtherefore be of great help in folk-song collection, in spite of its technical limitations. ItisclearthatŠtrekeljdidnotsimplyestimatethecosts,butratherbasedthemon aconcreteoffer.DetailsofthequotearegiveninAnnexH,inwhichŠtrekeljstatedthat thephonographmostsuitableforpurchasewasthe“AmericantypeofferedbyJ.Lorenz fromChemnitz.”Itcost150marksandcylindersweresoldat4markseach,amounting to1,100marksor1,320crownsfortwophonographsandtwohundredcylinders. Evenbolderplansforsoundrecordingscanbeseeninthemanuscriptcontaining adraft estimate oftheSlovenian committee’s expenditureforplanned activities.The documentiswritteninŠtrekelj’shandwritingandbearsnodate,althoughatsomepoint itisclearlyindicatedthatthe(estimated)expenditurerefersto1905.Inthedocument, Štrekeljdefinedandevaluatedindividualactivitiesintenitems,especiallytheprepara­tion and publishing of the Guidelines and Questions as well as the cost of fieldwork forsongcollection.Allcostsareroundedoff,andsomeevencorrected,whichiswhy itcanbeassumedtheyweremerelyaroughestimateofallthefundsrequired.Item9 includesasmanyasthreephonographs(atatotalof900crowns)and3,000cylinders (atatotalof1,800crowns).ComparedtotheexpenditurestatedinAnnexH,themanu­scriptincludedthepurchaseofthreeinsteadoftwophonographsandalsoindicateda muchhigherpriceforthemaswell.Inaddition,thenumberofcylindersplannedwas significantly higherand theprice per cylindermuch lower thaninAnnex H. HowseriousŠtrekeljreallywasaboutsoundrecordingsmaybefurtherindicated byhisrecommendationinAnnexH,explainingthathedidnotseeaphonographrecord­ing only asameansof easierandfaster notationofthe music,butalso asareference forthenotationusedforfuturereviewsofprecisionandadequacyofthetranscriptions. Inspiteofthetechnicalweaknessesofphonographicrecordings,hebelievedthatdue to their objective and unbiased nature they could also be used to find any subjective andinaccurateplacesinthenotationproducedfromtherecordings.Štrekeljbelieved thatarchivedsoundrecordingswereamuchmorereliablesourcethannotation,which was an extremely advanced view for his time. In his opinion, the phonograph would not only serve collectors that lacked musical education, but also as a more reliable and verifiable way of recording folk songs. The great enthusiasm with which the Slovenian committee approached their ef­fortstopurchaseaphonographforfolk-songcollectionwasgreatlyobstructedbythe ministryinVienna,whichauthorizedamuchsmallergrantthanthecommitteeneeded andhadappliedfor.Thefundsapprovedbytheministrysufficedonlyfortheactivities that had already been carried out by the committee: organization of the first meeting andcorrespondencecosts.Despitethis,thecommitteewasstillseriouslyconsidering the purchase of a phonograph, which can be seen from Štrekelj’s letter. In this letter, Štrekeljmentioned“thecostsofpublishingtheGuidelinesandQuestionsandthepur­chase of a phonograph” (A-OSNPm 2, št. 14/5) as the most important expenditures. In the autumn of 1906, the ministry did approve some additional funds for the Slov­eniancommittee,butallocatedthemspecificallytothepreparationofpublicationsas proposed in the budget. Pommer’s influence and his negative attitude towards sound recordings clearly outweighed Štrekelj’s well-foundedarguments. In spite of all this, Štrekelj still would not give up on a phonograph, because he sent a note to the committee about authorizing additional funds, adding briefly: “If any(funds)areleftunused,wecanbuyonephonographandatleastafewcylinders” (A-OSNP, m 8, 24. 11. 1906). In the next letter, sent to Ljubljana three days later, he definedtheexpenditureofthenewdonationinmoredetail,adding:“Wecanbuyone phonograph and a limited number of cylinders: a phonograph for 150 marks, 25 cyl­inders for100marks,atotalof250marksor195 crowns”(A-OSNP,m2,št.35/19). Štrekeljalsostressedtheurgentneedforaphonographinlaterdocuments.Hebelieved it was a crucial tool for critical evaluation and study of melodies. He thus felt that at least two phonographs and an appropriate number of cylinders wereindispensable. Štrekelj’s decisive arguments in favor of purchasing a phonograph reflect his strong belief in the utility and necessity of using sound recordings for folk-song col-lection.Whatismore,hewascertainthattheSloveniancommitteewouldsoonobtain recordingequipmentbecausehealsoplannedadetailedregisterofthecollectedmate­rial,including“alistofinventory,togetherwithanythinginthecommittee’sproperty, namely: a) hand-written collections, b) printed collections, c) phonographs and cyl­inders, d) publications, etc” (A-OSNP, m 2, št. 58/29). Štrekelj elaborated on this in his letter to Hubad on 9 January 1907, in which he proposed appointing an archivist thatwouldberesponsibleforthecommittee’scollection:“Eachcollection,song,and objectshouldbenumbered. . . .Eachcylindershouldthereforebenumberedaswell; 35.40 (for example) identifies the 40th cylinder in the group registered with number 35.Withoutidentificationnumbers,thetranscriptionofcylinderswillbeimpossible.” (A-OSNP, m 2, št. 3/53.) The ministry in Vienna clearly felt that recording folk songs with a phonograph was unnecessary, which is evident from its letter of 22 June 1907, calling upon the Sloveniancommitteetobehighlyeconomicalwiththeapprovedfundsandtodiscon­tinueall activitiesnotabsolutelynecessaryfor thecollectionof folksongs.Itexplic­itly mentioned the planned purchase of a phonograph as an example of unnecessary spendingandaddeditmightbeboughtsometimeinthefuture.Štrekeljforwardedthe bad news to the committee members in his letter of 9 July 1907, noting also that the ministry had approved neither the appointment of an archivist nor the establishment ofthe archives and the purchase of an archival cabinet. Probably due to strong opposition of the ministry, phonographs and cylinders were not entered in the budget for 1908. Štrekelj explained this by stressing that the goalfor1908wastheallocationofasmanyfundsaspossibleforsongcollectorsand forpaymentof debtthathadaccumulatedin previous years.He againassignedgreat importance to sound recordings for critical analysis of melodies and continued by saying that the Slovenian committee would solicit funds for a phonograph again the following year. Štrekeljkepthispromise,becauseitem6ofhisbudgetproposalfor1909contains the purchase of two phonographs and 200 cylinders at a total price of 660 crowns. It seemsunusualthat,althoughthesamequantityofrecordingequipmentwasenteredin the budget proposal, the costs were only half of the costs foreseen in previous years. Because this is only a draft version of the budget proposal, the explanation might lie in Štrekelj’s explanation of the purchase: he again stressed the importance of a phonograph in studies of melodies and the urgent need for the committee to acquire at least one phonograph with the appropriate number of cylinders. Due to necessary cost cuts, Štrekelj reduced the amount of recording equipment and funds required by half, possibly forgetting to change the quantity of the recording equipment in the budgetproposal. The proposal to the ministry for the purchase of a phonograph was rejected againatthe end of February 1909 with anexplanationthatdoing so would consider­ably increase the costs of the collection campaign because a phonograph would then have to be granted to other committees as well.After some consideration, however, the ministry did grant the purchase of a phonograph to some committees such as the Romanian and the Polish ones,but not to the Slovenianone. Because the Slovenian committee did not receive the funds required for phono­graphsin1909,itsbudgetproposalfor1910containsthepurchaseofonephonograph and100cylinders.Thetotalbudgetamountisverysimilartotheonefromtheprevious year: the items and explanations are the same, but the requested funds are somewhat differently allocated.The argumentation in favor of purchasing a phonograph is also nearly the same as the previous year. It could not be established what activities were carried out for the purchase of recording equipment between 1910 and 1912. What is known, however, is that the Sloveniancommitteedidnotreceiveaphonographandcylinders.Thereasonforthis might lie in the fact that Štrekelj, who was the initiator of the purchase of the pho­nographs, fell ill: “he was confined to bed in mid-July 1911, although he had been ill before” (Murko 1929: 31). His illness “caused disorganization in the committee”. After a long and painful illness, Štrekelj died on 7 July 1912. On 17 January 1913, the ministry appointed Matija Murko as the new president oftheSloveniancommittee,whichthenrevivedtheefforttopurchaseaphonograph. Murko became deeply involved in this project: with the aid of his acquaintances in international professional circles, he collected the necessary information on the usefulness of the phonograph for folk-song collection, the range of phonographs on offer, and their price. Murko’s interest in the purchase of a phonograph and its use is understandable because he used it quite a lot in his own work. He reported on his experience with a phonograph in two reports to the Austrian Academy of Sciences (Murko 1912, Murko 1915), and the first one was also sent to his colleagues at the OSNP in order to convince them that a phonograph really was useful. By this time, phonographsandwaxcylindershadalsobecomesignificantlycheaper,makingthem muchmore accessible. Item 5 on the agenda for the very first meeting that Murko led after Štrekelj’s deathwas“Discussionontheuseofaphonograph”.Theminutesofthemeetingread that Murko reported on a phonograph that was owned by theAcademy of Science in Vienna and suggested: “it should be lent to the committee to carry out the necessary activities, or the academy should record Slovenian songs by itself! Another option wouldbetoacquiretheEdisonphonograph.Decision:toeitherborrowthephonograph from the academyor buy the Edison.” (A-OSNP, Zapisniki: 8.) Areportonactivitiesin1912thatwassenttotheministrywaswrittenbyMurko shortlyafterthemeetingandwasbasedonTominšek’sreport.Itcontainsan“extraor­dinaryexpenditure:foraphonograph,firstinstallment=500crowns”(A-OSNP,m5, Vorschlag). This shows that the committee started saving for the purchase, although the exact priceand delivery details were still unclear. Murko’spositionontheimportanceofmakingsoundrecordingsofSlovenianas wellasotherfolksongscanalsobeestablishedfromtheagendaforthemeetingofthe maincommitteeinVienna,whichtookplaceon13and14June1913,itemsevenbeing: “Prof.Murko’smotiontorecordfolksongsinAustriawithaphonograph”(A-OSNP m5,Einladung).Atthemeeting,Murko“proposedtotheViennaAcademyofScience, which had a special phonograph commission with a specially designed phonograph, much praised for its age, that it start being used for recording folk songs ofAustrian nations. . . .Twoprofessors,academymembers,wereappointedtoberesponsiblefor organizing the activities at the academy” (Murko1929: 20). With his proposal to the main committee, Murko aimed to ensure the use of contemporary technical equipment for recording and preserving as many folk songs as possible. By getting the academy to take over the recording part, Murko hoped to relievetheSloveniancommitteeofsomeoftheworkloadandexpenditure.However, judging from his letter of 26 June 1913 sent to the Slovenian committee, he did not fullytrusttheacademy’sassurancetomake“recordingsoffolksongsoftheAustrian nationsonaphonograph . . . .Ithasbeendecidedthataphonographcouldbeusedas anaid,shouldindividualcommitteeswish.. ..Awaytoprovideaphonographforthe Slovenian committee has already been found. What is more, a standard phonograph will be bought fromWertheim of Berlin, not costing the expected 500–1000 Kr., .. . butaslittleas50marks,whereasthepriceforacylinderis40pfennigs.Inmyopinion, we should ordera phonograph as early as this year” (A-OSNPZapisniki:15). Unfortunately, his lack of trust later proved to be justified because he reported that,asfarasrecordingactivitiescarriedoutbytheAustrianacademywereconcerned, “noresults have been seen, at leastnot in Slovenia” (Murko 1929:20). Inseveralmoreletters,MurkoaskedthecommitteemembersinLjubljanatomake adecisionaboutaphonographassoonaspossibleandtriedtopersuadethemtomake thepurchase.Hiseagernessisunderstandablebecausehemadeanotherfieldtriptothe Balkansthatsummer,wherehedidresearchonfolkepicsandusedaphonographthat belongedto theVienna academy, and was more than pleasedwith the results. TheLjubljanacommitteemembersalsomadeinquiriesaboutaphonograph.Matej Hubad reported at the meeting of 17 July 1913 about a visit from Eugenia Lineva and her husband Aleksander, who “had collected many Russian folk songs with a phonograph. . . . Their experience with the phonograph, which cost about 80 marks, was very positive. . . . It was therefore agreed to purchase such a phonograph from this year’s funds” (A-OSNPZapisniki: 12). The committee appointed Hubad to visit Lineva at Bled, where she was staying atthetimeandtoinquireaboutthemakeofphonograph.Hubadreportedonhisvisit toBledatthenextmeetingoftheexecutiveboard,whichtookplaceon29November 1913. He said that Lineva “was a great phonograph enthusiast” and that the device was “more than indispensable for part-singing” (A-OSNP Zapisniki: 15). Based on Murko’s recommendations and their own inquiries, committee members passed the followingdecision:“AphonographshallbepurchasedfromtheWertheimdepartment store in Berlin for 50 marks. The committee secretary shall make the purchase” (A-OSNPZapisniki: 15). Orderinginformationandspecificoffersbegantobecollectedinthesecondhalf of1913,followedbyalongexchangeofcorrespondencewiththesupplierandvarious complicationswiththeorder.ThefinalofferwasputforwardearlyinJanuary1914by A. Wertheim G.m.b.H, a company in Berlin, and the Slovenian committee accepted it: the price of a phonograph with recording and playback functions was 48 German marks, andwax recording cylinders cost 40 pfennigseach. Theexactpurchasedateisunknownbut,inspiteofsomedeliveryproblems,the equipmentfinallyarrivedinLjubljanaatthebeginningofFebruary1914.Theinvita­tionto thecommitteemeeting of 11 February1914 openedwiththe good news:“the phonographhasarrived”(A-OSNP,m8,Vabilo).Thepreservedrecords,invoices,and correspondence show that a phonograph and 39 wax cylinders were acquired from Berlinatatotalcostof90.60crowns.Thebrandandtypeofthephonographwerenot mentioned. Due to delivery problems, the remaining 146 cylinders were sent from Berlin at a later date. The phonographs and cylinders were stored in the physics study room at the public secondary school no. 2 in Ljubljana, probably because the committee asked a physicsteacherforinstructioninoperatingandusingthemachine.Recordsshowthat it took some time before this happened, which is why the phonograph was not used immediately. The minutes of the committee meeting of 5 March 1914 state that “we cannot discuss the use of the phonograph because there is no one that understands how it works” (A-OSNP,Zapisniki: 35). Very few records exist on preparatory activities for the first recording.The only documentattestingtothisisaletterof23May1914inwhichcommitteememberFran Milcinski writes about JuroAdlešic’s trip2 “to his home region ofWhite Carniola on 2 JuroAdlešic wasa young lawyer fromWhiteCarniolawho workedinTrieste. He didnot engage in collecting folk songs at all, nor was he a member of the Slovenian committee; the only reason why he was asked to make the recordings seems to be the fact that he had had some experience Whitsunday,wherehewouldbewillingtorecordafewsongswiththephonograph . . . and capture folk singing on our cylinders” (A-OSNP, m 8, pismo). The letter also says that Adlešic had become familiar with the phonograph when he accompanied Lineva, who used the phonograph to make recordings in White Carniola. The recordings in White Carniola did in fact take place. Adlešic recorded a few folk songs on 31 May 1914 in the village of Adlešici and on 1 June 1914 in the village of Preloka. In addition to the recorded cylinders, an inventory of singers and songs has also been preserved. The committee members were very impressed with the recordings. They first listened to them at the committee meeting of 18 June 1914, which is recorded in the minutes of the meeting: “(the committee secretary) played five songs from White Carniola on the phonograph” (A-OSNP, Zapisniki: 36). They must have liked what they heard because they immediately agreed to pay Adlešic a fee of 39.40 crowns for the recordings presented, as well as an advance fee of 110 crowns for further record-ings. They also ordered 100 additional cylinders from Berlin and agreed to finance transcriptions of the songs (at a cost of 100 crowns). Bookkeeping accounts in the OSNP archives show that all payments were high priority, made within days of the meeting, which was not the committee’s normal practice. The recordings had a great impact on interpreting written records of folk songs collected by committee associates before 1914. An especially interesting discovery was that all songs were documented as unison in the written records but had been in fact sung in parts in most cases. Some committee members had already suspected this and the recordings from White Carniola confirmed it. The committee even discussed theneedtoreviewtheentirecollectionofpreviouslywrittenrecordsandevaluatethem according to how the songs were in fact performed. According to Zmaga Kumer, this unfortunately did not take place: “almost all instances of the very few part-songs in the collection are harmonizations and therefore useless for the study of part-singing in Slovenian folk songs” (Kumer 1959: 209). The collection’s fate Duetolackofspace,alltheSloveniancommittee’swrittenrecordswerestoredin a cabinet in Matej Hubad’s home, but it is unknown where the recorded wax cylinders and the phonograph were stored. It is possible they were stored in Hubad’s cabinet along with the written records, or they may have been returned to the physics study room where the phonograph had been stored before the recordings were made. Soon after the first recordings were made, the outbreak of the First World War haltedthecollectionoffolksongsinAustriaaswellastheSloveniancommittee’swork. with the phonograph. Adlešic later moved to Ljubljana, opened a law office, and also served as mayor of Ljubljana for some time. Only a few minor activities continued during and after the war. In the spring of 1927, theSloveniancommitteewasformallydissolved bythenewgovernmentandcommit­tee members were instructed to hand over all the collected material to the Ljubljana Ethnographic Museum. In the procedures, conducted by Matej Hubad on behalf of the committee, an inventory of all the material that was handed over was made. However, neitherthecylindersnorthephonographwerementionedintheinventory,whichmakes it unclear how many recorded cylinders were handed over – if any – with the rest of the written records, and what condition the cylinders may have been in. ThewrittenrecordsofthesongscollectedbytheOSNPwereusedseveraltimesby the Ethnographic Museum, but the wax cylinder collection was never mentioned. One exceptionisaletterbyFranceMarolt,directorofthenewly-foundedFolkloreInstitute, dated14December1935.Intheletter,MaroltrepliedtoJosipŠirokiregardingthedemand for folk-song collections in Slovenia and for institutions and professionals involved in studyingfolk music. Marolt’sdetailed answer,ontentypedpages,includedabrief de­scriptionoftheOSNP’sactivitiesandthefateofitscollection.Inthesectionoftheletter whereMaroltlistedthesongcollections,underpoint“b)phonograms”helists“18songs oncylinders,recordedbyJuroAdlešicinPreloka,WhiteCarniolain1914;transcribed fromtherecordingsasmusicalnotationbyoperalibrettistNikoŠtritofinLjubljana(held bytheEthnographicMuseuminLjubljana)”(A-GNImZnan.Koresp.1935,št.126:6). DuringtheSecondWorldWar,alloftheMuseum’smaterialwascatalogued,placedin cases,andstoredinabunker,buttherewasstillnomentionofthewaxcylindercollec­tion.In1950 thematerialin themuseum wasre-examinedandaninventorywasmade ofallthecollections,includingthefolk-songcollection,againwithnotraceofthewax cylinders.Therearerecordsofthephonograph,however,whichwasinthestudyroom of one of the museum’s affiliates. Because the device was incomplete, it was probably used only for decoration. On 7August 1952 a report on the museum’s collections was submittedtoUNESCO,whichalsoincluded“19waxcylinderswithfolksongsrecorded onthephonograph”(A-SEM, mRA,št.90).This documentonce againatteststhatthe wax cylinder collection of JuroAdlešic from White Carniola was at the museum and howmanycylinderstherewere,butnotwhatconditiontheywerein. In 1957 the OSNPmaterial changed hands again. On 18 May 1957 all the writ-ten records and all other OSNPmaterials were permanently handed over to the GNI. Upon delivery, all the material was carefully examined and entered into an inventory. Point 3 reads: “a phonograph (small) and cylinders numbered 1, 3, 7, 8, 10, 13, 14, 17, 18, 20, 22, 25, 28, 30, 31, 35, 36, 37, and 38. The cylinders numbered 3, 7, 13, 17, 22, and 28 are damaged” (A-GNI, 1957, št. 15/2-57). This means that 6 of the 19 cylinders that were handed over to the institute were damaged and 13 were still in good condition. Although most cylinders were undamaged, the GNI could not use the collection because the phonograph was incomplete and broken. Therefore, the collection was regarded simply as a curiosity and museum exhibit with no real value. The institute staffoccasionallytriedtofindanappropriateplaybackdeviceinordertobeabletouse the cylinders, but without success.As a result, their interest in the collection slowly diminishedand,becausetheysawnoparticularvalueinit,theydidnottakeverygood care of the cylinders. It is therefore unsurprising to find records from 1970, showing that the cylindershad“unfortunatelydecayed completely” (Kumer 1970:VIII).This was probably an indicator of the collection’s uselessness rather than its condition, because the cylinders and recordings, apart from the ones that had been physically damaged or broken, are in verygood condition even today. Amajorshiftinunderstandingandappreciatingthecollectionoccurredinthefallof 1988,whenJulijanStrajnar,aninstituteresearcher,contactedthePhonogrammarchiv in Vienna,wheretheycopiedalltheundamagedcylindersontomagnetictapeon13October 1988.Twelvecylinderswerecopied,butthecontentsoftwocouldnotbeidentifieddueto thepoortechnicalqualityoftherecordings.Nonetheless,Strajnarwasveryenthusiastic about the results as soon as he heard them for the first time, and his excitement soon spreadamongtherestoftheinstitute’sstaffaswell.Soundrecordingsthathadlongbeen regarded as useless and lost turned out to be a unique ethnomusicological document. Theyconfirmedtheassumptionthatpart-singingsimilartothesingingincentralSlovenia hadoncebeenwidespreadinotherSlovenianregionstoo. Strajnartranscribedsomeof therecordings,collectedthetranscriptionsmadebyNikoŠtritofin1914,andpublished all of the material in a booklet called Lepa Ane govorila (BeautifulAne Said; Strajnar 1989).Healsointroducedthesingersandbothvillageswherethesongswererecorded, andincludedabriefhistoryofthecollection.Somerecordingsfromthecollectionwere laterplayedatseveralethnomusicologyconferencesandsymposiums;somewerealso includedinaudiopublicationsonaudiocassettesandCDs. In 2004 the wax cylinder collection fromWhite Carniola and its accompanying documentation was examined once again with the aim of studying in detail the cir-cumstancesunderwhichtherecordings weremade, thehistoryofthecollection, and the type of phonograph that was used to make the recordings. The exact number of cylinders and their fates were also focused on.The use of state-of-the-art equipment enabledustorestoretherecordingsonthewaxcylinderswithbetterqualitythancould beachievedin1988.Evensomeofthedamagedcylinderscouldbeused.Theinstitute therefore decided to re-record the entire collection, restore it, andstudy itscontents. When trying to determine the type of phonograph used, labels on the damaged phonographandothersourceswereused.Withthehelpofexpertsfromthetwosound archivesinBerlinandVienna,itwasdeterminedthatthephonographinquestionwas an Excelsior, made by Excelsior Werk of Cologne (EWC).At the time, this type of phonograph was very common for ethnomusicology field recordings in Europe. The total number of cylinders is less certain. Bookkeeping accounts and other documents from the OSNParchives show that the committee had originally ordered 200 cylinders, but they only received 39 of them in February 1914. Amonth later, on 3 March 1914, the committee received a further shipment of six cases of 146 cylin-ders. This means that they had 185 cylinders before the first recordings. They were so pleased with the results of the first recording that they immediately ordered 100 more cylinders, which were paid for on 30 June 1914. It could not be determined whether thesecylinderseverarrivedinLjubljana.Thecommitteethushadatleast185cylinders available for recording, and perhaps as many as 285. The exact number of recorded cylinders could also not be determined. There is a register of 38 units (songs) that were presumably recorded in White Carniola in 1914, but two of these units have no titles and are marked only with consecutive numbers. Furthermore, it is not known whether each song was recorded on a separate cylinder or whether a single cylinder carried more songs. The question also remains whether anythingelse,suchasnarration,wasrecordedaswell.Thepreservedcylinderscontain only one song each, but on at least one of the two cylinders with unidentified contents something other than singing has been detected. The committee paid Niko Štritof to transcribe 38 songs from the cylinders, probably in advance, but only 17 of his tran-scriptions have been preserved. The number of these transcriptions on the cover of the folder was initially recorded as 19 and later changed to 17. On the other hand, when the institute received the collection in 1957, there were 19 boxes with cylinders, some of which were damaged. Therefore, it remains unanswered whether there were in fact 38 cylinders with 38 songs that were all transcribed in full.The fate of the unrecorded cylinders has also not been determined, nor is it known when they were lost. The exact number of undamaged cylinders in the collection was able to be deter­mined,althoughthenumberofundamagedcylindershaschangedovertime.However, it is impossible to determine when any particular cylinder was damaged, destroyed, or lost.Itisonlytherecordsfromtransferringmaterialsin1957,whentheOSNPmaterial was taken over by the GNI, that first give a precise record of the number and condition of preserved cylinders: of the 19 cylinders turned over, 6 were damaged and 13 were entire. In 1988 Strajnar took all the undamaged cylinders to Vienna, at which time there were 12. This is clear from the itemized list on the magnetic tape cover from 1988. When I viewed the collection in 2004, I determined that there were 10 undam-aged cylinders, but from comparing the two recordings from 1988 and 2005 it can be determined that two cylinders must have been restored and spliced even during the 1988 copying, because both recordings have the same sound disturbances (pops and crackles) where the needle encountered spliced or damaged areas of the cylinder. Additional confusion has surrounded this sound collection because the cylinders did not remain in their original boxes. It appears that when certain cylinders were destroyed, their boxes may have been preserved, and then cylinders from damaged boxesmayhavebeenstoredinthese;attheveryleast,theboxcoversmayhavebeen exchanged.Theconfusionofcoversandboxesmayhavealsocomeaboutbecauseof careless handlingofthe boxesand cylinders. Italso appearsthatafter1988 someone triedtousetherecognizablerecordingstoorganizethecylindercollection,andthereby changedsomeofthecoversandtitlesheetssotheywouldmatchtherecordingsonthe cylinders. Unfortunately some of the title sheets werelost in this process. The cylinders were once again recorded at the Phonogrammarchiv inVienna in June2005.ThistimeIalsotookalltheundamagedcylinderstoVienna,butIalsotook alongsomeofthebrokenandscratchedcylindersinthehopethatitmightbepossible to restore and play back some of them.Altogether there were 15 boxes of cylinders. Franz Lechleitner once again carried out the recording in Vienna, this time with a state-of-the-art phonograph of his own making. During the recording I documented thetechnicalinformationontherecording,andIalsonotedtheenvironment,setting, commentary, and visually interesting details, which I also photographed. I also had allthewrittendocumentationaboutthefirstcopyingin1988,NikoŠtritof’stranscrip­tions,andthebookletBeautiful Ane Said withme.Wewereabletocopy14cylinders, although some of them could not be copied in their entirety because of damage. In addition to the cylinders that had already been copied in 1988, two more cylinders werealso partially copied. PHONOGRAPH DISCS WITH RECORDINGS OF SLOVENIAN SOLDIERS FROM THE FIRSTWORLD WAR SomenewrecordingsofSlovenianfolkmusicweremadeduringtheFirstWorldWar. These were sung by Slovenian soldiers serving in theAustro-Hungarian army in the springof1916,andtherecordingsweremadebyLeoHajek,anassociateofthe Pho­nogrammarchiv at the Austrian Academy of Sciences. The recorded military songs of the Slovenian soldiers were part of a larger project by the ministry of war, which sought to collect and record the military songs of all ethnic and linguistic groups in the monarchy at that time. Altogether, 84 discs were recorded in the project, repre­senting the song heritage of eleven ethic groups inAustria-Hungary. It is interesting thatSloveniansarerepresentedonnineofthesediscs,withatotaloftensongs.Only the Germans had more recordings (21 discs), and all other ethnic groups – including those that are much larger – had fewerrecordings than the Slovenians. The sponsor of the project was the ministry of war, and so the collection and recording activity took place in line with its goals and expectations.Although it was inspiredbyscholarlyinterest,therecordingprocesswasalsoclearlycarriedoutwith military psychological and tactical intentions. Thus the commanding officers of the divisionsenforcedstrictcensorshipintheselectionofsongs.Theyalsostrictlyoversaw theselectionofsingersandtheirrepertoire.Forthesongstomeettheselectedcriteria, theyhadtobeofapatrioticnature;ironicversionsofthelyricswerepermittedifthey denigratedtheenemy.Theycouldalsosingsongswith“neutral,”“harmless”content, such as folk songs and love songs. Allofthesongsrecordedhadaccompanyingformswiththelyricsandatranscrip­tion of the melody. Both were likely prepared by the singers in advance and turned overtoHajekwhentherecordingwasmade,orthecontentwasadded orcopiedinto the form itself. Good documentation of content and the technical equipment used is characteristic of all of the recordings in the Vienna Phonogrammarchiv, and so this material also ranks among the best documented sound material of Slovenian folk songs. The fate of the collection of recorded Slovenian soldiers’ songs from the First WorldWarwasthesameasthefateofothersoundmaterialattheViennaPhonogram­marchiv. Although the recordings were made in 1916, it was quite some time until they would become available to scholars in the form of archive discs. Because there was a lack of material for discs during the First WorldWar, archival work came to a standstillintheearly1920s.Fortunately,metalmatrixes–whichweretheonlymedium preserved during the bombing raids in the Second World War – had been produced from the original wax discs. It was only between 1962 and 1964 that synthetic resin positives were pressed from the metal matrixes and tape recordings were made from them. In this manner the sound material becameavailable to listeners once more. As early as 1929, Matija Murko cited the titles of all nine Slovenian soldiers’ songs recorded with the phonograph and proposed that the Slovenians obtain copies of the recorded material. Unfortunately this did not happen and Slovenian scholars forgot about these recordings.Staff at the Phonogrammarchiv apparently also forgot abouttheserecordingsbecause,despiterepeatedrequestsfromSloveniatobenotified of any Slovenianrecordings in the archive, these were nevermentioned. ThereforeitwasnotuntilthePhonogrammarchiv releasedallofitsmilitarysongs on CD with extensive accompanying documentation that these songs were rescued from oblivion and made available to the general Slovenian public.Together with the original information forms, musical notation, illustrations, and extensive scholarly commentary, this sound material was issued in 2000 as the fourth publication in a series of historical recordings from the Phonogrammarchiv titled Soldatenlieder der k. u. k. Armee/Soldier Songs of the Austro-Hungarian Army.Together with the other sound material from the early period of sound recording at the Phonogrammarchiv from 1899 to 1950, this collection of Slovenian soldiers’songs from the FirstWorld War hasbeen included in UNESCO’s Memory of theWorldregister since1999. MATIJAMURKO’S WAX CYLINDERS Matija Murko’s studies of folk culture are also closely connected with Slovenian folk heritage. His work was primarily related to organization and management. He was actively involved with Slovenian folk song starting in 1905, when he became a member andvice president ofthe OSNP(Committeefor theCollectionof Slovenian FolkSongs)aspartoftheprogramDas Volkslied in Österreich.AfterKarelŠtrekelj’s death in 1912, he became the president of the committee. Unfortunately, he never studied Slovenian folk music directly, although he carried out much fieldwork and often documented his work with sound recordings and photos. It was characteristic ofMurkotodocumentallofhisworkextremelywell,includingitstechnicalaspects, whichhasturnedouttobeextremelyusefulinascertainingtheproperparametersfor playback of the sound carriers. Murko initially wished to use the phonograph to create a full and accurate tran­scription of the lyrics of epic songs directly from the performance. Until that time, such lyrics had been based on dictation of songs or on transcriptions of fragmentary performancesegmentsbecausenoteventhemostskilledstenographercouldtranscribe thelyricsduringsinging.Basedontestswiththearchivephonograph,hedetermined that it would not be possible to record such lyrics in full because it would require over 350 discs to record one of the lengthier epics. He therefore wished to use the phonograph primarily to determine the performance style of the song, to study the number of syllables per verse, the rhythm and its relation to emphasis in the lyrics, dialectfeatures,andotherspeechelements.Theuseofthephonographthereforecon­tributed to new insights in the study of folk epics. Murko discovered that the singers also change small parts of the song with each new performance (e.g., when singing for a transcriber, rehearsing in front of the phonograph, and singing for recording), whichnobodyintheSlaviclandshadpreviouslynoticedordrawnattentionto.These deviations in the lyrics were not insignificant; they altered the entire verse or verse count. Even the beginning of the song could be changed. Murko’ssoundrecordingscanbedividedintotwoparts:hisViennamaterialfrom his travels in 1912 and 1913, and his Prague material from his travels from 1930 to 1932.TheViennamaterialwasrecordedusinganarchivephonographfromthe Pho­nogrammarchiv at the Austrian Academy of Sciences on two journeys in 1912 and 1913.Both of thesejourneyswere carried out duringhis summer vacations and with thesupportoftheBalkanCommitteeoftheAustrianAcademyofSciences.Hewrote two detailed reports (cf. Murko 1912, Murko 1915) about his experiences and the resultsofhiswork withthephonograph,explainingthepurposethephonographwas usedforinfieldworkanditsadvantagesanddisadvantages.Bothreportsalsoinclude a detailed list of all of the discs recorded, and for each recording a description of the contents, information about the singers, and individual technical and content-related notes are provided. During these journeys Murko recorded 82 discs altogether. The fate of these discs is the same as that of other material at the Phonogrammarchiv in Vienna;theoriginalsweredestroyedduringtheSecondWorldWar,butthegalvanized negativesandaccompanyinginformationonthecompletedformswerepreserved.The materialwaslatercopiedtotape,andin2005itwasnewlycopiedfromthediscsand digitized.Thismaterialwillsoonbereleasedaspartofasoundrecordingseriesfrom the Phonogrammarchiv. The Prague material encompasses recordings that Murko made while traveling from 1930 to 1932. These travels were made possible by the increased efforts of Charles University and the Czechoslovak Ministry of Education and Culture to ad­vanceSlavicstudies,andespeciallytheestablishmentoftheSlavicInstitutein1928, which awarded major travel grants in its early years. Murko prepared very well for thesejourneysand, mindfulof hispositive experiencewiththe phonographin previ­ous years, took a phonograph along. To facilitate documentation, and probably also becauseofMurko’sadvancingyears,hewasassistedbyhissonsVladimirandStanko, who were responsible for sound recording and photography. During his travels between 1930 and 1932, Murko wished to use high-quality modernrecordingtechnologyandhemadeinquiriesaboutawidevarietyofrecording devices at various institutions, especially at theVienna Phonogrammarchiv, at Josef Chlumský’s phonetics laboratory in Prague, and at the Prague Trade Fair; however, he was unable to use any of this information. With the help of the Phonogramm-Ar­chiv in Berlin, he learned that a Berlin company was still producing the old Edison phonographs,whichweretheonlyonessuitablefortheplannedjourney.Thereforeat thebeginningofApril1930MurkotraveledtoBerlin,wherehestudiedtherecording methodsandexperienceofthePhonogramm-Archiv andtheTelefunkenwirelessstation at the technicalfaculty in Potsdam. Hefinally decidedtouse the Edison phonograph in the field, and so in Berlin he purchased two of the devices and ordered cylinders for recordings. Murko does not mention the brand of the phonographs he purchased anywhere,althoughhisestatepreservesaphonographthatwasverylikelyoneofthose thathepurchasedinBerlin.Thesamephonographswerebeingusedatthattimeatthe Berlin Phonogramm-Archiv, which still has some of them in its archive. As Murko himself wrote, experience showed that he had made a good choice because he was able to record 349 cylinders using the Edison phonograph, and in the singers’home environmentsatthat.Hewasawareofthedisadvantagesofhisphonographrecordings inadvance,althoughthesewerenotasgreatashadseemedatfirstglance.Thecylinders werelimitedtofourminutesofrecording.BecauseMurkowasawareofthedifficulty ofinterrupting singers fromhisprevious recordings,the use ofasecond phonograph made it possible to continue recording when the first had reached its limit. By alter-nating both phonographs, it was also possible to record somewhat longer songs; for example,asongrecordedonsevenconsecutivecylindersin1930.Theserecordingsare especiallyinterestingbecausetheydemonstrateextendeduninterruptedsinging,which hadnotbeenpreviouslyrecorded.Murko’ssonsVladimirandStankodocumentedthe sound recordings on the cylinder boxes and in special notebooks. Based on his own notes and the list of cylinders byVladimir and Stanko, Matija Murko later reviewed thelist,correctedandmadeadditionstoit,andpublisheditinaspecialchapterofthe extensivepublicationTragom srpsko-hrvatske narodne epike – Putovanja u godinama 1930–1932 (In the Footsteps of Serbo-Croatian Folk Epic: The Trips of 1930–1932). This 940-page publicationdiscusses field materialfrom thesejourneys, exhaustively documented with various lists andselected photos from the field. In the words ofVladimir Murko, the fate of these field recordings from 1930 to 1932wasrathersadandrepresentsa“sorepointin[MatijaMurko’s]literaryheritage.” AlthoughMatijaMurkoreportedthatsomeofthesecylinderswerealreadybeingused forscholarlystudy(byGerhardGesemann,GustavBecking,andGojkoRužicicatthe German university in Prague, and by the Russian linguist Roman Jakobson) and that theseprominentscholarshadrecommendedthatmanyoftheserecordingsbegalvanized (i.e., permanently preserved), this galvanization never took place.An attempt by the Czech company Elektrotechna in 1933 was unsuccessful; the company reported that “the cylinders are made of such soft material that even the wooden needle used on the electric membrane cuts the cylinders and essentially destroys the recorded layer. Becauseoftheweaknessoftherecording,thereproductionitselfisveryuncleardespite amplification;thisisalsoexacerbatedbythenoisecreatedbythegramophoneneedle cuttingintothe cylindermaterial”(Murko1951:538).Partofthecylindercollection was also sent to the Phonogramm-Archiv in Berlin for galvanizing, but the cylinders are believed to have been destroyed during street battles in the Second World War. Some cylinders were also damaged and destroyed during travel and storage, so that aftertheSecondWorldWarapproximately200undamagedcylindersremainedoutof the collection of 349 that hadbeenrecorded, according to Murko’s own memoirs. VladimirMurkotookanactiveroleinsettlinghisfather’sestate,andin1963he suggested that an institution in Yugoslavia request the transfer of the cylinders and accompanying documentation for scholarly analysis and publication because it was unthinkable to allow this richly documented material to fall into decay. In Prague, preparations were underway to abolish the Slavic Institute, which held most of the material from Matija Murko’s estate, calling into question the future of the sound archive and its preservation. In the mid-1960s the Institute of FolkArt (now the In­stitute of Ethnology and Folklore Research, IEF) in Zagreb tried to track down and obtainthematerialfromMatijaMurko’sestate;itsucceededindoingsoin1966.The CzechoslovakAcademyofSciencespresidencypresentedthematerialtotheYugoslav embassy in Prague, which handed it over to theYugoslavAcademy of Sciences and Arts in Zagreb, which in turn placed it in its archive on 20 May 1966. The material was also accompanied by a decree on the transfer with a condensed inventory of the material,listingamongotherthingsacollectionof138waxcylinders.Thefollowing year it was arranged in Zagreb to transfer the cylinder recordings to tape and make aninventoryofthem.Aninventoryoftherecordingswasmadeforthetapesandthey were numbered consecutively, ending at 132. The inventory also indicated damaged cylinders.ThetaperecordingswerestoredattheInstituteofFolkArtandthecylinders remainedintheacademyarchives.InJanuary2002thesoundmaterialfromthetapes was digitizedand storedon CD-Rs. Itisinterestingthatthesoundrecordingsfromthiscollection,whichwasawaited withsuchexpectation,wererarelyused.Theinitialenthusiasmoverthevaluablemate-rial quicklysubsidedwhen itwas determined that the manuscript documentation did not containmanytranscriptionsof epicsongs; those that were therehadfor the most part already been published in monographs. Further disenchantment arose when the cylinders were played because their sound quality was much worse than had been hoped. The usability of the recordings was therefore minimal and nobody processed them for research purposes. Later, too, there was no interest in the cylinders because of the conviction thatthe recordingswere useless due to theirtechnical quality. ImyselfbecamemoreinterestedinMurko’scylindersin2004aspartofthisstudy and I attempted to collect as much information about them as possible. I especially wantedtodeterminewhathappenedtothecylindersafter1966,whentheyarrivedin Zagreb, how the re-recording had taken place, how many cylinders were preserved, where they were now located, and what state they were in. With the help of staff at theIEF,andespeciallytheassistanceofacademymemberJerkoBezic,Iexaminedthe preservedcylindersandMurko’sestateintheOrientalCollectionattheArchiveofthe CroatianAcademyofSciencesandArts(HAZU),andattheIEFItriedtoascertainas manydetailsaspossibleabouttheuseandprocessingofMatijaMurko’ssoundmate­rial.In2005wemadetestrecordingsofsomeofthecylindersfromMurko’scollection at the Phonogrammarchiv in Vienna, as well as with Velimir Kraker in Sisak. These modern recording samples from Murko’s cylinders show that the quality of some of the recordings arenoless thanthe averagequality offieldrecordingsfrom thattime. Therefore,theextremelypoorimpressionofMurko’srecordingsinZagrebislargely thefaultofthere-recordingprocess:thepoorcopiesdidnotreproduceeverythingthat is on theoriginal and could be reproduced from it. RECORDINGS OF SLOVENIAN SONGS IN THE KüPPERS-SONNENBERG COLLECTION AmongtheyoungestrecordingsofSlovenianfolkmusicfrombeforetheSecondWorld WararethecylinderrecordingsfromtheKüppers-SonnenbergcollectionattheBerlin Phonogramm-Archiv. These recordings were made in 1935 in Bled and Zagreb, and they are part of a larger collection of field recordings made by the journalist Gustav Küppers-Sonnenberg during his travels throughout the Balkans in 1935, 1937, and 1939. Together with other sound collections, his recordings were taken to Russia at theendoftheSecondWorldWarandlaterreturnedtotheBerlinPhonogramm-Archiv in a rather disorderly form.As a result, scholars were unfamiliar with them and they werealsounknowninSloveniauntilrecently.Itwasonlyin2006thatIbecameaware of them as part of this research project and also succeeded in obtaining them for the Instituteof Ethnomusicology. Küppers-Sonnenbergrecorded12cylindersinSlovenia,consecutivelynumbered 74to85,containingrecordingsofSlovenian,German,Slovak,Czech,Croatian,Ser­bian, and Roma music. Only cylinders 74 and 75 contain Slovenian folk songs. The labelontheboxindicatesthattheywererecordedinBledon3October1935.However, itturnedoutthattherewasalsoarecordedcylinderwithSlovenianfolksongsamong therecordingsfromZagrebfrom8October1935.AltogethertheKüppers-Sonnenberg collectiontherefore contains eightSlovenian folk songson three wax cylinders. Although these represent only a few widely known Slovenian folk songs, these recordingsareaninterestingdocumentoffolksingingfromthattimeandtheyalsohave theirowndocumentaryvalueinthetechnicalsense.Specifically,mostofthecylinders have hardly been played since the time they were recorded and they are therefore in excellentcondition.Thisisasingularandexceptionalexamplebecauseothercylinder recordings of folk music are generally wornout from frequent listening and study of their content, and their audio quality is considerably diminished. Together with the other sound material from the Phonogramm-Archiv, these recordings have also been included in the UNESCO Memory of theWorld register. THE FIRST COMMERCIAL DISCS WITH SLOVENIAN ETHNOMUSICOLOGY MATERIAL Recordings of immigrants’music also increased the buyers of phonograph discs and players in the United States. There was a large number of immigrants in the United States–overfivemillionatthebeginningofthe20thcentury,primarilyfromEurope. TheAmericanmusicindustrysawtheirgreatpotentialforrecordpurchasesandbegan torecordmusicfor“foreign-speaking”customers.Intheeraof78-rpmrecords,various recordings were issued by the thousands aimed at immigrants; oftentimes European subsidiaries of American phonograph companies also purchased the recordings for production and saleinEurope.Asurprisingly largenumberofthesecontainedrecor­dingsoffolkmusicfromEurope.Theserecordingswerecreatedprimarilyinresponse to demand from immigrants that had settled in the United States from rural parts of Europeandwantedtouserecordstohelpstayintouchwiththeirhomelandandtheir culture.Untilrecentlytheserecordingswerealmostcompletelyunknowntoboththe general public and folk-music researchers; only recently have they become material of interest for listening and study. Slovenian immigrants to the United States apparently also represented a good marketandtheyhadafewoftheirownperformersthatmaderecordsthere.Similarto immigrantsfromothercountries,largerecordcompaniesalsoproducedSlovenian-lan­guagecataloguesofrecordswithSlovenianperformersforSlovenians.Theextensive publication Ethnic Music on Records (Spottswood 1990: 1021–1043) indicates that between1893 and1942nearly600recordingsof Slovenian“folk”musicweremade by44differentperformers.Judgingfromthetitlesandcommentaries,theserecordings were primarily various adaptations of folk songs and instrumental music, as well as somefolkdancemelodiesplayedonanaccordionorbysmallensembles.Determining thedetailsbehindhowtheserecordingsweremadeisextremelyprotractedandtime­consumingworkbecauseoftheirvariety,scope,andinterconnectionwithotherfactors, as well as the considerable lack of familiarity with the material to date. Therefore in this book I have only provided an example of the discography of one instrumental performing group, the well-known HoyerTrio. The founder and leader of the Hoyer Trio was Matt Hoyer (a.k.a. MatijaArko), one of the first diatonic accordion players in the United States and the founder of Cleveland-Style polka groups. Various musicians performed with him at different times in the trio, including the brothers Frank and Edward (or Eddy) Simoncic (or Sims), and Frank Novak. They mostly played guitar and banjo, but sometimes also anaccordionduetwithaccompaniment.Themannerofplayingandthepopularityof the Hoyer Trio had a direct or indirect influence on almost all musicians performing Slovenian Cleveland-Style polka music. MattHoyerandhistrio,orsometimesMattsoloortogetherwithsingersorother musicians,recordedalotofmaterial.Itisbelievedthatby1919hehadmadehisfirst recordingsfortheVictorTalkingMachineCompany,althoughithasnotbeenpossible to verify this. Later he also recorded for the Columbia Gramophone Company and OKeh Records. His last recordings were made in 1929. Based on a list of records by the HoyerTrio compiled by Louis Kaferle, and a list from Ethnic Music on Records, itwaspossibletocompilearathergooddiscographyfortheHoyerTrio.Thetrioalso releasedsomerecordswithtranslatedtitlesorwithdifferenttitles,probablyinaneffort tomarketthemtoimmigrantsofothernationalitiesaswell.InthediscographyinEthnic Music on Records, these recordings have the same matrix numbers as the Slovenian releases,butdifferentcataloguenumbers.ApparentlytheHoyerTrioalsoreissuedmany recordsinEurope.Forexample,themainColumbiacataloguefor1932,printedinZagreb by Columbia Graphophone Jugoslavensko d.d. at Ilica 44, contains several records by the HoyerTrio that the group had recorded for Columbia. The stamp on the catalogue makesitclearthatitwasoncethepropertyofJosipBanjai’sTehnikstoreatMiklošiceva 20inLjubljana.Therecordsfromthecatalogue,includingthosebytheHoyerTrio,were therefore readily available to Ljubljana residents. The catalogue specially emphasizes that this is an “English import” and that the catalogue contains only electrical record-ings.ThelabelfororderingtherecordinthecataloguewasdifferentfromtheAmerican ColumbiacompanyandcorrespondedtothelabelfortheColumbiacompanyinEngland. The selection in the main Columbia catalogue for 1932 indicates that nearly all of the tunesrecordedbytheHoyerTriointheUnitedStateswerereissued. For commercially issued 78-rpm records, the fate of the sound collections and recordingsisconsiderablydifferentfromthatoftheuniquecylinderfieldrecordings. Phonographrecordsweresoldinlargenumbersofcopies,andsoitispossibletofind andobtainmultiplerecordcopiesofaparticularperformance. Ontheotherhand,the recordingsofasingleperformeroracertainmusicalgenrewerenotusuallycollectedin oneplace,asinmostcollectionsoffieldrecordings,andsoitisnecessarytotrackthem down,makealistofthem,determinethecircumstancesoftheirrecording,establishall of the performers and other technical and content-related information, and finally to obtaintherecordingsthemselves.Thiscanbeveryprotractedandtime-consumingwork because the records are scattered across the globe, and many of them have also been lostordestroyed.Itisalsodifficulttoobtainpreciseinformationabouttherecordings, and especially for using and studying the recordings for research purposes, because thepurposeofissuingtherecordswastosatisfythemusical,esthetic,andotherneeds of listeners, and especially to profit from sales. The records therefore have only the most basic information about their content and the performers printed on the record labels, and other information is very difficult to obtain. Thus for archive collections of commercially issued recordings, consideration must be given not only to the fate, protection, and archiving of individual record collections, but also to the search for new copies of records, expanding the collection with records it does not yet contain, andsearching forinformation about the recordings. Commercialphonographrecordsofmusicalfolkculturewerealmostunknownto theSlovenianpublicandamongfolk-musicresearchersbecauseithasbeenimpossible tofindanypublications,analyses,orstudiesthatincludedsuchrecordings.Thereare also no lists or discographies of old records of Slovenian music in Slovenia. Only a few individuals, and a few antique collectors, may have an old record, perhaps with Slovenian folk music on it, among other items at home. Some records of this type are stored in the music collection of the National and University Library and at the Technical Museum of Slovenia, and a few records are also in the archives of Radio Slovenija and the GNI. So far it has been possible to obtain 17 records by the Hoyer Trio or at least recordings made from them. Of course, this includes some duplicate records or recordings. EARLY SOUND RECORDINGS AS SCHOLARLY RESOURCES Thestudyoffolkmusicbasedonsoundrecordingsoffersseveraladvantagescompared totranscription-basedstudy.Specifically,soundrecordingsallowonetoperceivemusic in the most basic way: listening.The considerable limitations and incompleteness of musicalnotationofferonlyabasicandincompleterepresentationofmusicandsound becausetheessenceofsoundismissing:theactualsounditselfwithallthedetailsof its interpretation, dynamics, tempo, timbre, and so on. However, a sound recording is also not a complete scholarly resource because the perception and understanding ofmusicisaffectedbymanytechnicalandmethodologicalrecordingfactors,aswell as acoustic, psychological, and sociological factors when playing back the recorded material (cf. Kunej 2000). This is especially true for early recordings in ethnomusi­cology. Because of the limited technical abilities of the first recording devices and today’slackoftechnologyandexpertiseforplayingbackandinterpretingearlysound recordings, these can represent a deficient and even a misleading scholarly resource. Animportanttaskfortheresearcheristobefamiliarwiththetechnicalcharacteristics, methodologicalprocesses,andconditionswhenearlyrecordingsweremade,andtotry toassessandtakeintoaccountvariousfactorsthatinfluencedthesoundrecording.For early soundrecordings, whicharelargelyavailablein theform ofcopied recordings, itisalsoimportanttobeawareofthetechnicalparametersandtheprocessofplaying back and re-recording the original sound medium because this has a decisive impact on what is heard onthe recording. RECORDING PROCESSES IN THE ACOUSTIC RECORDING ERA Studiorecordingswereinitiallyalmostcompletelydependentonsoundrecordingand reproduction technology. The strengths and weaknesses of recording devices dicta­ted what types of music were more frequently recorded. In the first phase of sound recording,untilabout 1925,allrecordingwas doneexclusivelyacoustically, without usingmicrophonesorelectricalamplification.Themaindifficultyinthiswasthatthe acousticenergyofthemusicalsourceswasveryweakforwhatwasaratherroughand awkward mechanical process of recording sound. The acoustic energy of the source (e.g., a singer or musical instrument) therefore had to be effectively directed onto the membrane, whose vibrations caused a stylus to cut a groove into a relatively soft wax-like medium.Thissound energywas directedwitha horn, theshape and size of which had a significant impact on the quality of the recording. For a good recording itwasalsonecessarytohaveasufficientlystrongsoundsource,andsotheperformers hadtoperformloudlyandveryclosetothehorninordertotransferasmuchacoustic energy as possible to the membrane. Therecordingmediumalsostronglyinfluencedsoundrecording,particularlythe substancethatthestyluscutthegrooveinto.First,thesubstancehadtobesoftenough so that the relatively small force of the membrane could scratch and press a groove intoit;ontheotherhand,ithadtobedurableandhardenoughfortheplaybackneedle toslidethroughthegroovewithoutdamagingittoomuchortooquickly.Thesurface of the medium also had to be as smooth, homogenous, and fine-grained as possible sothatitwouldnotcauseunnecessary deviationsoftheneedlebecauseofgeometric irregularities or the granular structure of the material. Duringthistime,recordingdevelopedandadvancedprimarilythroughexperience. Soundrecordingsrepresentedanartinwhichnearlyalldecisionsandadjustmentswere determinedthroughlisteningandexperimentation.Thedetailsofrecordingequipment and recording processes were great trade secrets. It is therefore no wonder that, in addition to the technology, the human factor (i.e., the recording operator) also had a noticeable impact.The processes of recording onto cylinders and discs were similar, but the manners of duplicating the recordings weresignificantly different. The initial process of recording cylinders was slow and expensive because technology for duplicating cylinders had not yet been developed. Each cylinder was recordedseparately,asauniqueproduct,andofferedtolistenersthisway.Therecording process was relatively simple: the performers stood in front of the phonograph horn and spoke, sang, or played loudly into it. The relatively rigid membrane meant that somesoundswitharichtonalspectrum,suchasthoseproducedbyaviolin,werenot recordedwell.Brassinstrumentsandcertainwoodwindsrecordedespeciallywell,and sotherearemanyearlyinstrumentalrecordingsofbandmusic.Toachievearelatively clearrecordingofamusicalensembleitwasnecessarytohavefewperformersinthe groupsotheycouldarrangethemselvesinfrontofthephonographhorn.Groupswere therefore limited to 15 instruments at most, which due to their rather strong acoustic strengthcouldbeplacedfurtherawayfromthehornandarrangedaroundtherecording room, whereas vocal groups were limited to four performers that had to stand very close to the horn and at an equal distance from it. In order to create a large number of recordings for sale, multiple phonographs were often used during recording in the studio. These recorded simultaneously, and theywerepositionedascloselytogetheranddirectlynexttotheperformersaspossible. Whentheperformancewasfinished,therecordedcylinderswerereplacedwithfresh blank ones, and the recording process was repeated, with the performers performing the same composition. Later on, simple mechanical methods for copying cylinders weredeveloped;however,thesedidnotworkoutwellbecauseonlyalimitednumber ofcopiescouldbemade.Inaddition,thesoundofthecopieswasconsiderablyweaker and distorted compared to the originalrecording. Agreatadvanceinstudiorecordingofcylinderswasaprocesspresentedin1901 that allowed a metal matrix to be made from an original cylinder. This matrix could thenbeusedtocastcylindersforlistening.Thematerialforthecylindercastingswas harder and more abrasion resistant because it was not necessary to first cut grooves intosuch a cylinder. The recordingswere therefore generally clearerandlouderthan before. This process allowed the number of cylinders produced to grow into several thousandperday.Thisprocessforduplicatingcylindersalsohadaneffectonrecord­ing itself.It wasnolonger necessaryfor performers toendlesslyperformmusic over and over, and recordings could be made with a single phonograph positioned in the mostsuitable place in the recording room. Theelectricalrecordingprocess,introducedin1925,broughtanothermajorchange totherecordingprocess.Recordingwiththeaidofamicrophonemeantthatperform­ers no longer had to crowd together around the recording horn, and they could also start recording completelarge instrumental ensembles. Inaddition,the improvement inrecordingqualityanditsexpandedfrequencyrangemorefaithfullyreproducedthe sounds of complex musical ensembles.The electrical recording process also made it possible to amplify sound sources so that instruments and performers that had been unsuitableforrecordingintheacousticagecouldnowappearinrecordings.However, the electrical recording process brought about changes only in the disc phonograph industry,becausebythattimecylindertechnologyhadalmostcompletelydisappeared; thus, only a few cylinders were recorded using the electrical process. RECORDING PROCESSES USED IN THE FIRST ETHNOMUSICOLOGY FIELD RECORDINGS Throughoutthisentireperiod,therecordingprocessforethnomusicologyfieldrecordin­gswasquitesimilartothefirststudiorecordingswiththephonograph.Thedifference lay primarilyin the factthattherecordersinthefield generallydidnothaveasmuch equipment as recording operators in studios, nor was their equipment as advanced. Inaddition,theyrecordedinplacesthatwerenotspeciallysetupforrecording;often theyalsorecordedoutdoors.Theymostlyrecordedwithonephonograph;iftheyhad more than one, they primarily used them for recording longer performances without interruption (cf. Matija Murko’s recordings). Each recording was therefore unique and, as a rule, the only one. Field researchers were often unfamiliar with the recording process and how to handle the phonograph, and they usually recorded various ensembles of performers that were not accustomed to being recorded. Folk music was truly not well-suited to the awkward conditions of early sound recording. It is no wonder then that field phonograph recordings, even taking into account the technical capabilities of the phonograph, do not achieve the quality that might be expected and was desired, and that studio recordings of that time did achieve. In its Anleitung für ethnographische Beobachtungen und Sammlungen (Instruc­tions for Ethnographic Observation and Collection), the Berlin Phonogramm-Archiv providedextensiveinstructionsformakingphonographrecordingsinthefield.Among theequipmentthateveryrecorderwastohaveinthefield,itlisted:“aphonographwith arecordingandplaybackmembraneand1or2horns,asparemembraneorequipment for repairing the membrane, a concert-pitch whistle (a1 = 435 Hz), a small oilcan, a dust brush, a leather cloth, a screwdriver, and at least 20 cylinders protected against vibrationsandmoistureifpossible”(Anleitung1908:1).Regardingtheactualrecording process, the same instructions state: “a) Wind up the spring mechanism fully before eachrecording,b)Thespringmechanismshouldordinarilyrunatmediumspeed;for very high-pitched, very quiet, or very fast music, a higher speed should be used, c) Positionthedevicesolidlyanddonotmoveitduringrecording,d)Begineachrecord­ing with the concert-pitch whistle, and follow this by stating the recording number and the title of the recording. Leave a finger-wide strip unrecorded at the beginning ofthecylinder,e)Positiontheresonatingbodyoftheinstrument,orthemouthofthe narrator or singer, as close as possible to the horn without actually touching it. Test the proper positioning and strength of the sound by ‘blank’recording (let the spring mechanism run without engaging the membrane)” (Anleitung 1908:1–2). Amongtheinterestingdirectionsintheinstructionsistheadvicethatimmediately aftermakingeachrecordingitshouldbeplayedbackinfullbecausedoingsousually made the performer feel satisfied and aided further recording. It was recommended that,ifpossible,therecordingthennotbeplayedagaininordertoprotecttherecord­ing on thecylinder. The reports of some other researchers and recorders also mentioned character­istics of field recording, recording circumstances, and the recording procedure used. Forexample,inhisreportonrecordingfrom1901,theRussianresearcherAleksander D. Grigor'ev wrote that he first carefully instructed the singers on how to sing into the phonograph and how to behave in front of the horn. Their singing should not be quiet, but also not too loud. He selected the most reliable singers, who were also the bravest,forrecording.MatijaMurko’sreportsalsooftenmentionrecordingprocesses and recording circumstances; for example, in recording the musical instruments that singers of epic songs played to accompany themselves: “During recording I always used an enlarged horn made of paper, with which I also tried to record the accompa­nying instrument whenever possible” (Murko 1912: 8). Otherwise he tried to record the singers in the most natural singing position possible. The advantages and disadvantages of making phonograph recordings were dis-cussedveryearlyon,anditwaslargelyagreedthattheadvantagesofsoundrecording greatlyoutweighedthedisadvantages.Themajorityofresearcherswereawareofthe technical shortcomings of the phonograph, but they accepted this and they tried to take the imperfections of sound recording into account when studying the recorded material.Whenevaluatingoldsoundrecordings,itisalsoimportanteventodaytobe awareoftheadvantagesanddisadvantagesofphonographrecordings;thisawareness is a necessity for critical use and interpretation of historicalsound documents. advantages of sound recording with the phonograph Soon after the appearance of sound recording, many researchers recognized its advantages over manual transcription in the field. They especially appreciated the objectivity and precision of recordings, as well as the incredible ability to play the recording back multiple times, facilitating more complete musical notation. Some researchers also saw sound recordings as an opportunity to create a record of “un­transcribable folk music” as well as the music of non-European cultures, for which (Western) musical notation was hopelessly inappropriate. Many researchers were convinced of the advantages of phonograph recordings forstudyingfolk music. Forexample,KarelŠtrekeljproposedpreservingrecordings inordertolaterchecksubjectiveandincompletemusicalnotationsbecause,forhim, soundrecordingsrepresentedamorecompletescholarlyresourcethanmusicalnotation, whichwasaveryprogressiveinsightforthattime.EugeniaLinevabelievedthatsound recordings in particular enabled her to carry out more precise studies of part-singing in Russian folk music. She had frequently discovered errors and omissions in older transcriptionsbecausethetranscriberswereunabletowritedownthelyricsaccurately while the song was being sung, and so they transcribed it from dictation.This led to muchimprecisionbecausetheperformerswereunabletoaccuratelyreproducethelyrics without singing. Even greater difficulty arose when transcribing part-song melodies because the transcribers wrote down each voice in the song separately by having the singersrepeatthesamesong.Thisledtoerrorsbecauseineachrepetitionthesingers changed both the main and accompanying voices, which then no longer matched in the combined transcription. Only phonograph recordings made it possible to capture all of the voices at once and also properly transcribe them by playing back the song several times. Ludvik Kuba also drew attention many times to the improvement that thephonographmadetorecordingfolkmusic.Inareportfrom1899hepicturesquely describedthedifficultiesthatresearchershaveintranscribingthesongsofgusleplayers: “There is a horse in front of us, running unrestrained, and our hearing and our hands are following it like a sluggish tortoise. . . . This can only be tackled with Edison’s phonograph” (Kuba 1899: 25). Today we can largely agree with these past researchers on the significant ad­vantages that sound recording introduced: musical and linguistic performances were recordedobjectivelyandaccuratelyontherecordings,withallofthespecialfeatures of the momentary performance, and the recording was preserved for future genera-tionsinanunchangedresonantformassound,andnotasasubjectivetransformation of what had been heard.Although recordings contain much more information than a precisetranscriptionornotation,soundrecordingsalsohavetobeunderstoodasonly oneofthepossiblewaystorecordaperformanceandonshouldalsobearinmindtheir incompleteness.These caveats werealso highlighted by researchers inthe past. disadvantages of sound recording with the phonograph The imperfections and weaknesses of early sound field recording are similar to those encountered in modern sound recordings today. The basic difference is prima­rily in the technically advanced recording devices, which now enable better quality recordingsandsomeothermethodicalprocesses.Becauseoftechnologicaladvances, some of the disadvantages of the first sound recordings are less apparent in today’s recordings, although they are still present. Opponents of phonograph recording were often convinced that ordinary people feared the phonograph and would not want to speak or perform music into it.There­foreoneoftenfindscommentsaboutthereactionsofthepeoplethatwererecordedin reports on field recording; among these there are hardly any in which recording had anegative impact. Researchers engaged in field recording also often reported about the technical difficulties that they had while recording. Lineva commented that some recordings soundedbadandunnaturalbecausetheyweremadeinasmallroom.Inaddition,itwas generally not possible to clearly hear all of the voices in large groups of singers. Critical researchers also stated that the voices were considerably impoverished, the sound spectrum lacked depth, and the balance between the instruments was not correctbecausethosethatwereclosertotherecordinghornwereperceivedaslouder. For quality recordings it therefore used to be necessary to carefully position the per­formers so that various voices would be suitably represented on the recording. This is also true today for modern recordings, but advances in recording equipment have nowmadeitpossibletocapturelargergroupsofperformersatmuchgreaterdistances from the microphone than in the past. Theweightandsizeofthephonograph,additionalequipment,andthenecessary numberofemptycylindersordiscspresentedconsiderabledifficultiesforresearchers. The sensitive wax cylinders, which had to be handled carefully and protected from dust and damage,also made travel morechallenging. Fromtoday’sperspective,inadditiontotheshortcomingsofphonographrecord­ingmentionedabove,someadditionalonesmaybecited.Theverynarrowfrequency range of the recordings is particularly bothersome; in the best of circumstances, this wasbetween100and5,000Hzforcylinders,andinfieldrecordingsmadewithsmaller andsimplerphonographsitwassomewherebetween300and3,500Hz.Therecorded soundisthereforeconsiderablyimpairedandacousticallycolored.Insongrecordings thelyricsareoftendifficulttounderstand,andininstrumentalrecordingsitisdifficult torecognizetheinstruments.Inaddition,therecordingsareoftendistortedbecausethe recordinghornandmembraneintroducedconsiderablenonlinearityintotherecording, combined with the relatively poor manner and execution of the recording. This was exacerbatedbythedrivemechanismofthephonograph,whichdidnotruncompletely smoothly and also created low-frequency noise, which is audible in the recording due to the mechanical transmission of sound. The manner of recording itself did not allowdynamics in theperformancebecause for a good recording itwas necessary to have afairlystrong anduniform soundsource.Becauseof thepoorsensitivityof the phonograph, on the recordings it is not possible to hear reverberation, or the acous­tics of the room, which creates a rather isolated, empty, and unnatural sound during playback.Itisalsonecessarytoemphasizeoncemorethefactthatmechanicalcarriers aregraduallyworndowneachtimetheyareplayed;thiswasespeciallyevidentwhen they were played back on theoriginal devices with acoustic pick-ups, which pressed relatively heavily into the groove. Because of the softer construction necessary for recordingsound,thewaxcylindersusedforfieldrecordingwereevenmoresensitive to abrasion during playback than were castcylinders and pressed discs. These technical imperfections often also led to methodological drawbacks in field recording. One of these was the limitation of the length of cylinder recordings to two to four minutes, which resulted in recordings often being incomplete; for ex-ample,forlongsongsonlytheintroductoryversesorstanzaswererecorded,andlong instrumental performances were adapted to fit the length that could be recorded on a cylinder.Economizingwithcylinders(duetotheirhighcostandthelimitednumberof blankcylindersonecouldtravelwith)oftenresultedinmultipleunitsbeingrecorded ononecylinder,whichfurtheraffectedtheimageoftherecording.Whenresearchers notedtheirinterferencewiththematerialperformedintheaccompanyingdocumenta­tionand, forexample,noteddown themissinglyricsofasong,it ispossibletosome extent to determine the original field performance; otherwise, the recording is rather incomplete and can also be a misleading document. Anotherdisadvantageofphonographrecordingwastheratherpoorsensitivityof the device.As a result, the performers had to be very close to the horn and were not permittedtochangepositionduringrecording.Inaddition,theperformancehadtobe relatively loud and clear. This likely created a certain amount of tension among the performers and unnatural conditions, which had an effect on the performance itself and the sound image. The performance could never be recorded in a documentary manner, in its natural context and function, but always had to be specially presented forrecording. COPIES MADE FROM EARLY SOUND RECORDINGS For early sound recordings, which today are primarily accessible as copies, it is also equallyimportanttobefamiliarwiththeprocessofplayingbackandre-recordingthe original sound medium, as well as the technical circumstances, because these have a decisive impact on the contentheardon the recording.The extensive and more tech­nically oriented topic of copying sound carriers exceeds the purpose and framework of this volume, so this aspect will be presented only in passing and only in its basic premises. When playing back old carriers as scholarly resources, we seek to reproduce as much recorded information as possible in an unchanged form, whereby we must be guidedprimarilyby scholarly ratherthan estheticcriteria.Suchplaybackisdemand­ing because, in addition to appropriate equipment, it also demands a great deal of expertiseinhowtoplaybackhistoricalcarrierssothatthereproductionofthesound image will most closely approximate that which was performed and recorded. It is necessary to determine and establish certain technical parameters for playback that can have a decisive impact on the audio signal played back and define the reliability of theaudiosignal.Thesehaveadirectimpactonthesoundand the soundrecording (on the tempo of the musical performance and speech speed, the intonation of the recording, the timbre of the recording, certain aspects of the performance – e.g., the vocal ornamentations, the dramatic quality of speech, etc.), as well as on the subjec­tive perception of the recorded material (e.g., the intelligibility of speech and song lyrics, the feeling for the “natural” sound of the instruments and voices, the esthetic understandingof the recorded music and speech, etc.). From the scholarly and archival points of view, it is therefore very important to copyrecordingsofmechanicalsoundcarrierswiththebestpossibleequipmentthatis adaptedtoplayingbackoldrecordings,andindoingsotoutilizethegreatestpossible knowledge,experience,andaccompanyinginformation,becausethisistheonlyway tosuitablyplaybackandmakecopiesofoldaudiomaterial,interpretitappropriately, anduseitforscholarlystudy.Thisishowweevaluatearecordingandmakeitpossible for researchers to better understand what they hear. CONCLUDING THOUGHTS SlovenianswereprobablyamongthefirstnationsinEuropetoreceivesoundrecordings oftheirfolkmusic;moreover,recordingsofSlovenianfolkmusichaveavisibleplace in Europe as well.The first sound recordings of Slovenian folk music were made by the Hungarian researcher Béla Vikár; certain information indicates that he recorded someSlovenianfolksongsasearlyin1898inTišina(HungarianCsendlak),Prekmurje. Theserecordings,whicharefortunatelystillpreservedtoday,andtheircopiesarealso stored in the sound archive at the GNI of ZRC SAZU, and as such they rank among theoldestEuropeanethnomusicologyfieldrecordingsbecausethephonographstarted beingusedmorefrequentlyinEuropeforethnomusicologyresearchonlyafter1900, andon a major scaleafter 1910. Slovenianfolkmusicwasfirstrecordedbyresearchersandcollectorsfromabroad, includingtwoverywell-knownandimportantfolkmusiccollectorsofthattime,Béla Vikár and Eugenia Lineva. They were among the pioneers in using phonographs in ethnomusicologyandtheystronglysupportedexpandeduseofthephonographinfield recordings of folk music. Phonograph recordings of Slovenian folk music were also made by associates from the first European sound archives: the Phonogrammarchiv inViennaandthe Phonogramm-Archiv inBerlin.Itisthereforenowonderthattoday the originals of the first sound recordings of Slovenian folk music are stored in old, recognizedsoundarchivesandotherrespectedresearchinstitutions;inadditiontothe soundarchivesmentionedaboveinViennaandBerlin,theseincludethePushkinHouse Institute of Russian Literature at the RussianAcademy of Sciences in St. Petersburg and the EthnographicMuseum inBudapest. RecordingsofSlovenianfolkmusicarealsoincludedintwolistsofworldheritage. TogetherwithotherhistoricalmaterialfromtheViennaPhonogrammarchiv,since1999 tenrecordingsofSloveniansolders’songshavebeenincludedinUNESCO’sMemory oftheWorldregister,aswellasrecordingsofSloveniansongsfromthesameyearin the Küppers-Sonnenberg collection at the Berlin Phonogramm-Archiv. Sloveniansthemselvesalsosoughttomakesoundrecordingsoftheirfolkmusic relatively early.As part of the program Das Volkslied in Österreich, the chairman of the Committee for the Collection of Slovenian Folk Songs, Karel Štrekelj, planned systematic and extensive sound recording from the founding of the committee, which was connected with the purchase of at least two recording devices and a large number of cylinders. Starting in 1905, Štrekelj considered recording folk part-songs to be the area of research that called the most urgently for using phonographs. Judg­ing from the information available, the systematic nature and breadth of these plans for sound recording were far ahead of all the other national committees included in thefolk-song collectionprogramforAustria-Hungary. Inaddition, the argumentthat the phonograph was an objective device that made faithful recordings and served as an outstanding aid for later musical notation, and that cylinders could be preserved as verifiable material and a reference for musical notation, paved the way for new research methodology. Unfortunately, becauseof disagreement by themain commit­tee inVienna, these advanced ideas remained unrealizedfor several years.When the Sloveniancommitteefinallyacquiredaphonographin1914,afterŠtrekeljhadalready died,andJuroAdlešicsucceededinmakingthefirstrecordings(albeitmoreatrandom thanthroughcarefulplanning),thecommitteememberswereveryenthusiasticabout what they heard and they made grand plans for further recording. However, because of the ensuing outbreak of the First World War, which halted the committee’s work, thisturnedouttobeoneofitslastmajoractivities;indeed,thiswasthefirstandonly endeavor to make phonograph recordings. Despite the fact that much of this collec­tion was destroyed or lost, the audio material that is preserved today represents an exceptional ethnomusicological document of folk singing in Slovenia. The quantity ofmaterialrecorded(probably38cylinderswithrecordingsoffolksongsfromWhite Carniola) and the number of preserved cylinders (19, of which 10 are whole) is also comparabletothequantityofrecordedandpreservedmaterialfromothernationsthat were recording their folk music at that time as part of the program Das Volkslied in Österreich. It is characteristic of the Slovenian recordings from White Carniola that thecylinderscontaincompleterecordingsofsongsorthatthesongstakeuptheentire cylinder; that is, they are not merely the beginnings or first stanzas of songs, as was the practice in other lands wherethis kind of recording took place. Duringtheearlyperiodofsoundrecording,notonlydidresearchersfromabroad recordSlovenianfolkmusic,butSlovenianresearchersalsostudiedandrecordedthe folk music of other nations. One such researcher was Matija Murko, an internation­ally recognized scholar and researcher of folk epics. During his field expeditions throughout the Balkans, from 1912 onwards he recorded extensively and left behind a rich collection of sound recordings that are preserved at the Phonogrammarchiv in ViennaandattheHAZUarchiveinZagreb.Hisfieldrecordingsareaccompaniedby detailed documentation about the recording process and rich photographic material, giving the recordings even greater value. Foralongtime,scholarswereonlyvaguelyfamiliarwithmostofthefirstsound recordingsof Slovenianfolk musicor simply did notknowof themat all. It is there­forenosurprisethataccesstotheaudiomaterialinthesecollectionswasverylimited; nearlyallofthenewcopiesofoldrecordingsofSlovenianfolkmusicwerenotmade until the 1990s orlater. With the exception of JuroAdlešic’s recordings, Slovenians do not have access tooldsoundrecordingsoftheirfolkmusicontheoriginalcarriers,butonlytocopies madefromthem.Suchcopiesareassociatedwithquiteanumberofdeficiencies.First of all,thedocumentationaccompanyingtheoriginalrecordingsis often not included with the copies. Therefore researchers studying the copies are often unaware of the technical,methodological,andhistoricalcircumstancesthataccompaniedthemaking oftheoriginalrecordings,andtheyalsodonothaveinformationabouttheperformers, the repertoire, and other ethnological and documentary data. This impoverishes the soundrecordingsasascholarlyresourcebecauseitisdifficulttoproperlycontextual­izethemamongothermaterialandevaluatethem.Itisalsonecessarytobeawarethat such copies, especially copies of older sound carriers, express not only the original soundrecording,butalsotheentiremethodologicalandtechnicalprocessofrecording –thatis,alloftheequipmentused,itsstateandsetup,andany“corrections,”editing, or other interference in the sound recording. Because methodological and technical informationisusuallypoorlydocumentedwhenre-recordingaudiomaterial,weoften donotknowhowfaithfulacopyistotheoriginal.Oldercopiesinparticularhavevery deficient accompanying documentation. For various technical and methodological reasons, older copies typically also have worsetechnical quality anddo notproperly expresstheoriginalrecording.Thiscanstronglyinfluencetheperception,interpreta-tion,and use of recorded material. Thefactthatethnomusicologistsoftenknowtoolittleaboutthehistorical,meth­odological, and technical limitations that influenced the first field recordings in eth­nomusicologyisalsoconnectedwiththis.Theyconsequentlyacceptsoundrecordings as a reliable scholarly resource, although they are not per se, not even in the case of modernsoundrecordings(cf.Kunej2000).Oldsoundrecordings,whicharecritically influencedbycertainmethodologicalandtechnicalparametersofrecordingandlater playback, are defined by these parameters, which must be taken into account when listening to the original carriers or copies made from them.Accompanying informa­tionabouttheperformers,theperformancemethod,therecordingcircumstances,the technology used, the historical circumstances, and so on can greatly contribute to properinterpretationofthematerialrecorded,todefiningcertaintechnicalparameters during playback and copying recordings from old carriers, and all of this together to evaluating recordings as scholarly resources. VIRI IN LITERATURA A Chronology ... s.a. AChronologyoftheSoundRecordingIndustry,1878–1924.TheVirtualGramopho­ne. http://www.collectionscanada.ca/gramophone/m2-3009-e.html, 16. 3. 2005. adlešic, miroslav 1964 Svet zvoka in glasbe. Ljubljana: Mladinska knjiga. Anleitung … 1906 Anleitung zur Sammlungen und Aufzeichnung. Fragebogen. “Das Volkslied in Österreich”.Tiskovina. 1908 Anleitung für ethnographische Beobachtungen und Sammlungen in Afrika und Oce­anien. Fünfte Auflage. Berlin: Königliches Museum fürVölkerkundein Berlin. bailey, james in lobanov, mikhail 1999 ACollectionofTranslationsofRussianFolkSongs:E.E.Lineva’sVisittoAmerica (1892–1896).SEEFA Journal 4(2):24–34.http://www.virginia.edu/slavic/seefa/LI-NEVART.htm, 2. 8. 2005. Baker’s ... 1971 Lineva.V:NicolasSlominsky(ur.),Baker’s Biographical Dictionary of Musicians, 5. NewYork: G. Schirmer:958–959. beardsley, roger s.a. Aguidetoplaying78rpmrecords.http://clpgs.org.uk/78_playing_guide_page.htm, 27. 5. 2005. bezic, jerko 2004 Ustni vir: dopisnica z dne 23. 12. 2004. 2004a Ustnivir:pogovordne5.11.2004. 2005 Ustnivir:pogovordne22.2.2005. beznec, peter 2002 Glasbena industrija v svetu in pri nas. Diplomsko delo. http://www.cek.ef. uni-lj.si/u_diplome/beznec367.pdf, 25. 2.2004. Bol’šaja ... 1954 Lineva Evgenija Eduardovna. V: Bol’šaja sovetskaja čnciklopedija, vtoroe izda­nie, t. 25. Moskva: Gosudarstvennoe naucnoe izdatel’stvo »Bol’šaja sovetskaja čnciklopedija«:144. borri, shawn s. a. Cylinder record History. The Edison Phonograph Works. http://members.tripod. com/~Edison_1/index.html, 22.7.2005. borwick, john 1997 Stylusmakertotheworld.AvisittotheExpertStylusCompany. ICRC (Internati­onal Classical Record Collector) Spring 1997: 69–73. boškovic-stulli, maja 1966 Tragom ostavštine Matije Murka. Narodna umjetnost 4: 285–287. brady, erika 1999 A Spiral Way: how the phonograph changed ethnography. Jackson: University Press of Mississippi. burt, alexanderd. 1963 Phonograph. V: Harry S. Ashmore (ur.), Encyclopeadia Britannica, Volume 17, Chichago (etc.):William Benton:772B–773. Ceribašic, naila 2005 Ustnivir:pogovordne12.5.2005. Columbia … 1932 Glavni katalog Columbia 1932. Engleski import. Samo elektricne snimke. Zagreb: ColumbiaGraphophone Jugoslavensko d. d. Dahlig, Piotr 2002 Early Field Recordings in Poland (1904–1939) and Their relations to Phonogram Archives in Vienna and Berlin. V: Gabriele Berlin in Artur Simon (ur.), Music Archiving in the World. Paper presented at the Conference on the Occasion of the 100th Anniversary of the Berlin Phonogramm-Archiv. Berlin: VWB – Verlag für Wiessenschaft undBildung: 205–218. dahlig-turek, ewa 2004 From National Heritage to National Heritage. Sound Archive of the Institute in Warshaw. Jahrbuch des Österreichisches Volksliedwerkes 53/54: 162–169. Deutsch, Walter in Hois, Eva Maria 2004 (ur.) Das Volkslied in Österreich. Volkspoesie und Volksmusik der in Österreich lebenden Völker herausgegeben vom k.k Ministerium für Kultus und Unterricht Wien 1918. Bearbeiteter und kommentierter Nachdruck des Jahres 1918.(=Corpus Musicae Popularis Austriacae, special volume).Wien: Böhlau. Domokos, Mária s. a. The Academic Workshop of Hungarian Folk Music Research. http://www.zti. hu/folkmusic/folk_music_research_workshop.htm, 21. 8. 2006. Dovgaljuk, Iryna (Dovhal’uk, Iryna) 1999 FonoarhivOsypaRozdol’skogo.V: Visnyk L’vivs’kogo Universytetu, Serija filolo­gicna, vyp. 27: 164–170. 2000 Osyp Rozdol’s’kyj: Muzycno-etnograficnyj dorobok. L’viv:TeRus. Disertacija. Early Sound ... s. a. Early Sound Recording and the Invention of the Gramophone. The Virtual Gramophone. http://www.collectionscanada.ca/gramophone/m2-3004-e.html, 16. 3. 2005. Elschek, Oskár 1961 Etnomuzikologia a elektroakustika. Slovenský Národopis. Casopis Slovenskej Akadémie vied 9:295–309. 1975 MusikethnologieundElektroakustik.V:RolfWilhelm.Brednich,etal.(ur.) Han-dbuch des Volkliedes II. München:WilhelmFinkVerlag: 623–645. 2000 ThecollectionofsoldiersongsintheAustrio-HungarianarmyfromthetimeofWorld War I. V: Dietrich Schüller (ur.), Tondokumente aus dem Phonogrammarchiv der Österrechischen Akademie der Wissenschaften. Gesamtausgabe der historischem Bestände 1899–1950, Serie 4: Soldatenlieder der k. u. k. Armee.OEAWPHACD 11.Wien:Verlag derÖsterreichischenAkademie derWissenschaften: 38–48. 2002 Concepts and Strategies of Sound Archives in the Past and Present. V: Gabriele Berlin inArtur Simon (ur.), Music Archiving in the World. Paper presented at the Conference on the Occasion of the 100th Anniversary of the Berlin Phonogramm-Archiv. Berlin:VWB –Verlag fürWiessenschaft und Bildung: 426–434. Enciklopedija ... 1990 Hubad,Matej.V: Enciklopedija Slovenije, zvezek 4. Ljubljana: Mladinska knjiga: 84. 1993 Murko,Matija.V:Enciklopedija Slovenije, zvezek 7.Ljubljana:Mladinskaknjiga: 239. 1999 Štrekelj,Karel.V:Enciklopedija Slovenije, zvezek 13.Ljubljana:Mladinskaknjiga: 148. Encyclopédie ... 1958 VikárBéla.V:FrancoisMichel(ur.),Encyclopédie de la musique, 3.Paris:Fasquelle: 858. Fadeyev, vitaliy et al. 2003 Reconstruction of Mechanically Recorded Sound from an Edison Cylinder using Three Dimensional Non-Contact Optical Surface Metrology. http://www-cdf.lbl. gov/~av/cylinder-paper-PVF.pdf, 22. 9. 2005. Fedun, iryna 2005 Ustnivir:elektronskapoštazdne5.7.2005. Felföldi, lászló 2006 Ustnivir:elektronskapoštazdne19.2.2006inpogovordne20.4.2006. Friedman, Howard s. 2002 MatrixandCatalogNumbersinG&SDiscography.http://www.cris.com/~Oakapple/ gasdisc/matrix1.htm, 1.9.2005. gebrauchs … 1902 Gebrauchs-Anweisung für Excesior-Apparat C. CC. u. Kn.Tipkopis. Gippius, E. V. 1936 Fonogramm-arhiv Fol’klornoj sekcii Instituta antropologii, čtnografii i arheologii AkademiiNauk SSSR. Sovetskij fol’klor 4–5: 405–413. Glonar, Joža 1952 Matija Murko. V: Slovenski biografski leksikon, druga knjiga. Ljubljana: SAZU: 169–175. gronow, pekka in saunio, ilpo 1998 An International History of the Recording Industry. London:Wellington House. Haid, gerlinde 1979 MethodologieVolksmusikalischerFeldforschunginÖsterreich. Das Schallarchiv 5: 14–28. Hajek, Leo 1916 Bericht über die Ergebnisse der auf Anregung des k.u. k. Krigsministeriums dur­chgeführten Sammlung von Soldatenliedern aus dem Krige von 1914 – 1916. (= Kaiserliche Akademie der Wissenschaften in Wien, 42. Mitteilung der Phonogramm-Archivs-Kommission). Wien: KaiserlicheAkademie derWissenschafteninWien. Hornbostel, erich moritz von 1909 Antwort(am29.Mai)aufdieAnfragedesprof.Schmidt.V:III. Kongreß der Inter-nationalen Musikgesellschaft. Wien, 25. bis 29. Mai 1909. Bericht.Wien:Wiener Kongreßausschuß:225–226. 1923 Phonographische Methoden. V: Emil Abderhalden (ur.) Sonderabdruck aus dem Handbuch der biologischen Arbeitsmethoden. Berlin: Urban & Schwarzenberg: 419–438. Hostinsk Otakar 1909 Demonstrationen von tschechischer Dudelsackmusik am Phonographen. V: III. Kongreß der Internationalen Musikgesellschaft. Wien, 25. bis 29. Mai 1909. Bericht. Wien:Wiener Kongreßausschuß: 296–297. Hoyer … s. a. 1 Matt Hoyer – Deceased Category – Inducted 1987.InternationalPolkaAssociation. http://www.internationalpolka.com/hoyer.htm, 2. 12. 2004. s. a. 2 Matt Hoyer 1891 – 1960. National Cleveland Style Polka Hall of Fame. www. clevelandstyle.com,2. 12. 2004. instructions … 1903 Instructions pour se servir du phonographe “XXc sičcle”. Derničre création – modčle 1903. http://www.archeophone.org/catalogues, 6. 9.2004. Jackovski, Jacek 2004 Save for the Future. Chosen aspects of preservation and protecting phonographic collection of The Institute of Art of Polish Academy of Science in Warsaw. Tipkopis: 1–17. 2005 Ustnivir:elektronskapoštazdne25.5.2005. Kaferle, Louis s. a. Matthew Arko – Hoyer.Tipkopis. kann-novikova, elisaveta i. 1952 Sobiratel’nica russkih narodnyh pesen Evgenija Lineva.Moskva:Gosudarstvennoe muzykal’noe izdatel’stvo. Karska, Tatjana S. (Karskaja, Tat’jana S.) 1958 OpoezdkeE.E.LinevojvKrajnuletom1913goda. Russkij fol’klor 3: 308–312. Katalog I 1922 Katalog I der Platten 1–2000 des Phonogramm-Archives der Akademie der Wissen­schaften in Wien.SigmundExner(ur.),Wien:Phonogramm-ArchivderAkademie derWissenschaften. Katalog II s. a. Phonogramm-Matrizen über 2001.Tipkopis. Katalog III s. a. Verzeichnis der Schallplatten (aufnahmen).Tipkopis. katicic, radoslav 1999 MilanvonRešetar’sexpeditiontoCroatia.V:DietrichSchüller(ur.),Tondokumente aus dem Phonogrammarchiv der Österrechischen Akademie der Wissenschaften. Gesamtausgabe der historischem Bestände 1899-1950, Serie 1: The First Expe- ditions 1901 to Croatia, Brazil, and the Isle of Lesbos. OEAWPHACD 7. Wien: Verlagder ÖsterreichischenAkademie derWissenschaften:17–21. kellogg, edward W. 1963 Phonograph. V: Harry S. Ashmore (ur.), Encyclopeadia Britannica, Volume 17, Chichago (etc.):William Benton:772B–773. Kolessa, Filaret 1909 überdenmelodischenundrhythmischenAufbauderukrainischen(kleinrussischen) rezitirung Gesänge, der sogenannten Kosakenlieder. V: III. Kongreß der Interna­tionalen Musikgesellschaft. Wien, 25. bis 29. Mai 1909. Bericht. Wien: Wiener Kongreßausschuß:276–296. kratochvíl, matej 2005 PhonographicCommissionoftheCzechAcademyofSciencesandArts.V:Lubomír Tyllner (ur.) Podoby evropské lidové hudby II: Lidová hudba ve sbírkáh Etnolo­gického ústavu AV CR 1909–2005. Praha:Etnologický ústavAVCR: 19–21. kuba, ludvik 1899 NarodnaglazbenaumjetnostuDalmaciji.Zbornik za narodni život i obicaje južnih Slavena 4: 1–33. 1909 EinigesüberdasistrodalmatinischesLied.V:III. Kongreß der Internationalen Musi­kgesellschaft. Wien, 25. bis 29. Mai 1909. Bericht.Wien:WienerKongreßausschuß: 271–276. Kumer, Zmaga 1959 Slovenske ljudske pesmi z napevi. Porocilo o glasbenem gradivu nabranem1906–1914 pod Štrekljevim vodstvom, zdaj v Glasbeno narodopisnem inštitutu v Ljubljani. Slovenski etnograf 12: 203–211. 1970 (ur.) Slovenske ljudske pesmi - Pripovedne pesmi. Ljubljana:Slovenska matica. 1995 Štrekljevo delo za slovensko ljudsko pesem. V: Rajko Muršic in Mojca Ramšak (ur.), Razvoj slovenske etnologije od Štreklja in Murka do sodobnih etnoloških prizadevanj. Zbornik prispevkov s kongresa Ljubljana, Cankarjev dom, 24.–27. oktober 1995. Ljubljana: Slovensko etnološko društvo, Znanstveni inštitut Filo­zofske fakultete: 9–19. Kunej, Drago 1998 Nastajanje zvocnega arhiva Glasbenonarodopisnega inštituta. Traditiones 27: 175–185. 2000 Akusticne lastnosti mikrofonov in njihov vpliv na kakovost terenskega snemanja ljudske glasbe. Magistrska naloga. kunej, rebeka 2004 NekateripojaviplesnegafolklorizmavBelikrajinidodrugesvetovnevojne. Tra­ditiones 33/2: 181–192. Lechleitner, Franz 1990 A Newly Constructed Cylinder Replay Machine for 2-inch Diameter Cylinders. V: Proceedings of the Third Joint Technical Symposium. Ottawa, May 3–5 1990. Ottawa:Canadian Museum of Civilization:145–148. 1999 Technology of the first recordings. V: Dietrich Schüller (ur.), Tondokumente aus dem Phonogrammarchiv der Österrechischen Akademie der Wissenschaften. Ge-samtausgabe der historischem Bestände 1899–1950, Serie 1: The First Expeditions 1901 to Croatia, Brazil, and the Isle of Lesbos. OEAW PHACD 7. Wien: Verlagder ÖsterreichischenAkademiederWissenschaften: 14–16. 2000 Recordingtechnologyofthesoldiersongs.V:DietrichSchüller(ur.),Tondokumente aus dem Phonogrammarchiv der Österrechischen Akademie der Wissenschaften. Gesamtausgabe der historischem Bestände 1899–1950, Serie 4: Soldatenlieder der k. u. k. Armee. OEAW PHACD 11.Wien:Verlag der ÖsterreichischenAkademie derWissenschaften:37–38. 2004 SchellackssindnichtnurzumHörenda.LeitfadenfürInteressierte.V:Christiane Hofer (ur.) Rundschrift – Circolare. Wien: Gesellschaft für historische Tonträger e.V.: brez oznacbe strani. 2006 Ustnivir:pogovordne9.3.2006. lechleitner, gerda 1999 On the oldest recordings in the Phonogrammarchiv. V: Dietrich Schüller (ur.),Tondokumente aus dem Phonogrammarchiv der Österrechischen Akademie der Wissenschaften. Gesamtausgabe der historischem Bestände 1899-1950, Serie 1: The First Expeditions 1901 to Croatia, Brazil, and the Isle of Lesbos.OEAWPHA CD 7.Wien:Verlag der ÖsterreichischenAkademie derWissenschaften: 12–13. 2000 On the soldier songs. V: Dietrich Schüller (ur.), Tondokumente aus dem Phono­grammarchiv der Österrechischen Akademie der Wissenschaften. Gesamtausgabe der historischem Bestände 1899-1950, Serie 4: Soldatenlieder der k. u. k. Armee. OEAWPHACD11.Wien:VerlagderÖsterreichischenAkademiederWissenschaf­ten: 35–36. 2006 EthnomusicologyandtheHistoricalCollectionsofthePhonogrammarchiv. http:// ethnomusicologie.free.fr/jetu-docs-pdf/jetu03-lechleitner.pdf, 8.3.2006. 2005 Capturing Sound: The Phonograph in (Early) Folk Music Research. Traditiones 34(1): 101–110. 2006 Ustnivir:elektronskapoštazdne18.5.2006. 2006a Ustnivir:pogovordne9.3.2006. Library ... s. a. 1 Emile Berliner. Library of Congress, http://memory.loc.gov/cgi-bin/query/ D?berl:7:./temp/~ammem_02jd, 12. 10. 2008. s.a.2 »Motorizirangramofon«.LibraryofCongress, http://memory.loc.gov/mbrs/berl/ berlp/12040201v.jpg, 12. 10. 2008. Letopis 1958 Inštitut za slovensko narodopisje. Letopis SAZU 8: 139–145. 1989 Glasbenonarodopisni inštitut. Letopis SAZU 40:301–307, 347–351. Linjova, Jevgenija E. (Lineva, Evgenija Č.) 1909 über neue Methoden des Folklores in Russland. V: III. Kongreß der Internati­onalen Musikgesellschaft. Wien, 25. bis 29. Mai 1909. Bericht. Wien: Wiener Kongreßausschuß:233–244. 1958 PoezdkavKrajnuletom1913g. Russkij fol’klor 3: 313–320. logar, engelbert 1996 Das Slowenische Volkslied in Kärnten auf Platten, LP’s, MC’s, CD’s und bei Radio Kärnten. Ein diskographischer Überblick über slowenische Choraufnahmen in Kärnten von 1931–1996. Pesmi in glasba z južne Koroške 12. Graz: Hochschule für Musik und darstellende Kunst. magid, s. d. 1936 VerzeichnisderSammlungenimPhonogramm-ArchivderfolkloristischenSektion des Institutes fürAntropologie, Ethnographie undArchäologie derAkademie der Wissenschaften der USSR. Tipkopis, prevod iz ruskega izvirnika, objavljenega v Sovetskij fol’klor 4–5. maroševic, grozdana 2005 Ustnivir:pogovordne12.5.2005. Manga, János 1969 Hungarian Folk Songs and Folk Instruments. Budapest: Corvina. Myers, Helen 2006 Russia and Ukraine. Ethnomusicology, §II, 3: History to 1945: Southern and ea-sternEurope.L.Macy(ur.),Grove Music Online.http://nukweb.nuk.uni-lj.si:2151, 12.2.2006. 2006a Hungary. Ethnomusicology,§II,3:Historyto1945:SouthernandeasternEurope. L.Macy (ur.), Grove Music Online. http://nukweb.nuk.uni-lj.si:2151, 12.2.2006. Murko, Matija 1912 Bericht über phonographische Aufnahmen epischer, meinst mohammedanischer Volkslieder im nordwestlichen Bosnien im Sommer 1912.(= 30. Mitteilung der Pho­nogrammarchives-Kommission).Wien:KaiserlicheAkademiederWissenschaften inWien. 1915 Bericht über phonographische Aufnahmen epischer Volkslieder im mittleren Bosnien und in der Herzegowina im Sommer 1913. (= 37. Mitteilung der Phonogrammar­chives-Kommission). Wien: KaiserlicheAkademie derWissenschaften inWien. 1929 Velika zbirka slovenskih narodnih pesmi z melodijami. Etnolog 3:5–54. 1951 Tragom srpsko-hrvatske narodne epike – Putovanja u godinama 1930–1932.Zagreb: JAZU. 1951a Spomini. Ljubljana: Slovenska matica. murko, vladimir 1953 Mojispomininaocetovopotovanjeposledovihsrbsko-hrvatskenarodneepike.V: Ptujski zbornik 1893–1953.Ptuj: Muzejsko društvo: 76–81. 1963 Sudbinaliterarneostavštineifonografskihsnimakasrpskohrvatskihepskihpjesama Matije Murka. Narodna umjetnost 2: 107–137. Muzicka ... 1963 Lineva. V: Josip Andreis (ur.), Muzicka enciklopedija, 2. Zagreb: Jugoslavenski Leksikografskizavod:109. Navodila ... 1906 Navodila in vprašanja za zbiranje in zapisovanje narodnih pesmi, narodne godbe, narodnih plesov in šeg, ki se nanašajo na to.Ljubljana: Zadružnatiskarnica. Neménth, Ištván 2007 Ustnivir:pogovordne2.4.2007. plocek, jirí 1998 Janácek’s most important collaborators. V: Jirí Plocek in Jaromír Necas (ur.) The Oldest Recordings of Moravian and Slovak Folk Singing: on folkloristic activities of Leoš Janácek and his collaborators. Brno:Gnosis,InstituteofEthnographyand Folklore Studies ofthe CzechAcademy of Sciences:129–138. polívka, jirí 1906 Fonografveslužbenárodopisu.V:JiríPolívka(ur.)Národopisný vestník Ceskoslo­vanský. Praha: SpolecnostNárodopisnéhomusea Ceskoslovanského: 167–174. Pollak, Hans Wolfgang 1909 Ausrüstung der von Akademien und Gesellschaften zu entsendenden Reisenden, mit besonderer Rücksicht auf musikwissenschaftliche Zwecke. V: III. Kongreß der Internationalen Musikgesellschaft. Wien, 25. bis 29. Mai 1909. Bericht.Wien: WienerKongreßausschuß: 224–225. Procházková, Jarmila 1998 TheoreticalaspectsofJanácek’sfolkloristicactivities.LeošJanácekandMoravien folklore. V:JiríPlocekinJaromírNecas(ur.) The Oldest Recordings of Moravian and Slovak Folk Singing: on folkloristic activities of Leoš Janácek and his collabo­rators. Brno: Gnosis, Institute of Ethnography and Folklore Studies of the Czech Academy of Sciences: 112–116. rogelj Škafar, bojana 1995 Slovenski etnografski muzej od ustanovitve do danes. V: Rajko Muršic in Moj-ca Ramšak (ur.), Razvoj slovenske etnologije od Štreklja in Murka do sodobnih etnoloških prizadevanj. Zbornik prispevkov s kongresa Ljubljana, Cankarjev dom, 24.–27. oktober 1995. Ljubljana:Slovenskoetnološkodruštvo,Znanstveniinštitut Filozofskefakultete: 213–220. Sage, Glenn 2005 EarlyRecordedSoundsandWaxCylinders.http://www.tinfoil.com/earlywax.htm, 21. 7. 2005. sárosi, bálint 1990 Volksmusik. Das ungarische Erbe. Budapest: Corvina. Scheirl, Franz 1906 DerPhonographimDienstedesVolksliedes. Das deutsche Volkslied 8: 85–89. Schler, Dietrich 1999 Generaleditor’spreface.V:DietrichSchüller(ur.),Tondokumente aus dem Phono­grammarchiv der Österrechischen Akademie der Wissenschaften. Gesamtausgabe der historischem Bestände 1899–1950, Serie 1: The First Expeditions 1901 to Croatia, Brazil, and the Isle of Lesbos.OEAWPHACD7.Wien:VerlagderÖster­reichischenAkademie derWissenschaften: 9–11. 1999a (ur.) Phonogrammarchiv. Wien:AustrianAcademy of Sciences. 2000 (ur.) Tondokumente aus dem Phonogrammarchiv der Österrechischen Akademie der Wissenschaften. Gesamtausgabe der historischem Bestände 1899–1950, Serie 4: Soldatenlieder der k. u. k. Armee.OEAWPHACD11.Wien:Verlag derÖster­reichischenAkademie derWissenschaften. sebo, Ferenc 2006 Vikár Béla népzenei gyujteménye. Budimpešta: Hagyományok Háza, Néprajzi Múzeum. Shoenherr, Steve E. 2003 Early Sound Recordings in the Field. http://history.acusd.edu/gen/recording/field. html,26.3. 2004. 2005 TheRecordingsTechnologyHistory.http://history.acusd.edu/gen/recording/notes. html, 20. 9. 2006. Simon, Artur 2000 TheMusicalTraditionsofMankindintheBerlinPhonogramm-Archive1900–2000. Collecting,Preserving,ResearchingandCommunicating.V:ArturSimon(ur.),The Berlin Phonogramm-Archive 1900–2000. Collections of Traditional Music of the World. Berlin:VWB –Verlag furWiessenschaft und Bildung: 47–64. 2000a (ur.)The Berlin Phonogramm-Archive 1900–2000. Collections of Traditional Music of the World. Berlin:VWB –Verlag furWiessenschaft und Bildung. Smirnov, D. V. 1996 PervyečtnograficeskiekoncertyvMoskve.V:Živaja starina 2:20–24.Citiranopo http://ru.narod.ru/sta/konzert.html,1.3.2006. spottswood, richard k. 1990 Ethnic Music on Records. A Discography of Ethnic Recordings Produced in the United States, 1893 to 1942. Chicago: University of Illinois Press. Strajnar, Julijan 1989 Lepa Ane govorila... Prvi zvocni posnetki v Beli krajini. Folklorist 10(1–2): 1–99. 2006 Ustnivir:pogovordne27.7.2006. Stumpf, Carl 1908 The Berlin Phonogrammarchiv. V: Artur Simon (ur.), The Berlin Phonogramm-Archive 1900–2000. Collections of Traditional Music of the World.Berlin(2000): VWB –Verlag furWiessenschaft undBildung: 65–84. Širola, božidar in gavazzi, milovan 1931 Muzikološki rad Etnografskog muzeja u Zagrebu od osnutka do konca g. 1929. Narodna starina 10: 3–40. Tari, Lujza 2002 TheHistoryofPhonographandDigitalSoundRecordingsandaNorthHungarian Village between 1896 and 2000. V: Gabriele Berlin in Artur Simon (ur.), Music Archiving in the World. Paper presented at the Conference on the Occasion of the 100th Anniversary of the Berlin Phonogramm-Archiv. Berlin: VWB – Verlag für Wiessenschaft undBildung: 458–467. 2004 Antal Molnár, a Hungarian Musician as Ethnomusicologist. Jahrbuch des Öster­reichisches Volksliedwerkes 53/54:83–96. The Janácek … s.a. LeošJanácek.TheJanácekArchiveandMuseum,Brno.http://www2.rhbnc.ac.uk/ Music/Janacek/, 12. 10. 2008. Thiel, Helga in Deutsch, Walter 2004 Historical sound documents of folk music in Austria. V: Dietrich Schüller (ur.),Tondokumente aus dem Phonogrammarchiv der Österrechischen Akademie der Wissenschaften. Gesamtausgabe der historischem Bestände 1899–1950, Serie 8: Österreichisches Volksmusik (1902–1939). OEAWPHACD 22.Wien:Verlag derÖsterreichischenAkademie derWissenschaften: 32–37. tyllner, lubomír 1999 Nejstarší zvukové záznamy lidové hudby v Cechách I.: Dudy a dudácká muzika 1909. Praha: Etnologický ústavAkademije ved Cešké republiky. 2005 Ustnivir:pogovordne17.11.2005. tyllner, lubomír in thorová, vera 2004 Vesvobodnémstáte.Státniústavprolidovoupísen(1919-1952).V:LubomírTyllner in Marcela Suchomelová (ur.), Etnologický ústav Akademije ved Cešké republiky 1905–2005. Praha: Etnologický ústavAkademije ved Cešké republiky: 25–39. Tominšek, Josip 1937 Prvo sestavno nabiranje slovenskih narodnih napevov. Casopis za zgodovino in narodopisje 32: 308–320. 1952 Prof.dr.KarelŠtrekeljinnabiranjeslovenskihnarodnihnapevov.Slovenski etnograf 5: 169–178. Toncrová, Marta 1998 Phonograph in folkloristic work of Leoš Janácek and his collaborators. V: Jirí PlocekinJaromírNecas(ur.)The Oldest Recordings of Moravian and Slovak Folk Singing: on folkloristic activities of Leoš Janácek and his collaborators. Brno: Gnosis, Institute of Ethnography and Folklore Studies of the Czech Academy of Sciences:138–145. 2005 AcousticDocumentationintheBrnoDepartmentoftheInstituteofEthnology. V: Lubomír Tyllner (ur.) Podoby evropské lidové hudby II: Lidová hudba ve sbírkáh Etnologického ústavu AV CR 1909–2005. Praha: Etnologického ústavu AV CR: 22–27. urbancová, Hana 2005 K obsahovej rekonštrukcii prvých fonografickýh nahrávik slovenskej l’udovej hudby. Tipkopis. vajdman, p. e. 2003 »MyuslyšaligolosCajkovskogo…«.V:P. I. Cajkovskij. Zabytoe i novoe. Al’manah, vyp. 2. Moskva: Dom-muzej P. I Cajkovskogo v Klinu. Citirano po http://www. belcanto.ru/article21112003.html, 6.1. 2006. s. a. Cajkovskij v vospominanijah sovremennikov. http://www.tchaikov.ru/sovr.html, 6.1.2006. victor … 1925 Victorjevi Recordi v Slovenšcini. Victor records in Slovenian. New Jersey: Victor Talking MachineCompany. 1925a Victor Slovenské Recordy. Victor Slovak records. New Jersey:VictorTalking Ma­chine Company. Wiedmann, albrecht 2006 Ustnivir:pogovordne7.3.2006. Wikipedia ... s. a. Thomas Alva Edison. http://en.wikipedia.org/wiki/Image:Edison_and_phono­graph_edit1.jpg, 12. 10. 2008. vrcon, robert 2000 Porociloodeluinugotovitvahpripregledufonografskihposnetkov47slovenskih ljudskih pesmi E. Linjove, shranjenih v Fonogramarhivu Inštituta ruske literature RAZ v St. Peterburgu.Tipkopis: 1–12. vujicic, tihomir 1978 Muzicke tradicije južnih Slovena u Madarskoj.Budimpešta:Preduzecezaizdavanje udžbenika. Vurnik, Stanko 1926/27 Kr.etnografskimuzejvLjubljani,njegazgodovina,delo,nacrtiinpotrebe. Etnolog 1:139–144. 1928 O novih pridobitvah, delu in potrebah kr. etnografskega muzeja v Ljubljani. V: Etnolog 2: 80–83. 1929 Kr. etnografskimuzejvLjubljanivletu1928. Etnolog 3: 196–199. 1931 Studija o glasbeni folklori na Belokranjskem. Etnolog 4: 165–186. 1931a Kr. etnografskimuzejvLjubljanivletu1929./30. Etnolog 4: 212–245. Ziegler, Susanne 2000 TheWaxCylinderProjectinRescueoftheLargestCollectionofOldSoundDocu­ments pf Traditional Music fromAround the World. Wax Cylinders and Schellac recorsoftheBerlinPhonogramm-Archiv.V:ArturSimon(ur.),The Berlin Phono-gramm-Archive 1900–2000. Collections of Traditional Music of the World.Berlin: VWB –Verlag fürWiessenschaft undBildung: 189–202. 2000a ListoftheBerlinPhonogramm-Archiv’sCylinderCollections.V:ArturSimon(ur.), The Berlin Phonogramm-Archive 1900–2000. Collections of Traditional Music of the World. Berlin:VWB –Verlag fürWiessenschaftund Bildung: 228–238. 2004 Historical Sound Recordings from Southeastern Europe and Their Signaficance for Ethnomusicological Studies Today. V: Bruno B. Reuer (ur.) Vereintes Europa – Vereinte Musik? Vielfalt und soziale Dimensionen in Mittel-und Südosteneuropa. Beiträge des Internationalen Symposium in Ljubljana (19.–23. September 2001). Berlin:Weidler Buchverlag: 171–182. 2006 Die Wachszylinder des Berliner Phonogramm-Archivs. Berlin: Staatliche Museen zu Berlin. 2006a Ustnivir:elektronskapoštazdne13.7.2006. ARHIVSKI VIRI a-osnp(= arhiv Odbora za nabiranje slovenskih narodnih pesmi na glasbenonaro­dopisnem inštitutu ZrC saZu) mapa 1.Anlage C2: III Abschnitt, Weisungen für die möglichst genaue Niederschrift der Melodien, s. a. mapa 1.Anlage H: Präliminare der slovenischen Arbeitsausschussen für das Werk “Österreichisches Volkslieder” für den Rest des Jahres 1905 und für das Jahr 1906, s. a. mapa 1. Dnevni red za prvo sejo delovnega odbora slovenskega za publikacijo ministr­stva za bogocastje in nauk “Avstrijske narodne pesmi”, s.a. mapa 1. Štrekljevo pismo z dne 27. 5. 1905. mapa 2, 1906 -priloga B2. Rokopisni osnutek dopisa ministrstvu, s. a.mapa 2, 48-29.Pismo K.Štreklja M. Hubadu z dne 12. 12. 1906.mapa 2, 58-29.Pismo K.Štreklja odbornikom. Osnutek, s. a.mapa 2, št. 14/5.Pismo K.Štreklja Ludviku Kubi, s. a.mapa 2, št. 35/19. Pismo K. Štreklja M. Hubadu zdne 27. 11.1906.mapa 2, Z. 41/19.Pismo K.Štreklja M. Hubadu z dne 27. 11. 1906.mapa 2. Pismo K.ŠtrekljaM. Hubadu z dne 31. 12. 1906. mapa 3, add 36/70. Präliminare und Arbeitsprogramm des slovenischen Arbeitsaussc­ husses für die Publikation “Oesterreichische Volkslieder” für das Jahr 1907 z dne 30. 1. 1907. mapa 3, add št. 144/76. Präliminare und Arbeitsprogramm des slovenischen Arbeitsaus-schusses für die Publikation “Das Volkslied in Österreich” für das Jahr 1910. Osnutek,s.a. mapa 3, št. 120/61. Präliminare und Arbeitsprogramm des slovenischen Arbeitsaussc­husses für die Publikation “Österreichische Volkslieder” für das Jahr 1909. Osnutek,s.a. mapa 3, št. 39/79. Pismo K. Štreklja M. Hubadu zdne 9. 7. 1907. mapa 3, št. 48/94. Präliminare und Arbeitsprogramm des slovenischen Arbeitsaussc­husses für die Publikation “Österreichische Volkslieder” für das Jahr 1908. Osnutek,s.a. mapa 3, št. 72/35. Zapisnik o seji delovnega odbora za nabiranje slov. narodnih pesmi dne 30.1.1907 v pisarni “Glasbene matice”. mapa 3, št. 78/39. Dopis ministrstva na Dunaju K. Štrekljuz dne22.6. 1907. mapa 5, št. 112. Letno porocilo za l. 1912 o delovanju delovnega odbora za nabiranje slovenskih narodnih pesmi zdne 31. 1. 1913. mapa 5. Dopisnica prof. Johana Golloba M. Murku zdne 25 .6. 1913. mapa 5. Einladung zur Sitzung des leitenden Hauptausschusses für “das Volkslied in Österreich” am 13. und 14. Juni 1913. S. a. mapa5.PorociloodeluOSNPzaleto1912inpredlogpredracunazaleto1913.Osnutek, 8.5. 1913. mapa 6,št. 54. PismoA. Štritofa M. Murku z dne 27. 1. 1914. mapa 6.Porocilo o delovanju OSNPza leto 1913in predracun za leto 1914. Osnutek, 20. 2.1914 mapa 7, add. št. 28. Zapisnik o seji delovnega odbora za nabiranje slov. narodnih pesmi dne 14. 12. 1906. mapa 7, št. 23. Pismo M. MurkaA. Štritofu z dne 17. 7. 1913. mapa 7, št. 26. Pismo M. MurkaA. Štritofu z dne 31. 7. 1913. mapa 7, št. 36.Vabilona sejo ožjega odbora,poslanoA. Štritofu dne 19. 12. 1913. mapa 8. 7. zapisnik seje ožjega odbora za sl. n. p. dne 18. 6. 1914. mapa 8.Pismo F. Milcinskega M. Hubadu z dne 23. 5. 1914. mapa 8.Pismo zvabilomna sejo OSNPindnevnim redom zdne 5. 4. 1913. mapa 8. Rechnung über dem slavischen Arbeitsausschuss für die Publikation Oesterr. Volkslieder pro 1913 gewährten Verlag z dne 14. 2.1914. mapa 8. Seja ožjega odbora ljubljanskega za nabiranje slov. nar. pesmi, dne 17. decem-bra 1916. mapa 8. Vabilo k seji ožjega odseka ljubljanskih odbornikov odbora za nabiranje nar. pesmi z dne 11. 2. 1914. mapa 8. Verrechnung pro 1914 (1.I. bis 30.VI.) z dne 30. 6. 1914. mapa 11. Ocenapotrebnih sredstev zaaktivnosti OSNP. Osnutek, s. a. mapa 11. Dopis K.Štreklja odbornikom z dne 6. 12. 1905. mapa 11. Pismo K. Štreklja M. Hubadu z dne 9. 1. 1907. mapa 11. Pismo K. Štreklja odbornikom z dne 24. 11. 1906. mapa 11. Pismo K. Štreklja odbornikom z dne 5.3. 1906. mapa 14, št. 38. Dopis podjetjaA.WertheimG.m.b.H.A. Štritofu z dne 3.1. 1914. mapa 14, št. 42. PismoA. ŠtritofaM. Murku z dne 17. 1. 1914. mapa 14, št. 43b. Dopis podjetjaA.Wertheim G.m.b.H.A. Štritofu z dne 5. 2.1914. mapa 14, št. 57. DopisA. Štritofa podjetjuA.Wertheim G.m.b.H. z dne 6. 2. 1914. mapa 14, št. 61. PismoM. Murka ožjemuodboru z dne 23. 2. 1914. mapa 14, št. 61. Pismoožjemu odboru v Ljubljaniz dne23.2. 1914. mapa 14, Zl. 62. DopisA. Štritofa podjetjuA.Wertheim G.m.b.H. z dne 19 6. 1914. zapisniki, št.15.Pismo M.MurkaA. Štritofu z dne 26. 6.1913.Vloženi listi v zvezek zapisnikov. zapisniki. Zvezek zapisnikov sej OSNP od leta 1913 naprej. a-gni (=arhiv glasbenonarodopisnega inštituta na glasbenonarodopisnem inšti- tutu ZRC SAZU) mapa 1956–1957,št. 54/58. Porociloo delu in problemihGlasbeno-narodopisnega insti­tuta.28.9. 1958. mapa 233.Niko Štritof, Bela krajina. 10.644–10.678. mapa 491,št. 338/6. DopisV. G.Bazanova I. Grafenauerju z dne 30. 6. 1958. mapa Seznamvaljev. Popis presnetkov intehnicni parametri presnemavanja zdne 13. 10. 1988. mapa Strokovna korespondenca 1957, št.15/2-57.Popisprevzete zbirke OSNPz dne 18. 5. 1957. mapaTerenski zapisniki.Tzap 10. Hojer trio, 12. 3. 1996. mapaTerenski zapisniki.Tzap 8. Železniki, 8. 2 .1995. mapaVikár Béla. Dopis J. StrajnarjaA.Viktorovicu z dne 25. 9. 1992. mapa Lineva. Dopis M. Goležakademiku M. Brzinu z dne 2. 12. 1996. mapa Znanstvena korespondenca1934, Zn. dps.2/1(1). Dopis M.Schneiderja tajniku Znanstvenega društva za humanisticne vede Univerze kralja Aleksandra F. Ramovšuz dne10.9. 1934. mapa Znanstvena korespondenca1935, št. 126. Dopis F. Marolta JosipuŠirokemu z dne 14. 12. 1935. a-sem (=arhiv slovenskega etnografskega muzeja v slovenskem etnografskem muzeju) 3. inventarnaknjiga. mapa 1927, št.48/1927. DopisVelikega župana ljubljanskeoblastiOdboru za nabiranje slovenskih narodnih pesmi z dne 31. 3.1927. mapa 1927, št.53/1927. Dopis Odbora za nabiranje slovenskih narodnih pesmi ravna­teljstvu Etnografskega muzeja z dne 31. 3. 1927. mapa 1927, št. 60/1927. Zapisnik spisan pri oddaji narodnih pesmi zdne 30. 4. 1927. mapa RA,št. 56. Popis zbirk Etnografskega muzejaleta 1950. mapa RA,št. 90. Porocilo Glasbeno narodopis. institutu za UNESCO z dne 7. 8.1952. a-isn (= arhiv inštituta za slovensko narodopisje na inštitutu za slovensko naro­dopisje ZrC saZu) mapa 1956, št. 179. PismoI. Grafenauerja L. Bavdek zdne 24. 7. 1956. mapa 1956, št. 181. Dopis M. O. Skripilja predsedniku SAZU z dne 31. 7. 1956. mapa 1956, št. 183. PismoL. Bavdkove I. Grafenauerju zdne 30. 7. 1956. mapa 1956, št. 285a. Dopis M. O. Skripilja I. Grafenauerjuz dne8. 10. 1956. mapa 1956, št. 285b. Dopis M. O.Skripilja I. Grafenauerju, brez datuma(domnevno november 1956). mapa 1957, št. 285c. DopisV. E. Guseva I.Grafenauerju z dne 30. 3. 1957. mapa 1957, št. 285d. DopisT. S. Karske I. Grafenauerjuz dne5. 7. 1957. mapa 1957, št. 285e. Besedila Pesmi, ki jih je zapisala Linjova leta 1913 v vasi Bled v izvedbi moškega zbora (9 delavcev na železnici in dve dekleti). Kopije s fono­ grafskih valjev. mapa 1957, št. 285f. Pripombe k tekstnim zapisom E. Lineve. mapa 1957,št. K285.Rokopisni osnutek zbranih biografskih podatkov. mapa 1957,št. K337.PismoV. E. Guseva L. Bavdek zdne 24. 9. 1957. mapa 1957,št. 337. DopisV. E.Guseva I. Grafenauerju z dne 24. 9. 1957. mapa 1957,št. 338. Dopis Milka Maticetova L.Bavdek z dne 18. 10. 1957. a-ieF (= arhiv inštituta za etnologijo in folkloristiko na institutu za etnologiju i folkloristiku v Zagrebu.) mapa 1966/1, št.11-1/66. Dopis M. Boškovic-StulliV. Murku z dne 4.1. 1966. mapa 1967/1, št.224/1. Dopis M. Boškovic-Stulli Odboru za narodni život i obicaje in Arhivu Jugoslavenske akademijeznanosti i umjetnosti v Zagrebu z dne 15. 6. 1967. Popis presnetkov Murkovihvaljev. Dokumentacijskioddelek IEF. Tipkopis. a-nm(= arhiv etnografskega muzeja v etnografskem muzeju [néprajzi múzeum] v budimpešti) karton1220 (92896).Zbirkazvocnega gradiva BéleVikárja. karton1221 (92325).Zbirkazvocnega gradiva BéleVikárja. karton1224 (96328).Zbirkazvocnega gradiva BéleVikárja. kartonM. F. 1224a. Zbirka zvocnega gradiva BéleVikárja. zvezek MH 1–1319. Popis zbirke valjev BéleVikárja vEtnografskem muzeju v Budimpešti. a-majcen ( = Zasebni arhiv gabriela majcna) škatla 4, mapa 2. Pismo K. Štreklja G. Majcnu z dne 27. 5. 1905. a-sebo ( = Zasebni arhiv Ferenca seboja) Osnutek dokumentiranja pesmi Marko skace. Kopijarokopisa. SEZNAM SLIKOVNEGA GRADIVA Thomas Alva Edison okoli leta 1878 (Wikipedia ... s. a.).........................................9 Sl. 1 Fonavtograf iz leta 1857 (Early Sound ... s. a.)............................................10 Sl. 2 Edisonov fonograf iz leta 1879 (Shoenherr 2005)........................................11 Sl. 3 Grafofon na rocni pogon iz leta 1885, izdelan v Volta Laboratory (Shoenherr 2005) ..........................................................................................12 Sl. 4 Grafofon podjetja Columbia iz leta 1897 na vzmetni pogon (Shoenherr 2005) ..........................................................................................14 Emile Berliner (Library ... s. a. 1)...........................................................................15 Sl. 5 Rekonstrukcija gramofona iz leta 1888 (Shoenherr 2005) ..........................16 Sl. 6 Gramofon na rocni pogon iz leta 1894 (Shoenherr 2005)............................17 Sl. 7 »Motorizirani gramofon« na vzmetni pogon (Library ... s. a. 2) ....................17 Jesse Walter Fewkes (Brady 1999: 54)...................................................................26 Sl. 8 Dva valja iz zbirke prvih terenskih posnetkov marca 1890 in nekoliko mlajši grafofon Columbia iz leta 1895 (Shoenherr 2003) ............................26 Frank Hamilton Cushing v oblacilih Indijancev Zuni (Brady 1999: 57) ..............28 Sl. 9 Frances Densmore med terenskim snemanjem s fonografom (Brady 1999: 92)...........................................................................................29 Leoš Janácek (The Janácek ... s. a.)........................................................................32 J. E. Linjova v 70. letih 19. stoletja (Kann-Novikova 1952: 27) ............................33 A. L. Linjov, mož J. E. Linjove (Kann-Novikova 1952: 49)....................................35 Sl. 10 Arhivski fonograf tipa V - 1927 (Širola in Gavazzi 1931: 24) ......................41 Sl. 11 Tri velikosti galvanskih negativov in odlitkov valjev z njih (Ziegler 2006: 397) .......................................................................................45 Sl. 12 Arhivski fonograf tipa III (Širola in Gavazzi 1931: 23)................................53 Sl. 13 František Pospišil na terenskem snemanju z arhivskim fonografom (Plocek 1998: 81)..........................................................................................55 Sl. 14 Labela gramofonske plošce podjetja Pathé s snemanj v Pragi (Thorová in Tyllner 2005: 31).......................................................................58 Béla Vikár (Sebo 2006: 33).....................................................................................60 Sl. 15 Prva stran kartona številka 1 (Sebo 2006: 36) .............................................63 Sl. 16 Druga stran kartona številka 1 (Sebo 2006: 37)...........................................64 Sl. 17 Druga stran kartona številka 1 s transkripcijo in popravki Béle Bartóka (Sebo 2006: 60).............................................................................................65 Sl. 18 Prva stran enega od terenskih zvezkov Béle Vikárja (Sebo 2006: 50)..........66 Sl. 19 Fonografiranje godcev, v ozadju Béla Vikár (Sebo 2006: 192) ....................67 Sl. 20 Zvocni arhiv na oddelku za muzikologijo Univerze v Poznanu (Dahlig 2002: 207)........................................................................................71 Sl. 21 Del zbirke valjev Béle Vikárja v Etnografskem muzeju v Budimpešti, med katerimi so tudi posnetki slovenskih pesmi (Foto: D. K.)......................74 Sl. 22 Osnutek transkripcije besedila pesmi Marko skace (A- Sebo Osnutek)........75 Sl. 23 Osnutek transkripcije melodij pesmi z valja št. 1224 (A- Sebo Osnutek) .....75 Sl. 24 Transkripcija pesmi Marko skace (A-NM karton 1224a) .............................76 Sl. 25 Transkripcija besedila pesmi Marko skace in Sveti Gregor (A-NM karton 1224)......................................................................................79 Sl. 26 Popis pesmi s slovenskih valjev Béle Vikárja (A-NM zvezek MH 1-1319)....80 Sl. 27 Naslovna stran knjige o terenskem delu Béle Vikárja (Sebo 2006)..............82 Sl. 28 Prva stran pisma Leopoldine Bavdek predstojniku ISN (A-ISN m 1956, št. 183).................................................................................90 Sl. 29 Prva stran dopisa predstojnika ISN v Leningrad (A-ISN m 1956, št. 181)...97 Dr. Karel Štrekelj (Enciklopedija … 1999: 148)...................................................113 Matej Hubad (Enciklopedija … 1990: 84)............................................................117 Sl. 30 Priloga H k dvanajsti tocki dnevnega reda prve seje odbora OSNP (A-OSNP m 11, priloga H) ..........................................................................118 Sl. 31 Del ocene sredstev za aktivnosti OSNP (A-OSNP m 11, osnutek) ..............121 Sl. 32 Ponudba za fonograf in valje podjetja Wertheim iz Berlina (A-OSNP m 14, št. 38).................................................................................131 Sl. 33 Vabilo na sejo odbora (A-OSNP m 8, vabilo 11. 2. 1914)...........................132 Dr. Juro Adlešic (Strajnar 1989: 5) ......................................................................134 Sl 34 Prva stran seznama posnetih pesmi v Beli krajini (A-OSNP m 233) ...........135 Sl 35 Zadnja stran seznama posnetih pesmi v Beli krajini (A-OSNP m 233)........136 Sl. 36 Seznam pevcev iz Adlešicev (A-OSNP m 233).............................................136 Sl. 37 Ena od transkripcij Nika Štritofa (A-OSNP m 233) ....................................141 Sl. 38 Zdrobljen valj št. 13 (Foto: D. K.)...............................................................147 Sl. 39 Naslovnica knjižice LepaAne govorila (Strajnar 1989) .............................150 Sl. 40 Pevec Jurij Požek iz Adlešicev, ki je bil v casu snemanja star 25 let (Strajnar 1989:43) ......................................................................................150 Sl. 41 Fonograf OSNP, kot se je ohranil do danes (Foto: D. K.) ..........................152 Sl. 42 Fonograf Excelsior iz Phonogramm-Archiva v Berlinu (Ziegler 2006: 394) .....................................................................................152 Sl. 43 Pocen valj iz škatlice št. 1 (Foto: D. K.)......................................................156 Sl. 44 Odlomljen valj št. 3 (Foto: D. K.)................................................................159 Sl. 45 Zacasno restavriran pocen valj št. 1 (Foto: D. K.) .....................................159 Sl. 46 Že od prej zlepljen valj št. 8 (Foto: D. K.)...................................................159 Sl. 47 Zacasno restavriran veckrat pocen valj št. 22 (Foto: D. K.).......................159 Sl. 48 Protokol s snemanja ljudske pesmi, ki so jo peli slovenski vojaki 1. svetovne vojne (Schüller 2000: CD-Rom)...............................................163 Sl. 49 Stražarska ceta 17. pešpolka v Judenburgu leta 1916 (Vir: Foto arhiv GNI) ..................................................................................166 Dr. Matija Murko (Enciklopedija … 1993: 239) ..................................................168 Sl. 50 Stanko Murko s fonografom in lijakom v roki ter nahrbtnikom, v katerem je fotoaparat, stojalo zanj, vošceni valji, rezervne membrane, igle za fonograf idr. (Murko 1951: 847) .....................................................173 Sl. 51 Murkov fonograf, ki se je ohranil v njegovi zapušcini (Foto: D. K.) ..........174 Sl. 52 Tablica na Murkovem fonografu (Foto: D. K.) ...........................................174 Sl. 53 Fonografiranje v Nikšicu: na levi sedi Matija Murko, ob fonografu stoji sin Vladimir, za njim na mizi pa je dodatni fonograf (Murko 1951: 738)......................................................................................176 Sl. 54 Küppers-Sonnenberg med fonografiranjem na Balkanu leta 1937 (Ziegler 2004: 175) .....................................................................................185 Sl. 55 Fotografija škatlice valja št. 74 (Foto: D. K.).............................................187 Sl. 56 Labela ene od plošc s slovensko vsebino (Vir: Zvocni arhiv GNI)..............191 Sl. 57 Ena redkih fotografij Hoyer tria (Vir: The National Cleveland Style Polka Hall of Fame)....................................................................................193 Sl. 58 Vabilo na piknik leta 1916, na katerem sta za zabavo poskrbela brata Hoyer (Vir: The National Cleveland Style Polka Hall of Fame) ................194 Sl. 59 Labela ene od plošc Hoyer tria (Vir: Zvocni arhiv GNI) ............................195 Množicna proizvodnja neposnetih valjev (Sage 2005).........................................208 Sl. 60 Edisonov snemalni studio v letih 1890–1893 (Sage 2005)..........................211 Sl. 61 Snemanje violine v 90. letih 19. stoletja (Borri s. a.) ..................................212 Sl. 62 Snemanje pihalne godbe U. S. Marine Band v casu akusticnih snemanj (Sage 2005) .................................................................................................212 POGOSTEJE UPORABLJENE KRATICE GNI Glasbenonarodopisni inštitut HAZU Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti IEF Institutzaetnologijuifolkloristiku ISN Inštitutzaslovenskonarodopisje JAZU Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti OSNP Odbor za nabiranje slovenskih narodnih pesmi SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti SEM Slovenski etnografski muzej ZRC Znastvenoraziskovalni center IMENSKO IN STVARNO KAZALO 1.svetovnavojna23,31,36,39,42,45,50, 59, 70, 74, 98, 114, 141, 160, 163–170, 185, 224, 229, 230, 232 17. pešpolk 165–166 2.državna gimnazija133–134, 140–143 2. svetovna vojna 23, 31, 42, 46, 48, 51, 55,58,68–69,71–72,93,146,166,172, 178–179, 184 A. Wertheim G.m.b.H. (iz Berlina) 127– 133, 140, 151,268–269 Abraham, Otto 43–44, 46 Adlešic, Juro 83–84, 89, 96, 98, 110–111, 134–135, 138, 140, 142–143, 146, 150, 154, 160, 230–234 Adlešici88–89,92,96,108–109,134–139, 149–150, 156–158, 259–160 Akademija znanosti v Vzhodnem Berlinu 47 Akademija znanosti ZSSR (Ruska aka-demija znanosti) 95, 99, 101–102, 105, 129, 229 American Folklore Society 28 Amerika 12, 15, 21–23, 25, 27, 29, 33, 44–46, 87–77, 189, 207,223, 231 Anglija 18, 20–21, 200, 207,231 arhiviranje gradiva 83, 123, 203 plošc 202 posnetkov (zbirk) 40–41, 168 arhivska kopija (posnetek)167, 189 oznaka,številka,signatura54,77,79,99, 102–106, 232 omara 124, 147 plošca 166 ustanova 170 zbirka 38, 93, 202 arhivskipostopek (delo) 43, 72, 82, 166, 181, 227, 234 arhivskogradivo(dokumentacija)107,111, 143, 181 Avstrijska akademija znanosti 39, 48, 125–128, 160, 170–171 Bakeš, Lucia 31 Balkan39,54,111,128,145,151,169,170, 184–185, 231 Balkanska komisija Avstrijske akademije znanosti 51, 171 Bartók,Béla25,44,59,62,65,67–69,77, 79–80, 161 Bavdek, Leopoldina 89–90, 96, 101 Bela krajina 83–84, 88–89, 90–92, 98, 101, 110–111, 134–136, 140, 142–146, 150–151,153–154, 160,169, 230, 232 Bell AleksanderGraham 11, 16, 19–21, 23 Chichester11 Bell-Tainter(Bell&Tainter)12–13,15–17, 19 Berliner, Emile 15–18, 20, 22, 40 Bezic, Jerko 177, 180–182, 233 bilina 31, 218 Bím, Hynek 56 Bled 43, 83–87, 92, 94, 96, 99, 107, 109, 128–129,184–185, 187,219, 223, 232 Blok, JulijIvanovic 25, 29–31, 47 Boaz, Franz 28–29, 44 bocni (lateralni) zapis zvoka 15, 17 Bosna39,128, 170 Boškovic-Stulli, Maja 179–180 brazda (priplošcah) globina 15–17, 40 gostota (razmik)24,203 mikro 23–24, 203 stene 17 brazda (privaljih) globina 10, 216–217 gostota (razmik)14 poškodba15,160, 175, 225 vrezati (narediti) 210, 213–214 Brezje na Gor. 85–86, 92, 96, 107–109 CD 167–168 CD–R 69, 181–182 Celje 128, 167 Chybinski,Adolf 70 Cleveland 193–196,199, 201, 205 Cleveland-Style polka glasba 194 skupina 193–194 Columbia (Phonograph Co., Gramophone Co. idr.) 13–14, 18–24, 26, 37, 190, 194–207, 213 Cushing, Frank Hamilton27–28 Cvetko,Igor 147, 189 Cajkovski, Peter Iljic 29–31 Ceška akademija znanosti in umetnosti 57, 59 Ceškoslovaška akademija znanosti 180 Crna gora 170, 186 Crnomelj 84, 88–89, 96, 137, 156,158 Danilova,Augusta 192 DAT-kaseta 82, 203 Densmore, Frances 29 Diamond-disc15 digitalizacija,digitaliziranje(gradiva,zbir­ ke, posnetkov) 38, 42, 47, 51, 57, 181, 189,204, 207, 233 diktafon 12–13, 19 diskografija 193, 195, 199, 202–203 dokumentiranje ljudske glasbe (pesmi) 47, 170, 207, 227 posnetkov, zvocne vsebine, gradiva 27, 38, 42, 47–48, 62, 68, 77, 80, 95, 162, 165, 168, 170, 177, 203, 216 tehnicneopreme(podatkov)81,148,156, 165,170, 227, 233–234 terensko (na terenu) 28, 161, 166, 168, 170,231 zvocno 25, 31–32, 39, 68, 169, 172 dokumentiranje 25, 28, 30, 38, 94, 173, 185, 189 domovina 83, 98, 170, 191–192 Društvoljubiteljevnaravoslovja,antropolo­ gije in etnografije30,34–35,94 duma 37 dvoglasje, dvoglasno petje 82, 114, 148, 150 Džuban, Ferenc 73–74, 80–81 Edison,ThomasAlva 9–16,19,21,30–31 Edisonovi patenti, izumi 12–13, 15, 19 podjetja 13, 19, 21, 27 snemalnistudio 211 Elschek, Oskár 58–59, 165,209 EMI (Electric &Musical Industries) 22 emigrant, emigrirati 15, 33, 45–46, 178, 190 Engels, Friederich 33 enoglasje, enoglasno petje 114, 140 epske pesmi 39, 54, 145, 170–173, 175, 177, 181, 218 Ethnic Music on Records 191, 194–195, 199 etnicna skupina 44, 48, 91, 161, 164,185 etnograf 26, 31, 35, 37, 60, 84, 129, 168 etnografija 26–31, 36–37, 44, 60, 62, 68–70, 84, 94, 98, 143, 168–169, 179, 185–186, 216 Etnografski muzej v Beogradu 143 v Berlinu 46, 185–186 v Budimpešti 61–62, 68, 73–74, 77–78, 80–83, 229 v Ljubljani 98, 114, 142–146, 154, 205 v Zagrebu 175 v Zakopanih 70 Etnografski oddelek Hrvaškeganarodnega muzeja 51–52 Moskva 30, 34–35, 94 Narodnega muzeja v Budimpešti 68, 74, 77 Ukrajina 37 etnolog27,70,144 etnologija 44, 53 etnomuzikolog38,71,99,189 etnomuzikologija 25, 43, 48, 73, 209,229 Evropa 20–23, 26, 29, 31–32, 37, 39–40, 47–48,59,61,73,83,151,185,189,190, 200, 207,229, 231 ExcelsiorWerkof Cologne 151 Exner, Sigmund39,48 Fedosova, IrinaAndrejevna 31 Felföldi, László 82–83 Fewkes, Jesse Walter 25–28, 31, 43, 60, 69,223 fiksiranje posnetkov (zapisa, valjev) 15, 44, 52 Fletcher,Alice 29 folklora,folkloristika32,37,82,84,96,98, 107, 113, 143–146 folklorist26,29,32,33,37,59,69,83,89, 96, 99, 144, 231, 233 Folklorni inštitut (v Ljubljani)43 fonavtograf 9, 15 fonograf (vrste) »arhivski« 41–42, 50–56, 128, 164, 170–171, 175, 218, 224 Edison »Home«225 Edisonov 15, 21, 29–30, 34–35, 39–40, 43, 50–51, 54, 57, 81, 126, 128, 160, 174,–175, 218, 222, 224–225 Excelsior50,71,151–152,175,186,217, 224 fonograf(aparat,naprava)kotpripomocek 68, 121–124, 127, 220,224, 230 nepristranski 119, 220, 224, 230 tehnicni 58–59, 125, 127 znanstveni 44, 66 Fonograf v službi narodopisja 122, 217, 222 Fonografska komisija Avstrijske akademije znanosti 39–40 Ceške akademije znanosti 57–59 Fonotipia 18, 23 fotografiranje 60, 83, 147, 158, 170, 173–175 fotografska oprema, naprava 174–175, 217 zbirka, gradivo 168, 213 fotografski posnetek, fotografija 31, 173, 177, 180, 186–187, 193 Francoska akademija znanosti 11–12 frekvenca kriticna 210 nizka 225 resonancna 210 visoka 23 frekvencni obseg, obmocje 210, 214, 225 Gaisber, Fred 20, 22 galvaniziranje44,46,72,178, 184 galvanskekopije(negativi)45–46,71,172, 186, 188 Gavazzi, Milovan52–53 Gergely, Pál 61, 68 Gilliland, Ezra 12, 19 Gilman, Benjamin Ives 28–29, 43 glasba 27–28, 43–44, 47, 60, 85, 117, 185, 187, 189–194, 202, 209, 213–215, 220, 222–223, 227 glasba ljudska 25, 29–33, 35–37, 39, 43–44, 47–61, 66–74, 82–83, 89, 111, 119, 122, 143–145, 168, 184–194, 202, 207, 209, 215, 219–222, 229–235 popularna 209 umetna, klasicna 57, 22, 70, 190, 194 Glasbena matica (v Ljubljani) 113, 116– 117, 129, 140, 142–143, 146 Glasbenonarodopisni inštitut (GNI) 82, 102–106, 110–111, 114, 135, 146–148, 151, 153, 155, 167, 185, 202–203, 205–207, 229,231–232 glava (predvajalna, snemalna)12,23,40 glavniodbornaDunaju(priprojektuNarod-napesemvAvstriji)38,48–49,54–55,112, 115,117,119,127,142,167,220,230 globinski (vertikalni) zapis zvoka 10, 15–16, 23, 40, 164 Golež Kaucic, Marjetka 82, 106 Gollob, Johan 50, 128 Gorenjska83,85,103, 187, 196,200 gostota zvocnega zapisa 14–15, 24, 40 Gradec 52, 113, 114, 128,169 Grafenauer, Ivan 94, 96, 98, 100, 142 grafofon 11–14, 19, 26, 28, 225 Gramophone Company 20–23, 40, 190 Grigorjev,Aleksander 119, 122, 217–218, 225 Gusev,V. E. 99–100 guslarskepesmi51,222 gusle 171, 181, 183, 186, 218, 223, 288 Hajek, Leo 51, 160–165, 167, 224 harmonika 190, 192–195, 201, 203,231 Hartel,Wilhelmvon 39, 48, 112 Hauser, Fritz40 Hemenway Augustus26 Mary 26–28 HisMaster‘sVoice22 hitrost vrtenja (frekvenca vrtenja) nosilca 13–14,23,102,148,158,164,182,184, 216–217, 227, 234–235 Hornbostel, Erich Moritz von 28, 43,–46, 71, 217, 224 Horvat,Anuška 73,–74, 80–81 Hostinský, Otokar 54, 57, 223 Hoyer Matt 193–195, 206–207 trio 193–195, 198–207 Hrvaška akademija znanosti in umetnosti (HAZU)182, 231 Hubad,Matej84,94,96,112–117,122–123, 127–129, 123–135, 140, 142 igla 9, 173, 211 igla predvajalna10–11,13,16,148,155,160, 175, 178, 210, 213, 227 rezalna (snemalna) 10, 16–17, 35, 210, 213–217 Indijanci 45, 126, 223 Indijanci plemena Apaci 28 Bellakula 43 Hopy26 Kwakiutl29 Navajo 28 Passamaquoddy 26–27, 31, 60 Tomphoson River 29 Zuni 26–28 industrija glasbena 9, 190, 213 gramofonska 23, 40–41, 190, 214 snemalna 18–19, 21, 189 vošcenihvaljev 18 Inštitu za etnologijo in folkloristiko (IEF) 177, 181–182, 232–233 Inštitut ruske literature Puškinski dom 95–96, 98–99, 101–102, 105–106, 229, 232 InštitutzamuzikologijoMadžarskeakade­mijeznanosti 81–82 Inštitut za narodno umetnost 177, 179– 181 Inštitut za slovensko narodopisje (ISN) 96–102, 105, 232 interpretacija notnega zapisa 43 posnetka, zvocnega gradiva 91, 209, 233–235 Ipolitov-Ivanov, Mikhail 35 izbor pesmi 162, 186, 217 pevcev58,162, 214 posnetkov 44, 57 valjev 178, 182 Jagic,Vatroslav 39, 52 Janácek, Leoš 31–32, 55–57, 59, 221 jedkanje 40 Jenko Ana Ljudevitovna 84 družina84,88,94 Grojer, Eleonora 94 Helena 203 Ljudevit 84, 94, 96 Terezina 84, 85 Johnson, Eldriedge Reeves 17–18, 20 Judenburg162, 165–166 Jugoslavija 93, 102,117, 145, 179 Jugoslovanskaakademijaznanostiinume­tnosti (JAZU) 117,180–181 juke box 13 kakovost fonografov (aparata) 41, 175,225 fonogramov(valjev,plošc)18,23,27,99, 175, 217 presnetka 107,233–234 zvocnega zapisa, posnetka 22, 38–41, 51, 57, 71, 81, 149, 172, 174, 180–184, 210–211, 214–215, 217, 219, 223–224, 233 Kamiensky, Lucjan 25, 44, 71 Karska, Tatjana Sergejevna 84–86, 88, 91, 93–95, 100–101, 110 katalog plošc22,191–194, 200–201, 213 posnetkov 51, 204 Kereszty, István 62, 77 Klier,KarlMagnus 50 Kocevje185, 187 kocevski Nemci 187 Kodály, Zoltan25,59,61–62,66–69,81 Kokošar, Janez 113, 115, 120 Kolessa, Filaret36–38,70,133, 221 kolomyjka 191 kopiranje plošc 40 valjev 40, 44, 213–214 kovinska matrica 13, 18, 39–42, 44, 58, 166, 214 plošca 16, 40, 223 Kraker,Velimir160, 182 Kramar, Franc 129–130, 133–135 Kranjska 83–85, 88, 90–95, 98–107, 109–110 Krehbiel, Henry E.33–34 Kronfuß, Karl49–50 Kuba, Ludvik 51, 121, 178, 222 Kumer, Zmaga 111–112, 140, 147 Küppers-Sonnenberg, Gustav 184–189, 230, 232 Kuret, Niko 96, 98 Kyselková, Františka 56 labela gramofonske plošce 23, 58, 191, 195, 202–203 Lechleitner Franz 148, 155, 158, 164, 234 Gerda 166 Leningrad 46–47, 94, 96–97, 99, 101–102 Lepa Ane govorila 111, 138–139, 150, 153, 158 Lessiak, Primus 48 lijak(fonografa,gramofona)35,53,57,147, 164, 173,175, 203, 210–219, 223–226 Lindström23,190 Linjov, Aleksander Loginovic 33–34, 83, 128 Linjova, Jevgenija Eduardovna 25, 32–36, 44, 59, 83–96, 98–102, 105–107, 110, 119, 122, 128–129, 134, 150, 219, 221, 223–224, 229, 232 Ljubljana 43, 82, 84, 88, 98, 100–102, 113–114, 116–117, 120–122, 126, 128– 129, 133–134, 141–143, 145–146, 152, 166–167, 185, 187, 189, 196, 200, 204–205, 231 ljudskaglasba25,29–33,35–37,39,43–44, 47–61, 66–74, 82–83, 89, 111, 119, 122, 143–145, 168, 184–194, 202, 207, 209, 215,219–222, 229–235 ljudski ples 54, 57, 60, 114, 116, 144, 192, 203,207, 231 Lomax, John 29 Madžarska akademija znanosti 60, 68, 81–82 Madžarsko etnografsko društvo 31, 58, 60–61 magnetofon 38 magnetofonski trak 38, 42, 47, 57, 59, 69, 81, 98, 100, 102, 105, 107, 110, 147, 148–149, 155, 166, 172, 180–182, 204, 233 Majcen,Gabriel 113 Makedonija 185–186 Marolt,France 43, 145–146, 154 Marx, Karl 32 Maticetov, Milko 100–101 matrica 17–18, 40, 195–201, 204–207 Mautner, Konrad 50 Medvecký, Karol 32, 58–59, 251 membrana 9–11, 35, 173, 175, 178, 210, 213,315–217, 225 Meštrovic,Ivan170, 219 mikrofon 9, 16, 23, 38, 81, 110, 203, 210, 214, 224, 233 Milcinski, Fran113, 129, 134 Ministrstvo vojno, vojaško 161–162, 166–168 za kulturo 60–62 zanaukinbogocastje112–118,120–126, 140 za šolstvo, prosvetno 112, 173 za znanost, umetnost in izobraževanje za zunanje zadeve169 Moškov,Valentin 32, 36 Murko Stanko 170, 173, 175 Vladimir 170–173,175–179 Murko, Matija 32, 36, 39, 43, 51, 54, 11–113, 116, 119, 123, 125–130, 133, 142–143, 145, 151, 166–184, 186, 218–219, 223, 225, 230–233 muzikologija 28, 43–44, 46, 71 najstarejši zvocni zapisi (posnetki) 48, 54–55,72–73,83,98,111,144,150,207, 229, 231–232 narodna (ljudska) epika 128, 145, 169, 170–173, 178, 231 Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) 202, 204, 206–207 NarodnapesemvAvstriji(DasVolksliedin Österreich) 38, 47–48, 54, 70, 111–112, 114, 230 Narodni muzej v Budimpešti 61–62, 66, 68, 74, 77 narodopisje 25–27, 95, 122, 222, 232, 234 Navodila in vprašanja za zbiranje in zapi­sovanje narodnihpesmi, narodnegodbe, narodnihplesovinšeg,kisenanašajona to 116–117, 120–121,123 New York 11, 15, 33, 45, 190–191, 198, 203 Nosek, János 81 notiranje 37–38, 49, 56, 77, 82, 143, 146, 154, 221–222 notna transkripcija 144, 153–154, 158, 220, 230 notnizapis25,32,49,57,62,66,77,81–82, 121, 140, 160–161, 165, 209, 220–221, 224 objektiven prikaz kulture 58, 223 objektivnost zapisa notnega49,124 zvocnega (fonografskega) 60, 68, 121, 124,220, 222 Oblak, Janez 85, 86, 96 Odbor za nabiranje slovenskih narodnih pesmi (OSNP), slovenski odbor 36, 83, 98, 111–127, 140–146, 148, 151, 152, 155, 166–169, 220, 230, 232 Odeon (Records)18,23,176 odjemnik 17, 160,225, 227 odlitek plošce16–17,40–42 valja 13, 45–46, 71, 172, 214, 225 odlivanje valjev214 OKeh (Records) 190–191, 194, 196, 199–200 Orientalnazbirka HAZU 182 Owen,William Barry 20, 22 Pariz 20, 23, 58, 62, 66, 69 Pathé 18, 20–21, 23, 58 Phonogrammarchiv na Dunaju 39–42, 47–54,56–57,59,70,105–106,148,158, 160–162, 164–168, 170–172, 174–175, 182, 222, 224,229–232, 234 Phonogramm-Archiv v Berlinu 29, 39, 42–47, 54, 71–72, 151–152, 174–175, 178–179, 184, 186, 188–189, 216, 220, 229–230, 232 Pintar, Luka 113, 130 ples 28, 43, 114, 191–192, 194, 196, 198–200 podatki o fonografu 59, 115, 118,151 oizvajalcih(pevcih)41,62,69,138–139, 171, 180, 187, 202–203, 233–234 o posnetkih (posnetem gradivu) 41, 52, 55, 57, 82–83, 88–89, 91, 94, 98, 107, 138, 145–146,181, 186, 202,205 spremni,metapodatki 38, 61–62, 68–69, 77,135, 227, 233–235 tehnicni 42, 148, 151, 158, 176, 202, 233 pogon (fonografa, gramofona) 164, 215, 225 elektricni 12–13, 81, 160 rocni9, 12–15, 17, 21 vzmetni 13–15, 17, 216–217 Pommer,Josef49,112,114,117,119,122, 129, 223 ponarodela pesem 186, 190 Pospišil, František 51, 55–56 Potovanje na Kranjsko poleti 1913 94, 101 Prekmurje73–74,229 Preloka 135, 137–139, 146, 149, 153, 156–158 pripovedna pesem 30–31, 36–37, 51 priseljenec,izseljenec15–16,144,190–192, 199, 205, 207,231 proracun (OSNP) 111, 118, 120–125, 127, 130, 140, 152 protokol(PhonogrammarchivunaDunaju) 42,161, 165–167,172 Pulikowski,Julian 71–72 radio 189–190 Radio Slovenija 202, 204–205 Ramovš, Mirko 105, 147 Ravnic, Roman 82 razmnoževanje plošc39,40,211 valjev 13, 211, 213–214 RCA (Radio Corporation of America) 23, 24 Reihard,Kurt 46 reprodukcija (zvoka, zapisa, fonograma, nosilca)9–12, 15,17,43,148, 175–176, 178, 203, 209, 223, 234 Rešetar, Milan von 41, 51–52, 171 Rimski-Korsakov, Nikolaj 35 Rjabinin, IvanTrofimivic 29–30 rokopis (rokopisni zapis, gradivo, doku­ment, zbirka) 68, 82, 86, 91, 93–95, 99–102, 105–107, 110, 120–121, 123, 135, 138–140, 142–146, 153, 157, 173, 179, 181, 186,220 Rozdolski, Osip 32, 36–38, 70, 122 Sachs, Kurt 46 Scheirl,Franz 49, 50, 220 Schneider, Marius 46, 186 Scott de Martinville, Édouard–Léon 9,15 Sebo, Ferenc 69, 82–83 Sernec (družina)85,87,92,94,96 sistematicna zbirka (študija) 66, 68, 170, 178 sistematicno dokumentiranje 31, 105 snemanje, fonografiranje 25, 32, 36–37, 48, 53, 56, 61, 70, 127,130, 230 zapisovanje 37, 61 zbiranje 38, 111 Skripilj, M.O. 95–96, 98–100 Slovani36,85,91–93,100, 128, 163,191 slovanska etnografija, folklora84,102, 169 filologija 52, 113, 169, 174 pesem 99, 101 slovanski jezik 52, 163, 169 kultura 81 narodi, dežele 36, 83, 92, 114, 169, 171, 194 Slovanski inštitut v Pragi 169, 173, 178– 179 Slovenskaakademijaznanostiinumetnosti (SAZU) 89, 95–96, 105, 111,135, 229 Slovenske ljudske pesmi231 Slovenske narodne pesmi 100, 114 Spomin sveta – Memory of the World 42, 47,168, 189, 229 Srbija 170, 185–187 St. Peterburg 31, 35, 46, 90, 94, 106–107, 229, 232 stenograf 62 stenografski, stenografiran pesem 68,79 zapis 62, 68, 83 zvezek 68, 69, 83 stenografsko zapisovanje, stenografiranje, stenografija, 12, 62, 176 Stockmann, Erich 47 Strajnar, Julijan 105–106, 111, 147–150, 153–155, 189,232, 234 Studija o glasbeni folklori na Belokranj­ skem 143–144,146 Stumpf, Carl 29, 43–46, 220 svetovna razstavav Parizu 62, 66 Sztano, Pál81 Široki, Josip 51–53, 145, 154 Širola, Božidar 52–54, 175 škatlicavalja38,59,69,80,147–149,153, 155–158, 177–183, 186–189, 219 Štrekelj, Karel 32, 111–127, 130, 160, 220, 223 Štritof Anton113,126,129–130,132–134,140, 151–152 Niko 140–144, 146, 148, 150, 153–154, 158, 234 Tainter, Charles Sumner11–13, 15–16, 19 Tanejev, Sergej 35 tehnicna kakovost posnetkov 149, 172, 181, 189 Tehniškimuzej Slovenije 202, 204 terenski zvezki, beležnice, zapiski 62, 66, 68–69, 74, 83, 179 terensko dokumentiranje 28, 161, 166, 168, 170, 231 potovanje (odprava), raziskovanje, delo 25–29,35,37–39,43–44,48,50–51,56, 58, 61–62, 67, 73, 82–83, 115, 117, 119, 125, 128, 168–175, 231 snemanje,fonografiranje(posnetki,zvoc­ni zapisi) 25–26, 29, 31–36, 43, 48, 55, 58–61, 66, 69, 73, 111, 151, 168–169, 173–174, 177, 184, 191, 202–203, 207, 215, 219, 222–225, 259, 231–234 Terseglav,Marko147 TheNationalClevelandStylePolkaHallof Fame 193–194, 205 Tišina (Csendlak) 73–74, 81, 229 Tolstoj,Lev Nikolajevic29 Tominšek, Josip 111–113, 126 Tragomsrpsko-hrvatskenarodneepike145, 169, 173, 178, 182, 231 trajanje glasbe14 posnetka 14, 107,187, 225 valja 14, 230 transkribiranje (transkripcija) besedila 28, 69, 75, 77, 79–80 gradiva 37–38, 42, 44, 69, 70, 102, 148, 150, 154, 234 melodije 37, 62, 75–77, 80, 82, 144, 153–154, 18 posnetka,zvocnegazapisa32,36–37,58, 65–66,73,81–82,93,101–102,135,138, 140, 144 valja 27–28, 43, 77, 80, 121, 123, 153– 154,225 Ukrajinka, Lesja 37 Ulcar, pd. Rogaceve (sestre) 85–88, 92, 96 Universal–Edition112 Valencic, Jože 205 vecglasje (mnogoglasje), vecglasno petje, vecglasne pesmi 25, 33–36, 39, 56, 70, 85, 114, 116, 126, 129, 140, 150, 164, 219, 220–221,230 Victor(TalkingMachineCo.)17–18,20–24, 190, 192–200,202, 204–207 Vikár, Béla 31, 58–59, 60–62, 66–69, 73–74, 77–83, 122, 229, 232 Vinica84,88–89,92,96,108–109 vojaške pesmi 160–161, 164, 167,224 vošcena plošca 17–18, 40, 50, 58, 164, 166 Vrcon,Robert 106–107,110 Vseukrajinskaakademija znanosti37 Vujicic,Tihomir81 Vurnik, Stanko 98, 142–146, 154 Western Electric Co. 23 Wiener, Karl von 168 Zabret, Fran 84–85, 88, 96 Zagreb 42–43, 51–53, 143, 169, 173, 175–177, 179, 180, 182, 184, 186, 188, 200–201, 231–233 zašcita posnetkov (zvocnega gradiva, no-silcev) 39, 43, 168, 170, 178–179, 184, 202,205, 216 Zawilinski, Roman 32, 70 zbiranje ljudske glasbe 31, 55, 60, 72, 111 ljudskega gradiva (blaga) 60–61, 111, 114,226 ljudskih pesmi 34, 38, 49, 83, 111–120, 124–125, 134, 142, 146, 160, 167, 170, 186, 221, 230 Zborowski, Juliusz 70 ZDA19,20,23,26,60,179,189–191,193, 201,205, 231 zgošcenka 42, 51, 150 Zich,Otokar 57, 224 Ziegler, Susanne189 znanstvenivir121,169,209,220,226–227, 233–235 Zupanic, Niko 143, 146 Dr. Drago Kunej (1965) je diplomiral na Fa-kulteti za elektrotehniko in racunalništvo v Ljubljani (1991), magistriral na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani (2001), kjer je leta 2007 tudi doktoriral s podrocja aku­stike. Od leta 1993 je zaposlen na Glasbeno­narodopisnem inštitutu ZRC SAZU kot vodja zvocnega arhiva. Izpopolnjeval se je v tujini na podrocju konzerviranja, restavriranja in arhiviranja zvocnih posnetkov (Phonogram­marchiv Avstrijske akademije znanosti). Na Akademiji za glasbo in Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani predava predmet Glas­bena akustika. Monografija prinaša poglobljen pregled zgodovine etnomuzi­koloških raziskav skozi predstavo ene njenih najpomembnejših dejavnosti – snemanja zvocnih fenomenov. poleg nevprašljive kakovostne ravni velja poudariti tudi bogato, dobro izbrano in pregledno razporejeno slikovno gradivo, ki dopolnjuje besedni del študije. razmeroma lahko berljiva in neposredna naracija bo monografijo – ob nedvomni zanimivosti podatkov, vkljucno s marsikatero presenetljivo ugotovitvijo in že doseženimi pozitivnimi ucinki – naredila dostopno tudi za širši strokovni krog bralcev. Dr. Drago kunej pregledno in disciplinirano predstavlja gradivo, trditve prepricljivo podkrepljuje z utemeljitvami ter poudarja vezi med posameznimi dogodki, osebnostmi in ustanovami. vzpostavlja ustrezno kriticen odnos do podatkov, ki jih drugi raziskovalci niso v zadostni meri preverili, in ima jasno in re-alno predstavo o smereh, v katerih bo njegova študija prinesla izboljšave. prof. dr. svanibor pettan ustrezna znanstveno strokovna literatura, ki obravnava zvocne posnetke v etnomuzikologiji z akusticnega vidika, je v tujini zelo redka, pri nas pa je sploh ni. torej gre za prvo obsežno tovrstno študijo v slovenskem prostoru, ki jo kljub uporabi strokovnega izrazja odlikuje zgošcenost povedanega ter tekoc, jedrnat in jasen jezik. Monografija nedvomno prinaša boljše poznavanje in pregle­dnost zvocnega snemanja pri nas, umešca in vrednoti obrav­navano gradivo glede na podobna gradiva drugod po svetu, istocasno pa podaja smernice za optimalno uporabo tovrstnega zgodovinskega gradiva kot znanstvenega etnomuzikološkega vira ter pripomore k vecjemu poznavanju slovenske glasbene in tehnicne dedišcine. izr. prof. dr. bruno ravnikar 26 €