Poštnina plačana v gotovini. Maribor, petek 18. februara 1938 Štev. 59. leto XII. (XIX.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Grajski trg 7 / Tel. uredništva in uprave 24-55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rac. št. 11.409 99 JUTRA 99 Praški Praga, 18. februarja. Pričakovanje, da se je s spremembami v Romuniji evropski položaj nekoliko ublažil, so razbile naknadne informacije o berchtesgadenskih ultimativnih zahtevah. ki so evropski svet znova razburile. Kapitulacija Avstrije je sledila nedolgo po izitju dr. Schacherjeve knjige v Pragi, v kateri izčrpno ter do-kumentarično razpravlja o nemškem »Drangu nach Siidosten«. Dunajska peripetija je imela posebno globoke odmeve v bratski čehoslovaški republiki, kjer so upali, da bo mogoče v kratkem navezati tople stike z Avstrijo, ki pa bo sedaj pod vodstvom dr. Guida Schmidta, ki je Schuschnigga vedno silil v berlinsko smer, morala stopati po Ribbentropovih stopinjah. Vemo, na kako eksponiranem zemljepisnem položaju se nahaja bratska republika. Vemo, ob koliki zrelosti in politični modrosti naroda ter njegovih političnih voditeljev se je razvijala in krepila. če so berchtesgadenski razgovori prizadjali dunajski vladi poglavitni udarec, potem je bratska Čehoslovaška ona država, ki je ta sunek takoj za Avstrijo najtežje občutila. Zdi se pa, da bodo ti dogodki vzorno vzajemnost in strnjeno voljo čehoslovaškega naroda še bolj okrepili ter učvrstili. Ni izključeno, da se bo napovedana preosnova praške vlade izvršila še pne d Hitlerjevim govorom 20. t. m., da se na ta način čim manife-stantneje, določneje podčrta edinstvo volje čehoslovaškega naroda. Hodževa vlada bi bila namreč v svojem položaju Po delni preosnovi ter dopolnitvi sedanje vlade izdatno in prepričevalno okrepljena. 2e koncem januarja so napovedovali delno preosnovo praške vlade in so se v tej smeri že vršili zaupni razgovori Pied vodilnimi praškimi državniki. Potek teh pogajanj pa bodo dunajski dogodki nedvomno zelo pospešili. V tukajšnjih vodilnih krogih se namreč Pretresa predvsem vprašanje, s čimer bi se naj sedanja vladna koalicija raztegnila predvsem na dve stranki in sicer na H lin ko vo slovaško stranko in na narod-J° demokratično stranko. Kako je s Hlin-«> in njegovo stranko, je dobro znano. Radi tega ni verjetno, da bi se kateri od ^upnikov rnsgr. H lin k e, ki se nič kaj Preveč ne razume z rnsgr. dr, Šrame-k o m, voditeljem češko moravske ljudske stranke, pritegnil k sodelovanju v vladi. k*očim zadeva s pritegnitvijo hlinkov-Rv Se ni pojasnjena, pa je že gotovo, da dobijo tudi doslej hudo opozicijski "Rodni demokrati svoje zastopstvo v ladi. Svojega sodelovanja v vladi ne vežejo z nikakšnimi pogoji in se v vladni krogih obravnava še samo možnost, kateri smeri naj se sedanja vladna koa-»epa iZgradi ter izpopolni. Ostali problemi vladne preosnove pa ‘e tičejo predvsem nebistvenih sprememb v vodstvu ter upravljanju posameznih resorov, kjer ni bilo že od voli-ev j. 1935 nikakšnih sprememb. V tem je bilo med koalicijskimi strankami v jj avuem že doseženo soglasje, saj je na-en teh napovedanih ter predstoječih re-mih sprememb predvsem ta, da se z ^zorno širokogrudnostjo ter zglednim Razumevanjem še bolj konsolidira se-, » koalicija ter da se vzajemna soli-nost koalicijskih strank še • bolj pod-rCD' in afirmira C(*»'eC*iVOmiK> pa se 1,0 tucli topot izpričal . _ '-1 bratskega češkoslovaškega naroda njega politična zrelost in preudarnost. Pomirljive besede kem parlamentu: Evropa ni v nevarnosti, ampak v splošni zmedi LORD HALIFAX | LONDON. 18. februarja. Pomembno 'm pomirljivo izjavo je podal v imenu britanske vlade v spodnji zbornici lord Ha-lifax, ki je med drugim izjavil, da ne bo težko vpostaviti dobrih zvez med Italijo in Britanijo, zlasti ko so bili časi, ko so bili ti stiki zelo prijateljski. Tudi z N©m-čjo se hočemo sporazumeti, četudi je treba pri tem še rešiti probleme dalekosež-ne važnosti. Potrebno je, da m'siimo na ukrepe za osiguranje miru. Nimajo prav oni, ki pravijo, da je Evropa na robu propada. Evropa se nahaja bolj v zmešnjavi, kakor v nevarnosti. Naša želja po miru je močna in bo Velika Britanija vedno pripravljena, da pri tem prispeva svoj delež. Butanska franco — PARIZ, 18. februarja. Sinoči sta francoski ter angleški poslanik v Berlinu storila po nalogu svojih vlad informativni korak pri nemškem zunanjem ministrstvu v zvezi z dunajskimi dogodki. Oba poslanika je sprejel nemški zunanji minister von Ribbentrop, ki jima je dal vse zahtevane informacije. Iz krogov, ki so blizu Ouai d’ Orsaya, se doznava, da je bil ta skupni korak Franoije ter Anglije potreben radi raznih fantastičnih glasov v smislu katerih naj bi v Podonavju nastala predvsem nova situacija. Oba posla nika sta pri tem dobila vtis, da ni radi avstrijskih sprememb ogrožen mir v Evropi. V flouluAMdtM LONDON, 18. februarja. »Da,ily Ex-1 stranjenih 100.000 oseb radi nezaneslji- press« poroča, da bo 100.000 prebivalcev Leningrada, ki ga hočejo izgraditi v velikansko utrdbo in vojno oporišče, od- vesti. Odstranjeni bodo naseljeni v drugih pokrajinah Sovjetske Rusjie. v sestav (fimgove štiu&etke i^inAJ, 18. februarja. »Essener Na-tioualzeitung« je bila ponovno zaplenjena radi članka, v katerem se povdarja, da predstavlja sedanji nemško avstrijski dogovor samo početek v nadaljnjem razpletu odnošajev med obema državama. Doznava se, da prispe v kratkem na Du- naj maršal Goring, da se dogovori z avstrijskimi državniki glede izvršitve novega avstrijsko nemškega sporazuma s posebnim ozirom na vključitev Avstrije v sistem Goringove gospodarske šfriri-letke. utdcuuavauja uted soc. demo- Iteuteinaud PRAGA, 18. februarja. O priliki zborovanja nemških socialnih demokratov v Karlovih varih so nastali težki spopadi med pristaši nemške sdcialno demokratične stranke in pa med pristaši He n loj- no ve stranke. Več oseb je bilo ranjenih, med njimi tudi Henleinov poslanec Woi-ner, ki so ga prepeljali v bolnišnico. V zvezi s temi krvavimi spopadi je bito aretiranih okoli 20 oseb. 2000 študent v kitajski vaj siti HANKAU, 18. febr. Havas poroča: Po [pravnica gospodična Cun Cun poseben navedbah kitajske agencije Central Nevvs odred 2.000 kitajskih študentk, kj so sto-v Severni Kitajski je organizirala mlada | pile v kitajsko vojsko. Novo veliko tvomico za emajlirano po-s<>do namerava graditi neka inozemska finančna skupina na progi med Brodom in Siskom. Stroški bi znašali okoli 20 milijonov din. Tvornica se bo pričela gradti takoj, ko bo izdana zadevna koncesija. Tečaji državnih železnic. Od 15. febr. t. 1. naprej veljajo na naših državnih železnicah naslednji tečaji: holandski goldinar 24.20, nemška marka 17.50, , švicarski frank 10.10, zlati frank 14.50, madžarski pengd 12.90, avstrijski šiling 8.8T poljski zlot 8.25, italijanska lira 2.30, francoski frank 1.45, češka krona 1.54, belgijski frank 1.50, bolgarski lev 0.52, romunski lej 0.34, grška drahma 0.41 din. Vprašanje sanacije hotelirstva se bo rešilo na seji zveze gostilničarskih združenj, ki bo 21. in 22. t. m. v Beogradu. Na seji bodo razpravljali tudi o predloga za izmenjavo obrtnega zakona, o uredbi glede klasifikaciji hotelov in maksimiranja cen v gostilničarskih obratih, o uredbi o delovnem času nameščenstva, o uredbi o turizmu in o načinu izvedbe banovinske trošarine. O vseh teh vprašanjih bo posebna delegacija obiskala merodajna ministrstva ter izročila zadevne resolucije. Nov parobrod naše trgovske mornarice. V Milni je bil blagoslovljen parobrod društva Baburovič, in sicer na ime »Princ Pavle«. Parobrod ima 8000 ton nosilnosti. Cene vinogradom v Banatu gredo kvišku. Dočim so za časa največje vinske krize leta 1932 plačevali za juter vinograda 10 do 15.000 dinarjev, ne moreš sedaj jutra dobiti izpod 20.000 dinarjev, cesto pa se plača tudi po 25.000 Din. Češkoslovaški uvoz svinj in masti iz Jugoslavije se je meseca januarja t. 1. •napram januarju leta 1937 zmanjšal sko-ro za polovico, dočim se je uvoz iz Madžarske povečal za 300%. Lani smo izvozili v ČSR meseca januarja 20.980 svinj, letos pa komaj 16.309 rilcev. Stagnacija tudi v trgovini s perutnino. Na domačem trgu perutnine se je situacija poslabšala, in sicer radi tega, ker so možnosti za izvoz perutnine zelo majhne. Radi tega tudi cene popuščajo. 57.93 milijonov vreč kave je uničil, oziroma zažgal braziijanski zavod za kavo v preteklem letu. Uničevanje kave se je letos nadaljevalo in je bilo meseca januarja 1937 zažganih 1.1 milijona vreč kave. Jugoslavija kupuje železniški material v Italiji. Prometu, minister dr. Spaho je odpotoval v Italijo. Potovanje je v zvezi z nakupom železniškega materiala v Italiji, o čimer smo svojčas že poročali. Gre za nakup železniških vagonov in lokomotiv v vrednosti 400 milijonov dinarjev iz investicijskega kredita prometnega ministrstva. Prometni minister dr. Spaho si bo ob tej priliki ogledal tudi nekatere italijanske vagonske in lokomo tivne tvornice. Monopolskj dohodki. Po poročilu mo-nopolske uprave so znašali njeni dohodki v dobi od 1. aprila do 31. decembra 1937 1.591 milijonov din, dočim so bili preračunani le na 1.485 milijonov din. Največ dohodkov je imela monopolska uprava od toboka, namreč 1.142 milijonov. Sol je dala 219, petrolej 99, vžigalice 63 in drugi dohodki 13.1 milijonov D. Dohodki tobaka so dali 71, soli 19, petroleja 15 in vžigalic 7 milijonov din več, kakor je bilo preračunano. Manjši so bili samo dohodki c ! cigaretnega papirja ter od raznih dohodkov. Narodni poslanec višek predložil s vola pooblastila »Samo materialna škoda, nobenega moralnega zadoščenja" — „Del slovenskega ozemlja smatrajo za Hrvat-sko omočje" — Tudi nadalje „v smislu kmetsko delavske ideologije" PMetki Fratriči Na nedavni skupščini »Seljačke sloge« na kateri je bil izvoljen za predsednika senator inž. Avgust Košutič, ki je med .drugim dejal: »Slišati smo žs nedavno, da se je moglo pripetiti pri Varaždinu nedaleč Zagreba to. da je pričelo nekaj fratričev govoriti proti Seljački slogi in proti našemu učitelju Radiču, proti kateremu so govorančili. Ti odpadli popje, ki niso vredni, da jih imenujemo duhovnike, ker z lažjo skrunijo sveto mesto v cerkvi ter sramotijo vzvišeni duhovniški poklic. Še ni prišlo do tega, da se je za te duhovniške desidente našel ključ, s katerim naj se pred njimi za-pro cerkvena vrata. Pravimo: Dovolj je teli ponižanj in žalitev. V letu 1938 bomo nastopili s polno silo, kjer in kadar bo potrebno.« »Vižmarska žajfa" »Kmetski list« poroča v št. 7 (16. II.): »Zaprite ga, pa bo mir! Zelene, ki je zagledal luč tega objokanega sveta, kakor sem vam že poročal, proti volji krščanskih socialistov in tud piroti volji samega sivolasega njihovega voditelja gosp. Jožeta in Vižmarji - žajfa po vsega spoštovanja vrednem priznanem javnem delavcu profesorju Kocbeku s takole razpadajočo ničvredno žajfo: ».Dejanje’ je mesečnik, list, ki ga je začela izdajati grupa izobražencev, katera se istovatis stališčem prof. Kocbeka, ki je v »Dom in svetu« napisal od Cerkve obsojeni članek o razmerah v Španiji. Priznavajo se torej k obsojeni zmoti in pričenjajo izdajati nov list, da bi jo mogli širiti, ko jim je to v »Dom in svetu« postalo nemogoče. Avtoriteta Cerkve jim je nič, lastna domišljava misel jim je vse. Pa še ta misel ni v resnici njihova. Tuja učenost je, ki jo je svoj čas že Cankar obsodil, otrovana in kužna. Sedaj pa tujo kramo prodajajo za svojo.« Jaz res ne vem, kaj je treba tukaj opletati okrog njega s tako previdnostjo, kakor mlada mačeha okrog vrele kaše — zaprite ga, pa boste imeli pred njim mir! Če pa se bo pokazalo le kedaj, da je imel mož prav — se ga bo enostavno zopet proglasilo, kakor na pr. Cankarja z Vrhnike, za svojega — pa bo zopet vse v redu!« Konjiški utrinek »Nova doba« piše v št. z dne 11. febr. 1938: »Doživljaj gospoda Tiča. V soboto 5. t. m. je priredili konjiški športni klub pies v dvorani gostilne Filipič. Obisk je bil razveseljiv, prav tako tudi uspeh. Ko je ob 'A2. zjutraj nočni čuvaj napovedal policijsko uro, se je naenkrat pojavil v dvorani občinski nastavljenec Tič. Po naključju mu je z balkona padel moker prt na glavo in ga pokril. Seveda je to povzročilo mnogo smeha in veselja. Vse je gledalo, od kod se je vzela ta mumija, (iospod Tič se je pa zelo razburil in pohitel iz dvorane naravnost h gostilničarki gospe Filipičevi. Njej je vpričo nočnega čuvaja zapretil, da dokler bo on na občini, ne bo dobila ona 'in tudi ne športni klub dovoljenja za veselico. Nočni čuvaj je iniel precej truda, da je mladeniča Tiča pomiril 1:; spravil domov. Vprašamo g. Tiča, po kaj je prišel ob tako pozni uri na veselico, ko je bila veselica že zaključena. Drugi dan so seveda sledile orožniške poizvedbe. Pripominjamo, da je ta Tič trsti, ki je bil leta 1936. v oktobru udeležen pri napadu na nacionaliste, pri čemer sta bila dva nacionalista nevarno ranjena.« Le čevlje sodi naj kopitar »Kmetski list« poroča v št. 6 z dne 9. febr. t. 1.: »Med seboj se mlatijo. Jaz ne vem, kaj je tega treba? »Delavska pravica« vsa v penah mlati po jeseniškem »zelencu« ter ga v pavzah stvari kakor sam Bog Adama v raju in mu pravi: »Zelenci v svoji proHmarksistjčni maniji le preveč koristijo marksistom, ker jim pripisujejo celo rešitev delavca izpod gospodarskega jarma. Če bo šlo tako naprej, se bedo mogoče še prepisali med nje! Obenem pa mladeniči, ki se zbirajo v vodstvu ZZD, mislijo, da so vseznali in da mora biti svet tak, kot si ga oni predstavljajo v svoji naivnosti. Le čevlje sodi naj kopitar! — Krščanski strokovničarji smo mnenja, da bo bolje za zelene »strokovničarje«, če puste svoj najnovejši poklic, v katerem so slabi di- V narodni skupščini v Beogradu se je pojavil včeraj narodni poslanec dr. Dobovišek iz Celja ter predložil skupščinskemu predsedniku svoja pooblastila v verifikacijo. Dr. Dobovišek je bil, kakor znano, izvoljen pri zadnjih skupščinskih volitvah na Mačkovi listi v šmarskem srezu. Dr. Dobovišek je, čini se je pojavil v Beogradu, podal novinarjem zanimivo izjavo, iz katere povzemamo sledeče zanimive trditve: »Abstinenčna politika je zahtevala od mene kot edinega slovenskega poslanca, ki je ostal izven parlamenta, velike moralne in materialne žrtve. Bil sem od dne svoje izvolitve izpostavljen bojkotu in preganjanju po političnih nasprotnikih, kar me je zlasti materialno oškodovalo, na drugi strani pa nisem prejel za svoje velike žrtve nobenega moralnega zadoščenja. Slovensko kmetsko delavsko gibanje, ki se je razvilo v močan politični faktor, je ponovno predlagalo v Zagrebu, naj se prizna kot samostojen slovenski sestavni del KDK, kar pa so v Zagrebu odlašali, češ da še ni aktuelno. Na delegatskem zborovanju v Zagrebu, dne 11. aprila 1. 1937 so končno s pristankom dr. Mačka izvolili mene in g. Frana Papeža kot delegata slovenskega kmetsko - delavskega gibanjav KDK. Do danes pa nisem bil nikdar vabljen h kaki seji KDK. Politična javnost je brez dvoma opazila, da na protokolu o sporazumu od 8. oktobra 1937 ni podpisa slovenskega dela združene opozicije. Ta sporazum je torej Slo vence briskiral, kar je v slovenski javnosti močno odjeknilo. Do tega ni prišlo slučajno, saj so naši delegati pravočasno intervenirali in predlagali, naj tudi nje pritegnejo k sklepanju sporazuma. Pa tudi v nadaljnjem političnem delovanju Banski svet v Ljubljani je razpravljal včeraj o proračunu o zadevah tehničnega oddelka banske uprave, oddelka za socialno politiko in narodno zdravje. Slovenija prispeva k državnim virom za finansiranje cestnih del 13 do 14%, nazaj pa dobi le 3%. Tudi ne bi smela banovina, kakor je izvajal banski svetnik dr. Adiešič, znižati postavk za vzdrževanje cest sreskim cestnim odborom od 30 milijonov leta 1932-33 na 16 milijonov v novem proračunu. Banovinskih cest je v naši banovini 4120 km, občinskih pa 18.527 km. V okviru razprave o oddelku za socialno politiko in narodno zdravje je poročilo načelnika dr. Kosija podčrtavalo razne socialne akcije banovine ter nava- zimskosportni savez sklenil, da se bo nova smučarska pot, ki jo je gradil MZSP z velikimi stroški svečano izročila letantje, in se naj rajši vrnejo k prejšnjemu poklicu, ker bo to našemu delavstvu samo v korist, ter tako zaključijo slabo začeto — komedijo. Tudi botrom zelenih to ne bo škodovalo.« Vidite, kmetje — zgarani, lačni krščanski delavci se mlatijo kot živina med sabo — nam pa pravi Janez Vodopivec iz Fabcev, da moramo biti med seboj složni in da moramo ubogat, kakor nam veli višja gosposka. Kaj pravi- združene opozicije so prešli preko Slovencev ter jih niso pozvali niti v akcijski odbor izven parlamentarne opozicije. | Slovenski narod je bolestno občutil ponovne izjave vodilnih hrvatskih politikov, da smatrajo del slovenskega ozemlja za hrvatsko območje. Tako se je po- ( novno naglašalo, da je Prekmurje sestavni del hrvatskega ozemlja, čeprav je to slovenska zemlja in bivajo na njej Slovenci. Zato smo jaz in moji tovariši na delegatskem zborovanju 11. aprila 1937 predlagali dr. Mačku, naj poda striktno izjavo, da hrvatska politika ne stremi za tem, da se priključi Prekmurje in Bela Krajina, hrvatskemu območju. Take izjave od dr. Mačka do danes nismo mogli dobiti. Jasno je, da je bilo delo slovenskega kmetsko-delavskega gibanja zato silno otežkočeno in med slovenskim iz-obraženstvom celo onemogočeno.« V nadaljnji svoji izjavi pravi dr. Dobovišek, da je 13. t. m. na sestanku delegatov svojega volilnega sreza, ki se ga je udeležilo 40 zastopnikov iz 14 občin od 19. kolikor jih ima šmarski srez, obrazložil svojim volilcem. zakaj gre v narodno skupščino/ Po debati je bila sprejeta resolucija, ki pravi, da so gospodarske razmere šmarskega sreza strašno slabe, zaradi česar silijo njegovega poslanca, da gre v narodno skupščino in na vsak način skuša pomagati svojemu volilnemu srezu. Glede na omenjeni politični položaj ter gosp. potrebe svojega okraja in po odobritvi volile«v smatra dr. Dobovišek. da bo slovenskemu narodu več koristil, ako se odreče abstinenčni politiki, delal pa bo, razume se. tudi nadalje »v smislu kmetsko-delavske ideologije na podlagi samobitnosti slovenskega na- jalo počitniške kolonije, šolske kuhinje itd. Elementarne nezgode so povzročile lani škodo za 70 milijonov dinarjev. Oško dovanci so prejeli od banovine, države in privatnikov podpor v znesku okrog 2 milijona dinarjev. V naši banovini je 7 bolnišnic s 1780 posteljami. Lani je biio sprejetih nad 30.000 bolnikov. Tudi je sprejel banski svet na svoji včerajšnji seji resolucijo, ki povdarja, da sta postavitev nove relejne postaje v Mariboru ter okrepitev ljubljanske radijske postaje iz narodnih in državnih ozirov nujno potrebne. Seja je trajala sinoči do 19.30 in se je razprava o banovinskem proračunu danes dopoldne nadaljevala. uporabo smučarjem v nedeljo 20. t. m. Slovesnost se bo pričela ob 14. uri pri Sv. Bolfenku. nakar se bo vršil prvi smuk po novi smučarski poti. te? Ali imajo prav krščanski delavci, ali ima prav Janez Vodopivec iz Fabcev? Ko hodimo po tem lepem slovenskem svetu in ga s svojim čepom mlatim ter v resnični ljubezni blagoslavljam s svojim delom, vidim marsikaj, česar drugi ne vidijo, Vprašam samo, kdo je kdaj videl, da bi se bila sedala v avtomobilu spremenila v sočno, prekajeno svinjino? Ce je kdo radoveden, kdaj in kje je to bilo, mu rad .povem — na štiri oči.« Naš znameniti skladatelj pok. Viktor Parma. 20. februarja poteče 80 let, odkar se je rodil v Trstu. Prav bi bilo, če bi mariborski kulturni krogi ta jubilej primerno proslavili. h dtmGptajske&a steza Učiteljstvo dravograjskega sreza je v soboto, dne 12. t. m. zborovalo v Vuzenici v Mravljakovi dvorani. Zborovanje je otvoril in vodil dolgoletni predsednik in pobornik učiteljskih pravic, šol. upravitelj iz Mežice, gosp. G a 1 o b Jakob, ki je izrekel dobrodošlico zlasti sreskemu šol. nadzorniku g. Petru M o č n i k u in sreskemu podnačelniku g. š e g u, nakar je podal situacijsko poročilo. Izvedena bo tudi akcija za izboljšanje materijalnega stanja učiteljstva na ta način, da se nujna potreba zboljšanja dokaže na podatkih, ki jih bodo zbraii člani v posameznih krajih. Obširna debata se je razvila ob spomenici obmejnih društev radi odtujevanja in nakupovanja slovenskih posestev v 50-kilom. pasu. Debata je izzvenela v to, da smo Slovenci doslej utrpeli ogromne narodne izgube in da se naša zemlja vedno bolj in bolj odmika od naše državne meje. Sledilo je zanimivo in toplo sprejeto predavanje učitelja š e-b a r t a iz Mežice o temi: »Računski pouk po Klinelovih metodičnih stopnjah«. Nato je predaval g. M r a v 1 j a k, znani zgodovinar iz Vuzenice, o zanimivi temi »Kmet in njegovo socialno stanje v dobi predjožefinskih reform.« Temeljito je ovrgel nekaj ugotovitev gdč. Dore Kraftove iz Avstrije, ki je v neki svoji knjigi z napačnimi trditvami, za katere je prejela doktorat, dokazala, da je Dravska dolina »Deutscher Kuiturboden«. S tem zborovanjem je učiteljstvo obmejnega dra vograjskega sreza ponovno dokazalo strnjen smisel za prosvetne in stanovske ideale. K. V. Hovice a tkutslte^a ftrtja Občni zbor Sokola v Štrigovi. Te dni je bil v. Štrigovi občni zbor sokolskega ■društva v lastnem še neadaptiranem Sokolskem domu, ki si ga je društvo kupilo v minulem letu. Občni zbor je vodil zaslužni starosta br. Tomislav Kovač, predsednik občine, župno upravo je zastopal br. Š a š e 1 j, okrožje pa br. S t o-p a r. Črtanju . poslanice SKJ so sledila poročila, ki so pokazala veliko agilnost tega mladega društva. Tajniško poročilo je podal navdušeni sokolski delavec br. Golub, ki je orisal sliko društvenega dela, ki je bilo povečini osredotočeno k programu petletke, kar se je deloma žc izvršilo z nakupom doma. Prosvetno poročilo je podal br. Turko. Vprizorjene so bile tri predstave, vršila so se predavanja, nagovori, poslovala jo knjižnica. Načelniško poročilo je podal br. Žitnik. Telovadci so sodelovali pri vseli nastopih v okrožju, deca pa si je na mladinskem dnevu v Ljutomeru pridobila prvo mesto. Blagajniško poročilo je podal br. § t i b c r c, ki je zelo štedljivo uravnaval gospodarsko stran. Za svoje marljivo delo je dobil br. Š ti bere polivalo. Tudi ostala poročila so pokazala vsestransko društveno delavnost. Pri volitvah je bila izvoljena dosedanja uprava. Na doseženih uspehih sta društvu čestitala žup. delegat br. Š a š e 1 j in okrožni načelnik br. Stopar, nakar je br. starosta pozval vse članstvo k nadaljnjemu vztrajnemu delti. ZdravoJ -ko. roda«. Banski svet razpravlja o cestah in socialno zdravstvenih zadevah Nazaj le 3% — Od 30 milijonov za vzdrževanje cest na 13 milijonov — 70 milljinov dinarjev škode po elementarnih nezgodah — Resolucija, ki poudarja potrebo relejne radijske postaje v Mariboru SfUH&kO Otvoritev nove smučarske poti Sv. Bolfenk-Radvanje Na svoji snočnji seji je Mariborski hujska pisma Remčeva komedija »Čarovnica K'rke« v svojem ogledalu še vedno v pravi oddaljenosti kaže družbo medvojne dobe v spačenosti tistih in glej, čudo — današ-nnjih dni, ko je to isto razkrivanje posredno tudi razkrivanje današnjih dni. Ostro 'in duhovito šiba avtor razmere, ko jih v svoji persiflaži sleče do stržena. Njegova dramatičnost kleše značaje v spretno zarisanih komičnih situacijah, ki izzovejo nekaj tistega plemenitega smeha, za katerim ne ostane praznota, temveč nekaj, kar te še le zagrabi, ko se izsmeiiš. Nekaj, kar ti porodi nove utrinke, v katerih samega sebe zalotiš, ko se zamisliš. In v tem ie moč Remčeve komedije! Režiral je Borko Jože, ki je mnoge, res hvaležne dramatične momente in pa dramatičnost značajev samih stopnjeval v močno razgibanje na odru, ki je vtisnilo večini Mkov karakter, vendar nekaterim (n. pr. trgovski potnik Weis) ne v toliki meri, da bi ne bili shematizirani. Tudi prostor je tokrat smiselno razdelil in smotrno pripravil Njegova režija je imela izrazit povdarek obvladanja zunanje tehnike igranja, več pažnje pa naj posveti notranji, da se bo vidneje razvijalo notranje hotenje po ustvarjanju. So pa to nekateri pokazali, posebno Drobi n o v a v vlogi Berte in Vuga kot lesni trgovc Ošaben. Samo tehnična igra prerada zapelje v maniro in pa v ponarejanje, ki igralce lahko oddalji od ustvar Janja in pa od igranja, ki je predvsem razkrivanje ognja igralčeve razgibane notranje potrebe po dejanju in življenju v sebi. Kot sem že v poročilu o uprizoritvi »Kvadrature kroga« omenil, naj režiser ne igra: zlasti tokrat, v glavni vlogi Andreja, absolviranega filozofa in nadporočnika, ne bi smel, ker je njegova naloga pri ptujskem gledališču drugačna. Sicer je svojo vlogo kljub režiji zmogel, razen v prvem dejanju, ko ga je pretesna uniforma vtesnila v rahlo nesigur-ttost in tuintam celo v neokretnost. Pozneje, »v civthi« pa je stopnjeval duševno napetost vloge od dejanja do dejanja s kultivirano igro in mu ton in mimika nista bila le zunanja gesta, temveč vzročna zveza med njo in notranjostjo. — Mirno pa bi lahko črtal nekatere dolgo-veznosti v 1. dejanju. V splošnem pa je bil v režiji to, kar naj režiser vodno bo: — Pisateljev verni tolmač. Ves potek je bil tudi enoten in dramatičen, ker je umel režiser vsem likom vtisniti življenjsko obliko. Milijonarko Berto je Drobi nova kreirala s temperamentom, naravnost s strastjo in tako, da je proces oblikovanja bil viden in občuten tudi v psihološki barvi glasu. To je najbolj stopnjevala v 3. dejanju, takrat, ko nujno sledi prvi Močnejši povdarek neizogibne ločitve z Andrejem in ko čuti, kako se maje v njej njen svet in kako čisto podzavestno išče opore v tem filozofu Andreju, s katerim se ta hip že oddaljuje. Toda ravno tu se Je v publiki pretrgal kontakt! — V služkinji Rozi je Prosnikova tudi tokrat dokazala, da se nismo motili ob njenem Prvem nastopu. Igra s toploto in zadržano. Posebno akustika in barva njenega °rgana ogreje in daje vsej igri svojevrsten značaj. Ima nagnjenje za like, kate-r'h karakterji živijo v sebi. Izmed moških vlog je po daljšem odmoru Vuga v lesnem trgovcu Ošabnu Postavil lik, ki je pričal, da ga je izoblikoval z igralsko silo. Pri njem je poleg f^robinove bila najbolj povdarjena notranja igra, kateri je sledila redka, toda vedno stilizirana gesta. Če razločuje J. Bab dvojno korniko, koničasto in okro-~°, Potem je za Vugo značilna druga, toda želimo ga pogosteje na ptujskem odru! — Močnik je v Weisu hotel ka-rakterizirati trgovskega potnika z analizo tipičnih gest in poze. Toda te so bile stereotipne in brez prave zveze z občutenjem, kar je imelo za posledico, da ni hll viden psihološki razvoj. Ako igralec ne izoblikuje umetniškega lika nekega o veka in ako se poslužuje le posnemajte tehnike, potem komičnost prerada Preide v smešnost. Ta je res vžigala pu-> iko, toda to naj ne bo v bodoče vodilo ln merilo! Da ni gest in mimike rnesto-rna Povdaril v natakarsko zlomljenost. na nosova igra mnogo bolj izraz- • Za d e butan ta pa je pokazal smisel Mmimks in Mdišite mq»'m Radivoj Paramentic poslednjič skozi Maribor Včeraj popoldne je šel skozi Maribor dolg mrtvaški sprevod, v katerem so stopali svojci, ter številni prijatelji in stanovski tovariši tragično umrlega pot-poruanika tukajšnjega 45. pešpolka Ra-divoja Pa ra men tiča. Spredaj je vojak nosil lesen križ, sledila je častna četa in vojaška godba s kapelnikom kapetanom Jirankom. Vojaki so nosili številne, krasne vence. Pred mrtvaškim vozom z rakvijo je stopal prota Simeon Ivoše-v i č, za mrtvaškim vozom pa pokojnikov stric letalski kapetan S. P ar a men t i č ter v nepregledni vrsti mariborski častniški zbor z mestnim poveljnikom generalom S t a n o j 1 o v i č e m, poveljnikom 45. pešpolka polkovnikom M. B ožo vičem, poveljnikom tukajšnjega 32. immjTsIm topničarskega polka polkovnikom Kile r j e m ter poveljnikom tukajšnje šole za rezervne oficirje podpolkov. G a išči če m. Mrtvaški sprevod, ki ga je zaključil drugi del častne čete, je krenil iz mrtvašnice tukajšnje vojaške bolnišnice po Tržaški cesti preko Državnega mosta na Glavni trg in odtod po Tattenbachovi ulici in Aleksandrovi cesti na glavni kolodvor, kjer so postavili krsto z zemeljskimi ostanki pokojnega vzornega mladega častnika v železniški voz. Po ulicah in cestah, koder se je pomikal sprevod, so se ljudje v množici in v sočutju zbrali v špalirju in tako počastili spomin nesrečno umrlega mladega, nadebudnega ter priljubljenega častnika. Tople in prisrčno tovariške so bile poslovilne besede, ki jih je spregovoril na postaji pokojnikov kapetan II. klase N. Jovanovič, ki je proslavljal vojaške in osebne vrline ter odlike pokojnega Radivoja Pa-ramentiča. Starši pokojnikovi ter njegovi bratje in sestre niso prispeli v Maribor, ampak čakajo na zemske ostanke ljubljenega sina oziroma brata v Beogradu, od koder ga bodo spremljali v Belopolje pri Valjevu, kjer ga bodo položili v rodno zemljo, ki jo je nesrečni Pa-ramentič Radivoj tako vroče '.ubil. Vitezi sv. Huberta v Mariboru Lovsko društvo v Mariboru je skupno s sreskim načelstvom pozvalo večje število lovskih čuvajev oziroma paznikov, da absolvirajo šestdnevni lovski tečaj, ki se je pričel v ponedeljek 14. t. m. in se bo zaključil v soboto 19. t. m. Pozivu se je odzvalo 28 lovskih čuvajev, ki se udeležujejo prvega letošnjega tečaja in ki tvorijo 4 skupine. Prva skupina je ko- za vloge, v katerih je treba okretnosti, lahkote, salonske uglajenosti in tudi zunanje igre — toda ne brez duše. — Š p a-tov Janez je bil značaj, v katerem se je postopoam prebujala in rastla dramatičnost v nujnost dejanj samih, kar je imelo za posledico dognanost in pristnost njegovega lika in pa sočnost igre. — Stražmojster O r e h e k in pozneje detektiv, je bil Stožer, ki se mu takšne ostro začrtane viloge najbolj prilegajo. Pa tudi rezek ton ima, da povdarja z njim svojo stisnjeno igro; toda tudi pre-rezek! Železničar Soklič (Samec) je posebno v maski prišel do izraza, ravno-tako narednik Ferlič (F u r s t). Oba sta hitro označena in motivirana, kar gre v dobro komediji sami. Rozin fant Tone (Bagar) in učitelj (Glavnik) sta le skicirana lika, toda tudi važna kot nosilca avtorjeve ideie zraven Andreja, kateremu to v največji meri pripada. Povda-rila sta to vsak s svojo barvo in tako, da sta so tega gotovo dobro zavedala. Katina, stara vedeževalka, je bila Runov-č e v a, nova moč, o kateri pa kaj več v kakšni večji vlogi. Splošen vtis: Skrbno so študirali, povezani so bili med seboj in s scenerijo, maskami in tekstom so izrazili barvo komedije, v kateri je skrita duhovita in ponekod kar žolčljiva satira, ki izzove, da se pod kožo nasmejiš in zamisliš — mogoče danes bolj kakor pred petnajstimi leti, ko jo je prinesel Dom in svet. A. D e b e n a k. roška, druga pohorska, tretja skupina je iz Slovenskih goric in Dravskega polja, četrta iz Kozjaka. Vse tečajnike je ob otvoritvi tečaja prisrčno pozdravil predsednik Lovskega društva g. ravnatelj Pogačnik, ki je navzočim obrazložil pomen lovskih tečajev za one, ki so poklicni lovci. Nato je spregovoril ravnatelj tuk. gozdarske šole inž. Z. Ziern-f e 1 d. Ves program tečaja je izborno sestavljen in se gg. predavatelji uro za uro trudijo, da bi v teku šestih dni pripomogli tečajnikom do uspešnega izpita. — Ruški Ivan. Obletnica po Lojzetu Bratužu Zadnjo sredo 16. t. m. je poteklo leto dni. odkar več ne poje svojemu goriške-mu ljudstvu učitelj, glasbenik, buditelj Lojze Bratuž iz Gorice. Tudi on je šel, ker je morail iti kot mnogi drugi pred njim. V nedeljo 20. t. m. pri maši zaduš-nici ob H12. uri v frančiškanski baziliki LORUŽflIBN SPrTrEDITEV mu posvetimo naš spomin. Mariborčan je! Slovenci! Častimo svoje može-vw/.vVkV/, ker je ž njimi narod poveličan. Dunajska vremenska napoved za jutri v soboto 19. t. m. predvideva pretežno jasno, zjutraj in preko noči pa mrzlo vreme. ŽKlfenski jubilej Ivana Hochmiillerja. V tukajšnjih narodnih in društvenih krogih splošno znani koroški rojak ter zavedni jugoslovenski narodnjak g. Ivan Hochmuller praznuje 20. t. m. 651etnico rojstva v zdravju, čvrstosti in mladostni prožnosti. Slavljenec, ki je dolgoletni in delavni predsednik tukajšnjega Kluba koroških Slovencev, je med še živimi m znamenitimi pričami tragične koroške usode. Vrlemu in zaslužnemu možu kličemo ob lepem življenjskem jubileju najiskrenejši »Še na mnoga leta« in mu želimo, da bi ta svoj jubilej kar najlepše preživel v krogu dragih svojcev, prijateljev in čestilcev. Himen! V zadnjem času so se v Mariboru poročili: Wiletz Franc, ključavničar drž. žel., in Verdel Marija, predica, oba Studenci; Lobnik Adolf, sin posest., in Rottner Julijana, hči pos., oba Sp. Radvanje; Luzar Rudolf, pletilski mojst., in Rotner Roza, hči posest., oba Sp. Radvanje; Šerbel Ludovik, meh. pomočnik, Studenci, in Rues Marija, šivilja, Magda-lenska 49; Muhič Sebastijan, tovarniški barvar. in Stožer Antonija, delavka, oba Sp. Radvanje; Cvirn Ladislav, strojarski pomočnik, in Veselič Marjeta, tkalka, oba Studenci; Pečnik Karel, pekovski pom., Smetana 40, in Pliberšek Kristina, tkalka, Studenci; Felser Ivan, mag. dost., Ljubljanska 45, in Kristan Marjeta, natakarica, Tržaška 4. Plaveč Jurij, ključavničar, in Uršič Ant., hišna posestnica, Principova 6; Fošnarič AL, krojač, in Plejh Katarina, hišnica, Košaki 10. — Bilo srečno! Zmrznjenega so našli pri Šmartnem pri Slovenjgradcu 52 letnega zidarja .Jakoba Globočnika. Posojilo I milj. odobreno! Ban dravske banovine je odobril tuk. sreskemu cestn. odboru posojilo 1 'A milijona din., s katerim se bosta izgradili pohorska cesta in cestna zveza Sv. Lenart - Sv. Benedikt v Slov. goricah. Pri izmenjav! bankovcev Jih je opeharil. V dveh tukajšnjih trgovinah na Aleks, cesti se je sinoči okrog 18. ure oglasil srednje velik 26—30 Ie«t star moški pod Kino filmsko ra. Union. Izredno lepo moistrsko delo »Lajla«, film bajnega seve- HatadM pCedaii&e Petek, 18. februarja: Zaprto. Sobota, 19. februarja, ob 20. uri; »Revizor«. Zadnjič. Globoko znižane cene. Nedelja, 20. februarja, ob 15. ari: »Pod to goro zeleno«. Znižane cene. Ob 20. uri: »Cvrček za pečjo«. Globoko znižane cene. Sedež že za 4— dinarje pri sobotni predstavi »Revizor« in pri nedeljski večerni predstavi »Cvrček za pečjo« so na razpolago sedeži od Din 4.— navzgor: Dijaki pa dobe svoje (najnižje dijaške) cene, toda le pri dnevni blagajni. Konec tedna v mariborskem gledališču. V soboto — nepreklicno zadnjič — vselej uspela ruska komedija »Revizor« pri globoko znižanih cenah. (Tudi dijaki dobijo svoje dijaške cene, toda le pri dnevni blagajni). — V nedeljo popoldne, posebno okoličanom na ljubo, priljubljena^ opereta »Pod to goro zeleno« tudi pri znižanih cenah. —. Zvečer pa pri gioboko SOBOTA. 19. GRMEK, STUDENC! znižanih cenah mična »Cvrček za pečjo«. pravljična igea' državna razredna loterija. Dne 17. februarja (5. razred) so bili izžrebam sledeči večji dobitki: Din 200.000 : 21314 94336 Din 100.000 : 54373 Din 80.000: 88367 Din 60.009: 59072 Din 40.000: 13472 34165 72928 Din 35.000: 149 Din 30.000: 22960 32469 48669 61622 Din 25.000: 69756 73366 Din 20.009: 14426 26636 Din 15.000: 26128 Din 12.000 : 62824 74974 Din 10.000: 19588 19783 25316 36226 43931 44971 49042 51768 53385 55658 68795 71599 88102 90584 92676 98737 Din 8000: 10785 21162 34829 37371 48907 49277 63686 66797 68149 92694 2519 3599 10978 14412 31784 86296 9118 38532 72296 30001 85064 3904 38388 62277 32401 38889 90598 96179 10827 12898 38986 42187 77963 87520 15175 52984 89186 18650 43404 89972 Din 6000: 19672 20512 61738 63222 Din 5000: 18979 30314 45610 56634 97712 98257 Din 3000: 6550 12130 20091 22634 24617 27195 29039 40371 42669 43126 49517 50264 51200 54771 57503 58289 66326 68514 78601 77794 77930 81560 81639 84961 85702 87384 96195 98694 99890. Pooblaščena Klavna kolektura drž. razredne loterije bančna poslovalnica BEZJAK. Maribor, Gosposka ulica 25. pretvezo, da si tam nakupi nekaj malih potrebščin ter v namenu, da prevari blagajničarke pri izmenjavi bankovcev. Zdi se, da je ta drzni slepar že v več slučajih izvedel tovrstne tatvine, ki jih je izvedel na pretkan način. Ob nakupu je izročil blagajničarki 500 dinarski bankovec, ki mu ga je blagajničarka tudi pravilno izmenjala. Kasneje pa si je premislil in »dodal« še 500 din in to na ta način, da vzel še enkrat istih 500 din in dobil zato tisočdinarski bankovec, s katerim jo je odkuril iz trgovine. Blagajničarka je tatvino opazila šele ob večernem pregledu blagajne. Javila je to policiji, ki sedaj zasleduje drznega sleparja. Vremensko poročilo s Pohorja z dne 18. 2. 1938: Pohorski dom. Mariborska koča ob 7. uri zjutraj — 1 C, jasno, jugo-zapadni veter, 30 cm osrenjenega snega na podlagi od 50 cm. Autobusna cesta neuporabna! Ruška koča: ob 7. uri zjutraj — 5 C, jasno, mimo, 45 cm pršiča na podlagi od 50 cm, sankališče uporab- Žrtev lastne neprevidnosti — Eksplozija, ki je zahtevala življenje 20 letnega Vilčnika iz Osluševcev 20 letni Alojz V i I č n i k iz Prirada, občina Osluševci pri Ptuju, se je vozil z vlakam na svoj dom in izstopil na postaji Moškanjci. Med potjo je izmaknil sklepnemu sprevodniku signalno plato in razpoč-nik, ne vedoč, ali predstavlja zanj to kakšno vrednost ali ne. Sinoči pa je v stanovanjski sobi preizkušal mehanizem razpoč-nika, ki mu je pa pri tem eksplodiral in mu prebil spodnji ter zgornji del telesa, tako da se je ves v krvi in nezavesten zgrudil na tla. Nekaj minut po nesrečnem dogodku je ponesrečeni Vilčnik v strahotnih mukah izdihnil. V sobi sta bila ob času nesreče njegova mati in nečak, katerima se pa po srečnem naključju ni nič zlega pripetilo. V hiši so ob priliki strahovite detonacije popokale vse šipe. O dogodku so bila danes dopoldne obveščena tukajšnja oblastva. Okna m svet Zakai le poginil general Doihara Dela »japonskega polkovnika Lawrencea" — Borba med Japonsko vojsko In diplomacijo - Raje v smrt kakor v sramoto stilih »mm DOIHARA Nenadoma in v polni tišini so imenovali naslednika generala Doihara v »vrhovnem vodstvu službenih oddelkov za prijateljska in zaščitna področja«. Imenovanje' tega naslednika daje odgovor na vprašanja, ki so se pojavila v zvezi s smrtjo »japonskega La\vrencea«. •Kako je prišlo do tega, da dobi Doiha-ra kot vodja najvažnejše politične službe v zasedeli Severni Kitajski, nenadoma ii» kot navaden brigadni general, poveljstvo nad vojsko na fronti? Kako je mogoče, da ie prišel na najopasnejše mesto, namreč na fronto pri Ci-Nenu? Kako je mogoče, da je prišel on, ki je lahko vodil borbo iz dobrozavarovanega stanovanja, v prvo linijo, tako da so krogle kitajskih pešccv našle svoj cilj v njegovi pisani generalski uniformi? Na ta vprašanja daje odgovor ime njegovega naslednika. Na mesto vrhovnega vodje v preje imenovani službi je z odlokom japonskega vojnega ministra postavljen polkovnik Imai. dosedanji politični komisar japonske vojske na liniji Peking—Čili, in ne polkovnik Itagaki, ki ga je za to mesto predlagal Doihara. V mednarodnih krogih na Kitajskem živahno komentiraio o imenovanju polkovnika Imaia in povsem odkrito trde, da je general Doihara poiskal smrt iz istih razlogov, kakor angleški polkovnik Lawrenče, ki je na vrhuncu svojih uspehov slekel uniformo in stopil kot navaden »frait Shaw« v letalsko trupo. IMAI MEŠA DOIHARI NAČRTE. Doihara je svoje najpomembnejše delo, cesarstvo Mandžukuo. smatral vedno kot prehodno tvorbo. Njegov veliki načrt ie bil v tem, da vpostavi kitajsko cesarstvo s priključitvijo Mandžurije in Mongolije, pod vladarji, ki bi pod vrhovnim poveljstvom mandžurskega cesarja, ki je golo orodje Japoncev. ■ bili omejeni samo na vloge vazalnih knezov. Ustanovitev Man-dižukua, vpostavitev kneza Te-Vauga za vladarja Notranje Mongolije, osnovanje samostojne države-v Vzhodnem Hopeiu pod Jinjukengom in ideja ustanoviti »avtonomni Turkestan« — so pomenili Doi-hari samo etape na poti do glavnega cilja. Japonska diplomaciia pa je smatrala po-edinske rešitve kot definitivne. Gospodje v Tokiu so smatrali kitajsko monarhijo za prav tako nevarno kakor Čarogkajšekovo republiko. Zdelo se jim ie. da je varneje, ako postopajo po preizkušeni metodi »di-vide et impera«. Napad pri Pekingu, kjer sta skušala dva kitajska vojaka 27. junija 1937 prodreti v japonske barake pri Feugtaju, in grožnje njunih 24 tovarišev proti japonskemu oficirju, ki bi moral zadevo preiskati. kakor tudi to,, da so oficirja zaprli, vse to je samo pomagalo zvezi z naprej premišljenim načrtom. General Doihara in polkovnik Imai, ki je vodil politično upravo v Pejpingu, sta složno izkoristila ta napad in vkorakala v staro kitajsko prestolnico. Ko pa ie Doihara hotel urediti v Pejpingu japonsko vojaško upravo, da čim preje izvede prokla-macijo mandžurskega cesarja Kang-Teja za cesarja Severne Kitajsko, mu je zmešal ta načrt polkovnik Imai. ki je proglasil »neodvisno državo Hustajkuo«. iz katere je izšla »provizorična vlada kitajske republike« v Pejpingu pod japonsko kontrolo. V ČEM JE DOIHAROVA USODA PODOBNA LAWRENCEOVI. Istočasno so vladarja neodvisne države« Vzhodnega Hopeja, Jinjukenga, odstavili radi »nekih« sporov z japonsko oblastjo; aretacije se je reši! z begom v še nezasedeni Šensi. Na ta način je polkovnik Imai z enim udarcem likvidiral ne samo sen mandžurskega vladarja o kitajskem cesarstvu, ki ga je podpiral Doihara. ampak tudi drugega Doiharinega varovanca Jinjukenga. Znano je, da ie dal svojčas polkovnik Lawrence besedo iraškemu kralju Fejsalu. da bo Anglija stvorila neodvisno Veliko Arabijo, in da se je ogorčen umakni! s svojega položaja, dela in časti, ko .e radi diplomacije moral proti svoji volji prelomiti dano besedo. Vesti, ki sedaj krožijo v i japonskih m .mednarodnih krogih na Kitajskem, trde o Doiliari nekaj podobnega. General :e namreč cesarju Kang-Teju v prisotnosti ministra za zunanje zadeve Ohašiia obljubil, da ga postavijo neposredno po zavzetju Pejpinga na kitajski prestol, isto je obljuboval tudi »regentu« Jinjukengu vstvaritev neodvisne vazalne kraljevine Hopej z njegovo rodbino kot nasledilo dinastijo. hi ko je polkovnik Imaia preprečil te obljube, je odstopil Doihara s svojega položaja in prevzel poveljstvo na fronti, da po strogih načelih svojega naroda o časti z lastnim življenjem opere sramoto, ko je dvakrat prelomil dano besedo. Tako se v ozadju orjaške borbe za oblast, nad narodom s 400 milijoni duš, odigravajo tragedije, ki s svojimi posledicami zelo spomtnjsjo na tragično romantiko krvavih spletk med španskimi konhistadorji v Severni in Južni Ameriki. no. Pens. Lobnica: ob 12. uri o C, jasno, mimo, ,36 cm novega na podlagi 40 cm. Klopni vrh: ob 7. uri zjutraj — 7 C, jasno, mirno, 50 pršiča na podlagi od 80 cm. Koča na Pesku: ob 7. uri zjutraj — 6 C. jasno, mirno, pršiča 30 cm na podlagi od 100 cm. Seniorjev doni: ob 7. uri zjutraj — 7 C. jasno, mirno, na soincu 150 cm osrenjenega snega, v senci 70 cm pršiča na podlagi od 90 cm. Ribnica na Poli.: ob 7. uri zjutraj — 2 C, jasno, mirno, 40 cm novega snega na podlagi od 40 cm. 4utobus voz