Amerikanski Slovenec
	List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote	
19. številka	Joliet, Illinois, 16. aprila 1909	Letnik XVXI1 		
ROCHESTER, N. Y. SKORAJ ZGOREL.
Ogromna škoda napravljena, a na srečo nihče usmrčen, samo nekoliko gasilcev ranjenih.
DVA DRUGA VELIKA POŽARA.
Kenilworth Inn pri Ashevillu, N. C., uničen in prizadeta tudi Elyria, O.
Asherville, N. C., 14. apr. — Davi zarana ob dveh so bili gostje aristo-kratičnega Kenilworth Inna, tri milje od tu, alarmirani iz spanja vsled ognja. Vsi so se rešili, čeprav le za silo oblečeni. Hotel je popolnoma zgorel. Škodo cenijo na $300,000, a zavarovalnina znaša le $74,000. Lastnik hotela, bivši senator Gazzam iz Philadelphije, se je rešil s tem, da je skočil iz okna tretjega nadstropja. Pretresla se mu je hrbtenica, zlomil en člen in bržkone razbila tudi lobanja. Tudi več gasilcev je bilo ranjenih.
Elyria, O., 14. apr. — Požar je uničil Elyria blok, petnadstropno kupčij-sko poslopje, potem “American Theater” in neko konjušnico ter poškodoval hotel Andwur in več sosednih hiš. Škoda znaša $100,000. Ranjen ni bil nihče. Gasilci iz Clevelanda so bili naprošeni na pomoč.
Rochester, N. Y., 13. apr. — Podpi-hovan po hudem vetru, ki je dosegel hitrost 25 milj na uro, je napravil požar tukaj gmotne škode nad $600,000. Nekaj časa je bilo videti, da bo celo mesto uničeno in naprošena so bila oblastva v Buffalu in Syracusu za pomoč. A predno je ta dospela, se je posrečilo tukajšnjim gasilcem in mnogoštevilnim radovoljcem, omejiti plamene. Na stotine družin je brez strehe in miličarji stražijo pogorišče in kar je še ostalo na njem. Pogorelci so začasno nameščeni v javnih poslopjih.
Ogenj je nastal v Palmerjevem poslopju, kjer je imelo več tovarnarjev svoje delavnice. Močni veter je daleč raznašal iskre in kmalu je nastal drug požar skoraj eno miljo oddaljen od prvotnega ognja. Položaj je bil skrajno nevaren. Med drugimi poslopji so zgorele štiri protestantovske cerkve in judovski tempelj. Več gasilcev je bilo ranjenih.
Med prebivalstvom gorečega okraja je bila strašna zmešnjava, ki je imela tudi svojo tragikomično stran. Mnogi ljudje so popolnoma obnoreli in v svoji gorečnosti rešiti svoje reči, so pohištvo, in celo posodje in ogledala, kar metali iz oken gorenjih nadstropij, pri čemer se je seveda vse razbilo. Mnogoštevilni judje so javkali in kričali, da je prišel konec sveta.
Smrt v plamenih.
Lenox, Mass., 11. apr. — Šestero o-seb je zgorelo, troje drugih je bilo hudo opečenih in za $200,000 do $300,000 gmotne škode je bilo napravljene ob požaru, ki je davi zarana tu v središču mesta vpepelil štiri velike trgovine, dve stanovališči in dve drugi poslopji. Da se ni veter nenadno zaobrnil, bi bilo uničenih še več poslopij.
Crazy Snake mrtev?
Muskagee, Okla., 12. apr. — Tukaj se razširja govorica, da je Crazy Snake, poglavar Creek-Indijancev, ki ga milice zasledujejo, ozir. iščejo že dva tedna, mrtev.
Tudi zavezna vlada je razposlala ljudi iskat poglavarja, a ni prejela nobenega poročila o njegovi smrti.
Mr. Roosevelt.
Port Said, Egipet, 10. apr. — Parnik “Admiral”, ki ima na krovu bivšega predsednika Theodore Roosevelta in njegovo družbo, je doplul davi ob 7. uri 40. minut v Sueški kanal.
Suez, 10. apr. — Parnik “Admiral”, 7, g. Rooseveltom na krovu, je odplul ob 10. uri zvečer iz kanala, ko je porabil 16 ur za vožnjo skozi kanal.
Gospod Roosevelt je pri najboljšem zdravju.
Mombasa, Britanska Vzhodna Afrika, 8. apr: — Po semkaj dospelih poročilih je opažati med Somali-rodovi uporno gibanje. In baš v njihovi deželi namerava g. Roosevelt prirejati lovske ekspedicije.
Predstraža sufragetk.
Springfield, 111., 13. apr. — Nad 100 žensk, ki se poganjajo za žensko vo-livno pravico, je dospelo semkaj na posebnem vlaku iz Chicage; na vseh postajah so imele nagovore. Pričakujejo se ženska odposlanstva iz vseh delov države.
Zagovornice ženske volivne pravice bodo z dokazovanjem nastopile pred chicaškim svobodniškim odborom v senatu in poslanski zbornici v prilog predlogam za' žensko volivno pravico:
Gompers odpotuje v Evropo.
Washington, D. C., 13. apr. — Ko je pred izvrševalnim odborom ameriške delavske zveze (American Federation of Labor) v današnji seji podrobno poročal o svojem nameravanem potovanju v Evropo proučavat obrtne, družabne in gospodarske razmere delavskih slojev v onih deželah, je predsednik Gompers naznanil, da odpluje iz New Yorka na parniku “Baltic” menda dne 23. junija. Odbor je dovolil izdatek za potne stroške. Mr. Gompers obišče Anglijo, Nemčijo, Francijo, Svedijo in Italijo. Vabilo italijanskega priselitvenega komisarja za poset Rima je g. Gompers sprejel.
Okoliš trdega premoga.
New York, 12. apr. — Tu so zborovali rudniški posestniki iz okoliša trdega premoga in potem razglasili, da doslej niso prišli do nikacega sklepa glede znižanja plač premogarjem. Izvoljen je bil odbor iz enajsterih ude-ležnikov konference v svrho, da določi politiko nasproti premogarjem in potem poroča o istej na konferenci rudniških posestnikov, ki se ima vršiti dne 22. aprila. Dotlej -in morda še poznej se bo z delom po rudnikih nadaljevalo.
Prerana eksplozija.
Windber, Pa., 10. apr. — Sedem pre-mogarjev je bilo usmrčenih in več lahko ranjenih vsled prerane eksplozije dinamita v rovu št. 37 družbe Ber-wind White Coal Co., ki leži pol milje oddaljen od tukaj. Zarana so bila vsa trupla najdena. Mrtvi so: M. Gibson, prejšnjega sin, Steve Nemis, A. Custer in trije še nepoznani inostran-ci. Med ranjenci se nahajata dva sina Mihaela Gibsona, ki je bil s tretjim svojim sinom usmrčen. Eksplozija se je pripetila, ko je hotel dnevni šiht oditi od dela. Vsledtega so se nahajali premogarji prav tik rudniškega izhoda in so lahko utekli. Ta okolnost je rešila mnogim življenje.
Prah najhujši morilec.
Washington, D. C., 11. apr. — Na leto bi se ohranilo pri življenju nad
22,000	ljudi v Združ. Državah, ako bi se skrbelo za umno prezračevanje in odstranjevanje prahu, tako se izraža poročilo iz urada za delo.
Poročilo pravi, da je umrljivost vsled jetike med obrtnimi delavci od dva- do trikrat večja od splošne umrljivosti vsled bolezni.
Od smrtnih slučajev vsled vseh vzro kov med moškimi nad 15 let starosti je v Združ. Državah 14.8 odsto vsled jetike, dočim je po zanesljivih podatkih umrljivost vsled bolezni med moškimi, zaposljenimi v prašnih poslih od 24.8 odsto za tiste, ki so izpostavljeni prahu iz rastlinskih vlaken, do 36.9 odsto za tiste, ki so izpostavljeni kovinskemu prahu. Oni poklic, ki kaže najvišjo umrljivost vsled jetike, je poklic brusilcev, med katerimi je bilo 49.2 odsto vseh smrtnih slučajev vsled jetike.
Dočim je bila umrljivost vsled jetike za moške med 25. in 34. letom starosti 31.3 odsto v celoti, je bila 47.6 odsto med moškimi izpostavljenimi rudninskemu prahu, 53.9 odsto med iz-postavljenci prahu iz rastlinskih vlaken, 57.2 odsto med izpostavljenci kovinskemu prahu in 53.3 odsto med izpostavljenci prahu iz živalskih in mešanih vlaken.
Boj za nevesto.
Pittsburg, Pa., 13. apr. — V Mani-foldu, bližnjem premcgarskem mestecu, se je vršil boj, v katerem je bilo šest oseb ranjenih, dve ed njih smrtno. Ti ljudje so vsi snubili neko Liz-zie Mozeka. Da prepreči razpor, je oče dekličin predlagal, naj odloči žreb. To se je zgodilo in premogar Chenzo je bil srečnež. Žal da se njegovi tekmeci niso mogli s tem pomiriti, nastal je boj z bodali in revolverji, in vsi snubači so bili bolj ali manj ranjeni.
Krvav upor.
Monterey, Mexico, 13. apr. — Brzojavka iz Velardene, pokrajina Durango, poroča o vstanku, ki se je tam pripetil zadnjo soboto zvečer. Upor so povzročili verski prepiri. Poroča se, da je šest policajev, troje vojakov in šest civilistov usmrčenih. Neki duhovnik je prejšnjega večera vodil procesijo po mestnih ulicah. Krajevni predstojnik se je vmešal in je izjavil, da je duhovnik zamudil, izposlovati dovolilo za prireditev procesije. V soboto zvečer je prišlo krdelo oboroženih moških v mestece, je zažgalo stanovanje krajevnega predstojnika in oplenilo več hiš. Ko so se vmešali policaji, jih je bilo šest usmrčenih in več ranjenih. Nato je dospelo vojaštvo na lice mesta in napravilo red. Bati se je nadaljnjih izgredov.
RREZ UPA IN CILJA JADRA PO MORJU.
Viharji.
Jeannette, Pa., 13. apr. — Posebno hud vihar je obiskal to mesto. Zid prekratkim po ognju oškodovanega gledališča se je podrl in zrušil na sta-
Cipriano Castro, bivši predsednik lju-dovlade venezuelske, ne sme več v svojo domovino.
BOJE SE GA KAKOR UPORNIKA.
Nazadnje ga je zapustila tudi francoska vlada, in zdaj plove — kam?
Colon, Columbia, 14. apr. — Soproga bivšega venezuelskega predsednika Castra, njena sestra in ostali člani potne družbe, ki je dospela semkaj na parniku “Guadeloupe”, se niso izkrcali. Pravijo, da jim je bilo izkrcanje zabranjeno, ker bi utegnili iti od tukaj v Venezuelo.
Cipriano Castro, bivši predsednik venezuelski, je bil zadnjo soboto od francoske vlade pozvan, takoj zapustiti otok Martinique, nakar je bil spravljen na francoski parnik “Versailles” in moral je odjadrati. Castro se je kar penil od jeze nad tem nasilnim postopanjem francoske vlade in njihovih oblastev, ampak udati se je moral — hočeš-nočeš-moraš.
Predno je pa bil nasilno spravljen na parnik, je Castro spisal protest na francosko vlado, ki ga je izročil tukajšnjim oblastvom. Protestiral je proti nasilju in ugovarjal zavoljo treh toček: prvič, ker je bolan; drugič, ker ni na otoku ničesar pregrešil proti francoski vladi, in tretjič, ker je bil spravljen na ladjo, katera ga gotovo izkrca na francoskem ozemlju.
Na ladjo so Castra morali šiloma nesti, kajti upiral se je z rokami in nogami.
Sedaj pa pluje po širnem oceanu brez cilja in upa zmage ter prepeva: “Kam plovemo?”
Pomnožitev blaznikov.
New York, 12. apr. — Po letnem poročilu združbe “State Charities Aid Association” je znašalo dne 1. oktobra lanskega leta število blaznikov v raznih zavodih newyorških 30,507, kar pomenja pomnožitev za 1414. V zadnjih 10. letih je bila povprečna pomnožitev 741 na leto.
Zarubljena lokomotiva.
Arkville, N. Y., 12. apr. — V malem mestu East Branch, N. Y., je vladala vsestranska razburjenost in obilo smeha. Delaware Eastern Railway železnica je namreč ostala dolžna neko malo svotico na davkih, vsled česar je davkar zarubil veliko lokomotivo št.
1.	imenovane železnice. Kolesa lokomotive so povezali z velikanskimi verigami, katere so potem zaklenili z ravno tako velikimi ključavnicami. Že-leznična uprava si je vse to pustila do-pasti, toda ko je bila stvar že gotova in ko je vsakdo mislil, da je lokomotiva popolnoma zarubljena, sta prišli na lice mesta dve drugi lokomotivi, h katerim so zarubljeno lokomotivo pritrdili in jo potem s silo odvedli seboj.
Električen človek.
New York, 11. apr. — Tukaj se javno kaže neki človek, imenom Charles Quill. Quill izpusti v svoje telo 1800 voltov močno elektriko, pa mu nič ne škodi. Vsekako čudovito svojstvo, ker je znano, da v Ameriki usmrčujejo zločince z 1700 volti močnim tokom. Quill vzdrži tok jedno minuto. V jed-ni roki drži konduktor dinamostroja, v drugi pa svetilko, ki močno zasveti. Najlepša njegova produkcija je, ko vzame ogljeno palico v zobe in se dotakne druge, ki jo drži v roki. V tem hipu, ko se palici dotakneta, nastane tako svetlo po dvorani, da je težko obdržati odprte oči. Quill je prava zagonetka za strokovnjake.
Petrosino pokopan.
New York, 12. apr. — Pogreb v Palermu na Italijanskem umorjenega policijskega lajtnanta Petrosina se je vršil danes tukaj ob veliki udeležbi. Po cerkvenem obredu v stari katedrali ob Mott cesti je bilo truplo izročeno zemlji na Cavalry pokopališču, Long Island. 450 policajev je izkazalo pokojniku zadnjo čast.
Kaj stori žganje.
Maryville, Kan., 12 apr. — John Wilson, bivši farmar v Maryvillu, je ustrelil svojo soprogo, ranil svojo 12 let staro pasterko, zažgal svojo hišo in potem izvršil samoumor. Wilson se je v nedeljo upijanil, in ko sta njegova žena in hči legli k počitku, ju je pozval, naj vstaneta in pijeta z njim. Ko je soproga ugovarjala, je šel Wilson po revolver in jo je ustrelil v postelji, nakar je šel v spalnico dekličino in je še hčer ranil. Ta je zbežala k sosedom, in ko so ti prihiteli, so našli hišo v plamenih in Wilsona ustreljenega v glavo in mrtvega.
novanje doktorja A. A. Custarda. Deklica Mildred Felton, 16 let stara, ki je prišla na obisk, je bila usmrčena in Grace Swift, vnukinja doktorjeva, resno ranjena.
Concprdia, Kas., 13. apr. — Kakor se poroča iz mesteca Aurora, je tamkaj tornado napravil raznovrstno nesrečo. Katoliška cerkev je bila razdejana in župnika Mollerja je vihar prenesel 8C t,čevljev daleč, ne da bi ga resno ranil. Skoro vse hiše so bile bolj ali manj poškodovane. V sosednem Beloitu je zavirača E. M. Wellsa piš odpihal z vlaka in usmrtil.
V snegu.
Denver, Colo., 13. apr. — V nedeljo zjutraj je zapustilo to mesto 75 oseb, da napravijo izlet čez Moffet-cesto. Sedaj so izletniki zasneženi na Continental Divide in nimajo kaj jesti. Rešilen vlak, odposlan jim na pomoč, je medpo-om tudi obtičal v snegu.
Hud mraz.
Winnipeg, Man., 13. apr. — Prošla noč je bila najmrzlejša med to zimo. V Pri .ce Albertu je padel toplomer do 14 stopinj pod ničlo.
Niag :ra Falls, N. Y., 12. apr. — Struga je še vedno popolnoma zamrznjena, a že se opažajo znaki, da se bo vkratkem ledovje prodrlo.
Gozden požar.
Roanoke, Va., 12. apr. — Gozden požar, ki je razsajal izza zadnjega tedna v gorskih gozdovih okrajev Roanoke in Botetourt, se je približal na nekaj milj do Roanoka. Razdejanih je že na tisoče črevljev lesa in več žag, kakor tudi mnogo zamorskih koč.
Plameni so se zdaj približali do Garvin's Grova, vendar tamkaj ne bodo mogli dalje, ker bi morali preskočiti večji potok.
Jsoda Milanovega sina.
Berolin, 9. apr. — Milan Kristič, nezakonski sin srbskega kralja Milana, ki je bil nedavno angažiran v nekem berolinskem cirkusu, kjer se je kazal kot izvrstnega strelca, je moral nakrat prekiniti svoje produkcije. Srbsko odposlanstvo je pri berolinski policiji protestiralo, ker se je nazival Obreno-vič. Zaradi tega je moral Kristič pred časom prekiniti svoj angažma.
Brodolastnik zločinec.
Hamburg, 10. apr. — Oblasti so prišle na sled zločinom brodolastnika Alfonza Ahrensa, ki je na odprtem morju nalašč potopil več svojih parnikov, da je potem dobil izplačane visoke zavarovalnine. Ahrensa in njegovega strojnika so v Hamburgu zaprli.
Mrtvaški banket.
Pariz, 12. apr. — Neki F. Ravanez v Montecarlu je povabil odlično družbo v svojo vilo na banket. Na vabilu je bilo pisano, da čaka udeležnike na koncu veliko presenečenje. Proti jutru je končal banket. Ravanez je vstal, govoril gostom, nato pa potegnil revolver iz žepa ter se vstrelil v sence. Ostal je takoj mrtev. Bil je še mlad pa bolan na živcih.
Avstrija in Črnogora.
Dunaj, 10. apr. — Avstro-Ogrska in Črnogora sta se sporazumeli za izpre-membo členka 29. berolinske pogodbe, tako da bo Črnagora vbodoče smela imeti svojo prosto luko Bar, svoje vojno brodovje in svojo vojno zastavo.
Po srečni rešitvi balkanskega raz-pora bo sedaj Avstrija odpoklicala svoje rezerve od srbske meje in do sredi maja meseca bo imela v Bosni in Hercegovini spet mirovno število svojih čet.
Helena Modjeska umrla.
Los Angeles, Cal., 9. apr. — Gospa Helena Modjeska, svetoslavna polska tragedka in ena najimenitnejših igralk ameriškega odra, je včeraj umrla v svojem dvorcu na otoku pri Bay City, Orange county, v starosti 65. let po dvomesečni bolezni za srčno hibo. Nje no truplo bo prepeljano v staropolsko prestolico Krakovo v Galiciji.
Jolietska novica-
— Sl. pevsko društvo Sokol bo imelo v nedeljo, dne 18. apr. zvečer ob polosmih v dvorani stare cerkve važen sestanek. Na dnevnem redu bodo kretng vaje in razgovor o prireditvi gledališke predstave. Člani naj bla-govole priti v sokolskih uniformah. Na ta sestanek so uljudno vabljeni tudi vsi oni fantje in možje, ki žele pristopiti k Sokolu. Na zdar!
NOVA VLADA
VSLED UPORA.
V Carigradu se uprla skoro cela posadka zaradi raznih krivic in nepostavnosti.
SULTAN IZPOLN L ZAHTEVE.
Opominja ljudstvo, naj se zvesto drži verskih postav in ustave.
London, 13. apr. — Neka brzojavka poroča, da je v Carigradu izbruhnila revolucija. Navsezgodaj sta odkorakala dva bataljona vojakov s svojimi častniki na čelu do mošeje sv. Sofije, nakar' sta obkolila državno zbornico. Zahtevali so odpust velikega vezirja, predsednika zborničnega in vojnega ministra.
London, 13. apr. — Brzojavka iz Carigrada poroča o zlih nemirih. Položaj je zelo resen. Natančnejših poročil ni, vendar je znano, da je bil že več tednov velik razpor med naprednjaki in liberalci. Ti so se upirali poskusu naprednjakov ali mladoturkov voditi javne zadeve.
Umor urednika Hasan Fehrni Effen-dija, ki je izdajal liberalni list “Serbe-sti”, je tvoril višek političnih prepirov. Temu umoru so sledile hude demonstracije v parlamentu in po ulicah. Zbornica je označila zločin, kot političen umor in zahtevala od vlade zasledovanje neznanega morilca.
Carigrad, 13. apr. — Uporne čete so državno zbornico popolnoma obkolile. Meščanov se je polotila panika. Vsi trgovci so zaprli svoje prodajalnice.
Dne 14. februarja so mladoturki izjavili, da nimajo namena, prognati sultana in uvesti vojaško vlado. Vkljub temu je veliki vezir objavil dne 3. aprila poročilo, v katerem je hudo napadel mladoturke in jih označil kot iz-dajavce domovine.
Carigrad, 13. apr. — Cela turška vlada je odpovedala službo in ostavka je bila sprejeta. Kiamil paša, prejšnji veliki vezir, je prejel naročilo, sestaviti novo vlado
Carigrad, 13. apr. — Upor tukajšnje posadke, ali vsaj večjega dela iste, je bil naperjen proti mladoturkom in neposredno povzročil ga je na čete izdan ukaz, da morajo vselej in na vsak način poslušati svoje častnike, tudi če se jim zaukaže, streljati na svoje brate sovernike.
Prvo dejanje upornikov je bilo, da so vse uradnike odbora za složnost in napredek (mladoturke) dejali v zapor. Samo del posadke, predvsem topništvo in konjištvo, se je zdržal upora. Zvesti vojaki so se zbrali v vojnem ministrstvu in so imeli povelje, streljati na vsacega, ki bi se bližal poslopju.
Uporniki so spremljali poslance v parlament, da se udeleže volitve novega ministrstva in zborničnega predsednika, a zaradi velikonočnih praznikov se ni moglo spraviti skupaj sklepčno število poslancev. Tekom dneva je bilo ustreljenih baje 17 oseb in ranjenih nad 30. Med usmrčenci se nahaja poslanec Emir Arslan, ki je bil na poti v parlament in pomotoma srna tran za Hussein Jahida.
Dunaj, 13. apr. — Iz Carigrada je ob štirih popoludne dospela sledeča brzojavka: Uporniki zahtevajo zaščito mohamedanske vere; razpust odbora za složnost in napredek; odpust velikega vezira, vojnega ministra, pomorskega ministra in zborničnega predsednika ter zagotovilo, da se uporniki ne bodo kaznovali.
Uporniki dolže svoje častnike, da so jim zabranjevali opravljati v koranu predpisane molitve in da so poskušali, molitve za zdravje sultanovo popolnoma odpraviti.
Carigrad, 14. apr. — Člani nove vlade so že vmeščeni v svoje urade, Takoj po vmeščenju je bil prečitan sultanov proglas, ki ukazuje čuvati verske postave in se ravnati po ustavi. Čete, ki so od včeraj obkrožale parlament, so mirno odkorakale v svoje vojašnice. Na poti tjakaj so streljale v znak veselja.
Novi veliki vezii* je Tewfik paša. Mesto je spet mirno.
Prva naloga nove vlade bo, pridobiti drugih častnikov namesto onih, ki so vojakom nepovoljni. Na srečo je novi vojni minister Edham paša zelo priljubljen. _________________
Trpel je na glavobolu.
“Trpel sem na hudem glavobolu. Slišal sem o Vašem prašku zoper glavobol in nevralgijo. Naročil sem nekaj teh praškov, ter po rabljenju istih popolnoma ozdravel za kar se Vam iskreno zahvaljujem.” Dominik Horvat, New Brigton, Pa. — Severovi praški zoper glavobol in nevralgijo odstranijo vsake vrste glavobol. Proda-jejo se v vseh lekarnah. 12 praškov v škatljici za 25 centov. Poskusite jih. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.	1
Zmagalci na povratku.
Izza temne davnosti so celi narodi slavili povračajoče se zmagalce. Vsa* kdo jim je skušal pokazati svojo lju* bežen in spoštovanje. Morda ni pohlevno, ampak resnično pa je, primerjati jim zmagonosni napredek Triner-jevega ameriškega zdravilnega grenkega vina. Premagalo je vse ponaredbe, ker boljšega pripravka te vrste rti vstanu nihče napraviti. Ako bi bil® mogoče, bi ga spet napravil edinol» Triner. Njegovi laboratoriji pod nadzorstvom znanstvenikov so vzor čistosti in pristopni vsakemu. Njegov pripravek je znan ljudstvu kot zanesljive zdravilo pri vseh boleznih želodca, črev in krvi. Uživaj ga, kadarkoli tš jed né diši ali če se počutiš slabega i» utrujenega brez vidnega vzroka. V lekarnah. Jos. Triner, 616-622 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
Vsi listi protivni.
Vsi angleški listi so zoper g. Cronin* in dem. tiket. Zakaj? “Joliet Republican” je republikanski list, za to mora biti za republikanski tiket; vendar nfe reče niti besedice zoper Cronina, “Eh* Daily News” je glasilo Vodopivcev, S g. Cronin je svobodnega mišljenja V tem oziru. Kaj pa "The Herald”? Ta list je bil za g. Cronina ob zadnjih mestnih volitvah, zakaj? ker takrat je bil na republikanskem tiketu g. W, D. Heise, kandidat rep. “mašine”, kt je temu listu velik trn v peti. Za to je ta list delal zoper g. Heise-a. Gosp, Martin je pa “anti-machine” kandidat, za to ga torej glasilo milijonarja Lam-berta podpira. Ta list posebno blat* in črni g. Cronina in njega sodruga, "The Herald” je pred prvotnimi Volitvami pisal, da bo podpiral Cronitia, ob volitvi, ako ne bo Martin ¡nominiran. Ako bi bil g. Paige ali Flexef nominiran bi ta list podpiral Cronina, No, sedaj vemo, kaj je krivo, da bla# g. Cronina. Vemo pa tudi, da nima ta list nobenega upliva in da mu nihče ne veruje, ker se je itak že mnogokrat blamiral, za to je še bolje, ker g, Cronin bo izvoljen vseedno še z večja večino kot prej. Volite za svobodo?
IZJAVA.
Zaprisežna izjava glede zemljišč* "The Grand Arizona Copper Compa-nije.
S tem se spričuje, da sem,
Jaz spodaj podpisani obiskal posest “The Grand Arizona Copper Co.’a in sicer dne 4. marca 1909 ter sem našel, da je veliko boljša kot se je pisal® in govorilo. Pridružil se sem • g. B, Brajevich-u, znanemu trgovcu v Bis-bee, Arizona, ki je tudi eden izmed direktorjev te družbe; on mi je pokazal vso stvar, a jaz sem vsem pregledal. Zemljišče “The Grand Arizona Cop» per”-kompanije se nahaja 35 milj od Bisbee in le devet milj od Douglas, Arizona, kjer se nahajajo ogromne topilnice “Copper Queen” in “Calumet-Arizona” družb.
Več šahtov se je že naredilo na tem zemljišču globoko v zemljo in med kamenjem, ki se je izkopalo, se nahaja veliko bakrene, zlate in srebrne rude.
Kompanija je že postavila velik parni stroj in stroje za izvožnjo in našel sem veliko število mož na delu pri urejevanju rudnika. Vzel sem kamen pri glavnem rovu in sem videl, da isti vsebuje veliko bakrene rude, to je dobro znamenje, da se najde tam v kratkem veliko bakrene rude. Ker sem bil več let rudar na Calumetu, Michigan, v Bisbee, Arizona, za to sem dobro podučen v tem oziru. Lastujem 510 delnic “The Grand Arizona Copper” družbe in sem si svest, da je denar dobro naložen. Več mojih prijateljev lastujejo delnice te družbe. Ko sem dobro pregledal rudnik “Th« Grand Arizona Copper” družbe se sem prepričal in verujem, da bo to bogat bakreni rudnik, kakor hitro se vse uredi. To je moja izjava glede obstanka “The Grand Arizona Copper” družb« in nje lastnine.
Nadaljna poročila dam na zahtevb, WM. MIHELICH, Box 1943, Bisbee, Arizona.
Podpisano in zapriseženo pred menoj danes, 31. marca 1909.
(Pečat) OWEN E. MURPHY,
javni notar v in za Cochise County.
Cenjenim rojakom na znanje!
V.	J. Kubelka izdal je novo, za Slovence v Ameriki prepotrebno Slovensko Angl. slovnico, Slovensko Angl. tolmač in Angl. Slov. slovar v tako popolni meri, kakoršne do sedaj Slovenci še nismo imeli.
Knjiga v platno vezana stanesamO
$1.00.
Svota se lahko pošlje v poštnih znamkah na
V. J. KUBELKA & CO.
9 Albany St.,	New York, N. Y,
Joliet, 111., 14. apr. — Prekrasni velikonočni prazniki so minuli. V Jolietu smo jih obhajali kar najslovesneje in v najlepšem redu, nele v mnogoterih katoliških cerkvah, temveč po vseh molitvenicah raznih krščanskih vero-izpovedanj se je Vstajenje Križanega najdostojneje praznovalo. Da se je naša slovenska župnija sv. Jožefa tudi letos posebno izkazala, nam ni treba posebej omenjati, saj je daleč znana po svoji složnosti in gorečnosti za čast božjo, kar kaže ob vsaki priliki. Vse slovesnosti so se vršile ob najobilnej-ši udeležbi. Pri božjem grobu so letos zopet stražili vitezi sv. Jurija v svojih blestečih uniformah in to dejstvo je delovalo predvsem na inorod-no ženstvo s tako privlačno silo, da so pobožne žene iz celega mesta neprestano romale v naš hram božji.
Čast sedmerim vitezom, ki so se potrudili v čast božjo! Pri lamentacijah na velikega petka večer se je pa odlikovalo sl. pevsko društvo Sokol, ki je pod izbornim vodstvom g. organista
Malovrha sodelovalo tudi pri Vstaje-,	, .	.
nju in pri deseti sv. maši velikonočno Pa vendar ob vsaki priložnosti podpira nedeljo ter s krasnim petjem poveliče- salunarje in zagovarja njihove pravice
mini, potem seveda našemu naprednemu mestu in brezposelnim delavcem, katerih je tudi pri nas precej.
—In kdo bodi prihodnji alderman naše II. warde? Nihče drugi ne letos, nego g. Anton Nemanich, naš dosedanji zastopnik v mestnem svetovalstvu. Tudi to je mož, ki lahko pravimo o njem: “He is tried and true.” Da bi obširneje govorili o njegovih zaslugah in ga iznova priporočali, se nam pač vidi odveč. Saj moža in njegove mnogoštevilne zasluge za napredek naše naselbine in posebej naše II. warde vsi poznate in zatorej veste, da si boljšega zastopnika niti želeti ne moremo. Kdo nam je v II. \vardi preskrbel-prepotrebne “sure” in vzorno kanalizacijo? G. Anton Nemanich. Kdo nam je pridobil skoro najlepše ceste v mestu? G. Nemanich. Kdo se je vedno in ob vsaki priliki potezal za “track elevation”? Kdo je šel celo v Memphis Tenn., na konvencijo zaradi «aprave globokega kanala, ki bo od neizmerne koristi za naše mesto? G. Nemanich. In dasi ta naš mož ni več salunar sam,
kratkim moja dva dopisa oziroma preklica, katera sta bila zahtevana od mene v Clevelandski Ameriki v štev. 21. t. 1. Ako bi "Amerika” kaj tacega prejela, o kako vesela bi jih priobčila še na prvi strani, da bi ja vsak gotovo bral, in ako bi ji ne zadostovalo, bi še hitro pristavila kako izmišljeno, ka-. kor je to naredila v št. 21. Ampak Amer. Sl. kot katoliški list sicer ne priobčuje kaj enacega. Zatoraj se o-glasim danes- z nekoliko drugačnim dopisom, če bo prav morebiti zopet “Amerika” namazala v svoj papir, da sem slaboumen, kakor me je pred krat kini razglasila, kar pa hvala Bogu se ni zgodilo po njeni volji še dosedaj, za kar moram še ljubega Boga še za naprej prositi, kajti taka bolezen je strašna. Nič zato, le naj maže vendar to svoje kakor se ji poljubi. Jaz pa sem vseeno zdrav in vesel.
po napreduje naša Belokrajina. Kdor i pa velja za kupčijo na obroke in je si bo vbodoče želel iti na Hrvaško, bo - tudi popolnoma pravilno. Toraj pro-lahko peš hodil. Dozdaj so imeli ve- sim gosp. I. Česnika, naj le tako na-like dohodke	za prevažanje,	zdaj	bo prej	deluje	za korist rojakov, da	jim
•	rr j _ „	.-i.:__a -----------1:, ~	i ~ r> • „ i •
valo slovesne obrede, tako da zasluži naš Sokol posebno hvalo tudi na teni mestu. Nič manjša hvala pa ne gre
itd. In g. Anton Nemanich je naš rojak, naše gore list, navdušen Slovenec in Slovan, ki je vedno in povsod delo-
tudi divnemu zboru naših cerkvenih ( va' z besedo in dejanjem za vsestran
ski napredek slovenskega in sploh slovanskega življa v Jolietu in drugod. In da bi tacega moža pustili na cedilu prihodnji torek? Potem bi nam bil na
! čelo pritisnjen pečat sramote in dru-
pevk, ki so s svojimi zvonkimi soprani najmileje kontrastirale proti moškim basom in drugim mogočnim glasom. Mnogo truda in vežbanja je
bilo treba, da se je velikonočno petje. -	-	-	-	,	v
v naši cerkvi tako imenitno obneslo, t gorodci bi s prstom kazali na nas, čes, zato čast neumornemu g. učitelju pe-' gleite sebičnih nesložnikov, ki nitja! K sobotnemu Vstajenju, ki se j e | majo niti sledu o bratski vzajemnosti, pričelo ob polosniih zvečer, je glasno -^e> rojaki-volivci II. warde, vi nočete in krasno klenkanje privabilo toliko nakopati si take sramote m zatorej vernega občinstva, da je bila velika prihodnji torek vsi na volišče z ge-naša cerkev resnično prenapolnjena, slom: Anton Nemanich je bil in bode Domači g. župnik, Rev. F. S. Šušteršič,! tudi letos naš alderman! Živela zaved-je imel veliki slovesnosti primerno nost! Živio Nemanich! propoved. Z izredno jasnim glasom ! G. Anton Nemanich obljublja delati je gospod propovednik govoril v tako P° vseh svojih močeh ob vsaki priliki izbranih in prepričevalnih besedah, da 1 v korist tako Slovencem kakor bratom je napravil najgloblji vtis na vse nav- Hrvatom in Srbom, zato vas vse uljud-zočnike. Slovesnemu obredu Vstaje- no prosi, da napravite križ v četvero-nja je sledila slovesna procesija po kotnik poleg njegovega imena cerkvi ob radostipolnem pritrkavanju j _ pisma na šd koncem zadnjega zvonov. Na čelu procesije je koraka- ■ tedna SQ imeIi. Biščak Jožef, Hrušček lo sest vitezov sv. Jurija, za njimi so T „	.....
se vrstili dečki m deklice liki truma
pozemeljskih angelov, nato je sledila j —John Danti, pomožen šerif in odklepa vrsta mašnih strežnikov; za temi ¿en vodja tukajšnjih Italijanov, je že je nosilo pod baldahinom 6 dičnih de- izza jeseni hudo bolan brez upanja, da klic iz velikonočnih lilij, tulipanov in okreva, ker boluje na jetiki rož dvigajočega se Izveličarja, vstale-
ga od smrti; sledil je gospod župnik s Sv. Rešnjim Telesom v rokah in v spremstvu domačega g. kaplana, Rev. A. M. Kraschowitza, in potem je spet šest vitezov zaključevalo spre-lepo procesijo. Čč. šolske sestre so skrbele za vzorni nastop šolske mla-
— Slovenci in Hrvatje in Srbi, ki ste volivci II. warde, napravite križ v četverokotnik pred imenom Anton Ne manicha!
Posebno me pa tudi veseli, ker vsaki štev. Am. Sl. berem par dopisov kateri dopisniki so ravno enakega mne nja kakor sem jaz. Posebno se pa strinjam z dopisom iz Pittsburga, Pa., št. 16 in iz Steeltona, Pa. v št. 18 A. Slovenca. Tako, g. Martin Krašovec, tako je popolnoma prav. Zatoraj gg. gl. odborniki, le brezustrašeno naprej Kajti reči smem: spoštovanja in hvale so vredni gg. gl. odborniki, ker tako neutrudno skrbijo za dom za našo ma ter, slavno K. S. K. Jednoto. Zato je skrajna podlost in nesramnost vsaka obrekljiva beseda, ktere priobčuje Clevelandska Amerika zoper gg. gl. odbornike. Tudi neki g. Brglez iz La Salle, 111., v štev. 80 Gl. Nar. se nekaj zaletu je v našo slavno K. S. K. Jedno to. G. Brglez, ako niste njen član kaj vam je pa potem vse to mar? Ne drgnite se toliko, kajti vašega se ne bode nič potrošilo. Vi skrbite za se be, mi bodemo že brez vas opravili. Čudno se mi zdi, da se nekateri rojaki ozirajo na Clevelandsko Ameriko. Saj imamo vendar dva dobra lista v Ameriki in to sta Am. Sl. in Gl. N. Sta v resnici najboljša lista za Sloven-voljo mojega dopisa v št. 14 Am. Sl., ce. Neki g. me je zelo zmerjal zada se sramujem svoje ime podpisati. Sedaj se ga še ne sramujem, se ga nimam zakaj.
Veselo smo obhajali velikonočne praznike. Vsa tukajšnja društva so se vdeležila 10. sv. maše s svojimi zastavami in z domačo Newburško slovensko godbo. Čestitam g. Zormanu ml., ker se je toliko potrudil, da so se naši možje in fantje tako poprijeli godbe tako v kratkem času. Izvrstno so igrali danes in tudi nova uniforma se jim lepo poda.
K sklepu pozdravljam vse člane in članice K. S. K. J., kakor tudi vse naročnike Am. Sl. in želim, da bi ga prebiral vsak zaveden Slovenec.
John Lokar,
čl. dr. sv. Lovrenca 63 K. S. K. J.
Rockdale, 111., 14. apr. — Prihodnj
torek bomo imeli tudi pri nas volitve deži, da je staršem srce kar poskako-' za to bi rad malo svetoval, ker bi rad valo veselega ponosa. Vse je bilo le- | videl, da so vsi naši kandidatje izvo-po tudi naslednjega dne pri vseh treh ljeni
službah božjih. Imeli smo res lepo j Kar se tiče aldermanov imamo mi Veliko noč. In tudi vreme je bilo tr; naše kandidate. Dva sta na “peo dokaj povoljno, čeprav smo pričako-1 pies” ;n eden na “citizens” tiketu. La vali lepšega.	hko volimo pa vse tri, ako hočemo.
— Prihodnji torek, dne 20. aprila, ker se naredi lahko križe pred Žagar bodo mestne volitve. In sicer vele- jem in Kareivo na peopleš tiketu in važne volitve, da tako važnih menda 1 pred Buščajem na citizens tiketu. Na še ni bilo v Jolietu. Kajti gre se za !'a način dobi vsak od teh naših kan to, da li hočemo napredovati, ali na-1 didatov po en glas, ki jim bo veliko zadovati. Izvoliti bode namreč treba ! koristil. Potem pa še ne smemo po
več novih uradnikov in sicer: župana, mestnega klerka, mestnega pravdnika, mestnega blagajnika, policijskega sodnika in sedem aldermanov. Za župana kandidirata gg. John R. Cronin in Robert W. Martin. Dosedanjega župana Cronina vsi dobro poznate in zatorej tudi veste, da bi njegova zmaga pomenjala napredek. Če pa zma-
zabiti, da volimo za Alberta Leša, ki je tudi naš rojak. Za druge se toliko ne gleda. Samo to moramo pa žiti, da bodo naši kandidatje izvoljeni Za to pa moramo vse naše volilce po učiti, da bodo znali kako voliti. Vsak rojak naj poduči svojega soseda, da bo prav volil, ker to bo nam v čast in korist. Še par dni časa imamo, da se
ga g. Martin, pa pojdemo rakovo pot, dobro pripravimo.
in v dosedaj naprednem Jolietu zavlada tako mračnjaštvo, da bo samo še en korak do egiptovske teme in prohibicije. G. Cronina poznamo po geslu "Tried and True”. G. Martin je izdal geslo “Nazaj!” Kajti g. Martin nam hoče omejiti in čimdalje bolj o-mejevati vse zakonito nam dane pravice; posebno pa hoče stiskati in objedati uboge salunarje, ki v teh slabih časih itak nimajo preveč veselih uric. Zatorej, cenjeni rojaki-volivci, zapojte g. Martinu tisto, ki pravi “Le-ta nam županil ne bo!” in volite prihodnji torek za svojega župana g. Cronina. O njem in njegovih sokandidatih je citati več na drugem mestu.
Tu vam sarrio še toplo priporočamo da volite za mestnega klerka demokrata Matt Berscheida, za mestnega pravd nika John Wellnitza, za mestnega blagajnika John J. Nicholsona in za policijskega sodnika Edmund M. Allena. Vsi ti peteri možje so kakor ustvarjeni za dotične urade, in prva dva z g. Croninom vred pripadata tudi mnogim kat. društvom. Zatorej so res vsi ti možje vredni vsega priporočila.
—	Robert Alexander, član tvrdke Alexander & Ettlinger, veletrgovine z žganjinami, 301 S. Chicago st., je nenadno umrl v nedeljo zjutraj v svojem stanovanju za srčno hibo v starosti 56 let. Pokojnik je bil dobroznan tudi mrtogim našim rojakom, ki so imeli ž njim kupčijske zveze.
—	Skozi Joliet držeče železnice so se začele resno pripravljati za. “track elevation”, to je, povzdigo tirov, in upati je, da bo odslej šla ta stvar urno od rok, kar bo v korist železnicam sa-
Torej rojaki na delo za našo stvar Pokažimo drugim, da se zavedamo.
Slovenec.
V
Chisholm, Minn., 6. apr. — Se na znanja, da je bila tukajšnja policij zelo “bizi” v soboto in ponedeljek tukajšnjimi slovenskimi salunarji. soboto je bil v Chisholmu duluški še rif in na pomoč mestni policiji je bila tudi policija iz Monroe in Glina, da so te salunarje deli v hram. Seveda policija je zelo dobra, ampak kadar je le preveč, se Žakelj razpoči. Tako se je tudi razvedlo, da na Chisholmi j na vsakih 8 duš 1 salun in sedaj so pa vse tiste salone ali po domače “Blind Pigs” arestali; seveda so se že vrnili v trgovijo, zato ki je sodnik preveč po milosti naredil in jih je kaz noval samo po $55.00. Seveda nekoli ko jih je, ki se bojo morali še pred porotniki skazati ter ne bo s tem stalo in sicer tudi pred govermentoni Aretovanih je bilo 20 “blind pigsov” in kaznovanih po $55.00. Lahko je chisholmski blagajnik, ki se kar na en 1 dan po 20 salunarjev aresta. Seveda saj saloni dober bisnus delajo, tudi lahko ki že od 2 do 9 let že ronajo saloni, a tu je šele prvi licenc od njih. 1 Tudi šerif in chisholmski chif jim je obljubil, da jih bo sedaj bolj pogosto obiskoval za licence. Opazovalec.
mnogo ceneje. Kdor bo želel iti na Hrvaško, ne bo rabil vprašati, ktero uro pojde “cug”. In kako bo to v prid največ adlešičkim zidarjem, ko bodo hodili zidat pod Lipnik. Hvala Bogu, bo naša Belokrajina kmalu ponosna.
Na sklepu mojega dopisa pozdravljamo vse čitatelje A. S. tukaj in v stari domovini, a tebi, A. S., mnogo uspeha, le naprej!	M. P., M. R., M. V.
Mt. Olive, 111., 10. apr. — Cenjeni gospod urednik! Prosim, dajte mi zopet malo prostora v Vašem listu. Z vso energijo moram odobravati dopis gosp. I. Česnika v št. 18. A. S., ker on prav natanko opiše vse, kako se zemlja kupuje. Opozarjam pa gosp. I. Česnika, da ne bo mislil, da meni ni znano, kako se vse to dobi. Jaz sem le na kratko poročal o tem, ker si nisem na dolgo upal popisati zato, da bi uredništvo morda mislilo, da je reklama. Pisal šeni pa le za dobiček
da popolno pojasnilo. Rojaki bodo pa tudi videli, da sem že jaz o tem sprožil in pisal, ’ampak previsoko, da vsaki ne razume popolnoma.
Prosim vse rojake, naj pomislijo svoj položaj in naj mislijo nekaj let za naprej in videli bodo, da je sedaj skrajni čas, da začnejo kaj druzega, ako nočejo biti vedno sužnji kapitala. Vsak naj si zbere pripravni kraj za naseliti se, naj že bo na sever, jug ali zahod ali kdor je že na izhodu pa naj tam poskusi, povsod je boljše biti farmar kot pa navadni delavec. Pri nakupu zemlje je pa treba pomisliti: Imam li dosti denarja, da bom čakal, da dobim prvo letino, ali hočem kupiti zemljo, kjer dobim precej denar za les, drva, prope, tajse, deske i. t. d.? Imam li dosti denarja, da si bom postavil poslopja na preriji in čakal jeseni, in če se lahko preživim do tedaj, ali bi bilo boljše, da kupim “timberland”, kjer imam dosti dela in tudi precej denar, in kaj bo potem rastlo na tem “timberland”, ko bo les proč, se mi
ostanejo trdni v svojem sklepu in ko se mi vsi naselimo, hočemo potem več pisati o našem napredku. Ker res je pravilno: pokaži sam kaj znaš in verjeli Ti bomo; in če bodo drugi nas videli, potem bo naša naselbina gotovo ena največja. Seveda prostora še bo za par let dosti, ali tisti, ki pridejo pozneje, bodo imeli več za plačati, ker zemlja se povsod draži in prodajalci zemlje ne čakajo ravno na Slovence.
Pozdravljam vse somišljenike in rojake po Združenih državah in tebi, A. S., pa želim veliko uspeha.
Math. Gaishek.
rojakov. Jaz sem tudi opomnil, da si vsak naj pusti poslati “abstract”, j bo li splačalo obdelovati to zemljo ali ker iz tega vidi, da je zemlja čista brez ne? Potem pomisliti je treba, kako da-“mortgage”; in ako se plača “cash”, leč leži zemlja od železnice m kakšna posebno kjer je zemlja še po ceni,’ se je cena za poljske pridelke in če se to lahko zgodi, se tudi zahteva “ga-rantee deed” in če dotičnik plača denar na banko in da banka piše dotični' si bo vsak zbral takšen kraj, kjer naj-Co., da denar je že plačan in ko bo bolj se dopada njemu in klimo za ka-“deed” rekordan, pošlje banka denar j kršno je najbolj pripraven; in vsak bi na Co., je to le dobiček za kupca in bil neumen, da kupi zemljo tam kjer
Pueblo, Colo., 8. apr. — Tu so bile volitve v torek in prav vroč boj je bi' med demokrati in republikanci.
Demokrati so propadli na munici-palnemu tiketu le klerk in eden “water com.” sta izvoljena na dem. tiketu.
(Nadaljevanje na 7. strani.)
| vse lahko doma proda ali se mora daleč pošiljati? Po takem premisleku
tudi za Co., ker če si je v svesti, da je zemlja res od te Co. in da je “garan-tee deed” pravi, bo tudi zadovoljna, da denar leži na banku toliko časa, da bo “deed” rekordan in poslan zopet na banko; in bankir ne bo “deed” izročil kupcu preje da on podpiše “bank
chek” in pošlje denar na dotično Co. oni dopisujejo o vsem kar je potrebno Toraj je na ta način vsak siguren, da in koristno za rojake, ker jaz bom ne bo ogoljufan. Kar pa gosp. I. Čes- nehal za nekoliko časa. One pa, ki nik piše zavoljo are in kontrakta, to so že meni dopisovali, pa prosim, da
Cleveland, O., 10. apr. — Slavno u-red. “A. S.”! Še malo prostora prosim.
V	“slavnostni” štev. “Amerike” sem videl več stvari, ki so res smešne in kažejo kako nujno potrebujejo v “A-meriki” importiranega urednika. Sve toval bi jim, da ga “importirajo” i najkrajšem času sicer bodo čitatelji iste res morali vedno uganjati odkod je ta in ona “mešanica” prišla.
V	omenjeni štev. je bil objavljen ne kak spakedran protest nekega društva sv. Jan. Krst. št. 11 iz Aurore, Minn Da je stvar res mračna, in kako malo se pri “Ameriki” zanimajo za K. S. K. J. ter kako brezmiselno “škribajo’ priča to, ker v mestu Aurora, Minne šota naša slavna Jednota še nima po drejenega društva.
Neki “criticus” prav lepo hvali od ene strani igralce “Krvave noči” a od druge jih pa spet graja, da ljudem sploh ni mogoče vedeti ali se je stvar dobro ali slabo igrala. Svetoval mu bi, da v prihodnje malo bolj trezno kritiko piše, ker drugače mu bomo pokazali kaj se pravi “kritizirati”.
Josip Ar.
Ely, Minn., 11. apr. — Velecenjeni g. urednik A. S.! Javljam zopet nekaj V veseli fantovski družbi se smo po govarjali 7. aprila zvečer o prijetni spomladi, da celo popraševali smo eden drugega: Ali si ti slišal in videl tukaj v Ameriki ptico kukavico? Od govor smo si dajali takšen, ki niti enemu ni bilo zmožno povedati o orne njenem ptiču, dasi smo pa že osebni po dva para let v Združenih državah, ali pa še več. Zatoraj g. urednik, pro sim Vas, sporočite nižje nam: ali živi v republiki ptica kukavica? (Odgovor Če ne v Minn., pa v drugih drž. po parkih.) — V.rla tukajšnja dekleta so danes pri prvi sv. maši prepevale veli konočne pesmi, tako da je bilo res lepo. Živele! — V Savoy rudniku j bil 8. aprila pri svojem delu rojak Ma tevž Štefin ponesrečen. Padlo mu je na glavo kos rude, ki ima precej rano z bolečinami obdano. Želimo mu krevanja.
Pozdrav čitateljerti Amer. Slovenca, a listu krepkih naročnikov.
Ëiyski Slovenec, P. Ô. Bôx 4Ž8.
je draga in pozneje ko jo sčisti, bi le s težkim delom imel malo dobička. Jaz mislim, da kraj kjer vse raste in kjer rastejo pridelki, ki dajo z malo delom veliko dobička, je najboljši in če je še podnebje tudi zdravo. Prosim še gospode dopisnike o farmah, naj
Hude bolečine v prsih.
Posledica prehlajenja se ne more spremeniti v nevarno bolezen niti v vnetje, ako se bolne dele takoj drgne z
Dr. RICHTERJEVIM SidroPainExpellerjem
Dr. Goldstein, 134 Rivington St. t New Yorku izjavlja: Dr. Richterjev Sidro Pain Expeller sem iznašel, kot najboljše sredstvo v vseh slučajih, v katerih je treoa po-močka zlasti pa za influenco, pre-hlajenje itd.
Naša znamka Sidro je na vsaki steklenici.
4»
V vseh lekarnah, 25 in 50 centov.
F*. Ad. RICHTER «Sf Co.
215 Pearl St., New York.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
•StriteirjeNre ulice
sprejema vloge na knjižice in na tekoèi račun ter je obrestuje po čistili
44%
Kupuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostih papirjev po
dnevnem kurzu.
Delniška glavnica K 3,000.000.	Rezervni sklad K 300.000,
PODRUŽNICE, SPLJET, CELOVEC IN TRST.
ViV.V.V.\%\\\%YA\\VV.V.V.V.V.Vi,i,.Vi,.V.,.V.VirWAYA%Wi,.YiV.,.V.V.,.,.,.V.,.V.,.,.,.,iV.
Štev. 1005. Jamčeuo po tvrdki W. F. Severa Co. v smislu kongresnega sklepa o hrani In zdravilih z dne 30. rožnika 1906.
1 S
Blood Purifier
JtMKîKf» U- V7& CEST.
ÂWEXCaUKÎASD BELiABU mmy -
for B-x&ft», *2hilst tfd & SÜn
DisztoX, OiKttte 8ur¡rJn$ $GfCf. EnUyeá S&lt RKcvtr. xrxiTiW-. «rd VàcA&S'
:
»lEEönoss. ti* tío: VKtfVf-
■jp-aiojß »i/o o-W. F. SEVERA COI
fes» ¡tesáis ! CEUAR SAFIOS, - IOWA.
Ne rabite-li kričistilca?
To vprašanje stavimo našim prijateljem v spomladnem času. Vemo, da boste odgovorili, da ga rabite. Vsi ga potrebujemo. Rabimo nekaj, ki bi čistilo in ob enem zdravilo 7n krepčalo kri. Boljšega zdravila ni za tako stvar kakor je
Severov kričistilec.
To je pravi krepčalec krvi ter je dobra čistilna tonika. Odstrani vse nečistine, okrepča kri, ki je tekočina življenja za vsako življenje, prepreči in celi vse odprtine in rane ter oživi ves sesfav. Zoper ynetja kakor bolečine v grlu, bule, otekline, rane in druge nerede, katere povzroči slaba kri. Cena $1.00.
ČITAL JE NAŠO KNJIŽICO IN ALMANAH.
“Zahvaljujem se Vam za dober svet. Počutil se sem jako slabo, nisem mogel delati tudi ne piti, trpel sem na neprebavnosti ter sem bil ves pobit. Primerilo se mi je slučajno, da sem dobil v roke Vašo knjižico in almanah ter sem čital o Severovem kričistilcu. Po rabljenju dveh stekle-ničic tega zdravila sem se preč bolje počutil. Imel sem tudi rano na obrazu. Po porabljenju dveh kosov Vašega mila je ista popolnoma izginila.” Jos. Budzik, 31st & H St., South Omaha, Nebr.
Prodaje se v vseh lekarnah.
Vprašajte samo za Sev ero va.
Cleveland, O., 11. apr. — Cenjeni g. urednik, prosim priobčite sledečih par vrstic v predale nam priljubljenega lista Am. Sl., ako ga ne zadene enaka žalostna usoda večnega pogubljenja v vaš globoki koš, kakor je zadela pred-
Mohawk, Mich., 5. apr. Dragi g. urednik, prosim natisnite te moje vrstice v kakšen kotiček nam priljubljenega lista A. S.
Ni še dolgo časa, kar smo odpotovali iz stare domovine, pa smo slišali, da so ustanovili in zgradili novo bolnišnico v velikem selu pod imenom Veliki Kal in tudi zraven toplice. In .srno tudi slišali, da bodo gradili nov velik most iz Adlešič na Cukorine k sosednim Hrvatom. Hvala Bogu, le-
Nered prebavnih organov.
V vseh slučajih želodčnih neredov ne glede odkod da prihajajo je najbolje, da rabite
Severov želodčni grenčec.
ki je neprecenljivo zdravilo in krepčilo Ozdravi vnetje želodčnik sten, uredi delovanje, popravi nerede v prebavnih celicah ter prinese zdravje v želodec. Posebno dobra tonika za starce.
Cena 50c in $1.00,
Kronični katar v mehnrju.
Kronični katar in razne bolezni mehurja se prav hitro ozdravilo pri rabljenju dobrega zdravila, ki je
Severovo zdravilo za obisti in jetra.
Rabi se že delj časa. Odstrani strup od sestava in uredi obisti. Najboljše zdravilo za hrbtobol, boleče in pogosto odpuščanje vode in vse nerede jeter in obisti. Cena 50c in $1.00.
Na jemljite ponaredkov.
Zdravniški svet zastonj.
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA
—	V Ameriko z ljubljanskega Južnega kolodvora je odpotovalo dne 21. marca 12 Slovencev, 40 Hrvatov in 100 Macedoncev; 22. marca 22 Slovencev, 255 Hrvatov in 355 Macedoncev in Bol garov; 23. marca 42 Slovencev in 15 Hrvatov; 24. marca 26 Slovencev in 10 Hrvatov.
—	Vrhnika, 20. marca. Prva deželna gospodinjska šola je bila danes ob veliki udeležbi slovesno otvorjena.
—	Graški “Tagblatt”, ki menda sliši travo rasti, je objavil brzojavko iz Ljubljane, ki je očividno intriga skrajne politične perfidnosti in zlobnosti. Trdi namreč, da so slovenski denarni zavodi poslali Srbom že 10 milijonov kron za vojsko proti Avstriji in da imajo pripravljenih še 20 milijonov. Kolikor besedi toliko nesramnih laži nemškega zagrizenca. Zato se je ljubljanski poslanec Hribar v drž. zbornici oglasil za stvarni popravek ter označil to perfidno vest kot zlobno naperjeno obrekovanje. (Burno pritrjevanje. Klici: Morda pa je ta denar Srbom poslala Kranjska hranilnica? Živahna veselost.)
—	V Kranju je Kreuzbergerjevo elektrarno na dražbi kupila Marija Mayr za svoto 33,850 kron brez dina-mostroja. Ako se napravijo akumulatorji, je upanje, da pridejo Kranjci pod novo lastnico do luči.
—	Župnik Leopold Raktelj umrl. Iz Ribnice z dne 18. marca poročajo, da je umrl tamošnji č. g. župnik Leopold Raktelj. Leta 1867 rojen, je bil pokojnik v mašnika posvečen 1. 1891. Deloval je' potem kot kaplan in župni u-pravitelj v Knežaku, upravljal je dve leti župnijo Babno polje, bil več let župnik v Grčaricah ter od maja lanskega leta v Poellandl. Dolgotrajna in huda bolezen ga je prisilila, da je stopil v začasni pokoj upajoč, da se mu zdravje izboljša, pa smrt je naredila konec trpljenju.
—	Umrl je v samostanu usmiljenih bratov v Kandiji Fr. Erih Baloh v 29,- letu svoje starosti in v četrtem letu svojega samostanskega življenja.
—	Umrla je v Lvovu soproga gospoda Ciril Dolenca, nadporočnika pri c. kr. deželni brambi. Zapustila mu je dve hčerki, eno pet, drugo šele tri leta staro.
—	Umrla je v Ljubljani v visoki starosti 84 let gospa Magdalena Tavčar, zasebnica. Pokojnica je bila mati gospe Antonije Dolenec. — Umrla je babica Marija Šetina.
—	V Moravčah je umrl trgovec m posestnik L. Učakar v 63. letu starosti.
—	Umrl je 24. marca dopoldne Ant. Zupan, gostilničar in posestnik na Starem trgu v Ljubljani. Pokojnik je bil podpornik raznih slovenskih društev, kakor pevskega društva “Slovana” itd.
—	Umrl je v Zgornjih Domžalah trgovec Franc Parli.
—	Nagle smrti je umrl dne 10. marca zvečer vpokojeni žgalniški paznik Ivan Šebenik v Idriji. Popoldne je pred hišo spravljal sneg. Kar je nasipni na lopato in omahne zadet od kapi. Zavedel se ni več do smrti.
—	Na Slapu pri Vipavi je umrl posestnik Viktor Uršič.
—	Umrla je Katarina Jerina roj. Tomec, soproga posestnika v Karunovih ulicah št. 16 v Ljubljani. — Umrla je Ivana Langot roj. Strehar, vdova po evidenčnem oficijalu dež. brambe. — Umrl je Anton Finžgar, železniški u-službenec v pok.
—	Umrla je na Malni pri Planini gdč. Marija Milavec.
—	Umrl je na Jesenicah nadučitelj ondotne nemške šole Ladislav Pos-pischil.
—	Nesreča. Umrl je 56 letni posestnik Franc Gašperšič iz Medvedjega Se la, ki je bil pripeljan 19. marca v kan-dijsko bolnico usmiljenih bratov, ker se je nevarno poškodoval, ko je padel z voza, ker so se pred šentjanškim vlakom splašili konji.
—	Iz “Kranjske hranilnice” se je 18. marca dvignilo nad četrt milijona kron, vložilo pa okrog 150 K.
—	Mlada tatinska družba. Pri Francetu Homovcu, Jatfezu Martinčiču in Luki Medenu v Cerknici je bilo več reči ukradenih n. pr. klobas, svinjine, kruha, vina, smodk itd. Dognalo se je, da so pravi storilci 18 let stari Jakob Ris in 15 let stara Alojzij Opeka in France Baraga, vsi iz Cirknice. Mladi uzmoviči so se pri tatvini vrstili, med tem ko sta dva stala na straži. Risa so vtaknili v preiskovalni zapor, od koder se mu je posrečilo pobegniti. Pregovoril je svojega še ne 14 let starega brata Alojzija, da ga je na begu spremljal. Živela sta od beračenja in kritje. Vsi obdolženci svoje dejanje priznavajo. Ris je bil obsojen na 13 mesecev težke ječe, po prestani kazni se bo oddal v prisilno delavnico. Ope-
ka na 2 in Baraga na 4 mesece oba v težko ječo.
—	Srnjak — invalid. Lovca Bernik in Pehovnik sta prinesla F. S. Finžgarju kot zakupniku goričanskega lova živega srnjaka, katerega sta ujela v globokem snegu. Revček je invalid — s tremi nogami. Zadnja desna je odstreljena visoko v stegnu. Tega srnjaka so lovci obsledih že meseca novembra, pa jo je popihal pred nastavljenimi dvocevkami po največji strmini navzgor — kljub trem nogam. Nad-metrski sneg ga je pa zaprl v dolino in ga izročil lovcema. Srnjak je že starec, šestak, ima krnjave, jako male rožičke, dočim je nosil jeseni še lepe pravilne roge. V jetmštvu ni plašen. Zoblje iz roke in prevdarja nirvano, h kateri filozofski struji ga je privedla grozna zima.
—	Velika predrznost ljubljanske “Vzajemne zavarovalnice”. “Marbur ger Zeitung” srdito napada “Vzajemno zavarovalnito”, češ, da je tako predrzna, da uspešno deluje tudi na Ko roškem in da se krog njenih članov tudi na Koroškem vredno bolj širi. “Marburger Zeitungi” jeza nič ne pomaga. “Vzajemna zavarovalnica” deluje s tako kulantnostjo, kakršne od raznih tujih zavarovalnic ljudje niso bili navajeni, in to jo dviga.
—	Ujel se je. Nedavno je bil v nekem ljubljanskem hotelu ukraden na-jemščeku Francetu Jurkoviču površnik v katerem je imel tudi kukalo. Stražnik je kot osumljenega aretoval 23 let starega vagranta Rudolfa Batiča iz Gorice, katerega so že podnevi videli stikati po hotelu. Pozneje je pa našel dninar Ivan Hribar ukradeni površnik s kukalom v Janez Trdinovi ulici. Ko so potem primerjali Batičeve čevlje z v snegu se nahajajočimi vtiski stopinj in so bile te slične Batičevim, so ga izročili deželnemu sodišču v preiskovalni zapor.
-—• Čarovnik na neljubi poti. Evgen Blau, rodom iz Nagy Kate na Ogrskem, pravi tipus ogrskega cigana, je dospel nedavno v Ljubljano, da pokaže strmečemu ljubljanskemu občinstvu svojo čudovito umetnost. Naselil se je bil v Kolodvorskih ulicah ter je podnevi hodil v Latermanov drevored in v okolico, proti večeru pa se je omejil na bližnje gostilne. Brez letakov in časniških novic je .žel povsod velik aplavz. In kako tudi ne. Nože jesti, štiri in pol metra dolge sablje spraviti v sebe in še druge take čudovitosti, tega je bil zmožen le “Švarckinstler”, kakor se je nazival Blau. In kaka umetnost v kartah! Če si izvolil srčnega kralja ali pagata, pa ga je potegnil iz kupčka. Da, da, to niso mačje solze in ni se čuditi, da je bilo občinstvo kar konsternirano nad to nadnaravno umetnostjo. Tudi policijski organ si je ogledal to čarovnijo in ker ta menda o umetnosti nima nobenega pojma, je vrtoglavega čudodelnika povabil s seboj na magistrat. Mož, ki je bil po hoji sličen z Jurčičevim Krjaveljem, ni prav nič skrbel za svojo bodočnost, in kar je podnevi zaslužil, je ponoči zapil in tako mu je poteklo v Ljubljani par zlatih uric, kterih gotovo ne pozabi celo svoje življenje.
—	Izlet ruskih akademikov na slovanski zapad. Ruski akademiki z. vseučilišča v Petrogradu prirede poleti izlet na zapad pod vodstvom profesorja Aleksandra Pogodina. Na potovanju se ustavijo v Carigradu, Solunu, Skop-lju Nišu, Belgradu in Sofiji. Iz Bel-grada odpotujejo v Zagreb, od tu pa na Slovensko. V Ljubljani ostanejo par dni in si ogledajo tudi Gorenjsko in Postojnsko jamo. Iz Ljubljane potujejo preko Dunaja v Prago, odkoder se preko Lvova vrnejo na. Rusko.
—	Prešernova koča na Stolu. Kranjska podružnica “Slovenskega planinskega društva” je že napravila načrt in proračun za gradnjo Prešernove koče na Stolu.
—	Iz Črnomlja. Poročati imam vest, da nas zapušča vsestransko priljubljeni g. glavar Župnek, premeščen je v Radovljico in na njegovo mesto pride g. Silvo Domicelj. Odhajajoči g. glavar nam ostane nepozaben, saj je pa tudi za časa svojega kratkega bivanja v Črnomlju neumorno delal za blagor naše zanemarjene in od vseh pozabljene Bele Krajine. Zlasti v zadevi tako zv. belokranjske železnice postavil se je na edino pravo stališče, da naj belokranjska železnica (seveda bi se morala prej imenovati dalmatinska, ker ima vezati Avstrijo preko Hrvaške z Dalmacijo) teče res po Beli Krajini, da naj gre glavna proga čez Črnomelj na Metliko in hrvaško mejo, ker s tem pridobe.vse občine Črnomeljskega sod nega okraja (21) in občini Gradac in Podzemelj, med tem, ko Metlika le malo izgubi, ker dobi itak glavno progo, samo, da je zvezana po nekoliko daljši progi z našim narodnim središčem, zgube nekoliko le del občine Semič, občine Gradnik in Lokvice.
—	Izpred ljublj. porotnega sodišča. Uboj. Na zatožni klopi sedi 241etni Janez Žele iz Trnja, ker je dne 8. nov. 1908 zvečer ubil fanta Janeza Šušteršiča. Isti dan sporekli so se trnovski fantje v Barinovi gostilni. Končno so se razšli in je med tem, ko je Ja-
nez Šušteršič prižigal cigareto, pristopil k njemu Ljudevit Žele, brat obdolženčev, ter ga udaril s plosko roko po obrazu. V istem hipu je prišel iz Bo-garinovo gostilne obdolženec držeč za hrbtom kantergo- (stol) in ga z enim mahljejem brez kakega besedičenja s tako silo udaril po glavi, da se je Šušteršič nezavesten zgrudil in drugi dan P;irn'k je pripeljal 51,985 Žakljev kave.
umrl. Izvedenci so našli pri raztele-'	t? <■ ,,	„	,
— Kadi koščka mesa uboj. , Pred
tržaškimi porotniki je stal 361etni ko-čijaž Janez Kalan, ki je pristojen v Ljubljano. Obravnava je bila preložena, da se preišče duševno stanje ob-toženčevo. Kalan je zabodel svojega tovariša Vinc. Donika, s katerim se je skregal radi koščka mesa
tela povedati vzroka, zakaj sta iskala skupno smrt.
— Parnik “Melpomene” je javil do-šedši v Trst, da je umrl tekom vožnje' neki Jurij Sužnjak, ki je potoval iz Santosa v Trst, nedaleč od Rio de Janeiro, kjer so ga izkrcali in pokopali.
senju trupla, da je imel Šušteršič na temenu glave razpoklino, kar je imelo za posledico otrpnjenje možganov. An ton Šušteršič, brat ubitega, in Ljudevit Žele, brat storilca, sta se takoj po navedenem dogodku spoprijela. Tako je zopet prihitel obdolženec Janez Žele s stolom ter mahnil ž njim proti Šušteršiču, a je zadel svojega brata Ljudevita, ne da bi ga težko poškodoval. Obdolženec ni tajil podtikanega mu muzej, kaznjivega dejanja, zagovarjal se je le. s trditvijo, da je bil močno pijan. Žele • je bil obsojen na 5 let težke" ječe. |
— Mestni muzej v Gorici. Goriški mestni zastop je sklenil, da se napravi
— Vikar Rudež umrl. Dne 18. marca je umrl č. g. Viktor Rudež, vikar v Mirni na Goriškem.
— Eksplozija v Slov. Bistrici. Dne
23.	marca zvečer se je v Slov. Bistrici zgodila grozna nesreča. Trgovec Stieger ima sredi mesta skladišče za- smod nik in za dinamit. Sredi mesta! Dne
23.	marca je šel eden Stiegerjevih u-službencev po smodnik v to skladišče. Koj nato se je zaslišal grozen pok. Nastala je eksplozija, ki je bila tako
—	Wernberg pri Beljaku. V tej občini na skrajni slovenski meji so premagali Slovenci v splošni kuriji nem-škonacijonalnega in socijalnodemo-kraškega kandidata z ogromno večino.
—	Železnico nameravajo zgraditi o-krog Vrbskega jezera. Bilo bi to ve-
---- ---- likansko podjetje, ki naj bi še bolj va-
močna, da so v mestu in njega bližini j bilo tujce na to itak jako priljubljeno popokale vse šipe. Eksplozija se je čutila po vseh vaseh v okolici. Skladišče za smodnik in dinamit je vse razdejano. Stiegerjev trgovski vajenec je bil raztrgan na kosce, več uslužbencev je ranjenih, dva konja sta bila ubita. Tudi neko poslopje v bližini skladišča je silno poškodovano. Ne daleč od mesta eksplozije so našli dve — človeški roki. Koliko je škode in
letovišče.
I —- Pri volitvah v splošni kuriji dne 24. marca je dobil v volivnem okraju Celovec slovenski kandidat Grafenauer 5099 glasov, nemški nacijonalec dr. Gustav pl. Metnitz 4919 glasov, socialni demokrat Lukas 2576 glasov, torej ožja volitev' med Grafenauerjem in Metnitzem. V volivnem okraju Be-
žrtev se še ne ve natanko, ker je vse | ljak je dobil nemški nacijonalec Peter
Brugger 3261, socialni demokrat Viljem Eich 3102, slovenski kandidat Mihael Turk 1238 glasov, krščanski soci
pod razvalinami,
—	Ženo umoril. V Gradcu je 50 let stari tržni liferant Jožef Dolinger, zabodel svojo 27 let staro ženo Ano) s katero že dalje časa ni živel skupaj.
—	Citrar Omulec je dne 13. marca zvečer igral v Berolinu nemški cesarici.
—	Zmagali so Slovenci v obmejni občini Dobrenja pri Št. liju v vseh 3 razredih.
—	Umrl je v Št. Ferjanu v Brdih 22 letni županov sin Ciril Klanjšek.
—	Samomor. Dne 22. marca so našli delavci kamenoloma tvrdke Fraune der v Brucku ob Muri svojega sodelavca Janeza Gašpariča z Janžovec pri Ptuju obešenega. Samomorilec je baje bolehal na jetiki že dalj časa in je obupal.
—	Nemški Mihi je kakor znano precej slabe pameti in pa — surov. Nedavno je v graški okolici predlagal župan v seji nekega obč. odbora, naj se izrazi sožalje za nekim možem, ki je še živel, češ, da bo ta itak kmalu umrl in prih. seja obč. odbora bo šele v 14 dnevih.
—	Lastnega brata ubil. Kletni ko-čarski sin Franc Pernat iz Nove vasi pri Slov. Bistrici je 2. febr. v prepiru in silobranu udaril svojega 221etnega brata Antona Pernata tako močno po glavi, da je ta kmalu na to umrl. Anton Pernat je že dva dni prej popival in je več ljudem grozil z nožem. Franc Pernat je bil obsojen radi prestopka proti varnosti življenja na 1 mesec strogega zapora s tedenskim postom.
—	Uboj. 221etni Franc Kvar in 18-letni Franc Prejac, posestniška sina v Moškanjcih pri Ptuju sta 20. januarja pri Plohlu v Forminu luščila bučno seme. Ker Plohl nazadnje ni dovolil plesa, je prišlo med fanti do prepira. Obtoženca sta fanta Jakoba Trunka tako obdelala z latami, da je v 8 dneh umrl. Tudi fanta Pondreka sta rabila, a ta je vendar okreval. Zatoženca priznata svojo krivdo in sodni dvor ju obsodi Kvara na 15mesečno in Prejaca na lOmesečno težko ječo z 1 mesečnim postom.
alec Jožef Kaufmann 587 glasov; torej ožja' volitev med nemškim nacijonal-cem in socialnim demokratom. Število slovenskih glasov je od zadnjih deželnozborskih volitev zelo napredovalo.
—	Društvo “Slovenskih kolonov”. Pravila društva “Slovenskih kolonov” s sedežem v Gorici je c. kr. namestništvo vzelo na znanje.
—	Ubegi avstrijskih vojakov na Laško se vedno bolj in bolj ponavljajo. V laških novinah se bere skoro vsak teden o avstrijskih vojaških beguncih, katere so na Laškem ujeli. Največkrat jih prisili lakota, da se ali sami prijavijo, ali pa j'h zasačijo pri prodaji avstrijskih predmetov, kakor orožja, službene obleke in drugo. Begunce izroče navadno vojnemu sodišču v Veroni, kjer na vprašanje, zakaj da so pobegnili, navajo večinoma vsi kot vzrok slabo hrano in kruto neznosno ravnanje.
—	Zopet samomor vojaka. V Gradišču ob Soči se je ustrelil 241etni kor-poral B. Farkaš tamkajšnjega lovskega bataljona. Doma je iz Ogrskega.
—	V morje je skočil v Trstu 401etni mehanik L. Drekonja. Za njim je hotela skočiti žena. Njega so potegnili živega iz morja, njej zabranili skok v morje. Imata 5 otrok. Nista ho-
HRVATSKO.
— Škof v Djakovem postane dr. Krapac, ker se je Vatikan, ki zanj menda ni bil nič kaj navdušen, koneč-no udal razlogom barona Aehrenthala, recte Raucha. Mogoče pa je, da končna odločitev še ni padla in Rauchov,
•oziroma kandidat ogrske vlade, vendarle ne prodere.
—	Gospa Borštnik Zvonarjeva sestavlja gledališko družbo, v kateri bodo samo hrvaški igralci in hrvaške igralke. S to gledališko družbo namerava potovati po hrvaških mestih in iti tudi med ameriške Hrvate.
—	Maščevalka dekliške časti. Lepa Mara je streljala v Stankovcih na Hr-. vaškem na svojega nezvestega ljubimca, kateri se je z drugo poročil. Prvi strel je nezvestega ranil, pred drugim pa ji je iztrgala množica pištolo iz rok. V zaporu je postala mati, pri porotni obravnavi je bila oproščena.
MATH. H. NEMANICH,
1005 N. Chicago Street, Joliet, I1L
dobroznan
SLOVENSKI POGREBNIK
V slučaju ženskega spola oskrbuje tudi moja žena v pomoč.
Chic. Telefon št. 741. N. W. Tel. 263
Pozor rojaki!
Kdor si želi uvesti plin ali gas za razsvetljavo v svojo hišo se mu nudi najboljša priložnost sedaj, ker so znižane cene in tako ugodni pogoji, da si vsakdo lahko omisli gas v svojo hišo. Cene so:
Za 1 sobo................$ 6.00
“	2	“ ............... 8.00
“	3	“	  10.00
“	4	“	  11.00
“	5	“	  12.50
“	6	“	  15.00
in tako naprej. Mi zgotovimo delo popolnoma. Plačuje se lahko na obroke. Ako si kdo želi postaviti plinovo peč mu mi vse uredimo. Plin ali gas zastonj, ako kupi peč pri nas, katera velja od $16.00 do $35.00 in tudi te lahko plačujete na obroke. Pogovorite se lahko po slovensko, ker je upos-ljen pri nas g. Anton Selnikar in on vam drage volje pojasni vso stvar. Western United Gas and Electric Co. 222 Jefferson St., Joliet, 111.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
Če boš kupoval od nas, ti bomot
cj postregli z najnižjimi tržnimi » (lami.. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa-.
Za stavbo hiš in poslopij mehki ia in trdi les, late, cederne stebre, desk« in šinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Desplaines alid blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi s« pri nas >n oglej si našo zalogol Mit« bomo zadovoljili in ti prihrinili deaar.
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard na vogla DES PLAINES IN CLINTON STS.
Ant. Kirinčič
Cor. Columbia in Chicago Sts.
& St
Sobe 201 in 202 Barber Bldg JOLIET, ILLINOIS
JAV NX NOTAB
<*
Kupuje in prodaja zemljišča
v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drug. poškodbi.
Zavauje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko suoko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško. % VAWVWAVAVAW.Wm\\
Točim izvrstno pivo, katero iade-luje slavnoznana Joliet Citizens Brewery. Rojakom se toplo priporočam
Vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
“Hill Girt Vineyard”
Dobro vino od 35c do 45c gal., staro vino po 50c gal., Riesling vino po 55c galon. Sladki mošt, 24 steklenic za $5. Fino muškatel vino po 40c gal. Na zahtevanje pošljem uzorce. Vsa naročila pošljite
Stephen Jakše,
BOX 77.
Crockett, Contra Costa Co., California
swu
■.SVAV.V.VAV.VAVV.V.V.Y.V.VVAVAY.VAV
FRANK SAKSER CO.,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
Podružnica
6104 ST. CLAIR AVE. IN. E., CLEVELAND, O.
it prall!
Imateli v staro domovino komu ka ko pooblastilo poslati, obrnite se na nas, mi vam ceno in brzo postrežemo, in pooblastila bodo pravilno narejena. Ako želi kteri vojak biti oproščen od orožnih vaj in preglednih zborov, (Kontrolsversammlung) naj se obrne na nas in pošlje svojo vojaško knjižico, mi mu preskrbimo, da ne bo imel sitnosti, ko se domu vrne.
IT kupujemo in prodajamo po I dnevnem kurzu. Ako potuješ v staro domovino in imaš večje svote denarja ali draft, isto lahko pri nas zmenjaš in kupiš ček za ljubljansko kreditno banko. Ta ti ček takoj izplača, nemore ti ga nihče vkrasti, ker njemu ne bo plačan. Imašli iz stare domovine kaj denarjev sem dobiti, piši svojcem, cla vplačajo v Ljubljansko kreditno banko in mi potem izplačamo.
Bto si pamenjeii
ženo, otroke, *li pa sorod nike, ter prijatelje v Ameriko vzeti, potrebuješ človeka, kteri jim vse zanesljivo preskrbi, zato obrni se zanesljivo na nas, ker bodeš najpošteneje in najbolje postrežen. Mi zastopamo vse bolje parobrodne družbe in prodajamo vožnje listke po izvirnih cenah. Dajemo pojasnila brezplačno, podučimo rojake za potovanje in oskrbimo vse potrebno tako, da nimajo nobenih zaprek. Na naselniškem uradu (Ellia Island) služimo jim vedno v najboljšo pomoč.
Valgo za rojake,
ki nameravajo potovati v staro domovino z dobrimi in brzimi poštnimi parniki- Vsakdo naj si izbere jedncga izmed onih parnikov, kteri so označeni v listu pod naslovom “Kretanje parnikom’’ in naj nam pošlje $5 are, ter objednem naznani ime parnika in dan odhoda, da mu moremo zagotoviti prostor. Vsakteri potnik naj si uredi potovanje tako, da pride en dan pred odhodom parnika v New York. Vsak potujoč rojak naj nam piše ali brzojavi, kdaj pride v New York in na ktero postajo; naš človek ga pride iskat in vse potrebno ukrene za prtljago ter ga odpelje na parnik, zakar nima potnik nobenih stroškov. Ce kdo dospe v New York, ne da bi nam naznanil svojega prihoda, nam 'ahko iz postaje telefonira po številki -4687 Cortlandt in takoj po obvestilu pošljemo našega človeka po Vas. Le na ta način se je rojakom, nezmožnim angleščine, mogoče izogniti raznih oderuhov in sleparjev ter nepotrebnih stroškov. Ne uročite nikomur niti centa predno niste v naši hiši, ktero vidite tu naslikano. To je zelo važno za potujoče rojake, ker dandanes preži na vseh postajah in ulicah po New Yorku obilo sleparjev in ljudi dvomljive vrednosti, Ako žrtvujete par centov za telefon, prihranite dolarje, ker zagotovo veste, kam pridete in Vas ne vlove postopači ali vozniki, ki veliko zahtevajo od Vas, a Vas še pr«-dajo brezdušnim bderuhom, kteri speljejo ljudi navadno na slabe parnike. To je zelo važno in koristno.
«	v * S •
na vge kraje sveta najhitreje in najceneje. Vsaka denarna pošiljatev po nas poslana pride v stari kraj v 10 do 12 dneh; vse vsote izplačuje za nas c. k. poštna hranilnica. Nikdar se še ni čuio, da bi denarji ne prišli na določeno mesto, kar se dandanes tisočkrat čuje od drugih. Posredujemo denarne uloge ter jih nalagamo v zanesljive hranilnice ali posojilnice po 4 in 4^2 odstotkov obresti. Vsak uložnik dobi izvirno hranilno knjižico. Obresti teko od dneva uloge. Izplačujemo uloge na hranilne knjižice in dajemo posojila na nje.
VVW/AYVVAWW/AVAVAVV.V.’.V.W.V.V.W.VAWV.W YAWAWAWAYYAYVAWi
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
SLOmKO-AI, TISKOVNA DRUŽBA.
{Naročnina za Združene države le proti predplači $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
Popisi in denarne pošiijatve naj se pošiljajo na
AMERIKANSKI SLOVENEC
J o 1 i e t, Iti.
Tiskarne telefon Chicago in N. W. 509 Uredništva telefona Chi. 1541.
Pri spremebi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari naslov.
Popise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union,
Published Fridays by the $LOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
CERKVENI KOLEDAR.
18. apr.	Nedelja	Apolonij; Elevet.
19. “	Pondeljek Leon IX., papež.	
20. “	Torek	Marcelin; Sulpicij
21. “	Sreda	Anzelm; Bruno.
22. “	Četrtek	Soter in Kajetan.
23. “	Petek	Varstvo sv. Jožef.
24. “	Sobota	Jurij; Bona.
BELA NEDELJA.
Prva nedelja po Veliki noči se v katoliški Cerkvi imenuje bela nedelja, ker so poprej novokrščenci slačili bela oblačila, prejeta veliko soboto pri krstu kot znak nedolžnosti, in si obešali iz belega voska napravljeno Jagnje i>ožje (Agnus Dei), katero je blagoslovil papež in jih je imelo vedno spominjati nedolžnosti.
V današnjem evangeliju slika sveti Janez prikazanje vstalega Izveličarja pri učencih, katere je prepričal, da je jes Jezus Kristus Križani. “Mir vam bodi!" je rekel in jim pokazal svoje joke in s sulico prebodeno stran. Tedaj jim je spet nekel: “Mir vam bodi! Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošiljam,” in dihnil je v nje in Jim rekel: “Prejmite svetega Duha. Katerim boste grehe odpustili, so jim odpuščeni, in katerim jih boste zadržali, so jim zadržani.” Tomaža pa tedaj pi bilo med njimi, in ko so mu drugi učenci povedali, da so videli Gospoda, tega ni veroval, nego je napravil svojo vero odvisno od tega, da lahko položi Svoje roke v rane Gospodove. Ko se je potem Izveličar spet prikazal čez osem dni, je rekel Tomažu: “Vloži svoj prst semkaj in poglej moje roke, jn podaj semkaj svojo roko in položi jo v mojo stran, in nebodi neveren, ampak veren.” Tomaž je pa rekel: ‘‘Moj Gospod in moj Bog!” Nato je odgovoril Izveličar: “Ker si me videl, Tomaž, si veroval; blagor jim, kateri jie vidijo in vendar verjamejo.”
Taki so ljudje, da nočejo ničesar verovati, nego kar vidijo z očmi, slišijo j ušesi in tipajo z rokami. To je čutnost ljudi, ki ničesar ne verjame, nego kar leži pred očmi vseh in je povsod jnano. To pa ni več vera, ampak veda, pripoznanje dejstev, katera tajiti bi bila abota. Taka dozdevna vera pa jato nima nobene pravice do poplačila, kajti če verjamemo samo to, kar vsakdo vidi in sliši, potem tega ne more-jno smatrati za našo zaslugo.
Z druge strani verjame človek prav pmogo, česar tudi ne vidi in ne sliši, o tisočerih stvareh se ljudem pripoveduje, ki jih ne poznajo, ampak jih verjamejo, ker stoji v tej ali onej knjigi, ker je rekla isto ta ali ona oseba. Če smo pa v posvetnih rečeh tako lahkoverni, zakaj ne bi verovali tega, kar uam pravi najverodostojnejša in naj-častitljivejša vseh knjig, sv. pismo, in kar nam katoliška Cerkev, shranjeval-ka skrivnosti svete vere, predpisuje verovati, kar nas naši starši, učitelji tn dušni pastirji in ž njimi na milijone ljudi uče verovati? Neverneži-ne verjamejo, ker nočejo verovati, ker nočejo •globlje podreti v nauk Jezusa Kristusa, ker ne porabljajo priložnosti za duševno razbistrenje, kot je poslušanje pridige in čitanje verskih knjig in spisov, ker se živi malomarno, kakor bi zemeljsko življenje trajalo vekomaj, in polegtega ker se v družbah, lahkomiselnih “proti neumnemu verskemu čvekanju” počutijo varne in veselejše, skratka torej, verovati nočejo, ker nočejo urediti svojega življenja po veri.
Katoliška vera pa nima prav nobenega vzroka za verske dvome; kajti katoliška Cerkev se pač ne more motiti v svojem verskem uku, ker jo je ustanovil Jezus Kristus, Bog, torej mora vsekako biti nezmotljiva. Kristus je namesto judovske ustanovil novo, popolno Cerkev, kakor je razvidno iz vseh njegovih ukov, in kar zagotavljajo tudi apostoli. Ti jo imenujejo “Cerkev živega Boga”, steber in temelj resnice. Bog ji je poslal Svetega Duha, Tolažnika, da ostane vekomaj pri nji, “Duha resnice”. Te cerkve “ne bodo premagala vrata peklenska”, in Jezus je pri nji “vse dni do konca sveta”. Cerkev, v kateri je Ustanovitelj Jezus Kristus sam in Duh resnice na veke, se nikakor ne more motiti.
Da po Kristusu ustanovljena cerkev ne more biti nobena druga nego katoliška Cerkev, je razvidno iz tega, ker ji je Ustanovitelj dal v Petru skalo, na kateri je Cerkev zgrajena, poglavarja, čegar zakoniti nasledniki so rimski papeži. Tem je ukazal Gospod, pasti njegova jagnjeta in njegove ovce, to je, vladati cerkev. “Idite,” je rekel, “in učite vse narode držati se vsega, kar sem vam zapovedal.” Tako je bila Cerkev ustanovljena od Boga samega, raz-' širjevana po njegovih učencih in po-množevana do danes. Cerkev verjame še danes isto, kar je od začetka učila in verjela. Če so jo krivi uki napadali, je razodevala čisto vero po papežu, cerkvenih-zborih in vseh svojih predstojnikih, tako da so se verske resnice slovesno določale ali pa se še danes določajo, dasi so bili vsi ti uki odstrani Cerkve same že od začetka prav isti, kakor so še danes. Izpremi-nja pa lahko obrede, ki niso bistveni deli sv. vere i. t. d., bistvo in uk katoliške Cerkve ostane vse čase isti, če so verske resnice v verskih členkih določene ali ne.
Vsak ugovor .odstrani nevernežev in krivovercev je zato že s tem zavrnjen. In zato šele pozneje nastali razkoli lu-teranov, kalvinov, zwinglionov in drugih krivovercev ne morejo biti prava Cerkev Kristusova.
Katoliška Cerkev se ne more motiti in ne more izgubiti prvotne vere, drugače je ne bi bil moral ustanoviti Bog in voditi Sveti Duh po papeštvu. Zato je nespametno, njenega uka ne verovati in se njenih zapovedi ne držati. “Blagor jim, ki ne vidijo in vendar verjamejo,” pravi Izveličar.
SVETI VELIKONOČNI ČAS.
Veliki dnevi, ob katerih Cerkev obhaja najveličastnejše in najsvetejše skrivnosti naše vere, so minuli.
Veliki teden nam je donesel veliki četrtek, ko smo obhajali ustanovitev presvetega altarnega zakramenta pri zadnji večerji. Sledil je veliki petek, dan sprave med nebesi in zemljo, med Bogom in človeštvom. Kmalu pa po dneh trpljenja Gospodovega je sledil dan vstajenja, velikonočni dan, ob katerem je Gospod premagal želo smrti.
Mogočen je učinek teh dni velikega tedna na srce, duha in dušo vesoljnega človeštva.
Vesoljni svet se peča te dni s Kristusom. Eni, da ga taje in zasramujejo, kakor judovsko in pogansko ljudstvo v dan križanja; drugi, da ga milijo^kot svojega Gospoda in Odrešenika. Resnično ostane, kar je sivolasi Simeon napovedal o Detetu Jezusu:
“Ta je postavljen za zveličanje in pogubjenje mnogih v Izraelu!”
V zveličanje bodi Jezus postavljen tebi, dragi kristjan. Tvoja dušna mati, katoliška Cerkev, te kliče k njemu. Dala ti je dvoji važni zapovedi, ki se glasita takole:
“Spovedati moraš vsaj enkrat v letu svoje grehe pooblaščenemu duhovniku!
Prejeti moraš vsaj enkrat v letu, namreč v velikonočnem času, presveti zakrament altarni.”
Ako hočeš biti zvest sin, zvesta hči svete, katoliške Cerkve, potem se ravnaj po teh zapovedih. “Kajti kdor Cerkve ne posluša,” pravi Gospod, “ti bodi kakor pogan in javen grešnik.” Zatorej pa stori, o kristjan, svojo dolžnost kot otrok katoliške Cerkve. Obžaluj in spovej svoje grehe. Pristopi k mizi Gospodovi, prejmi sv. obhajilo, da boš okrepčan v boju, v premnogih skušnjavah življenja.
VELEVLASTI SE BOJE POLJAKOV.
G. T. Siemiradzki, urednik polskega lista “Zgoda”, je napisal v “The Chicago Record-Heraldu” z dne 8. "t. m. pod gorenjim naslovom času primeren članek, ki se glasi v slovenskem prevodu takole:
Izza konca osemnajstega stoletja so troje velevlasti, ki so se udeležile raztrganja Poljske, storile vse v svojih močeh, da so ohranile tudi polsko vprašanje takorekoč v pretrgu. Priznavale so, da je včasih Rusija imela resne homatije s svojim kosom Poljske, dočirn je ob kaki drugi priliki morala' Prusija ali Avstrija pritiskati na svoj kos stare Poljske. Ampak resno so zatrjevale, da ni bilo in ni take reči kot je polsko vprašanje vob-čc, mednarodno vprašanje, ki bi se moglo smatrati činiteljem v političnem življenju evropskem.
Toda vendar ni bilo niti trenofka tekom devetnajstega in v nekoliko letih dvajsetega stoletja, da se polsko vprašanje ne bi občutilo,’ če ne uradno priznalo, kot eden glavnih življev v evropski politiki.
Res je, da so bili, izvzemši samo vojno, ki jo je bil Kosciuszko podjel-leta 1794. z Rusijo in Prusijo, vsi polski
vstanki naperjeni ob istem času samo proti eni izmed trojih velevlasti. Leta 1807. so Poljaki pomagali Napoleonu predvsem proti Prusiji, dočim so se leta 1809. borili proti Avstriji in leta 1812. proti Rusiji. Velika vstanka leta 1831. in 1863. sta bila naperjena izključno proti Rusiji, in leta 1848. je bila borba, edinole na pruskem Poljskem.
V letih 1905-06 je bila homatija na ruskem Poljskem, dočim je vladal mir na Poznanjskem in v Galiciji. Potemtakem bi kdo mislil, da so pogostne homatije, pojavljajoče se od časa do časa na ozemlju stare ljudovlade, v resnici samo krajevne zadeve in da spadajo v notranje področje političnega življenja dotične velevlasti. Ampak to je samo slepija, in vsakdo v Evropi ve to, kakor vedo Poljaki sami. Vse te vstanke so sporazumno vprizorili in izvršili vsi trije kosi Poljske kot celote. Brez soglasja javnega mnenja v vseh treh ozemljih ne bi bil nikdar izvršen noben vstanek in tudi ne mogoč.
Izbira velevlasti, proti koji se je imelo kaj resnega podjeti, je bila vedno odvisna od okolnosti in se je navadno ravnala po vidiku manjše odpornosti. Dočim se je en oddelek bojeval, sta druga dva vedno pomagala z možmi, denarjem in sočutjem po svoji največji možnosti. Kadarkoli je bil kak upor na ruskem Poljskem, sta bili Prusija in Avstrija prisiljeni proglasiti vojno postavo v svojih poljskih deželah in sklicati v orožje svoje čete do znatnega raztega.
Leta 1863., dasi je bil polski vstanek naperjen izključno proti Rusiji, je Pru sija nemudoma sklenila z njo tesno zvezo, ki je trajala več let in je bila odgovorna za presenetljivo mlačnost, s katero je car Aleksander II. dovolil leta 1871., da je Nemčija porazila Francijo.
In zopet leta 1878., ko je Rusija začasa Plevne videla potrebo odpoklicati svoje najboljše čete s Poljskega, je knez Bismarck zagotovil carja, da lahko računa nanj v slučaju, ako bi Poljaki pokazali kako resno razpoloženje. Tudi med zadnjim prekucij-skim krčem na ruskem Poljskem so se dalekovidnejši polski domoljubi zdržali podjeti resen vstanek, ker so bili gotovi, da Nemčija zasede Poljsko s svojimi četami, ako bi bili Rusi prisiljeni zapustiti deželo.
Vsak polski vstanek, zemljepisno krajeven, je bil splošen v svojem političnem pomenu. Poljaki se niso nikdar bojevali za manj nego za popolno. svobodo cele. Poljske. Nobenim zgodovinskim pravicam se ni nikdar odrekel polski narod; noben koš polskega ozemlja ni bil nikdar radovoljno prepuščen kateri izmed trojih velevlasti.
Vsaka velevlast je vedno vedela in ve sedaj, da bi obnova neodvisnosti enega oddelka Poljske pomenjala vojno v bodočnosti za osvoboditev dru-zega in tretjega. To dušeslovno dejstvo, utemeljeno na volji naroda, ki šteje sedaj kacih petindvajset milijonov in se hitreje množi nego njegovi zatiralci, napravlja polsko vprašanje mednarodno.
Vsakdo v Evropi, ki pričakuje homatije z Rusijo ali Nemčijo, ali tudi Avstrijo, odšteva v svojem proračunu od moči svojega namišljenega nasprotnika toli in toliko tisoč mož, potrebnih za vzdržanje Poljske v podvrženosti. Vsaka izmed trojih velevlasti mora jednako računati, če namerava vojno proti komurkoli. Tako potreba stražiti Poljsko zelo ovira napadalnost Rusije v njeni politiki na Balkanu in zaupanje Nemčije v samo sebe pri njenem ravnanju s Francijo in Anglijo.
Ampak nikjer se mednarodni značaj polskega vprašanja ne kaže vidneje, nego v razmerju trojih velevlasti med samimi sebi. Resnega spopada med Rusijo in Nemčijo ali Avstrijo ni bilo izza razpada Poljske, vkljub mnogoteri napetosti, ko so neskladne koristi teh velevlasti delale vojno na videz neizogibno.
Edini vzrok te očividne složnosti med obema nemškima velesilama z Rusijo je potreba, držati Poljsko v sponah. “Quieta non movere” je zdravo pravilo v politiki, in v premnogem slučaju med temi sto leti se je Rusija videla primorano predati svoje življen-ske koristi Nemčiji in nasprotno iz strahu, razgrniti polsko vprašanje. Kaj bi bil neizogibni posledek vojne med tema velikanoma evropskima? Poljaki se ne bi zadovoljevali s trpno vlogo udano služiti obema strankama po svoji zemljepisni legi. Izreči bi se morali proti eni ali drugi.
Vedno povračajoči se strah polskega vprašanja je bil brez dvoma resen činitelj v nedavni politiki ruski na Balkanu. Rusija pač ni mogla tvegati vojne z Avstrijo, in morda z Nemčijo, v sedanjem času, ko je neomejena krivičnost ruskega uradništva na Poljskem in Litvanskem podnetila 20,000,-000 ljudi na zapadni meji carstva do nevarnega vrenja.
Rusija je imela svojo priložnost pomiriti Poljake, vsaj deloma in začasno po razglasu 20. oktobra 1905. Poštena, svobodna ustava za celo carstvo, zajedno s širnim samouprav-stvom za Poljake in Litvane, bi mnogo dosegla v onih dneh upanja in preporoda. Ampak ta ugodni trenotek, edini v zadnjih štiridesetih letih, je bil nenadomestno izgubljen po kratkovidnosti in topoglavosti ruskih nazadnjakov. Ogromno ozemlje na zapadu carstva je ostalo silno sovražno in je izgubilo vsako zaupanje do vlade kakor do carskega parlamenta (državnega zbora).
In to je, zaradi česar se je Rusija
videla prisiljeno takorekoč počeniti na Balkanu in plačati za pogreške svoje vlade z izgubo čarobnosti po vsem slovanskem svetu. —
Tako g. Siemiradzki. Že davno nismo čitali tako lepega in resničnega članka. Bratom Poljakom želimo, da se uresničijo vse njihove želje, v prid Slovanstvu in katoličanstvu. Bratom Rusom pa čestitamo na njihovem lepem napredku vkljub strahovladi, ki diši po kitajščini. Kdor ni izgubil vere v Boga in samega sebe, bo rešen iz vseh neprilik — le pogumno naprej!
Slučaj, ki pa ni bil slučaj.
Pred nekaterimi leti se je zgodilo
sledeče:
Za časa, ko je primanjkovalo v tisti pokrajini svetnih duhovnov, pomagali so jim pridno v njihovi službi samostanski. Imel je tak gost, duhovnik prvo nedeljo po veliki noči govor o velikonočni izpovedi.
Po poti, ki je držala h kapeli sv. Hedvike, kjer naj se vrši služba božja, pa pride redar s priimkom Ščuka. Ko vidi trumo mimoidočih ljudi, vpraša: “Je-li kaka slovesnost v tem kraju?” Ljudje mu na to odgovore, da bode v tej kapeli danes pridiga in sv. maša. Redar si ne pomišlja dolgo in gre za ljudmi k službi božji. Prišedši v cerkev se vstopi na tak kraj, kjer je za-rnogel natančno slišati pridigarja. Ali kmalu postane našemu redarju vroče, kajti duhovnik je vedno na isto stran gledal, kjer je oni stal. Govoril pa je od apostola Petra: kako je na Gospodovo povelje vrgel mrežo v vodo in je takoj vjel dosti rib. Pri tem pa vsklikne: Ribič, ki lovi ribe, je neizrečeno vesel, ako se mu posreči, da ke-daj pa kedaj vjame ščuko, ki tehta 15 do 20 kg. Prav tako se veseli tudi duhovnik, ako vjame ščuko, katera že več let ni bila pri izpovedi. Ako se pa dobi katera taka, ki že 30 ali 40 let ni bila, pojavlja se njegovo še veliko ve-če veselje. Dragi moji kristjani — na-dalja — ako je med vami kaka taka ščuka, m pri tem pogleda na ono stran kjer je redar stal ves bled, naj se nemudoma poda k izpovednici.
Ko je minula pridiga, hiti redar ves prepaden iz cerkve k svojim tovarišem ter jim pripoveduje, kaj je doživel. Splošen smeh nastane med tovariši. “A kako si morete vender le misliti,” reko mu, “da bi bili Vi tako važna oseba, da bi tuj duhovnik ves čas govoril od vas?” Ako mi verjamete ali ne, vender pa je resnica. Še moj priimek je imenoval, ker je rekel “Ščuka”. Ko pa še ni bilo to dovolj, pokazal je celo s prstom na mene. Pa to še ni vse. Pravil je še povrh od neke ščuke, ki že več nego 30 let ni bila pri izpovedi. Sedaj je pa prav minulo 35 let, kar nisem opravil svoje velikonočne izpovedi. Zopet nastane smeh v dvorani. Da, odgovarja resnobno, Vi se lahko smejate, a jaz pa poznam v tem migljej Božji. Takoj se hočem izpovedati.
Čuden slučaj, rekel si bo marsikateri naših dragih čitateljev. Čudno, a vendar resnično. In tudi pri nas so nekatere take ščuke, ki že leta in leta niso bile pri izpovedi. Torej pogum-niki — posnemajte našega redarja.
Na Angleškem je okoli 2,000,000 linijskih delavcev.
Do 20,000 nevarnih zločincev je v Parizu, ki so sposobni umorstva, in
100,000,	ki žive ob nepoštenosti.
Število pesnih cukrarnic v stric Samovi deželi je narastlo od 39 leta 1901. na 63 • leta 1908. Produkcija je leta 1901. znašala 163,126 ton, v zadnjem letu pa 390,000 ton.
V Abesiniji določa postava, da se ima morilec izročiti svojcem ali tudi daljnim sorodnikom morilčevim, kateri ga potem smejo usmrtiti istotako, kakor je on svojo žrtev.
Prvi katoliški shod v Belgiji. V Mechiilnu se bo vršil od 23. do 26. septembra t. 1. prvi shod belgijskih katoličanov; bavil se bo z napredkom in bodočnostjo katoliških društev in u-stanov.
Kako se širi kultura v Kongu. V Bruselju so obsodili belgijskega poročnika Arnolda, ki je bil popreje poveljnik nekje v Kongu, v 12 let ječe. Obtožen je bil 22 umorov črncev, ropov, požigov in drugih zločinov.
Mašna oblačila kot namizni prti za kavo. Francoske dame imajo, zopet nekaj novega, kar si morejo privoščiti le one. Cerkvam in samostanom oropana mašna oblačila spreminjajo namreč v prte za kavo; le tak prt je danes na Francoskem v finih hišah mogoč.
-Lepa nagrada. Geo. W. Rollins, v ugodnem položaju nahajajoč se farmar iz Zapadne Virginije, prejel je te dni veselo poročilo, da je postal dedič sto-tisoč dolarjev, katere mu je zapustil kapitan C. W. Forster. Veliko zapuščino mu je zapustil zato, ker ga je nekoč farmarjev oče rešil iz vode, ko se je utapljal ob času civilne vojske.
Mesto užigalic leži brezdvomno na Švedskem. Imenuje se Tidaholm, kraj v bližini Skare; prebivalci mesta, 3000 po številu, žive skoraj vsi izključno od izdelovanja užigalic. “Vulkan” je sko-ro gotovo naj večja tvornica te vrste na svetu. Porabi se v nji 17,000 m lesa na leto v to svrho in se izdela na dan 200 milijonov užigalic. V letu se
izdela 73 milijard užigalic. V tvornici deluje 300 električnih strojev, ki izdelujejo užigalice in zavojčke.
Dama s 5 milijoni na sebi. V Peterburgu je prišla na maškarado kneginja Demidoff-Donato, maskirana za Aspazijo. Imela je na sebi vrednosti za 10 milijonov rubljev (5 milijonov dol. Z zlatom obšito in dijamanti posejano obleko so cenili na pet milijonov rubljev. Diadem je bil vreden dva milijona rubljev. Ravno toliko so cenili lepotičje, katero je dama nosila okoli vratu, zapestnice pa so re-prezentirale vrednost 1 milijona, skupaj torej 10 milijonov rubljev.
Oženil se in pobegnil. Nedavno se je v Londonu vršila poroka me-ksikanske-ga veleposestnika Ogilviea in bogate Mišs Maud Jeevers. Ob slovesnosti so bili navzoči mnogi visoki aristokrati londonski. Zaroka se je izvršila par dni preje in je nato ženin pospešil poroko z utemeljevanjem, da ga nujni posli kličejo v domovino. Štiri dni po poroki pa je mladi mož dal ženi uspavalno sredstvo in ko se je ista po dolgem času zbudila ni našla več ne moža, pa tudi ne svojih dragocenosti in denarja. Preiskava je hitro dognala, da je postala Miss Jeeves žrtev znanega sleparja, ki ga pa doslej še niso dobili. Ta se je res oženil radi — denarja.
Klub molčečih. V Ansoniji v državi Connecticut obstoji klub molčečih, ki ima svoj najvišji cilj v gojenju molčečnosti in malobesednosti. Redek slučaj je pač, da so člani tega kluba same ženske in sicer omožene, ki so iz najvišjih in najimenitnejših krogov. Soprogi so večinoma odvetniki, sodniki in politiki. Soprogi ne odobravajo le pogojev, ki jih nalaga klub svojim članom, temveč se tudi sami posvečajo z veliko vnemo gojenju svete molčečnosti in hvalijo članstvo svojih soprog kot najboljši pripomoček popolnega zakonskega miru. Klubova .pravila obsegajo sledeče določbe: Nikdar po nepotrebnem govoriti, ne diskutirati, rajši se nasmejati kot odgovoriti, ako ni drugače mogoče kot odgovoriti, se mora dati odgovor v kolikor mogoče kratkih stavkih, vsak pogovor mora biti kolikor mogoče kratek. Članice odgovarjajo na vse ugovore proti njihovi nenavadni obljubi s smehljajem, ki je predpisan v pravilih. Z molčečnostjo, ki so si jo naložile, zelo prizanašajo svojemu glasu, ki ohrani na ta način lepo doneč zvok. S pomočjo kluba se pridobi na naj hitrejši način glas modre in energične ženske. Enako društvo obstaja že tudi v New Yorku, čegar članice so tudi milijonarke Mrs. Reginald Vanderbilt in Miss Deacon.
Slovensko Zdravišče.
Pozor rojaki Slovenci in Hrvati! Gotovo pomoč v bolezni zadobite, ako se obrnete na SLOVENSKO ZDRAVIŠČE pod spodaj podpisanim ravnateljem. On ima jako veliko prakso v zdravljenju vseh bolezni, bodisi notranje ali zunanje bolezni, pa naj bo ista akutna ali kronična. On je specialist za ženske in otroške bolezni in operacije. On hitra in zanesljivo ozdravi vsako bolezen mož in žena.
Zatoraj rojaki! Ako ste bolni ali slabi na kakoršnikoli bolezni ter Vam je treba zdravniške pomoči, ne odlašajte z zdravljenjem, temveč natanko opišite Vašo bolezen v svojem materinem jeziku in pri tem naznanite, koliko časa traja, kako je nastopila in vse podrobnosti ter se lahko z največjim zaupanjem obrnete na to res izkušeno zdravišče, kjer najdete gotovo pomoč in ozdravljenje, ako je to sploh mogoče. Nikarte trpeti! Ce trpite Vi, Vaša hči, Vaša mati, Vaši otroci, Vaš oče, Vaši bratje ali sinovi na kakršnikoli bolezni, pridite pri tej priči, že danes, in dal Vam bo svet čisto zastonj, in izvrstna zdravila. Pišite danes, ker se Vam ta prilika morda ne ponudi nikdar več.
Adresirajte pisma tako:
Dr. Martin J. Ivec,
711 N. Chicago Str.	Joliet, Ills.
Kje je najbolj varno naložen denar?
Hranilnih ulog je:
35 milijonov kron.
Rezervnega zaklada je:
Nad milijon kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana a vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti, nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pos jilnica, pupilarao varen denarni zavod.
Rojaki v Amerikit Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovih ulicah.
FRANK SAKSER
Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak 82 COURTLAND STREET, NEW YORK, IN'NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE.. N. E. CLEVELAND, O.
Največji dobiček
se naredi, ako kupite delnice dobrih bakrenih rudnikov. Pred nekaj leti so se delnice od Shattuck prodajale po 25 centov ter so sčasoma poskočile na 55 dolarjev. Le pred 8 leti se so prodajale delnice od Calumet Arizona po 63 centov, krasneje je njih vrednost tako narastla, da so se prodajale po 210 dolarjev na trgu. Taka prilika se vam sedaj ponuja od
THE GRAND ARIZONA COPPER CO.
Ta družba lastuje 620 akrov zemlje, ki je bogata na zlatu, srebru in bakru, le 9 milj od Douglas, Arizona, kjer se nahajajo ogromne topilnice Copper Queen in Calumet-Arizona družb. To posestvo se nahaja blizo Shattuck in Calumet-Arizona družb ter je istako bogata, a veliko večje in v boljšem stanu kakor katero istih. Posestvo je sedaj plačano in družba rabi le nekoliko denarja, da začne poslovati. Stroji za izvoz so že postavljeni in rov je že v srcu najboljše zlate, srebrne in bakrene rude. Gosp. B. V. Brajevič, znan trgovec v Bisbee, Arizona je direktor te družbe in skoro vsi tamošnji rojaki so delničarji te družbe, Zakaj pustite vaš denar v banki le po 3—4 obresti, ko lahko naredite 1,000 in 10,000 odstot., ako kupite delnice od The Grand Arizona Copper Co.? To zemljišče se bo v kratkem uredilo, da bo nosilo velikanski dobiček. Ali hočete, da vam bo enoletni dohodek zadostoval za celo življenje? Tu je prilika. Ne spreglejte! The Grand Arizona Copper Co. prodaja svoje delnice le po 50c. Ta denar se bo rabil za plačevanje rudarjev, ki služijo po $3.50 do $4.00 na dan, ter da se nakupi več strojev. Manj kot 50 delnic se ne proda nikomur. Najmanj ena petina odločenega denarja se mora poslati z naročilom. Ostanek se plača v štirih mesečnih obrokih. Ne čakajte, da bo cena višja, naročite sedaj! Pošiijatve se naj naročajo na
O. E. Petterson & Co.
FISKALNI ZASTOPNIKI,
213-14 First National Bank Building,	DULUTH, MINNESOTA.
• •vr

AMERIKANSKI SLOVENEC,
16.	APRILA 1909.
n
K. S. K.

JEDNOTA
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik:.......Anton Nemanich, cor. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, 111.
I.	podpredsednik:.............Marko Ostronich, 92 Villa St., Allegheny, Pa.
II.	podpredsednik:.......Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:...................Josip Zalar, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
Foir.ožni tujnik:...........Josip Rems, 319 E. 90th St., New York City.
Blagajnik: .........John Grahek, cor. Broadway & Granite Sts., Joliet, 111.
Duhovni vodja:....Rev. John Kranjec, 9536 Ewing Ave., South Chicago, 111.
Pooblaščenec................Josip Dunda, 123 Comstock Street, Joliet, 111.
Vrhovni zdravnik:.........Dr. Martin J. Ivec, 711 N. Chicago St., Joliet, 111.
NOVO DRUŠTVO SPREJETO.
Novovstanovljeno ženskino društvo Marije Pomagaj 129, So. Omaha, Nebr., sprejeto v Jednoto 21. marca 1909. Imena članic: 4022 Marija Žitnik, roj 1886, 4023 Ana Špelič, roj 1885, 4024 Helena Ostronič, roj 1888, 4025 Ana Žitnik, roj 1886, 4026 Ana Bestie, roj 1886, 4027 Katarina Schweiger, roj 1880, 4028 Marija Oštir, roj 1881, 4029 Marija Krašovec, roj 1875, 4030 Antonija Schweiger, roj 1875, 4031 Katarina Pezdirc, roj 1871, 4032 Josi-pina Derganc, roj 1872, 4033 Katarina Spreitzer, roj .1866. Dr. št. 12 članic. PRISTOPILI ČLANI.
K društvu sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 13808 Mihael Stupica, roj 1872, spr. 2. apr. 1909.	Dr. št. 87 ‘članov.
K društvu sv. Janeza Krst. 11, Aurora, 111., 13809 Anton Jeraj, roj 1882, spr.
4. apr. 1909.	Dr. št. 28 članov.
K društvu sv. Janeza Krst. 13, Biwabik, Minn., 13810 Franc Štajnar, roj 1891, spr. 8. apr. 1909.	Dr. št. 53 članov.
K društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 13811 Franc Schultz, roj 1888, 13812 Franc Špehar, roj 1879, spr. 7. apr. 1909.	Dr. št. 145 članov.
K društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 13813 Franc Fabjan, roj 1882, spr.
4. apr. 1909.	Dr. št. 200 članov.
K društvu Jezus Dobri Pastir 32, Enumclaw, Wash., 13814 Josip Ružičanin, roj
1878,	spr. 7. marca 1909.	Dr. št. 53 članov.
K društvu sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 13815 Peter Kobe, roj
1879,	13816 Ivan Slobodnik, roj 1883, spr. 4. apr. 1909. Dr. št. 59 članov. K društvu sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., 13817 Marko Balkovetz, roj 1888,
spr. 6. apr. 1909.	Dr. št. 58 članov.
K društvu Vit. sv. Florjana 44, So. Chicago, 111., 13818 Ivan Križaj, roj 1882, spr. 7. apr. 1909.	Dr. št. 183 članov.
K društvu Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., 13819 Matija Kunič, roj 1891, spr. 11. apr. 1909.	Dr. št. 121 članov.
K društvu sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 13820 Andrej Grašek, roj 1887, spr.
4. apr. 1909.	Dr. št. 104 člane.
K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 13821 Franc Blatnik, roj 1877, spr. 11. apr. 1909.	Dr. št. 244 članov.
K društvu sv. Janeza Krst. 60, Wenona, 111., 13822 Leo Sterbenz, roj 1882, spr. 8. apr. 1909.	Dr. št. 56 članov.
K društvu sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 13823 Anton Markovič, roj 1878, spr. 13. apr. 1909.	Dr. št. 130 članov.
K društvu sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 13824 Juri Rozan, roj 1881, spr. 11. apr.
1909.	Dr. št. 107 članov.
K društvu sv. Antona Pad. 71, Crab Tree, Fa., 13825 Josip Mavrovič, roj 1889, 13826 Andrej Podobnik, roj 1878, spr. 10. apr. 1909.	Dr. št. 39 članov.
K društvu sv. Barbare 74, Springfield, 111., 13827 Jurij Grgurič, roj 1864, spr.
6.	apr. 1909.	Dr. št. 54 članov.
K društvu Marije Sedem Žalosti 84, Trimountain, Mich., 13828 Vajo Vujnovič,
roj 1891, 13829 Ferdinand Ružič, roj 1886, 13830 Tomaž Belobrajdič, roj 1886, 13831 Karlo Kalan, roj 1879, 13832 Peter Fak, roj 1876, 13833 Štefan Grubešič, roj 1877, 13834 Mate Karlovič, roj 1879, 13835 Jurij Jakovac, roj 1866, 13836 Martin Klobučar, roj 1868, 13837 Lovrenc Črnič, roj 1866, 13838 Jurij Fak, roj 1867, 13839 Ivan Furlan, roj 1866, spr. 3. apr. 1909.
Dr. št. 102 člana.
K društvu sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich., 13840 Josip Umek, roj 1891, 13841 Josip Murn, roj 1876, spr. 8. apr. 1909.	Dr. št. 25 članov.
K društvu sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111., 13842 Ivan Šetina, roj 1884, 13843 Andrej Pirman, roj 1882, spr. 4. apr. 1909. Dr. št. 41 članov. K društvu Novi Dom 102, Newark, N. J., 13844 Mihael Stiefel, roj 1879, 13845 Franc Pikel, roj 1868, spr. 13. apr. 1909.	,	Dr. št. 12 članov.
K društvu sv. Jakoba 124, Gary, Ind., 13846 Josip Mrzljak, roj 1876, spr. 5. apr. 1909.	_	Dr. št. 14 članov.
PRESTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, k društvu sv. Frančiška 66, Cleveland, Ohio, 5200 Mihael Arch, 6. marca 1909.	I. dr. št. 315 članov.
II. dr. št. 30 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 1485 Ignac Legan, 3. apr. 1909.
Dr. št. 199 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Družine 5, La Salle, 111., 13186 Ivan Femec, 5667 Franc Vidergar, 522 Ivan Meglen, 8. apr. 1909.	Dr. št. 125 članov.
Od društva sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 12955 Martin Rauh, 10778 Josip Ju-retič, 6. aprila 1909.	Dr. št. 103 članov.
Od društva sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 6621 Jurij Gredenc, 6. apr. 1909.
Dr. št. 94 članov.
Od društva sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pä., 8613 Miko Cunič, 8616 Šimen Starešinič, 5. apr. 1909.	Dr. št. 41 članov.
Öd društva Marije Zdravje Bolnikov 94, Cumberland, Wyo., 9805 Franc Ve-zočnik, 12. aprila 1909.	Dr. št. 29 članov.
Od društva sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 12332 Franc Kumar, 8971 Ivan Mavrič, 12764 Mihael Korbar, 8834 Jordan .Martin, 8153 Franc Zornik, 7417 Anton Zgonc, 10. apr. 1909.	Dr. št. 106 članov.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Družine 5, La Salle, 111., 11751 Alojzij Kaštigar, 8. aprila 1909.	Dr. št. 124 članov.
Od društva Marije Zdravje Bolnikov 94,' Cumberland, Wyo., 9812 Franc Kramar, 7. apr. 1909.	Dr. št. 28 članov.
IZLOČENI ČLANI.
Od društva sv. Družine 5, La Salle, 111., 10628 Rudolf Trdin, 8. apr. 1909.
Dr. št. 123 članov.
Od društva sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 12982 Franc Knaus, 6. apr. 1909.	Dr. št. 57 članov.
ZVIŠALA POSMRTNINO.
Pri društvu Jezus Dobri Pastir 49, Pittsburg, Pa., 2770 Doroteja Frankovič, zvišala zavar. na $1000, razred II., 30. marca 1909.
Pri društvu sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111., 10023 Josip Levstik, zvišal zavarovalnino na $1000, razred III., 12. aprila 1909.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 4046 Neža Markeljc, roj 1874, spr.
7.	apr. 1909.	Dr. št. 80 članic.
K društvu Jezus Dobri Pastir 32, Enumclaw, Wash., 4047 Jurika Rožičanin, roj
1876, spr. 4. apr. 1909.	Dr. št. 21 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 4048 Marija Klun, roj 1890, 4049 Frančiška Tanko, roj 1889, spr. 11. apr. 1909. Dr. št. 43 članic. K društvu sv. Srca Marije 86, Rock Springs, Wyo., 4050 Katarina Stalic, roj 1883, 4051 Frančiška Kušlan, roj 1878, spr. 30. marca 1909.
Dr. št. 21 članic.
K društvu sv. Ane 105, New York, N. Y., 4052 Marija Pirnat, roj 1884, 4053 Helena Svetlin, roj 1882, 4054 Terezija Terdina, roj 1870, spr. 4, apr. 1909.
Dr. št. 29 članic.
K društvu sv. Ane 127, Waukegan, 111., 4055 Frančiška Artač, roj 1885, spr. 13. apr. 1909.	Dr. št. 43 članic.
PRESTOPILE ČLANICE.
Od društva Marije Pomagaj 119, Rockdale, 111., k društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 3515 Frančiška Pirc, 4. apr. 1909. I. dr. št. 15 članic.
II. dr. št. 79 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE.
K društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 1052 Jera Legan, 3. apr. 1909.
Dr. št. 78 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva sv. Družine 5, La Salle, 111., 329 Marija Jurkas, 320 Frančiška Meglen, 8. aprila 1909.	Dr. št. 37 članic.
Od društva Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 3362 Marija Habič, 8. aprila 1909.
Dr. št. 13 članic.
JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote.
Joliet, 111., 13. apr. — Naznanjam članom mlad. dr. sv. Alojzija, da bo v nedeljo navadna seja društva. In tudi opominjam vse člane, da se iste vde-leže, ker je društvo sklenilo na zadnji seji, da bo ostalo stalno podporno, ker drugače nismo mogli, ker smo večinoma že vsi udje K. S. K. J. Seveda je število fantov, ki bi bili radi, da se društvo spoji z Jednoto, pa jih ni zadosti, zato smo to opustili in tudi tako ostane Sedaj vsak ud ve pravila, kaka so bila sestavljena in tudi tako o-stane. In vsak ud dobi knjižico. In tudi opominjam mlade fante, če katerega veseli, da pristopi k mladeniškemu društvu sv. Alojzija, ker pri tem društvu smo sami fantje in tudi lepo napredujemo, vsako sejo jih pristopi lepo število, posebno že zdaj ko je bila pristopnina prosta in je še v nedeljo 18 aprila; zato naj vsak porabi to priliko, ker potem bo zopet kakor je bila pristopnina za plačati. Na sejo torej v nedeljo vsi, kateri se hočete pridružiti k nam. Na svidenje!
John Lekan, tajnik, 109 Indiana St.
Joliet, 111., 14. apr. — Društvo sv. Genovefe ima skupno sv. obhajilo na belo nedeljo.
Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu točno oh 2. uri popoludne v šoli sv. Jožefa.	Odbor.
Joliet, 111., 14. apr. — Katoliške bor-štnafice dvora sv. Ane štev. 534, vde-leže se na belo nedeljo skupnega sv. obhajila. Na zadnji seji je bilo določeno, da se ima vsaka članica skazati s spovednim listkom na prihodnji seji, če ne, se bode postopalo ž njo po društvenih pravilih.
Naddvor v Chicagi je poslal sledeče poročilo: Vsaka članica, katera preskrbi 15 novih članic, dobi zlat vreden $20; katera pridobi 10 novih članic, dobi zlat za $10; katera dobi 5 novih članic, dobi zlat za $5, in katera dobi 3 nove članice, dobi krasno srebrno žličico. To velja od meseca aprila do meseca julija. Na delo, sestre borštnarice! Vsaka ima priliko si pridobiti zlat za $20.	Odbor.
Rockdale, P. O. Joliet, 111., 13. apr.— Člane društva sv. Treh Kraljev št. 98. K. S. K. J. opozarjam, da kateri niso še opravili verske dolžnosti, da to storijo zadnji čas do 23. maja t. 1. in v dokaz prinesejo spovedne listke društvenemu tajniku. Kateri tega ne stori, se bo postopalo po pravilih ž njim.
Nadalje opozarjam tudi vse one, kateri dolgujejo že več mesecev društvu spadajoče prispevke, da isti poravnajo svoj dolg, ker drugače sem primoran postopati po pravilih z istimi, kar pa upam da ne bode treba rabiti nikakorš-nih pravil in bo vsaki z veseljem spolnil vse navedene dolžnosti.
Pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J. in tebi, vrli list A. S., pa obilo novih naročnikov.
John Zalar, tajnik.
Bradley, 111., 12. apr. — Naznanjam, da je imelo naše društvo sv. Petra in Pavla št. 62. K. S. K. Jednote dne 5. aprila zvečer skupno spoved in 6. apr. zjutraj pa sveto obhajilo. Spovedovat je prišel prečastiti g. Anton Sojar iz Chicage, za kar mu društvo in vsi tukajšnji Slovenci izrekamo najiskrenejšo zahvalo za njegov trud. — Z delom ne gre tukaj tako, kakor bi bilo želeti; zatoraj rojakom ne svetujem Hoditi semkaj. S pozdravom
John Jerina, tajnik.
MESTNE VOLITVE RAVNO PRI ROKI.
Volimo tu navedene in priporočane kandidate, da pokažemo svoj‘o politično moč.
SO VREDNI PRIPOROČILA.
Sedaj smo pred durmi mestnih volitev. Treba je, da se dobro pripravimo, in da vemo katere kandidate naj volimo, ako hočemo koristiti sebi in celemu mestu; treba je tudi vedeti, katerih ni dobro voliti in zakaj, da bomo storili svojo dolžnost.
Premislimo torej dobro in pojdimo v torek dne 20. apr. na volišče vsi ter volimo za te kandidate, ki jih tu priporočamo, ker so vredni, da se jim poverijo mestni uradi.
Cronin-delavec.
John R. Cronin je delavec. Ko je bil še mladenič, je-delal nekaj časa v jeklarni (Roli Mili), kasneje se je poprijel knjigovodstva. To znači, da on vedno čuti z delavci. On nima nobenega drugega posla kakor opravljati delo župana, za to pa je tudi vsak čas pri roki. Se nasprotniki mu dajo za to čast, ker je v uradu vedno ob uri.
Cronin-poštenjak.
Nasprotniki razne načine.
g. Cronina vpijejo na Prinašajo razne stvari.
Zoper njegovo poštenost se pa ne drznejo ziniti. Pri svojih govorili še o-menjajo, da je g. Cronin brezdvomno pošten mož. Nič več ne rečemo! Ako se toliko reče o enem človeku je to dovolj, da se mu zaupa. Poštenost je najlepši kinč vsakogar.
Mnoge zasluge.
Zasluge g. Cronina kot dosedanjega
Bridgeport, Ohio, 12. apr. — Cenjeni gospod urednik, dovolite mi nekoliko prostora v našem priljubljenem listu, da izrazim mnenje večine članov našega društva o gradenju Jednotine-ga Doma, ker je vsled tega toliko hrupa in gromenja postalo med člani naše Jednote. Tudi naše društvo je sprejelo prvi pot vest o nakupu zemljišča za Jednotin dom precej nezadovoljno in je tudi protestiralo proti temu delovanju glavnih uradnikov. V 16. štev. Amer. Slovenca smo potem pa čitali natančno pojasnilo glavnega predsednika in nadzornikov ter spoznali njih grehe in prišli do zaključka, d<* niso glavni uradniki toliko zakrivili, da bi vsled tega greha naša Jednota prišla na boben, ker, kakor je iz poročila razvidno, ne bo Jednotin Dom toliko stal denarja, kakor se je od gotovih strani pisalo, in vsak član ali članica, če-stvar resno preudari, bo odobraval ta načrt glavnih uradnikov, ker to je le v korist nas vseh. Smešno se mi pa vidi, ko nekateri pišejo, da Jednotin Dom marsikateri član ali članica nikoli videla ne bode. Koliko je na svetu stvari, ki se mora za nje plačevati, pa jih tudi nikoli ne vidimo, in še nikakih koristi nimamo od njih takih, kakor bi jih imeli od našega Jednoti-nega Doma. Naše društvo je mnenja, da je glavni odbor o tej stvari toliko grešil, ker ni vso stvar precej tako natančno pojasnil, kakor sedaj! In ker v pravilih ne stoji izrečno pisano, da ima glavni predsednik pravico kupiti in staviti Jednotin Dom, vsled tega se pravila od jedne ali druge strani napačno tolmačijo. Da bi pa v tej zadevi prišli do sporazuma v obojestransko zadovoljnost, pa ni potreba nikake izvanredne konvencije. Za čemu treba napravljati stroške, ker se stvar lahko brez konvencije reši! To se lahko zgodi na ta način, da vsa
' • č. •' .. -	•
'•• •
? <-	v'
...
' /'
■ '
■ UH
••
' .
f ‘ I \
/yavvv ./ % v
gMplWP
rwfflfiry
IMI
JOHN R. CRONIN,
dem. kandidat za župana, njegova platforma in zasluge.
Povzdiga tirov (Track Elevation).
Naše mesto je ravno sedaj pred durmi napredka. S pomočjo resnih al-dermanov se je g. Cronin-u posrečilo prisiliti železniške družbe, da so začele resno misliti na povzdigo tirov skozi naše mesto. Nekatere družbe so že začele z delom in druge so obljubile, da bodo sledile kakor hitro se vreme uredi, ker se boje, da se stvar ne zanese na sodišča, kot zahteva mestni svet v smislu pogodbe. Toraj je čast sedanjemu županu g. Croninu, da se je toliko storilo v tej zadevi.
Globok kanal (Deep Waterway).
Gosp. Cronin je za to, da se dela globok prekop, ki naj bo skozi naše mesto od Chicage do reke Illinois in ne “elevated waterway”, kakor želijo nekateri vodopivci. ki bi najraje celo mesto kar v eni minuti z vodo napojili. On je šel sam na. svoje stroške v Springfield na boj zoper “elevated waters”. Srečno je bila želja dosežena.
Ceste.
Naše ceste so najlepše. Skoro nobeno mesto na zapadu od Chicage nima lepših cest kot Joliet. Še vedno se ceste popravljajo, da bodo kmalu vse kot bulevardi. Naša druga warda je posebno lahko ponosna, ker ima najlepše ceste v mestu. To. pa je zasluga g. Croninu.
Zdravilstvo.
Pred nekaj dnevi so poročali zdravstveni komisarji, da že desetletja ni bilo v našem mestu tako zdravo ljudstvo kakor je sedaj. To kaže, da sedanje gospodarstvo gleda, da se zdravje naroda ohrani.
Mestna zbornica.
Gosp. Cronin je z mestnim zborom odredil, da se sezida mestna zbornica (City Hall) in se na ta način prihrani najemnina, katero plačuje mesto za urade v znesku $3,000.00 na leto. Ta vsota bo plačala obresti od denarja, ki se porabi za poslopje in druge stroške pri poslopju. Tekom časa bo imelo mesto svojo zbornico, da bo ena najmodernejših v državi.
Risanje i. t. d. je že gotovo in že $25,000.00 je shranjenega denarja za ta sklad.
Saluni.
Kar se tiče salunov je g. Cronin nepristranski, kakor v vseh drugih rečeh. On ne daje “special privileges” nikomur. Vsi saluni se morajo enako ravnati po postavah, ki so dosti zmerne, ako se ne pretiravajo. Gosp. Cronin pravi, da bode ostalo vse pri starem glede salunov, ako bode izvoljen, ker njemu je znano čustvo delavcev, ko pridejo trudni iz dela in si žele okrepčila bodisi na petek ali svetek. Svoje-časno je sam delal v jeklarni.
župana so tako številne in narodu poznane. da ga vsak hvali. Še njegovi največji politični nasprotniki pripo-znajo. da je bil on dober gospodar.
Župan Cronin je prvi kandidat, ki se je ob otvoritvi volitvenega boja izrazil, da se sme zanašati, da ga bode ljudstvo podpiralo zaradi mnogih vred nostnih in častnih zaslug.
Njegov nasprotnik.
Gosp. Martin, rep. kandidat za župana, je nam tudi že nekoliko poznan. On je naš dosedanji mestni pravdnik. Med svojem poslovanju tekom zadnjih dveh let se ni skoro nič .o njem vedelo Le to se ve da je le šest tožb imelo mesto in je kot pravdnik vseh šest izgubil. Kar je bilo drugega dela je vse opravil njegov namestnik.
Znano nam je, da je zadnje čase skoro pri vsakih volitvah na tiketu. V jeseni je propadel, ko je hotel postati državni pravdnik. Letos so ga pa vodopivci nominirali, ker se lepo za njegovim hrbtom skrivajo. Če bo izvoljen bode moral plesati po njihovem žvrgolenju. Že sedaj pravi, da bo sa-lunsko postavo strogo držal. To pomeni, da bode vse salune trdo zaprl ob določenem času. Tucfl. ima svojo platformo skoro tako urejeno kakor Cronin, ker si jo je menda od njega izposodil. Ako torej Croninova platforma tako imenitna, da jo rabi rep. in vodopivski kandidat potem vemo kaj storiti —• voliti Cronin-a.
JOHN J. WELLNITZ, deni. kandidat za mestnega pravdnika.
Rojakom je dobroznano, da je g. Wellnitz Slovan, in kot takega moramo vsi Slovani našega mesta voliti, da pokažemo svojo moč. Noben Slovan bi ne smel voliti proti njemu, ker ako bo g. Wellnitz izvoljen bo on prvi mestni pravdnik slovanske krvi. Ako bodete rabili kakega nasveta se boste ž njim lahko po domače pomenili.
5.
Njegov nasprotnik je mlečnozob dečko in je še le 4 leta v Jolietu, za toni mogoče misliti, da bi naš kandidat Wellnitz ne b' 1 izvoljen z lepo večino gasov.
Stojmo trdno in pokažimo drugim narodom, da se Slovan zaveda. Volimo vsi kot eden gosp. Wellnitza, ker ako bo on izvoljen, bode to nam vsem v čast in korist.
JOHN J. NICHOLSON,
dem. kandidat za mest. blagajnika.
Gosp. Nicholson je sedanji in mnogoletni alderman prve warde. On je delavec ter nam je dobroznan. Član je več katoliških društev. V mestnem zboru je njegovo ime jako na častnem mestu, ker se je vedno potegoval za pravice someščanov. On sme biti siguren, da bo izvoljen z veliko večino, ker je poštenjak od nog do glave.
Gosp. John J. Nicholson je klerk v neki prodajalni. Poznan nam je dobro in vemo, da je vreden priporočila.
Njegov nasprotnik je tajnik in blagajnik lokalne družbe poulične železnice, za to pa kot tak ne rabi službe. Ako je kaj zaslužka pri mestnem bla-gajništvu je bolje, ‘da se isto poveri onemu, ki ga potrebuje.
Gosp. Nicholson je pošten mož in sme upati, da mu bodo meščani poverili urad blagajnika, ker je sposoben za istega in ker ga bolj potrebuje kot njegov nasprotnik.
Rojaki volimo vsi delavca-Nichol-sona za mestnega blagajnika.
EDMUND M. ALLEN. dem. kandidat za policijskega sodnika.
Sodnik Allen ne potrebuje posebnega priporočila, ker je rojakom dobro poznan. Vsi dobro vemo, da je z vsakomur pravično in milostno postopal. Obljublja, da bo še nadalje delal kot je dosedaj, ker ga ni sram ‘njegovega delovanja.
.Tak mož, ki se ne sramuje stopiti pred narod in obljubiti, da bo delal po dosedanjej navadi, tak je gotovo dober uradnik, ker dobro ve, da narod odobrava njegova poročila. Vreden je torej, da je spet izvoljen.
MATH. BERSCHEID,
dem. kandidat za mest. klerka.
Gosp. Berscheid ne rabi posebnega priporočila, ker je itak že povsod poznan. Da je dober mož za svoj urad kaže to, ker je bil že večkrat izvoljen in je sedaj že osmo leto v tem uradu.
Štejmo si v dolžnost ga voliti in izvoliti, ker je pravi mož za ta urad.
Gosp. Berscheid je dober prijatelj naših rojakov. Stanuje na N. Bluff cesti. Predno je bil izvoljen za klerka je delal v tovarnah in se pečal z godbo ter je bil vedno v druŽDi slovenske godbe.
Ker je že malo bolj v letih, in ker je jako vesten uradnik, za to bi ne bilo prav, da se mesto njega izvoli v urad klerka kak mladenič, ki nima skušnje.
STAVA.
Rusko spisal Ant. P. Čehov. — Poslovenil Maks Vrba.
= skimi lasmi in z bujno brado. Barva 1 lica je bila voščena z glinastim odse-j vom, lica upala, hrbet dolg in ozek, roka pa, ki je z njo podpiral glavo z bujnimi lasmi, je bila 'tako drobna in | suha, da jo je bilo žalost pogledati. V _ ' njegovih laseh so se že srebrile sive " nitke, in če si pogledal na starikavo, Bila je temna jesenska noč. Stari pogosto zdehal in se srdito pogovarjal velo lice, nisi nikakor mogel verjeti, ■	, ...	.	...	p, hirmr sam s seboj. Knjig ni prebiral. Včasi da ima komaj 40 let. Spal je... Pred
banku je ioo v 'J ‘	I ponoči je sedel, da bi pisal; pisal je njegovo sklonjeno glavo je ležal na
in dol in spominjal se je, kako je pred j t)olgo ¡n kar je napisai; je raztrgal zju- mizi list papirja, ki je bilo napisano petnajstimi leti priredij večer. Na ti-; traj na drobne kosce. Pogosto so na njem nekaj z drobno pisavo stem večeru ie bilo žbranih mnogo
razumnih ljudi in pleli so se zanimivi pogovori. Govorili so tudi o smrtni kazni. Gostje, ki je bilo v njih sredi ne malo učenjakov in časnikarjev, so ge izrazili o smrtni kazni večinoma zanikujoče. Ta način kaznovanja se jim je zdel zastarel in neodgovarjajoč krščanskim državam in nenraven. Po mnenju nekaterih izmed njih bi bilo splošno treba smrtno kazen zamenjati Z dosmrtno ječo.
“Jaz ne soglašam”, je rekel gospo-tlar-bankir. “Nisem še poskusil ne smrtne kazni, ne dosmrtne ječe, a če je mogoče soditi a priori, je po mojem mnenju smrtna kazen bolj nravstvena in bolj humanitarna kakor zapor. Smrtna kazen ubije z enim udarcem, dosmrtna ječa pa ubija počasi; kateri rabelj je bolj človeški? Ali ta, ki ubije v nekoliko minutah, ali oni, ki vlači iz ■vas vaše življenje skozi mnoga leta?”
“To in ono je nenravno”, je opomnil nekdo" izmed gostov, “ker ima oboje isti namen ;— odvzetje življenja. Država ni — Bog. Ona nijna pravice vzeti tega, česšr ne more vrniti, če tudi hoče.”
Med gosti je bil pravnik, mlad človek pri petindvajsetih letih. .Ko so ga vprašali za mnenje, je odgovoril:
“Smrtna kazen kakor tudi dosmrtna ječa sta nenravni, a če bi bilo treba izbirati med smrtno kaznijo in dosmrtno ječo, bi jaz gotovo izbral poslednje. Bolje je, da živiš kakorsižebodi, kakor pa da ne”.
Nastal je živahen prepir. Bankir, tedaj še bolj mlad in vroč človek, je
culi, kako je jokal.	| “Pomilovanja vredni človek!” je nii-
V drugi polovici šestega leta se je slil bankir. “On spi in skoro gotovo jetnik temeljito poprijel priučenja tu- vidi v sanjah milijone. In meni je jih jezikov, modroslovja in zgodovine, treba samo prijeti- tega polumrtveca. Poprijel se je teh naukov s tako pože- ga vreči na postelj, lahno ga stisniti ljivostjo, da mu je bankir komaj sproti za vrat in najnatančnejša preiskava ne naročeval z: ihtevane knjige. V tem najde nasilne smrti. Vendar prebe-času je dobil bankir od svojega jet- rem poprej kaj je napisal.” nika naslednje pismo: “Dragi moj jet- j Bankir je vzel list z mize in bral ničar! Te vrstice vam pišem v šestih sledeče:
jezikih. Pokažite jih veščakom, naj j “Jutri opoldan dobim svobodo m jih prebero. Ako ne najdejo niti naj- pravico občevanja z ljudmi. Vendar manjše napake, vas prosim, da uka- ] si štejem v dolžnost, prej ko zapustim žete.na vrtu dvakrat ustreliti s puško.' to sobo in zagledam solnce, vam po To streljanje mi dokaže, da moji na- vedati nekoliko besed. S čisto vestjo pori niso bili zastonj. Geniji vseh ča- in kakor pred Bogom vam naz_nanjam, sov in dežela govore v raznih jezikih, da jaz preziram svobodo, življenje a v vseh gori eden in isti plamen. O, zdravje in vse, kar se v vaših knjigah da bi vi vedeli, kakšno nadzemeljsko imenuje dobrota sveta, srečo občuti sedaj moja duša, ker jih ! Petnajst let sem temeljito proučaval znam umevati.”	j zemeljsko življenje. Resnica je, da
Želja jetnika je bila izpolnjena. Ban- nisem videl zemlje in ljudij, a v vaših kir je ukazal dvakrat ustreliti.	| knjigah sem pil aromatna vina, sem
“Potem je po desetem letu sedel ljubil, sem pel pesmi, blodil po gozdo-pravnik nepremično za mizo in prebi- ' vih za jeleni in divjimi neresci... Kracal samo evangelij. Bankirju se je1 sotice fantazije, kakor oblak, porojene čudno zdelo, da je človek, ki je v štirih ' v čarovniških. dušah vaših genialnih letih prebral šeststo modroslovnih poetov, so me obiskovale po noči in knjig, porabil celo leto za prebiranje 1 mi šepetale čudovite pravljice, vod kasarno ene, lahkoumljive in ne debele! terih se je opijanila moja glava. V knjige. Za evangelijem je sledila zgo- vaših knjigah sem se povspel na vrh dovina različnih ver . in bogoslovje. Elbrusa in Mont Blanca in videl sem Zadnji dve leti zapora je jetnik čital; odtod, kako je zjutraj vzhajalo solnce nenavadno mnogo, ne da bi kaj izbi- j in kako je zvečer zalivalo nebo ocean ral. Zdaj je študiral estetiko, zdaj je in najvišje vrhunce z žametastim zla-zahteval Byrona in Shakespeara. Po-jtom; odtod sem videl, kako so nad šiljal je take zapiske, kjer je prosil menoj, drobeči točo, švigali bliski; vi-naj mu objednem pošljejo kemijo, me- j del sem zelene gozdove, polja, reke dicinsko, roman ih kakoršnosižebodi jezera, mesta, slišal sem petje siren in bogoslovno razpravo. Njegovo bra-1 veselo igro pastirskih piščali, tipal sem nje je bilo podobno, kakor da plava v peruti prelepih duhov, ki so prihajali nenadoma prišel ves iz sebe; udaril je j morju sredi koščkov parnika m hoteč k meni besedovat o Bogu... V vaših
pestjo po mizi in zaklical, obrnjen k mlademu pravniku:
“Neresnica! Dva milijona stavim, da vi še pet let ne preživite v ječi.”
"Ako mislite resno , mu je odvrnil tega in si je mislil:
rešiti svoje življenje, se lakomno pri- knjigah lem letel v prepasti brez dna, jemlje-zdaj za eno zdaj za drugo desko, j delal sem čudeže, ubijal, požigal me-II.	sta, širil nove vere, osvojeval cele
Stari bankir se je spominjal vsega države.
pravnik, “stavim, da ne presedim ne pet let, ampak petnajst let.”-
“Petnajst? Dobro!" je zaklical bankir. "Gospoda, jaz stavim dva milijona.”
“Soglašam. Vi stavite milijone, a jaz svojo svobodo”, je rekel pravnik.
j Vaše knjige so mi dale modrost
“Jutri opoldan zadobi svobodo. Po Kar je v stoletjih našla neutrudljiva dogovoru sem mu dolžan plačati dva človeška misel, vse to je spravljeno v milijona. Če mu plačam, je vse izgu- moji črepinji v majhni kepi. Jaz vem, bijeno. Uničen sem popolnoma.” j da sem razumnejši nego vi.
Pred petnajstimi leti ni vedel svo- j In jaz preziram vaše knjige, vaše do jim miljonom števila, zdaj pa se je bal brote svete in modrost. Vse je min-vprašati samega sebe: česa ima več,— ; ljivo, prsteno, lahko ko zrak in neza
svojim milijonom ni vedel števila, raz- i<; se j; še v starosti ni mogel odreči, pobere z obraza zemlj posajen in lahkomiseln, je bil od stave ^ so pripeljale njegovo premoženje malo -ske miši, in vaše poto
In da se je morala uresničiti ta denarja ali dolgov. Hazardne in bor- nesljivo kakor fata morgana. Bodite divja, brezmiselna stava! Bankir, ki > zne igre, riskirane spekulacije in strast,1 oholi, modri in prekrasni, smrt va>
e kakor zemelj
,	_	_	.	. _	.	.	___ ____, ___ __ potomstvo. Zgodo-
Po večerji se je šalil nad ^ po malem v upad in neustrašen, vase vina, nesmrtnost vaših genijev zmrzne zaupajoč, ohol bogataš se je spremenil ali zgori zajedno z zemeljsko oblo. v bankirja srednje vrste, ki trepeta pri Vi ste brez uma in ne hodite po vsakem zvišanju ali znižanju papirjev, pravi poti. Laž vsprejemate za resni “Nesrečna stava!” je mrmral starec, co in gnusobo za lepoto. Vi bi se v obupu se prijemajoč za glavo. Zakaj čudili, če bi po kakoršnihkoli zakonih ni ta človek umrl? Štirideset let ima. na jablanah in alpesinah namesto sadu Zadnje mi pobere, oženi se, užival bo nenadoma zrastle žabe ali kuščarji, ali naslade življenja, igral bo na borzi, a pa če bi dajale rože od sebe vonj pot-jaz? Gledal ga bom, kakor berač z nega konja; talca se čudim jaz vam, ki zavistjo in dan za dnem bom moral ste zamenili nebo z zemljo. Jaz vas slišati od njega vedno eno in isto be- nočem razumeti!
sedo:	Vam sem dolžan za srečo svo-j Da Vam tudi v dejanju pokažem, da
jega življenja; dovolite mi, da vam preziram ta nač:n vašega življenja, se pomorem. Ne, to je preveč! Edina odpovem dvema milijonoma, ki sem o rešitev od bankerota in sramote je — 1 njih včasih sanjaril kakor o raju in ki smrt tega človeka.	j ju se(jaj preziram. Da izgubim vsako
ves v ognju, pravnikom in rekel:
“Premislite se, mladi človek, dokler Še ni prepozno! Zame sta dva milijona smeti, a vi riškirate izgubiti tri, štiri najboljša leta vašega življenja. Tri, štiri pravim, ker več ne presedite. Tudi ne pozabite nesrečnež, da je prostovoljen zapor hujši od prisiljenega. Misel, da imate pravico vsako minuto uiti na svobodo, vam zastrupi v ječi celo vaše bistvo. Žal mi je za vas.”
In sedaj se je bankir, stopajo gor in dol, spominjal vsega tega in se je vpraševal:
“Zakaj ta stava? Kakšen dobiček če izgubi pravnik petnajst let življenja, A jaz vržem proč dva milijona? Ali je
I Odbilo je tri po polnoči. Bankir e tem mogoče dokazati ljudem, da je' je napeto poslušal: v hiši so vsi spali smrtna kazen boljša ali slabša, kakor . m slišati je bilo samo, kako je za ok-dosmrtna ječa? Ne in ne! Bedastoča; nom šumelo ozeblo drevje. Trudeč
in nesmisel! Od moje strani je bilo to; Šala sitega človeka, a od pravnikove Strani—nizka pohlepnost po denarju.”
Spomnil se je tudi, kaj se je zgodilo po opisanem večeru. Sklenjeno je bilo, da odsedi pravnik svoj zapor pod jiajstrožjim nadzorstvom v hiši, ki je Stala na bankirjevem vrtu. Dogovorili so se, da skozi petnajst let ne sme prestopiti hišnega praga, videti živih ljudi, slišati človeškega glasu in sprejemati pisem in časnikov. Dovoljeno mu je bilo imeti muzikalni instrument, citati knjige, pisati pisma, piti vino in kaditi tobak. Zunanjega sveta ni mogel gledati drugače, kakor molče skozi majhno okence, ki je bilo nalašč zato narejeno. Vse, kar je potreboval, knjige, note, vino in vse drugo je dobival po zapisniku, kolikor je hotel, a samo skozi okno. Dogovor je obsegal vse podrobnosti, ki so delale zapor strogo samoten in pravnik je bil zavezan presedeti ravno petnajst let od 12. dopoldne 14. novembra 1870. do 12. dopoldne 14. novembra 1885. Najmanjši poizkus pravnika prerušiti dogovor, če tudi dve minuti pred določenim rokom je opraščal bankirja od dolžnosti, da mu plača dva milijona.
Prvo leto zapora je pravnik, kakor se je dalo povzeti iz njegovih notic, silno trpel vsled osamljenosti in dolgega časa. Iz njegove hišice so prihajali neprestano noč in dan zvoki klavirja. Odpovedal se je vinu in tobaku. Vino, je pisal, vzbuja želje, a želje so prvi sovražnik jetnika in nič ni ¿alostnejšega, kakor piti dobro vino in nikogar ne videti. Tobak pa mu kuži v sobi zrak. Prvo leto je dobival pravnik knjige največ lahke vsebine, romane s komplicirano ljubavno intrigo, povesti kaznjencev in fantastične vsebine, komedije i. t. d.
Drugo leto je v hišici umolknila godba in pravnik je v svojih zapiskih zahteval edino le klasikov. Peto leto Se j e zopet zaslišala godba in jetnik je prosil vina. Oni, ki so ga opazovali skozi okno, so pravili, da je to leto 6amo jedel in pil ter ležal na postelji,
se, da ne bi delal šuma, je vzel iz neiz-gorljive omare ključ od vrat, ki se niso odprle že petnajst let, vrgel je nase svršnik in odšel iz hiše.
Na vrtu je bilo temno in mrzlo. Deževalo je. Rezek vlažen veter je vlekel skozi vrt in ni dal drevju miru. Bankir je napenjal oči, a zapazil ni ne zemlje, ne kipov, ne hiše, ne drevja. Ko je prišel na mesto, kjer je stala hiša, je dvakrat poklical stražnika. Odgovora ni bildi- Stražnik se je skoro gotovo skril pred slabim vremenom in sedaj kje spal, ali v kuhinji ali v vrtni aranžeriji.
“Če Jbom imel dovolj moči, da dovršim svoj naklep”, si je mislil bankir, “tedaj pade sum naj prvo na stražnika”. Otipal je v temi stopnice in vrata ter vstopil v vežo, potem je tipaje prilezel na majhen koridor in prižgal uži-galico. Žive duše ni bilo. Bila je tu odeja brez postelje in v kotu je temnela železna pečica. Pečati na vratih, ki so peljala v jetnikovo sobo, so bili celi.
Ko je ugasnila užigalica, je pogledal starec, ves se tresoč razburjenja, skozi majhno okno.
V jetnikovi sobi je medle gorela sveča. On pa je sedel za mizo. Videti je bilo samo hrbet, lase na glavi in roke. Na mizi, dveh naslonjačih in na postelji zraven mize so ležale odprte knjige.
Preteklo je pet minut, a jetnik se niti enkrat ni zganil. Petnajstletna ječa iga je naučila sedeti nepremično. Bankir je potrkal s prsti na okno, a jetnik ni odgovoril na to trkanje niti z eno kretnjo. Tedaj je bankir previdno od vrat odtrgal pečate in vtaknil ključ'v ključavnico. Zarjavela ključavnica je hripavo zazvenela in vrata so zaškripala. Bankir je pričakoval, da se sedaj% zasliši krik začudenja in koraki, a minule so tri minute in za vratini je bilo tiho kakor poprej. Odločil se je da vstopi.
Za mizo je sedel človek, prav nič podoben navadnim ljudem. To je bil skelet, obdan s kožo, z dolgimi, žen-
pravico do njih, pojdem odtod pet ur pred dogovorjenim rokom in tako uničim dogovor...”
Ko je bankir to prebral, je položil pismo nazaj na mizo, poljubil čudnega človeka na glavo, zajokal in odšel iz sobe. Nikdar, še celo pri velikih izgubah na borzi, ni občutil takega preži ranja do samega sebe, kakor v tem trenutku. Prišedši domov je legel postelj, a razburjenje in solze mu dolgo niso dale zaspati. . .
Drugo jutro so na vse zgodaj pribe žali bledi stražniki in mu povedali, da so videli, kako je v hiši živeč človek zlezel skozi okno na vrt, stopil k vratom in se nato Bog ve kam skril. Ban kir se je takoj odpravil s služabniki v hišo in res dognal beg svojega jetnika. Da ne bi nastale nepotrebne govorice, je vzel z mize list z odrešenjem in, vrnivši se v svojo sobo, ga je zaprl v neizgorljivo omaro.
koplova na dolgo daljavo izdala sovražniku.” Torej vprašanje o vožnji z zrakoplovom še nikakor ni rešeno.
Najboljši praški.
Ni boljšega leka zoper glavobol, ne glede na vzrok istega, kakor so Seve-rovi praški zoper glavobol in nevral-gijo. So zanesljivi in jako priporočljivi, ker ne narejajo slabih nasledkov po rabi j en ju. Vsi, ki so to zdravilo že rabili ga ne morejo prehvaliti radi dobrih uspehov in zdravilnih lastnosti. 12 praškov za 25 centov. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. Ali pa pri vseh lekarnarjih.
JOLIET CITIZENS BREWING CO.
-N. COLLINS ST., JOLIET, ILL.—-
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše me so po najaižji ceni? Gotovol V mesnic
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prekajene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite toraj i» ooskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba j« naše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite ceste.
'hic Phone 45.41 N. W Phone m?
IPiite “Ells- Brand" p>i^o
Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklinicah
FRANK MEDOSH
9478 EWING AVENUE, VOGAL 95th ULICE, EN BLOK OD SLOVENSKE CERKVE SV. JURIJA SO. CHICAGO, ILL.
Gostilničar.
Izdeluje vsa v notar ska dela, prodaja šif-karte ter pošilja denar v staro domovino vestno in zanesljivo.
C. IV. BLOWN. predsednik.
R. PILCHER, podpreds9dnlk.
W. C. WILCOX, casir.
I
Kapital $100,000.00. Barber Building Joliet, 111.
TA BANKA vam plača enako-visoke obresti kakor banke v stari domovini.
3#
o
OBRESTI OD VLOG. Edina hranilna banka v Jolietu.
Poštena Postrežba vsakemu.
Telefon 123, South Chicago.
E. PORTER
Brewing Co.
EAGLE BREWERY
izdelovalci
ULEŽANE PIVE
PALE ALE IN LONDON PORTER POSEBNOST JE PALE WIENER BEER.
Ana Vogrin
izkušena babica
205 Ruby St., N. W. 1727, Joliet, 111.
Očistite jetra Flexer’s Pink Liver Fills
čistijo jetra 'zdravijo nered in za-basanost. Urejujejo prebavne organe. Cena po pošti ali v naši lekarn, 25c škatljica.
FLEXER & REICHMANE
LEKARNARJA.
Cor. Bluff and Exchange Streets JOLIET. ILL.
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnij po zelo , znižani ceni.
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah.
A lexander haras^?
/TLChicago telef. 2794	te!ef.Ne2 7

ZNAK NEVARNOSTI.
Malo ljudi postanejo žrtev bolezni kar naenkrat, ampak človek se slabo počuti predno ga bolezen bolj napade, za to se taki znaki nevarnosti kaj radi prezro. Taki slučaji so
naravni znaki nevarnosti
^————————
Ti so: bolečine, želodčni neredi, zabasanost, slabost, a navadno tudi izguba okusa. Ti neredi nas opozarjajo, da nekaj ni prav. Pametni ljudje ne zanemarijo teh opominov, ker vedo, da se lahko pripeti kaj bolj nevarnega; vendar se pa nevarnost lahko prepreči brez posebne sitnosti, ako se posluša dober svet in se začne rabiti
Trinerjevo zdravilno grenko vino
To zdravilo hitro deluje. Okrepča želodčne stene in živce, da delujejo redno; ako je pa kaka bolezen v želodcu je hitro ozdravi. Stori vam kar drugo nobeno zdravilo na svetu ne naredi.

•O0S» T*usra»&
O zrakoplovih.
Nemčija, 4.
Kiel, Nemčija, 4. apr. — Princ Henrik, brat cesarja Viljema, je imel predavanje z risarijami pred zrako-plovskim klubom o svoji peturni vožnji v Zeppelinovem zrakoplovu dne 27. oktobra. To je prvo predavanje o osebnih izkušnjah prinčevih, ki je doslej znano javnosti. Izrazil se je dvo-mno o uporabnosti zrakoplovov v sedanjem stanju njihovega razvoja za vojne svrhe, ker so v to preslabi in se dovolj ne pozna zračnih tokov.
O vožnji v “Zeppelinu” je princ Henrik sporočil sledeče: “Srce mi je bilo hitreje izprva, ko smo se dvignili v zrak. Razna vprašanja so se križala v mojih možganih in so me neprestano vznemirjala. Zrakoplov se je dvigal polagoma in brez dočutnega gibanja, dokler nisem naenkrat zagledal asistentov (pomočnikov) v.balonski ladjici, kako so gledali navzgori. Potem je bilo naenkrat težko, staviti vprašanja in dobivati odgovore, ker so motorji in brneči propellerji pre-gluševali glas. Celo ko sem v uho svojega soseda zakričal, me ni mogel razumeti. Ta neprilika se mora odstraniti, ker bi se sicer prisotnost zra-

Daje zdrav okus, stori prebavnost, pospeši sladico spanje, krepča živce in mišice,
¿isti leri,
daje zdravo Larvo obraza, krepča energijo, okrani zdravje.
«tOKTCRt»
Ohranilo bode vso družino v dobrem zdravju, ker a« sme dajati otrokom kakor tudi starejšim. Koristi vsakemu želodcu naj bo bolan ali zdrav, ker urejuje delovanje. To je edino pravo zdravilo za želodec.
VPRAŠANJE—Ali ste ie kedaj izprevideli, da vas trgovci goljufajo, ker vam dajo ponarejeno grenko vino mesto Trinerjevega; Id jesdas pravo grenko vino. Bodite pozorni in odklonite ponaredke. Ako rabite sdrav niških nasvetov, piiite nam in nai zdravnik vam ga pošlje bresplaž—.
Ribite Trinerjevo zdravilno grenko vino v vsakem slnčaju želodčnih nadlog in neredov prebavnih organov. Dobite ga v lekarnah in dobrih gostilnah.
620-622 S. Ashland Ave.
CHICAGO, ILL.
pgg	CERKVENA URA.
iisl	(Reimmichl — F. B.)
Staneški Cerkvenik je bil vedno točen, kakor cerkvena ura. Niti minutke ni zamudil v svoji odgovornosti polni službi. Vselej, kadar je bilo treba pozvoniti in je ura udarila prvič, je že držal za vrv pod zvonikom. Njegova največja čast je bila, da je bil točen. “Jaz sem kakor cerkvena ura”, tako je dejal cesto po pravici.
Zgodilo pa se je sredi mrzle zime, da se je železna ura v zvoniku prehladila in zbolela, to se pravi — obstala je... Sicer se je Cerkvenik prav dobro spoznal na vse bolezni, ki jih more imeti njegova cerkvena ura, toda to zimo je kljub vsem umetnostim in vsemu mazanju ni mogel spraviti v tek. Zato so modri staneški možje sklenili, da bodo pustili počivati staro bolnico do spomladi, potem bodo pa poklicali zdravnika iz Ljubljane. In tako se je zgodilo...
Med tem časom pa je bil Ambrož— tako je bilo ime Cerkveniku — res prava cerkvena ura, ali resničneje povedano: njegova žepna urica je nadome-stovala cerkveno uro, Ta žepna urica se je vrtela tako točno, kakor soln-ce na nebu, in Ambrož se je mogel popolnoma zanesti nanjo. Zato so se vršila cerkvena opravila čisto v določenem času — nikdar prepozno. Nekoč pa je bila Ambroževa'urica še preveč točna. Hočem vam povedati...
Bilo je neko predpustno nedeljo. Župnik je oznanil dopoldne poroko, ki se je imela vršiti v ponedeljek ob šesti uri zjutraj. Poročenca sta se namreč hotela odpeljati z jutranjim vlakom. Tisto nedeljo zvečer je Ambrož ob petih odzvonil Avemarijo in je zaklenil cerkvene duri. Zdelo pa se mu je še prezgodaj, da bi odšel domov, zato jo je zavil v krčmo.
Ambrož nikakor ni bil sovražnik žgane pijače, njen poseben prijatelj pa tudi ni bil. Saj sta njegov stan in njegova točnost zahtevala, da se je zdržal. Še bolj pa ga je varovala pred pijanostjo njegova jezična in odločna boljša polovica — Barbka. — Samo tako-le parkrat v letu se ga je navlekel, toda takrat pa prav pošteno. — Tudi na o-menjeno predpustno nedeljo si ga je privoščil nekoliko čez mero, in žgani duhovi so ga dobili v popolno oblast. Pet frakeljčkov je že zvrnil v grlo in začutil je v glavi, kakor bi nekaj zvonilo. S svojim debelim glasom je začel posnemati staneške zvonove, in s svojim gornjim telesom je omahoval semintja: bum-bavj^-bum-bavm...
Polukal je še par frakeljčkov, potem je nehal zvoniti. Navzkriž je položil roke na mizo, povesil težko glavo na dlani in je zasmrčal kakor medved o svečnici. Okrog desete ure je bilo to. Pivci so se že ^večinoma razšli. Le Rožman Janez in Tine Stržek, dva pra va tička, sta še ostala v krčmi. Nista se dosti brigala za spečega Cerkvenika in sta raje metala s krčmarjem karte. — O polnoči sta se pa že tudi naveličala kvartopirjenja. Povedati pa moramo, da Rožman Janez in Tine Stržek nista bila le prava tička, ampak tudi navihanca in šaljivca, ki sta že marsikoga krepko potegnila za nos; krčmar jih pri njunih šalah ni nikdar zadrževal, ampak je sam cesto posegel vmes in ju celo podžigal.
Tako so si tudi nocoj ti trije nočni tički izmislili črn naklep na Cerkvenika. Stensko uro v krčmi so porinili za celih pet ur naprej. Nato so ukradli Cerkveniku, ki je še vedno krepko smrčal za mizo, žepno uro iz telovnika in so jo deli tudi za pet ur naprej; potem so mu jo vtaknili nazaj v žep. Vsaka prava ura je kazala tedaj četrt čez polnoč. Cerkvenikova žepna in krčmarjeva stenska ura pa — četrt na šest. — Zdaj so zbudili ti trije navihanci Cerkvenika.
“Ti, Ambrož, hoj, kaj ne pojdeš zvonit?” je zaklical Rožman.
Cerkvenik se izpočetka ni zavedel in je obračal glavo na vse strani; toliko pa je že prespal svojega mačka, da je čez par minut prišel k zavesti. Kakor bi trenil, tako urno je potegnil uro iz žepa in se je prestrašil...
“Tristo medvedov,” tako je zakričal, “saj bo.že treba skupaj zvoniti, pa še niti vabilo ni... ob šestih bo poroka!”
Letel je iz krčme, kakor bi gorelo za njim. Trije navihanci pa bi kmalu popokali od smeha.
Ambrož je imel cerkveni ključ pri sebi in torej ni bilo treba iti domu, kar mu je bilo tem ljubše, ker se je bal svoje jezične Barbke, ki ni imela samo krepkega glasu, ampak tudi trde pesti. — Kmalu je začelo vabiti v zvoniku, in pet minut pozneje je že zazvonil veliki zvon z mogočnim glasom ter oznanjal, da se vrši čez pol ure poroka. — V vasi se je začulo par glasov, nato je zopet vse utihnilo. Cerkvenik je gledal čisto zmedeno naokrog, v glavi pa je čutil, kakor bi kdo udarjal na boben. Pripravil je mašno o-bleko, nato se je šel umivat na vaški vodnjak, da si nekoliko ohladi vročo glavo. Tedaj pa je že tekel kmet Smrekar proti cerkvi in vpil:
“Kaj pa je? Kaj ni zvonilo?”
“Seveda! Kaj ne veš, da je ob šestih poroka?” je renčal Ambrož, “ravnokar sem vkup zvonil.”
“Kaj si prismojen, Ambrož! Saj je šele pol ure čez polnoč.”
“Kaj praviš!” besediči Ambrož ves razžaljen. “Cerkvenik sem jaz in bom že sam vedel, koliko je ura.”
“Moja ura gre na minute točno, in ona kaže polene,” zatrjuje kmet Smrekar.
"Koliko kaže tvoja čebula, to mi je čisto vseeno. Cerkvena ura sem jaz!” Smrekar je odšel; ali takoj nato priteče nevestin oče po cesti in vpije: “Jejmine, kaj pa se je zgodilo sredi noči? Z velikim (zvonom) je zvonilo.” “Seveda, seveda!” kriči Cerkvenik, "in če ne tečeš takoj domov po nevesto, potem naj ženin le čaka če hoče, še boljše pa stori, da odide... čez deset minut bo ura šest, in potem se prične.”
"Na naši uri je šele polene,” sopiha nevestin oče.
"E, kaj. Vaša škatlja ni vredna, da jo obesite v dimnik. Vsake kvatre enkrat gre, drugače pa stoji... ob šestih se prične poroka, da veš! Brž domov!”
Nevestin oče teče vzdihovaje na dom, Cerkvenik pa mrmra nekaj o “zaspanetih” sam zase; naenkrat se ozre proti župnišču in vidi, da so še vsa okna temna. — Kaj so zaspali tudi gospod? — Ambrož leti na vso moč proti župnišču in vleče kar se da za zvonec. Župnik pomole glavo skozi okno: "Kaj pa je?”
“Kaj ste zaspali, gosp. župnik? Vsak trenutek bo šest in potem bo poroka; poročenca ne moreta čakati, sicer zamudita vlak.”
Župnik zapro okno in Cerkvenik odhiti v cerkev. Nobenega človeka še ni, — njegova ura pa bo že čez eno minuto šest.
“Preteti pobje!” rentači Ambrož, “včasih bi kar vsi naenkrat ministrirali, drugekrati pa ne dobiš nobenega!” Ura kaže že eno minuto čez šest. Nobenega človeka še ni tudi gospoda župnika ne. Cerkveniku se tresejo noge od samega čakanja. Kakor bur-ja leti v zvonik in prične pozvanjati z vsemi tremi hkrati, kolikor more. To zvonenje se je slišalo jako čudno. “Bimbl-bum-bambl, bom-bim,” je zvenelo skozi noč, in včasih je zadonelo, kakor bi udarilo plat zvona. Tedaj pa že hite župnik ter kličejo oddaleč: “Kaj pa počenjate, Ambrož? — Saj je šele eno ponoči!”
“Kaj se vam sanja!” odgovori Cerkvenik jezno. “Cerkvenik sem in bom že vedel, kako zgodaj zvonim!”
“Moja ura kaže točno eno!” zatrde župnik.”	,
"Vašo čebulo vrzite čez streho,” zarenči Ambrož. “Jaz sem, kakor cerkvena ura, in ta gre vedno prav; da razumete, gospod župnik.”
“Saj ni nobenega človeka v cerkvi.” “Pri nevesti je bila včeraj gostija in tam so popivali kakor gobe, danes pa se ne spravi pokonci ta pijana druhal.” Župnik in Cerkvenik stopita na cesto. V bližini se čujeta dva strela. Pri prvi hiši se odpre okno in moški glas se čuje: “Za božjo voljo, kaj pa je? Kaj so Turki v deželi, ali kaj?”
In župnik opominjajo Cerkvenika vnovič:
“Ambrož, Ambrož, kaj ste storili!” Hipoma se začuje iz dolenje vasi zamolkel glas trobente. Bila je požarna bramba.
Načelnik požarne brambe je slišal zvonjenje in je menil, da je izbruhnil požar. Takoj je ukazal trobiti ogenj. — Zdaj so vreli kupoma prestrašeni ljudje na cesto. Nevesta je prihitela z razmršenimi lasmi in v delavniški o-bleki in je vpila nad Cerkvenikom:
“Ti Jurček... saj je šele eno, tukaj poglej na uro!”
“Kaj je?... Kje gori?... Kaj se je pripetilo... nesreča!... ogenj!.... Bog varuj!” vpijejo ljudje vsevprek.
Ambrož zleze na pokopališki zid in kriči z debelim glasom:
“Poroka! Šest je ura!------Porooo-
ka! — Porooka!”
Konečno se prikaže še tudi Barbka, huda Ambroževa žena. S težavo se prerije do župnika in vpraša:
‘Z‘a božjo voljo, kaj pa je, gospod župnik?”
“Ambrož je zvonil k poroki. On trdi na vse kriplje, da je ura šest.” Zdaj jo ubere Barbka proti svojemu možu.
“Ti štor pijani! Pol noči si razgrajal v krčmi in izgubil uro. Zdaj pa spraviš vso vas pokonci.. . le pridi mi doli, jaz ti pokažem!”
Cerkvenik ostane tam, kjer je bil, — na zidu in odvrne čisto pohlevno: “Ne, Barbka, uro sem že... glej, zdaj kaže ravno četrt čez šest... navita je tudi.. . Ob devetih sem jo navil, dobro vem.”
“Ti se napiješ Ijakor krava in ne veš ničesar več,” ropota Barbka.
“Pa moja ura se vendar ni sama zavrtela nazaj ali naprej,” se izgovarja Cerkvenik.
“Najbrž si ga že tedaj, ko si navijal, imel bogve koliko pod kapo, pa nisi vtaknil ključa v pravo luknjico.”
Z vseh strani prihaja trušč in hrum. Požarna bramba se prikaže na cesti.
“Kje gori?” vprašujejo se ljudje. “Ambrožev nos gori,” kriči razjarjena Barbka. “Le tja v tisto rdečo kumaro mu brizgajte, da bo imel dovolj.”
Župnik zapovedo ljudem, naj molče, in nato reko glasno:
“Ljudje, le mirni bodite in pojte domov. Nobene nesreče ni. Cerkvenis ka je zmotila ura.”
“Ne, ne zmotila,” kriči zopet Cerkvenik od zgoraj navzdol. “Ljudje, ura je šest... precej bo dan... jaz sem Cerkvenik. ..” Tedaj ga pa potegne Barbka z zidu in mu zamaši usta. Ljudje rentačijo nad Cerkvenikom in mnogi se smejejo; trobentači zatrobijo vesel “marš” in odidejo, ljudje pa za njimi. V zadnji.vrsti stopa Barbka in obdeluje svojega moža; kakor orožnik svojega jetnika, kadar ga pelje v zapor...
(Nadaljevanje z 2. strani.)
Čast mi je poročati, da je z lepo večino glasov izvoljen gos. George Thomas, naš rojak, aldermanom šeste warde. To kaže, da se so rojaki potegnili za svojega kandidata za kar jim vsa čast.	J. Novak.
Rock Springs, Wyo., 5. apr. — Tukaj iz naše slovenske naselbine nimamo poročati kaj dobrega in veselega.
Dne 14. marca smo pokopali našega rojaka Andreja Mezek. Doma je bil na Srednjem brdu nad Poljanami. V bolnišnici je bil 12 dni, in je umrl za vročinsko boleznijo. V društvu je bil v Broughton, Pa., št. 17., spadajoče v Forest City. Spremilo ga je k zadnjemu počitku tukajšnje društvo št. 29, spadajoče v Forest City, ker je bil preveč oddaljen od Broughtona, Pa. Lepa hvala članom društva sv. Barbare št. 29 v Rock Springu, Wyo.
Komaj se je pozabilo, je že ugrabila nemila smrt Marijo Tavčar. V bolnišnici je bila 7 dni, in je zapustila soprogu 5 nedorastlih otrok, najstarejši je star 8 let, najmlajši 10 dni. In je priredilo tukajšnje društvo J. S. K. J. lep pogreb, ker je bila članica omenjenega društva. Marsikateremu so prišle solze v oči, ko so pokopavali mater toliko nedorastlih otrok.
Kar se tiče delavskih razmer, gre še precej dobro, pa vendar ne svetujem nobenemu rojaku sem hoditi dela iskat, ker delo se težko dobi in dosti delavcev tukaj čaka na vsakdanji zaslužek.
H koncu dopisa pozdravljam vse člane in članice K. S. K. J., posebno pa rojake v Broughtonu, Pa. Tebi, Amer. Slov., pa obilo naročnikov in predplačnikov.
Matt Demšar.
Sparland, 111., 1. apr. — Ko Vam že
naročnino pošiljam za leto 1909, prosim vas, priobčite še teh par vrstic v list Am. Slovenec. Z delom v premo-gokopu je šlo do sedaj Še dosti dobro. Druzega posebno novega v Sparlandu ni nič, kakor ker je prej žuželka plavala zdaj po zraku leta ptič. Pri nas so zmagali ‘suhači” — pa to nam prav nič ne pači ■—- pijemo ga še vseglih zato — ako bi prav soli pri hiš ne b’lo — ker je pa danes glih prvi april — ga bom pa še en kozarc popil — zdaj naj pa to zadostuje — kar se tukaj popisuje — pa adijo, lahko noč — meni pa od keldra ključ — pa ga bom pil celo noč.	A. L.
Kokarje, 7. marca. — Dragi mi gospod urednik Amer. Slovenca! Ravno sedaj je preteklo eno leto, odkar sem prišel iz Amerike v staro domovino. Pa tudi tukaj me vaš slovenski list prav pridno obiskuje in mi prinaša veliko lepih novic iz Amerike, katerega še vedno z veseljem čitam, ker vaš list se mi bolje dopade kakor vsi drugi listi na Štajerskem. Zatoraj še hočem biti zanaprej naročnik vašega lista. In sem še tudi namenjen nazaj v Ameriko priti. Zatoraj še želim tudi tam citati vaš priljubljeni in pošteni list. Zatoraj vam pošiljam 2 dolarja za leto 1909 naročnine. Kaj posebnega vam pa nimam pisati, kakor snega imamo na debelo, da se bojimo, da bi nam na polju žito pognilo in je še zmiraj hud mraz. Vaš še enkrat pozdravljam Vaš udani Matija Turk.
Willard, Wisconsin. (Konec.) — Na vsakem “Abstract«” je pa pritisnen pe čat in podpis potrjuje “Abstract”.
Zapomnite si rojaki, kateri želite kupiti zemljišče za kmetijstvo: Ne kupujte zemlje od nobenih agentov! Zakaj dobro zemljo vsak lastnik lahko sam proda. In če bo dal zemljo ad-vertaizati, bo dal na svoje ime. In njega hodite prašat za kupni pogoj. Ne kupujte te zemlje od človeka, če ga ne poznate. Ne kupujte zemlje od nobene kompanije, če ni kompanija korporirana. Zemlja se najbolj kupi od kake železniške kompanije, ker lete prodajajo zemljo po nizki ceni, samo da 'majo več prometa na njih železnici. Ne kupuj zemlje 10 milj daleč od železnice, dokler zamoreš kupiti zemljo poleg železnice, ker boš moral celo življenje čas gubiti, ko boš vozil svoje pridelke na železniško postajo. Namesto bi štirikrat peljal, boš samo enkrat. Preudari prav, prijatelj, predno potegneš svoj težko zasluženi denar iz žepa za ga dati na zemljo. Več še takih reči moraš pogledati. Ne kupuj zemlje, če jo sam ne vidiš, ker vsak človek ima svojo pamet in razum. Prepričaj se popolnoma, da boš lahko živel na zemlji, katero boš kupil. Seliti iz enega kraja v drugi stane dosti denarja. Zato kupi zemljo v zdravem in dobrem kraju. Zdravje je prva stvar na svetu. Če bi bil lastnik od več milijonov dol., če pa bi bil bolan, bi imel gotovo žalostno življenje.	,
Pozdrav vsem čitateljem Am. Slov. in pa vsem sobratom slavne K. S. K. Jednote.	Ignac Česnik, kmet.

Emil Bachman
580 South Centre Avenue.
Chicago, 111.
Slovanski tvorničar društvenih od-znakov (badges), regalij, kap bander in zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva.
. Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Katalog na zahtevanje zastonj.
Pozor Rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo.
M. 13. Schuster
Young Building.
Kot nova izgleda obleka ko smo ji mi očistili in pogladili, neglede ako j» iz debelega ali tankega blaga.
Ženske bodo jako vesele, ako se se znanijo z našim delom. Prenovim obleke, boljše in hitreje kot se don» naredi za Kar zahtevamo le malo pla čilo. Poskusite naše delo!
JOLIET STEAM DYE HOUSK James Straka ft Co.
Sao-fca Cass St. JOLIET, IL1 Chi. Tel. 489.	N. W. Tel. 4U
TROST & KRET2
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SM0DK
Posebnost so naše
“The U. S.” lOc. in “Meerschaum” 5c.
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson Street.	Joliet, 111.
John Slefanic
na voglu Scott in Ohio cest, Joliet, Ih
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke.
Northwestern Phone 348. JOLIET.
Ot Joliču Illinois.
Kapital ID preostanek $300,000.00
■’rejema raznovrstne denarne ulog< ter pošilja denar na vse dele sveta
J A HENRY, predsednik C. H. TALCOTT, podpredsednik. HENRY WEBER, blagajn».
The Joliet National Bank
RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA.
KAPITAL $100,00 o.ec
T. A MASON. predsednik G M. CAMPBELL, podpredsednik ROBT T KELLY. blagajnik Na voglu Chicago m Clinton uli>
. 1 r»
ROJAKI! Kedo zamore v slučaju bolezni jamčiti da Vas bode hitro in po-polnoma ozdravil? Nikdar kaki Medical-Institut, kateri se skriva za imenorlt že pred več leti umrlega zdravnika, temveč samo izkušeni in vestni zdravnik* kateremu lahko z mirno vestjo zaupate svojo bolezen v zdravljenje in to jt jedino le naš slavni zdravnik:
DR.J. E.THOMPSON
-----GLAVNI ZDRAVNIK-
in ravnatelj Slovenskega zdrav isca y New York
Dr. Thompson je jedini, kateri je na zboru od več stotin zdravnikov dokazat da lahko z popolnim uspehom in v kratkem času bolnika ozdravi, brez da ga osebno preišče; njemu zadostuje samo natančen opis bolezni v pismu in ako ie bolnik še še take daleč oddaljen. Njegova izkušenost in zmožnost v zdravljenju Vam garantira, da Vas zamore ozdraviti in ako bolehate naj si bode kateri koli akutni ali kronični, notranji ali zunanji bolezni, kakor tudi že kateri koli bolezni. Za zdravljenje vseh bolezni se tajnost jamči.
RADI TEGA TOREJ! ako ste slabi in bolni, ter ako Vas drugi zdravniki niso mogli, ter Vas ne morejo ozdraviti in Vam je izkušena zdravniška pomoč neobhodno potrebna, ter ako želite da bodete v kratkem popolnoma ozdra» vili, tedaj ne odlašajte, marveč se takoj obrnite z popolnem zaupanjem na vestnega zdravnika, zato natanko v pismu opišite v materinem jeziku svojo bolezen ter pismo pošljite edino le na: —
DR. J. E. THOMPSON 342 West 27 Street, New York, N. Y.
POZOR: Slovensko Zdravišče v New Yorku proslavlja to leto lOletni svoj obstanek. Ob tej priliki bode slavni Dr. Thompson med rojaki porazdelil 10.000 krasnih srebrnih užigalnikov. Vsaki rojak, kateri nam pošlje nekoliko za poštnino potrebnih znamk (stempsov), dobi takoj in brezplačno ta lep spomin v dar. Pišite takoj danes v svojem materinem jeziku na:
Slovensko Zdravišče, 342 W. 27th Street, New York, N. Y.
Anton Nemanich & Son,
1002 N. CHICAGO STREET 205 7 Ohi St.	JOLIET, ILL,
Prvi slovenski pogrebniškl
ZAVOD IS KONJUŠNICA Chicago Pilone 2273	N. W. 414
Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu li po noči se točno ustreza.
PRIVATNA AMBULANCA.
Stanovanje 1000 N. Chicago St.	N. W. Phone 344.
PINO PIVO V STEKLENICAH,
BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS	OBA TEL. .4

i.
J. J. KUKAR,
Cor. Lake & Utica Sts. Phone 182.
ZASTOPNIK
WAUKEGAN, ILL.
|vseh parobrodnih družb.!
Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu. Priporočam se rojakom.
Zastopnik za Besley Brig. Co. Razva žam pivo na dom. Postrežba ♦ točna.
Compagnije ^ G-enerale ^ Transalantique
FRANCOSKA PROGA.
Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P.
LA SAVOIE za.ooo H.'P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
CHICAGO (New) 9500 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe.
Snažni postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St., N. Y.
Maurice Kczminski, glavni zastop nik za zapad. 71 Dearborn St., Chicago Frank Medosh, agent; 9478 Ewing Ave., So. Chicago, IH. A. C. Jankovičih, agent; 2127 Archer Ave., Chicago, 111.Paul Starič, agent, 110 South 17tta St., St. Louis. Mo., L. Stern & Son, agents, Joliet. Illinois._
DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEDAJ PRI
B. BERKOWITZ	JOLIET,agILL.t
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne tel izdelujemo vsa v to strok, padajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo.
Velika velikonočna razprodaja zlatnine.
Pri na dobite primerna darila po nizki ceni.
(Nadaljevanje s 5. strani.) društva pri svojih sejah glasujejo, ali naj se gradi Jednotin Dom sedaj ali ne, ter da Jednotin Dom ne sme stati več kakor so nadzorniki poročali. U-verjen sem, da, ako se to zgodi, da bi vsa društva volila, v kar so tudi opravičena, naj se gradi Jednotin Dom ali ne, bi se vsa zadeva rešila pravilnim potom v splošno zadovoljnost. In po resnem preudarku članov in članic bi gotovo glasovanje izpadlo, da se Jednotin Dom gradi. To bi bila najboljša in najcenejša pot do sloge in ljubega miru med člani in članicami naše slavne Jednote. Zakaj bi si nasprotovali jedeh drugemu, ki smo vsi sobrat-je in sosestre pod mogočnim varstvom naše skrbeče matere K. S. K. Jednote? Pomislimo majhno na obeh straneh in si podajmo zopet roke v bratski slogi, ter delujmo skupno i v nadalje vsi za jednega — eden za vse, ker vsi smo opravičeni do enakih pravic in dobrot pod zastavo naše največje organizacije. Naše društvo se nikakor ne strinja s tem, kakor se sliši, da. bi se glavni urad Jednote premaknil iz Jolieta. Za čemu to? Ni bila Jednota v Jolietu ustanovljena? Ker je bil pred 15. leti Joliet dober za sedež Jednote, je menda sedaj še boljši, ker v 15 letih je gotovo tudi mesto Joliet toliko napredovalo, da lahko sedež naše . Jednote še v nadalje tam obstoji; čeravno je v nekem listu bilo pisano, da ga na vsaki mapi ni, pa zaradi tega mislim, da se z železnico lahko vsak pripelje v mesto Joliet.
Toraj Jednotin sedež naj ostane vedno tam, kjer je bila Jednota ustanovljena.
Upam, da glavni odbor in cenjena društva ta naš nasvet vpoštevajo in izrazijo svoje mnenje v našem cenjenem glasilu.
Bratski pozdrav vsam članom in članicam K. S. K. J.
Mihael Hočevar, I. tajnik.
JOHN N. GOSAR CO. J Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem»
5312 Butler St. Bell Phone, Fisk 1090 J Pitlsburg. Pa.
Se priporočam sl. društv om za naročila ZASTAV, znakov (Re-gallj)’ gumbov, šarp slik, okvirov, knjig, kap, klobukov, itd. Pečati vsakovrstni, itd. Prva in edina slov. tvrdka v Amer.
Broughton, Pa., 12. apr. — Tem potom naznanjam vsem članom in članicam, da' je naše društvo sv. Alojzija št. 95 K. S. K. J. sklenilo na seji dne 11. aprila, da bode imelo dne 23. aprila zvečer spoved in drugi dan 24. aprila zjutraj sv. obhajilo s sv. mašo. Spovedovat bode prišel rojak čast. g. Ivan C. Mertelj iz Pittsburga, Pa. Tem potom opozarjam člane, kakor tudi članice zgoraj imenovanega društva, da vsak opravi svoje verske dolžnosti, in da mi potem izročijo spovedne listke najkasneje na seji 13. junija. Kar je pa oddaljenih članov, naj opravijo svojo dolžnost, kjer je njim najpri-pravneje, in dopošljejo mi listke ne pozneje kakor do 13. junija na spodaj navedeni naslov, da potem vse izročim glavnemu uradu Jednote. Kdor se pa ne. vdeleži svoje dolžnosti, se bode moral pokoriti društvenim in Jednoti-nim pravilom. Zatoraj dragi člani in članice se požurite, da nikdo ne zamudi svoje verske dolžnosti, ker pravila to zahtevajo.
Velikonočne praznike smo imeli bolj srednje vrste. Sv. maša je bila ob 11. uri, kakor je po navadi eno nedeljo ob 8. uri in drugo ob 11. uri, ker ima do-tični duhovnik dve župniji za opravljanje. Obiskovalcev ni bilo nič k nam v praznike; le gospod sneg je bil prišel nas obiskat na veliko soboto v štiri palce debelem kožuhu, ali se je tudi ta hitro naveličal naše naselbine, tako da je že drugi dan pobral šila in kopita in odšel sam ne vem kam. Praznike smo pa zato Imeli bolj srednje vrste, ker je našo naselbino že 13 krat ¡zgrešil plačilni dan, tako da že nimamo druzega v naših žepih, kakor po en par žepnih robcev, žepni nož, kakšen ima tudi morda rožni venec. Le malo se jih dobi, da bi imeli kaj bakrenega ali nikljevega drobiža, na tiste lepe pisane, zelene in rumene papirje pa. še misliti ni. Sedaj še nismo nič pričeli z delom, in tudi še ne vemo, kdaj kaj bodemo.
Srčni pozdrav voščim in želim vsem članom in članicam K. S. K. J. Tebi, Am. Slov., pa dober vspeh, da bi te prejemala vsaka slovenska družina.
Ant. Demšar, tajnik, P. O. Box 135.

u. ^
G Æ
KRASNI MOLITVENIKI PO ZELO NIZKI CENI.
W/AVAV.VAVV,VAW22AV.V,,.,.,,V.V,V2/,WAVVAV1A
POZOR! POZOR!
Bliža se sezona balov in domačih veselic. Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača v dno pri roki. In to je gotovo
slovenski pop
ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka
Joliet Sloveni c Bottling Co.
■j!	913 N. Scott Street, Joliet, 111.
5 Chicago tel. 2272, N.W. 480. Ob nedeljah N. W.344.
Kranjski pop je najizvrstn ejša pijača proti žeji, bolj okusna in hladilna nego katerakoli druga. Pokusite ga rojaki in rojakinje in prepričani boste, da trdimo zgolj resnico. Nadalje izdeluje ista družba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega priporoči Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesla:
S V O JI K SVOJIM !
VrV.VAW.V.VAT.WA’.VAVi ,.W,V.,.WA'A,ČČ.VWWAVŠ
Kranjska hranilnica v Ljubljani.
.	-	KNAFLOVE ULICE ŠT 9.
USTANOVLJENA LETA 1820.
sprejema vloge in jih obrestuje po 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama.
Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1907. nad 68 milijonov kron.
Rezervni skladi znašajo 9,337,077 kron.
Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklepa
J82,000*000 kron, in sicer znašajo med drugimi zakladi:
Zemljeknjižno zavarovane
terjatve ...37,814,374	K
Posojila občinam in korporacijam .. 2,048,214	K
Menice ......  676,000	K
Vrednostni papirji.30,028,626 K
Vrednost hiš v Ljubljani,
Trstu in na Dunaju ter
graščin ...  2,925,746	K
Čisti upravni dobiček—razen vsot, ki se pridenejo rezervnim zakladom — je omenjen dobrodelnim in občekorist-nim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem. Kranjska hranilnica darovala je za take namene do sedaj blizo sedem milijonov kron.
VWAWWAW.VA,/VAVW, VA,AVAVW/AVAVAW,VAWAViWAWWAWVVAMi
50,000 KNJIG
ZASTONJ MOŽEM.
Vsaka knjiga bo vsaj za $10.00 koristila vsakemu bolniku.
Mi želimo, da vsak bolnik piše po našo zdravniško knjigo, ker ista v umljivem jeziku kaže, kako je doma popolnoma ozdraviti: Otrovanje krvi, slabost, nečistenje, kostobol, želodčne bolezni, ter bolezni v mehurju, obistih in jetrih. Ako se vam zdi, da trošite svoj novec brez uspeha, potem pišite po to zdravniško knjigo, koja vam bode vredna stotine dolarjev. Ona vam pove vzrok vaše bolezni ter da nasvet do gotovega ozdravljenja. Na tisoče ljudi je bilo ozdravljenih potom te knjige, ker v njej so potrebne znanosti. Pomnite da se ta knjižica pošlje zastonj, mi tudi poštnino plačamo. Napolnite tu spodaj odrezek in ga nam pošljite, a mi vam pošljemo knjigo po prejetju istega brezplačno.
ŠE DANES POŠLJITE TA ODREZEK NAM. NASLOV:
DR. JOS. LISTER & CO., 709 North Western Bldg., 22 — 5th Ave., Chicago, 111.
Gospodje! Zanima me Vaša ponudba in Vas prosim, da mi pošljete brezplačno Vašo zdravniško knjigo.
Ime..........'..................................
Pošta............................... Država.
Waukegan, 111., 12. apr. — Kot prvi tajnik naznanjam društvenim članom sv. Jožefa štev. 53 K. S. K. J., da se vsi polnoštevilno vdeležijo društvene seje dne 18. aprila, kjer se ima važna stvar rešiti.
In tudi opozarjam ude izven Wau-kegana, da mi pošljejo spovedne listke do 15. maja t. 1., ako ne se bo ravnalo po pravilih. Opozarjam vse člane, katerim poteče potni list, da se obrnejo name.
S pozdravom
P. Srnovršnik, I. tajnik.
—Amerik. Slovenec, $1.00 na leto.
* * *
— Hrvatski jezik na madžarskih srednjih šolah. Vlada je sklenila na vseh ogrskih srednjih šolah uvesti hrvatski jezik kot obvezen predmet.
*


THE EAGLE
406 - 408 - 410 NORTH CHICAGO STREET
❖
❖
La Salle, 111., 11, apr. — Podpisani naznanjam, da sem zaradi važnega vzroka odstopil od predsedništva društva sv. Družine št. 5, K. S. K. J. v La Salle, 111. Vsa pisma spadajoča na predsednika tega društva naj se pošiljajo na: Jože Berglez ml., 1123 Canal St., La Salle, 111.
Bratskim pozdravom Jože Debevc.
Mt. Olive, 111., 10. apr. — Poživljamo vse člane spadajoče k našemu društvu sv. Barbare št. 97 K. S. K. J., da pošljejo spovedne listke na društve nega delegata Mr. John M. Knez, Mt. Olive, 111., najzadnje do 15. maja. Kdor ne pošlje listka in kedor ne opravi svoje velikonočne spovedi, se bo po 15. maju suspendoval. Kdor pa hoče se temu braniti, naj pa rajše preje na znani do 1. maja še meni kot tajniku, da tako lahko prostovoljno odstopi.
Zahvaljujem se tudi vsem članom in sobratom za čast, da ste me vedno iz volili za tajnika kar naše društvo obstoji in naznanjam vsem, da sem se prostovoljno . odpovedal zadnjo sejo temu poslu in prosil, da se izvoli moj namestnik. Ker pa pri seji ni bilo sposobnih članov za ta posel, sem še obdržal ta posel do 1. maja in prosim, da pridete v obilnem številu iz okolice na prihodnjo sejo 2. maja, da izvolite tajnika, kakor tudi še nekaj drugih odbornikov, ki so se tudi odpovedali.
S pozdravom! Math Gaishek.
Slovenska prodajalna najboljših oblek.
HRVATSKO DRUŠTVO ZRINSKI Frankopan št. 18, H. Z. v 111., v Joliet, 111. Odbor za leto 1908: Predsednik: Fil. Hibler, 1014 N. Chicago St.; podpredsednik: Pavel Pavletič, 1003 N. Scott St.; Računovodja: Ant. Kirinčich, 1212 N. Chicago St.; tajnik: Mih. Podobnik, 920 N. Chicago St.; blagajnik: Josip Tušek, 205 Ruby St.; bolniška načelnika: za vzhodno stran mesta: Tom. Stefančič, 1014 N. Chicago St.; za zapadno stran mesta: Ant. Malnarič, 1316 N. Hickory St. Seja prvo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani.
NAPRODAJ VEČ LOT IN HIŠ PO nizki ceni ali na lahke obroke. Vprašaj pri Joseph Tušek, 203 Ruby St., Joliet, 111.	3tl8
NAPRODAJ PEČ ZA GRETJE,1 peč za kuhinjo in ena peč za plin. Po ceni radi selitve. Več pove Am. Slovenec.
NAPRODAJ V JOLIETU POLOVICO interesa v trgovini čaja m kave radi odhoda iz mesta. Vprašaj pri Amer. Slovencu.
Anglaščina brez učitelja,
po navodilu:
SloTensko-aiigleškB slovnice, Slovenskc-anÄep tolmača in
Vse tri knjige v eni stane le $1.08 in je dobiš pri
V
aša obleka za spomlad je priprav- T ljena in vas pri nas čaka.
Najnižje cene.
Moške obleke
znanega Lowenstein-ovega kroja so najpriprav-neje, najmoderneje, naj trdneje, najnovejšega kroja.
Obleka kot podoba izvrstno delo in blago po
$12.50 in druge po $10| do $25 I
————————*
“Base Ball Outfits” ZASTONJ z vsako deško obleko.
Moški nizki čevlji vseh novih barv.
Cena $3.00, $3.50 in $4.00.
V. J. KUBELKA & CO.,
9 Albany St.	New York, N. Y.
t THE EAGLE, slov. prodajalna. JJSjflnf&SSsuJ5ft
*
W •A* •st- *ir	-Jr •ár	"dr	«dr	■Jr	"ir •fr 'Sr 'dr -str -dr	"ie "ic "Jr •dr •ie *ip *&•	•St> «£• «a» 1