PoStnfnA plačana v gotovtnL Leto LXXIII., št. 246 Ljubljana, sobota 26. oktobra I940 Cena Din i.— Izhaja vsak dan popoldne izvzemal nedelje In praznike. — Inaerati do 80 petlt vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrat a Din 1, več}! inaerati petlt vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 14-—, za Inozemstvo Din 26,—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO LN UFBAVNIATVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica St. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26 Podrulnlsa : MARIBOR, Grajski trgf it. T — NOVO MESTO, Ljubljandca telefon st. 28 — CELJU, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101« SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5, — Postna hranilnica v Ljubljani st. 10.35L anski sporazum prauomočen Ker sta dve tretjini ameriških držav ratificirali sporazum v Havani, ki določa v primeru nevarnosti zasedbo evropskih koloni} v Ameriki, se je včeraj konstituirala vseameriška komisija za kontrolo teh kolonij VVashington, 26. okt. s. (Ass. Press) Sedaj je še ekvadorska vlada ratificirala sporazum ameriških držav v Havani, ki določa, aaj bi ameriške države v primeru nevarnosti zasedle do konca vojne nekatere evropske kolonije v Ameriki. Ratifikacija sporazuma s strani Ekvadora je posebno pomembna, ker je Ekvador štirinajsta ameriška država izmed 21, ki je sporazum ratificirala. Sporazum v Havani je določal, da postane pravomoćan sele, kadar ga ratificirata dve tretjini držav. Sedaj torej ni nobene ovire več, da bo ustanovljen meddržavni komite ameriških držav, ki bo v primeru potrebe odredil zasedbo evropskih kolonij v Ameriki. Mislijo pri tem predvsem na Martinique in druge francoske kolonije za primer, ce bi se spremenil državnopravni položaj Fran cije. VVashington, 26. okt. s. (Ass. Press) Takoj po pristanku Ekvadora je bila že včeraj konstituirana panamcriška komisija za kontrolo evropskih kolonij v Ameriki. Priprave v Beli hiši Wa.shinjrton, 26. okt. s. (CBS). V krogih, ki so zelo blizu Beli hiši. zagotavljajo, da predsednik Roosevelt budno za- sleduje razvoj mednarodnega položaja, zlasti glede Španije, Francije, Daljnega in Bližnjega vzhoda. Za primer, da bi nastali novi vojni zapletljaji, je celo že pripravljeno vse potrebno, da ameriška vlada takoj blokira dobroimetje prizadetih držav v Ameriki. Nadalje bi bili takoj pod vzeti ukrepi, da bi bili iz novih vojnih področij evakuirani še preostali ameriški državljani, ki so še tam. Končno so v Beli hiši celo že pripravljeni teksti proklamacij, s katerimi bi predsednik Rosevelt v primeru novega razširjenja vojne proglasil nove »nevarnostne cone«, v katere bi bilo prepovedano pluti ameriškim ladjam. VVashington, 26. okt. s. (CBS). Na konferenci tiska so včeraj vprašali novinarji predsednika Roosevelta, če namerava v primeru, da bo tretjič izvoljen za predsednika ostati do konca poslovne dobe na predsedniškem mestu. Roosevelt se je na to vprašanje nasmehnil in je odgovoril: Seveda. Glede mednarodnega položaja je odklonil Roosevelt na konferenci vsako izjavo. F*o- novil pa je, da z ozirom na napeti mednarodni položaj ne bo tudi v teku volilne kampanje za več kakor 12 ur zapustil prestolnice. VVashington, 26. okt. s. (Ass. Press). Ameriški zunanji minister Hull je včeraj na konferenci tiska odklonil izjavo o zadnjih sestankih državnikov v zapadni Evropi. Hull je dejal, da se ni zgodilo ničesar takega, da bi bil za to potreben njegov komentar. Povečanje Števila ameriških podmornic VVashington, 26. okt. s. (Ass. Press). Ameriška vojna mornarica, ki razpolaga Že sedaj s 104 podmornicami, bo v d oglednem času ojačena z nadaljnjimi 117 podmornicami. 81 od teh jih bo zgrajenih na novo, 36 podmornic, ki doslej niso bile v rabi, pa bo zopet popravljenih za službo na visokem morju. Industrijske delavske organizacije za Willkiesa .VVashington, 26. okt. s. (Ass. Press). Vodja ameriških industrijskih delavskih organizacij John Lewis se je snoči v govoru izrazil za podporo Willkiea pri predsedniških volitvah. Prvi črnec — general VVashington, 26. okt. AA. (DNB). Predsednik Roosevelt je povišal polkovnika De- visa v brigadnega generala. Daviš je prvi črnec, ki je v USA postal general. Repu-b lik anski krogi vidijo v tem povišanju Roo-seveltov vou'lni manever. Tajne klavzule berlinske pogodbe? BOS**, 26. okt. s. Tukajšnji radio poroča iz sanghaja, da po tamkajšnjih informacijah kljub berlinskemu paktu stališče Japonske do Nemčije in Italije še ni popolnoma jasno. Zdi se. da ima berlinska pogodba še tajne klavzule, katerih ena baje celo določa da Japonska ne bi šla v vojno za primer, če bi jo to spravilo v konflikt z Zedinjenimi državami. Tudi drugI znaki pravi isti vir, govore za to. da Japonska noče pre1 Tnlti vseh mostov z Anre_ jela Aneliia iz Zedinienih drŽav za 112 milijonov dolariev vojnega materiala, od tega za 48 miliionov dolariev letal. VVashington, 26 oktobra s (Ass. Press.) Canekajškova vlada ie v sertembm kupila v Zedirv.ie-mh državah za 1,335.000 dolarjev voineca materiala. Z otvoritvijo ee- ste skozi Birmo pričakuieio. da se bodo kitajska naročila v nieoiri d-žnvn^ se zelo povečala red usidniml sklepi u Uichy*u Danes popoldne bosta Petain in La val poročala francoski vladi o svojih razgovorih s Hitlerjem — Napovedujejo se novi sestanki med državniki Francije, Italije, Nemčije in Španije Vlchv, 26. okt s. (CBS). Maršal Petain se je vrnil iz Pariza v Vichy žele snoči. P*i-votzLo je bilo sporočeno na.j bi se že snoči vršila seja francoske vlade, na kateri bi maršal Petain poročal o svojem razgovoru s kancelarjem Hitlerjem. Ker pa se podpredsednik vlade Laval se vedno mudi v Parizu, je bila seja francoske vlade sklicana šele za danes popoldne ob 17. Tedaj bosta vladi skupno podala poročilo maršal Petain in podpredsednik Laval* Takoj po svojem prihodu v Vichy je imel maršal Petain dolge konference z vojnim ministrom Huntzingerjem, poveljnikom francoske vojne mornarice admiralom Dar-lanam. z notranjim ministrom in nekaterimi člani francoske vlade. Medtem so prispela poročila da se je že včeraj sestal v Parizu podpredsednik vlade Laval tudi z itaujanskimi zastopniki. Nekatera doslej službeno nepotrjena poročila pravijo, da je imel Laval razgovor celo že z italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom. Teh vesti v Vichvju na uradnih mestih zaenkrat niti ne potrjujejo niti ne zanikujejo. Obenem pa se v diplomatskih in političnih krogih v Vichvju širijo vesti, da se bosta maršal Petain in podpredsednik Laval najbrž v kratkem sestala tudi z ministrskim predsednikom Mussolinijem, ali pa z grofom Cianom, Istočasno poročajo, da obstoji možnost novega sestanka med kancelarjem Hitlerjem in ministrskim prevarno pod krili osnih velesil«. Zaupanje v „verdunskega junaka44 Clermont-Ferrand. 26 okt. AA. (H a vas). »Journal des Debatsc prinaša članek Marcela de Pareta. ki pravi med drugim: Maršal Petain ie šef države, ki se pogaja v imenu Francije. Nad vsemi političnimi stališči je samo ena doktrina: patriotizem in zavest časti. Ta doktrina ni maršala nikoli zapustila. Maršal se ie obdal s sodelavci, ki so v celoti njegovega nazi-ranja in ima i o enako delovno metodo. Ni vprašanje, ali maršal tudi v tem trenutku služi svoii domovini Verdunski junak je dokazal svoje visoke politične vrline. Za nas. ki ne poznamo deistev. ostane samo to. da cenimo zavest dolžnosti in ker to prav dobro vemo imamo popolno zaupanje v človeka, ki zna misliti in delati v splošno korist. Hitler bo objavil rezultate svojih razgovorov Curih, 26 okt e. V dobro poučenih diplomatskih krogih poudariaio. da ne bo treba dolgo čakati na rezultat zadnjih Hitlerjevih razgovorov, ker bo v najkraj- šem času sklican Reichstag. na katerem bo Hitler na svečan način objavil rezultate. Baje so člani Reachstaga že obveščeni, da pridejo v Berlin, čim bodo pozvani. Berlin, 26. okt. s, (Ass. Press.) V nemških merodajnih krogih pravijo, da rezultati fjrancosko-nemških podajanj ne bodo obiavljeni pred ponedeljkom. Španija se ne bo vojevala Buenos Aires, 26. okt. s (CBS) Novi španski poslanik pri argentinski vladi, ki je včeraj prispel semkaj je iziavil novinarjem, da Španija ne namerr.va vstopiti v sedanjo vojno v Evropi. Poslanik ie dejal, da bi morala Španija računati z dolgim trajanjem vojne, pri čemer bi zaradi blokade močno trpela njena prekomorska trgovina. New York, 26. okt. s. (Columbia B. S.) Po informacijah iz Londona nasprotuje general Franco vstopu Španije v vojno proti Angliji. Istočasno pa javljajo iz Madrida, da računa Španija v sedanjih pogajanjih z Nemčijo in Franciio na gotove pridobitve in koncesije v francoskih kolonijah v Afriki. švicarske informacije B©rn 26. okt, s. (Ass. Press). Po informacijah tukajšnjih diplomatskih krogov so se Nemčija, Italija, Španija ln Francija sporazumele predvsem glede skupne kontrole francoskih kolonij v Afriki. Tu naj bi dobili Nemčija in Italija oporišča za borbo proti angleškim kolonijam v Afriki. Predvsem pa naj bi te štiri sile skupno preprečile akcijo generala de Gauiiea iz Francoske Ekvatorialne Afrike. Nemčija in Španija se baje bojita, da bi utegnil general de Gauđle še pridobiti na vplivu v francoskih kolonijah v Afriki. Curih, 26. okt s. (Ass. Press). Švicarski Usti, ki mnogo ugibajo o vsebini nem-šJko francoskih pogajanj, pravijo, da je na francoski strani sedaj popolnoma prevladalo Lavalovo stališče glede odnofiajev do Nemčije. Laval pa je, kakor pravijo informacije iz Vichvja, že nekaj časa predvideval za Francijo samo tri možnosti: bodisi popolno zvezo Francije z Nemčijo bodisi lojalno indiferentno stališče ali pa popolno izolacijo Francije. Laval je mnenja, da samo popolna zveza Francije z Nemčijo lahko zasigura bodočnost Francije in njeno varnost- Ameriški komentar Boston, 28. okt. s. »Christian Science Monitor komentira sedanjo nemško diplomatsko ofenzivo. Pravi, da po velikih vojaških uspehih, ki jih je Nemčija dosegla v preteklem letu, hoče ocividno Koncelar Hitler sedaj najpreje konsolidirati nemške pridobitve na evropskem kontinentu. S konsolidacijo prilik v Franciji in drugih premaganih državah M Nemčija tudi ▼ gospodarskem pogledu dobila nekaj kom- Ka konsolidacija evropskega kontinenta pod nemžko kontrolo, pravi list bi bil to nedvomno uspeh, ki bi ojačil nemški prestiž. Sirijo se tudi vesti, da pripravlja Nemčija ustanovitev bloka totalitarnih držav. Po eni verziji naj bi ta obsegaj samo Nemčijo, Italijo, Španijo in Francijo, po drugi pa naj bi si ves svet razdelile totalitarne države poleg omenjenih štirih se tudi Rusija in" Japonska, Po mnenju opazovalcev pa bi taka koncepcija naletela na težaven problem kdo naj bi imel vodilno vlogo v takem bloku. Niti za Stalina niti za japonskega cesarja ni verjetna, da bi se hotela neposredno podrediti tretjemu. \Vasningion. 26. okt. e. (Štefani). Ameriška vlada je obvestila vlado v Vichvju, da bodo Zedinjene države ustavile vsako dobavo Franciji v primeru, če bo sklenila sporazum, ki bo v korist Nemčiji. Švedski list o nemški politični ofenzivi StOcicholm, 26. okt. j. (T.T) - Stockhobns Tidningen objavlja naslednja mnenja londonskih pok Učnih krogov o nemški politični ofenzivi proti Franciji in Španiji. Kakršenkoli naj bo izid Hitlerjevih pogajanj z Lavalom, Francom in Petainom zmerom bo imela Velika Britanija dve fronti, na katerih bo sovražno ofenzivo lahko ustavila. Ti dve fronti sta obramba samega angleškega otočja ter organizacija obrambe na Bližnjem vzhodu. Franciji obetajo zdaj mir, ki je glede na današnje okoliščine videti ugoden. Toda ta mir je v prvi vrsti potreben Nemčiji, ki skuša ustvariti v Sredozemskem morju stanje da bi se avtomatično z njim izločila še poslednja angleška opora ki jo zdaj predstavljata tamkaj Turčija m Grčija. V britanskih krogih ne taje, da bi se s tem položaj Anglije v Sredozemlju poslabšal. Kar se tiče Lavalove popustljivosti do nemških teženj po ureditvi odncšajev med Francijo in Nemčijo pa so v angleških krogih mnenja, da Laval v tem pogledu zastopa cinično stališče, ki se da tako izraziti: ali bo Anglija vojno izgubila, — si misli Laval — potem je za Francijo bolje, da si že poprej zagotovi sodelovanje z Nemčijo. Ce pa izgubi vojno Nemčija, potem to Franciji ne more SKodovati ker v term primeru Anglija, nikoli ne bi dopustila, da bi Nemčija obdržala dobiček, ki si ga je doslej vzela na francoski račiin. Ta presoja je v angleških krogih tako vkorenin je na, da smatrajo Laval a celo za zmožnega osvojiti si nemško tolmačenje, češ da je Anglija tista, ki poskuša vojno zavlačevati. Ker pa je vsako tako zavlačevanje proti interesom Francije, mora Francija proti vsem takim angleškim prizadevanjem kar najenergičneje nastopiti. V gotovih londonskih političnih krogih pa izražajo celo dvom, da bi bila resnična želja Nemčije zaplesti v vojno proti Angliji tudi Francijo in Španijo. Po mnenju teh krogov Nemčija prav nič ne potrebuje vojakov marveč edino le op ori-šča^ s katerih bi lahko operirala z lastno armado. Zaradi tega smatrajo v teh krogih tudi napovedano borbo za Gibraltar kot akcijo sekundarnega, pomena, zlasti kolikor naj bi bila v zvezi z nameravanim nemškim sunkom proti britanskim pozicijam na Bližnjem vzhodu. Pozicija Velike Britanije na Bližnjem vzhodu bi se namreč bistveno lahko pre-drugačUa samo v primeru, ako bi Turčija opustila svoje sedanje stališče, ker bi bila a tem Angliji onemogočena sleherna akcija za osvojitev kakih novih oporišč, ki jih potrebuje v Egejskem morju. V primeru torej, da bi imela Hitlerjeva pogajanja z Lavalom in Francom uspeh, petem je treba pač hladnokrvno ugotoviti ''a bi Hitler s tem pospravil dobiček d očim bi Anglija utrpela strateške izgube. Siloviti boji pri Dovrti in nad Kanalom V bojih }e sodelovalo na angleški ln nemški strani težko topništvo, letalstvo in vojne ladje bomb. toda nobena ladja ni bila direktno zadeta. London, 26. oktobra, s. (Reuter). Press Association poroča, da ie prišlo včeraj popoldne in zvečer pri Dovru in nad Kanalom do silovitih bojev, v katerih je sodeloval na angleški in nemški strani težko topništvo, letalstvo, kakor tudi vojne ladje. Operacije so se pričele, ko so angleški težki topovi ob kentski obali otvorili ogenj na konvoj treh manjših nemških ladij, ki so plule skozi Dvorsko ožino od Boulognea proti Calais". Ladje sta spremljali dve nemški vojni letali. Cim so angleški topovi pričeli strel i a ti. sta spremljajoči nemški letali pokrili ladje v umetno meglo. Tedaj so topovi otvorili ogenj tudi na obe letali. Zaradi umetne megle rezultata obstreljevanja ni bilo mogoče ugotoviti. Približno istočasno ie nemški težki too pričel streljati na angleško torpedovko v Kanalu. Oddan pa je bil samo en strel. Zvečer so nemški težki topovi otvorili zahtevala vojna. Ce Hitlerju res uspe ta- ogenj na angleški ladijski konvoj, ki te Z spremstvu rušil cev plul v zapadni smeri. Angleški težki topovi so odgovarjali s streli preko Kanala- Ko se je konvoj pomikal ravno skozi Dvorsko ožino, ie bilo streljanie nemškega topništva posebno močno. Nemške baterije so oddale štiri salve. Tedaj je stopilo v akcijo angleško letalstvo. Angleški bombniki so napadli postojanke nemških topov, zlasti pri rtu Gris Nez. Napad je bil izvršen kljub močnemu ognju protiletalskega topništva in je trajal celo uro. Vse od Calaisa do Boulognea so se videle eksplozije ob obali. Medtem ie angleški konvoj nadaljeval svojo pot. Za nemškim težkim topništvom so še nemška letala poskusila napad na konvoj. Protiletalski topovi na spremljajočih angleških rušilcih so otvorili močan ogenj proti nemškim letalom. Tudi angleško lovsko letalstvo ie pomagalo pri obrambi. Poleg tega so bil«? ladie v konvoju opremljene z zapornimi baloni. Nemška totala so vrfiia * bližino ladij okoli 30 Angleško češki vojaški dogovor Lond°n, 26 okt. s. (Reuter). Med zastopniki angleške in češke vlade je bil včeraj v Londonu podpisan angleškočeSki vojaški sporazum. O sporazumu je Izi&vil ^cški vojni minister general Inger, da poistane sedaj češka vojska popolnoma needvisna zavezniška armada s češkimi poveljniki. CeSiko letalstvo tx> tvorilo neodvisne edinice lovcev in bombnikov v okviru angl^kega letalstva. General Inger je nadalje dejal, da sta češka vojska in letalstvo opremljeni z najboljšim angleškim orožjem. Novi sporazum velja za celokupni angleški imperij. Češke oborožene sile bodo na podlagi tega sporazuma odslej na .isti stopnji, kakor angleška armada. Pogodbo sta podpisala angieški zunanji minister lord Halifax in češki zunanji mi, nister Jan Masarvk. Kanada priznala češko vlad to Ottavva, 26. okt- j. (Reuter). Kanadska vlada, je izdala uradno izjavo, s katero priznava češko vlado v emigraciji. Rusija na konferenci Moskva, 26. oktobra. AA. (DNB). Vče-rai opoldne ie z letalom odpotovala v Sofijo sovjetska delegacija, ki se bo odpeljala naprej v Bukarešto in se bo udeležila seje dunavske komisije, ki je sklicana v romunsko prestolnico za 28. oktober. Delegacija ima sedem članov in jo vodi generalni tajnik komisariata za zunanje zadeve Sobolov. V delegaciji sta tudi šef oddelka za Bližnji vzhod Novikov in š?f oddelka za pogodbe Arkadi j ev. Japonsko ruski odnosi Moskva, 26. okt. AA. (DNB). Komisar za zunanje zadeve Molotov je včeraj sprejel novega japonskega poslanika Tatekavo. Foslanik bo danes izročil predsedniku vrhovnega sovjeta svoje poverilnice. Tokio, 26. okt. s. (CBS). Zastopnik japonskega zunanjega ministrstva je davi demantira! kot povsem neosnovane vesti, da je za prihodnje dni predviden sestanek med Stalinom in novim japonskim veleposlanikom generalom Tatekavo. Nekateri listi so namreč napovedovali tak sestanek v zvezi s poročili o možnosti skorajšnjega podpisa japonsko - ruske nenapadalne pogodbe. Carinska samostojnost Indokine Vichv, 26. okt. s. (CBS). Francoski uradni list objavlja vest, da ie francoska vlada dovolila francoski Indokini carinsko samostojnost. Smatrajo, da bo ta ukreo olajšal gospodarsko sodelovanje med Indckino in Japonsko. Štetje Nemcev v Rumuniji Bukarešta, 26. okt. s, (Reuter). Vodja nemške narodnostne skupine v Runumiji je odredil ljudsko štetje med Nemci v Rumuniji. Rumunskim Nemcem bo izdalo vodstvo nemške narodne skupin2 po.ebne legftuoacrja. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, sobota, 26. oktobra 1940. fiter. 246 Veliki letalski napadi so se razvili preteklo noč tako nad Anglijo kakor nad Nemčijo ter nad zasedenim ozemljem London, 26. okt. s. (Reuter). Letalsko in notranje ministrstvo javljata v svojem današnjem jutranjem komunikeju: Sovražni letalski napadi na Anglijo so imeli preteklo noč večji obseg ter so se razprostirali preko Širšega ozemlja nego v zadnjem času. Napadi so bili usmerjeni v glavnem na London, na neko mesto v srednji Angliji in na več točk ob vzhodni škotski obali. V Londonu je bila prizadeta škoda skoro izključno na zasebnih hišah ln na cestah. Sovražna letala so vrgla veliko število za-žigalnih bomb, toda povzročeni so bili samo trije veliki požari. V vzhodni škotski je bilo napadenih več manjših obalnih mest. škoda je bila povzročena na zgradbah in javnih napravah. Letala so s strojnicami obstreljevala tudi več svetilnikov ob obali. Drugod v Angliji je povzročena škoda le majhna in človeških žrtev malo. Protiletalsko topništvo je bilo povsod v akciji in je verjetno, da je bilo več sovražnih letal poškodovanih. Naknadni podatki kažejo, da sta bili včeraj sestreljeni nad Anglijo še dve nemški letali, tako da je izgubil včeraj sovražnik skupno 14 aparatov. 10 angleških lovskih letal je bilo včeraj izgubljenih, vendar se je 7 pilotov rešilo. London, 26. okt. s. (Reuter). Sovražni letalski napadi na Anglijo so imeli preteklo noč večji obseg nego v katerikoli noči v zadnjem času. Sodelovalo je večje število letal, pa tudi večje število mest je bilo napadenih. V Londonu je bilo bombardiranih več okrajev v mestu samem pa tudi v okolici. Napad se je pričel že zgodaj zvečer. Protiletalsko topništvo je streljalo skoro po vseh okrajih. Sovražna letala so letela izredno visoko, tako da motorjev skoraj ni bilo sli-iatl. V Londonu je bilo poškodovanih več hiš in prometnih naprav. Tudi neko žup-niSče je bilo zadeto. V vzhodni škotski so nanndla nemška letala tri ali štiri mosta. Prav tako so streljala letala s stnMnirr.mi na neki vlak. Na eno izmed Škotskih mest so met^l^ letala bombe It. višine nmo 150 m. štiri bombe so -ndele neko hišo. V srednji AnehU je bilo napadeno n^ko mesto, ki ie bik) že vse zadnje dni prGior-nale d* Italiac poroča, da je ministrski predsednik Mussolini sam osebno dal ukaz, da bodo odslej italijanska letala sodelovala pri napadu na Anglijo. List pravi, da je bilo v bližini obale Kanala ustanovljeno posebno italijansko vojaško letališče. Italijansko letalsko oporišče je opremljeno s prvovrstnim italijanskim materijalom ln letala upravljajo najbolj« italijanski piloti, med njimi taki, ki so se uspešno udeležili bojev v španski državljanski vojni. Po italijanskih informacijah je že v noči od četrtka na petek pri napadih na London sodelovalo okoli 200 italijanskih letal. Prav tako so stopili v včerajšnjih dnevnih napadih na Anglijo v akcijo italijanski letalci. London. 26. okt. s. (Reuter). V včerajšnjih letalskih bitkah nad Anglijo ni bilo po dosedaniih in forma cii?.h sestreljeno nobeno italijansko letalo. Italijanski letalci na nemških letalih Rim, 26 okt. AA. (Štefani). Italijanski listi še zmerom komentirajo nastop itali- SHIRLEY plese indijanske bojne plese, bhikLEY kadi s sinom indijanskega _ poglavarja »pipo miru«, mukLEI uči moderne plese, SHIRLEV predseduje velikemu zborovanju indijanskih poglavarjev SHIRLEY TEMPLE DANES PREMIERA KINO SLOGA, ^rkr0r^n^nme" VELIKI OREL teL 87-80 V ostalih vi.: Randolph Scott, Margareth Lockwood, Martin Goodrider, M. Moskovlć. Predstave danes izjemoma že ob 15., 17., 19. in 21.- uri; jutri v nedeljo ob 1030 (matineja) ter ob 15., 17., 19. in 21. uri. — Preskrbite si vstopnice te v predprodaji! Pretresljiva drama mlade matere, ki se je odrekla ljubezni svojega otroka, da mu zagotovi bodočnost. — Delikaten problem ljubezenske vzgoje. KINO MATICA — Tel, št. 22-4L Predstave ob 16., 19. in 21. uri, jutri ob 10.30 {matineja) ter ob 15., 17., 19. in 21. uri ŽELELA SEM SI OTROKA... BETTE DAVIŠ v velikem VVARNER BROS - filmu jansfcEh letal proti Veliki Britaniji in prinašajo obenem še nove podrobnosti. Listi govore največ o italijanskih letalskih oddelkih ob Rokavskem prelivu, ki so skupaj z neonskimi letali izvedli napade na Veliko Britanijo. Posebno hvalijo uspeh tistih italijanskih letalcev, ki so se teh napadov udeležili na nemških letalih. Listi prirxrniinjajo, da so italijanski piloti morali urediti nekaj čisto tehničnih vprašanj in se navaddti na nemške aparate, vendar poudarjajo da so težkoče hitro premagali in da je bilo italijansko nemško sodelovanje zelo uspešno. Italijanski letalci so sodelovali pri raznih poletih nad Anglijo z nemškimi letalci in metali bombe na mnoge vojaško važne objekte. Italijanski piloti, vajeni sredozemskega neba so se morali navaditi tudi na novo podnebje in na polete v megli, kjer so se mogli orientirati le s pomočjo posebnih aparatov. Prav tako so se italijanski piloti privadili tudi nočnim poletom. 2e po nekaj dneh odnosno po nekaj poletih so se italijanski piloti docela prilagodili novim razmeram in se posebno odlikovali pri predvčerajšnjem napadu. Italijani napovedujejo ofenzivo v Egiptu Po italijanskih vesteh o jaču je jo Angleži svojo vojsko v Egiptu, kar pa ne bo zavrlo nove Grazianijeve ofenzive Rim> 26. okt. AA. (Štefani). Ko so storile vse potrebno za novo ofenzivo, razvijajo italijanske vojaške sile na egiptskem bojišču močno akcijo z namenom da bi preprečile priprave sovi ažnika in da bi napadle in razpršile prednje sovražne oklopne enote. Angleži delajo pod težkim udarcem novega najpada^ s katerim Italijani greze, obupne napore, da bi v Egiptu zbrali čim več moštva in materiala. »Giornale d' Italia« poudarja, da šteje angleška armada v Egiptu 260.000 mož, toda britansko poveljstvo še ni prepričano o svoji moči ln bo še ojačilo to vojsko. Zdi se, da je več kot 30.0O0 vojakov na poti v Egipt. Pripravljajo pa se še tri divizije. Te gigantske angleške priprave, pa naj bo naloga ki čaka Italijane v Egiptu^ še tako velika in težka, ne bodo zavrle ofenzive, katero bo odločno začel maršal G-ra-ziani brez ozira na obupne poskuse angleške vojne mornarice in letalstva. Komentarji italijanskega tiska Rim. 26. okt. AA. (Štefani) Italijanski tisk in italijanska javnost ugotavljata, da Edenov obisk na Bližnjem vzhodu ni imel uspeha. Italijanski politični krogi pribijajo, da skuša britanska propacjajrda zaman prepričati Angleže, da še zmerom lahko upajo v zmago. Ti krogi izjavljajo, da je iniciativa v rokah osnih držav, naj že gre za politično ali pa vojaško stran. »Messaggero« pravi, da Edenov obisk ni mogel roditi uspeha. Glede poskusov britanske propagande pravi list. da države osi mirno in z zaupanjem čakajo na razvoj dogodkov. List podčrtava nato pomen nedavnih sestankov med državnimi poglavarji in ugotavlja, da niso niti Angleži sami prezrli pomena teh sestankov. Britanska javnost, pravi list, je zmedena in nazni angleški listu celo tisti, k »o uživali sloves zmernosti, se spuščajo ^ mnogoštevilne in zelo protislovne kombinacije, da bi tako odvrnili pozornost javnosti od realnosti, t j. od neprestanega bombardiranja, od blokade, od težkoč pn prehrani in od zime, ki se bliža. List piše nato o položaju v Egiptu in pravi, da se tam lahko pričakuje nov strahovit udaiec na Veliko Britanijo. »Popolo di Roma« pr. omenja razliko med pojmovanjem držav osi ui Velike Britanije. List pravi: VeJ ka Britanija se bori samo zase, da bi se po vsak; ceni rešila. Državi osi pa navdaja isti ideal in ista neomajna volja, da se doseže končna zmaga, ki bo ustvarila nov siftem. Vojna, ki jo bijeta državi osi, je izraz vzajemnega so- delovanja in načrtov, sestavljenih sporazumno. Državi osi slonita na sol'dnih temeljih in ti temelji bodo služuli za ustvaritev novega sistema Ta sistem bo prevladoval glede bodočnosti Evrope, obenem je pa tudi izraz iniciative in ideje. Eden v Aleksandri ji Kairo, 26. okt. s, (Reuter). Angleški vojni minister Eden je včeraj posetil Alek-sandrijo, kjer je inspiciral angleško vojno brod o v je. 5O00 častnikov in mornarjev angleške vojne mornarice pred Aleksandri jo je priredilo Ecienu navdušen sprejem. Zvečer se je Eden vrnil v Kairo, Angleška vojna poročila Kairo, 26. okt. A A. (Reuter). Britanski glavni stan je izdal včeraj sledeče sporočilo: V Sudanu je britanska patrola 23. oktobra blizu Kassaie-' napadla sovražni oddelek ln sicer ponovno! Na ostalih bojiščih je zatišje. Kairo^ 26. okt. s. (Reuter). Snočnji komunike poveljstva angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu javlja: V četrtek so angleška letala napadla letališče v As mari v Eritreji. Bcmbe so bile vržene med letala na letališču. Dve italijanski letali sta bili menda uničeni. Angleški bombniki so nadalje v strmoglavem poletu napadli maskirano italijansko vojaško letališče pri Dcssieu v Abesiniji. Na letališču v Guri so bili povzročeni požari. V Asosi v Abesiniji je bilo napadeno vojaško taborišče, pri Kassali v Sudanu pa koncentracije italijanske vojske, V Libiji so angleški bombniki zopet napadli pristaniške naprave in ladje v Ben-ghaziju. Točnega obsega škode zaradi megle sicer ni bilo mogoče ugotoviti < vendar je bilo videti več požarov. Vsa letala ki so bila udeležena pri teh poletih, so se vrnila na svoja oporišča. Kairo, 26. okt. s. (Reuter). Včeraj so angleška vojna letala priredila demonstrativen polet nad Kairom. Več eakadril novo došlih letal, med njimi tudi mnogi lovci tipa Hurricane, je dalje časa krožilo nad mestom. Tajni dokumenti ukradeni Ankara, 26. okt. s. (Ass. Press.) Iz Bed-ruta poročajo da so bili v vlaku med Bei-rutom in Alenom ukradeni nekemu italijanskemu polkovniku tajni dokumenti o italijanskih zahtevah glede izvajanja premirja v Siriji. Tatvina se je primerila že pred 4 ali 5 dnevi, pa doslej dokumentov še ni uspelo najti. čungking v razvalinah Po japonskih vesteh je čangkajškova prestolnica Ze skoraj popolnoma razdejana — Podrobnosti o japonskih letalskih napadih čungking, 26. okt. s. (C3BS). Včeraj ob 10. lokalnega časa je 42 japonskih bombnikov pričelo z napadom na Čungking. Napad je trajal 4 ure. V teku napada je bila med drugim poškodovana na reki Jangce 370tonska ameriška topničarka >Tutrilla<. Tcpničarka je bila zasidrana v bližini ameriškega poslaništva. Letalska bomba je zadela neko skalo na obrežju reke, ki se je zrušila v reko ter poškodovala topni čarko. Ameriško poslaništvo je crtalo med napadom nepoškodovano, čeravno je padlo več bomb v bližino poslopja. Poslaništvo stoji v mestnem delu, za katerega so se Japonci zavezali, da ga ne bodo bombardirali. V bližini poslaništva je bilo ubitih in ranjenih okoli 70 Kitajcev. Na reki sta bili zadeti od drobcev šrapnelov tudi dve angleški ladji. Več kitajskih ladij je bilo potopljenih. Neka bomba je zadela tovarno ki je last nekega Američana. Povzročena škoda znaša 10 000 dolarjev. 6 bomb je pačilo tudi v bližino kanadske misije v črungkingu. Okna na poslopju so bila razbita, sicer pa je zgradba nepoškodovana, 25 Kitajcev v bližini je bilo ubitih. Skupno je bilo po dosedanjih cenitvah prt napadih razrušenih včeraj 200 Ma. število smrtnih žrtev cenijo na 200. Protlletr^sko topništvo v črungkingn je streljalo na japonska letala močneje nego kdajkoli preje. Iz tega sklepajo, da so dobili Kitajci že znatna ojačenja. T°K|o, 26. okt. s. (Štefani). Japonska letala so izvršila močne napade na Čungking in Vučung. Po japonskih informacijah je bil Čungking pri zadnjih letalskih napadih že skoro popolnoma razdejan. Maršal Cangkajsek je baje mesto že zapustil. feungbaj, 26. otet. s. (CBS). Po kitajskih informacijah je pričela kitajska vojska ob reki Jangce z veliko ofenzivo proti Japoncem. V južni Kitajski pa tri kolone kitajske vojske napredujejo proti Nankin-gu. Madžarski vojni proračun Budimpešta 26. okt. AA- (MTI). Parlamentarni odbori so soglasno odobrili proračun vojnega ministrstva. Proračun znaša 368 milijonov pengov in je za pol milijona pengov višji kakor lani. Ob sklepu seje se je rninister za narodno obrambo zahvalil za zaupanje, ki ga imajo poslanci do vojske in ki so ga vsi govorniki brez razlike strank soglasno poudarili. Minister je dalje izjavil da je madžarska vojska dosegla v zadnjih letih tolikšen napredek, kakor ga ni prej v 30 do 40 letih. Pri zadnjih dogodkih je madžarska vojska dokazala, da stoji na zavidam'-vredni višini, * Živilski trg Ljubljana, 26 oktobra Čeprav je bilo treba pričakovati, da bo zaradi nezanesljivega vremena danes dovoz živil slabši, razen tega se pa še bliža konec meseca, ko je vselej slabši promet na trgu. je bil vendar precej dobro založen zelenjadni trg, sadja in gob pa je bilo celo še več kakor prejšnje tržne dni. Naši gobarji so letos opazili, da vselej ob zadnjem krajcu začno nekoliko bolj rasti gobe, medtem ko so prejšnja leta ob mlaju. Danes je bilo precej ajdovčkov, vendar že prevladujejo sivke. Najlepše sivke so danes prodajali po 4 din merico. Nekatere gospodinje rudi vlagajo sivke in so zadovoljne z njimi skoraj tako kakor z jurčki. Gobani so bili nekoliko slabši po 4 do 5 din merica, v splošnem so pa prodajali posamezne gobe glede na velikost. Jabolka so se zadnje tedne podražila tudi na kmečkem sadnem trgu. Zdaj ni naprodaj lepših zimskih jabolk izpod 6 do 7 din kg. Sadje ni dražje tudi pri prekupčevalcih, pa tudi ne slabše. Upravičena je bojazen, da se bodo jabolka do zime podražila, tako da bodo le še delikatesno blago, ki ga bodo kupoval: le zelo redki. Na zelenjadnem trgu je zdaj največ zelj-natih glav Sploh se zdi, če bi sodi'1 človek samo po tem, s čim je trg najbolj založen v prodaji na drobno in debelo, da meščani zadnje čase porabijo naiveč zelja, zeljnatih glav in kislega zelj-a V resnici bo treba prilagoditi naše jedilne liste. Morda bi bilo prav, da bi začeli dokazovati, kako silno je zelje redilnc m zdravilno ter da vsebuje vse vrste vitaminov in še druge povrh teh Lahko bi propagirali večjo porabo zelja pod raznimi popularnimi devizami: Vitamini v krog'ah — v zeljnatih glavah! Jejte zelje pijte zeljni-co, jejte ga surovega, kuhanega, ptčcnega, ocvrtega! Toda propagande za čim večjo pombo zelja ni, zato ga meščani ne kupujejo na Sv. Petra nasipu, kjer so naprodaj zeljna-te glave na debelo, nemestu krompirja, mesa, moke in kar je drugih dražjih živil. Zdaj lahko kupiš najlepšo zeljnato glavo za dinar. Zeljarji ti ponujajo najfinejše kislo zelje po 4 do 4.5 din kg, razen tega je pa naprodaj tudi precej dobro zelje po 3 din kg. Na debelo je zelje naprodaj po 75 do 80 par kg. Meščani so danes zopet zaman iskali krompir na Sv. Petra nasipu. Med tem ko je bilo zelja naprodai 20 vozov,- je bilo krompirja le 4 vozove. Zato so. jga pa tudi kmetje držali po 2 din kg. Gospodinje so vzdihovale na perutninskem trgu. ker so se jaica zopet podražila; nekoliko flepša so bila samo po 1.75 din, za 10 din jdh je pa zdaj le 6. Tako bo moralo zdaj zelje nadomestovati tud: jajca. S fiimtftcca platna Kino Matica: Želela sem si otroka. Ameriški Warnerjev film s prav nenavadnim sižejem: mati postane hote »teta« svojega nezakonskega otroka, da bi mu zagotovila lepšo bodočnost, njena sestra pa si prav za prav prilasti nezakonskega otroka, kajti otrokov oče je bil moški, ki ga je sestra prvega in v resnici ljubila. Zgodba ni neverjetna. Godi se sredi prejšnjega stoletja, ko je bil nezakonski otrok še družabna sramota za mater. Pa tudi prilastitev otroka, ki mu je oče človek, ki ga je ženska resnično ljubila, je psihološko utemeljena. Filmsko obdelovanje tako intimnega sižeja zahteva dobrega režiserja in odlične igralce. Oboje je izpolnjeno v tem filmu, ki se more primerjati samo z nekaterimi dovršenimi francoskimi psihološkimi filmi. Bot-te Daviš je kreirala vseskozi dognan lik ljubezni in svojemu otroku žrtvujoče se matere. Davisova je velika igralka, dobra je tudi Hopkinsova v vlogi njene sestre. Ta VVarnerjev film, ki ni serijski in tudi ne šablonski, si bodo ogledali vsi ljubitelji filmske umetnosti. Vlom v blagajno »Slograda« Ljubljana, 26. oktobra Zaporednim vlomom v Komendi, Skofji Loki in Kranju, kjer so bile ravrtane železne blagajne m kjer je bH skoraj povsod odnesen bogat plen. je sledit! danes podoben drzen vlom tudi v blagajno stavbne družbe »Siograd«, ki ima svoje poslovne prostore na Vrtači št. 9. Ko sta davi oba slugi skoraj hkrati prispela v službo, sta takoj opazila, da so poslovni prostori odprti in videla sta tudi, da je velika železna blagajna v pritličju od strani navrtana. Bilo je takoj jasno, da so bili ponoči na delu izvežbani vlomilci. Naglo sta obvestila šefa podjetja m policijo. Kriminalni agent' »o ugotovili, da so vlomilci prišli v poslovne prostore s sosedne parcele. Presko ć-li so poldrugi meter visoki zid in na dvorišču odprli masivna hrastova vrata, ki se avtomatično zapirajo, namreč tako. da zunaj spi!oh nimajo kljuke, temveč samo znotraj. Okrog ključavnice so izrezali les in vtata odprli. Tako so prišli v pisarno, kjer so se lotili železne blagajne, Z zastarelo blagajno prav za prav niso imeli preveč težkega posla in so jo naglo navrtali. Napravili so na strani veliko odprtino in pobrali iz nje okrog 70 tisočakov. Pobrali so ves denar v bankovcih m kovancih Za drznimi vlomilci, ki so sicer pustili na kraju vloma nekaj orodja še ni sledu, vse pa kaže, da bodo najbrž člani vlomilske tolpe, ki je zadnje čase strahovala Gorenjsko. K sreči je podjetje zaverovano za ves znesek pri angleški zavarovalnici Koval Ectiange. Policija je uvedla obširno prenkavou d£e(ekn i ca KOLEDAR DANES: Sobota, 26. oktobra: Evarist, De-metrij JUTRI: Nedelja, 27. oktobra: Frumencij, Sabina DANAŠNJE PRIREDITVE KINO MATICA: želela sem al otroka KINO SLOGA: Veliki orel (Shirlev Tem-ple) KINO UNION: Vihar nad Parizom KINO MOSTE: Greh ln Skandal KINO ŠIŠKA: Gibraltar RAZSTAVA KLUBA NEODVISNIH V JAKOPIČEVEM PAVILJONU odprta od 9. de IS. PRIREDITVE V NEDELJO KINEMATOGRAFI NESPREMENJENO VODSTVO PO RAZSTAVI KLUBA NEODVISNIH v Jakopičevem paviljonu ob 11. dop. Vodi prof. Marij Pregelj DEŽURNE LEKARNE DANES IN JUTRI: Dr. Plccoli, Tvrševa cesta 6. Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste — Zaloška cesta 47 MESTNO DEŽURNO ZDRAV. SLUŽBO bo opravljal od sobote od 8. zvečer do ponedeljka do 8. zjutraj mestni višji zdravstveni svetnik Union Paciflkc. Film je v režiji slavnega Cecila B. de Mllla. Kot dodatek tudi vojni zvočni tednik. Zaradi izredne dolžine prosimo cen j. občinstvo, da prihaja točno. — Sledi za Vse svete >Sestra Angelika«. __ — Ukinitev nekaterih vlaftOv. Z 28. oktobrom bodo ukinjeni naslednji vlaki. Br-zovlak štev. 2 in 3 z odhodom iz Ljubljane ob 20.48 in prihodom na Jesenice ob 22.13 ter prihodom v RateČe-Planico ob 8.53 in ob 7.40 ter privozi v Ljubljano 9.06. Na progi Jesenice—Rateče-Planica so ukinjeni potniški vlaki Št. 8620, 8632, 8613 in 8625 z odhodom z Jesenic ob 8.09 in 12.10 ter prihodom v Rateče-Zlanlco ob 8.53 in 12.57 in z odhodom iz Rateč-Plardce ob 9.28 in 14.59 ter s prihodom na Jesenice ob 10.10 in 15.50. Vlaka Št. 8620 in 8613 z odhodom z Jesenic ob 8.09 in iz Rateč-Pla-nlce ob 9.28 bosta vozila ob nedeljah m praznikih še naprej. — Nogometna tekma. Jutri ob 10.30 se bo na igrišču Bratstva vršila prijateljska nogometna tekma med državnimi in zasebnimi nameščenci. Za to prvo srečanje med državTiimi nameščenci in uradniki KID vlada v vsem železarskem revirju Izredno veliko zanimanje. Simpatije široke javnosti so na strani državnih nameščencev. Poznavalci krajev in razmer pa so trdno prepričani, da bodo dobro vi grani in zastavni uradniki KTD slabotne državne nameščence kar pregazili. Stcv. 746 >SL0VENSK1 NAROD«, sobota, 26. oktobra 1910. Stran 3 Predor pod kanalom La Manche... Umetni otoki na Ocean« . • • Izsušen je Sredozemskega morja... In ie mnogo drugih fantastičnih načrtov je razburjalo svet. Najdrznejši pa je bil načrt, napraviti is Sahare plodno zemljo, ki ga obravnava veliki francoski film Vihar nad Parizom (TEMPfeTE SUR PARIŠ) V glavnih vlogah: Erich von Stroheim, Annie Ducaai, Andre Luguet Danes premiera! KINO UNION — Tel. 22-21 Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri, jutri ob 10.30 (ljudska predstava) in ob 15., 17., 19. ln 21. uri. Ali ne moremo dobiti slovenskega filma? Razvoj slovenskega filma od prvih začetkov do M, Badjurinega »Pohorja Slovenci moramo dobiti svoj film! u Ljubljana, 26. oktobra Živimo v dobi filma; živimo sredi kulturnih narodov in tudi sami se prištevamo med nje; skušamo se uveljaviti pred svetom na raznih področjih, seveda tudi na umetnostnem. Toda zakaj ne zmoremo svojega filma? Ali res ne moremo dokazati tudi na tem področju, da spadamo med Kulturne narode ? Ali se ne zavedamo izrednega pomena filma, ki ga ima zaradi svoje propagandne sile, umetnostne vrednosti — kot najpopolnejše izrazno sredstvo — in ker ima posebno ceno kot dokument časa? Ali ne želimo, da bi svet zvedel za nas? Ali si pa niti ne želimo filma, ki bi služil najnujnejšim domačim potrebam? KAJ JE FILM? Zdi se, da se pri nas velika veČina ljudi niti ne zaveda, kaj je film. Mnogim obiskovalcem kina se zdi film nekaj vsakdanjega, kar spada med redno duševno hrano dandanašnjega človeka. Pri tem pa le redki pomislijo, kako velik vpliv ima film na množico, kako globoko posega v kulturno življenje, bodisi le kot reportaža o dogodkih našega časa ali kot zbirka slik pokrajinskih lepot. Toda film je tudi propagator idej; je najboljši učni in vzgojni pripomoček; je najpopolnejša ponazoritev znan stvenega dela v nekaterih strokah in najboljše poročilo o znanstvenih ekspedicijah; vzoren pripomoček je raziskovalcu, ki zasleduje procese iz življenja živali, učinke ter posledice elementarnih sil itd.; film je najboljši propagator tujskega prometa; film je pa tudi — kar je morda njegova največja vrednost — sinteza cele vrste umetnosti, saj prikazuje dramatsko umetnost igralcev hkrati, ko nam nudi podobo dogajanja skoraj v popolni iluziji resničnosti: igra, glasba, slike — vse to je združeno v ozkem in dolgem prozornem traku in zaživi pred nami, kadarkoli zaželimo. To je konzervirana umetnost, ki jo lahko poljubno reproduciramo vselej verno, nespremenjeno. Umetnik lahko živi v filmu Se po svoji telesni smrti in v filmu lahko živi doba, ki je že zdavnaj minila. Sploh je pa zelo težko napisati, kaj je film; najbolje nam pove sam, kaj je. Morda je največja kulturna dobrina, ki jo je kdaj človeštvo imelo. Film nam odpira okno v bodočnost in je eden izmed prvih, a zelo prepričevalnih dokazov, da je tehnika ključ, ki odkle-pa vrata v deželo pod imenom: »Vse je mogoče«. POGOJI ZA FILM PRI NAS Marsikdo bo imenoval to naivnost; rekel bo. da je vendar smešno govoriti o slovenskem filmu, češ, filma ni brez filmske industrije, nje pa ne brez — milijonov. Pomilovalno se bo smehljal pobožnim željam ljudi, ki mislijo, da imajo tudi tako mali narodi lahko svoje filme. Morda bo tudi vprašal: Kje pa imamo filmske strokovnjake, igralce, podjetnike, ateljeje in še vse drugo, predvsem pa, kje bi vzeli denar za film? Nezaupljivost je seveda upravičena. Prav je, če kažejo na primere velikih držav, ki Imajo razvito filmsko industrijo in ki žrtvujejo ogromne vsote že za posamezne filme. Toda, če se sklicujejo na primere velikih držav, zakaj bi se tudi ne ozrli na nekatere male države, ki niso niti večje od naše države, ne bogatejše; države, ki se ne morajo ponašati s takšnimi pokrajinskimi lepotami; narodi, ki nimajo tako bogate folklore, ne nič več talentov, nič boljših gledaliških igralcev in pevcev; narodi, ki nimajo sami v zakupu filma in kulturnega udejstvovanja in ki niso sicer v kulturnem pogledu nič večji od nas — a imajo vendar svoj film. Nijhovi filmi prihajajo celo v našo državo. V Ljubljani gledamo celo madžarske filme in Madžari so tudi lahko ponosni na svoj film. Svoj film pa imajo tudi naši sosedje Bolgari. V svetu so na dobrem glasu filmi malih skandinavskih držav. Tako je zelo dobro razvita filmska industrija na Finskem. Pri nas je dovolj dobro znan češki film, da nam nI treba dokazovati, kako na visoki stopnji je češka filmska umetnost. Cehi nas res v marsičem prekašajo, vendar s tem nI rečeno, da bi v naši državi ne mogli začeti ustvarjati svojega filma vsaj 20 let za Cehi. Naravnost nerazumljivo pa je, zakaj bi ne mogli izdelovati vsaj dobrih kulturnih filmov toliko, da bi jih bilo dovolj za domače kinematografe. Težko bi našli v Evropi državo, ki bi Imela tako različne pokrajinske značilnosti ln lepote, od visoko gorskega sveta, do morja in nižinskih ravnin. Naša država je še neodkrita filmska dežela, polna neizkoriščenega bogastva za filmsko kamero. ALI SE NISMO ZACELI? AH morda nimamo še nobenega domačega filma, ali ni bilo niti poizkusov? To bi bilo zelo slabo spričevalo za nas ln morali bi se res sprijazniti z mislijo, da ne bomo imeli nikdar svojega filma. Toda dovolj je bilo že lepih dokazov, da se bo kljub vsem oviram razvil tudi slovenski film ter da je upanje, da bomo dobili najbrž celo kmalu večji film, upravičeno. Ne moremo pa napovedati, da bomo dobili prej svoj film kakor Hrvati. Naša javnost najbrž ni poučena, s kakšno vrnemo so se Hrvati lotili dela tudi v tej stroki, čim so dobili svojo banovino. Predstaviti se hočejo svetu s prvim velikim svojim filmom. Veliko krivico bi delali vsem tistim delavcem, ki so se že pred desetletji začeli prizadevati, da bi bili ustvarjeni vsaj skromni začetki slovenskega filma, če bi trdili, da doslej ni bilo še nič narejenega. Zdaj že lahko govorimo o zgodovini razvoja slovenskega filma. To pa nikakor ni zgodovina naše nesposobnosti, temveč nerazumevanja za stvar pri tistih, ki bi morali podpreti redke požrtvovalne delavce. PREGLED RAZVOJA Kmalu po vojni so pri nas nekateri začeli razmišljati o Izdelovanju slovenskih filmov. Prvi poizkus je bil najbrž ustanovitev skromnega podjetja »Slovenija film«; uspehi tega podjetja se pa niso pokazali v kakšnem omembe vrednem filmu. Pravi začetek razvoja slovenskega filma je treba uvrstiti v leta 192$ — 32, ko je Metod Badjura izdeloval dobre žurnale in sploh krajše kulturne filme. Vzbudili so takoj pozornost med poznavalci pa tudi med širšim občinstvom. Zato so jih tudi igrali skoraj vse ne le v Ljubljani, temveč po državi. Badjura je v prvih šestih letih izdelal okrog 30 filmov. To je bil vsekakor razveseljiv začetek, zlasti še, ker so bili filmi povsod dobro sprejeti. Vedeti pa morate, da pionir slovenskega filma ni ustanovil nobenega podjetja, da ni poznal nobenih mecenov in ne prejemal podpor od kogarkoli. Tudi sam ni Imel kapitala, da o milijonih — ki so baje nujno potrebni za izdelovanje filmov, kakor nekateri mislijo — sploh ne govorimo. M. Badjura je začel filmati iz globoke ljubezni do filma ln kot velik prijatelj narave. S filmsko kamero se je pa seznanil že prej, ko je sodeloval z nekim slikarjem v Leipzigu pri izdelovanju reklamnih filmov. Prvi slovenski filmi so nastali brez skladov, brez gest finančnikov, brez najmanjše podpore ustanov. Druga doba začetnega razvoja našega filma se začenja 1. 1932. Tedaj je začel Badjura izdelovati že daljše filme, ki se jih naše občinstvo še dobro spominja, čeprav je bila še doba nemega filma, zdaj že skoraj pozabljena. Spomniti vas moramo na »Bloške smučarje«, 350 m dolg film, dalje na »Kozoroga« (200 m), pred vsem pa na »Triglavske strrninec, naš prvi igralski film, in prezreti ne smemo »Triglava pozimi«, ki so ga igrali celo v Pragi. Posebej je treba naglasiti, da je bila prodana kopija filma »Triglavske strmine« v Ameriko, kjer so ta film igrali v mnogih krajih ter so ga naši izseljenci sprejeli z izrednim veseljem, pa tudi s ponosom. Dovolj znano je, da je bil zelo dobro sprejet tudi doma, KOLIKO VELJA SLOVENSKI FILM? Pogosto citate, koliko milijonov — dolarjev ne dinarjev — so izdali Američani za ta ali oni film. Mi se pa seveda ne moremo bahati z milijoni, zlasti ne naša »filmska industrija«, saj nima navadno niti tisočakov. Zato vas pa bo nedvomno zanimalo, koliko stroškov je bilo za naš prvi igralski film »Triglavske strmine«. Niti ne celih 100.000 din! Seveda pa ni bilo plačano delo; pri nas so idealisti, kolikor jih pač imamo, k sreči vajeni delati brezplačno. Tudi za ta film ni dal nihče niti dinarja podpore. Ali kaj takšnega zmorejo kje drugje, n. pr. v Ameriki? Ne! Samo Slovenci lahko izdelujemo filme brez kapitala, brez razumevanja za to važno delo in brez zadostnega števila potrebnih sodelavcev. Kdo lahko izdeluje filme še ceneje? Seveda bi lahko navedli nekatere pri- mere, ki bi pokazali, da so lahko slovenski filmi tudi zelo dragi. Ko govorimo o razvoju slovenskega filma, je treba omeniti tudi film »Zlatorog«, ki ga je financiral T. K. Skala in izdelal prof. Ravnik. — V zgodovino začetnega razvoja slovenskega filma spada tudi delovanje Prosvetne zveze v Ljubljani ln podjetja »Emona film«, ki je začelo izdelovati žurnale. PRVI SLOVENSKI ZVOČNI FILM Zdaj, ko je izdelan prvi slovenski zvočni film »Pohorje« in ko je tudi prvič filmanje financirala banska uprava, lahko rečemo, da se je začelo novo razdobje v razvoju slovenskega filma. O tem filmu bomo spregovorili ob drugi priliki, ko ga dobe kinematografi. Razveseljivo je, da ga je izdelal M. Badjura, saj se je pri nas edino on posvetil tej stroki s posebno vnemo ter ljubeznijo, z velikim idealizmom, kakršnega je toliko treba prav pri malih narodih, da je delo nadaljeval kljub vsem težavam; M. Badjura si je tudi z dosedanjimi uspehi ustvaril dovolj ugleda in zaupanja, da so mu lahko zaupali izdelavo filma, ki ne bo koristil le Pohorju ter ga odkril svetu, temveč vsej domovini. MORAMO DOBITI SVOJ FILM! Zakaj bi dvomili, da se lahko razvije tudi pri nas filmska industrija! Zakaj bi ne smeli upati, da bomo tudi Slovenci začeli izdelovati večje, dobre filme? Zato je treba le ustvariti pogoje, kar pa nikakor ni nemogoče. V resnici je v ta namen potreben kapital in filmska industrija je celo pri velikih narodih bolj zadeva prestiža kakor vir dohodkov. Toda, ali nam prestiž ni potreben? Priznati je treba, da trna film tudi pri nas mnogo sovražnikov. Kljub temu moramo pogumno povedati, da je Jugoslavija edina država na svetu, kjer pobirajo od vstopnine za kino tako zvani gledališki dinar; prav je, če podpiramo gledališče in prav je, če dajemo ta denar gledališču, ako ga nihče drugi ne potrebuje. Toda ali bi ta denar ne bil potreben za podpiranje domačega filma? Vprašati se tudi moramo, zakaj pri nas država ne razpise nobene nagrade za dobre domaČe filme? Zakaj oblasti ne oproste taks domačih filmov ? Celo v državah z najbolj razvito filmsko industrijo, n. pr. ▼ Nemčiji, še vedno podpirajo z raznimi olajšavami domačo produkcijo filmov, zlasti kulturnih. Naša država je sicer tudi že marsikaj storila; tako smo pogosto čitali, da bo ta ali oni tujec filmal naše lepe pokrajine ali narodne običaje na državne stroške. To se je tudi zgodilo, toda kje so tisti filmi? AH jih je kdo sploh videl? In zakaj se na pristojnih mestih niso spomnili naših sposobnih, vestnih ljudi, ki se že lahko sklicujejo na svoje delo? Po vsem tem lahko sprevidite, kje se skrivajo vzroki počasnega razvoja našega filma. Se bolj kakor denarja primanjkuje za film pri nas razumevanja. med ljubljanskimi dolrotnik. mnogo po- snemalcev. Nato ie prešel na poročilo o podrobni organizaciji letošnje vsesvetske akcije, pri čemer je bi; določen delokrog posameznim dobrodein-m in humanitarnim organizacijam, ki bodo pomagale pri prodaji m razpečnvemju vencev ctr s* eč pred praznikom umrlih ir na prazmk sam. Kakor doslej, se bodo venci in sveče tudi letos prodajali na stojnicah pred vsemi ljubljanskimi pokopališči, v mestu pa v pisarni vsesvetske akcije v Mahrov h'ši v prodajalnah mestne elektrarne in plinarne ter na stojnicah na Vodnikovem trgu ter pred kresijo. Prodajanje vencev v pisarr >sesvetske akcije ter v prodajalnah mestne eiektrarne in plinarne se bo priče o že v soboto, dne 26. t. m., d očim bomo ^ proda i. vencev in sveč na stojnicah naknaono porocah še podrobneje. Pri tem pripominjamo da bo pisarna vsesvetske akcij? poslovala ves dan tudi v nedeljo. Potem ko je bil program za čim uspešnejšo izvedLo vsesvetske akcije določen in delo razdeljeno med posamezne organizacije, se je predsednik Vrhovnega socialnega svet* vsem zabvtihl za udeležbo ter za sodelovanje in rb prosil, naj vsi po svojih najboljših nv>ćch store vse. da bo letošnja vsesvetska akcia čim lepše uspela m s tem dosegla sv< j plemeniti namen, da bo vse Ljubljana počastila rajne z dobrimi deli. V Ljubljani že dovolj drv? Kakor poraba skoraj vseh življenjskih potreb-££ra se ]e v zadnjem letu povečala tudi poraba drv Ljubljana, 26. oktobra Mestna občina OTganizira aprovizacijo in nedavno je napovedovala, da bo nakupila tudi večje količine drv za revnejše prebivalce. Preskrba z drvmi je sploh največja skrb večjih mest v državi, že zaradi slabih izkušenj v lanski zimi. Zdaj smo pa čitali, da mestna občina ne bo nabavljala drv, temveč le velenjski premog. V Ljubljano je baje že uvoženih dovolj drv; sklicujejo se na statistične podatke: na leto porabimo okrog 120.000 kub. m trdih in mehkih drv, a doslej je bilo uvoženih že 118.000 kub. m. To se pravi, da je bilo že doslej, v devetih mesecih uvoženih skoraj toliko đrv, kakor povprečno prejšnje čase v vsem letu. Vendar s tem še ni dovolj zanesljivo dokazano, da je Ljubljana v resnici dobro založena z đrvmi za prihodnjo zimo. V zvezi z aprovixacijo se pojavljajo tudi nekatera druga vprašanja. Predvsem bi marsikoga zanimalo, če bi mestna občina ▼ resnici prodajala drva ceneje ko kmetje in trgovci s kurivom. Nedvomno bi se dala doseči nekoliko nižja cena, že zaradi tega. ker aprovizacijskemu uradu ni treba plačevati davkov in lahko uživa tudi mnoge drug* ugodnosti. Vendar m posebno verjetno, da bi lahko tudi nakupil drva ceneje kakor trgovec. Z dobavo drv so torej težave, ki se jim bodo pri aproviza-cijskem uradu radi izognili. Seveda morajo tudi upoštevati, da bi bul trgovci s kurivom zelo prizadeti, če bi jim nenadno začel konkurirati aprovizaciJBki urad. Kdo bi se kupoval pri trgovcu drva, če hi jih lahko dobil znatno ceneje drugje? Rekli boste sicer, da bi preskrbovalni urad dajal kurivo samo revnejšim prebivalcem, samo tisti ki bi ga zelo težko kupiti od trgovcev ali sploh ne. č* bi aprovizacijski urad prodajal drva samo tistim prebivalcem, ki niso odjemalci pri trgovcih, bi me trgovci seveda ne upirali. Statistika o uvoženih drvah ter o povprečni porabi drv v Ljubljani ni dovolj prepričljiva. Kakor se je povečala poraba skoraj vseh življenjskih potrebščin v zadnjem letu — bodisi zaradi kupičenja blaga aH tudi iz drugih razlogov —, je tudi bila poraba drv znatno večja. Dobro je znano, da je bila lani mnogo večja poraba goriva zaradi hude zime, tako da so se izpraznile vse drvarnice in« kar Je ie važnejjse, tudi vsa skladišča trgovcev s kurivom. Zaradi tega je potreben letos znatno večji uvoz drv v Ljubljano kakor prejšnja leta. Nikakor ne smemo računati, da bodo z isto količino uvoženih drv kakor prejšnja leta krite vse potrebe. Doslej je bil tako velik uvoz drv pač zato, ker je bilo spomladi v Ljubljani porabljeno skoraj vse kurivo. Prejšnja leta spomladi ni bila tako velika potreba po kurivu in tudi trgovci se niso tako zalagali, ker niso še izčrpali vseh zalog. To se pravi, da se je Izkazalo že spomladi, da bo letos večje povpraševanje po kurivu. Dokaz je dosedanji velik uvoz; Že pred nastopom sezone, ko je bilo sicer večje povpraševanje po kurivu kakor poletne mesece, je bilo uvoženih toliko drv kakor sicer vse leto. V resnici so se pa mnogi založili z drvmi že dovolj mnogo prej kakor so se zalagali prejšnja leta. Pri tem se pa vsiljuje vprašanje, Če se tudi marsikdo m založil s kurivom mnogo bolj kakor bi bilo potrebno. S tem moramo vsekakor računati Zato se pa tudi še mnogi drugi niso založili z drvmi za zimo, čeprav je bilo doslej uvoženih te toliko drv, kakor da jih imajo vsi dovolj. Statistika torej ni dovolj zanesljiva za presojo, ali je v Ljubljani že dovolj drv ali ne. Vsesvetska akcija Ljubljana, 26. oktobra * O izvedbi vsesvetske akcije je sklepal ▼ četrte«: zvečer v sejni dvorani mestnega poglavarstva Vrhovni socialni svet mesta Ljubljane pod predsedstvom stolnega župnika dr. Tomaža Klinarja Poročal je tajnik VSS in načelnik socialno političnega oddelka dr. Kodre, ki se j« najprej toplo zahvalil vsem ljubi! ian&>.iui dnevnikom in radijski oddajni postaji ▼ Ljubljeni, ki s propagando pomagajo populsrvzirati vse-svetsko akcijo in jih hkrati prosil še nadaljnje naklonjenosti. Poročal je, da je neimenovani dobrot u A: daroval za vscavet-sko akcijo 2000 din. o čemer smo še porocah. Vzajemna zavarovalnica pa je v isti namen, poklonila visok znesek 10.000 din. Obema dobrotnikoma je izraza globoko zahvalo Vrhovnega socialnega sveta rodi v imenu mestnih reveže v in izrazil tipanje, da bosta ta 4m Spominu Gačnika Hrastnik, oktobra 1940 V cvetoči pomladi je pred pol leta omahnil v cvetu let v naročje smrti eden naj-nenistrašnejših borcev za jugoslovensko idejo in pravice našega rodu na lastni zemlji. Lepega aprilskega dne je usoda iztrgala iz vrst hrastniških nacionalistov velikega idealista fanatika vere v boljšo bodočnost našega naroda ter brezkompromisnega borca za pravice ponižanih in razžaljenih Vilčka Gačnika. Sila in potreba za koščkom kruha sta ga že v zgodnji mladosti pognali v tujino. Poln vere v pravico in resnico je kmalu na lastni koži slovanskega delarvca izkusil, koliko so vredne vse te lepe fraze. Spoznal je, da je pač naš človek v tujini dobrodošel kot robot, da pa tujcem nikje ni postlano tako na debelo z rožicami kakor pri nas. Prepotoval je kot delavec vso severno in zap?dno Evropo, kjer je okušal vse blagodati, katerih je deležen slovenski delavec- dekler ga nI usoda zanesla v tujsko legijo ter s tem na vroča afriška tla. I>cčim so tujci bodisi delavci ali uradniki sedeli na vseh bolje plačanih mestih ter zapostavljali in šikanirali naše ljudi, so se morali naši svobodni sinovi potikati po svetu in trpeti za košček kruha v tujini biti poniževani in zapostavljani enako kakor v domovini. Vrnil se je ponovno v domovino, da bi tu propovedoval nauk ljubezni do jugoslavenske nacionalne ideje, za katero je vedel, da edina more služiti koristno interesom celokupne era našega naroda. Za ta nauk je delal, za ta nauk se je boril, za pravice hlapca Jerneja je tudi padel. Omahnil je veliki idealist, padel je v času, ko nam ljudi njegovega kova tako zelo primanjkuje. Potrebni so domovini bolj kakor kdajkoli oni domovini in narodu za katerega je delal in ga brezmejno ljubil. Vrzel, ki je nastala v vrstah hrastniških nacionalistov z njegovo smrtjo je vsak dan občutnejša. Ko posipamo njegov grob z rožami, ne moremo doumeti, da še do danes ni zadoščeno pravici, ki jo terja prelita kri nacionalista, očeta in moža. Upamo, da bo kmalu nastopil ta trenutek do takrat pa dragi Vilček spi pokojno, saj čuvajo tvoj spomin v svojih srcih vsi oni, s katerimi si delal, živel in se boril. J- K. Pomen besed Vodoravno: i. Sveženj slame; 4. čevljarsko orodje; 8. egipčanski bog; 10. sorodnik; 11. kem. znak za prvino; 12. reka v zetski banovini; 14. kazalni zaimek; 15. poljedelsko orodje; 17. malik; 18. japonsko mesto; 21. južnoevropsko pogorje; 23. morska riba; 25. domača žival; 27. košček lesa; 29. površinska mera; 30. egipčanska boginja; 32. predlog; 33. otok v Jadranskem morju; 35. riba; 36. azijska država; 27. gora v Karavankah. Navpično: 1. jed; 2. domača žival; 3. glasbena nota; 5. predlog; 6. časovna enota; 7. Shakespearova drama; 9. oziralni zaimek; 12. palača v Rimu; 13. pripadnik albanskega plemena; 16. listnato drevo; 18. srednjeevropska reka; 20. žensko ime; 22. pohištvo; 24. vrata gledališke Igre; 26. planet; 28. grški basnopisec; 31. mrčes; 34. kem. znak za prvino; 35. povratni zaimek. Rešitev križanke, objavljene prejšnjo soboto Vodoravno: 1. pust, 4. Uzen, 8. Ero, 9. ujeda; 10. gama, 12. eter, 13, Al (aluminij), 14. mož, 16. ne, 17. rop, 19. Senegal, 22. Ren, 24. iz, 26. jaz, 27. če, 28. repa, 30. Apel, 32. otava, 33. ile, 34. Tara, 35. Bros. Navpično: 1. pegaz, 2. Ural, 3. som, 4. Ujet, 5. zet, 6. Eden, 7. Narev, 11. Amon, 15. opera, 17. rep, 18. kan, 20. Geza, 21. Flrot, 23. Veles, 25. Zeta, 26. Java, 27. čelo, 20. par, 30, fifc. Zahteve delavstva Kranj. 2& okt.bra Na pobudo medstrokovnega odbora je sklicala Županska zveza konferenco oziroma anketo, na kateri so se obravnavala vsa Dereča vprašanja. Med strokovni odbor oziroma strokovne organizacije so oredio-žile resolucijo, ki ie bila sprejeta na seji medstrokovnega odbora 12. t. m. in Dre-čitana na konferenci 2upanske zveze za srez Krani v občinski posvetovalnici mesta Krani v nonedeljek 14. t. m ob 11. dopoldne. V tej resoluciji zahtevamo: 1. Strogo kontrolo cen produktom in izdelkom, kateri spada i o Dod uredbo o kontroli cen K odboru za kontrolo cen naj se pritegnejo tudi zastopniki dčlavskih in nameščenskih strokovnih organizacij. 2. Oblast naj skrbi, da se družinam -noklicanh na vojaškj vežbe podpore primerno zvišajo. 3. Oblast na i takoj poskrbi, da dobe vsi akcijski odbori vso materijalno pomoč za šolske kuhinje. 4. Oblast nai skrbi, da se čim preje realizira uredba o prisilnih konzumih po tovarnah. 5. Zaščitijo naj se naši domači tekstilni mojstri, nameščenci in delavci, kateiih gospodarski noložai ie ogrožen, ker se jim ie odpovedala služba brez vsakega tehtnega vzroka V slučaiu redukcii nai se v orvi vrsti upoštevajo inozemski mojstri, nameščenci in delavci. 6. Ako se tem zahtevam delavskih strokovnih organizacij ne ugod:. ne odgovarjamo za event. posledice, ki bi nas ale zaradi izigravanja in neupoštevanja organiziranega delavstva. Iz Krškega — Clanom v°ve družbe. Vse ene člane Vodnikove družbe, ki še niso poravnali članarine za tekoče leto. napro^amo^ naj to takoj store ter poravnajo članarino pri društvenem poverjeniku g. Torošu v Krškem in dr. Mencingerjevi hiši, posebno ker mora poverjenik članarino poslati društvu najkasne;Je do 15. novembra- Torej pohitite in izpolnite svojo dolžnost, ker boste s tem le sami sebi koristili. — LuKežev sejem v Krškem. V ponedeljek smo imeli v Krškem enega najbolj obiskanih letnih sejmov v spo.lnjem Po-savju. Vse mesto je bilo polno stojnic, kjer so kramarji razstavljali svoje blago. Živine ni bilo ravno preveč prignane kar je posledica tega, da so bile občine Šv. Križ, Cerklje m ("'atež za živino zapite, je pa zato ostaja živina dosegla višje cene. Precej je bilo pripeljanega tudi zelja in so ga prodajali glavo po 1 do 1.25 din. Bilo ga je okrog 17 vozov, ki pa je bilo skoraj vse prodano ker ga bedo letos ljudje sami kisali. Tudi drugače je bil obisk sejma prav zadovoljiv tea* so prišli tako kupci, kakor prodajalci na svoj račun. — Ne trpinčite živali. Orožniki so naleteli na posestnika T. J. iz Malih Vodenic, ki je peljal navkreber težko naložen vez lesa z enim samim konjem. Ker je pot precej strma poleg tega pa še izredno slaba ni čuda. da je konj večkrat padel na kolena, kar je posebno jezilo gospodarja, da je Se bolj udrihal po njem. Seveda je tako početje vzbu lilo p z r-nost tudi orožnikov ki so suroveža prijavili oblasti. Dobro bi bilo, da bi varnostni organi večkrat naleteli na tako trpinčenje, ker sosedje drug drugega nočejo izdati čeprav se taki prizori večkrat dogajajo. — Ponovna licitacija za novi Krški m<»*t je razpisana. Banska uprava je te dni razpisala licitacijo za gradnjo ž?lezobetonskega mestu čez Savo, ki naj bi vezal Ki-ško s postajo Videm ln sicer- samo za gradnjo mostu brez dsbave betonskega jekla in dovoza istega do postaje Vklcm-Krško. Vest je zbudila spet upanje, da bomo mogece !e prišli do prepotrebnega mostu. Licitacija je bila letos že enkrat razpisana, pa ni bilo nobenega ponudnika zaradi pomanjkanja železa. Sedaj pa je sk]enila banovina sama istega dobaviti, in u(pamo< da bo le prišlo do ponudbe ter graditve. — Spet požar. Te dni je izbruhnil v hiši posestnika Podborška Antona iz Hrvaškega broda nenadoma požar. Hišo, ki je bila lesena in krita s slamo je plamen hitro vso objel ter je bila vsaka pom:č gasilcev in sovaščanov zaman. Ogenj je uničil vse poslopje ter je škoda precej občutna, posebno ker se zavarovalna polica glasi na ženino ime, s katero pa je gospodar v pravdi za ločitev. Kakor vse kaže gre za nameravan požig iz maščevalnosti. Oblast ima že na sumu neko osebo, katere pa noče izdati do konca preiskave. — .Posnemanja vredno. Ga. Bahtigova je darovala Kolu jugoslovenskih sester namesto venca na grob ge- Ivanke Ramorje-ve, soproge postajenačelnika na Vidmu ln g. Franca Kodele veleposestnika v Resi pri Vidmu 200 din. Iskrena hvala. — Ustanovitev kreditne zadruge v Krškem. Drevi bo sestanek vs>eh državnih in samoupravnih nameščencev in upokojencev, da se sklepa o ustanovitvi kreditne zadruge za srez Krško. Sestanek se bo lahko pretvoril v ustanovni občni zbor, če se bodo navzoči strinjali s programom in če bo dovolj zanimanja za zadrugo, ki ima namen podpirati uradništvo. Sestanka se bo udeležil tudi predsednik Saveza nabavi jalnih zadrug državnih uslužbencev g. štib-ler Miloš iz Beograda, ki bo dal vsa potrebna pojasnila in navodila. Sestanek se bo vršil v gostilni Gregorič ob 20. Vabljeni vsi! — Drzna tatvina. Posestniku Mrgole tu Jcžetu iz Male Hubajnice je bilo te dni ukradenih okrog 900 din iz zaklenjene kaSče, kamor jih je bil skril. Tatvino je najbrž zagrešil sin nekega posestnika, ki pa seveda tatvino zanika^ a vedo povedati ljudje, da je zadnje čase imel več denarja pri sebi. Preiskava se nadaljuje. Iz Gornje Radgone — Stroga obsodba znanega trgovca Antona Krempla iz nemške Radgone. Pred graškim deželnim sodiščem se je zagovarjal te dni radi prestopka deviznih predpisov znani radgonski trgovec Anton Krempl, ki je bil aretiran že lani v novembru. E>olgotrajna preiskava je končno dognala, da je oškodoval državo za okroglo 93.000 RM, v naši valuti za okrog poldrugi milijon. Obsojen je bil na 4 leta ječe in 100.000 RM denarne globe. Trgovec Krempl je doma iz Podgrada pri Gornji Radgoni ter je do prevrata imel srvojo trgovino v Gornji Radgoni Ob prevratu je prodal svojo trgovino bivši Gospodarski zadrugi, sam pa ae naselil v so se .m nemški Radgoni kot nemški državljan. »»LOVEKSK1 Ni ROD*, sobota, 2«. oktobra 1940. Btev. 246 f Pt*^! 1 AAfM srečk državne razredne loterije sporočamo, da bo žrebanje II. razreda 12. novembra t. L Zadružna hranilnica DALMATINOVA ULICA DNEVNE VESTI — Letošnje Vodnikove knjige izidejo v drugi polovici novembra. Vsak član prejme: 1. Vodnikovo pratiko 1941 z mnogimi aktualnimi članki in lepimi ilustracijami. 2. povest »Pod Špiki«, za katero je pisatelj in slikar Edo Deržaj prejel Aleksandrovo nagrado Vodnikove družbe, 3. povest like Vaštetove »Rožna devica«, ki se v napoleonski Ljubljani zapleta in razpleta okrog očeta Valentina Vodnika, in 4. po-Ijudno-znanstvrno knjigo inž, kemije Jakoba Turka »O ljudski, živalski in rastlinski prehrani«, odlično strokovno delo, ki bo v enaki meri zanimalo mestne in podeželske čitatelje, staro in mlado, šolano in nešolano. Opozarjamo pa, da bo naklada letošnjih Vodnikovih knjig pošla kmalu po izidu in da zamudniki — kakor lani — ne "bodo mogli biti deležni našega knjižnega daru. Zato naj nihče ne odlaša več s prijavo krajevnemu poverjeniku ali pa druž-bini pisarni v Ljubljani, Knafljeva 5. Vodnikove štiri lepe in zanimive izvirne slovenske knjige, ki stanejo bore 20 dinarjev, morajo v vse naše hiše. ki cenijo izbrano in koristno čtivo! — V Dalmaciji je 2.800 zavarovancev PZ. Včeraj zjutraj se je pričela v posvetovalnici splitske trgovske žarnice pred-konferenc. zastopnikov zasriebškega in splitskega Pokojninskega zavoda oz. zagrebškega Pokojniskega zavoda z zastopniki odbora Pokojninskega zavoda v Splitu. Zastopnikov ljubljanskega Pokojninskega zavoda še ni bilo in se je posvetovanje z njimi pričelo šele popoldne. Ljubljanski Pokojninski zavod je imel v Dalmaciji 2S00 zavarovancev, ki so zdaj priključeni zagrebškemu zavodu. Njihova imovina se ceni okroglo na 90,000.000 din. Ka posvetovanjih se bo obravnavalo vprašanje imovine v zvezi z razmejitvijo ljubljanskega in zagrebškega Pokojninskega zavoda. i KINO MOSTE Danes ob 20.. jutri v nedeljo ob 14.30, 17.30 in 20.30 uri dva velefilma: Greh Matere, žene, dekleta in mladenke, to je Vaš film! Epopeja materinski ljubezni, temu najvzvišenejšemu človeškemu čustvu. Skandal ŽARAH LEANDER prvič v skupnem nemško-švedskem filmu V petek: TOVERSKI KRVNIK — Zgraditev modernih skladišč in moderniziranje tobačnih tovarn. Državna Hipotekama banka je dovolila upravi državnih monopolov 300 milijcaiov din posojila-Ta denar se bo porabil v glavnem za inve-. stici je. Uprava državnih monopolov je največja državna gospodarska ustanova in od nje ima država tudi največje dohodke. Da bi svoje dohodke še povečala, je bilo odobreno to posojilo. Zgrajenih bo več modernih skladišč za naš tobak. V naši državi se pridela mnogo zelo dobrega tobaka, toda izvažamo ga zelo malo. Da se poveča izvez našega tobaka, bodo razširjene in modernizirane vse tobačne tovarne. Razen tega bo uprava državnih monopolov tudi poskrbela da bomo v bodoče pridobivali več soli, da jo nam ne bo treba uvažati iz inozemstva. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V ŠIŠKI, telefon 41-79 Senzacionalne momente prikazuje film Gibraltar v" glavni vlogi Viviane Romance Predstave: danes ob 7. in 9. uri, jutri v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9. uri in v ponedeljek ob 7. in 9. uri Prihodnji spored (v petek 1. XI. 40.): Poročnik Indijske brigade ERROL FLYNN — Odvetniška vest. Z današnjim dnem je vpisan v tukajšnji imenik advokat s sedežem v Ljubljani g. Stanko Tomšič. — Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce, da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dne po prejemu plačilnega naloga! Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovalni prispevki res plačani! To opozorilo naj se smatra kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne bodo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez prejšnjega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolnosti, ki ne dopuste odlašanja. 12 L — Ureditev naših starih obveznosti do Avstrije in Sudetov. Z zastopniki nemških deviznih oblasti je bil dosežen sporazum, po katerem lahko plačujejo naši dolžniki iz bivše Avstrije in Sudetov uvoženo blago v dinarjih na dosedanji način, torej na obstoječe likvidacijske račune samo do konca tekočega leta. Stare obveznosti, ki do konca leta ne bodo poravnane na dosedanji način se bodo morale po 1. januarju 1941. poravnati samo potom jugoslovensko-nemškega kliringa po tečaju 17.82 din za eno nemško marko, s tem da se bodo obveznosti v šilingih izpremenile v nemške marke po relaciji 300 šilingov za 200 mark. Obveznosti v češkoslovaških kronah pa po relaciji 100 kron za 10 nemških mark. _ Kmalu dobimo riž Iz Italije, Vprašanje uvoza riza iz Italije bo kmalu rešeno. Formalnosti so že opravljene, nerešeno je ostalo le še vprašanje cene. Doseči hočejo, da bi bila cena riža v vsej državi enaka. Sklenjeno je bilo, da bodo od 20.000 ton riža uvozili 16.000 neluščenega, in sicer v štirih partijah. — Pivovarna Union v Ljubljani kupila tovarno špirita in kvaSa v Savskem Maro- fu. »Jug. Lloyd« poroča, da je skupina slovenskih gospodarstvenikov na Čelu s pivovarno >Union« kupila tovarno kvasa in špirita v Savskem Marofu. Lastnik te tovarne je bil doslej zagrebški industrijec šternberg. — Se 20.000 ovac bomo ixvoxfll v Nemčijo. Naše pristojne oblasti so ukrenile vse potrebno, da se del droonice izvozi na nemška tržišča. Doslej smo namreč izvažali skoraj vso drobnico v Grčijo. Tako je šlo že ta mesec preko ravnateljstva za zunanjo trgovino na Dunaj iz Južne Srbije 22.000 ovac. Ravnateljstvo za zunanjo trgovino je pa sklenilo te dni pogodbo s pristojnimi nemškimi ustanovami, po katerih bo izvoženo iz Južne Srbije še 20.000 ovac v Nemčijo, in sicer v novembru. Večina teh ovac pojde na Dunaj, nekaj pa tudi v Prago. — Kaj je s pitalnim sladkorjem za čebele ? Država je dovolila trošarine prost sladkor za čebele, mešan s papriko. Čeprav ni s papriko mešan sladkor posebno priporočljiv za čebele, vendar so čebelarji naročili precej sladkorja za pitanje čebel, ker bi sicer v letošnji zimi pomrlo mnogo čebelnih družin, ker je bila letošnja čebelna paša skrajno slaba in niso čebele nabrale dovolj hrane za zimo. Mesec oktober gre h koncu, nastopa že mraz in so dnevi hladni, torej skrajni čas za pitanje čebel, toda sladkorja ni in ni. Čebelarji so v skrbeh za svoje ljubljenke, da jih ne bodo mogli nakrmiti, če ne bo pravočasno sladkorja. Zadnji čas je, da se zganejo tovarne sladkorja, ki oskrbujejo čebelarska društva s pitalnim sladkorjem in ga pošljejo, ker sicer bo prepozno in utegne zaradi brezbrižnosti nastati nepopravljiva škoda za čebelarje, ki bodo zaradi prepočasnega poslovanja prisiljeni prepustiti čebele žalostni usodi. — Sef Centralnega bresbiroja banovine Hrvatske. Za šefa informativnega odseka Centralnega presbiroja pri predsedništvu vlade in za šefa Centralnega presbiroja banovine Hrvatske je imenovan znani hrvatski novinar dr. Branko S o k o 1 i č. Njegovo imenovanje bo sprejeto med jugoslovanskimi novinarji z velikim odobravanjem, saj je dr. Branko Sokolić vzoren, izredno agilen stanovski tovariš, ki si je pridobil za novinarski stan v naši državi mnogo zaslug. — Novi inženjerji agronomije. V oktobrskem roku so bili diplomirani na kmetijskem odseku kmetijske gozdarske fakultete v Zagrebu Josip Bretec, Mirjan Horvat, Dragotin Kuzel, Dinko Poljak, Josip Prister, Velimir Rožič, Helena selemet, Vladimir Sterk, Martin Trebovc in Branko žerjav. — Solarna na Pagu bo modernizirana. Najstarejša solarna v naši državi je na otoku Pagu. Ze večkrat je bilo sproženo vprašanje razširjenja in moderniziranja te solarne, toda nikoli ni bilo na razpolago denarja. Tako ie minilo 20 let. ne da bi bilo to važno delo opravljeno. In vsa ta leta smo morali uvažati sol iz inozemstva. Sele zdaj se ie premaknilo to vpra-šajne z mrtve točke in solarna na Pagu bo v doslednem času medernizirana. — Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 86. z dne 26. t m, objavlja uredbo, s katero se omejuje raboprodavčeva pravica, odpovedati najem stanovanj in poslovnih prostorov, naredbo o kontroli izvoza klav-niških proizvodov, naredbo o kontroli uvoza parafina iz št. 183/1 in 2 uvozne carinske tarife, odločbo o uporabi uredbe o kontroli cen tudi na loj, navodila o carinjenju zmesi za lošč in zmesi za emajl, odločbo o otvoritvi kemijskih laboratorijev v Sarajevu in Mariboru: dopolnitev pravilnika o zaščiti pred letalskimi napadi, IV. del. pojasnilo glede banovinske trošarine na vinski kis, spremembe uredbe o prispevanju občin občinskim kmetijskim skladom in sreskim kmetijskirn odborom, odločbo razsodišča o mezdnem sporu v stavbni stroki, spremembe v staležu banovinskih uslužbencev na območju dravske banovine in razne objave iz »Službenih novin«. — Zagreb dobi delavski kino. Zagrebška Delavska zbornica deluje že leto dni pod novo upravo z velikim uspehom. Zdaj namerava ustanoviti v Zagrebu še poseben hrvatski delavski kino. — Gostovanje ljubljanske drame v Celja. Ljubljanski igralski ansambl bo gostoval prvič v letošnji sezoni v sredo 30. t. m. Uprizoril bo Gogoljevo satirično komedijo »Revizor« s Danešem v naslovni in Cesarjem v glavni moški vlogi. Glavni ženski vlogi bosta igrali Nablocka in Le-varjeva, Hlopova Drenovec, Seno Gabri jel-člčeva, Osipa Kralj, Ljapkina-Tjapkina Srbinšek, Zemljaniko Lipah, Spekina Poček, DobČinskega Sever, Bobčinskega Novak, Korobkina Kaukler, Djiča Bratina, stražnika Presetnik, Miška Plut in Korob-kinovo ženo Simčičeva, Delo je zrežiral dr. Bratko Kreft. Opozarjamo, da bo začetek predstave ob pol 20. — Cene novega vina v Dalmaciji. Trgatev v Dalmaciji je končana ln pričela se je živahna trgovina z novim vinom. Prodajajo ga po 5.50 do 7 din. — Pogodba s Nemčijo o izenačenja obdavčenja. Včeraj so bili v kabinetu zunanjega ministra med našim zunanjim ministrom Cincar Markovičem m nemškim poslanikom von Herrenom izmenjani instrumenti ratifikacije pogodbe o izenačenju obdavčenja v tu ln Inozemstvu. Pogodba gre zlasti za tem, da se prepreči dvojno obdavčenje z neposrednimi davki iz pogodbe o pravni zaščiti in pravni pomoči v davčnih zadevah Ti dve pogodbi sta bili podpisani letos 5. januarja v Berlinu. Pogodba o izenačenju obdavčenja Je stopila z včerajšnjim dnem v veljavo. — V Varaždinu zgrade velika knrOntoo. Včeraj so pričeli v Varaždinu graditi veliko kurilnico. Kolodvor v Varaždinu bo Tmatno razširjen in moderniziran. Vsi stroški bodo znašali okrog 25,000.000 din. kr«je. Za pretirano prebivalstva v ptusrvnih pokrajinah bo razvoženo mnogo koruze in koruzne moke. To koruzo bodo mleli v mlinih, ki s urejeni tako, da lahko izločajo klice iz zrn. Te klice bodo uporabili za predelavo t olje. Tako mleta moka bo nekoliko cenejša od navadne. — Veliko posojilo uprave državnih monopolov. Uprava državnih monopolov je dobila veliko posojilo, 300 milijonov din, od Drž. hipotekarne banke. Uporabila ga bo za investicije v svojih podjetjih, — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno oblačno, od časa do časa bo rahlo deževalo. Včeraj je deževalo v Ljubljani, Mariboru, Zagrebu, Splitu, Kumbo-ru, na Rabu in v Dubrovniku. Najvišja temperatura je ■nsJhfa na Rabu 22, v Dubrovniku 21, v Beogradu, Sarajevu, Splitu in Kumboru 20, v Zagrebu 19, na Visu 16, v Ljubljani 15.8, v Mariboru 10.2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 742.5, temperatura je znašala 10.4. — Ponesrečenci, ki so jih pripeljali v bolnice, loletnemu kovaškemu vaiencu Odmeniku Francu iz Hrastnika je padel drobec železa v desno oko. ka se ie izlilo. — 21 etru gin zidarja iz Stražišča Ciril Hro-vatin se je doma opekel z vrelo kavo po obrazu. — IGletnega delavca iz Kamnika Pavla Keržiča ie neki tovariš po nesreči udaril z vilami in mu poškodoval desno oko. — 21 letni delavec pri štabu utrje-vania N. Križnarič ie padel s kolesa in se poškodoval na glavi. — 29letni posestnik iz Preserja Janez Šuštaršič ie padel z lestve ter si zlomil desno roko in se poškodoval tudi na glavi — Samomor 7 5letne kmetice. V vasi Kri-žovijanu blizu Varaždina se je obesila včeraj kmetica Terezija Kuštrek, stara 75 let. V smrt je šla zaradi bolezni in nezadovoljstva — Žrtev alkohola. Nikola Pirija je gnal v četrtek popoldne občinskega bika s postaje Jesen ovac. Srečal ga je pijan kmet Stjepan Brnlč. Padlo je nekaj besed in že je Brnič zasadil Piriji nož v hrbet, da je kmalu izdihnil. Brnič se je zagovarjal, da je bil pijan in da ne ve, kaj je storil. — Dva oboja. V četrtek ponoči je bil v vasi Kamičanih pri Prijedoru ubit Hasib Tješič. Ubil ga je g sekiro njegov sosed Pašo Alič. Bila sta že dolgo sprta in v četrtek zvečer sta se srečala v gozdiču za vasjo. Tješič je udaril Aliča in zbežal, Alić je pa zagnal za njim sekiro in ga zadel v glavo. V vasi Malešlču pri Gračanici je pa istega dne Hajdan Velič ubil svojega soseda Muhiba Malešiča. Prepirala sta se zaradi Škode na polju, in prepir je rodil naposled žalostne posledice. — LJubavna tragedija na KurešČku. V gozdu nad Zelimljarrri pod Kureščkom so našli v sredo zvečer kakih 20 m nad stezo mrtvega nekega moškega in neko mladenko. Iz nujnih poslovilnih pisem je razvidno, da gre za 231 etno Gizelo Ben-čičevo, hčerko upokojenega policijskega nadzornika iz Ljubljane. Mencingerjeva ulica 9 in 331etnega Franca Novaka, ki Je bil civilno uslužben pri voiaštvu in je stanoval v Ljubljani. Krakovski nasip 8. Novakovo truplo ie bilo brez glave, a so jo pozneje našli v bližini trupla, dekletu pa je manjkal nos in oči. Krai Benčičeve ie ležala steklenica lizola in bilo je takoj jasno, da sta si končala življenje. V smrt sta šla baje zato. ker se nista mogla poročiti. V pismu prosita, nai iu pokopljejo na Kureščku. O tragedi ti so bili včerai obveščeni njuni starši, ki so se odpeljali na Kurešcek. — železniška nesreča. Na železniški postaji Gornji Dolič pri Dravogradu se je pripetila včeraj železniška nesreča, ki po naključju ni imela usodnih posledic. Okrog 14. je privozil tovorni vlak iz Dravograda, ki so mu bili priključeni blagovni vagoni in eden ali dva potniška vagona. Na postaji so 6 premikanjem priključili nove, z lesom naložene vagone. Pri premikanja je bila kretnica napačno postavljena. Težka lokomotiva je srečno prevozila nevarno mesto, a naslednja vagona sta se iztirila in prevrnila. Ostala kompozicija voz in tudi potniški so se pravočasno ustavili. Prevrnjena vagona sta bila k sreči prazna, tako da ni večje škode. Zaradi nezgode je bil promet do večernih vlakov v zastoju. Več železniških delavcev je prevrnjene vagone že dvignilo in popravilo, Iz LjuMlane —Ij Bencinske mešanice bo baje kmalu dovolj, že približno mesec dni v Ljubljani ni naprodaj bencinske mešanice na bencinskih črpalkah. Med tem so sicer bile uvožene manjše količine bencinske mešanice, a kupci so lahko kupovali le pri eni črpalki, kjer jim seveda niso mogli vsem po-streči. Čakali so v dolgi vrsti in marsikdo je izgubil mnogo časa ter je moral naposled še oditi praznih rok. Zdaj napovedujejo, da bo čez nekaj dni v Ljubljani dovolj bencinske mešanice. Vendar kaže, da ne bo naprodaj pri vseh črpalkah. Trgovci a tekočim gorivom, na drobno so letos poleti morali prenehati prodajati bencinsko mešanico na svojih črpalkah, ker še vedno ni urejeno vprašanje njihovega zaslužka. Cene za bencinsko mešanico v nadrobni prodaji so maksimirane, niso pa maksimirane v prodaji na debelo. Grosisti, to so rafinerije, znane petrolejske družbe, ki zalagajo trgovce s tekočim gorivom, pritiskajo na detajUste, da bi jih izrinile iz nadrobne prodaje. Zato tudi trgovci že tako dolgo ne morejo doseči primernega aashižka, kl bi kril režijo m jim omogočal eksistenco. Po oblastnih predpisih bi trgovci sicer lahko prodajali bencinsko mešanico po ceni, da bi njihov bmtto-zaslužek znašal do 25 •/•. Vendar je to le teorija, ker bi jim petrolejske družbe s prodajo po znatno nižjih cenah na črpalkah onemogočile vsak zaslužek. Družbe imajo po vseh večjih krajih svoje črpalke, ki jih oddajajo v najem posameznikom pod določenimi pogoji. — Vprašanje zasluzita trgovcev s tekočim gorivom na drobno bo treba rešiti z posebno uredbo. To je zahteva, ki jo trgovci ponavljajo že dovolj dolgo, da bi morala najti odmev na pristojnih mestih. "» r mg , — ■ »-v * * .t * Restavracija hotela „Slon" Slovi po dobri pijači in po prvovrstni kuhinji. (Vsak dan divjačina.) Odlikuje jo odlična postrežba. EKSPRES RESTAVRACIJA postreže vsak čas s toplimi jedili, okusno pripravljenimi malimi prigrizki, svežimi tortami ta drugim pecivom. DANES zvečer otvoritev plesne sezone v kleti! za Franc, 58 let, posestnik, Rakitni ca, obč. Dolenja vas* pri Ribnici; Papasimoni Kristan, 26 let, uradnik, Korča, Albanija; Kolar Ivanka, vd Humar, roj. Pegan, žena voj. invalida; Terbežnik Karol, 57 let, delavec, Dolsko pri Ljubljani; Grščak Alojzij, 28 let, delavec Grosuplje pri Ljubljani; Logar Aleksander, 7 let, sin kamnoseka, Vevče pri Ljubljani; Sadar Terezija, 39 let, žena poljskega dninarja, Vir, obč. št. Vid pri Stični; Žagar Ivanka, 4 mesece, hči potujočega brusača, S od raži ca pri Kočevju; šušteršič Anica, 2 leti hči delavca, Šmartno pri Litiji; Suhankova Antonija, 75 let, delavka, Pržanj pri št. Vidu ru-Lj.; Trtnik Valentina, 8 let. hči manjšega posestnika, Zg. Kašelj, obč. Polje. •—lj Vihar nad Pariz°m! Nagli razvoj tehnike je v pričetku tekočega stoletja prinesel razna presenečenja^ ki bi se jih smatralo nekaj d ec eni je v pred tem, ako bi se jih predložilo v načrtu, za blazne, neizvedljive ideje. Tudi danes se še vedno gleda z nezaupanjem v velikopotezne predloge, o katerih se neštetokrat še mnogo razpravlja v vsem časopisju. Mnogo je že bilo govora o umetnih otokih na oceanu, na katerih bi pristajali aeroplani in zrakoplovi, ki vzdržujejo zračno zvezo med starim in novim kontinentom, Načrt o tunelu pod Doversko ožino je bil izdelan že v --seh podrobnostih, toda ga niso izvedli, ker se je Anglija bala, da bi v primeru vojne skozi tunel najhitreje lahko izvedli invazijo na njeno otočje, kar bi ravno v sedanji vojni gotovo tudi bil slučaj. Znani so predlogi izsušenja Sredozemskega morja, kjer se naj bi pridobila plodna zemlja. V duhu sličnih idej so napravili Francozi odlični film Vihar nad Parizom, ki razpravlja o načrtu, da bi iz Sahare nastala rodovitna plodna zemlja po vzoru bogate Kalifornije. Pojavil se je mednarodni slepar, ki je iz celotne akcije za sebe izbil ogromen kapital. Vloga sleparja je bila podeljena mednarodno priznanemu igralcu Erichu von Stroheimu. Toda tudi slepar takega merila ima svoja čustva, ki postanejo zanj pogubna. 2458 —*J TTmra so v LJdMPni od 18. do H. t. m.: Grojzdek Anton, 46 let, tesar; Kru-šlč Terezija, roj. Novak, 65 let, sena zvonar, mojstra t p-, delavka tob. tov. t p.; Ropar Ladislav, S tedne, am delavca in posestnika, Zgornja Upnica, občina Kamna gorica. Radovljica; Krivačič Emilija, roj. Levicki, 58 let, sena trg. pomočnika; Zaje Marija, roj. DoUnSek, 75 let, zasebnica, bivša mesarica. — V ljubljanski bolnici so umrli: Skerl Marija Vida, 16 let, hči ključavničarja; 2akelj Peter, 45 let, dninar, Sela, obč. Smerjo psi Ljubljani; Omee- klavirju, ki rmi ga je dala na razpolago klavirska tvrdka Poerster. Prodaja vstopnic do 30. t. m. ob 20. uri. Prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. —Ij Gostilna Martine, Zg. Steka, trh^t&n 41—88. Danes in jutri domače krvavice, ocvrte piske itd. Vsako nedeljo koncert! 438—n —lj Jadranski dan, v sredo praznujemo jadranski dan. 31. oktober je izbran kot jadranski dan zato, ker je 31. oktobra leta 1918 Avstro-OgTska izročila svoje vojno b rodov je Narodnemu svetu Srbov, Hrvatov in Slovencev, Jadranski dan bo letos proslavljen v dvorani pevskega društva >Sloge« (P raža k ova uL 19) ob 20. Člani in prijatelji Jadranske straže se vljudno vabijo na to svečano proslavo. —lj Lutkovno gledališče Sokola I na Taboru uprizori jutri ob pol 11. krasno lutkovno igro J. šorna: >Jurček na Marsu«, v kateri nastopa skupina Marsovcev. Zanimala vas bo velika, vsem Irska raketa, velika marsovska žival ln laboratorij in-ženjerja. Starši, nudite svojim otrokom zdravega razvedrila! 437-n —lj Darilo. Fran Paljevec je daroval Sokolu Moste 100 din namesto venca pok. br. Rudolfu Petejanu. Posnemajte! —lj ž^pno uro z obeskom sem izgubil v nedeljo 20. t. m. od hotela Llovda do kavarne Central. Poštenega najditelja prosim, da jo odda v upravi >Slov. Naroda«, kjer dobi nagrado. —lj Kakor da pelje tank. Ko se je vo-zovni park ljubljanskega tramvaja izpopolnil z novimi motornimi vozovi, srno kmalu pozabili na znamenite ostal me prejšnjih časov, vozičke, ki bi jih moral dobiti muzej. 2al, so preuredili vse, da poznejši rodovi ne bodo vedeli, kakšen tramvaj je vozil pred vojno v Ljubljani. Zato nas pa mora tem bolj veseliti, da imamo v prometu še en motorni voz, menda je opatijska zapuščina, ki vozi mod Šiško in pošto. Ta znamenitost opozarja nase ter se nikomur ni treba truditi v muzej, tako da imamo nekakšno potujočo razstavo. Da si lažje ustvarimo iluzijo o velemestnem Trgovino moderne obutve^ 5cl©* čevlji sem preselil iz Vošnjakove v PREŠERNOVE UL* 48 (nasproti tvrdke >ELITE<). Moja vodilna skrb ostane: TRPEŽNI 99EđOu ČEVLJI ZA NIZKE CENE. Velika izbira od najmodernejših do najsolidnejših čevljev. — Toplo se priporočam E. ŠEGA Ne več v Frančiškanski, temveč v Tavčarjevi ulici nasproti Preloga ie sedaj strokovni urar Fr. Bazelj, ure in zlatnina. —U NA VSAKO MIZO LAŠKO PIVO — Spomnite se te dni Podpornega društva za gluhonemo mladino. Ljubljana-gluhonemnica. —lj Greh je velefilm, ki ga je ustvarila ista trojica kakor Ječo brez rešetk. Francozi so se ponovno izkazali v ustvarjanju globokih socialnih filmov. Obdelali so na krasen način ljubezen nezakonske matere do svojega otroka, ki ga mora pod silo prilik prepustiti svoji sestri, ki je poročena, pa je njen zakon brez zaroda. Dolgo prikrivata sestri svojo tajno, dokler slednjič ne zmaga klic materinstva in pade neprava mati pod revolverskim strelom svoje ljubosumne sestre. Žarah Leander toliko proslavljena pevka in igralka je ustvarila s sodelovanjem dunajskega fil-harmoničnega orkestra in slovite jazz kapele temperamentni šlager škandaL Vse pevske odlike te krasne igralke pridejo v tem filmu do izraza. Ta spored teče v kinu Moste od danes do torka, ter priporočamo naši kinopubliki, da ga ne zamudi. Za mesec november pripravlja uprava še posebno izbrane filme. Idealen je dostop do kina od zadnje tramvajske postaje, kajti kino je oddaljen od nje le cca 100 korakov, zato je obisk ob vsakem vremenu priporočljiv. —lj Samomor češkega emigranta, še v soboto smo videli mladega češkega odvetnika dr. Franca Časnega na Hermeso-vem stadionu, kjer je sodeloval pri lahko-atletskem mitingu in pomagal pri organizaciji, a danes mladega, simpatičnega Čeha, ki je živel pri nas kot emigrant, ni več med živimi. Ko je včeraj zjutraj njegova gospodinja na Svetosavski cesti 10 potrkala na vrata njegove sobe, jih je našla zaklenjena. Potrkala je še večkrat, a dr. Casnv se ni odzval. To se ji je zdelo čudno in poklicala je stražnika. Vdrli so v sobo in našli mladega odvetnika mrtvega. Zastrupil se je z veronalom. ZapustU je več pisem, naslovljenih na sorodnike in znance, iz katerih je razvidno, da sta ga do-motožje in pa bridka emigrantska usoda pognala v smrt. Dr. Casny je v Ljubljani poučeval jezike. Gmotne skrbi menda niso bile vzrok njegovega obupa, kajti v njegovi zapuščini so našli okrog 22.000 din. Truplo nesrečnega emigranta so prepeljali v mrtvašnico. Pokojnik je bil zelo agilen član SK Planine in je tudi marljivo deloval v našem športu. _rj Klavirski koncerti pianistov Borov- Skega in Orlova so bili vedno največji praznik V našem koncertnem življenju. Lani pred božičem smo spoznali tretjega ruskega pianista Nikita Maffalova, ki je sicer mlajši od obeh imenovanih svetovno priznanih mojstrov, a prav nič ne zaostaja za njima, ker je izreden klavirski talent. To dokazujejo vsi njegovi koncertni nastopi in vse kritike. Občinstvo, ki se zanima za klavirske koncerte opozarjamo, da bo deležno v ponedeljek 28. t. m. v veliki Filharmonični dvorani izrednega umetniškega užitka. O Magalovu lahko trdimo, da je eden največjih sodobnih pianistov sploh. Zato vabimo za ponedeljek zvečer ob 20. uri v FilharmonlČno dvorano. Predspro-daja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. _lj Pianist Edvard WeisS, ki bo igral v sredo dne 30. t. m. v mali Flmannonični dvorani samostojni klavirski koncert, je priznan nemški pianist, ki je prepotoval že vso Evropo. Njegovo klavirsko znanje je ogTomno, če pomislimo, da ima naštu-dfaggJh okrog 65 klavirskih koncertov s spremi j evan jem orkestra iz vseh literatur od klasikov Bacha, Mozarta in Beethovna do Ralunanlnova, čerepnina, Skrjablna. Prokofjeva in drugih. Koncert bo tembolj zanimiv, ker bo igral umetnik na novem hrupu, je ta voz res nenadomestljiv, saj ropota, kakor na vojaški paradi stotonskl tank. —lj Predavanje SPD. Fotografija v naravnih barvah je pritegnila v svoj krog že mnogo naših amaterjev in jih bo čedalje več, malo pa je pri nas prilike, da bi se ljudje globlje seznanjali z vsemi njenimi čudovitimi možnostmi, z vzroki za številne nesupehe, ki čakajo začetnika, in z metodami zoper neuspehe. Slovensko planinsko društvo se je odločilo, da bo letošnjo zimsko sezijo izkoristilo za predavanja, na katerih bo priznani strokovnjak g. Kocjan-čič Karlo na konkretnih primerih pokazal, kako naj se to fotografsko področje goji in kako ne. Prvo tako predavanje se vrši v petek 8. novembra ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani in sicer pod okriljem Osrednjega društva SPD v Ljubljani. —lj Novi posebni začetniškl ple*nl tečaj za dame in gospode Se otvori ta ponedeljek 28. t. m. ob 20. uri v Jenkovem plesnem zavodu Kazina-Zvezda. Informacije tudi za posebne ure in vpisovanje proti legitimiranju vsak dan od 11. ure dalje, študentl-nje imajo popust. 436—n —lj Jutri in vsa^o nedeljo °b 16. uri popoldanska plesna vaja v Jenkovi plesni šofl Kazina-Zvezda. 436—n —lj žametno črnino toči gostima Lovšin, 434—n —lj Danes domače koline okusne krvavice. Daj—Dam 435—n —lj Vodstvo po razstavi kluba Neodvisnih v Jakopičevem paviljonu, bo imel jutri prof. Marij Pregelj. Razstava je odprta vsak dan od 9.—18. —lj Pri odkritju nagrobnika dr. Pavla Grošlju bo danes ob 16. na pokopališču pri Sv. Križu zapel dve žalostinki oktet članov opere in ne Slovenski vokalni kvintet, kakor je bilo prvotno javljeno. —lj Prijavljanje zalog kuriva. Po S, členu uredbe o centrali za kurivo morajo vsi trgovci s kurivom prijaviti tei centrali svoje zaloge drv. Dogaia oa se. da prizadeti prijavljalo te zaloge mestnemu aprovizacijskemu uradu Zato opozarja mestno poglavarstvo vse trgovce s kurivom, ki so po omenjeni uredbi dolžni prijaviti svoje zaloge, da jih prijavljajo neposredno centrali za kurivo v Beogradu. —lj Lutkovno gledališče Ljubljanskega Sokola priredi v nedeljo 27. t. m. ob 15. v mali dvorani Narodnega doma, vhod z Bleiweisove ceste, lutkovno predstavo >Re-vija veselih lutk«, na kateri bodo nastopile najboljše in najnovejše lutke. Mladina vabljena. —lj Prošnja železniški upravi. Obiskovalci raznih večernih tečajev, predvsem jezikovnih, ki se vozimo do Štiri do pet večerov tedensko z vlakom, ki ocThaia iz Ljubljane v Kamnik ob 21.20. prosimo železniško upravo, da bi pustila ta vlak v prometu. Znano ie, da je zlasti rx)zirni vedno poln. Z ukinitvijo te^a vlaka smo med dxugimi občutno pri *adeti tudi mi. ker bomo morali ostajati čez noč v Ljubljani ali pa opustiti nadaljne učenje. —lj Jugošlovensko društvo za proučevanje ln zatiranje raka, pododbor Ljubljana, bo imelo 15. novembra ob 20. v klubski sobi kavarne >Union« izredni občni zbor v sledečim dnevnim redom: 1. sprememba pravil ln reorganizacija clruštva; 2, slučajnosti. Odbor. —lj Kleparska bi steklarska dela ter vodovodne, električne in plinske instalacije pri zidavi mesarskih tržnic v Ljubljani razpisuje mestno poglavarstvo v »Službenem listu c z dne 26. t. m. in na ta razpis opozarjamo vse interesente. Postani in ostani član Vodnikove družbe! fitev. 246 >SLOVENSKI NAROD«, sobota, 36. oktobra 1940. Stran 5 Tudi trgovci si ne žele draginje Trgovec se dragulje boji, Spekulant jo pa pozdravila in v tem je vefilta razlika med njima Ljubljana, 25. oktobra Morda ni neobhodno potrebno, naj bi -uudje razumeli sedanje razmere, tako značilne do številnih nezdravih socialnin pojavih; vsekakor oa bi jih morali razumeti vsaj nekoliko, čeprav zia ne moremo odora viti že s tem, da sa imenujemo s pravim imenom. Prav ie. če iščemo Krivice sedanje draginje in če tudi laiki razmišljajo o ukrepih za nieno zajezitev, m pa brez nevarnosti, če vsak izmed nas najde drugega krivca in če drug drugega dolžimo nesreč, ki se čedaiie bolj cogosto zgrinjajo nad nami. Nekateri so krivce kmaiu našli, kakor sd domišljajo, z^pet drugi oa namestu krivcev raje iščejo po trgovinah blago in ga kupičijo do stanovanjih, kakor da nameravajo sami odoreti trgovino. Preprosti ljudie kot porabniki, ki navadno ne razmišljajo o procesu po-draževanja blaga, obsodiio najraje orve-ga, njim najbližjega posrednika blaga trgovca Razen tega ljudje Dreradi istovetijo spekulante s trgovci. Počasi, ne da bi si lahko razložili, od kod izhaja, rase ne-razpoloženie Dro ti trgovstvu. v nekem sorazmerju z naraščanjem draginje, da bi se nekaterim zdelo celo neDODularno govoriti v teh časih stvarno, brez predsodkov ter prikritih namenov, kakšno vlogo prav za prav igra dandanes trgovina v tem ne-zadržanem procesu Dodraževanja in zmedi med porabniki. Menda prav zaradi tega lavnost ni bila poučena o zanimivem ozadju nekaterih pomembnih pojavov, ki so bili v neposredni zvezd s pravimi vzroki draginje. BESEDA DRAGINJA MED TRGOVCI NEPRILJUBLJENA Najbrž ste opazili, da trgovci neradi govore o draginji. Govore sicer o vzrokih, o njenih posledicah, zmedah, nerazpolo-ženju porabnikov, o pomanjkljivih ter pogosto celo škodljivih ukrepih proti draginji, o tem, kako na pristojnih mestih sestavljajo predpise papirnato, ne da bi se prej posvetovali s praktiki, itd.: toda že sama beseda draginja je med trgovci nepriljubljena. Draginja je pač pojav, ki trgovca zelo vznemirja, ki prinaša toliko zapletenih problemov, nešteto sitnosti, nereda v trgovini novih predpisov, nadzorstva mnogo postranskega dela. ki ga prej ni bilo. predvsem pa tudi mnogo rizika. Prav v tem je tista velika razlika med trgovcem in spekulantom: trgovec se draginje boji, spekulant io oa nazdravlja. Spekulantu pomeni doba draginje konjunkturo, trgovcu pa čas novih skrbi, neprestan strah pred nadaljnim razvojem dogodkov. TODA POVEČAN PROMET? Toda ugovarjali boste, da ima trgovec v časih draginje mnogo večji premet, to se pravi, da lahko hitro razprodaja blago — ko se porabniki ženejo tako za njim, kakor v zadnjem letu — in se mu dohodki nenavadno naglo množe. Čeprav se zdi paradoks, se večina trgovcev — vsaj v Sloveniji — ne veseli povečanega prometa. Oglejmo si dobre strani pov ečanega prometa! Predvsem se vprašajmo, ali se naj trgovec veseli v časih ko ie blago *ako cenjeno in ko se ljudje hočejo iznebiti denarja, nai velja, kar hoče. da se mu v blagajni čedaiie boli kupici denar, police in skladišča pa se praznijo? Denar je sicer Se vedno v drugem pomenu besede višja sila. vendar ne sme nihče pozabiti, kai je prava funkcija denarja Rekli boste, da se tudi trgovec lahko iznebi »denarja, če ima že kakšne skrbi zaradi njega. Vendar se motite: trgovčev izkupiček ie obratni kapital, to se pravi, da mora deno.'- oLatema<, ki jo je v časih< ko se je naša mladina navduševala za slovanske ideale v stari Avstriji in zrla, kdaj sine dan svobode, prevedel toliko kritizirani Govekar In jo postavil na edini poklicni oder v Ljubljani. Danes bi mogpoče veljala igra za manjvredno robo, posebno pred ljudmi, ki ne vedo, kdo je njen avtor ali pa ki smatrajo dela, dvigajoča narodna čustva za šund. Zato pa je še bolj hvale vredno, da je radovljiški sokolski oder po 17 letih, odkar je to igro uprizoril, sedaj spet posegel po nji in to bas za otvoritev sezone- Igra je simbolična in zaradi tega dosti težka za diletante. Vsaka vloga je umetnina zase, Poleg tega zahteva dosti, ne lahke scene rije in pravilno usmerjene garderobe, Vse se mora zliti v lepo, harmonično celoto ker le tako more dati gledalcu zadovoljiv vtis in roditi učinek kakor je treba, Uprizoritev je bila nalogi v mnogem, dasi ne v celoti, kos. Scenerija se je pač morala zaradi pomanjkanja sredstev sestaviti iz materiala, ki ga društvo še ima iz časov, ko je ta oder bil vodilni na Gorenjskem ,ali ustrezala je v polni meri, Je luč bi bilo treba izpopolniti. Je pač; tako na diletantskih odrih: vsi se bore z gospodarskimi težkočami in so po večini tista dekla, ki naj skrbi za pritok denarnih sredstev in tako so nove investicije cnemo- I gočene. Isto je z garderobo. Radovljiški Zgodba Veste, kje je Prešernova ulica? No, seveda, saj to je dolžnost vsakega kulturnega Slovenca, da ve, kje se je rodil naš veliki pevec. Poleg zvenečega imena pa ima še drugo posebnost: Košakovo gostilno, namreč. Se niste bili tam? Škoda! Posebne sobe za boljše goste sicer ni, kar pa naj nikogar ne moti. Zadostuje, da se človek ozre okrog sebe, pa je takoj v najpestrejši družbi — bohemov z bradami in brez njih, z bremenom — dr. ing. in brez, tudi kakšen — resen, je med njimi, nekateri se pod težo verzov zvijajo v — klopčič, slikarjev, ki se neutrudno — kregajo, in zopet pisateljev, ki vse — mrze. . . Vsi brez razlike pa časte staroslovansko boginjo rodovitnosti — Lado. Toda hotel sem povedati čisto nekaj drugega. Pred dnevi smo sedeli (ali pa morda že — sloneli) v tej opevani gostilni. Po zaslugi močne kapljice najbrž že ne več — neodvisni, kot stvarniki mičnih podob nad našimi glavami... in si pripovedovali — zgodbe! Zveni nenavadno? Saj to je vendar tako mikavno v teh časih . . . >— in potem je bil krompir za vse večne čase po petdeset para, . .« se je končala sokolski oder sicer razpolaga še s precejšnjim fondusom ali za vse in vsako je vendar premalo. Priskočila je na pomoč Zveza kulturnih društev. Na ta način so spretne roke opremile Igro garderobno tako, da je bolje ne bi mogel niti poklicni oder. Na čelu igralcev je stal mlinar, ki je izkušen, simpatičen igralec, lepo mu je drugovala Hanička, ki ji je gotovo sedela prikrita bolest v duši, ko je igrala to vlogo. Babica je bila v rokah znane interpret-ke sličnih vlog in ena je bila edina, ki je ostala zvesta Laterai od onega ansambla, ki jo je igral pred sedemnajstimi leti. Po-^ leg tega je skrbna in delavna garderoberka. Kdor ve, kaj je to, skrbeti , da so igralci pravilno in pravočasno napravljeni in imeti poleg tega še veliko vlogo, ta bo vedel ceniti delo naše Prtnčičeve. Zajiček je bil tak, kakor mora biti in muzi kantski trio najbolje napravi, da se da z njim slikati ker so tvorili tako štiri peresno deteljico da smo jih bili vedno veseli, kadar so prišli- Rihtarji so epizodne vloge, pa je bil njih edini nastop v drugi sliki dokaj posrečen. To naj bo za vzgled onim igralcem, ki često mislijo, da so take vloge postranskega pomena in da ni važno, ali se jim posvete ali ne. Zakaj dostikrat se čuje: 3>Saj ni vredno, da bi h:dil k skušnji, ali da bi se učil radi teh par bessd«. Kdor misli tako, je domišljav in ne spada na oder. Vse je važno in vredno! Knežnja in dvorjanik sta bila kakor iz škatlice, samo malo bolj na glas! Mušketirja je igral brat, ki je v soboto, tedaj dan pred predstavo imel nesrečo, da ga je stroj pri delu hudo poškodoval na desni roki. Vzlic Dolečinam je vztrajal v sc-boto zve"'-: pri skušnjah in drugi dan pri predstavi. Odigral je svojo vlog-o tako točno, kakor na je pri polnem zdravju. Junaškemu bral i vse priznanje in upamo, da bo ostol U ski družini zvest sodelavec tudi v bo Oskrbnik je bil v začetku dobei in I leli da bi to linijo držal do konca C metu. Da je navidezna dobra stran povečanega prometa na vse zadnje le slaba stran, sprevidi tudi laik. Drugo vprašanje je pa tako zvanega naviiania cen: eovo-rimo predvsem o trgovcu detajlstu. Ni posebno verjetno, da 1e mogoče »navijati cene« v nadrobni prodaji v Času, ko je blago že Dodraženo zaradi dražie produkcije, da ga deta j list kupuje od gresista znatno dražjega. Mali trgovec ne dela cen. kakor pravimo, zlasti ne. ko le uvedena kontrola cen nad Številnimi vrstami blaga. Sploh je težko reči. ali ie mogoče malega trgovca uvrstiti med tako zvane producente. Mali trgovec ne more več nič spremeniti v procesu draginje. Tudi njega nosiio valovi draginje s sebok valovi, ki so lahko zelo nevarni. Dokler ie ta proces še kolikor toliko miren, brez naglih skokov, ie trgovcu omogočeno še delo: ko oa pride do razvoia kakor zadnie Čase da draginjo spremil a io še nešteti drugi nevarni pojavi, ima mali trgovec dovoli razloga, da se začne bati za svoi obstanek. Razumljivo je. da mu tedaj ne more biti vseeno, če ga kdo še žigosa kot izkoriščevalca revnih ljudi in rxrvzročitelia draginje. V položaj trgovca se ie treba dobro zamisliti: ni tako težko razumeti, kaj pomenijo za trgovca težave, ko je dobava novega blaga otežkočena. ko trgovcu povsod odpovedujejo kredite, sam pa ne more izterjati, kar je posodil ali kreditiral v blagu, BLAGO SE NE PODRAŽI SELE V TRGOVINI Porabnik rad gleda na trgovca kot po-draže val ca blaga — tudi v normalnih časih. To ie treba v veliki meri pripisovati pomanjkljivemu poznavanju produkcijskega procesa med ljudmi. Zdaj bi rad marsikdo prvo ogorčenje nad Donovno podražitvijo znesel nad trgovcem- Ljudje pozabljajo, da se blago ne podraži šele v trgovini, ko draginja narašča tako. kakor zadnje leto. Ob tej priliki nai ponovimo kratko — kar smo že v tej ali oni obliki zapisali o vzrokih draginje —. da ie prvi vzrok dandanašnje draginje treba iskati v spremenjenih mednarodnih gospodarskih lahko nasla primeren odmev na vseh sokolskih odrih sirom naše banovine, ker je samo krasna pesem lepoti in življenju naših plan m. Kljub temu, da igra sama kot taka ▼ popolnosti ni dograjena in česrokrat brez prave veze glede na vsebino, dajejo vseeno posamezni prizori obilo už tka poslušalcem in prisrčnega veselja Reči moramo, da so vsi igralci brez razlike rešili svoje vloge kljub svojemu prvemu nastopu izborno, vendar moramo c meniti, da se jc visoko nad vsemi pojavil nov član sokolske ga. gledališča brat Ivan Snoj v vlogi Burkeflca. pastirja, ki je ž< samo s Krško 25. oktobra Da bi pokazalo uspehe pošameaoiih sokolskih edinic okrožja je sevniško sokolsko okrožje priredilo prosvetno akademijo. Njen uspeh nas je presenetil, kajti tako lepega in složnega nastopa vseh edinic nismo prtčakovali. Nikomur ni bilo žal da je pohitel v sevniškl Sokolski dom. Prireditev je otvoril naraščajnik krškega Sokola Pogačar z deklamacijo >Svoboda«. Sledil je ljubek prizor naših najmlajših bratcev in sestric iz Sevnice. Miran Marusig, Darinka Jeklova in Bojan Pe-čer so zaigrali Mare I vaba je ve »Delajmo nova kolesa«. 2eli so toplo priznanje poslušalcev- Navdušenega odobravanja so bili deležni tudi Turk in Cimperšek, ki sta zaigrala na kralir Veselega Samoborca, s. Cerničeva iz Sevnicet ki je zaigrala na harmoniko narodne pesmi, br. Berto Konec iz Sevnice ki mojstrsko obvlada klavir, in s. Adela smukov a, ki je zaigrala Hajdri-hovo vjadransko morje«. Nato je govoril župni prosvetar br. Pahor. Poudaril je, da prosvetni nastop jasno kaže, kako tesno so strnjene sokolsko vrste na vseh poljih in kako važen činitelj je sokolstvo pri širjenju prosvete. Posebno dandanes, ko se zbirajo povsod črni oblaki je treba dokazati da smo vsi ne-razdružljiva celota, Po kratkem odmoru so nastopili Sokolići iz Krškega. Peli so sokolske pesmi znane in nove, vse so nas navdušile Br. Vut-kovič je fante in dekleta iz vež bal in gre svojim nastopom povzročil salve smeha. S tem pa ni rečeno, da so ostab igralci Wli manj uvežbani, temveč hočem« samo ugotoviti, da je brat lven Snoj za vloge tega. miljeja najprimernejša in da h* bc razvil v i zborne ga igralca sokolskega gledališkega odra. Sokolsko društvo na Jezici odnosno njegov' dramatični odsek bo ponovil izvirno igro domačega brata-diletanta C/rtla Ra-movža na splošno željo občinstvi v nedo-ljo 27. t. m. ob 15. z istim sporedom. Komedija, prepletena m spopolnjena a petjem bo gotovo tudi to pot privabila v Sokolski dom mnogo občinstva. Zdravo! mu vsa zahvala. Sokolske pestmi morajo me dnarod! štirje naraščajniki iz Rajhen-burga so nato vzorno predvajali proste vajet troje dece lz Bostanja pa je lepo recitiralo »Jugoslavijo«. Zopet so nato nastopili krški pevci s sokolsko pesmijo nakar so Radečanl Igrali Sicarjevo *K luči t. ki jo je prav dobro režirala s. Zah rastni-kova. Igra je napravila na gledalce močen vtis. Želeli bi, da bi se tudi druga okrožja zgledovala po sevniškem ter s skupnimi nastopi krepila zavednost našega sokol-stva in pospeševala prosvetno delo ter Sirila sokolsko Idejo med narodom. Sevni-ška prireditev bo ostala vsem v lepem spominu in dokazala je, da sokolstvo ne spi in ne hlepi po prazni slavi, temveč z vnemo gradi pot v lepšo bodočnost. Bratje in sestre, le naprej brez miru___Zdravo! L. C. ★ — Sevnica. Na sokolskem odru se ponovi jutri v nedeljo popoldne ob pol 16. narodna igra v 6 slikah* Krivoprisežnlk«. ki je pri prvi uprizoritvi prošlo soboto žela obilo priznanja in ogromen uspeh. — Sokolsko društvo Medvode. V nedeljo 27. t. m. ob 16. bodo Igrali v tukajšnjem Sokolskem domu »Jakoba Rudo«. Igro bo uprizorilo bratsko sokolsko društvo iz Sent Vida nad Ljubljano, ki je z njo že na svojem odru pred polno dvorano želo lep uspeh. Vsi vabljeni! — Zdravo! mestih niso znali ob pravem Času preprečiti škodljivih vplivov ter razmer na gospodarstvo v naši državi. Naraščanje draginje prizadeva torei tudi trgovino ter moramo reči, da trpi trgovec, zlasti mali trgovec, kakršnih ie pri nas velika večina, ko trpe porabniki. Eksistenca malih trgovcev ie razen tega še bolj ogrožena, ker naše trgov stv o ne uživa nobene zakonite socialne zaščite, ne bolniškega in ne pokojninskega zavarovanja. so bili na mestu, le besedilu bo za ponovitev posvetiti več pozornosti, kar pa ne velja za oba podovnaka, ki sta bila naravnost izvrstna in sta besedilo v celoti obvladala. Ne smem pozabiti Brahe, ki je poleg vloge vse dni delal na sceneriji in se poleg tega posvetil vlogi tako, da je bil prav učinkovit in prikupen, zan in hišna sta svojo epizodo tako odigrala, da bi oba želeti videti v večjih vlogah. Ples vil je dal sliki posebno svečano obeležje, Čeprav je bil le kratek in enostaven. Maske so bile pravilne in osebam igre prilagođene ker sta jih pač pestavila dva praktika^ ki naj to delo vršita tudi v bodoče. Zaseciba vlog je delala težkoče, ker jih je nekaj odšlo k vojakom, drugi so bili vsled nočnega dela zadržani, a vzlic temu je šlo vse po sreči, kar priča, da je dosti moči na razpelago, ki bodo emogle še marsikaj lepega če bo vladala sloga in medsebojno razumevanje, škoda da pojdejo nekateri bratje spet v »vojaški stan« za leto dni in jih bo pri odru manjkalo. Tem prirede prihodnjo nedeljo po popoldan ski predstavi odhodnico. mi pa upamo, da bodo, ko se vrnejo iz službe domovini, zopet prijeli za delo v domu in jim želimo srečo na pot in zadovoljstvo do svidenja. Občinstvo je pok?zalo polno razumevanja in napolnilo dvorano, v nedeljo 26- tm. popoldne pa naj si ogleda igro okolica in smo prepričani, da nikomur ne bo žal in da pOjde glas o lepi igri v Sokolskem domu v Radovljici po vsem Gorenjskem, Stara Laterna posveti v naše duše in daj zapeljanim da se vrnejo na ljubeče srce rodne zemlje ki je naša mati, naše veselje in naš pokoj. š-r. Drairatseri ods^k Po da'jšem -dnioru k je posledica današnjih izrednih prilik, se na no je pred* s*a- il dnmuirieni odsek mkofotecgi ah«. P< ... •MgMJfevacje Krata Ra- HBoviM, «la ie ^>>-fl igio, ki ic p. na po- i\ če vanj* lepor m ivrk« v. ki jih človek doživlja v naSii: kras* ih K«.umskih pla- Dinah. r -". -.-č:. dn i. % vv^-''n pogledu izborno uspela se ruim, da ho ic~a Iz Celja —c Cerkven koncert. Celjska vojaška godba priredi v nedeljo 27. t. m. ob 10.45 v Marijini cerkvi koncert v korist siromašnih otrok osnovnih šol. Ker ie namen prireditve človekoljuben, vabimo občinstvo, da se udeleži koncerta v čim večjem številu, —c Proslava Jadranskega dne. V proslavo osvobojeni a našega mor i a bodo tudi letos do vsej naši domovini prosiave z akademijami, predavanu itd., ki jih bodo priredila krajevni odbori Jadranske straže. Tudi celjski odbor Jadranske straže priredi v prvih dneh novembra tako proslavo v Mestnem gledališču. Sodelovale bodo vse celjske šole in celjska vojaška godba. O prireditvi bomo še poročali. —c Ljubljanska drama bo oskrbela prihodnje gostovanje v celjskem gledališču. Dan gostovanja še ni določen. —C Ligi na prvenstvena tekma v Celju. V nedelio 27 t m. ob 14.45 se prične na O lim povem igrišču v Gaberju ligina prvenstvena tekma med SK Olimpom in SK Bratstvom z Jesenic. To zanimivo tekmo bo sodil g. Kopic iz Maribora. Ob 13.45 se prične na istem igrišču prvenstvena tekma mladin SK Olimpa in SK Jugoslavije, ki jo bo sodil g. Spat. —c V 16. kolu spominskega šahovskega turnirja dr. Antona Schvvaba. ki ga prireja Šahovski klub Gaberie. so bili v četrtek zvečer zabeleženi naslednji rezult-tati: AhukiJ. Schneider 0:1. Hajsinger: Domanjko 0:1, FajsrF. Schneider 1:0, Golja ;F. Csdrgo 1:0. Medved :Verčkovnik 0:1, Rajšek:B. Csdrgo 0:1, Pukmajster:Slimšek 0:1. Habenšus:Esih 1:0. Mimik:Regner 1:0. Rezultati prekinjenih partij: Regner:Med-ved 1:0. Domajnko;Ahtik 1:0. Fajs:Haben_ šus 1:0, Esih:Medved 1:0. Stanje po 16. kolu: Josip Schneider 14M>. F. Csorgo in Fajs 14, Gol i a 12, Mimik in Verčkovnik 11*2, E. Csdrgo in Habenšus 10. Slimšek 9. Esih 8. Domainko in Regner 7. F. Schneider 5^2, Hajsinger 4, Medved 3, Rajšek 2. Ahtik 1. Pukmaister 0 točk. Zadnie kolo bo odigrano v torek 29. t. m. Razdelitev nagrad bo v nedelio 3. novembra. Obenem bo tudi proslava petletnice obstoja Šahovskega kluba Gaberie. —c N'pađ in nesreča. Pred dnevi s* a dva moška napadla 671etnega Dreužitkaria Andra Rodiča iz Jezerišča pri Zurrnancu n ga z uda-ci s koli m°čno poškodovala po Eeleš Na cesti v Draži vasi pri Ločah ie nev.aan avto podrl 641etne?a. v Konjice pristojne ,a Angela Praha, dninar i a brez .'talnera b'vališča. na tla in ca močno poškodoval do rebrfh Pošk kovanca se zdravita v cel s'i bolnici. —C V cc?rki bc.-nU-i sta umrla v petek ^7leir-i kočariev sin Anton Šn^b^rger iz V-vovas? nri Bi^eliskem in 231etni delavec Fra*^ Dnžan iz Kladia Dri Laskrm. —c Mrtvi slepce, ki so ga na li v torek zvečer v sobi 7a siromake v hotelu »Zve- zdi* v Cev.) |e 5?lctni. v Hrastnik pri-•tvKarel Kcbor. ki se ie preživlial z igranjem na citre in petiem Njegovo identiteto so šele seda i ugotovili. Kober ie v spanju podlegel kapi. —c Šahovska tekma med celjskimi brivci in Sahovr%kim klubom Gaberiem se prične v nedelio 27. t. m. ob 9. dopoldne v restavraciji hotela »Evrope*. Zanimivo prireditev bo vodil e. Mirko Fais. —c Vlom v Mozirju. V noči na torek je nekdo vlomil v gostilno > Pri pošti« v Mozirju in odnesel razne jestvine. Orožni-štvo ie takoj ukrenilo potrebno, da čimprej izsledi vlomilca, —c Ponaladek Aerokluba na II. drž. realni gimnaziji v Celju le izvolil na rednem občnem zboru v sredo zvečer naslednji odbor: predsednik Aloiz Makuc (Ta), podpredsednik Drago Simenko d. a), tajnik Marjan Sadar (6. cV blagajnik Z ran Jerin (6 c). knjižničar Dušan Nendl (4. c). Na ustanovnem občnem zboru oomladka Aerokluba na I. drž. realni gimnaziji v Celju pa je bil pred dnevi izvoljen naslednji odbor: predsednica Anica Uršičeva (8. a), podpredsednik Franc Coklin (7. a), tajnica Božena Rihtarieva (6. a), blagajnik Peter Rus (5. a). Nadzornik pomladka na II. realni gimnaziji je e. prof. Čadež. nadzorstvo nad pomladkom na I. realni gimnaziji pa ie prevzela ca. prof. dr. ing. Marija Perparjeva. —c Nov sreski načelnik v Laškem. Gosp. Andrej Bizjak, sreski načelnik v Logatcu, je imenovan za sreskega načelnika v Laskom. Sreski podnačelnik g. dr. Martin O raž i m ie premeščen iz Laškega v Logatec. —c Zdravniško dežurno službo za člane OUZD bo imel v nedeljo 27. t. m. zdravnik dr. Drago MušiČ na Cankarjevi cesti. —c Nesreča ne počiva. Ko je 281etnl kočar Ivan Gajšek iz St. Vida pri Grobel-nem sekal v torek s sekiro korutsno slamo, si je po nesreči presekal levo roko v zapestju. — V Rogaški Slatini je brana predrla 131etnemu poeestnikovemu sinu Mar. tinu Križanu desno stopalo. — Ko je 511et-ni dninar Friderik Cokan iz Celja žagal v sredo blizu mestnega pokopališča drva, ga je zgrabila cirkularka za levo roko in mu odrezala tri prste. Ponesreč^tici se zdravijo v celjski bolnici. Iz škoSje Loke — Mladi tatici. Posest niča in irillnarica Anica Lebnova Je opazila, da je nekdo vlamljal v njeno kredenco, kjer ima spravljen denar. Sum je padel na lGletnega mli-narčka. Nekaj časa je fant tajil, potem pa svoj greh priznal. Izgovarja se, da je hotel priti do denarja, da bi mogel kupiti za Vse svete cvetje in sveče za grob svoje matere. Fant je pa ukradel denar tudi mlinarju Antonu Hočevarju, mlinarju Jožefu S k ubiju pa hlače. Iz shrambe škofjeloškega slaščičarja Homana ao pa odnesli v torek mladi tatici precej slaščic. Ukradli so tudi veliko torbo, s katero ao se v gozdiču nad mestom sladkali. Kmalu so jih pa izsleuili varnostni organi. ena. »Bilo je v davnih, davnih časih, ko so se državni uradniki še oblačili In li brez dolgov. . .« se je pričenjala druga. Pa naj reče kdo, da to ni zn celo ganljivo. Kot pravljice iz ve in ene noči«, tako se sliši. Ah saj. te | i.;v-ljice . . . Tako smo se zabavali v s . " r in ni vrag, da nam je napOsle I ZTnanj-kalo tudi te robe. Toda gospoda, kje ni špekulantov, vas vprašam! — Toliko, da je minilo nekaj minut molka in pa poslednje vino, se je oglasil Pcpe, pisarniški veteran v zavidanja vredni kategoriji: — Ce da kdo za liter, pa povem š? eno ... Radovedno smo prisluhnili. — Da je dežnik ... je pričel, ko se je nekdo ojunačil in naročil vino. —... posebnost profesorjev, smo ga razočarani prekinili. — Prav nobenega profesorja ni poleg — nas je potolažil. Potem pa se je zresnil in hlastno dostavil: — Toda za božjo voljo, da ml radi tega ne utegne kdo reči, Češ: glej ga, — tradicije bi rad rušil. Bog ne daj. . . ženo imam in otroke! Ko smo mu svečano zatrdili, da med nami ni ovaduhov In more torej brez skrbi nadaljevati o dežniku, čeprav brez profesorja, se je končno odločil, da nam pove tršo zgodbo, ki uvm tJuden začetek in ne— sr< ... n koheic, k; kor j;, dejal. — -Mi.io "si ro-r^te ir»V ? — Seveda — K^.j pa. - Povej že ven- .r. —' Se mu j«; Ur j ftfcjHH II? .^aj . . . j? rakinl fcd Ps; e. - godilo, pa 5^ Itf ;* IV.j'itcii Miha >> namreč v tistih letih, ko se pripenja pit.hu;'-:U — dru-£a pomlad. . . t---1- ckcU petdeset jih ut?("T.e ■-' alu intoeti In tisti ča£i so vr*5jc nevarni . . . Suko pokašljevanje pri starejših članih 0!.-. iz;; a. Predrzno pon^f-rsrre pri m.'aj^ih. — No in tudi kflt!. krt rečeno, ni bilo prizr.r»c5«no z njimi Sredi najlepših, na novo prebujcr.ih We*lov, pa ,rra je doletela premestitev no službeni potrebi . . . (Zopet kaskanje; to pot previdno ln spremljano z bežr/mi pogledi preko sosednih miz.) — V mpihno nodeželsko mesto so ga premestili, torej. In tu se pričenja zgodba . . . — Aha . . . smo si oddahnili in zopet ne peli ušesa — Kakor prei v Ljubliani. tako 1e tudi v malem mestu živel rtr^to^no £1vHr*v''» kakor se ?rz: re!š::€mu * rc^to;'-niku. Toda druga pomlad. . . saj veste! fh 'o ni mogoče prezret, da je imel go-d p:c->."!5ki predstojnik tudi za polo-viro r:!ajžo pisarniško moč. . . Sam zlo-. , ga le premotil, da si je kupil dežnik i hn-en dožr.ik. prospeda, vam rečem. Pri zajnj-rn zvišanju uradniških plač ga je kupil: kdo ve, če nima že tudi avtomo-In prav s tistim dežnikom se je ponudil svoji pisarniški moči: — Lije kakor iz škafa. Spremim vas, gospodična Er^a. — Potem jo je vso pot bombardiral z dovtipi in ji ob slovesu stisnil roko bolj kot bi bilo potrebno ali bi se spodobilo za rconerra uradnika. — Je to vse . . . ! — smo zatulili, ko je Pepe umolknil in jel v dolgih požirkih srebati vino. — Bilo bi. . . je mlasknil z jezikom. — Toda njegova, nikomur razkrita pomladna občutja je zasledil — glas naroda. — Glas naroda? — ga vprašam ves začuden. — Kako mislite to? — Ne veste? je pomežiknil z obemi očesi hkrati. Nenadoma pa je oživel kakor da ga je nekaj pičilo. Zvišal je obrabljeni glas za poldrugo oktavo in krileč z rokami zaigral >glas naroda<: — že veste? Nezaslišano, kaj: pa še vsak dan jo spremlja! Le kdo bi si mislil, da je ta Erna taka! — In se nič ne sramuje ta priletni zaljublje- nec, da jo kar pod roko vodi?... — Kje? V parku pravite, da sta se poljubo- vala? Sramota! — Seveda, toda nikomur niti črhniti, gospa. — Ah, dajte no mir, saj me vendar poznate .... — M hm. K njemu na stanovanje zahaja. — Bežite no, saj to je vendar.....— Kako! ? Takšna brezvestnost! Zato je frklja tako bleda in upadla. Strašno! — Pepe je globoko zajel sapo in pripomnil z zopet navadnim glasom: — Sedaj vidite, kaj lahko napravi druga pomlad in pa — dežnik. Ubogi Miha je namreč storil edino, kar mu je preostalo, če je hotel rešiti svojo in slovenskega uradntetva čast: zaprosil je pisarniško moč, pardon, gospodično Erno — za roko. Vdano je Izpraznil napol prazni kozarec, potem se je pa zagledal predse in umolknil. — Liter vina ni bilo vredno, — je menil nekdo. — Toda malomeščanske opravljivke zna pa dobro oponašati... ga je pohvalil drugi. — Le kje jih je tako spoznal. Pa se je še enkrat poslednjlč pred policijsko uro, oglasil Pepe: — Hudiča, kaj bi jih ne poznal, ko pa že štirideset let živim v — Ljubljani. Prosvetni dan sevniškega sokolskega okrožja Lepa akademija, ki je dosegla presenetljiv uspeh človek v boju s smrtjo Ne gre za nesmrtnost, ki nasorotuie naravi dalj sanje življenja zakonom, temveč samo za Pogosto čitamo poročila o ljudeh, ki so dočakali izredno visoko starost. Ljudje se pa zanimajo samo za stol etnike. Starost izpod 100 let nikogar ne zanima. Od tisoč ljudi dočakajo povprečno trije starost 100 let. Povprečna dolgost človeškega življenja se je po zaslugi moderne vede v prvi vrsti higijene povečala tn znaša 64 let. Navzlic temu se pa število stoletnikov ni zvišalo Prof. Voronov Zgodovina pozna mnogo poskusov, da bi se staranje zadržalo, ali celo preprečilo. Tako je znano ime nekega Cornera, ki je težko zbolel, ko mu je bilo 35 let. Zdravniki so izjavili, da bo živel v najboljšem primeru še dve leti. Toda mož ni hotel umreti. Krčevito se je oklepal življenja in trdno je sklenil, da mora živeti. Sam si je določil dijeto. Na dan je pojedel samo 35 dkg goste hrane ln popil 4 deci vina. Te hrane pa ni zaužil naenkrat, temveč jo je razdelil v dve ali tri porciji. Njegova dijeta je obsegala vedno kruh in belo meso m dočakal je visoko starost 103 let. Kar se tiče alkohola ni enotnega nazi-ranja ali človeku škoduje odnosno skrajša življenje. Mnogi zelo stari ljudje so pili do smrti vino ali pivo, dočim drugi stoletniki sploh niso nikoli pili alkohoimn pijač. To bo pač vse odvisno od osebne dispozicije. Znaki staranja se pojavijo enakomerno V vsem organizmu. Postavijo se zlasti v hrustancu, ki izgubi svojo prožnost ln začne okostenevati. Kosti pa izgubljajo svojo notranjo trdnost in se lahko lomijo. Zato je število fraktur pri starejših ljudeh večje nego pri mladih. Gibčnost prsnega kosa se zmanjSa kar vpliva na dihanje. Prebavni Ln organi notranje se k reci je oslabe in okrnejo, prav tako enako pa popusti tudi duševna čilost. O pravih vzrokih vseh teh pojavov sodijo učenjaki različno. Nekateri domnevajo, da obstoja nekakšen ferment življenja že v zarodku, ki se sčasoma izčrpa, aokler povsem ne izgine. Drugi zopet mislijo, da je samo nepopolnost človeškega in živalskega življenja vzrok njegove končne izčrpanosti in staranja. Slavni ruski učenjak Mečnikov je trdil, da je staranje posledica samozastrup-ljenja iz debelega črevesa. V organizmu nastaja zastrupi jen je po kvasnih snoveh, ki zmanjšajo in počasi ustavijo delovanje vseh organov. Velike važnosti je kri s svojim obtokom. Vse celice našega telesa dobivajo svojo hrano iz krvi. Ce je v krvi strup ali bakterija, je celica noče sprejeti. Vsaka celica potrebuje povsem čisto in zdravo kri. Ku-pičenje odpadkov v krvi spremljajo neizogibni znaki staranja. S tem se menja sestav krvi in zavre celična rast. Te snovi se potem kot nepotrebne nabirajo v telesu, ki nima več moči, da bi jih izločilo. Tak pojav je arterioskleroza, pri kateri se med notranjimi in srednjimi stenami zli nabere voščena snov in sicer tem več čim starejši je človek. Znaki izčrpanosti organizma se pojavijo še mnogo pred leti, ki jih navadno šele smatramo za starost. To je doba takozvanoga klimakterija, prehoda ko človeka napadejo »bolezni srednjih let«. Pri moških se pokaže to v nagnjenju k debelosti ln živčnih motnjah, nervoznosti, razburljivo-sti itd. V teh letih se pojavijo tudi največkrat kronične bolezni, srčna napaka, sladkorna bolezen, bolezni jeter ln ledvic. Doba klimakterija je posebno nevarna za organizem, ki se je v mladosti zelo Izčrpal. Ta doba se zaenkrat z nobenimi sredstvi ne da odgoditi. Mnogi učenjaki so se borili proti smrti ln dosegli na te%u polju nekaj uspehov, seveda pa še nihče smrti m mogel premagati in človek jo tudi nikoli ne bo premagal, ker bi to pomenilo postaviti na glavo vse naravne zakone. Med učenjaki, ki so st prizadevali podaljšati življenje človeka na zemlji slovi zlasti dr. Aiercis Carell. On je bil prvi, ki se mu je pred 20 leti posrečilo ohraniti Živo tkivo izven lastnega organizma. Skozi 23 let je ohranil živ košček kurjega srca. To pomeni, da je bilo življenje koščka srca mnogo daljše, nego more biti življenje normalne kure. Tudi drugi organi, kakor razne žleze, jetra, srce ln vranica se ohranijo živi v takozvani Lindberghovi črpalki, izdelani proti koncu 1939. Na tem polju se nam obetajo še mnoga presenečenja. Uspehi pa še niso tako veliki, da bi mogel človek pričakovati zase glede dolgosti življenja kaj posebnega. Najzanesljivejše sredstvo za podaljšanje življenja je torej še vedno prizadevanje, da izločimo vse škodljive vplive. Poskusi glede podaljšanja Življenja s prenosom zdravega organa ali tkiva na tuj organizem, da se tako nadomesti izčrpani aH izgubljeni organ, so šele v povojih. Najenostavnejši primer te vrste je transfuzija krvi, ki zdaj že davno ni nič posebnega. Pomlajevalnl uspeh! prof. Voronova s prenosom opičjih žlez so znani. Po tem načinu se dajo odstraniti motnje v krvnem obtoku, povzročene po poje man j u delovanja srca na stara leta. obenem pa lahko tako preprečimo mnoge druge bolezni. Po razmeroma lahki operaciji deluje srce kakor pri zdravem človeku. Ali se bo znanosti kdaj posrečilo premagati smrt? V mnogih panogah zdravniške vede doseženi uspehi bi kazali na to, da bo človek dosegel tudi ta cilj. Toda moramo se v prvi vrsti zavedati, da nikogar ne gre za dosego nesmrtnosti, ki je izključena in ki nasprotuje naravnim zakonom, temveč za to, da se človeško življenje še bolj podaljša. Vsako leto. za katero se'podaljša povprečna starost človeka, je že velik uspeh. Usodna pilotova pomota Svojo nevesto je zamenjal z njeno sestro dvojčico Pilot potniškega letala Franklin Bar-row ie bil oni dan obstojen v Los Ange-lesu na 15 let ječe zaradi umora in nevarnega ogrožanja prometa Proces ie vzbudil splošno pozornost, kaiti vzrok pi-lotovega dezan.ia ie bila tragična pom ta. Nekega večera, ko ie šel Barrow iz službe domov, ie zagledal v Darku obieta zaliub-Ijenca. v katerih ie spoznal svoio nevesto Bettv Wigsonovo in svojeca bratranca Jacka Henriersona. Cez nekai dni ie prišel Henderson za niim in mu Dovedal. da mora leteti v New York v neki nujni zadevi. In tedai ie šinila Dilotu v glavo strašna misel. Ponudil se ie svoi mu bratrancu, da bo sam pretiral letalo in da ga odpelje v New York. Na letališču se ie Henderson čudil, da je edini potnik, toda verjel ie Barrowemu poia?nilu. da ie to izreden Dolet. k: g^ ie letalska d'-1 izba iz priiaznosti dovolila. To- li eno telo težko rani enega d lota. Franklin Barrow je ležal več mesecev v bolnici. Ko ie okreval, sta prišli k niemu dve ženski in ubogi letalec ie komaj veriel svojim očem Bila ie njegova nevesta Betty Wil-sonova. niena spremljevalka na niena dvojnica v žalni obleki. Pilota ie to spoznanje tako pretreslo, da je omedlel. Hud živčni napad ea je zopet priklenil na bolniško posteljo. Ko le tudi ta udarec srečno prebolel ie zvedel, da je drugo dekle Bettyna sestra — dvojčka ln da sta si tako čudovito podobni, da iu ni mogoče ločiti. Tistega dne ie bila v Los Angelesu z Jackom. ki ga ie zelo ljubila in tako ie nastala tragična Barrowa pomota, ki ie spravila v nesrečo štiri ljudi. Ob razglasitvi obsodbe ie sodnik izdavil, da obtoženec za to ni bil obsojen na smrt. da bo mogel v novem življeniu popraviti strašno krivico. Bettv Wilsonova da Dolet ni traial doltTo. Letal- ie tre>čro i je oa obljubila da ea bo čakala, da pride na V?i štkkJ n1e*?ovih r^^vm po ps~>te?nili farmerji potnikovo truplo in vse rkrvav- iz ječe. poti e i se bosta pa vzela. Razvoj prstana V prejšnjih časm so ljudje trdili, da se nosi prstan na četrtem prstu zato, ker vodi do tega prsta ena žila naravnost iz srca. To naziranje je pa seveda anatomič-no napačno. Najbrž bo igrala pri tem odločilno vogo praktičnost, ker se prstan najmanj obrabi na tem prstu, ki ga človek najmanj rabi in ki je od obeh strani zavarovan. Sicer se je pa razširila ta navada le polagoma. Na slikah iz renesančne dobe lahko vidimo, da so nosili ljudje zaročne prstane na mezincih. Ta navada se je ohranila do 18. stoletja. Skoraj v vseh državah se nosi zaročni prstan na desni roki in menda samo v Italiji na levi in sicer iz dobe reformacije. V Italiji nosijo zaročne prstane na levi roki zato, ker je ta roka bližje srcu Prastara je že navada, da je poročni prstan navaden obroček. Samo v kraljevskih in plemiških rodbinah je bila navada okrasiti tudi poročni prstan z dragulji. Zato so sc ijudie zelo čudili, ko je kraljica Marija Katoliška pred svojo poroko s Filipom španskim izrecno zahtevala navaden prstan, kakršne nosijo druge ženske. Samo pri zarokah je bila že prej na- vada izmenjavati z dragulji okrašene prstane. Šola za nezaposlene Pred leti je bila ustanovljena v Babson Parku v državi Massachussets šola za nezaposlene, kjer se uče, kako more človek dobiti službo. Ce se kateremu učencu posreči dobiti službo mu podele diplomo, če pa ostane brez službe, mu vrnejo vse stroške za šolo. Starost učencev se giblje med 20. in 40. letom. V šoli je izobrazba postranska stvar. Največja važnost se polaga na to, da postanejo učenci svojim bodočim gospodarjem res zanesljiva opora. V prvih petih tednih se uče učenci analizirati sami sebe in ugotoviti, za katero delo so najbolj sposobni. Potem je skoraj ves čas posvečen resničnemu prizadevanju, da dobi nezaposleni službo, obravnavajo se pri tem storjene napake ter nova pota in načini kako premagati različne ovire. šola pomaga moškim in Ženskam, da najdejo svoj »jaz« in da se dokopljejo z lastnimi močmi do službe. Kdor ve kako se služba dobi, ima že možnost tudi dobiti jo, pravi eno izmed načel te šole. Vsak učenec mora proučiti in odgovoriti na nasled- njih pet vprašanj, tičočih se navidezno prodaje, toda veljavnih splošno, kajti človek ne prodaja samo blaga, temveč tudi svoje sposobnosti: 1. Kaj bom prodajal? 2. Kje bom prodajal? 3. Komu bom prodajal? 4. Kako izboljšam svoj izdelek (svoje delo) ? 5. Kako bom prodajal? Kdor najde na ta vprašanja prave odgovore, lahko z uspehom prodaja, lahko najde službo in jo tudi obdrži. 80% učencev in učenk te šole je v zadnjih letih dobilo službe. Med njimi je bilo mnogo takih, ki so bili po več let brez zaslužka, ali pa ki sploh še nobene službe niso imeli. In skoraj vsi so ostali na svojih službenih mestih. Mačja farma V izložbi neke banke v Ameriki je bil nabit naslednji šaljivi prospekt takozvane California Ranching Companv EDINSTVENA PRILOŽNOST Ustanavljam v Kaliforniji mačjo farmo s 100.000 mačkami. Vsaka mačka bo imela na leto povprečno 12 mladih. Mačje krzno se prodaja po 30 centov. Sto mož lahko odere na dan 5000 mačk. Računamo s čistim dnevnim zaslužkom 100.000 dolarjev. Za krmljenje teh mačk ustanovimo v bližini mišjo farmo, v kateri bomo redili en milijon miši. Miši se množe 12 krat hitreje od mačk. Tako bo lahko dobila vsaka mačka na dan štiri miši, miši bomo pa zopet krmili z mesom, ubitih mačk. Tako nas mačje krzno ne bo stalo nič. Delnice tega svojevrstnega podjetja so zdaj po 5 centov, toda cena bo nedvomno kmalu poskočila. Naložite v novo podjetje svoj denar, dokler trka ta edinstvena priložnost na vaša vrata. California Ranching Companv Ljudje so vzeli resno ta prospekt, tako da 30 ga morali kmalu odstraniti iz izložbe. 2e prvi dan se je prijavilo 60 uglednih trgovcev in finančnikov, ki so hoteli kupiti delnice novega podjetja. Rodovnik danskega kralja Dva danska učitelia sta sestavila rodovnik kralia Kristijana na podlagi zgodovinskih virov, večinoma nemških, pa tudi danskih Rodovnik krali ?v obseea 80 pokoleni in nad 7.000 imen Med rredn ki sedanjega danskega kralja ie omenjan tudi hunski krali Atila. s tremi srci Ena najčudovitejših rib je nedvomno jegulja, živeča v Kaliforniji v zalivu Mon-terev. Ta riba ie slepa in izredno poz. eš-na. Podobna ie naši ieeulii. Ko dorajte ie dolca 45 do 50 cm in ie modrikasto Škrlatne barve. Ker nima oči. U ie dala narava izredno oster tin Druga posebnost tfc ribe ie. da ima tri srca Polee normalnega Klavnega srca ima še eno srce v repu. posebno srce pa v začetku s slema trebušnih žil. Največji mož sveta umrl V Monistee v Amerik: ie umrl nedavno največji mož sveta, star šeie 22 let Robert Wadlow rx> imenu. Meril ie 270 cm in r>re-živlial se ie s tem. da ie na=tor>al do va- rijeteiih kot posebna d ivbčnost Na gležnju je nosil nekkašen prstan, ki je povzročil naiprei vnet i e. potem pa zastrupi jeni e krvi živlienie so mu ?icer hoteli rešiti s tranfuziio krvi. Da ie bilo vse prizadevanie zdravnikov zaman. Tehtal ie nekai nad 1000 ke. Žrtev, ki je bogovi niso hoteli Ko se ie leta 1918 končala svetovna vojna ie dvignil neki indiiski iog v A!la-bahedu roke oroti nebu in prisegel da bo stal dvignienih rok tako doleo dokler bo traial mir S to svoio žrtvijo ie ha iih ni mogel Roko so mu namreč v sklepih otrpnile, tako da iih ne more več premikati. Vitamin C proti naglušnosti V mesečniku za uSesno medicino >Mo-natsehrift ftir Ohrenheilkunde« poroča dr. Szolmokv o učinku vitamina C pri lečenju naglušnosti in šumenja v ušesih. Dr. Szolmokv je dajal 50 bolnikom sistematično vitamin C. Pri kroničnem vnetju srednjega ušesa se je šumenje v ušesih sicer omililo, toda sluh se ni Izboljšal. Najboljši uspehi so bili doseženi pri lečenju naglušnosti kot posledici arterioskleroze v notra- • njem delu ušesa. V primerih, Ido Je bila. j naglušnoet posledica sifilisa, se je dalo do- i seči le neznatno zboljšanje. Enaki uspehi I so bUi doseženi pri raznih starostnih bo- j leznih, tako pri sladkorni bolezni, revma- j tizmu in vnetju ledvic. Že Mayi so imeli centralno kurjavo Pri izkopaninah na mehiškem polotoku Vukatanu so nasu ameriški učenjaki ▼ starem sedežu Mayev v večjih poslopjih tudi napravo, ki močno spominja na evropsko centralno kurjavo. V kleteh so biu veliki kotli, od katerih so vodile cevi v vse prostore. Ameriški učenjaki domnevajo, da so Mayi res imeii nekakšno centralno kurjavo na vročo vodo, čeprav Je nji- tlOVO podjetje le redko zahtevalo rat>iti }o. čudna pošiljka Na glavni pošti v Nevv Vorku so imeli nedavno letno dražbo nevročenih pošiljk. Na dražbo je prišla tudi pošiljka, ki je pomenjala tudi za Američan« nekaj nenavadnega. Poleg predmetov, ki jih prodajajo na takih dražbah, kakor so palice, klobuki, blago itd. je bilo na prodaj tudi letalo. Občinstvo je bilo zelo radovedno, pa je zaman razmišljalo o tem, kdo neki je zaupal letalo postni upravi in zakaj ni moglo biti vročeno naslovniku. Rodovitnost Amerike Ameriški farmar iz Južne K aro line Lee Hayes je lastnik enega najrodovitnejŠih zemljišč na svetu Nedavno se je pobahai in tudi dokazal, da na eni njivi skozi 39 let ni se jal nič drugega nego bombaž in vsa leta je bU pridelek Izredno dober. Zdaj se je pa dal pregovoriti in obljubil je. da bo poskusil z gnojenjem, ker so mu drugi farmarji svetovali naj svoje zemljišče pognoji, češ da bo še več pridelal. čudaka Blizu mesta Oklahome živita brata Rol-lisonova. Prvi je star 81. drugi pa 86 let. Živela sta vse življenje skupaj. Oba sta ostala stara samca. Delala sa marljivo na malem posestvu in nikoli se nista prepirala. Nedavno sta sklenila naročiti si krsti. Obe krsti sta povsem enaki. Na vprašanje radovednih sosedov, zakaj sta si naročila enaki krsti s steklenim pokrovom, sta odgovorila: — Da bi mogla pogledati ven. ko se bova v krstah dolgočasila. O gobah na ljubljanskem trgu O gobah zna pri nas vsakdo govoriti in pisati Ljubljana, 26. oktobra Nobena stroka nima pri nas toliko vse- znalcev kakor gobarska- Kdor le površno pregleda tujo knjigo o gobah s slikami, si že domišlja, da sme govoriti m pisati kakor veščak v goboznanstvu. V rubriki ^Ljubljanski trg« smo čitah zadnjo nedeljo (20. X.) v >Jutru« o goban sledeče modrovanje: »Precej povpraševanja je po siv**ah. Nekoliko je bilo na ponudbo vltezovk, imenovana tudi rumen** siv*«. Razen teh smo videli še kozje noge, nekaj lisičk, zajčkov^ ki so zraščeni v skupine, čebularic in grive. Neka kmetica je prinesla grivo ali medvedovo tačKo veliko kakor največja cvetama in težko okrog °veh kilogramov.« Začnimo pri sivkah- Ime so si izmislile prinašalke iz ljubljanske okolice. Naj ostane v veljavi, dasi na štajerskem s tem imenom nazivajo zelenkasto golobico (lat-rusula virescens). Za ljutijansko sivko je v A. Begovi knjigi »Naše gobe« pravilno ime: zimska kolobarnica ali sivoglavka (lat. tricholoma pertentosum). V Mariboru jim pravijo snežni ce (po nemškem Schneeschwammerl), na celjskem trgu pa sem slišal ime podzemnice. Ta vrsta ko-lobamic je res prav dobra za vsestransko uporabo (za svežo pripravo, za vlaganje in za sušenje. Vseh kolobamic je okrog 80 in so le nekatere vrste neužitne. V Begovi knjigi je navedenih s slikami 5 najboljših vrst. Hrvati so napačno povzeli po nemškem nazivu Ritterling ime vitezov^a, dasi nemški naziv nima nič skupnega z vitezom, temveč znaci krog ali kolobar, ker rasejo te vrste gob navadno v polkrogih ali v krogih. Napako je zakrivil dr. Vale Vouk, ki je med vojno (1. 1917.) na povabilo vojnega prehranjevalnega urada prevedel berlinsko brršurico v »Mal gljivar«. Spakedranko je prevzel Kamilo Blagaič. ki je pred kakimi 10 leti izdal sicer prav dobro knjigo »Gljive naših krajeva« (slike so večinoma povzete po Begovi knjigi) _ Omenjeni tržni poročevalec je gotovo imel pri roki katero obeh hrvatskih knjig, ko piše o vitezovkah^ imenovanih tudi rumene sivke. Z isto pravico bi lahko napisal: bela črnina. V Begovi knjigi je ta goba navedena pod 41 kot pr*va ali zelenkasta tudi pesnata Kolobarnica (lat tricholoma equestre). Pri kmeticah na tr-I gu se ne izvedo zanesljiva imena, saj pra- vijo rumeni ježevki beli mavrohi, rjavi pa črni mavrohi. Istotako so kolobarnice tudi zajčki, ali klebčičasta kolobarnica (lat. tr. congloba-tum). Ime ^zja noga je zopet hrvatska po-nemčenka po Ziegenfuss. Slovensko ime je mOžek. Kmetice na ljubljanskem trgu Imenu ie jo tudi to grobo črni mavroh kakor rjavi ježek. Pravo čudo pa je prinesla neka kmetica, namreč grivo ali medvedovo tačko, veliko kakor največja cvetača in težko 2 kg. To bi ne bila »tačka«, ampak pravcata šapa, ako bi ta velikan res spadal med grive (prste, medvedje šapke lat. clava-ria). Toda v resnici je bil najbrž borov glivec (lat. Sparasis ramosa, nem. Krau-se Glucke) ki rase navadno le ob starih borih ter doseže celo težo 7 kg. Je to prav dobra goba, posebno mlajša (dokler je še rumenkasta). Ljubljanske okoličanke jo imenujejo »kravželj« ali >kodravkac. — Po velikosti in teži so borovemu glivcu nekoliko podobni škoij^arji (lat. pleurotus). Pri nas se dobe naslednji školjkarji: bukov (tudi grudnovka), hrastov, brestov in vrbov. Vse so v mladosti užitne. Zadnji dve vrsti gob v Begovi knjigi še ni, a pridejo na vrsto ako bo knjiga doživela novo izdajo. Kar se tiče poročevalske opazke: Kar pride na našem trgu gob naprodaj, so užitne, saj bi jih sicer mestno tržno nadzorstvo ne pustilo prodajati — pa so mnenja deljena. Ako bi kdo prinesel na trg tudi užitne gobe ki jih tržni organi ne poznajo, bi jih zavrnili. A- B. Kdo je slavnejši? Norveška pisatelja Bjornsterne Bjornson in Henrik Ybsen sta bila zelo ljubosumna drug na drugega. Vsak je imel sebe za največjega norveškega pisatelja. Nekega dne je ustavil Bjornsona na sprehodu po ulici stražnik in mu dejal: — Izvolite na drugo stran, ker morajo pešci po predpisih hoditi po desni strani. — Toda jaz sem največji norveški pisatelj, je odvrnil Bjdrnson. — Oprostite, gospod Ybsen, je odgovoril stražnik, toda naši predpisi veljajo za vse. In Bjornson, ki ni znal niti predpisov niti skromnosti, se je mahoma naučil obojega. Edmund O' Hara: 15 profesorja Horbidusa Roman — Dober tek, grof! — je prečital Town-send. Ta pozornost ljubke delavske hčerke ga je zopet spravila v dobro voljo in naenkrat je počil v smeh. Postalo mu je jasno, da je prav za prav na najboljši poti, da se zaljubi v to dekle, ki je zanj tako skrbelo. Potovanje v New York je šlo brez vsakega incidenta. Townsendu se je sicer večkrat zazdelo, da ga opazujejo, pa se je takoj zopet prepričal, da se je moral zmotiti. Ko je natančneje pogledal, so bili obrazi ljudi, ki so bili vzbudili njegovo sumničenje, povsem ravnodušni in nedolžni. Vlak je prispel v New York okrog desetih zvečer. Townsend, ki je stanoval komaj pol ure od kolodvora, ni vzel taksija, temveč se je napotil proti domu peš. Ce mu je kdo sledil, je morala biti njegova naloga otežkočena, ker je ubiral Townsend pot samo po stranskih ozkih ulicah, kjer skoraj ni bilo nobenega človeka. Tam 3e je večkrat ozrl, toda nikogar ni opazil za seboj. Prispel je do svoje hiše, povsem neslišno je z vitrinom odprl vezna vrata in smuknil v temi v hišo. Ni bil povsem prepričan, da-li se mu bo posrečilo priti neopaženo v stanovanje in ga zopet neopaženo zapustiti. Vsako pojasnjevanje s pravim grofom Kenntlburvjem bi mu bilo zelo neprijetno, enako tudi z Alfonsom. Bolje boP da ga Alfonso sploh ne bo videl, kajti sicer bo zopet moral poslušati njegovo jadikovanje in očitke. Townsend je obstal pred vrati svojega stanovanja in prisluhnil. Vse je bilo tiho... Kar se je na stopnišču posvetila luč in od nekod so se začuli koraki. Townsend se je požuril s svojimi vitrini. Koraki in štirideset noči prez prestanka. Lahko si mislite, kakšna je bila zemlja. Gorje, zares gorje. Vse se je ustavilo, vse delo in vsa trgovina. Ljudje so umirali kakor muhe, hočeš nočeš so umirali. Slednjič se je osredotočilo vse življenje, kar ga je še bilo ostalo na zemlji, a to so bili zelo pičli ostanki, na barko patrijarha Noeta, ki sva o njeni gradnji prej govorila in ki vam je šla tako na živce, če se ne motim. Grof je glasno zazdehal. — Meni sploh ta povest o dežju močno preseda, Alfonso, — je dejal zaspano. — Ali bi ne pripovedoval raje o svatbi v Kani? In prinesi še eno ste- in glasovi so se bližali, toda istočasno je Tovvnsend klemco gicer ne bom mogel razumeti niti tako odprl vrata in smuknil v svoje stanovanje. Neslišno je zopet zaprl vrata za seboj. Zdaj je bil v predsobi svojega stanovanja. Iz nje so vodila ena vrata v jedilnico, druga pa v njegov delovni kabinet. Skozi Špranjo v vratih je videl v jedilnici luč in slišal glasove, Townsend se je sklonil k Špranji. Zagledal je čuden prizor. Na otomani je ležal grof zaprtih oči in s tlečo cigareto med prsti. Kraj njega se je bil udobno zleknil v naslanjač Alfonso. Eno roko je držal v svečani pozi kviSku, v drugi je pa držal debelo cigaro. Townsend se je nasmehnil. Cigara je bila nedvomno iz škatlice, določene za izredne prilike. V svetem pismu menda ni bilo nobenega izreka, ki bi branil kaditi tuje cigare. — In deževalo je, gospod, — je tolmačil Alfonso 8 povišanim glasom, — deževalo je Stiridaet dni lepega čudeža. — Svatbo v Kani sva obravnavala včeraj zelo temeljito, gospod, — ga je opozoril njegov neusmiljeni učitelj. — Kar se pa tiče čudeža samega, ste ga včeraj prav dobro razumeli. Ce vam pa ne ugaja vesoljni potop, vam lahko postrežem s čem drugim. Morda o Baalamu in njegovi oslici, ki je znala govoriti. — Ah ne, ne, — se je branil grof zaspano. — Oslic, ki znajo govoriti, poznam že precej. Povej mi raje, da-li ljudje takrat sploh niso pili piva, — Ne, po mojem mnenju ta pijača takrat še ni bila znana. Kaj pa, če bi se malo pozabavala z fciv zesom, faraonom in kobilicami? — Raje ne, Alfonso. Za poljedelstvo se nisem nikoli zanjmsi. Kolikor se pa spominjam, je tam i glas, ko se je zopet plazil skozi predsobo. tudi povest o nekem Baltazarju, ki je pil iz ukradenih zlatih vrčev odlično vino. — Mislite pač na kralja Belcazarja in njegovih tisoč mogočneežev? Točno. O tem še nisva govorila. Pa naj bo torej! To se je zgodilo kmalu potem, ko je kralj Nabuhudonozar znorel in jel jesti travo ... — Stoj, Alfonso, — ga je prekinil grof. — Prinesi mi najprej nekaj steklenic vina, kajti brez tega ne bom mogel pozorno slediti tvojemu pripovedovanju. Vino ni treba, da bi bilo v zlatih vrčih. Alfonso je vzdihnil in zamrmral nekaj o pregrešnih željah, vendar je pa poslušno vstal in odšel po vino. Townsend je odprl vrata v svoj kabinet. Prepričal se je, da je grof v dobrih rokah in da je lahko t tem pogledu brez skrbi. Majhna žepna svetilka, ki jo je detektiv vedno nosil s seboj, je za hip razsvetlila njegov kabinet. Tam je stala masivna pisalna miza iz hrastovega lesa in z udobnim usnjenim naslanjačem. Townsend je komaj premagal izkušjavo, da bi se za nekaj časa zleknil v naslanjač. Toda čas je bil kratko odmerjen. Cez eno uro je že moral biti na letališču. Nekaj naglih kretenj z roko. Tu je bil aparat, tu je bil tudi denar. Bankovci so zašumeli. Sedemdeset, osemdeset, sto dolarjev. Več ni rabil. Se en nagel iščoč pogled po sobi, da-li je ostalo vse neizpre-menjeno. Oa, zdaj pa brž od tod. — Na tvoje zdravje, Alfonso, — je slišal grofov Kruh — olje — krompir — moka Prispevek k važnemu vprašanju prehrane prebivalstva Ljubljana, 26. oktobra Čedalje pogosteje se čujejo pr;tožbe, da kruh. pečen v završenih komadih, ne odgovarja predpisani teži Pogosto tehta komad kruha za 6 din sflmo I kg ali pa še par dkg manj, namesto 1.14 kg. Sorazmerni primanjkljaji se opažajo tudi pri komadih za 3 in 12 din Zdi se nam. da bi bilo za konzumente dosti boljše, če bi se pekel kruh po komadih v zaokroženi teži, to je po pol kg. 1 kg in 2 kg. Potem bi biLa kontrola dosti lažja kakor pa je sedaj. Morda bo kdo ugovarjal, da se cena 5.25 din, kolikor stane kilogram kruha, ne da razdeliti na dva dela zaradi manjkajočib denarnih cr.ot. ker bi znašalo za po! kg 2 62 din in pol pare, kar je tudi res. Zato naj bi prodajali pol kg po 2.50 din ali pa po 2.75 din. ker v vsakem primeru M bil kupec na boljšem kakor pa je sedaj, četudi b" plačal v zadnjem primeru 12 in pol pare več. Najbolj pošteno in pravično pa bi bilo, če bi se prodajal kruh na vago in sicer tako. da bi se tehtal vpričo kupovalca kakoT špecerijsko blaao Saj to bi ne bila nobena novost, kajti marsikje v mestih in trgih se tehta kruh pri prodaji, pa tudi v Ljubljani je bilo to pred leti že v navadi. Pri kruhu bi se v sedanj: draginii ne smeli pod nobenim pogojem delati nedovoljeni dobički, ker je že itak pri nas dražji, kakor kjerkoli drugod. OLJE Že pred tednom so čar.opisi poročali, da je Prva hrvatska tvornica jedilnega olja v Zagrebu že tri tedne v polnem obratu in da ima pripravljenega že 50 vagonov olja za. razpošiljanje. Ker pa še niso razčiščene neke formalnosti med Zugrebom in Beogradom, ga še ne more razpošiljati. Ta tvornica bo baje zalagala z jedilnim oljem ne samo banovino Hrvatsko, temveč tudi vso Slovenijo. Čudno pri tem je, da so formalnosti med Zagrebom in Beogradom bolj potrebne razči^eenja, kakor pa prebivalci, zlasti v Sloveniji, olja, ki ga v Ljubljani ne dobe niti kapljice. Te trditve pa ne smemo vzeti dobesedno, kajti nekateri trgovci baje imajo jedilno olje, ki ga prodajajo po 50 do 56 din liter. Tako drago olje pa jc 90 odstotkom Ljubljančanov nedostopno, zato je vseeno, kakor če bi ga ne bilo, ali pa če ga je tisoč litrov na razpolago. Saj si še navadnega jedilnega olja ne bo mogel kupiti vsakdo, kljub temu, da bo polovico cenejše, ker bo še vedno za 100% dražje, kakor je bilo pred letom dni. ker so plače po večini iste, kakor so bile pred enim letom. Druga leta nam je bila v tem času šola a vsakdanja hrane, letos pa jo Ljubljančan^ lahko samo gledamo na živilskem trgu oagr madene cele kupe, ker brez olja je ne moremo jesti. Zato se tudi Trnovčanke in Krakovčanke upravičeno pritožujejo, kako slaba kupčija je s solato. Mod tem časom je prispelo v Ljubljano iz Zagreba tri vagone novega olja in vele-trgovci so ga pričeli že oddajati dctajli-stom. MOKA Koneno smo menda dobili enotno tipizirano krušno moko, ki pa ni prav nič slabša, kakor je biia krušna moka pred enotnim mletjem. Družine, ki so navajene na Črn kruh. pravijo, da je sedanja enotna moka še preveč bela in da bi rajši videli, če bi bile nekoliko bolj temna, obenem pa seveda tudi cenejša. S ceno po 5 din za kilogram krušne moke se družinski očetje in matere ne bodo zlepa sprijaznili, zlasti tisti, ki pripadajo nižjim slojem in imaio večje število otrok. Ce računamo družmo, ki Šteje skupno šest oseb ter na vsako osebo po pol kg moke na dan. vidimo, da porabi taka družina na mesec 90 kg krušne moke. ki stane 450 din Marsikateri delavec na mesec dosti več ne zasluži, osobito pri nekaterih podjetjih, ki imajo milijonske dobičke na leto. S čim naj si takšen siromak nabavi še vse druge potrebščine, ki jih nujno potrebuje, ker brez njih niti en dan ne more živeti? Zato bi bilo nujno potrebno, da bi se enotna krušna moka izdatno pocenila. KROMPIR Kakor krušna moka, tako je tudi krompir glavno hranilo nižjih srtojev, dočim služi boljše situiranim ljudem za prikuho ali postranski dodatek k drugim glavnim hrani-lom, zlasti mesnim. Zametuje pa ne krompirja menda nihče, posebno šc zato, ker »e da pripraviti na raziične načine. Receptov za pripravo krompirjevih jedi imamo prav gotovo toliko, kakor Ribničani za mleko, če ne še več Zato pa je letošnja podražitev krompirja v prvi vrsti občutno zadela nižje sloje, dočim ga premožnejši laže pogrešajo odnosno laže kupijo, četudi je za več kakor 100°/© dražji od lanske jeseni. Letošnja visoka cena krompirja dela veliko skrb, kako preživefi družino čez zimo brez krompirja, ker kupiti ga marsikdo ne bo mogel. Ce vzamemo šestčlansko družino, kakor pri moki, ter računamo, da porabi najmanj dva kilograma krompirja na dan — kar je prej premalo nego preveč — vidimo, da znaša porabljena količina do novega pridelka, to je v devetih mesecih 540 kg. Za to količino krompirja bi biflo treba dati 1080 din, toda kje iih vzeti pri sedanjih izdatkih, ki še iz dneva v dan naraščajo? Brez krompiria živeti pa tudi ni mogoče, kajti če bi bil krompir odvzet kot hranilno sredstvo, bi to pomenilo pravcato revolucijo v prehrani. Zato ni nič Čudnega, če s strahom gledamo v bodočnost. Pred kratkim je dejal nekdo, ki ima veliko besedo, da letošnjo zimo ne sme biti noben otrok lačen, toda pri obstoječih razmerah ne bodo lačni samo otroci, temveč tudi odrasli, toda ne zato, da bi česa primanjkovalo, ampak zato. ker si najbolj potrebnih reči ne bodo mogli kupiti zaradi previsokih cen. Nedelja, 27. oktober: 8: Jutrnji pozdrav. — 8.15: Sramel »škr-janček«. — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. — 10.15: Verski govor (g. dr. Ignacij Lenček). — 10.30: Schubert: Kvartet v d-molu (plošče). — 11: Nedeljski koncert radijskega orkestra. — 12.30: Objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Pevski zbor ^Ljubljanski Zvon«. — 13.50: Slovanske poskočnice (plošče). —17: Kmetijska ura: Pripombe k pitanju prašičev (inž. Matija Absec). — 17.30: Pozdrav deželanom! Domač spored radijskega orkestra s pevci: ga. Dragica Sokova, gdč. Poldka Rupnl-kova, g. Anton Sladoljev, g. Anton Pe-trovčič. — 19: Napovedi, poročila, objave. — 19.30: Akademski pevski kvintet. — 20.15: Trio: flavta, viola tn kitara (gg. Filip Bernard. Avgust Ivančič, Stanko Prek). — 21: Plošče. — 21.20: Pevski koncert ge. Fr. Bernot-Golobove. pri klavirju g. prof. M. Lipovšek. — 22.15: Baletna glasba (plošče). Konec ob 23. uri. Ponedeljek, 28. oktober: 7: Jutrnji pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Kjer je pesem, je veselje (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Koncert češke glasbe (radijski orkester). — 14: Poročila. — 18: Duševno zdravstvo (g. dr. Anton Brecelj). — 18.20: Praški učitelji pojo (plošče). — 18.40: Geološka zgradba slo- HAJLEfrŠEČTIVO! Broširana knjiga: din 10,— Vezana knjiga, din /5,— Zgodbe brez groze Piotr - Rasputin Črna vojna Thompson £fyJtfO Mineva Rudarska balada Ravljen e Klabund Ravljen: ZALOŽBA .CESTA LJUBLJANA KNAFLJEVA ULICA 5 venskega ozemlja (g. dr. Ivan Rakovec). — 19: Napovedi, poročila, objave. — 19.25: Nacionalna ura. — 19.50: Hudomušnosti (g. Fr. Lipah). — 20: Rezervirano za prenos. — 21.30: Pol ure češke glasbe (plo-Sče). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Slovanski spored (radijski orkester). Smetana: Slavnostna predigra. Konec ob 23. Torek. 29. oktober: 7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Slovenske budnice in pesmi (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14: Poročila. — 14.15: šolska ura: Proslava Jadranskega dne. Govor, petje, deklamacije (vodi g. Viktor Pirnat). — 18: Iz naše zakladnice (plošče). — 18.40: Prvi ruski vladar (g. Fr. Terseglav). — 19: Napovedi, poročila, objave. — 19.25: Nacionalna ura, _ 19.50: Vzgojna posvetovalnica (ga. Vida Peršuh). — 20: Slovenski šopek (plošče). — 20.30: Koncert. Sodelujeta koncertna pevka gdč. Etaa Buchal in radijski orkester. Dirigent D. M. Sijanec. — 22: Napovedi, poročUa. — 22.15: Cltraški trio »Vesna«. Konec ob 23. uri. Sreda, 30. oktober: 7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Operne fantazije (plošče). — 12.30: Poročila, objave. 13: Napovedi. — 13.02: Ruski sekstet. — 14: Poročila. — 18: Dijaška ura. — 18.40: Vzgoja in nauk o značaju (g. dr. Stanko Go-gala). — 19: Napovedi, poročila, objave. — 19.25: Nacionalna ura. — 19.40: Plošče. — 19.50: Štefan Kostov in njegova dramatična dela (g. Vekoslav Bučar). — 20: Rezervirano za prenos. — 21.15: Slovenski vokalni kvintet (ob lOletnici obstoja). Uvodna beseda (g. Rado Miklič). — 22: Napovedi poročila. — 22.15: Za veselo rajanje (plošče). Konec ob 23. uri. Četrtek, SI. oktober: 7.00: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. — 12.00: Drobne sladkarije — sladke drobnarije (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13.00: Napovedi. — 13.02: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14.00: Poročila. — 18.00: Orgelski koncert (g. prof. Pavel Rančig-aj). — 18.40: Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič). — 19.00: Napo- vedi, poročila, objave. — 19.25: Nac. ura, — 19.40: Od valčka do valčka (plodče). — 20.00: Naše morje. Glasbeni, pevski in re-citacijski večer. — Napovedi, poročila. — 22.15: Koncert: historično flavto igra ga~ Marija Tutta, na spinetu spremlja g. prof. M. Lipovšek. — Konec ob 23. uri. Petek, 1. november: 9.00: Jutrnji pozdrav. — 9.05: Napovedi, poročila. — 9.15: Jos. Suk: godalni kvartet v B-duru (plošče). — 9.45: Verski govor (g. dr. VUko Fajdlga). — 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. — 11.00: Spominu mrtvih. Praznični koncert radijskega orkestra. — 12.30: Spomin (plošče). — 13.00: Napovedi. — 13.02: Kvartet pihal. — 18.00: Iz Verdijevega »Rekvijema« (plošče). — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.25: Nac. ura. — 19.40: Cajkovskij: Romeo in Julija, uvertura (plošče). — 20.00: A. Adamič: Na vaškem pokopališču, zvočna igra (igrajo člani radij, igralske družine). — 21.00: Resni spevi: Koncert radijskega orkestra. Sodeluje ga. Mila Kogeje-va, članica ljubi j. opere, in prof. M. Lipovšek (spremljava). — 22.00: Napovedi poročila. — Konec ob 22.15. MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, Izjave beseda din 1.— davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba ^^rlložitJ znamko. — popustov za male oglase ne priznamo. tzgotovim na željo takoj po Izbiri perja. Razno PERJE, ln PUH vedne v veliki izbiri na razpolago Pernice SEVER RUDOLF — Marijin trg z •liiilM Beseda 50 par. Davek posebej Najmanjši znesek a.— din PRVOVRSTNO CEPLJENO TRSJE divjake korenjake, na raznih podlagah, nudi Ziner Franjo, Zamušani, Sv. Marjeta, Mo-5kanjci. Zahtevajte cenik! 2333 m m m m 0 Posložite se malih oglasov v »Slov. Narodu« ki so najcenejši! iiiniiiiiiiiiiiiiir' TAPETNIŠTVO Habjan, Igriška ul. 10, vam napravi ali popravi staro najceneje. 2434 MRE2E ZA POSTELJE lobite najceneje v Komenskega ulici 34. — Zaloga posteljnih žičnih vložkov. 2435 ZA VSAKO PRILIKO najboljša in najcenejša oblačila si nabavite pri P R £ S K £ R Sv. Petra cesta 14 INDUSTRIJSKA STAVBA v prenovljenem stanju se odda takoj v najem pod zelo ugodnimi pogoji. Vodna moč 12 ks, dve razsežni, svetli in zračni delavnici s prostornim stanovanjem. Stavba je pripravna za malo industrijo, kakor bar-varstvo, pletilstvo, mizarstvo. Vprašati na naslov: Višnar Lojze, Cesta na Golico, Jesenice — Gorenjsko. 2458 ZA MEHANIČNO DELAVNICO iščemo v Ljubljani ali najbližji okolici za daljšo dobo v najem cca 150 do 200 m2, potrebne adaptacije izvršimo sami. Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod »Takoj ali 1. januarjac. 2463 (Milil s ENO - • JliGOGtlAf !£A itmtik NASIPA lilllliiilliill!:.;!!:,!!!, ililii!liiilii:ir nnt NAPODNA TiSKARNA I L3UBL3ANA I KNANJEVA S I IZVRŠUJE VSE VRSTE TISKOVIN PREPROSTE IN NAJFINEJŠE Amalia Guglielminetti: Klavir Bilo mu je dvanajst let in ime mu je bilo Rafael; živel je sam z materjo, nekam otožno mlado vdovo v stari gosposki hiši. Nekega dne so jele izginjati iz velikega in hladnega salona, polnega odmevov, slike slavnih mojstrov, njemu neznanih, ki so jih vsi ljudje ogledovali z občudovanjem, potem kipi, ki so jih nazivali nekateri klasični in ki so bili Rafaelu bolj všeč od slik, katerih sploh ni razumel, za njimi še divani in naslanjači, prevlečeni z modrim brokatom, veliko stensko zrcalo in končno je izginila tudi velika preproga, pokrivajoča tla iz blestečih deščic. Za nekaj časa so si nehali pri njih podajati vrata možje upognjenih nosov pod debelimi naočniki, ki so po cele ure tiho govorili z njegovo materjo, kateri se je vedno bolj povešala glava od obupa in re-slgnacije. Slednjič so utihnile vedno enake besede, ki jih je tu in tam prestreglo njegovo uho inteligentnega otroka: kakor kri za, neobhodna potreba, menice, eksekutorji. konkurz — in mati je zopet sedla k svojemu slavnostnemu klavirju, edinemu im- pozantnemu kosu pohištva, ki je bil še ostal v veliki hladni dvorani ln zavita v star kožuh je zopet začela izvabljati iz njega čudovite zvoke. A mali Rafael, stisnjen v zmečkano suknjo, v kateri je hodil v šolo, je sedel na kolenih in po cele ure poslušal harmonične valove, šumeče nad njegovo otroško glavo in v mraku odprtih oči je razburjeno dihal, kakor da neizmerno trpi, ali pa čuti veliko radost. Njegova mati se v vrtincu zvokov ni zmenila zanj. Klavirju temu zvestemu prijatelju njene izmučene duše, je odkrivala mračno dramo svojega samotarskega življenja. * vihar svojega nemirnega srca. Rafaelu je bil materin klavir živo bitje, ki ga je ljubil 8 pravo otroško strastjo. Božal je njegove bele tipke, nežno je božal prste svoje matere, kadar so utrujeni počivali v naročju. Dotikal se je teh tipk z globokim spoštovanjem, toda nikoli se ni upal veselo udariti po njih, kakor delajo vsi otroci, samo gibčne in spretne materine roke so smele udarjati po črnih in belih pasovih, ki so znali širiti glasove angelskih zborov. Toda nekega zimskega dne že v mraku je zopet prišel eden tistih zgloglasnih mož z ukrivljenim nosom ptice roparice in Rafael je zopet zaslišal tiste trde besede: kriza, nujna potreba, konkurz, tožba. Raz-gr 7ot se je končal z materinim krikom, s katerim je zadušila besede brezbrižne utehe: Ne ustrašite se tega milostiva gospa, verjemite mi, vašega trpljenja bo kmalu konec, in vse bo zopet kakor je bilo. * In drugi dan, ko se je Rafael vrnil proti večeru iz šole je takoj opazil v predsobi sledove težkih okovanih čevljev, vodečih proti vratom salona še vedno odprtim na steza j . . . Klavir je bil izginil in na njegovem mestu je bila ostala samo stara oguljena blazinica, na kateri je tolikokrat sedel pri nogah igrajv *e matere . . . Rafael se je ves obupan sesedel na blazinico in bridko zaplakal, od jeze in žalosti. Mati je bila že legla k počitku, mučila jo je huda migrena in pozdravila ga je s tako strtim glasom, da si prezgodaj dorasli deček ni upal vprašati jo kaj se je zgodilo. Tudi prihodnje dni ni hotel spraševati matere o tem žalostnem dogodku, da bi ne bila njena bolest še večja. Neke nedelje dopoldne, ko je sam hodil med starimi vilami pri ribniku, je pa naenkrat zaslišal v parku dobro znane zvo- ke, ki so mu prikovali noge k tlom. Prisluhnil je. Vedel je dobro mladi ljubitelj glasbe, da v vsem mestecu nihče nima tako dobrega klavirja kakor njegova mati. Ko je slišal iz daljave nekaj znanih akordov, so izginili vsi dvomi. Nekdo v tej vili je igral na njihov klavir. Niti z besedico ni omenil tega materi. Toda vrnil se je tja še istega dne. Dobro uro je stal naslonjen na železno ograjo in čakal kdaj bodo zopet zadoneli dragi akordi. Zaslišal je pa samo brnenje motorja in videl kako je si oka gospodična plaho skočila v športni avto in se odpeljala. Rafael jo je spremljal s srditim pogledom. Kakor magnetiziran je stal istega večera zopet pred železno ograjo vile in prisluškoval. Kar se je privalil do njega razburkan val godbe. Ni vedel kdo Igra tam na njegov .klavir, toda Čutil je, da mora preplezati visoko ograjo. Splezal je na njo, skočil na vrt in krenil po stezici proti vili. Vlekla so ga razsvetljena okna, za katerimi je nekdo krasno igral na njegov klavir. Kar je godba utihnila, začulo se je srdito lajanje psa, odprla so se vezna vrata in v noč se je začul osoren klic: Kdo je tam? Ko se je mali Rafael zopet zavedel, je videl, da leži na divanu na kupu pi«»nih blazinic ob rdečkasti steni. Nasmejani obrazi moških in žensk so se radovedno, pa tudi škodoželjno sklanjali nad njim. Najstarejši izmed gospodov je izpustil njegovo zapestje, ki ga je držal v svoji roki in mu dejal s prizanesljivim očitkom kimajoč s sivo glavo: Ali nam zdaj poveš dečko, kaj si iskal v tej vili? — Ne vem — je zajecljal deček, ki ni hotel izdati svoje čudne tajne, kajti v tem trenutku se mu je zdela med vsemi temi ljudmi smešna. — Kar govori mali, nikomur ne bomo tega povedali, tudi tvoji mamici ne — mu je prigovarjal za hrbtom ženski glasek. — Rafael se je ozrl ln takoj je spoznal svetlolaso glavico dražestne avtomobilistke. In v naslednjem trenutku mu je šinila v glavo misel prezgodaj doraslega dečka in izgovoril je brez oklevanja laskavo laž: — Hotel sem vas zopet videti gospodična — tako dobro vam pristoja volan v rokah. Odgovoril mu je bučen smeh. Svetlolaso dekle je pa vrglo proč cigareto, ga prijelo z obema rokama za glavo in -krepko poljubilo na usta, Stran S »3LOVBNSK1 NAROD«, sobota. 26. oktobra 1940. Štev. 246 Ljubljana, 26. oktobra Ce bi kdo predlagal našim bojevnikom prcLi alkoholizmu, naj povabijo med svoje vrste tudi trgovce z alkoholnimi pijačami na debelo, bi se to zdela le ponesrečena šala. Kdo naj verjame, da imajo trgovci z alkoholnimi pijačami interes na pobijanju alkoholizma? Toda tudi v tem primeru bi lahko uporabili teorijo, da se skrajnosti stikajo. Zato tega članka ne pišemo le čitateljem zdaj v času trgatve, ko se tudi začenja sezona žganjekuhe, v zabavo. Naši trgovci, organizirani v Sekciji trgovcev z alkoholnimi pijačami na debelo, v resnici že dolgo predlagajo, kako bi bilo treba omejevati pijančevanje, in v ta namen, kakor sami pravijo, so poslali na pristojna mesta že mnogo vlog. Nedavno so pa v zdravstvenem listu »Zdravje« razložili, kako si zamišljajo boj proti alkoholizmu. O teh njihovih prizadevanjih javnost najbrž še ni bila poučena in marsikoga bo zanimalo, kako bi bilo treba pobijati pijančevanje po zamisli trgovcev z alkoholnimi pijačami. ALKOHOL IN ZDRAVJE Trgovci pravijo v uvodu svojega pisma, da ob tej priliki ne bodo odgovarjali na vprašanje, »ali je uživanje alkohola celo koristno in neobhodno potrebno, kakor trde nekateri«, pripominjajo le, sda zdiav, odrasel človek primerno razredčeni etilni alkohol do neke meje brez škode prenese* in »da je v našem narodu, žal, res mnogo ljudi, ki se z alkoholom zastrupljajo, ker prevečkrat prekoračijo določeno mejo uživanja.« Dalje pravijo, da bi po izkušnjah ameriške prohibicije ne bilo pametno sploh onemogočiti uživanje alkohola, a oziri na zdravje in moralo našega naroda zahtevajo, da ljudi obvarujemo pred zastrupljanjem z alkoholom. NACRT TRGOVCEV ZA ZATIRANJE ALKOHOLIZMA Ljudi, ki se zastrupljajo z alkoholom, dele v tri skupine: na alkoholike, »ki imajo patološko poželjenje po alkoholu in ki pijejo ker so telesno ali duševno bolni; v drugo skupino spadajo ljudje, ki se zastrupljajo z alkoholom, ker se premalo hranijo ter skušajo z alkoholom izsiljevati iz šibkega telesa delovno moč; v tretjo skupino pa spadajo alkoholiki, ki so se navadili uživati alkohol zaradi slabe vzgoje, slabotnega značaja ali pogoste prilike. — Slovenci nismo razkricanl kot pijanci zato, ker popijemo toliko in toliko alkohola, temveč zaradi tega, ker smo socialno zelo zaostali, pravijo trgovci. Opozarjajo, da se je treba alkoholnega vprašanja lotiti po načrtu, ki bi upošteval vse zdravstvene, moralne, socialne in gospodarske okolnosti, a zastavljen smoter bi naj bil le to, kar je dosegljivo. Sekcija trgovcev z alkoholnimi pijačami seveda ni poklicana, da bi izdelala v podrobnostih takšen načrt, a naglasa, da to. kar zahteva od oblasti v korist splošnega gospodarstva in svojih članov, nikakor ne ovira zatiranja alkoholizma, po načrtu. Vodilno načelo tega zatiranja alkoholizma po načrtu bi moralo biti po mnenju Ljubljana. 26. oktobra Jutri popoldne ob 15. priredi naša opera zanimivo plesno predstavo, za katero sta prispevala koreografije šef baleta ing. Peter Gdlcvin in novo angazirani operni solo-plesalec Boris Pilato. Plesalec Boris Pilato in primabalerina naše opere Krna M oh ar jeva, ki bosta sodelovala pri jutrišnji popoldanski baletni predstavi Prvi del sporeda obsega izbrane baletne točke iz raznih oper in baletov: Ipavče-vega »Možička«, v katerem bodo plesali solo Moharjeva, Golovin, Carrnan ter zbor; nadalje balet iz Goldmarkove opere »Sabaka kraljica«; v katerem bo plesala Brav-ničarjeva solo in bo sodeloval tudi baletni zibor; škerjančev »Plesni motiv« bo plesala Bra viličar jeva, njegov »Arabski ples« Moharjeva. Sledil bo ples iz operete »Modra roža« ki ga bodo izvajali Remškar-jeva kot so listanja ter baletni zbor. V Adamičevi »Tatarski suiti« bosta plesala Japljeva, čarman in zbor, v Leharjevem valčku »Zlato in srebro« pa Moharjeva in Pilato z zborom; zaključna točka prvega dela sporeda bo Dvorakov »Slovaški ples«, ki ga bo podala Bravni čar jeva. Drugi del plesne predstave obsega koreografije Borisa Pilata. Kakor je znano, je bil mladi plesalec več let član različnih inozemskih revijalnih in opernih odrov, njegov poklic ga je vodil iz Francije v Anglijo in nato v Nemčijo. trgovcev, da je treba produkcijo pitnega alkohola omejiti, kolikor je brez posebne škode za splošno gospodarstvo mogoče, alkoholne pijače pa naj bodo res dobre, zdravju čim manj škodljive in kolikor mogoče — poceni. PRODUKCIJA ŠPIRITA PRI NAS Alkohol producira jo iz škrobnih snovi: žita, krompirja, melase in sadežev, ki vsebujejo invertni sladkor. M etilni alkohol, destiliran iz lesa, je zdravju zelo nevaren in bi ga smeli uporabljati samo v kemični industriji. Pri nas destilirajo precej špirita iz žita, krompirja in melase. Ta špirit bi naj bil namenjen samo za izvoz, izdelavo kisa, za potrebe zdravilstva itd., zlasti bi ga pa lahko porabili kot pogonsko sredstvo za motorje. Nadzorstvo bi bilo izvedljivo, ker deluje v državi le 8 tovarn špirita. Zdaj je zakonsko predpisano, da je izdelovanje likerjev in ruma dovoljeno le iz špirita, prepovedano je £Ja iz vinskih in sadnih destilatov. Na špirit za izdelovanje likerjev in ruma je uvedena državna trošarina, 24 din od hektolitrske stopnje (od litra čistega alkohola) in razen tega še 12-odstotni luksuzni davek. Trgovci trde, da je zaradi te finančne politike čgelo razširjena skrivna produkcija slabega špirita iz žita in živahno tihotapstvo, »ki se ga marsikdaj oprimejo celo tovarne špirita, kajti visoka državna trošarina jamči tihotapcem in njihovim odjemalcem sijajen dobiček.« Medtem pa legalni trgovci, ki so pod stalnim nadzorstvom in ki plačujejo redno vse dajatve, prodajo le malo špirita, likerjev in ruma, kajti kupci kupujejo od njih le toliko, da prikrijejo svoje tihotapstvo. S kontrolnim listom za 5 ali 10 litrov pijač na leto pri legalnem trgovcu, prikrijejo kdove koliko potočenega tihotapskega blaga, med njim včasih razen etilnoga in a mi! m-ga alkohola celo strupeni merilni alkohol. MNOGO PRILIKE ZA PONAREJANJE VTNA V naši državi živi mnogo prebivalstva od vinogradništva. Dovolj dobrega vina pridelamo v višjih legah po vinorodnih gričih, zato bi ne smeli dopuščati razširjenja vinogradov v ravninah, n. pr. v Banatu, kjer pridelujejo manj vredno vino. Oblasti bi tudi ne smele nalagati višjih banovinskih in občinskih dajatev na izbrana vina v zapečatenih steklenicah, ker s tem pospešujejo točenje slabših vrst vin, kar nudi mnogo prilike za ponarejanje. Razen tega popijejo vinogradniki sami preveč vina, ker ne pospešujemo dovolj izvoza. DONOSNO TIHOTAPSTVO Doslej še ni imela nobena vlada poguma, da bi odpravila prosto žganjekuho. Vedno so se izgovarjali, da je treba kmetu pomagati, vendar je kmet ostal kljub žganj e-kuhi prav takšen revež karšen je bil. Kmetje bi smeli kuhati prosto žganje le iz sadja svojega pridelka, a nadzorstvo je tako pomanjkljivo, da nekateri na debelo kupujejo iz Grčije uvožene smokve in rozine ter se pečajo z žganjekuho in prodajo žganje kot obrtniki, ki pa seveda ne plačujejo nobenih dajatev. Kot solo točko bo plesal Rahmaninov >Prelude«. Skupaj z Moharjevo bo izvajal Dvorakovo >Harmonijo«, z Bravničar-jevo pa Rubiristemcrvo »Andalužanko in toreadorja«. V zvezi z njegovim nastopom pri katerem se bo predstavil občinstvu z lastnimi koreografijami, se je razvil med nama sledeči razgovor: >Ali ste plese, ki jih boste v nedeljo izvajali, že kdaj plesali?« »Samo Rahmaninov »Prelude«, ki sem ga izvajal na salzburškem gledališkem festivalu leta 1937.« »Za občinstvo, ki se zanima za ples in obiskuje plesne predstave, bo prav zanimivo spoznati »Prelude« v novi koreografiji. Pred leti ga je nepozabno plesal Saša Leon t je v, ko je gostoval v Ljubljani. Kolikor se spominjam, je predstavljal njegov ples vsebinsko obup, kesanje in očiščenje. Kakšno vsebino ima vaša interpretacija ?« »Povedal vam bom, kako sem prišel do nje in kakšna je. Ko sem ležal bolan v pariški bolnici, je videl moj zdravnik pri meni note Rahmaninovljevega »Preiuda« ki sem se takrat v mislih bavil z njim. Bil je dober pianist in poleg tega osebni prijatelj Rahmaninova. Povedal mi je zanimivo in pretresljivo zgodbo, pod kakšnim dojmom je Rahmaninov kompmiral ta »Prelude«: imel je dobrega prijatelja vlndiji ki je podlegel, kakor mnogi drugih ljudi, neki bolezni, ki je takrat razsajala v Indiji. Bolniki so zapadli smrti in zgodilo se je več primerov, da so bili pokopani, ker zdravniki do takrat še rriso sfx>znali, da je bila tole navidezna smrt. Ko so to dognali, so pokopane ekshumirali in jih poskušali rešiti. Med njimi je bil tudi Ranmaninovljev prijatelj . - . Ko so odprli njegovo krsto, so ga nažli v njej mrtvega, vendar pa so zgrizeni nohti in konci prstov ter z nohti razpraskani obraz pričali, da se je moral prebuditi iz navidezne smrti in, vklenjen v rake v preživljati grozo in obup, ko je spoznal, da se ne more rešiti ... Po tem, ko je izvedel za ta dogodek, je komponiral Rahmaninov »Prelude«. V svoji zamisli tega plesa skušam podati duševno emocijo dogodka. Zame je pomenilo to razkritje veliko, kajti iz avtentičnega pripovedovanja o komponistovem navdihu sem lahko sestavil ples, ki bo odgovarjal vsaj po osnovni zamisli temu, kar je hotel povedati skladatelj.« »Kakšna plesa sta druga dva?« >Dvo rakova >Harmonija« je duet, v katerem je pokazana v enakosti gibov harmonija dveh ljudi in je tako v gibih kakor v kostumih klasičen, Rubinsteinova skladba »Andtelužanka in toreador« pa je španski ples.« »V letošnji sezoni nastopate prvič v na- Trgovci tudi trde, da je pospeševanje sadjarstva brez pomena, dokler sadje ne postane ljudska hrana in dokler bodo mestne občine nalagale na sadje in žganje tako visoke trošarine, da kmetom bolje kaže tihotapiti žganje v mesto kakor voziti sadje na trg. Naglasajo, da vb« prizadevanja protlalk oh oi nlh drufttev ne morejo imeti zadovoljivega uspeha, dokler država, banovine in občine ne podrede svojih fiskalnih koristi pravemu pospeševanja ljudskega zdravja In blagostanja. Dosedanje izkušnje so pokazale, da je zgrešeno načelo, naj alkohol sam plačuje stroške boja proti alkoholizmu, kajti pretirano obdavčenje alkoholnih pijač je pospeševalo tihotapstvo alkohola ln m tem razširjenje alkoholizma. KONKRETNO POBIJANJE ALKOHOLIZMA Za/to trgovci z alkoholnimi pijačami predlagajo, kaj bi bilo treba ukreniti razen mnogih zdravstvenih in socialnih ukrepov v okviru premišljenega načrta: odpraviti je treba prisilno rabo me lasnega špirita za izdelovanje likerjev ln ruma, znižati državno trošarino na špirit ter odpraviti luksuzni davek na likerje in rum; iztrebiti je treba samorodne trte ta prepovedati zasajanje novih vinogradov na zemljiščih, ki bi bUa ugodna za druge pridelke; pri točil cih na drobno je potrebno strogo nadzorstvo nad kakovostjo vina; pospešujejo naj prodajo vina v zapečatenih steklenicah z znamko odgovornega producenta ali trgovca; znižati je treba vse trošarine na alkoholne pijače na minimum, kajti doslej so bile vse trošarine zgolj nagrade za tihotapstvo in izpodbuda za čim večje razpečevanje nezatrošarinjenega alkohola; pospešujejo naj uživanje svežega sadja in posušenega sadja, sadnih mezg in sokov z znižanjem trošarine na sladkor, s podporami za sadne sušilnice to prepovedjo nalaganja občinskih trošarin in uvoznin na domače sadje, sadne mezge in sokove; odpraviti ali vsaj omejiti je treba prosto žganjekuho in prepovedali naj bi kuhanje žganja iz uvoženih rozin smokev in ro-žičev. Strogo bi morali nadzorovati kakovost žganih pijač. Ce bi že dovolili kmetu kuhanje žganja za domačo porabo, je treba kuhanje nadzirati, a uživanje žganja bi morali prepovedati, če bi kakovost ne ustrezala. Predpise o kakovosti bi moral vsebovati poseben zakon o žganih pijačah. Tudi prodajo žganih pijač v zapečatenih steklenicah z znamko odgovornega prodajalca bi morali pospeševati pred prodajo navadnega žganja nezanesljive kakovosti. Točenje žganih pijač naj bi kolikor mogoče omejili. To so predlogi, kaj bi bilo treba ukreniti v okviru načrta za pobijanje alkoholizma po zamisli Sekcije trgovcev z alkoholnimi pijačami nit debelo. Ce bodo bojevniki treznostnega gibanja te predloge pazljivo proučili, bodo sprevideli, da bi uresničitev zainiali trgovcev pomenila v resnici nekaj konkretnega v doslej brezplodnem govoričenju, ki se imenuje boj proti alkoholizmu. Sem baletnem ansarnbhi, kako se počutite glede dela v njem?« »V njem je nekaj res dobrih mod. SoM-stinja Erna Moharjeva obvlada absolutno klasično baletno tehniko a kakor je pokazalo najino skupno delo od počitnic sem se zna tudi dobro prilagoditi moderni pde^ sni smeri. Posebno dobro obvlada, lirični ples, pa tudi v dramatičnem se razvija, dasi tega spočetka sama ni verjela. Gizela Bravničarjeva me je posebno navdušila s svojim plesnim temperamentom in svojstvenim akcentom v gibih, ki ji dajejo osebno noto. Zelo bi sd želel plesati z njo Ravelov »Bolero«, ker sem prepričan, da bi to nalogo dobro izvedla. Od ostalih moram omeniti Marto Remškarjevo ki je tehnično s svojo marljivostjo veliko dosegla in je za solistične plese zelo uporabna.« »Bili ste v zamejstvu; kakšne vtise ste dobdli o plesni umetnosti v tujini?« »Po pravici povedano, me je v Parizu v nekem pogledu razočaralo. Tam sem se lahko samo tehnično izpopolnil. Največ gojijo samo klasično baletno tehniko, ki se jo sreča pogostokrat tam že v obliki, ki meji na akrobatiko in variete. Plesna umetnost v Nemčiji me je bolj navdušila, ker poleg klasičnega plesa, ki služi samo kot tehnična osnova gojijo zlasti težje t dramatične plese, kjer pridejo predvsem do izraza igralske sposobnosti s od oživljanja, in v teh je možna kontrola umetniškega hori con ta vsskega posameznega plesalca. Kot umetnik me je močno prevzel Ha-rald Kreutzberg, prav tako tudi Kurt Joos Imel sem posebno srečo, da sem v zadnjem angažmaju v G^-anskem prišel k odličnemu plesnemu mojstru Schwarzerju. ki je bil dolga leta prvi solist pri Kuitu Jocsu.« »Katera plesna smer vam je najbližja ?« »Nato ne morem odgovoriti na kratko. Kot bazo sem si vzel klasično baletno tehniko ki mi služi izrecno samo kot tehnična osnova glavna tendenca mojega plesa pa je moderna šola. Balet je es t etična forma brez vsakega problema, moderni ples pa je spojitev igre vsega telesa z izrazom človeških čustev in konfliktov. Te prvine skušam vnesti v svoje plesno hotenje.« /Kateri karakterna plesi so vam najbližji?« > Posebno rad imam španske plese. Ko sem bil o Parizu, sem se bavil eno leto skoraj izključno s študijem plesov in sicer pri Dolores Moreno in Carmen Rome-ro, kjer sem se naučil originalnih španskih korakov in plesov kot so »jota«, »fandan-goc, »bolero« itd. »Kakšne načrte imate za bližnjo bodočnost ?« »Zelo sem vesel, da mi je dala uprava gledališča možnost da bom pokazal na predstavi v nedeljo ne samo plesne reprodukcije temveč tudi dva plesa po lastni zamisli. Zelo bi si želel postaviti koreografijo za Gluckovega »Don Juana«, De- b*issyjevega »Izgubljenega sina« ter Ravelov »Bolero«. »Kaj študirate zdaj?« »Izdelujem koreografijo za dva plesa v »Carmen«: svoj solo v 4 dejanjih in duet z Moharjevo, pri katerem bodo sodelovali še Remškarjeva, Brcarjeva< Carrnan_ Po gačar in baletni zbor.« Maša SI. TEŽKO VPRAŠANJE — Janezek kdo je ustanovil Ran? — Reamur in Celsius, — Neumnost, pomisl' vendar . . . Ro. mm Rom . . . — Romeo in Julija Inserirajte v „SI. Narodu" l Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiakarno Fran Jeran II Za upravo in inaeratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani Trgovci z alkoholnimi pijačami — proti pijančevanju Kako si zamišlja sekcija trgovcev z alkoholnimi pijačami bo] proti atkoturTiT-mu, ki je bil pri nas aktualen zlasti po trgatvi Bohinju je potrebna petletka Najlepše bogastvo naše zemlje je zdaj zanemarjeno in obubožano Bohinj s hotelom sv. Janez Ljubljana, 26. oktobra Droben pomenek z bohinjskim športnikom Godcem ti odkrije, kako je zanemarjen morda najlepši kotiček slovenske zemlje. Ce te, potnika, zanese v teh iesenskih dneh v Bohini in ujameš krasen dan. kakor je bil oni dan prilezel na bohinjsko kotlino, tedaj se ti bo korak ustavljal ne-nehoma. Tako se boš divil zda i bohinjskemu pobočiu proti jugu, od Crne prsti do Rodice, tia čez Podrto goro do Bogatina in dalje, zda i proti Debelemu vrhu in Mišeli vrhu. do srebrno pobeljene kučme triglavskega očaka. Še naprej proti desni vidiš kakor na dlani pot na Velo polje, na Tošča in še mnoge d ruse drage tovariše. Po cesta do Bohinjskega jezera in ob jezeru samem, koliko krasote ie razlito na to drago, našo domačo zemlio! Pa se ob takih prilikah le nameri, da srečaš v tem docela zapuščenem kotičku kakeea znanca. Nič lepšega potem, kakor pomenek. ki se sam od sebe razplete čez vso to globoko dolino in njene obližnje vršake. Tako se mi ie tudi to not pripetilo, da sem srečal starega znanca s planin (taka prijatelistva so bojda naiiskreneiša in najdaljša), znanega nekdanjega smučarskega prvaka Tomaža Godca. Bohinj pozimi — Vidite, najlepše bogastvo naše zemlje, pa tako zanemarjeno, danes toli obubožano! Nekoč ie bilo tod 25 % več živinoreje, naš bohinjski sir se ie bohotno širil v mnoge tuie kraje. Danes smo na tleh. Zmanjkalo ie zemlje. Nekoč našemu kmetu dostopne gmajne s sončnimi planinami in pašniki, so zdai zaraščene. Ni drugega izhoda, kakor da se širokogrudno letimo tujskega prometu. Edini izhod, le ta rešitev ie tod mogoča.^ Govori moj sobesednik. kakor učitelj in mož. ki ga vsa ta vprašanja d lšo vrsto let tarejo in iasno vidi pot do blagostanja, ki pa mora istočasno orenašat: brezupno malrmarno>t tistih, ki bi bili prvi poklicani, da dvignejo konstruktivne sile te prelestne naše doline in vse te dobro-misleče in ustvarjalne ljudi povež-io v tvorno kolo. — Za tujski promet bi pa potrebovali marsičesa, nadaliuie. Predvsem načrtnesa dela in pravilne smeri. Na pt. zvezo doline z goro. V Bohinju nimamo nobene vzpenjače. a naši sosedi na zapadu in severu ne vedo več kam iih napeljevati, saj so ž njimi prepredli že vsak ponižen hribček, kai šele take gore. kakor so' naša Rodica ali Komna in druge. Iz doline v goro manjka cest. voznih in avti mofoil-skih! — Manjka nam dolinska zveza do Savice, mislim cenena, k* bi ustrezala denarni sposobnosti novpreČneaa rorotnika in tujca (ne oa dragi taksiji, pristavim s svoie strani, kai ne?). Na Gcdčevem obrazu se razprostre tisti značilni bohinjski nasmeh, ki pove vse in ne reče nič. Pa nadaljuje: — Iz Ljubljane bi morali zvezali naš kraj čez Skofio Loko. Sorico. čez Nemški Rovt pod vznožjem Crne in Rodice nad izvirom Bistrice tia do jezera. To bi bila idealna stvar. Približala bi našo kotlino osrčju domovine. Potrebna nam je zveza čez Pokljuko na Bled. visokogorska, čez Rudno polje. Uskovnico. Ko bi sedaj dogradili vsai del med Pokljuko in Rudnim poljem! Mična ie tudi zveza čez Jereko, Koprivnik. Gorjuše v Bohinjsko Belo. ati pa Kopri vnik. Mrzli studenec Čez Gore-lek. Hotel Zlatorog v Bohinju — Našo hotelsko industrijo ie treba raci jonalizira ti. Načeti ie vprašanje lastnikov in podnajeinjiikov, ki draži obrat in dviga cene (ter s tem odgania tulce, kai ne?) — Vzpenlača na Rocfico! S primerno iz-sebo bi dobili idealne smučarske proge. V enem dnevcu bi soortnik to progo lahko naredil petkrat, šestkrat. Smučarski klub v Bohinju ie mnogo storil, a vsega in zlasti ne takih načrtov s svojimi bornimi dohodki ne more izpeljati Tu bi bila potrebna pomoč javne roke. — Domačini imaio premalo gozda. Tudi ta dohodek zanje ne pride v postev. Torej ostaneta le letovi šćarstvo in zimski sport. Sedanja poletna sezona 1e prekratka. Potrebni sta nam dve. poletna in aka. Na Komno ni avtomobilske ceste. Gori višje ni zadostnih zavetišč. — Bohinjski sir. nekoč tako slaven m iskan, se danes umika drugim sirarnam, ki izdelujejo boljše kvalitete! NavzMc temu, da drugod take paše in takih planinskih rožic krave niti ne poduhaio. Mleko iz take sočne paše ne more biti slabo! V splošni bedi so se ljudje pričeli še me i sabo prepirati. Nič ni več nekdanje za-družniske skrrpnosti ... To sladko prirx>vedovarr>e bi bfl poskušal še ne vem kako dolgo, da ni nastanil nov dogodek, ki naju ie premaknil za 180 stopini na docela drugo področje. In iz teh betežnih misli sva se znašla v neskaljeni prijateljski družbi, ki ie ubirala bolj vesele. Je že tako v Bohinju, navzlic vsemu m— vsej zapuščenosti in zaTieTnar^enosti ostaneš le dobre volje in ruino vince stori svoje. I. Iz Trkove!f — Tatinne in v/orm. V lovsko kočo pod Mrzlico sta te dni vdrl« dva mlada klativi-teza ter po njej hudo gospodarila. Kočo sta pošteno oropala in pobrala vse, kar jima je prišlo pod roke. Tatvina je bila prijavljena orožnikom, ki so enega tatu že prijeli, drugega pa še iščejo. Nekaj nakradenega blaga je že vrnjenega lastnikom. — Na Tereziji je delavska gospodinja oprala škaf perila ter ga na povratku od pralnice pustila na hodniku. Ko je pozneje hotela sušiti oprano perilo, ni več našla škafa. Tatovi so izrabili ugoden trenutek ter ukradli škaf s perilom vred. Skaf so pozneje našli za bližnjo ograjo, le nekoliko cunj za pranje so tatovi pustili lastnici. — Na tržni dan so neki tukajšnji prodajalki zelenjave pokradli zeljnate glave. Tatovi so v vseh primerih najbrž mladi pobalini, ki se brez della in nadzorstva potikajo po cestah. — Važno predavanje. KoJo jugoslovenskih sester v Trbovljah priredi v nedeljo 27. t. m. ob 14.30 v gospodinjski šoli na Vodah zdravstveno predavanje o bolezni otrok. Predava priznana zdravnica za otroške bolezni gospa dr. Tavčar-Kot*valinka iz Ljubljane. Vstop je prost Delavskim ženam in materam se priporoča, da se predavanja udeležijo v čim večjem številu. — Roditeljski sesianek. Upraviteljstvo II. deske ljudske šole v Trbovljah sklicuje j v nedeljo 27. oktobra ob 15. uri roditeljski sestanek za starše všolanih otrr*k. Starši! Pridite v čim večjem številu! Posebnih pismenih, osebnih vabil upravkeljetvo šote ne bo razpošiljalo. Popoldanska baletna predstava v operi Jutri nastopita primabalerina naše opere Erna Moharjeva in Boris Pilato Stev 746 »SLOVENSKI NAROD«, sobota. 26. oktobra 1910. Stran 3 Predor pod kanalom L* Manche.. Umetni otoki na Oceana ... Izsasenje Sredozemskega morja ... in ie mnogo drugih fantastičnih načrtov je razburjalo avet. Najdrznejši pa je bil načrt, napraviti ls Sahare plodno zemljo, ki ga obravnava veliki francoski film Vihar nad Parizom (TEMPfcTE SUB PARIŠ) V glavnih vlogah: Erich von Stroheim, Annie Dućani, Andrč Loguet Danes premiera! KINO UNION — Tel. 22-21 Predstave dane« ob 16., 19. in 21. url. jutri ob 10.30 (ljudska predstava) in ob 15., 17., 19. in 21. uri. Ali ne moremo dobiti slovenskega filma? Razvoj slovenskega filma od prvih začetkov do M. Badjurinega »Pohorja" Slovenci moramo dobiti svoj film! Ljubljana. 26. oktobra Živimo v dobi filma; živimo sredi kulturnih narodov in tudi sami se prištevamo med nje; skušamo se uveljaviti pred svetom na raznih področjih, seveda tudi na umetnostnem. Toda zakaj ne zmoremo svojega filma? Ali res ne moremo dokazati tudi na tem področju, da spadamo med kulturne narode ? Ali se ne zavedamo Izrednega pomena filma, ki ga ima zaradi svoje propagandne sile, umetnostne vrednosti — kot najpopolnejše izrazno sredstvo — in ker Ima posebno ceno kot dokument časa? Ali ne želimo, da bi svet zvedel za nas? Ali si pa niti ne želimo filma, ki bi služil najnujnejšim domačim potrebam? KAJ JE FILM? Zdi se, da se pri nas velika večina ljudi niti ne zaveda, kaj je film. Mnogim obiskovalcem kina se zdi film nekaj vsakdanjega, kar spada med redno duševno hrano dandanašnjega človeka. Pri tem pa le redki pomislijo, kako velik vpliv ima film na množico, kako globoko posega v kulturno življenje, bodisi le kot reportaža o dogodkih našega časa ali kot zbirka slik pokrajinskih lepot. Toda film je tudi propagator idej; je najboljši učni in vzgojni pripomoček; je najpopolnejša ponazoritev znan stvenega dela v nekaterih strokah in najboljše poročilo o znanstvenih ekspedicijah; vzoren pripomoček je raziskovalcu, ki zasleduje procese iz življenja živali, učinke ter posledice elementarnih sil itd.; film je najboljši propagator tujskega prometa; film je pa tudi — kar je morda njegcva največja vrednost — sinteza cele vrste umetnosti, saj prikazuje dramatsko umetnost igralcev hkrati, ko nam nudi podobo dogajanja skoraj v popolni iluziji resničnosti: igra, glasba, slike — vse to je združeno v ozkem in dolgem prozornem traku in zaživi pred nami, kadarkoli zaželimo. To je konzervirana umetnost, ki jo lahko poljubno reproduciramo vselej verno, nespremenjeno. Umetnik lahko živi v filmu de po svoji telesni smrti in v filmu lahko živi doba, ki je že zdavnaj minila. Sploh je pa zelo težko napisati, kaj je film; najbolje nam pove sam, kaj je. Morda je največja kulturna dobrina, ki jo je kdaj človeštvo imelo. Film nam odpira okno v bodočnost in je eden izmed prvih, a zelo prepričevalnih dokazov, da je tehnika ključ, ki odkle-pa vrata v deželo pod imenom: »Vse je mogoče«:. POGOJI ZA FILM PRI NAS Marsikdo bo imenoval to naivnost; rekel bo, da je vendar smešno govoriti o slovenskem filmu, češ, filma ni brez filmske industrije, nje pa ne brez — milijonov. Pomilovalno se bo smehljal pobožnim željam ljudi, ki mislijo, da imajo tudi tako mali narodi lahko svoje filme. Morda bo tudi vprašal: Kje pa imamo filmske strokovnjake, igralce, podjetnike, ateljeje hi še vse drugo, predvsem pa, kje bi vzeli denar za film? Nezaupljivost je seveda upravičena. Prav je. Če kažejo na primere velikih drŽav, ki imajo razvito filmsko industrijo in ki žrtvujejo ogromne vsote že za posamezne filme. Toda, če se sklicujejo na primere velikih držav, zakaj bi se tudi ne ozrli na nekatere male države, ki niso niti večje od nase države, ne bogatejše; države, ki se ne morajo ponašati s takšnimi pokrajinskimi lepotami; narodi, ki nimajo tako bogate folklore, ne nič več talentov, nič boljših gledaliških igralcev in pevcev; narodi, ki nimajo sami v zakupu filma in kulturnega udejstvovanja in ki niso sicer v kulturnem pogledu nič večji od nas — a imajo vendar svoj film. Nijhovi filmi prihajajo celo v našo državo. V Ljubljani gledamo celo madžarske filme in Madžari so tudi lahko ponosni na svoj film. Svoj film pa imajo tudi naši sosedje Bolgari. V svetu so na dobrem glasu filmi malih skandinavskih držav. Tako je zelo dobro razvita filmska industrija na Finskem. Pri nas je dovolj dobro znan češki film, da nam nI treba dokazovati, kako na visoki stopnji je češka filmska umetnost. Cehi nas res v marsičem prekašajo, vendar s tem ni rečeno, da bi v naši državi ne mogli začeti ustvarjati svojega filma vsaj 20 let za Cehi. Naravnost nerazumljivo pa Je, zakaj bi ne mogli Izdelovati vsaj dobrih kulturnih filmov toliko, da bi jih bilo dovolj za domaČe kinematografe. Težko bi našli v Evropi državo, ki bi imela tako različne pokrajinske značilnosti in lepote, od visoko gorskega sveta, do morja in nižinskih ravnin. Naša država je še neodkrita filmska dežela, polna neizkoriščenega bogastva za filmsko kamero. ALI ŠE NISMO ZACELI? Ali morda nimamo še nobenega domačega filma, ah ni bilo niti poizkusov? To bi bilo zelo slabo spričevalo za nas in morali bi se res sprijazniti z mislijo, da ne bomo imeli nikdar svojega filma. Toda dovolj je bilo že lepih dokazov, da se bo kljub vsem oviram razvil tudi slovenski film ter da je upanje, da bomo dobili najbrž celo kmalu večji film. upravičeno. Ne moremo pa napovedati, da bomo dobili prej svoj film kakor Hrvati. Naša javnost najbrž ni poučena, s kakšno vnemo so se Hrvati lotili dela tudi v tej stroki, čim so dobili svojo banovino. Predstaviti se hočejo svetu s prvim velikim svojim filmom. Veliko krivico bi delali vsem tistim delavcem, ki so se že pred desetletji začeli prizadevati, da bi bili ustvarjeni vsaj skromni začetki slovenskega filma, če bi trdili, da doslej ni bilo se nič narejenega. Zdaj že lahko govorimo o zgodovini razvoja slovenskega filma. To pa nikakor ni zgodovina naše nesposobnosti, temveč nerazumevanja za stvar pri tistih, ki bi morali podpreti redke požrtvovalne delavce. PREGLED RAZVOJA Kmalu po vojni so pri nas nekateri začeli razmišljati o izdelovanju slovenskih filmov. Prvi poizkus je bil najbrž ustanovitev skromnega podjetja »Slovenija film«; uspehi tega podjetja se pa niso pokazali v kakšnem omembe vrednem filmu. Pravi začetek razvoja slovenskega filma je treba uvrstiti v leta 1926—32. ko je Metod Badjura izdeloval dobre žurnale in sploh krajše kulturne filme. Vzbudili so takoj pozornost med poznavalci pa tudi med širšim občinstvom. Zate so jih tudi igrali skoraj vse ne le v Ljubljani, temveč po državi. Badjura je v prvih šestih letih izdelal okrog 30 filmov. To je bil vsekakor razveseljiv začetek, zlasti še, ker so bili filmi povsod dobro sprejeti. Vedeti pa morate, da pionir slovenskega filma ni ustanovil nobenega podjetja, da ni poznal nobenih mecenov in ne prejemal podpor od kogarkoli. Tudi sam ni imel kapitala, da o milijonih — ki so baje nujno potrebni za izdelovanje filmov, kakor nekateri mislijo — sploh ne govorimo. M. Badjura je začel filmati Iz globoke ljubezni do filma in kot velik prijatelj narave. S filmsko kamero se je pa seznanil že prej, ko je sodeloval z nekim slikarjem v Leipzigu pri Izdelovanju reklamnih filmov. Prvi slovenski filmi so nastali brez skladov, brez gest finančnikov, brez najmanjše podpore ustanov. Druga doba začetnega razvoja našega filma se začenja 1. 1932. Tedaj je začel Badjura Izdelovati že daljše filme, ki se jih naše občinstvo še dobro spominja, čeprav je bila še doba nemega filma, zdaj že skoraj pozabljena. Spomniti vas moramo na »Bloške smučarje«, 350 m dolg film, dalje na »Kozoroga« (200 m), pred vsem pa na »Triglavske strmine«, naš prvi igralski film, in prezreti ne smemo »Triglava pozimi«, ki so ga igrali celo v Pragi. Posebej je treba naglasiti, da je bila prodana kopija filma >Triglavske strmine« v Ameriko, kjer so ta film igrali v mnogih krajih ter so ga naši izseljenci sprejeli z izrednim veseljem, pa tudi s ponosom. Dovolj znano je, da je bil zelo dobro sprejet tudi doma. KOLIKO VELJA SLOVENSKI FILM? Pogosto citate, koliko milijonov — dolarjev ne dinarjev — so izdali Američani za ta ali oni film. Mi se pa seveda ne moremo bahati z milijoni, zlasti ne naša »filmska industrija«, saj nima navadno niti tisočakov. Zato vas pa bo nedvomno zanimalo, koliko stroškov je bilo za naš prvi igralski film »Triglavske strmine«. Niti ne celih 100.000 din! Seveda pa ni bilo nlačano delo; pri nas so idealisti, kolikor jih pač imamo, k sreči vajeni delati brezplačno. Tudi za ta film ni dal nihče niti dinarja podpore. Ali kaj takšnega zmorejo kje drugje, n. pr. v Ameriki? Ne! Samo Slovenci lahko izdelujemo filme brez kapitala, brez razumevanja za to važno delo in brez zadostnega Števila potrebnih sodelavcev. Kdo lahko izdeluje filme še ceneje? Seveda bi lahko navedli nekatere pri- mere, ki bi pokazali, da so lahko slovenski filmi tudi zelo dragi. Ko govorimo o razvoju slovenskega filma, je treba omeniti tudi film »aiatorog<^, ki ga je financiral T. K. Skala in izdelal prof. Ravnik. — V zgodovino začetnega razvoja slovenskega filma spada tudi delovanje Prosvetne zveze v Ljubljani In podjetja >Emona film«, ki je začelo izdelovati žurnale. PRVI SLOVENSKI ZVOČNI FILM Zdaj. ko je izdelan prvi slovenski zvočni film »Pohorje« in ko je tudi prvič filmanje financirala banska uprava, lahko rečemo, da se je začelo novo razdobje v razvoju slovenskega filma. O tem filmu bomo spregovorili ob drugi priliki, ko ga dobe kinematografi. Razveseljivo je, da ga je izdelal M. Badjura, saj se je pri nas edino on posvetil tej stroki s posebno vnemo ter ljubeznijo, z velikim idealizmom, kakršnega je toliko treba prav pri malih narodih, da je delo nadaljeval kljub vsem težavam; M. Badjura si je tudi z dosedanjimi uspehi ustvaril dovolj ugleda in zaupanja, da so mu lahko zaupali izdelavo filma, ki ne bo koristil le Pohorju ter ga odkril svetu, temveč vsej domovini. MORAMO DOBITI SVOJ FILM! Zakaj bi dvomili, da se lahko razvije tudi pri nas filmska industrija! Zakaj bi ne smeli upati, da bomo tudi Slovenci začeli izdelovati večje, dobre filme? Zato je treba le ustvariti pogoje, kar pa nikakor ni nemogoče. V resnici je v ta namen potreben kapital in filmska industrija je celo pri velikih narodih bolj zadeva prestiža kakor vir dohodkov. Toda, ali nam prestiž ni potreben? Priznati je treba, da ima film tudi pri nas mnogo sovražnikov. Kljub temu moramo pogumno povedati, da je Jugoslavija edina država na svetu, kjer pobirajo od vstopnine za kino tako zvani gledališki dinar; prav je, če podpiramo gledališče in prav je* če dajemo ta denar gledališču, ako ga nihče drugi ne potrebuje. Toda ali bi ta denar ne bil potreben za podpiranje domačega filma? Vprašati se tudi moramo, zakaj pri nas država ne razpiše nobene nagrade za dobre domače filme ? Zakaj oblasti ne oproste taks domačih filmov? Celo v državah z najbolj razvito filmsko industrijo, n. pr. v Nemčiji, še vedno podpirajo z raznimi olajšavami domačo produkcijo filmov, zlasti kulturnih. Naša država je sicer tudi že marsikaj storila; tako smo pogosto čitali, da bo ta ali oni tujec filmal naše lepe pokrajine ali narodne običaje na državne stroške. To se je tudi zgodilo, toda kje so tisti filmi? Ali jih je kdo sploh videl? In zakaj se na pristojnih mestih niso spomnili naših sposobnih, vestnih ljudi, ki se že lahko sklicujejo na svoje delo? Po vsem tem lahko sprevidite, kje se skrivajo vzroki počasnega razvoja našega filma. Se bolj kakor denarja primanjkuje za film pri nas razumevanja. V Ljubljani že dovolj drv? Kakor poraba skoraj vseh življenjskih potrebščin se je v zadnjem letu povečala tudi poraba Ljubljana, 26. oktobra Mestna občina organizira aprovizacijo in nedavno je napovedovala, da bo nakupila tudi večje količine drv za revnejše prebivalce. Preskrba z drvml je sploh največja skrb večjih mest v državi, ie zaradi slabih izkušenj v lanski zimi. Zdaj smo pa čitali, da mestna občina ne bo nabavljala drv, temveč le velenjski premog. V Ljubljano je baje ž* uvoženih dovolj drv; sklicujejo se na statistične podatke: na leto porabimo okrog 120.000 kub. m trdih in mehkih drv, a doslej je bilo uvoženih že 118.000 kub. m. To se pravi, da je bilo že doslej, v devetih mesecih uvoženih skoraj toliko drv, kakor povprečno prejšnje čase v vsem letu. Vendar s tem še ni dovolj zanesljivo dokazano, da je Ljubljana v resnici dobro založena z drvml za prihodnjo zimo, V zvezi z aprovizaci jo se pojavljajo tudi nekatera druga vprašanja. Predvsem bi marsikoga zanimalo, če bi mestna občina v resnici prodajala drva ceneje ko kmetje In trgovci s kurivom. Nedvomno bi se dala doseči nekoliko nižja cena, že zaradi tega ker aprovizacijskemu uradu ni treba plačevati davkov in lahko uživa tudi mnoge druge ugodnosti. Vendar ni posebno verjetno, da bi lahko tudi nakupil drva ceneje kakor trgovec. Z dobavo drv so torej težave, ki se jim bodo pri aprovizaci jskem uradu radi izognili. Seveda morajo tudi upoštevati, da bi bili trgovci s kurivom zelo prizadeti, če bi jim nenadno začel konkurirati aprovizaci Jskl urad. Kdo bi še kupoval pri trgovcu drva, če bi jih lahko dobil t™*+™ ceneje drugje? Rekli boste sicer, da bi preskrbovalni urad dajal kurivo samo revnejšim prebivalcem, samo tisti, ki bi ga zelo težko kupili od-trgovcev ali sploh ne. Ce bi aprovizaci jski urad prodajal drva samo tistim prebivalcem, ki niso odjemalci pri trgovcih, bi se trgovci seveda ne upirali. Statistika' o uvoženih drvah ter o povprečni porabi drv v Ljubljani nI dovolj prepričljiva. Kakor se je povedala poraba skoraj vseh življenjskih potrebščin v zadnjem letu — bodisi zaradi kupičenja blaga an tudi iz drugih razlogov —, je tudi bila poraba drv aif^no večja. Dobro je znano, da je bila lani mnogo večja poraba goriva zaradi hude zime, tako da so se izpraznile vse drvarnice in, kar je se večne jte, tudi vsa skladišča trgovcev s kurivom. Zaradi tega je potreben letos znatno večji uvoz drv v Ljubljano kakor prejšnja leta. Nikakor ne smemo računati, da bodo z isto količino uvoženih drv kakor prejšnja leta krite vse potrebe. Doslej je bil tako velik uvoz drv pač zato, ker je bilo spomladi v Ljubljani porabljeno skoraj vse kurivo. Prejšnja leta spomladi ni bila tako velika potreba po kurivu in tudi trgovci se niso tako zalagali, ker niso še izčrpali vseh zalog. To se pravi, da se je Izkazalo že spomladi, da bo letos večje povpraševanje po kurivu. Dokaz je dosedanji velik uvoz; že pred nastopom sezone, ko je bilo sicer večje povpraševanje po kurivu kakor poletne mesece, je bilo uvoženih toliko drv kakor sicer vse leto. V resnici so se pa mnogi založili z drvmi že dovolj mnogo prej kakor so se zalagali prejšnja leta. Pri tem se pa vsiljuje vprašanje, če se tudi marsikdo ni založil s kurivom mnogo bolj kakor bi bilo potrebno. S tem moramo vsekakor računati. Zato se pa tudi še mnogi drugi niso založili z drvmi za zimo, čeprav je bilo doslej uvoženih že toliko drv, kakor da jih imajo vsi dovolj. Statistika tore} ni dovolj zanesljiva za presojo, ali je v Ljubljani že dovolj drv ali ne. Vsesvetska akcija Ljubljana, 26. oktobra - O izvedbi vsesvetske akcije je sklepal v četrtek zvečer v sejni dvorani mestnega poglavarstva Vrhovni socialni svet mesta Ljubljane pod predsedstvom stolnega župnika dr. Tomaža Klinarja. Poročal je tajnik VSS in načelnik socialno političnega oddelka -dr. Kodre, ki se je najprej toplo zahvalil vsem ljubtjanslrin dnevnikom in radijski oddajni postaji v Ljubljani, ki s propagando pomagajo popularizirati vse-svetsko akcijo in jih hkrati prosil še nadaljnje naklonjenosti. Poročal je, da je neimenovani dobrotnik daroval za vsesvet-sko akcijo 2000 din, o čemer smo že poročali. Vzajemna zavarovalnica pa je v isti namen poklonila visok znesek 10.000 din. Obema dobrotnikoma je izrazil globoko zahvalo Vrhovnega socialnega sveta rodi v imenu mestnih reveže v in izrazil upanje, pomagale pri prodaji in raz peča vanju vencev ttr sveč pred praznikom umrlih ie na praznik sam. Kakor doslej, se bodo venci in sveče tudi letos prodajali na stojnicah pred vsemi ljubljanskimi pokopališči, v mestu pa v pisarni vsesvetske akcije v Mahrov hiši v prodajalnah mestne elektrarne in plinarne ter na stojnicah na Vodnikovem trgu ter pred kresi jo. Prodajanje vencev v pisarr \sesvetske akcije ter v prodajalnah mestne eiektrarne in plinarne se \x* priče o že v sobo»to, dne 26. t. m., dočim bomo n proda i. vencev in sveč na stojnicah naknacno poročal- še podrobneje. Pri tem pripominjamo da bo pisarna vsesvetske akcije poslovala ves dan tudi v nedeljo. Potem ko je bil program za čim uspešnejšo izvedbo vsesvetske ak cije določen in delo razdeljeno med pose mezne organizacije, se ie predsednik Vrhovnega socialnega sve*"* vsem zahvalil za udeležbo ter za sodelovanje in rb prosil, naj vsi po svojih najboljših močeh store vse, da bo letošnja vsesvetska akc ia čim lepše uspela in s tem dosegla sv< j plemeni ti namen, da bo vse Ljubljana počastila rajne z dobrimi deli. Spominu Vilčka Gačnika Hrastnik, oktobra 1940 V cvetoči pomladi je pred pol leta omahnil v cvetu let v naročje smrti eden naj-noust rasne jših borcev za jugoslovensko idejo in pravice našega rodu na lastni zemlji. Lepega aprilskega dne je usoda iztrgala tz vrst hrastniških naclmalistov velikega idealista fanatika vere v boljšo bodočnost našega naroda ter brezkompromisnega borca za pravice ponižanih in razžaljenih Vilčka Gačnika. Sila in potreba za koščkom kruha sta ga že v zgodnji mladosti pognali v tujino. Poln vere v pravico in resnico je kmalu na lastni koži slovanskega delavca izkusil, koliko so vredne vse te lepe fraze. Spoznal je, da je pač nas človek v tujini dobrodošel kot robot, da pa tujcem nikje ni postlano tako na debelo z rožicami kakor pri nas. Prepotoval je kot delavec vso severno in zapadno Evropo, kjer je ckušal vse blagodati, katerih je deležen slovenski delavec d?k-er ga ni usoda zanesla v tujsko legijo ter s tem na vroča afriška tla. Dočim so tujci bodisi delavci ali uradniki sedeli na vseh bolje plačanih mestih ter zapostavljali in šikanirali naše ljudi, so se morah naši svobodni sinovi potikati po svetu in trpeti za košček kruha v tujini biti poniževani in zapostavljani enako kakor v domovini. Vrnil se je ponovno v domovino da bi tu propove doval nauk ljubezni do jugo-slovenske nacionalne ideje, za katero je vedel, da edina more služiti koristno interesom celokupnega našega naroda- Za ta nauk je delal, za ta nauk se je boril, za pravice hlapca Jerneja je tudi padel. Omahnil je veliki idealist, padel je v času, ko nam ljudi njegovega kova tako zelo primanjkuje. Potrebni so domcvvini bolj kakor kdajkoli oni domovini in narodu za katerega je delal in ga brezmejno ljubil. Vrzel, ki je nastala v vrstah hrastnlških nacionalistttv z njegovo smrtjo je vsak dan občutnejša. Ko posipamo njegov grob z rožami, ne moremo doumeti, da še do danes ni zadoščeno pravici, ki jo terja prelita kri nacionalista, očeta in moža. Upam/o, da bo kmalu nastopil ta trenutek^ do takrat pa dragi Vilček spi pokojno, saj čuvajo tvoj spomin v svojih srcih vsi oni, s katerimi si delal, živel in se boril. J K. Križanka Vodoravno: i. Sveženj slame; 4. čevljarsko orodje; 8. egipčanski bog; 10. sorodnik; 11. kem. znak za prvino; 12. reka v zetski banovini; 14. kazalni zaimek; 15. poljedelsko orodje; 17. malik; 18. japonsko mesto; 21. južnoevropsko pogorje; 23. morska riba; 25. domača žival; 27. košček lesa; 29. površinska mera; 30. egipčanska boginja; 32. predlog; 33. otok v Jadranskem morju; 35. riba; 36. azijska država; 27. gora v Karavankah, Navpično: l. jed; 2. domača žival; 3. glasbena nota; 5. predlog; 6. časovna enota-; 7. Shakespearova drama; 9. oziral ni zaimek; 12. palača v Rimu; 13. pripadnik albanskega plemena; 16. listnato drevo; 18. srednjeevropska reka; 20. žensko ime; 22. pohištvo; 24. vrsta gledališke igre; 26. planet; 28. grški basnopisec; 31. mrčes; 34. kem. znak za prvino; 35. povratni zaimek. Rešitev križanke, objavljene prejšnjo soboto Vodoravno: l. pust, 4. Uzen, 8. Ero, 9. ujeda; 10. gama, 12. eter, 13. Al (aluminij), 14. mož, 16. ne, 17. rop, 19. Senegal, 22. Ren, 24. iz, 26. jaz, 27. če, 28. repa, 30. Apel, 32. otava, 33. ile, 34. Tara, 35. Eros. Navpično: i. pega*. 2. Ural, S. som, 4. Uje*, 5. zet, 6. Eden, 7. Narev, 11. Amon, 15. opera, 17. rep, 18. kan, 20. Geza, 21. Pirot, 23. Veles, 25. Zeta, 26. Java, 27. če-ki» 2fc par, 30. pi*. Zahteve delavstva Kranj, 25. oktobra Na pobudo medstrokovneea odbora je sklicala Županska zveza konferenco oziroma anketo, na kateri so se obravnavala vsa Dereča vprašanja. Med strokovni odbor oziroma strokovne organizaciie so predložile resolucijo, ki ie bila sprejeta na seji medstrokovneea odbora 12. t. m. in ore-čitana na konferenci 2upanske zveze za srez Krani v občinski posvetovalnici mesta Krani v ponedeljek 14. t. m. ob 11. dopoldne. V tei resoluciii zahtevamo: 1. Stroeo kontrolo cen produktom in izdelkom, kateri spada i o pod uredbo o kontroli cen. K odboru za kontrolo cen na i se pritegnejo tudi zastopniki delavskih in nameščenskih strokovnih organizacij. 2. Oblast naj skrbi, da se družinam -poklicani r»a vojaške vežbe podpore primerno zviša i o. 3. Oblast na i tako i poskrbi, da dobe vsi akcijski odbori vso materijalno pomoč za šolske kuhinje. 4. Oblast nai skrbi, da se čim oreje realizira uredba o prisilnih konrumih po tovarnah. 5. Zaščitijo nai se naši domači te^Ftrni mojstri, nameščenci in delavci, katoiih gospodarski Doložai ie ogrožen, ker se iim ie odpovedala služba brez v?akeea tehtne ga vzroka. V sltičaiu redukcii nai se v Drvi vrsti upostevaio inozemski m^istri nameščenci in delavci. 6. Ako se tem zahtevam delavskih strokovnih oreanizaoii np uerod\ ne odgovarjamo za event. posledice, ki bi nas'ale /a^adi izicravania in neupoštevana orca-niziranesa delavstva. Iz Krškega — ClanOm Vodnikove družbe. Vse ene člane Vodnikove ciružbe, ki še niso poravnali članarine za tekoče leto, naprošam o% naj to takoj store ter poravnajo članarino pri društvenem poverjeniku g. Toro*u v Krškem in dr. Mencingerjevi hiši, posebno ker mora poverjenik članarino poslati društvu najkasneje do 15. novembra. Torej pohitite in izpolnite svojo dolžnost, ker boste s tem le sami sel), koristili. — LuKežev sejem v Krškem. V ponedeljek smo imeli v Krškem enoga najbolj obiskanih letnih sejmov v spodnjem Po-savju. Vse mesto je bilo polno stojnic, kjer so kramarji razstavljali svoje blago, živine ni bilo ravno preveč prignane kar je posledica tega. da so bile občine Sv. Križ, Cerklje m ^atež za živino zaprte, je pa zato ostala živina dosegla višje cene. Precej je bilo pripeljanega tudi zel;,a in so ga prodajali glavo po 1 do 1.25 din. Bilo ga je okrog 17 vozov, ki pa je bilo skoraj vse prodano ker ga bedo letos ljudje sami kisali. Tudi drugače je bil obisk sejma prav zadovoljiv ter so prišli tako kupci, kakor prodajalci na svoj račun. — Ne trpinčite živali. Orožniki so naleteli na pos3stnika T. J. iz Malih Vodenic, ki je peljal navkreber težko naložen voz lesa z enim samim konjem. Ker je pot precej strma poJeg tega pa še izredno slaba ni čuda, da je konj večkiat padel na kolena, kar je posebno jezilo gospodarja, da je še bolj udrihal po njem. Seveda je tako početje vzbu ialo pozornost tudi orožnikov ki so suroveza prijavili oblasti. Dobro bi bilo, da bi varnostni organi večkrat naleteli na tako trpinčenje, ker sosedje drug umnega nočejo izdati čeprav se taki prizori večkiat dogajajo- — Ponovna licitacija za no vi "*išM moSf je razpisana. Banska uprava je K- «.ni razpisala licitacijo za gradnjo Žc-Ie7o1»eton-skega mostu čez Savo, ki naj bi vezal Kr-ško s postajo Videm in sicer samo za gradnjo mostu brez dobave beton- kla in dovoza istega do postaje VI i Trško. Vest je zbudila spet upanje, d.: bomo mogoče le prišli do prepotrebnega mostu. Licitacija je bila letos že enkrat razpisana, pa ni bilo nobenega ponudnika zaradi pomanjkanja že7eza. Sedaj pa je skieni'a banovina sama istega dobaviti, in irpamo da bo le prišlo do ponudbe ter graditve. — Spet požar. Te dni je izbruhnil v hiši posestnika Podborška Antona iz Hrvaške-ga broda nenadoma požar. Hišo, ki je bila lesena in krita s slamo^ je plamen hitro vso objel ter je bila vsaka poni >č gasilcev in sovaščanov zaman. Ogenj je uničil vse poslopje ter je škoda precej občutna, posebno ker se zavarovalna polica glasi na ženino ime, a katero pa je gesprdar v pravdi za ločitev. Kakor vse kaže gre za nameravan požig iz maščevalnosti. Oblast Ima že na sumu neko osebo, katere pa noče izdati do konca preiskave. — Fosnemanjn vredno. Ga. Bahtigova je darovala Kolu jugoslovenskih sester namesto venca na grob ge- Ivanke Ra morje -ve, soproge postajenačelnika na Vidmu hi g. Franca Kodele veleposestnika v Resi pri Vidmu 200 din. Iskrena hvala. — TJ»tanovitev kreditne zadruge v Kr-§ke>m. Drevi bo sestanek vseh državnih in samoupravnih nameščencev in upokojencev, da se sklepa o ustanovitvi kreditne zadruge za srez Krško. Sestanek se bo lahko pretvoril v ustanovni občni zbor, če se bodo navzoči strinjali 3 programom in Če bo dovolj zanimanja za zadrugo, ki ima namen podpirati uradništvo. Sestanka se bo udeležil tudi predsednik Saveza nabavi jalnih zadrug državnih uslužbencev g. štib-ler Miloš iz Beograda, ki bo dal vsa potrebna pojasnila in navodila. Sestanek se bo vršil v gostilni Gregorič ob 20. Vabljeni vsi! — Drzna tatvina. Posestniku Mrgolctu Jožetu iz Male Hubajnice je bilo te dni ukradenih ekrog 900 din iz zaklenjene kasče, kamor jih je bil skril. Tatvino je najbrž zagrešil sin nekega posestnika, ki pa seveda tatvino zanika a vedo povedati ljudje, da je zadnje čase imel več denarja pri sebi. Preiskava se nadaljuje. Iz Gornje Radgone — Stroga obsodba znanega trgovca Antona Krempla iz nemške Radgone. Pred graskim deželnim sodiščem se je zagovarjal te dni radi prestopka deviznih predpisov znani radgonski trgovec Anton Krempl, ki je bil aretiran že lani v novembru. Dolgotrajna preiskava je končno dognala, da je oškodoval državo za okroglo 93.000 RM, v nasi valuti za okrog poldrugi milijon. Obsojen je bil na 4 leta ječe in 100.000 RM denarne globe. Trgovec Krempl je doma iz Podgrada pri Gornji Radgoni ter je do prevrata imel svojo trgovino v Gornji Radgoni. Ob prevratu je prodal svojo trgovino bivši Gospodarski zadrugi, sam pa ae naselil v soaedni nem- «d r**c* kot mmm ^ * Priključitev Košakov Mariboru Mariborski mestni svet bo glede predlagane priključitve občane Košaki k mestni občini izrekel svoje mnenje na torkovi seji Maribor, 2C. oktobra Na dnevnem redu 8. redne seje mestnega sveta mariborske mestne občine, ki bo v torek 29. t. m. s pričetkom ob 18. v mestni posvetovalnici, je v okviru predlogov IV. odseka tudi razprava, ki se nanaša na oddajo mnenja glede predlagane priključitve občine Koćaki k rnariborski mestni občini. S tem se znova več ali manj poži\-lja problem priključitve okoliških predmestij in naselbin Mariboru, mariborski mestni občini. Obenem pa se nehote na novo poraja še zmerom aktualno vprašanje ustvaritve velikega Maribora, ki naj bi čim bolj ustrezal interesom mestnega ter okoliškega prebivalstva. V razmerju, ki ga opažamo med mariborsko mestno občino in okoliškimi nasclbami v povojni dobi, ugetovimo v glavnem štiri faze. V prvi fazi v letih 1930 do 1933 se porajajo prvi rahli poskusi in se formulirajo prvi načrti glede priključitve Krčevine in glede ustanovitve posebnega vrhovnega odbora županov. Toda ti poskusi so prešli na slepi tir. Druga faza se pričenja z letom 1935, ko je bila sklicana v posvetovalnici mariborskega mestnega poglavarstva posebna anketa županov prizadetih občin. Izražene so bile nekatere konkretne misli, ki pa so ostale neuresničene. Sledil je molk, dokler niso na novo vzni-kli predlogi priključitve Mariborskega otoka mestni občini in primerne korekture meja kovaške občine. Tudi tej tretji fazi je 9ledil molk. V letu 1939 pa zaznamujemo novo poživljenje tega vprašanja ko so nekateri občani košaške občine, ki stanujejo v Krčevini, podpisali spomenico, s katero se izrekajo za priključitev dela košaške občine k mariborski mestni občini. V razvojnih fazah, v katerih se je porajalo in zopet zanemarjalo vprašanje ustvaritve velikega Maribora, so se oblikovali predvsem trije načrti: minimalni, maksimalni in kompromisni načrt. V smisla minimalnega načrta naj bi se priključili mariborski mestni občini ie posamezni deli Krčevine, obrežja, Studencev, Tezua in Rad van ja. Po maksimalnem načrtu pa naj bi se združile v mariboTsko mestno občino tudi one okofliske naselbine in občine, ki niso z Mariborom sklenjeno zazidane. Tako bi se navedenim občinam in naselbinam priključila še Karanica, Pekre, Lim-buš in Zrkovci. Zamisel, ki jo predstavlja maksimalni načrt, je bila že v naprej izločena. Se najbolj v ospredju je ostala glede ustvaritve velikega Maribora tretja kompromisna formula, po kateri naj bi se Mariboru pripojile tiste naselbine in občine, ki so z Mariborom sklenjeno zazidane, to je predvsem Pobrežje. Tezno, Studenci. Krčevina in deloma tudi Radva-nje. V primeru realizacije misli velikega Maribora po tretjem kompromisnem načrtu bi se površina Maribora povečala od 706 ha na 4340 ha, dočim bi se število prebivalstva zvišalo od 36.000 v smislu ljudskega štetja v letu 1931, na 60 do 70 tisoč. Prav gotovo predstavlja združevanje občinskega upravljanja prednosti, ki jih manjše občinske edimce nikdar ne morejo doseči. So sicer na obeh straneh razni pomisleki Z vidika interesov mariborske mestne občine bi bilo omeniti, da bi priključitev v mnogih pogledih sodobne komunalne politike zanemarjenih okoliških naselbin in občin znatno obremenila mestne blagajne, ker bi bele ▼ priključenih deflih potrebne neštete, visoke investicije Na drugi strani pa se čujejo pomisleki iz vrst okoliških občanov, češ da bodo morali plačevati dolgove mestne občine m da bo tudi davčni ob črnski delež ▼ primeru priključitve večji kakor je sedanji. Celo tisti krogi, ki rz političnih in kakršnihkoli drugih razlogov niso naklonjeni misli ustvaritve veJrkega Maribora, u videva j o, da bo stlej ko prej vendarle moral nastati veliki Maribor. Razvoju, ki je povsod drugod šel svojo pot, ne bomo mogli ravno v Mariboru dclj časa kljubovati. Ni ga zadovoljivega odgovora ki bi ga mogli dobiti na postav"jeno vprašanje, zakaj so bili okoliški predeli priključeni na pr. Celju, Ptuju in drugim mestom, Mariboru pa *ie. Sedaj ps stopa vendarle v ospredje vprašanje priključitve košaške občme k mariborski mestni občini Mestni očetje imajo ponovno priliko, da izrazijo v tej stvari svoje mnenje. Naj bo njihova odločitev že kakršnakoli, dejstvo ie. d* se bitni interesi mesta in okolice iz letr v leto tako zelo in vse bolj prepletajo, da se bo treba nekega dne vendarle 7 pogumom lotiti problema ustvaritve velikega Maribora s priključitvijo sklenjeno zazidanih predeflov okoliških naselbin saj bi nikjer drugod ne mogle biti trajne prilike, kakor so n. pr. pri nas v Mariboru, ko segajo najlepši deli v bližini mestnega parka pod Kalvarijo in ob Tomšičevem drevoredu v drugo, sosedno občino, k* z lastmmi sredstvi ne more ustvariti pogojev zunanjega olepševalnega izenačenja teb svojih delov z mestom. za celotno obnovo mariborskega gledališča Maribor hoče imeti svojo Talij o} ne pa pastorke Deputacija igralcev pri županu Maribor, 24. oktobra. Končno so vendarle izginili tudi tisti kupi smeti in odpadkov gradbenega materiala, ki so pred pločnikom ob gledališkem poslopju v Slovenski ulici skozi več ko tri mesce zastirali in ovirali vodni odtok, ki je v obliki umazanih mlakuž ves ta čas zelo oviral prehod iz ulice do upravnega in gledališkega poslopja. Tam na nasprotni strani ulice so še ostanki gradbenega gradiva (opeke itd.), ki bi bilo z onim že od-peljanim gradivom zadostovalo, da bi se nadzidava upravnega poslopja izvršila vsaj v vzporedni višini s sosedno hišo, ne pa v skoraj za meter nižji, s čimer ni pokvarjena le vsa stavba, temveč je s tem prišel predvsem me.^tni stavbni urad v neprijetno zadrego javnih očitkov, da ni upošteval gradbenih predpisov, ki za tako ulico in poslopje obstoje. Po Mariboru je namreč znano, da je mestni stavbni urad za nasproti stoječo novo zgradbo zahteval dvonadstropno gradnjo, kar je bila glede na regulacijski načrt Slovenske ulice popolnoma v redu. Zgornja ugotovitev je važna zato, ker So površni opazovalci obnovitvenega dela do zadnjega trenutka le še mislili, da se bo na pristojnih mestih vendarle kdo našel, ki bo še pred zaključkom dela pokre-nil. da se vsaj to popravi, kar se glede na čas in sredstva sploh še popraviti da. Zdaj Beveda je tudi to zadnje upanje šlo po vodi. Toda kakor vsaka slaba stran' ima tudi ta svojo dobro stran. Ves način dela te obnove je namreč bolj, kakor se je spočetka mislilo, vžgal zanimanje za gledali- šče sploh. 2e prihaja na dan mnenje, da se je obnova ozadja gledališkega poslopja namenoma tako javno omalovažujoče izvršila le zato, da se bo tudi širša mariborska publika — in celo tista, ki načeloma bojkotira gledališče — prepričala, kako potrebno je. da dobi Maribor primernejše nadomestilo za gledališče, kakor to zahteva že ugled sodobnega Maribora. To se pravi: preden bo izvedljiva misel za nov Talijin hram, je potrebno, da ga nadomestimo s primerno reprezentanco na sedanjem poslopju. V ta namen pa ni tako važno, kakšno je začasno ozadje poslopja, marveč kakšno naj čimprej bo ospredje na Slomškovem trgu. Tu pridemo na naš že svoječasno objavljeni načrt, ki je postal, deloma izpremenjen, zopet aktualen. Zakaj naj bo vprav Maribor v svojih prvih kulturnih ustanovah, kakor sta gledališče in Glasbena Matica, še nadalje najbolj zapostavljen pastorek? Mestni svet je že lani sklenil, da bo na Narodno gledališče še posebej mislil v novem proračunu za leto 1940'41. Zdaj je čas, da se ta sklep resno upošteva! Narodno gledališče mora dobiti svoje novo reprezentančno lice. kakor že omenjeno, spredaj, a ne zadaj! Kako se da to deloma še letos izvesti, o tem bomo še govorili. Za zdaj gre predvsem za to, da mestna občina takoj reši vprašanje ogrožanja zdravja igralcev in sploh gledališkega osebja, in to zaradi že posebej omenjenega neznosnega prepiha. V ta namen bi bilo umestno, da se posebna deputacija zglasi pri g. županu. Sodni odmevi radvanjskega napada Edvard člček je Ml obsojen na zaporno kazen in plačilo 7400 din Maribor. 26 oktobra Bilo je v nedeljo dne 1. oktobra 1939, slo je sedela skupina Slovencev v Mandlo-vi gost Lini v Zgornjem Rad van ju št. 48. Skupina fantov se je mirno razgovarjala in plesala. Nenadoma pa je neka skupina gostov, ki je takisto sedela v gostilniški sobi, pričela peti neslovenske pesmi. Boris Pertot, ki je sedel s svojimi tovariši y bližini pevcev, je tem v vljudnem tonu idejal, češ naj tukaj ne pojejo. Toda pev-ei, ki jih je bilo več. se za opozorila niso rmenili. Postali so agresivni. Neki Edvard Čicek, elektromehanik, ki ima svoj obrat na Vodnikovem trgu in ki stanuje v Bod-fenkovi ulici 5, je planil proti Borisu Per-totu. ga zgrabil in ga s pomočjo nekega moškega vlekel iz gostilne. Pri vhodu je Čiček s pestjo udaril Pertota v obraz, nato pa ga je še z nogo sund v desno stegno, tako da mu je zlomil nogo. Pertot je obležal in so ga morali od prem rti v mariborsko splošno bolnico. Zadeva je imeAa danes dopoldne svoje Odmeve pred okrajnim sodiščem v Mari- boru, kjer se je moral zagovarjati pred sodnikom g. dr. A. Obranom že omenjeni Edvard Ciček. Čiček je pri razpravi tajil vsako krivdo, dasi so ga ste v ime priče obremenjevale. Za današnjo razpravo je bilo veliko zanimanje, zlasti med tekstilci, saj je napadeni in poškodovani Boris Pertot znan narodnjak. Zaslišanih je bilo mnego prič, ki so skoraj vse obtoženega Edvarda Čička silno obremenile. Zna Č i na pa je izpoved neke priče, in sicer G ete Anderle, ki je izpovedala, da je Pertotov-3 skupina ves popoldne izzivala. Ko pa jo je sodnik vprašal, s čim so izzivali, p* je »»riča dejala, da so klicali »Ziviio Jugoslavija!«... Razprava, ki je trajala preko 2 uri, je bila zaključena z obsodbo obtoženega Edvarda Čička, ki je bil obsojen na 25 dni zapora, nepogojno, na plačilo 2000 din za bolečine Borisa Pertota, razen tega mora plačati Borisu Pertotu 3600 din za gubitek na zaslužku ter 1800 din za bolniške stroške. Mariborske in okoliške novice — Zgradariirske prijave za davčno leto 2941 — tako opozarja Društvo hišnih posestnikov svoje člane — se morajo vlagati v smislu razpisa ministrstva financ v času od 1. do 30. novembra t. 1. Merodajno je Srtanje najemnin dne 1. oktobra. — Matična ve*t. 5. novembra ob 19.30 bo v prostorih risalnice I. dekliške meščanske šole v Mariboru redni letni občni zbor Glasbene matice. Na dnevnem redu je tudi izprememba društvenih pravil. — Podporno društvo državne učiteljske gole v Mariboru je začelo v oktobru z naturalno akcijo za prehrano siromašnih uči-teljiščnikov. Vsi, do katerih se je obrnilo društvo s prošnjo za podporo, so prispevali z razumevanjem in velikodušno darežlji- vostjo. Društvo se v imenu učencev zahvaljuje vsem gg. industrijcem, trgovcem tU privatnikom, ki so prispevali enkratno podporo aH pa ki so obljubili mesečne podpore. Zahvaljuje se tudi onim, ki nudijo dijakom dnevno hrano na svojih domovih. Imena dobrotnikov in poklonjeni zneski bodo objavljeni v letnem poročilu državne učiteljske šole ob koncu šolskega leta 1940-4L Naj jim bo najlepša zahvala zavest, da pomagajo revnemu pridnemu dijaštvu, ki se uči, da bo nekoč po svojih močeh pomagalo narodu. — V»i upokojenci, rentniki, mHosčinarji in delavci državnih železnic se pozivajo, da oddajo svoje in svojih rodbinskih članov legitimacije v svrho podaljšanja v roku od 28. oktobra do 20. novembra t. L na postaji Maribor, oz. Maribor—Studene L Vsak upokojenec mora predložiti zadnji pokojninski Čekovni odrezek. Za otroke, stare preko 18 let, ki se šolajo, je predložiti šolsko potrdilo. Za hčere, stare preko 18 let. ki zasluzijo do 500 din mesečno, pa so še doma, je predložiti delodajalčevo potrdilo o mesečnem bruto zaslužku, potrjeno od O UZD ali pa od TBPD. — Nov grob. V splofcni bolnici je umrla vinicarka Frančiška Lukovnjak, stara 52 let. žalujočim svojcem nafte globoko eo- žalje! — Višji inspektor v ministrstvu socialne politike g. dr. Mario Krnpotič se je mudil v Maj-iboru. Zanimal ae je predvsem za mariborske kulturne ustanov«. Med drugim si je v spremstvu odvetnika g. dr. S. roinazarica ogledal UkU Studijsfco knjatt- nico, katere krasna in sodobna ureditev mu je zelo ugajala. — Mariborski slikarski mojstri so imeli predsnočnjim svoj sestanek, ki ga je otvori! predsednik g. Senekovič. Vsi navzoči mojstri so se izrekli proti sklenitvi kolektivne pogodbe. Soglasen sklep je bil, da bodo mojstri pripravljeni ob pričetku nove sezone za razpravljanje s pomočniki o sklepanju kolektivne pogodbe. Bivši zbornični svetnik g. J. Sojč je poročal o pripravljajoči se reorganizaciji obrtno nadaljevalne šole, ki naj dobi tudi iz vrst slikarskih mojstrov sposobne učitelje. Potrebno je, da se zgradi za šolo novo moderno poslopje, ki naj ima svojo lastno vodstvo in svoje strokovne moči. 29. t. m. poteče sporazum s pomočniki, ki je bil odpovedan od strani mojstrov. Mojstri bodo odslej plačevali svoje pomočnike po spretnosti in sposobnosti. Sledil je protest proti nepravilnemu imenovanju članov v davčni odbor. — Maribor in na*e morje, V proslavo Jadranskega dne bo jutri ob 10. uri v veliki dvorani Sokolskega doma slovesna matineja, ki jo priredi tukajšnja Jadranska straža. Narodno zavedni Maribor bo v velikem številu počastil to domoljubno prireditev. — Iz Studencev. Naša studenška občina poziva mladeniče, ki so rojeni v letih 1921 do 1925 in ki stanujejo na področju stu-denške občine, da se takoj zg" lasi jo v občinskem uradu zaradi vpisa v seznam obvezne telesne vzgoje. — Sokolsko lutkovno gledališče v Studencih bo redno uprizarjalo lutkovne predstave, Pričetek predstav je danes popoldne. — Razpisano mesto zdravnika. V mariborski splošni bolnici je razpisano mesto zdravnika uradniškega pripravnika v Vin. položajni skupini. Prosilci, ki morajo imeti pogoje za sprejem v banovinsko službo in dovršeno zdravniško pripra\*ljalno dobo, naj vložijo prošnje pri banski upravi do 6. novembra. — Dobro srce. Odvetnik dr. Cvetko Drago je poklonil iz neke sodne poravnave 300 din za prehrano revnih dijakov na mariborski klasični gimnaziji. — Sejniske novice. Na Mariborski svinjski sejem 25. oktobra so prignali okoliški kmetje 174 svinj in prašičev, prodali so jih 111. Cene so bile sledeče: 5 do 6 tednov stare po 95 do 140 din, 7 do 9 tednov stare po 150 do 200 din, 3 do 4 mesecev po 220 do 390 din, 5 do 7 mesecev po 400 do 580 din, 8 do 10 mesecev po 590 do 860 din, 1 leto 870 do 1100 din. Kilogram žive teže prodajajo po 11 do 13.25 din. kg mrtve teže po 16.50 do 18.50 din. Prihodnji svinjski sejem bo v četrtek dne 31. oktobra, — Dasko je letošnji šahovski prvak Maribora. Pri sklepnem šahovskem prvenstvenem tekmovanju, ki ga je organiziral agilni šahovski odsek tukajšnjega SK Železničarja, si je prof. St,upan priboril zmago proti Ketišu, Dasko proti čertaliču, Maroti proti Marvinu in Babic proti Bresu. Iz nujnih razlogov se je morala partija med Regorškom in B lenom preložiti. Vršila se je snoči. Njen izid pa ne more bistveno predrugačiti končne slike tega zanimivega šahovskega tekmovanja v Mariboru. Dasko si je osvojil 9 točk in je postal tako letošnji šahovski prvak Maribora. Sledi prof. Stupan. ki ima 8 točk, Maroti 7, Regoršek 5 in pol (1), Marvin 5 in pol. Vseh pet prejme drevl v >Orientu< nagrade. Po 4 točke imajo Breš. Babic in Ketiš, Bien 3 in pol (1), Nosan 2, čertalič 1 in pol. Tekmovanje med Regorškom in Bienom more spremeniti končno sliko le v toliko, da bi bila eventualna Regoršek in Marvin izenačena, oziroma da bi se Bien pomaknil za mesto naprej. — Nočno lekarniško službo imata od danes naprej Minafikova lekarna pri Orlu na Glavnem trgu 12, tel. 25-85, in Remsova lekarna pri sv. Roku na vogalu Aleksandrove in Meliske ceste. tel. 25-32. — Ukradeno in najdeno kolo. Elektromehaniku Lovru Remcu, stanu jočem u v Koseškega ulici št. 40, je izginilo 1000 din vredno kolo znamke »Puch« z evid. številko 2-747252. — Na Trz-^ki cesti so našli m o5 k o knio znamke >Puch« z evid. številko 2-27886, ki ga dobi lastnik na policiji. — Krščen lisjak je v pretekli noči vdrl v kurnik živinodravniKa Petra Skofiča v Strossmaverjevi ulici 31 in odnesel 6 najlepših kokoši. G. škofič ima okoli 400 dir« škode. — Namesto venca na grob pokojnega dr. Wankmullerja so darovali za siromašne sloje mesta Maribora: družina Zacherl 150 din in gg. Cr&j&ek in Koter vsak po 100 din. V počastitev spomina pok. Božene Skapin je daroval v Isti namen g. Vokač Kaset tz Ljubljane 200 din. — Atentat na psa. Pred hišo stev. 15 v Strossmaverjevi ulici je neki moški zaklal s nožem psa, ki je last žene upokojenega carinika Otilije Jeklarje ve, ki je policiji dejala, da je pes vreden 1000 din. Za »atentatorjema poizveduje policija. — Zlonamerni podivjaneL Zopet trije mladeniči: Vinko Berglez, Franc Kac in Denilo Setar, vsi iz Laporja pri Slovenski Bistrici, so hoteli pokazati svoje junaštvo in omiko na ta način, da so Antoniji Jan-čičevi z blatom namazali hišo, raztrgali venec (oklep) pri studencu in izruvali dve sohi od plota in ju vrgli na sosedov travnik. Pri tem svojem sramotnem dejanju so napravili za 300 din Škode, ki jo bodo morali z zasluženo kaznijo vred povrniti, — Zopet je revež reveža okradeL Delavcu Ivanu Bedraču na Vinarski cesti, občina Košaki, je bilo iz stanovanja pokradeno obleka, perilo in različno blago v skupni vrednosti 2179 din, pri Čemer je všteta tudi ukradena gotovina 120 din. Te na sebi žalostne tatvine je osumljen Ciril St., viničar, oče treh otrok in vdovec, ki se pa sedaj neznano kje potika in ga zasledujejo vse v pošte v prihajajoče orož-niske postaje in policija v mestih. — Kar s sekiro nad ubogo žensko. V H rast ovcu pri Poljčanah se je te dni na javni poti odigrala ostudna slika podivjanosti in nesrečne strasti pohlepnosti po koščku zemlje. Povod so dale — svinje, ki so ušle iz svinjaka kočarice Cvetke Koban. Zenica je šla za svinjami, da jih napodi nazaj, sla pa je po javni poti, ki pelje mimo hiše soseda Franceta Florjan-čiča. Ko je ta zapazil lov za svinjami, je pričel nad žensko kričati, do mora proč od njegove zemlje, za katero le on plačuje davek. Zaman je bil njen ugovor, da ta zemlja vendar ni njegova, marveč je to javna pot. ki jo sme vsakdo uporabljati. Ker s kričanjem ni nič opravil, je prišel kar s sekiro nad žensko ter jo preklinjajoč sramotil. Njen odločen nastop, da ima pravico do poti. ga je toliko razorožil, da si ni upal izvršiti svoje grožnje s sekiro. Zatekel pa se je h — kamnanju. Zalučal je vanjo vehk kamen, ki pa je ni zadaL Zadel pa jo je drugi, večji kamen v tilnik s tako silo, da se je reva na potu onesve-Sčena zgrudila, Taka surovost moškega proti ženski pač *a«in*j še prav posebno kazen. Sobota, 26. oktobra ob 20.: >Nenavaderi človek«. Red A, Nedelja, 27. oktobra ob 15.: >Vdova Ros-linka<. Znižane cene, ob 20.: »Nenavaden človek«. Ponedeljek, 28. oktobra: zaprto. Torek. 29. oktobra ob 20.: »Na dnu«. Premiera, ★ Konec tedna v mariborskem gledaMftčn V soboto 26. t. m. bo druga ponovitev v prvih dveh predstavah zelo simpatično sprejete Senečićeve tragikomedije »Nenavaden človek«. Na vrsto pride red A, V nedeljo bo ob znižanih cenah prva letošnja popoldanska predstava s še vedno priljuls-ljeno veselo ljudsko igro »Vdova Roslin-ka«, zvečer pa se prvič v nedeljo ponovi Senečičeva tragikomedija »Nenavaden vek«, ki bo z ozirom na dosedanje uspehe gotovo ugajala tudi nedeljskim obiskovalcem. Predstava »Konec poti«, kj naj bi jo igrala dramatična šola g. Vladimira Skr-binška v ponedeljek 28. t. m., je iz tehničnih razlogov preložena na sredo 30. t. m, ob 20. Inscenacijo je dobrohotno izdelal g. inž. Maks Hlad. Material za inscenacijo je darovala tvrdka inž. šlajmer in Jelene. Med najbolj uspele ruske drame spada po splošnem priznanju v nekaterih prizorih zelo živahna, sicer pa silno napeta in res Iz globin življenja zajeta dramska sU-ka »Na dnu«. To delo pisatelja svetovnega imena. Maksima Gorkoga, v prevoda Pavla Golie in v J. Kcrvičevi režiji je dozorelo za premicro. določeno za v torek 29. t. m. Postal je tat na račun osebnega poštenja Kot lastnik gozda varen sunuiicenja, da je kradel drva Maribor, 26. oktobra. Za kriminalistiko o prisvajanju tuje lastnine najbrže ni drugod tako žalostno poučnega polja, kakor so naše prelepe Slovenske gorice. Tu srečujemo kot izrazito svojevrstnost tatvin ne osebno potrebo, marveč golo koristoljubje. Spominjamo na primer, ko je posestnica kradla fižol svojemu sosedu samo zato, ker je bil sosedov fižol boljši za prodajo kakor njen, in na podobne primere z jabolki. Primera, kakor je naslednje opisani, po do zdaj še nismo poznali. France Veber je posestnik na Grabono-škem vrhu pri Sv. Antonu. Ima 30 oralov zemlje, torej v sedanjih časih, ko je tako trda za poljske delavce, ravno primerno posestvo, v katerem je vštet tudi gozd, ki ima v teh dogodkih važno vlogo. Prav ta gozd je namreč, ki je dajal svojemu lastniku javno spričevalo zaupanja v njegovo (Vebrovo) osebno poštenje. Dne 21. t. m. je Veber odšel z vozom v Magdičev gozd in tam naložil za dva kubična metra bukovih drv, vrednih 250 din. Ta drva je prodal kot svojo last iz omenjenega gozda že-larki Mariji Doki za 300 din. Izkazalo pa se je. da so bila ta drva last lesnega trgovca Klobase iz Očeslavcev. To je sprožilo lavino dotlej ne ugotovljenih tatvin drv, med drugimi na škodo lesnega trgovca Geze Fejto iz Dolnje Len, dave. Id je imel svoje zbirališče ob banovinski cesti pri Vitomarcih, občina Sv. Andraž pri Ptuju. Do tatvine teh drv (6 kub. metrov) ga je zapeljala ugodna prilika. Že pred tem sta s svakom Alojzijem Klajno-škom vozila na to cesto drva za Ludovika Rajšpa. Gezova drva so bila kar na drugi strani te ceste. Pa sta si možakarja, vredna drug drugega, izmislila: Ko sva že tukaj z vozom, ali ni škoda, da se vračava prazna nazaj, ona druga drva pa tako samevajo ob cesti. Dajva, naloživa jih. ravno za dva voza jih je. Govorjeno in tudi storjeno. En voz sta zapeljala na Vogrinove dvorišče, pozneje pa odpeljala na Peščeni vrh in jih prodala za 320 din. Drugi voz drv sta pa odpeljala v Vogrinov gozd in jih tam dobro prekrila. Za ta voz drv sta iskala kupca. Vogrn je pa že na svojem dvorišču zapazil, da so drva tako imenovane cepanice in imajo žig >F. G« (torej last imenovanega trgovca). Ta nnjdba je Vogrinu dala povod za nadaljnje zasledo-vanje. In res je kmal nato našel na robu svojega gozda prav taka drva od druge Vebrove vožnje. Kakor v bežnih obrisih opisano dejanje, je kriminalno zanimiv tudi Vebrov zagovor pred orožništvom. On. sam posestnik, pa se spozabi ja na grešno pot tatvine! Zakaj? Samo zaradi denarja mu je šlo. Veber je namreč zelo vdan pijači in potrebuje mnogo denarja. Postal je pa tat, ker prav njega kot posestnika (tudi gozda) ne bo nihče kaj takega sumničil. Kamor je pripeljal drva, so mu verjeli, da so njegova čudno romanje ukradene krave Ukradena je bila na Teharjih pri Celju in zda] čaka v Slov. Bistrici na svojega gospodarja Maribor 26- oktobra Navadno kam romajo samo pobožni ljud je pa se lahko zgodi, da se tudi potovanje živine spremeni v nekakšno romanje — kar se z mirno vestjo lahko trdi o tisti kravi, ki je bila ukradena v Teharju pri Celju in zdaj v Slov. Bistrici čaka na svojega gospodarja. Je pa to romanje majhen roman klativiteza Filipa Juga, ki je bil izučen ključavničar in doma iz Vido-ša, pa je že dalje časa na krivih potih in je brez stalnega bivališča, razen v ječah. Po lastnem priznanju je to krato ukradel v noči 16. t. m. na neznanem posestvu v Teharju. Od tam jo je gnal in gonil po skritih poteh preko gozdov, dokler sta končno oba čez Slov. Bistrico priromala na Pohorje- In sicer se je najprej ustavil na Gaberniku kjer je kravo ponujal naprodaj posestniku Juriju Kacu, ki pa ni imel pravega zaupanja v prodajalca brez živinskega potnega lista. Pač pa je Kaca pridobil za to da je kravo začasno sprejel v svoj hlev. Po od počitku se je s kravo podal v sosedne Kalše. Tu se je ustavil pri preužitkarju Matiju Smogovcu, pri kate- rem so ravno oves mlatili in kjer je dobil tudi posestnika Jožeta Podlesnika. Tudi temu je kravo ponujal naprodaj za 2000 din. Ker pa je bila cena sumljiva, (krava je vredna 3000 din) in se ni mogel izkazati z živinskim potnim listom, tudi tukaj ni bilo nič lz kupčije. Juga pa to ni preveč motilo in se je napravil kar domaČega s tem, da je še pomagal, da je še po-ga s tem da je še pomagal pri delu m tam tudi prenočil. S tem si je pridobil zaupanje Smogovca, ki ga je drugo jutro spremil v Šmartno do mesarja Jožefa Pišotka, kateremu je Jug ponudil pravo naprodaj. Pišotek pa stanuje v Kaisah in ima le mesnico v smart-nem, pa je že slišal o tej kravi ki je niti za 1800 din ni maral kupiti. Medtem pa so za to kravo romarico doznali tudi orožniki iz Slov. Bistrice, ki so Juga zasačili v Repnikovi gostilni Najprej je skušal vse utajiti. Ko pa so prišli orožniki s podatki prič na dan, je priznal menda ves roman te krave romarice, kd zdaj v Sorčni-kovi gostilni v Slov. Bistrici čaka na svojega pravega gospodarja- Iz občinskega zapora pobegli razgrajači Za pijance in razgrajače vse prenizke kazni Maribor, 24. oktobra Čuden, na videz nerazumljiv ooiav: čim hujša kriza v preživljanju in čim večie pomanjkanje denarja v delovnih slojih, tem več i a zapravi iivost v pijančevanju in tem več primerov podivjanosti pijancev. Zato trezno misleča javnost domneva, da so se temu primerno poostrile tudi kazni vsa i za zapravljive pijance in zlonamerne razgrajače. Iz teh vrst naj bi se rekrutirale prisilne delavske edini ce in sicer za najtežje v državi ter soloh za javne interese najpotrebnejša iavna dela. V to »armado« scadaio seveda tudi pretepači in nobiialci. — Pa to je Dri nas še problem, o katerem bo treba resno govoriti in ga čim prei tudi dejansko rešiti. Za danes samo še tale primer k našemu naslovu: Skerget Andrej. Mihelič Friderik in Ku-šerriLk Ernest. vsi iz Zgor. Podbrda pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, so bili že spomladi obsojeni zaradi pijančevanja in razgrajanja. Obsojeni so bili le od sreskega načelstva na malenkostno denarno globo. Pa še te niso nalašč hoteli plačati. Dogovorili so se. da se dajo raje za. ore ta rta 24 ur. takozv. policijskega zamora. Ta na na deželi obstoji iz občinskega zaoora. Sele 14. t m. se je imenervamm »trem mlade- ničem« vzljubilo, da so se pri Sv. Trojici pri iavili za nastoo kazni. Župan jim ie hotel iti na roke na ta način, da jim je ponudil lahko delo sekanja drv. a preko noči bi se bili gospodje odpočili v občinskem zaooru (ali r>a morda kie še na boljem). Toda flosjpodje so to nezasluženo ponudbo odklonili, češ. mi nismo prišli na delo. marveč na kaznitev. Pa dobro! Vtaknili so jih v občinski zapor. A tam jim rd ugajalo. Odprli so šiloma vrata in ie pobrisali domov. S tem so si na nakopali ostrejšo kazen, ker se ie niih izgovor na nohigijensko stanje občinskega zapora ki pa da niso dobili svojega kosila, izkazal kot neresničen, VZOREN NAJEMNIK Hišni gospodar pravi najemniku: Preden sklenemo pogodbo, bi vas rad nekaj vprašal. Ali igrate klavir? — Ne. — Kaj pa gosli, afi kako drugo glasbilo? — Tudi ne — Ali pojete? — Tudi pojem ne, sieer vam pa lahko obljubim, da bom v primeru, če bi se mi kolcalo. zlezel v omaro in zaprl vrata x& 3eboj, da vas ne bom moifL