(L Prvi slovcoski cincvnik v Zjedinjcnih državah. Izhaja vsak dan izvzeoiSi nedelj in praznikov. Glas Naroda List Slovenskih delavcev v cAmeriki The first Slovenk Dafl/'in the United States. Issued every day* except Sundays and Holidays. nUBFON PISARNE: 1*79 RECTOR. M Matter, —jleuiliw SI, IMS, a* tke Pert OSes a* New York, V. Y* wider the Act of Concres «f Ma rek S» 1S7*. TELEFON PISARNE: 1279 RECTO*. HO. 77. — ŠTEV. 77. NEW YORK, WEDNESDAY. APRIL 1, 1908. — V SREDO, 1. MAL. TRAVNA, 1908. VO LTJME XVL — LETNE XVL Naseljevanje v New Yorku Nov naselniški urad. newyorska postavodaja se bavt s tem, da bode ustanovila državni naselniški v b a d. Naloga tega urada bode, naseljence razdeliti po raznih krajih New Yorka. na deželo. V postavodaji države New York je £laa Merritt vložil zakoniki predlog, s kteri m predlaga, naj se v New Yorku ustanovi državni naselniški urad. Take urade imajo že razne druge države, in ti uradi so vedno pridejani kot poduradi poljedelskih oddelkov. Glavna naloga takih naselniških uradov je, dobavljati za dotične države dobre naseljence, kteri dobe pred v*»em delo na deželi, oziroma na farmah, kjer se potem običajno tudi nastanijo kot samostojni naselniki aii farmerji. V New Yorku ]»a dosedaj ni bil tak urad potreben, kajti tudi agitacija za naseljevanje v New Yorku je bila nepotrebna, ker se itak skoraj vsi naseljenci izkrcajo v državi New York. V nasej državi ostane največje itevilo naseljencev. Vendar pa ostanejo ti naseljenci večinoma v mestu New York ali pa v druzih newvorikih mestih, doeim le malokdo potuje na deželo, da bi si tam ustanovil svojo bodočnost. Naloga novesra naselniškega urada bode toraj, v prvi vrsti pošiljati naseljence na deželo, oziroma na farme. Vendar pa dvomimo, se li bode to novemu uradu posrečilo, kajti tudi zverini naselniški urad je vedno skrbel za to, da je pošilja! naseljence na deželo, ne da bi dosegel kake posebne uspehe v tem pogledu. Ravno tako se bode tudi godilo novemu državnemu naselnižkemu uradu. Merrittov predlog je izdelan na stališču, da si semkaj dožli naseljenci Šele tukaj, potem, ko se izkrcajo, iz-bero svoj eilj, dasiravno temu ni tako. kajti vsak naseljene« si določi svoj eilj že ko je v Evropi, oziroma predno se poda na daljno pot. To dejstvo pa novi naselniški urad nikakor ne bode mogel spremeniti, tudi ako bi si naseljenci šele potem določali svoje cilje, ko se v mestu New York izkrcajo. Nesmisel je tudi domnevati, da pri nas pomanjkuje poljedelskih delavcev radi tega, ker naseljenci ne znajo opravljati taka dela, aH radi tega, ker naseljenci ne vedo, kteri farmer potrebuje delavcev. Naseljenci nečejo delati pri farmerjih radi tega, ker slednji preslabo plačajo in ker svoje delavce "takoj odslove, kakor hitro jih ne potrebujejo, kar »e zgt>di vedno tedaj, ko so vsi poljski pridelki pospravljeni. Ako uvažujemo vse to, potem vidimo, da so pritožbe farmerjev, kte-re se vsako leto ponavljajo, povsem neosnovane in neopravičene. Ustanovitev novega naselniškega urada je le tedaj odobravati, ako se dokaže, da je v resnici potreben in da ne bode služIl za sinekure prijateljem raznih politikov, kteri bi na državne stroške radi živeli. Poslovanje senata. Odsotnost važnih osob. SENATORJA TILLMAN IN BAILEY SE DO KONCA ZASE-D A N J A KONGRESA VEČ NE VRNETA V WASHING-T O N. Tillmanovi živci so radi razburjenosti pričeli štrajkati. ZASEBNI POSLI. Gospodarski položaj. Odslovitve delavcev. BEADING ŽELEZNICA JE IZ SVO-* JIH DELAVNIC V READIN-GU, PA, ODSLOVILA 600 DELAVCEV. Predilnica L & P. Coates v Bhode Is-landu je znižala delavcem plačo za deset odstotkov. DBUGE ODSLOVITVE. ŠTRAJK ŽELEZNIČARJEV. Štrajk železniških vslužbencev se za-more raztegniti od Denver & Rio Grande železnice na ves Gouldov sistem. Denver, Colo., 31. marca. Ako Denver & Rio Grande železnica še tekom današnjega dne ne bode pri-poznala unije delavcev, ki delajo v »jenih delavnicah, bodo delavci dne 14. aprila pričeli štrajkati. Zatrjuje se tudi, da ta štrajk ne bode ostal omejen samo na imenovano železnico, temveč da se bode razširil po vsem Gouldovem sistema zapadno od Missouri ja. Unije so se na vso moč trudile, da bi štrajk preprečile, vendar je pa zelo dvomljivo, da se jim bode to posrečilo. Sedaj se posvetujejo tudi strojevodje in knrilei imenovane glede itrajka, da tako mo-svojun kolegom v de- Wa.-hington, 1. aprila. Za ostalo zasedanje zvezinega senata, bodemo tukaj pogrešali med senatorji dve veleva/ni in priljubljeni osobi, namreč senatorja Baileya iz Texasa in Tillmana iz South Caroline. Senator Tillman je bil te dni prisiljen pričeti počivati, kajti vsled razburjenosti, ktera se ga polasti pri vsakem zasedanju kongresa, so pričeli njegovi živci štrajkati. Tillman je postal tako popularen, da so ga razne organizacije tekom minolega poletja najele za razna predavanja. Njegov način govorjenja in njegove kritike so nad vse privlačne za naše ljudstvo in slednje je drage volje plačevalo, samo da je slišalo njegov govor. Pri predavanjih je tekom zadnjega poletja dobil Tillman nad dvesto tisoč dolarjev. Tudi prireditelji teh predavanj -so napravili lepe svotice denarja. Radi te-ga se ni čuditi, da je dobil tudi za letošnje poletje krasne ponudbe, ktere je takoj sprejel. Nadalje so mu razni politiki in organizatorji tudi predlagali. naj spiše knjigo o sedanjem položaju. Tudi ta predlog je sprejel, kajti to mu bode nosilo lepe novce. Priprave za te naloge pa potrebujejo naravno dokaj časa. Poleg tega se je tudi z vso e-ilo udeležil finančnih debat. pri kterih je govoril dolge govore, za ktere se je bilo naravno tudi treba nekaj časa pripravljati. Vse to je pa na njegove živce tako uplivalo, da je pri svojem zadnjem finančnem govoru moral prenehati. V sled tega je moral odpotovati domov v South Carolino, kjer je moral mirovati, ker inače bi resno zbolel. Sedaj se je popravil, vendar pa ne pride zopet v Washington, ker ako to stori, ne bode mogel mirovati in bode gotovo zopet pričel s kakim famoznim govorom. Ako pride v Washington, potem tudi nima časa pisati svojo knjigo, ktera mora priti 1. oktobra v roke založnika. Nadalje se mora pripraviti tudi na svoja predavanja za prihodnje poletje. Tillman tudi ne bode šel v Denver, Colo., k de-mokratičnej nacijonainej konvenciji, tako, da si bode moral Bryan brez njega pomagati. V povsem drugem položaju je pa senator Bailey iz Texasa. Slednji se mora boriti za svojo politično eksistenco. V Texasu je že dolgo časa vrelo. Že lani se je vsestranski proti njemu agitiralo in sicer radi tega, ker je v zvezi z Water Pierce Oil Co. V Texasu na nikak način ne marajo za pe-trolejski trust in ker je Bailey delal za imenovano družbo, je postal na-krat v očeh volilcev ljubljenec trustov in korporacij. Pred vsem se mora doma boriti za to, da bode izvoljen za konvencijo demokratov, ktera se bode vršila v Denverju, Colo. V kratkem se bodo vršile tamkaj primarne volitve za konvencijo in on mora skrbeti za to, da dobi večino, kajti ako se to ne zgodi, mora drugo leto resignirati. Za oba senatorja je škoda, kajti, kadar sta ta dva govorila, takrat so imeli v senatu vedno cirkus. Ker sta pa oba odpotovala domov, n&daljne seje senata ne bodo več zanimive. Vojaštvo proti nočnim jezdecem. Huntington, W. Va., 1. aprila. Ker so lastniki tobačnih nasadov dobili v countyjih Lincoln in drugod od nočnih jezdecev grozilna pisma, je governer Dawson izdal adreso, naslovljeno na farmerje, s ktero jih pp-zivlja, naj pridelajo letos toliko tobaka, kolikor se jim poljubi. Zajedno jim je tudi obljubil, da bode že država skrbela za to, da se nočni jezdeci ne bodo upali komu kaj žalega storiti. Governer je tudi obljubil, da bode milica takoj mobilizovala, kakor hitro bode to potreba in da ne bode nijednemu nočnemu jezdeca prni- Reading, Pa., 1. aprila. Včeraj je Reading železnica odslovila iz svojih tukajšnjih delavnic 600 delavcev, tako da je dosedaj odslovila že tri četrtine svojih delavcev, kteri so delali v delavnicah imenovane železnice. Ra-zun tega so sedaj pri imenovanej železnici skrajšali delavni čas, tako da se dela le po štiri dni v tednu in sicer po osem ur na dan. Jednake omejitve dela je ista železnica uvedla tudi v Palo Alto in v Schuvkill Haven. Pawtucket, R. L, 1. aprila. V tu-kajšnjej predilnici tvrdke I. & P. Coates so danes delavcem potom lepakov naznanili, da jim s 13. aprilom znižajo plačo za deset odstotkov. V tovarni dela 2500 delavcev. Washington, 1. aprila. Vlada je iz washingtonske Navy Yard odslovila 200 delavcev, ker primanjkuje dela. Baje bodo delavci dobili delo zopet po preteku treh mesecev. Adams, Mass., 1. aprila. V predilnici Berkshire Manufacturing Co., v k t ere j dela nad tritisoč delavcev, so slednjim naznanili, da jim s C. aprilom znižajo plačo za 10 odstotkov. Delavcem so žalostno vest naznanili potom lepakov. Roanoke, Va., 1. aprila. Iz tukajšnjih delavnic Norfolk if Western železnice so danes odslovili osemsto delavcev. V delavnicah dela v-tHMrcnalnih razmerah po 2000 delavcev. Ostalim delavcem so pa naznanili, da bodo v nadalje delali po omejenem delavnem času. Chicago, 111., 1. aprila. Tekom prihodnjih dveh mesecev bodo železnice najele od 250.000 do 300,000 delavcev, oziroma dninarjev, ker sedaj se bode kmalo lahko pričelo z delom na prostem, tako, da bode lahko popravljati proge. Tudi v delavnicah, kjer se popravljajo vagoni, bodo železnice potrebovale mnogo delavcev. Samo železnice, ktere vodijo v Chicago, bodo potrebovale 100,000 delavcev. Plače bodo ostale nespremenjene, kakor druga leta; znano je tudi, da za tako delo železnice jako malo plačajo in da najamejo za to delo večinoma Italijane in Grke, ker domačini nečejo delati za tako nizke plače. Dninarji bodo dobivali po $1.25 na dan. O KATASTROFI V WYOMINGU. Dosedaj so prinesli iz nesrečnega pre-mogovega rova le pet mrtvecev na površje. Hanna, Wyo., 31. marca. V kolikor je bilo mogoče dosedaj dognati, je bilo v rovu št. 1 od Utoion Pacific Coal Company 62 premogarjev ubitih, ko se je pripetila v minolem tednu razstrelba plinov. Dosedaj pa kljub vsem naporom ni bilo mogoče dobiti na površje več, kakor pet mrtvecev. Družba skrbi za vdove in sirote ponesrečenih premogarjev, tako da nihče ne trpi pomanjkanja. Tukajšnja društva Knights of Pythias, Odd Fellows in prostozidarji so že priredila vse potrebno, da bodo žrtve dostojno pokopane in da dobe vdove denarno podporo. Sedaj je tudi dognano, da je rešilno možtvo ubito, ker je odšlo prezgodaj v rov, da bi pomagalo svojim nesrečnim tovarišem. Senator Jeff. Davis in državni pravnik. r —o— IMENOVANI ARKANSAŠKI SENATOR SE JE NA ULICI PRETEPAL Z DBŽAV-NIM PRAVNIKOM. Pri tem je dobil dva jaka udarca v obraz in je moral bežati ZAVRATNI NAPAD? Mandžursko vprašanje. Zjed. države in Rusija. VSLED NASTOPA NAŠEGA KONZULA V MANDŽUBU, JE RUSIJA RAZŽALJENA Naš konzul pripoznava le kitajske oblasti kot vrhovno vlado v Mandžuru. POJASNILO. Little Rock, Ark., 1. aprila. Med zvezinim senatorjeto Jeffersom Davi-som in pomožnim državnim pravnikom Helmom je prišlo včeraj na ulici do prepira, kteremu je sledil pretep. Pri tem je senator Jeff dobil dva krepka udarca v obraz, nakar je moral senator bežati v svoj urad. Na bojnem polju je senator ostavil svojo palico, ktero je potem Helm odnesel domov kot znak zmage. Takoj na to se je pa pojavil senator Jeff na ulici z velikim revolverjem in je iskal državnega pravnika, kterega je hotel na vsak način ustreliti. Davisa so kasneje are-tovali, ker je nosil po ulici revolver z namenom, koga umoriti in so ga odvedli k policijskemu sodniku. Tje je prišel tudi Helm, kteri je povedal, da je senatorja na ulici srečal in ga ustavil, ker je o njem grdo in obrekovalno govoril. Helm je priznal, da je senatorja udaril v obraz. Palico, ktero si je prilastil Helm, je podarila senatorju postavodaja države Arkansas in s to palico je Jeff pred štirimi leti javno pretepal sodnika Wooda na govor-niškej tribuni v Hope, Ark. Senator Davis trdi, da ga je Helm napadel zavratno in da je bil za napad najet od politikov, ki so Davisovi nasprotniki. Razstrelba na vojni ladiji pri vajah. NA OKLOPNICI MISSOURI SE JE PRI STRELNIH VAJAH V ZALIVU MAGDALENA BAZLETEL TOP. Pri tem k sreči ni bil nihče ranjen r top ni več za rabo. EVANS JE ŠE PRI BRODOVJU. 58 dni dolgo spanje. Los Angeles, CaL, L aprila. V tu-kajšnjej bolnici imajo neko žensko imenom Beluah Hawkins, ktera že 58 dni heprestano spi. Zdravniki so mnenja, da bode bolnica kmalo umrla, ako se ne probudi, kajti dosedaj je med svojim dolgotrajnim spanjem izredno oslabela Washington, 31. marca. Med strelnimi vajami, ki so se vršile minolo soboto v zalivu Santa Magdalena v mehikanskej Californiji, se je razle-tel velik šestpalčni top, tako da je na koncu odletel precejšnji del topa. Nezgoda se je pripetila na oklopnici Missouri. Strelne vaje so se kljub tej nezgodi nadaljevale. Top bodo sedaj nadomestili z novim, kterega dobe iz Navy Yarda v državi Washington. Mornarični častniki so mnenja, da je treba najpreje one dele topa, ki so odleteli, natančno preiskati, ker le na ta način bode mogoče dognati prave vzroke nezgode, koja bi zamogla postati osodepolna. Ako bi se kaj tacega pripetilo v vojnem času, bi bilo to velikanskega pomena, kajti ladija bi se morala takoj pridružiti rezervi, ker bi se ne mogla bojevati v istej meri, kakor njene sovrstnice. Top je bil izdelan v washingtonskej Navy Yard iz jekla, kojega pošljejo družbe vladi in ki tvori ostanke oklo-pov, ki se rabijo za oklopnice^ Iz istega topa se je v minolem decembru izstrelilo 113 strelov jednega za drugim in zamore prestati pritisek dvajsetih ton. Ta dogodek nas spominja na katastrofo, ki se je pripetila na istej ladiji leta 1904 v Pensacoli, Fla., kjer je bilo 33 mož ubitih. San Francisco, CaL, 3L marca. — Semkaj se poroča potom brezžičnega brzojava, da je admiral Evans le vedno na oklopnici Connecticut, ktera pride te dni semkaj. Ladija bi morala priti £e danes semkaj, toda včeraj zvečer je bala is vedno v saliva Santa Magdalena. Petrograd, 1. aprila. Ruska vlada je razžaljena radi zadržanja konzula Zjed. držav v Harbinu, Fisherja, kteri ni hotel pripoznati rusko vlado v Mandžuru, oziroma v imenovanem mandžurskem mestu. Konzul Fisher zavzema namreč stališče, da je zanj kitajska oblast v Mandžuru merodaj-na in je tudi podpiral kitajski protest proti ustanovitvi od Kitajske neodvisnih ruskih municipalnih oblasti v Mandžuru. Ker je pa zavzemal tako stališče, zahteva sedaj ruska vlada od Zjed. držav, da jej to pojasnijo. To zahtevo je ruska vlada že izročila tukajšnjemu poslaniku Zjed. držav in tudi washingtonskej vladi." Fisher je akreditovan pri ki tajske j vladi in odkar je prišel v Harbin, ni nikdar hotel pripoznati tamošnjih ruskih oblasti. Ruski governer Horvat v Harbinu je zahteval, da mora preje prositi ruske oblasti, predno zamore otvoriti svoj konzulat v imenovanem mestu, toda tega ni hotel storiti. Glasom pogodbe iz leta 1S96 ima Rusija pravico na železniškem ozemlju v Mandžuru ustanovljati munici-palne oblasti in sodišča, kajti dotično veliko ozemlje je popolnoma pod rusko kontrolo. Proti temu je kitajski taotaj protestiral pri ruskem gover-nerju, kakor tudi pri konzulih Zjed. držav in Japonske. Japonci ee pa ta protest niso zmenili, kajti oni so sedaj v" Jlandžuru najboljši prijateln Rusov. Povsem naravno je toraj, da so ta protest takoj zavrnili in da podpirajo v vsakem vprašanju Rusijo. Le ameriški konzul je na strani Kitajske. La Mano Nera. Rochester. N. Y., 31. marca. Glavni poslovodja Rochester Railway Co., E. J. Cook, je danes dobil od italijanske organizacije za vratnih morilcev, ki je znana pod imenom La Mano Nera, pismo, s kterim ga lopovi poživljajo, da jim mora do 3. aprila plačati $1000, ktero svoto mora položiti na v pismu označeno mesto. Nadalje so mu pisalci pisma zapretili, da ga bodo umorili, ako bi tega ne hotel storiti. Cook je izročil pismo policiji, ktera sedaj išče pisce pisma in Cooka čuva noč in dan, da tako prepreči eventuelni napad. Karantena za Cubo. Washington, 1. aprila. Vojni tajnik Taft se je posvetoval s predsednikom Rooseveltom glede karantene napram republiki Cubi, kjer je pričela divjati rumena mrzlica. Pri tem se je sklenilo, da se z določitvijo karantene počaka še za teden dni, da se tako da governerju Magoonu prilika pregledati zdravstvena poročila iz vseh kubanskih okrajev. Denarje v staro domovino za ...... 50 Lira. za 20.45 ...... ...... 100 toon. za 40.90 ...... ...... MO km. za za 204.00 ...... ...... 1000 km za 1017.00...... ...... 6000 km. Postarina j« viteta pri teh vsotak Doma se izplačajo tees vinarja odtaUka. Naše denarne poMJstve izplačaj« c. kr. poštni hraaOsi urad ▼ 11. 12. h. Denarje nam psdatt je nej« ds |26.00 t Č0HCZD itt Iz Avstro-Ogrske. II policajev umorjenih. V BADOWU, AVSTB. POLJSKA, SO UMORILI JEDNAJST POLICAJEV. Radi jezikovnih odredb na Češkem pride najbrže do minister-ske krize. NEMŠKA IZZIVANJA. Order sil p* Veer Tstk TMLAl ^ IAK8X1 OO, 10» Greanrlck flt, Vtt Mt v. m Dunaj, 1. aprila. Iz Radowa, avstr. Poljska, se brzojavlja grozna vest, da so tamošnji domačini umorili jednajst policajev in policijskih uradnikov. Med ljudstvom vlada izredna razburjenost. Sedaj čuva vojaštvo mesto in posadko so morali izdatno pomnožiti. Dosedaj so zaprli nad petsto ljudi. O podrobnostih o strašnem dogodku se dosedaj še ne poroča in tudi vzroki še niso znani. Vsekakor je pa temu kriva avstrijska politika. Dunaj, 1. aprila. Radi jezikovnih prepirov na Češkem' pride sedaj prav gotovo do krize. Vsi češki poslanci sedaj strogo napadajo v proračunskej komisiji zadržanje nemških sodnikov. Pravosodni minister dr. Klein je obljubil. oa bode v kratkem izdal o tem posebno izjavo. Minister trdi, da je tudi njemu znano, da se nemški sodniki ne ozirajo povsodi na jezikovne odredbe, da pa takim sodnikom ne more ukazovati, ker so takorekoč nedotakljivi. Sedaj so postali tudi Nemci s tem ministrom nezadovoljni. Čehi odločno zahtevajo, da jih vlada v njihovih željah podpira, česar pa dosedaj omahljiva avstrijska vlada še ni storila. Radi tega so včeraj ponovno ponovili svojo grožnjo, da bodo češki ministri rojaki izstopili iz kabineta. Dunaj, 1. aprila. Tukajšnje časopisje se bavi z obiskom nemškega državnega kanclerja na Dunaju in pripisuje temu obisku političen pomen. Nadalje se tudi naznanja, da bodo prišli razni nemški knezi v Avstrijo izzivat povodom 60Ietnice avstrijskega cesarja. Nemško časopisje piše, da vlada med Avstrijo in Nemčijo popolni sporazum, dasiravno vsakdo ve, da temu ni tako in da je to le želja maloštevilnih avstrijskih Nemcev, ki pa sedaj niso več merodajni. PREMOGARJI POČIVAJO. 250,000 premogarjev je prenehalo z delom. Vabilo na naročilo. Ravnokar je poteklo prvo četrtletje letošnjega leta in ob zaključku knjig upravništva našega lista smo uvideli, da je število naročnikov "GLASA NARODA" za par sto napredovalo. To dejstvo nam najbolje svedoči • priljubljenosti našega lista in nam zajedno tudi dokazuje, da smo glede čtiva, kakor tudi točnosti pri dostavljanju na pravej poti. List se razširja kljub finančnej in gospodarskej krizi, o kterih pojavih v našem ekonomičnem življenju smo rojakom-na-ročnikom vedno oziroma dnevno poročali sama dejstva, da se zamore vsakdo, ki je odvisen od zaslužka z delom svojih rok, na ta način potom našega lista informovati, kak je sedanji gospodarski položaj nase republike. Da smo v tem pogledu ravnali pravilno, nam v prve j vrsti jamči izredno razširjanje našega lista in tako smo tudi uverjeni, da bodemo z ozirom na to rojakom vedno lahke postregli s pravimi podatki, kar nam je tem lož je, čim večji je krog naših naročnikov. Kakor dosedaj, tako bode tudi v nadalje "GLAS NARODA" prinašal dnevne novice in vse najvažnejše pojave na delavskem polju; nadalje bodemo skrbeli za to, da izvedo rojaki tudi kakor hitro mogoče novice iz .Slovenske in da bodo podlistki ali zabavni del našega lista kar najzani-! miveji. Tako smo priredili za ta del našega lista velezanimive potopisne j romane znanega pisatelja Karla May, i kteri prično sredi aprila izhajati pod ; naslovom "V PADIŠAHOVEJ SEN-j CI" in kteri bodo še zanimive ji, neg« ' je bil potopisni roman istega pisatelja, "Winnetou", ki se je tako priljubil med našim ljudstvom, da sms > ga morali natisniti v posebnih knji-| gah, kojih se je na tisoče razprodalo. List "GLAS NARODA" ostane tudi v nadalje zvest svojim načelom in se bode vedno ogibal nedosegljivih idealov ter utopijskih fantazij, ktere nikdar ne vodijo nikogar do onega, kar si predstavlja. Ostal bode na svojej dosedanjej praktičnej poti, zvest pred vsem ameriškim načelom. List velja za Zjed. države in Canado: za eno leto.................. $3.00, za pol leta.................. 1.50, za leto za mesto New York___ 4.00, za pol leta za mesto New York 2.00, za Evropo za vse leto........ 4.50, za Evropo za pol leta........ 2.50, za Evropo za četrt leta....... 1.75. Uredništvo in upravništvo. V STRAHU PRED ANARHISTI. Indianapolis, Ind., 1. aprila. Nad 250,000 delavcev, ki delajo v rovih mehkega premoga v Zjed. državah, je včeraj prenehalo z delom in sedaj bodo toliko časa počivali, dokler ne pride do sporazuma glede plače med zastopniki delavcev, oziroma njihove unije in delodajalci. Vendar pa kažejo vsa znamenja, da štrajk ne bode dolgo trajal, ker diference niso baš velike. Najbrže bode prišlo med obema strankama do sporazuma tako, da bodo ostale dosedanje plače nespremenjene. Le premogarji v osrednjej Penn-sy Ivani ji in nekterih countyjih In-diane so že podpisali plačilno lestvico, ki je veljavna za nadaljno leto in tu se dela. Premogarji v Indiani so sklenili, da ne bodo štrajkali. V Illinoisu bode prišlo najbrže do sporazuma med obema strankama. V zapadnej Pennsylvaniji ni prišlo do sporazuma in tam je. 30,000 premogarjev brez dela. V Ohio so zaprl? vse rove, ki ostanejo zaprti, dokler ne pride do sporazuma. V Missouri-ju, Kansasu, Oklahomi, Texasu in Arkansasu še ni prišlo do sporazuma in tam mora 35,000 premogarjev počivati. V okraju Kanawha, W. Va., pride najbrže v kratkem do sporazuma, dočim se v ostalih pokrajinah West Virginije kakor tudi v Kentucky ju dela. Dosedanji predsednik organizacije premogarjev, John Mitchell, je odstopil in njegovo mesto zavzame dosedanji podpredsednik Lewis. Vojnega tajnika Tafta kodo v CM-cagu skrbno čuvali Chicago, 111., 1. aprila. Ker bode tekom tega tedna vojni tajnik Taft ofe» iskal tukajšnje mesto, je policija odredila vse potrebno, da prepreči even-tuelne anarhistične napade. Tako eels ni znano, po kterej železnici pride Taft v Chicago. Tukaj bode Taft samo enkrat javno govoril. IrmfTn nikaJdh sfaioatt «*o p Hilly kupiš vožni listek za r svojce ali prijatelie iz stare domovine v Zjed. države, pri FB. SAKSEK CO., 109 Greenwich St, New York. Anarhist Selig Silberstein umira. Anarhist Selig Silberstein, ki je minolo soboto popoludne pri socija-lističnej demonstraciji na Union Square v New Yorku vrgel bombo in pri tem zadobil sam smrtne poškodb«, se počuti vedno bolj slabo. Zdravniki izjavljajo, da zamore le še par ur živeti in da bode že danes umrL Včeraj zvečer Silberstein že ni ms-gel več premikati svojih nog in pojavil se je tudi delirij. Znani anarhist Aleksander Berk-man, ki je tudi ruski čifut, se je včeraj oglasil pri policijskem sodišču Jefferson Market. On trdi, da ne verjame, da bi Silberstein vrgel bombo, temveč da le policija trdi, da je smrtno ranjeni vrgel bombo, samo da jej ni treba več iskati pravega zločinca. Ko ga je namreč v bolnici obiskal, mu je težko ranjeni izjavil, da on ni vrgel bombo. Trije otroci zgoreli. Scranton, Pa., 1. aprila. Trije troci rodbine Jinitis v bližnjem mestecu Hughstownu so včeraj zgoreli. Mati jih je zaklenila v sobo, ko j* odšla v prodajal ni co po meso in med tem je na nepoznan način nastal t hiši požar, ki je uničil vse poslopjst. Otroci !e niso bili 6 let stari. Owned and published by the SLQVENIC PUBLISHING COMPANY (a corporation.) FRANK SAKSEK, President. VICTOR VALJ A V EC, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. • Place of Business of the corporation and addressee of above officers: 109 Greenwich Street, Borough of Manhattan, New York City, N- Y. ____ Za leto velja list za Ameriko in Canado.........$3-0° ii pol leta • . . . *.....1-5JJ „ leto za mesto New York . . . 4.00 „ pol leta za mesto New York . 2.00 ,, Evropo za vse leto.....4.50 :; ^ „ pol »eta.....2.50 „ „ četrt leta . . • _ . .L'5 V Evropo pošiljamo skupno tri številke. "GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vzemši nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") IaBoed every day, except Sundays and Holidays. [Subscription yearly $3.00. •cAdv«rtisement onagreement. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli j>ošiljati po Money Order. Pn spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališč« naznani, da hitreje najdemo nasuovnika. Dopisom in pošiljatvam naredite naslov: r . "GUAS^INAKODA" 10§ Greenwich Street, New York City. Telefon: 1279 Rector. Nov "slang." Vse naie mesto in z meslom Zajedno vsa dru^a mesta sedaj psujejo in se zgražajo nad neumnim napadalcem. kteri je na I nion Square zado-bil žalostno slavo v tem. da je vrgel bombo, dasi ravno je bit v tem poklicu še diletant. Vsakdo, kterega 6e dol/.i. da je odgovoren za napad, izjavlja, da temu ni tako in da je le napadalcc odgovoren za ono, kar je tudi on sam storil. Vsi trdijo, da oni s svojim naukom o anarhizmu zadnjeira napada niso zakrivili in da J torej tudi odgovorni ne morejo biti. Za «-in Sa napade z bombo in umore ter ropanja. Toda je-li naša policija v tem pogledu kljub ■vojej srčnosti nastopila tako energično, kako nedavno na Union Square T Tudi boj lastnikov tobačnih nasadov v Kentuekyju ni druzega, nego anarhija, kajti tam so požigi in umori na dnevnem redu. Toda oblasti tem anarhistom nečejo preprečiti nadalj-nega požiganja in nadaljnih umorov -— kajti te vrste anarhisti so Američani. Proti anarhistom se torej postopa na različne načine in baš to je vzrok, da se pri nas anarhistične ideje tako hitro razširjajo. Premišljevanje. Poetopaeovič: "Čudni so ti časi krize; človek bi sedaj rad delal, pa ne dobi dela; kadar bodo drugi delali, fce pa meni ne bo ljubilo." NAZNANILO. Članom društva sv. Jožefa št. 12 ▼ Pittsburgu in Allegheny, Pa.t se tem potom naznanja, da bode dne 1 ifl 6. aprila skupna velikonočna ■poved, člani se zbiramo ob 7:30 uri zjutraj ▼ dvorani pod cerkvijo in gremo skupaj k sr. obhajila. Vsak Slan mora imeti spoved ni listek, če ne, se bode postopalo z njim po društvenih ia jed noti nih pravilih. Za Bmitro sr. Jožefa it. 12: Fran Krese, Josip Moška, tajnik. (1-4—4) Y V Nova Japonska sledi v novejšem času dvema ciljema: političnemu in gospodarskemu napredku. Prvi cilj so ponekoliko dosegli vsled uspehov v vojni z Rusijo in Japonska je sedaj priznana politična velesila. Toda vsled teh uspehov so zmagovalci postali v denarnem pogledu popolnoma odvisni od inozemstva. Finauei-jelna odvisnost od inozemstva je tolika. da so tudi politični uspehi Japonske postali dvomljivi in radi tega skuša sedaj Japonska potom gospodarstva poboljšati svoj žalostni položaj in postati saj ponekoliko neodvisna. Vsled tega skuša na vse mogoče načine, da si prisvoji iztoč-njeazijska trgovišča in vsled tega preplavlja s svojimi proizvodi Sibir, Korejo, Mandžur in Kitajsko, Filipine, otočje Sunda in celo Južno Ameriko, kakor tudi Avstralijo, da zamore tako tekmovati z drugimi deželami. Ja-jx>nska želi na vsak način postati bogata, ker le na ta način jej je mo-gooe doseči neodvisnost od inozemstva. Japonska hoče obogateti na vsak način, pa naj že bode to poštenim ali nepošlenim potom. Japonski trgovci se še nikoli niso zmenili za moralo, kadar se je šlo za to, da se izognejo zgubi in da si zagotove uspehe. V trgovskem pogledu imajo Japonci zelo veliko vest. Naj navedemo na tem mestu samo jpden dokaz, kako znajo Japonci kar javno goljufati. Po vsej Japonski se nihče ne zmeni za tuje blago, kajti vsakdo, kedor le more. ponareja, ropa in vara. To se dogaja takorekoč pred očrni vlade. Sedaj se je slednja ko-ne no vendar le vzdramila in sklenila čuvati tuje patente in varnostne znamke, toda tega ne storila po svo-jej inoijativi, temveč vsled tega, ker s<> jo Zjedinjene države prisilile v to. Nadalje je Japonska to storila tudi v>led tega. ker se boji, da na njeno svetovno razstavo ne bode nihče hotel poslati razne predmete, ker se je bati. ila jih Japonei takoj ne bodo pričeli ponarejati in kot original prodajati. To je seveda le jedcu jedini vzgled, s kterim je pa treba računati jMivsodi. kjer se pojavijo japonski trgovci. Japonsko brezvestnost je čutiti sedaj že na svetovnem trgovi-šču; Japonci se ne zmenijo za tuje patente, uiti za varnostne znamke, in tudi pogodb, ktere so sklenili s svojimi sosedi, nikdar ne izvršujejo. Vse to delajo radi tega, da obogate in da postanejo tudi v gospodarskem po-gledu neodvisni od inozemstva. Pod strogo nadzorstvo. vala vse te '1 bankarje'' in nenadoma pustila pregledati knjige in depozite. Vsak "bankar", kteri ne bi zamogel pri reklamaciji dokazati, da je denarje res odposlal, ga je takoj dati v preiskavo in pri zagrešenju bi se moral kaznovati, ali pa mu odvzeti "muštarijo". Poslednji čas ne mine niti jeden dan, da ne bi dobili pismene pritožbe in režite, iz kterih je razvidni), da denar ni bil po tri meseee izplačan po nekej "bančni kuči". Vedno prihajajo k nam ljudje, naš odvetnik je že nekterim izposloval plačila, toda mi se ne moremo baviti s takimi stvarmi, "ker imamo dovolj svojega posla. Mnogokrat smo svarili naš narod: "Pazite, komu vročate težko zaslužene novce!", toda mnogo se jih je vsedlo kljub temu na lim in sedaj, po preteku treh mesecev, iščejo svoje denarje, kteri še niso dospeli v staro domovino. Marsikdo je sedel na lim, ker je gledal za nikel ceneje, a sedaj toži žc stotaki in tisočaki. Cena stvar ni nikdar dobra. Vsega tega pa ne bi bilo potreba, ako bi postavodajalstvo za to skrbelo. Ko se je kovala postava za državo New York, je odvetnik Mr. Sakserja priporočal najmanj $25,000 bonda v posestvu, toda na to priporočilo se niso ozirali; ako bi se to zgodilo, bi imeli v državi New York manj tako-imenovanih "bankarjev - zmanjkar-jev". Posestnik hiše bi se desetkrat preje premislil, nego svoje posestvo zastavil za marsikakega tička. Kakor smo zvedeli, se bode odvetnik Mr. Sakserja tudi letos obrnol do postavodajalstva in dokazal, da sedanja postava ni zadostna in daje celo priliko, da jo nepoštenoviči izrabijo v goljufive namene. Zelo, zelo pogosto je čuti in brati, tla je ta ali oni "bankar'* (?!) pobegnil in delavni narod ogoljufal za velike s vote. V tej deželi se dandanes že vsakdo imenuje "bankar" in ni nikomur odgovoren, ali nobene j kontroli podvržen, ko sprejema krvavo zaslužene novce delavskega naroda. Tukaj lahko vsak odpre svojo '' kučo", dela veliko reklamo in narod slepi. Pošiljanje denarjev v staro domovino je postalo epidemično, narod pošilja svoje novce takim ban-karjem, a pogosto se zgodi, da taki 'bankarji" te novce prav dolgo zadržujejo in z njimi špekulirajo, ko jih pa zašpekulirajo, jih celo več ne pošiljajo nikamor. Taki "bankarji" jemljo tudi denarje v hranjenje in obečajo "kamate" ali obresti, toda narod ne dobi niti obresti, niti glavnice, od dne do dne ga drže za bedaka. Narod raztresen po širnih Zjedinjenih državah pisari in pisari za zaostale novce, a s tem ne doseže ničesar, k sklepu pa mu ostane le rezit za spomin. Letos je "zginolo" v New Yorku že par Italijanov, ali italijanskih "bankarjev"; denarje so odnesli, a ubogi narod, delavni — boljši ljudje tako nič ne dajo takim ptičkom — pa toži, v srce boleče toži po svojih krvavih zaslužkih. V državi New York imamo sicer postavo, ktera zahteva od tacih "bankarjey" in prodajalcev kart za prekomorske parnike $15,000 bonda. Ali kak je to bond t Razne družbe dajejo te bonde in zahtevajo po $150 od nekterih "bankarjev", drugi pa plačajo tudi manj od $75 naprej na leto. Ko "bankar" dobi tak bond, napravi veliko reklamo, da ima tak "bond", češ, to je nekaj posebnega. Ubogi narod sede na limanice in za necega dne toži: "Gdje su naši nov-cit" V tej veliki deželi nam je potreba, zelo potreba zvezno postavo, po ktere j naj bi vsak tak "bankar", kteri se bavi s pošiljanjem denarjev v staro domovino, dal najmanj $50,000 poroštva v posestvu, in to bi moral storiti tndi vsak agent, ki prodaja listke za parobrode. Vsak "bankar" pa, ki jemlje denarje na "kamate", pa naj bi dal najmanj f100,000 bonda v dobrih državnih papirjih. Poleg tega naj bi država strogo nadzoro- -M. Naskok na mlin. Povest is nemško-francoske vojna. Spisal Emile Sola. (Nadaljevanje.) In zdaj je Franiea hlastno "razložila Dominiku svoj načrt. Železna lestev je segala do mlinskega kolesa; ako je splezal čezenj, je lahko dospel tja. kamor je bil skril oče čoln. hitro prišel na oni breg in srečno utekel. "In straže T" je vprašal. "Ena sama stoji na onem bregu, zraven prve vrbe." "In če me zagleda? Zažene alarm?" Franiea se je stresla, potem je odločno izvlekla nož, ki ga je bila prinesla seboj, in mu ga izročila molče. Tudi on je molčal nekaj časa, potem pa je vprašal: "In ti? In tvoj oče? Kaj bode z vama?... Ne, ne morem, ne smem bežati — saj bi se maščevali nad vama! O, ti jih ne poznaš! Ali veš, da bi me bili pomi-lostili. da sem jim hotel biti vodnikom v sovalskem gozdu?___ A jaz nisem izdajalec !'' Franiea ni odvrnila nato ničesar, le priganjala je: "Ti moraš bežati! Ako me ljubiš, nc bodeš izgubljal tre-notka več..." "In ti — in ti?" je vpraševal vedno zopet. Obljubila je, da se vrne v svojo sobico; nihče ne bode slutil, da mu je pomagala pri begu. Pojdi, ljubček", se je dobrikala, ovijaje ga s svojimi mehkimi, gorki-mi rokami. "Pojdi, stori mi to lju-bav, pojdi, ker jaz hočem!" Tedaj jo je burno pritisnil k sebi. "Da, ker je tvoja volja. A prisezi mi, da oče ve za to, da je zadovoljen." Da", je rekla tiho, "oče me je poslal sem." Lagala je, ker jo je prevzemala le ena misel: on mora biti rešen za vsako ceno. Že se je bližalo jutro, strašna ura, ki mu je imela prinesti smrt, zato je moral proč... Kaj se zgodi potem, tega ji ni bilo mar; naj se je zgrnila na njo poguba, da je le on bil na varnem, rešen! "Dobro", je dejal, "tedaj ti izpolnim voljo.'' Stopil je k oknu, da bi ga odprl; tedaj sta obstala oba kakor okame-nela. Vrata so zaškripala in pričakovala sta, da se odpro v tem trenotku. Polna strahu sta se pritiskala drug k drugemu in prisluškovala z zaprto sapo. Tedaj so duri zopet zaškripale, a odprle se niso. Olajšana sta se oddahnila: ni bila, kakor sta se bala. kaka straža, ki je bila slišala njijn šepet, ampak vojak, ki je ležal pred vratmi, se je -bil obrnil v spanju. V resnici je ostalo vse tiho in le vojak je začel smrčati znova. Dominik ni hotel, predno ni bil gotov, da je Franiea zopet v svoji sobici in na varnem. Nemo jo je še enkrat objel, jo vzdignil nato ven in ji pomagal na lestev. Potem se je popčl tndi on gor, a počakal, da je bila Franiea zgoraj in je smuknila skoz svoje okno. Gledal je za njo, 'tedaj se je nagnila dol in nm asklieela tibo: "Z Bogom, moj edino ljubljeni, z Bogom!" Ostala je pri oknu in izkušala slediti Dominiku z očmi; noč je bila še vedno zelo temna; ničesar ni bilo zapaziti ; le vrba nasproti se je dvigala iz globoke sence, straže tam ni mogla videti več. Slišala je rahlo Šumlje-nje brsljan, kadar ga je zadela Dominikova noga, potem je zaškripalo kolo in slednjič ji je izdalo pljuskanje, da je našel čoln. Trenotek pozneje je videla tudi, kako je enako temni senei polzel čez sivo vodno plan. Tedaj jo je popadel strah nanovo, zdaj in zdaj je pričakovala, da za-čuje glas straže. Kri ji je šumela po ušesih, bilo ji je, kakor da sliši žven-ket orožja in bobneče, nagle korake. A hiinute so potekale in vse je ostalo tiho in molčeče. Dominik je moral dospeti na oni breg, kajti Franiea ni videla ničesar več. Tedaj so zazveneli koraki skoz gluho noč, hripav krik se je raztegnil, zamolklo je nekaj padlo — potem je bilo zopet vse tiho. Franiea je vzdrgetala, bilo ji je, kakor da se j': je dotaknila smrt s svojo ledene uko, in od groze vsa pretresena, je s široko odprtimi očmi strmela ven v črno noč. USTNICA UREDNIŠTVA. Dopisniku v Aurori, Minn. Dopisov brez podpisa ne priobčujemo; za-jedno Vam pa tudi naznanjamo, da bi Vaš dopis itak ne prišel v list, ker je skrajno osoben in diši dokaj po sebičnosti ter zavisti. NAZNANILO. Cenjenim rojakom Slovencem v Canonsburgu, Pa., in okolici naznanjam, da bode dne 6. aprila zjutraj skupna društvena velikonočna spoved v tukajšnji poljski cerkvi. Spovedo-val bode Rev. Jos. Zalokar iz Bridge-ville, Pa. Torej sobratje društva sv. Janeza Krstnika, kakor tudi vsi tukaj stanujoči Slovenci, kteri žele opraviti svoje velikonočne dolžnosti, se vam na ta dan nudi prilika. Jurij Žalec, tajnik, 7 Iron St., Canonsburg, Pa. NAZNANILO. Društvo sv. Mihaela Arh. št. 27 J. S. K. Jednote v Diamondville, Wvo., izvolilo je pri seji dne 8. decembra 1907 sledeče nove uradnike: Alojzij Penca. predsednik. Box 35; Gregor Šabec, podpredsednik, Box 43; Fran Terušek, I. tajnik Box G5; Anton Skušek. II. tajnik, Box 35; Josip Penca. blagajnik, Box 35; Anton Arko, zastopnik. Box 172. Vsi v Diamondville, Wyo. Z delom se je tukaj nekoliko pričelo, toda svetovati ne morem nikomur, da bi semkaj prišel. Z bratskim pozdravom Fran Perušek, I. tajnik. Box 65, Diamondville, Wyo. NAZNANILO. Članom društva sv. Alojzija št. 36 J. S. K. Jednote v Conemaugh, Pa., naznanjam, da bode prihodnja redna seja dne 19. aprila. Na dnevnem redu bode veliko važnih stvari, zato opominjam vse ude, da se iste seje gotovo udeleže. Z bratskim pozdravom Ignacij Travnik, tajnik, Box 227, Conemaugh, Pa. (1, 4 & 6 apr) -,- - rM-i nnfMVmnnonftruww SLUŽBO ŽELI DOBITI Slovenka, stara 27 let, za v kuhinjo pri slovenski ali nemški družini. Annie Lipovsek, 47—49 N. Main St., Wilkesbarre, Pa. SLUŽBO DOBL Iščem pošteno in pridno Slovenko, ktera razume kuhinjska in splošna hišna dela. Natančnosti je izvedeti pri: John Korečin, P. O. Box 16, Henry, W. Va. Pozor Rojaki! Novoiznajdeno garantirano mazilo za plešaste in golobradce, od katerega v 6 tednih lepi lasje, brki in bcada popolnoma zrastejo, cena $2.50! Potne noge, kurje očesa, bradovice in ozeblino Vam ▼ 3 dneh popolnoma ozdravim za 75c., da ie to resnica se jamči $500. Pri na« ročbi blagovolite denarje po Post Money Order poiiljati. Jakob VVahčič, P. O. Box 69 ' . ' eUAND, OHIO. NAZNANILO. Posta nam je vrnila 3 zavitke Mohorjevih knjig, ktere smo registrora-no poslali, in sicer na: Frank Fnrlan, Valley Junction, Wash., in Joeip Jadan, Humor, Fa. Kdor od tok rojakor ieU ■▼oje knjige, mora nam 80 v poštnih pottjatre ▼ POZDRAV. Pred odhodom v staro domovino pozdravljava vse rojake, prijatelje in znance, posebno društvenike sv. Barbare in sv. Jožefa v Mineralu, Kan. New York, 31. sušca, 1908. Ivan Zamer in Ivan Panchur. Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse prijatelje in znance širom Amerike, posebno pa mojega brata v Clevelandu, O., sestre v Chicago, 111., in brata v New Yorku. New York, 31. sušca, 1908. Fran Svetlin. Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse rojake širom Amerike, posebno prijatelje in znance v Leadville, Colo., ter Antona Košec s soprogo in mojega svaka Fran Lovšina v Montani. Z Bogom! New York, 31. sušca, 1908. Filip Stare. Ob obrežju Atlantika pozdravljam prijatelje in znance širom Amerike, posebno pa moja brata Franja in Antona v Leadville, Colo. Živili! New York, 31. sušca, 1908. Ivan Krive. Predno se bodem podal na parnik, prav lepo pozdravim vse znance in prijatelje po širni Ameriki, posebno sobrate društva sv. Barbare št. 97 v Mount Olive, 111. New York, 31. sušca, 1908. Mihael Zupančič. Pri odhodu v staro domovino pozdravljam vse prijatelje in znance po Zjedinjenih državah, posebno pa moja brata Matijo in društvenike sv. Roka v Denverju, Colo., ter brata Josipa v Clevelandu, O. Na zdar! New York, 31. sušca. 1908. Fran Skubic. Pred odhodom v staro domovino pozdravljamo vse rojake, prijatelje in znance Širom Amerike, posebno pa one v Heaton, N. Mex. New York, 31. sušca. 1908. Anton Lenarčič. Andrej Mlekuš. Janez Berce. Lovrenc Berce. Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse prijatelje in znance po širnej Ameriki, posebno pa one v Denverju. kakor tudi mojega sina, ter vsem skupaj kličem: Bilo srečno! New York, 31. sušca. 1908. Anton Škerbec. Pri odhodu v staro domovino pozdravljam vse prijatelje in znance po širni Ameriki, posebno pa one v državi Washington in Ohio, ter kličem vsem skupaj: Z Bogom! New York, 31. sušca, 1908. Fran Straus. Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse prijatelje in znance širom Amerike, posebno Katzmanovo družino v Frontenac, Kansas. Na svidenje! New York, 31. sušca, 1908. Josip Kopavnik. Pri odhodu v staro domovino pozdravljam prijatelje in znance Sirom Amerike, posebno mojega brata Jerneja, sestro, njenega moža in vse one, ki so me spremili na kolodvor. Na svidenje v boljših časih! New York, 31. sušca, 1908. Anton Bajec. Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse rojake širom Amerike, posebno pa mojega brata v Du-rango. Colo.., Fran Jakiča in vse tiste, ki so^me spremili na kolodvor. Z Bogom! New York, 31. sušca, 1908. Anton Žužek. Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse rojake širom Amerike, posebno pa one v Coloradu in Minnesoti. New York, 31. sušca, 1908. Jernej Andolšek. Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse rojake v Leadville, Colo., posebno pa Antona Jelene in njegovo soprogo. New York, 31. sušca, 1908. Fran Fortuna. Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse rojake v Leadville, Colo., posebno pa mojega brata Fran Marolta v Aspenu. New York, 31. sušca, 1908. Anton Marolt. Pred odhodom ▼ staro domovino pozdravljam vse rojake po Sirnej Ameriki, »posebno one v Leadville in Durango, Golo. New York, 31. snica, 1908. Fran Urigel. Pred odhodom is Amerike pozdravljam vse Kranjee, posebno pa mojega mola Franeeta žerovnik in moje An- katollSko podp. društvo a svete Barbare lUcdlnJone dritave Severne Ameriko. Sedež: Forest City, Pa. nodneau (anuarla 190a v drCavl PennaytvanQb -O—O- ODBORNHQ: Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 374, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral, L tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City, Pa. II. tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 537, Forest City, Pa! NADZORNIKI: MARTIN GERČMAN. predsednik nadzornega odbora, Forest City, Pa. KAROL ZALAR, I. nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa. FRAN KNAFELJC, II. nadzornik, 909 Braddock Avenue, Brai-dock, Pa. FRAN ŠUNK, III. nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, Pa. POROTNI IN PRIZIYNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kana. JOSIP PETERNEL, I. porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORNIČ, II. porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. 0. Box 607. Forest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". PIRUHE ir pošiljajo naši rojaki radi svojim sorodnikom, pri jateljem ali znancem v staro domovino in to seveda najrajše v gotovem denarju, kar pa najhitreje naj-vestneje in najceneje preskrbi FRANK SAKSER CO. 109 Greenwich Street, New York, N. Y. Podružnica : 6104 St. Clair Avenue, N. E. Cleveland, Ohio. Čemu bi drugam segali, ako Vam Vaš rojak najboljše postreže? Sedaj pošiljam 100 kron avst. velj. za $20.45 poštnino -vred. geliee Hamberger pa Ivana Čamer-nik. Bog vas živi! New York, 31. sušca, 1908. Mrs. Žerovnik. Na obali Atlantika pozdravljava vse rojake po širni Ameriki ter kli-eeva vsem, posebno onim v Brooklyn. N. Y., Živili, bratje! New York, 31. sušca, 1908. Alojzij in Marija Jež. Pri odhodu v staro domovino pozdravljam vse rojake po širni Ameriki, posebno pa Martina Križman in njegovo ženo v Evelethu, Minn., kakor tudi še tu ostale brate v Clevelandu, O. Srčni: Z Bogom! New York, 31. sušca, 1908. Anton Lužar. ODGOVOR NA OGLAS IZ EAST HELENE, MONT., v 57. štev. "Glasa Naroda". Neko duševno revše se je predrz-nilo iz meni neznanega vzroka moje pošteno ime zlorabiti s tem, da je poslalo pod mojim imenom v "Glas Naroda" oglas, v kterem pravi, da jaz iščem ženina. To je povsem izmišljeno in do skrajnosti predrzno, ker pisec tega lažnjivega oglasa ne ve. da kar se stori, gotovo pride na dan prej ali slej. On si tudi ne misli, kako postopajo ameriške oblasti s tatom Časti in poštenega imena in to tem strožje po časopisih. East Helena, Mont. Fannie Ambro, j (30-3—1-4) JOHN VEIVZL2L, 1017 E. 62nd Street, N. E„ Cleveland. Ohi* izdelovalec kranjskih in nemških HARM O IN I K. Delo napravim na zahtevan je naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Trivrstni od $'22 do $45. PloSče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi. plošče iz aluminija, nikelj* ali medenine. Cena trivrstnim ie od $45 do $80. VSEM BOLNIM SLOVENCEM ■v Zjedinjenih Državah. KJE si zamorete najhitreje in popolno zdravje pridobiti? Gotovo, ako se obrnete na Akade-ničnu zdravniško društvo v New York, katero je že pred mnogimi leti ustanovljeno za bolne Slovence, da jim pomaga v vsaki potrebi, posebno pa istim ki so oddaljeni in katere drugi manjši zdravniki v tukajšnjih krajih niso mogli ozdraveti. Zakaj bi Vi nadalje bollevali, ker si bolezen naj bode kakoršnakoli hoče v najkrajšem času popolnoma odstranite, brez da bi zastonj denar izdajali. Pišite nam po našo zdravniško knjigo "Spoznajmo se" katero Vam ZASTONJ pošljemo. VSE TAJNE MOŽKE IN ŽENSKE ------ BOLEZNI = tale o tem cele pripovedke in bajke. Ljudje so •rovorili o neeuvenih zločinih, ki so baje v zvezi s to lobanjo. Policija je stvar preiskovalo in napravila je konec vsej tej romantiki. Pokojnic-a se je pečala z metanjem kart, proroko-vanjem in copranjem in da bi imela v svojih klijentih več zaupanja, se je posluževala tudi omenjene lobanje. Promet živine in mesa med avstrijskimi deželami in deželami ogrske krone v letu 1907. Kakor je izkazov trgovinskega ministers! va razvidno, padel je tudi v letu 1907 uvoz ogrske klavne živine in mesa v Avstrijo in -iicer za okroglih 10.1 milijonov kron vrednosti. To nazadovanje ogrskega uvoza v avstrijske kraje, opazuje se že nekaj let, nasprotno pa raste avstrijski izvoz istotako že nekaj let. — V posamezrem naj navedemo sledeče številke: Iz Ogrskega prodalo je v Avstrijo 241,588 goveje živine (torej 29,175 kosov manj kot v letu 1906), dalje 390.816 prašičev (tedaj 36.929 kosov manj nego v letu 1906) in ko-nečno 122.555 ovac (torej 9011 koma- dov manj kot prejšnje leto). Ogrskega mesa (svežega in pripravljenega) se je uvozilo 98,947 meterskih stotov, torej zopet za 3320 meterskih stotov manj kot leta 1906. — Avstrijski uvoz na Ogrsko pa je, kakor rečeno, splošno napredoval. V posameznem se je prodalo na Ogrsko 20,463 govedi (9183 kosov več nego leta 1906), in 2892 ovac (1032 kosov več nego leto pop reje ). Tudi izvoz mesa je poskočil za 2023 meterskih stotov in je znašal skupno 38,890 meterskih stotov. Skupna vrednost vsega avstrijskega izvoza živine in mesa na Ogrsko se je cenila nad 10 in pol milijonov kron. Samomor gledališkega igralca. R. pl. Arnauld, znameniti igralec ham-burškega gledališča, se je ustrelil, ker je spoznal, da ne more postati "star*. Po predstavi nedavno, ko je igral v "Wallensteinovi smrti" Gordona, ustrelil se je po večerji s tovariši aa hodniku svojega stanovanja iz revolverja. Star je bil 34 let. Arnauld je bil rodom Avstrijec, sin uglednih sta-rišev. Preje je bil častnik. Ker ga je pa vleklo k gledališču, je odložil častniško čast. Rodbinska žaloigra na španskem dvoru. "Le Journal" poroča iz Madrida : Infant don Alfonz Bourbonski, ki je vložil proti svoji soprogi prince-sinji Tomase tožbo za ločitev zakona, je prosil sodišče, da naj internirajo soprogo v blaznici, ker mu je grozila že z bodalcem. Čuje se, da internirajo princesinjo v samostanu, dokler se ne reši zakonska ločitev. Častnik tenorist na dvorni operi Ravnatelj dvorne opere dr. Weingart-ner namerava za dunajsko dvorno opero angažirati nekega avstrijskega genefalnoštabnega častnika, ki ima izvanredno lep tenor. "" ' - — — —-----1-J-u—.-________,, Rojaki Slovenci! NAROČAJTE IN ČITAJTE NOVO OBŠIRNO KNJIGO. se zastou j razdeli med Slovence. i 3 ! ^ i I Zastonj! Zastonj! 1 Nikjer v Ameriki ne morete dobiti ^ tako dober in fini ^ IMPORTIRANI TOBAK za cigarete io pipo ali cigare, kakor pri nas. Pošljite nam na eni dopisnici vaš naelov in dobite takoj zastonj našega tobaka zarhrarete ali da «e prepričajo, da ;o nujl>oijši in najcenejši. Pišite takoj na: ADRIA TOBACCO CO. 308 E. 75th St., New York, N. Y. Poslusaj Slovenski Narod Kaj Profesor Dr. Y. Sbordone od UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE POVE v Želim tukaj povedati tekoliko besed, katere so od največje važnosti za Slovence v Ameriki, kar se tiče vsakega posameznega, kateri je prišel v to deželo, da si z delom prihrani nekoliko denarja, kar se tiče tudi mene, ker se za to stvar bolj zanimam nego za kaj druzega. Zatoraj si ne predstavljajte te besede mrtvim črkam, lahko veste to Vam govori profesor od UNIVERSAL MEDICAL INSTITUT"" To kar on govori, stori z premislekom in jAtlas pivo, izvrstni whiskey. Najbolj a vina in diSeče smodke so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno keg-Ijiiče in igralna miza (pool table.) Potujoči Slovenci dobrodoSIi. Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča Mohor Mladič, "ZDRAVJE" Katero je Izdal prvi, najstarejši In najzanesljivejši zdravniški zavod. The COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE Ta knjiga je najzanesljivejši svetovalec za moža lil ženo, za deklico, in mladeniča ! Iz nje bode-te razvideli, da je zdravnik COLLINS N. Y. MEDICAL INSITUTA edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa radi tega*zomore najuspešneje in v najkrajšem času ozdraviti vsako bolezen, bodisi akutna ali zastarela (kronična). Dokaz temu so mnogobrojna zahvalna pisma in slike katera lahko čitate v časopisih. Knjiga je napisana v slovenskem jeziku na jako razumljiv način ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami. Dobi jo vsaki Zastonj, ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino. Ko prečitate to knjigo, Vam bode lahko uganiti, kam se Vam je v slučaju u bolezni ako hočete-v kratkem zadobiti preljubo zdravje, sedaj ko razni novo ustanovljeni zdravniški zavodi in kompanije rojake na vse mogoče načine vobiio in se hvalijo, samo, da izvabijo iz njih težko prisluženi denar. Zatoraj rojaki, ako ste bolni ter Vam je treba zdravniške pomoči, pišite po to knjigo ali takoj natanko opišite svojo bolezen ter vsa pisma naslavljajte na ta naslov: COLLINS Y. N. MEDICAL INSTITUTE 140 West 34. Str. NEW YORK, N. 1. t 617 So. Center Ave., Chicago, 111. Zdravju najprimernejša pijača je LBISY PIVO ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Radi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno konst, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev m drugih. Lel«y pivo ie najbolj priljubljeno terse dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Trav nikar-ju 6102 Si. Cliir Ave. N.fcL kteri Vam dragevolje vse pojasni. THE ISAAC LE1SY BREWING COMPANY CLEVELAND, O. ^.....liitiliiiftumnttr-in 'ill Iliiilil Za vsebino tujih oglasov nI odgovorno ne npravnl&tvo ne uredniitv*. AVSTROAMERIKANSKA ČRTA (preje bratje Cosulich.) ->/vs Najpripravnejša in najcenejša parnbrodna (rta za Slovence in Hrvate, sv- Novi parnik na dva vijaka "Aartha Washington". REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REKO. Vk spodaj navedeni novi parobrodi na dva vijaka imajo brezžični brzojav: ALICE, LAURA, MARTHA WASHINGTON, X ARGENTINA. V mesecih majn in jnnijn se bodeta zgoraj navedenemu brodovju pridružila ie dva droga nova potniška parnika. Gene vožnih listkov iz NEW YORKA za lil. razred so do: TRSTA..............................................$26.— LJUBLJANE........................................$26.60 REKE..............................................$26._ ZAGREBA..........................................$27.20 KARLOVO A.......;................................$27.26 ' II. RAZRED do TRSTA ali REKE................................... Parobrod "FRANCESCA" odpluje^ april * 1908. Parobrod 'ALICE" odpluje 15. aprila 1908. Parobrod "ATLANTA" odpluje 22. aprila 1908. Phelps Bros. & Co., Gen. Agents, 2 Washington Street, NEW YORK* tr-ci. y.f7 Wmti Slavelj, dr. Ivaa Tavčar. (Nadaljevanje.) Sonce je bilo ie zašlo, ko pride doktor Slavelj domov. Srce se mu je bilo ■mirilo in v duši mu je bil potihnil vihar. Ko je »topi! v sobo, je slonela še poleg stola kontesa Marija Ana. Ivan Slavelj odpre okno. Zadnji žarki večerne zarje so pojemali na neba; med belimi oblački, ki so z zlatom obrobljeni plavali pod nebom, te je prikazal bledi mesec. Tudi Ivanu Slavlju je bilo zašlo sonce v srcu; ali zarje, zlate zarje ni pustilo za sabo. Na vrtu je cvetje zapiralo svoje glavice, da bi ujelo hladno kapljico večerne rose ter z njo si hladilo čez noč razgreto osrčje. Tudi njemu se je bilo zaprlo srce, ali hladilna rosa ni kapala vanj izpod neba. Pristopi k dekletu — onemoglo in zaspalo je bilo med solzami. "Kontesa!" jo kliče z mehkim glasom ter ji privzdiguje glavico, "Kar-lo Saldern bode ozdravel!" Kakor blisk plane dekle kvišku, razprostre roke, oklene se ga okoli vratu in na prsih se mu razjoka. Ivan Slavelj ji lahno razklene roke, globoko upre oči vanjo, ki je koprnela pred njim. Dolgo jo je gledal tako. "Marija Ana!" jo ogovori Čez nekaj časa, in glas se mu je skoraj tresel, "časih pomori slana cvetje po polju, in če tudi potem dobrodejni dež nanje rosi, umreti mora, poginiti! Tako je moje srce, Marija Ana, puščava je moje srce, brez zlate zarje, brez hladilnega studenca!" "Marija Ana!" pristavi pristopiv-Ši k oknu; "moje srce je zamorjeno, zamorjeno in jaz Vas ne morem ljubiti!" In Ivan Slavelj se nasloni čez okno in zre tja v lunin svit, tja na vrt, kjer so cvetke kakor v spanju pobešale glavice. Tako je slonel in izpregovoril ni besede, ko se je odpravljala počasi, ko je tiho odšla. XV. V tihi noči. Ivan Slavelj je bojeval težke boje s svojo dušo in ni je umiril. Gnalo ga je tja v noč! Pokrije si glavo in hiti iz sobe po ulicah iz mesta. Prišel je v mestno sprehajališče, v dolgi drevored. Lipa je zašumevala sedaj pa sedaj v širokih vejah in tu in tam je brlela svetilnica. Ali nikogar ni bilo, da bi ga bil motil. Dobro mu je dela ta samota. Utihnile so moči razburjenega srca in mehka udanost se mu je polastila duše, Tiho pride nekdo za njim. *»-f "Gospod doktor!" Ivan Slavelj se ozre: "Gospod baron, tako pozno še tut Sedaj je čas spanja vsakemu, kdor ni zdravnik ic kdor hoče ostati zdrav." "Jaz pa nočem ostati zdrav, in to je ravno, gospod doktor!" Te besede je govoril tako nekako mrtvaško trudno! "Noči se bojim, gospod doktor, noči, te temne, črne noči." Doliro že ni bil videl Otona Veldena in osupnil je sedaj o tem. Prej življe-lja vesel, je bil mož sedaj žalosten, in život se mu je bil sklonil kakor pod težo let. "Te noči, gospod doktor! Ali bi ne bilo lepše, ko bi sonce vedno sijalo Molčala sta nekaj časa oba, ker mu doktor ni odgovoril na zadnje otročje vprašanje. "Pojdite z mano, doktor, k meni na dom. Nečetet" In prime ga za roko ter ga vleče za sabo po drevor^tu. Blizu prvih mestnih hiš pa kreneta na stran, kjer je stala sredi obzidanega vrta Veldenova vila. Tiho je bilo vse. Samo voda je lahno šumela, ki je leno tekla na oni strani mimo vrtnega zida. Oton Velden vzame ključ ter odpre vrata v zidu. Vstopita na vrt in po peščeni poti gresta proti poslopju. "To že tudi veste, da mi je žena umrla, gospod doktor f Glejte, tako mora vse pod rušo!" "Vse, gospod baron, vse!" "Vse, vse; in vendar nihče ne ve, kako je tam doli, gospod doktor, in to je, to je!" Prideta do poslopja. Vhod je bil odprt. Po 3topnicah gori v umetniŠče Oton Veldenovo. Ta kraj je bil Slav-lju dobro znan. Vstopita in Velden zapre vestno duri za sabo. Tema je bila ta notri in Slavelj obstane; Velden porine stol k njemu, naj sede. Potem pa prižge skrito svetilnioo. Ali soba ae ni razsvetlila, samo na podobo slikano so padali žarki; ali ta podoba je bila tndi pre grajena s ten-&oo. V Otona pa je prišlo življenje. Stopal je hitro po sobi. Nato sname t temi nekje raz stene bodalo ter g* = položi na mizico pred stolom, na kte-rem je bila podoba. "Rafael," reče potem zamolklo, "Rafael, nocoj sem prišel!" Slavlja pa obide groza, ko je tako sam b sabo govoril in potem potegnil zagrinjalo s podobe. Žarki obsijejo obraz na platnu, obraz, kterega je poznal Ivan Slavelj. Ravno tak je bil, samo bled, mrtvaško bled je bil in oči so mu bile zatisnjene, ravno tako, kakor da bi jih bil zatisnil v groznih bolečinah; zakaj obrvi so se mu bile skrčile in na prsih mu je kipela kri iz globoke rane. Bil je Rafael Velden, umorjen, v mukah umorjen! In prav natanko je videl Ivan Slavelj, da se mu je bila po bledem licu utrnila solza izpod zatisnjene trepalnice. Rafael Velden je umrl v .solzah; v solzah; v solzah je zapustil lepi svet! Ivan Slavelj vzklikne pri tem pogleda. Hotel je vstati, a oni vzdigne ponosno roko in ukaže mu, naj miruje. "Rafael," reče, "Rafael! Nocoj sem prišel, da ti povem pre grozno povest !" In sede k mizici, si podpre glavo z rokama in tako gleda tja v obraz na platnu. "Rafael, tisti večer je bilo. Sedeli smo pri mizi in bili smo veseli. Govoril si mnogo in Olga se ti je sladko smejala. Tisti večer je bilo, Rafael! Še vse predobro vem. Vstal sem in šel gledat v noč. Ali predno pridem do okna, sem obrnil oči. Po naključju sem jih obrnil proti vama za mizo. In videl sem, kako sta se pogledala. Prav iz srca sta se pogledala. Ta pogled! Ta pogled mi je umoril srečo. In tebi, Rafael, je umoril življenje! Strašno me je prešinilo, Rafael! In še sedaj ne smem misliti na tisto sramoto, ki mi je prešinilo, Rafael! In še sedaj ne smem misliti na tisto strahoto, ki mi je prešinila dušo tedaj. Zrl sem v jasno noč. Potem pa smo se poslovili Jaz sem šel gori v svoje umetnišče. Tu sem časi spal po noči, in ti si to dobro vedel, Rafael! Tisto noč pa nisem mogel spati. Vstal sem in hotel .sem iti na vrt, v hlad. Prišel sem do hišnih vrat; in vrata so bila odprta. Rafael, tedaj pa me je obsedel satan! Prav Čutil sem, kako se mu je odprla duša. Urno sem se povrnil tu sera in snel sem raz stene tole bodalo! Potem pa sem lezel nazaj, na vrt, Za grmovjem po trati sem lezel proti sredi. Tja, kjer rastejo košate lipe v krogu. In v resnici: ti si bil, Rafael! Tu na klopi si sedel. V naročju pa ti je slonela ženska, ktera je bila že udana drugemu. Udana za večno! Ali to te je malo skrbelo. In ti si pil med iz nje! Iz nje, ki je bila tvojega brata, Rafael! — Jaz pa sem tičal za deblom; in poslušal sem, kaj sta si obljubovala. V grehu obljubovala! In kri po žilah se mi je izpremenila v led. Bil sem pri jasni zavesti, da moraš umreti! V trenotju umreti, Rafael! Tako je moralo biti! S poljubom sta se poslovila. Lahno je odšla po pesku. In mesec je vsipal žarke na vitko njeno telo. Ti pa si sedel; in zamišljen si zrl za njo, da se je skrila za grmovjem! Tedaj pa sem stopil jaz kakor senca izza debla. Predte sem stopil. "Rafael!" in mignil sem ti. In iti si moral nehote za mano. Odprl sem vrtna vratca. Stopila sva izmed ozidja. Bila sva pri vodi. "Rafael!" sem dejal, "zdajle ti je umreti!" In postal si čudno bled; bal si se smrti. Govoriti nisi mogel. Padel si na kolena in sklenil si roke. Pa saj veš, da si moral umreti! Globoko v prsi sem ti zasadil ostro orožje. Kratko si vzdihnil in umrl si, kakor je moralo biti! — In vzel sem ti, kar si imel kaj vrednega pri sebi, vrgel sem v vodo. Ha, ■ gffEsiš Hude bolečine v prsih. ~T> Posledica prehlajenia se ne more spremeniti v nevarno bolezen niti v vnetje, ako se bolne dele takoj drgne z Dr. R1CHTERJEVIM SidroPainExpelk rjem Dr. Goldstein, 134 J^ivington St. New Yorku izjavlja: Di. Rich- terjev Sidro Pain Expeller sem iz-jjpel, kot najboljše sredstvo v vseh lučajih, v katerih je tre Da po- močka zlasti pa za influenco, pre-hlajenje itd. Naša znamka Sidro je na vsaki steklenici. V vseh lekarnah, 25 in 50 centov. Ad. RICHTER & Co. 215 Pearl St., New York. v sobi z razbito glavo. Kaki nagibi so ga vodili, to se za dobro ne ve. A ne motimo se pač, ako jih iščemo v tako nagli smrti brata in predrage mu soproge. Čudno se je vedel v zadnjem času in živel je čisto sam v svoji vili. Samo podnevi je smel biti pri njem star sluga, ki mu je stregel. Lahka mu bodi žemljica!" In čez nekoliko dni se je bralo zopet: — "Gospod doktor Ivan Slavelj je zapustil naše mesto in šel na kmete; govori se, da zdravja iskat. Da bi ga skoraj videli zopet zdravega in veselega! Močno ga bo dem o pogrešali." (Dalje prihodnjič.) Knjigarna Fr. Sakser Co. 109 Greenwich St., NEW YORK. ima v zalogi poleg rasnih druzih tudi sledeče NOVE KNJIGE: NAZNANILO. j Slovensko katoliško podporno drn- i 9tvo SV. JOŽEFA fit 12 J. S. JK. J.1 za Pittsburg, Allegheny, Pa., in oko- 1 lico ima svoje redne seje vsako drago nedeljo v mesecu. Društvenikom se naznanja, da bi se istih v polnem številu udeleževali ter redno donašali svoje mesečne prispevke. Nekteri -udje, ki se radi oddaljenosti ali dela ne morejo sej udeležiti, naj svojo me sečnino na nekterega izmed izvršujočih uradnikov pod spodaj navedenim naslovom dopošiljajo. Pri redni društveni seji dne 8. dee. 1907 izvoljeni so bili sledeči uradniki za leto 1908: Predsednik Fran Kres se, 5106 Natrona Alley, Pittsburg, i Podpredsednik Ivan Borštnar, 58 Spring Garden Ave., Allegheny. L tajnik Josip Muška, 57 Villa St., Allegheny. II. tajnik Fran Strniša, 101 Villa St., Allegheny. Blagajnik Ivan Arh, 79 High St., Allegheny. Delegat Ferdinand Volk, 122 42nd St., Pittsburg. Odbor: Fran Valant, 54 Troy Hill Road, Allegheny. Ignac Derganc, 58 Troy Hill Road, Allegheny. Anton Lokar, 28 Troy Hill Road, Allegheny. Ivan Krošovie, 23 Troy HOI Road, Allegheny. Fran Hrovat, 5103 Butler Street, Pittsburg. Gašpar Pelko 101 Villa St.. Allegheny. = Mir božji, brošir......$1.00 Zlatorog, planin, pravljica, eleg. vezana z zlato obrezo.........$1.25 Zmaj iz Bosne......—.60 Vohun (Špion)........—.80 Tri povesti grofa Leva Tolstoja.............—.40 Hnčeniki (Aškerc) elegantno vezan........$2.00 Ob Zori broš..........—.70 Rodbina Polanečkih cela izdaja bro£......$2.50 Ruska Japonska vojska 5 zvezkov sknpaj—.75 Dama z kameljami.. .$1.00 Bncek v strahu šalo-igra................—.35 WINNETOU rdeči gentleman (potni roman) je dobiti vse tri zvezke skupaj prosto po pošti za $1.00. Vesfroman je zanimivo pisan ter zelo mikaven« Naročilom je"priložiti potrebni denar bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih znamkah. Poštnina je pri vseh teh cenah že všteta. FRANK SAKSER C0. Naznanilo. Rojakom Slovencem in Hrvatom kteri potujejo iti Duluth, V™«., pri poročamo našega zastopnika g. Josip Scharabon~a, 4M WEST ICOHIQAJr »T, DUIiUTJL, num., kiwi ima iroj SALOON prav blizu kolodvora. Vsak rojak j-pri njemu najbolj« poetrešen. Pošilja denarje v staro domovi®* majesaeje im aajhitrsje po taito »< ■reiovaaju. Zastopa nas v vneli f« sHh; torej pazite, da se ne 7s*u«-. na lin laskavim besedam nit^rvin«-Ser, kterih v Duluthu tudi n« maajk* Spoštovanjem FKAXK ■A¥ll« CO Tukaj živečim bratom Slovencem in Hrvatom, kakor potujočim rojakom, priporočam svojo moderno gostilno, pod imenom "Narodni Hotel,"n» 709 Broad St., eden največjih hotelov v meetn. Na čepu imam vedno svež ■veze pivo, na; ijbolj-domi še vrste whiskey, kakor naravnega doma xlk< napravljenega vina in dobre smodke. u , tt , • i Na razpolago imam čez 25 urejenih sob ha! Kakor sem menil, tako se je zgo- M _ Vzamem tudi rojake na dilo. Dejali so: roparji so ga pobili. Ha, ha! Potem pa sem te še pogledal, Rafael! — luna te je bila obsijala; obsijala bledo obličje tvoje! Bolečina ti je bila skrčila obrvi; izpod trepalnice se ti je prikazala solza. In solza ti je blisketala na licu. V solzah si umrl, ha, ha! In zagrebli so te in trava raste po tebi! In tudi po Olgi. Morala je umreti, ko sem ji spuščal dan na dan v dušo to strašno, strupeno povest, Rafaeli In zdaj sta morebiti združena 1 Združena, združena; in vendar bi ne smela biti!".... In klel je strašno. Ivana Slavlja pa se je polastila groza. Odprl je vrata in taval je po stopnicah doli, v zapuščen5 vrt. Tu sem se je čulo vpitje in divjanje Veldenovo. Pobegne skozi vratca v zidu; Velden jih je bil pustil odprta. Kaj je naše življenje, ironija t Ironija ali pa krvava resnica! Ivan Slavelj je taval Se dolgo po noži. — Kekoliko dni po tem se je bralo.v krajnih novinah: " Smrt Otona Veldena je pretresla vse tukajšnje kroge. Bil je gospod baron mož splošno priljubljen saradi svoje izborne priljudnosti In pa Se ta tragična smrt! Vse je bilo razburjeno, ko se je izvedelo, da so ga našli stanovanje. — Erropejiki kuhinja I Za obilen poset se priporočam udanij Božo Gojaovlč, Jshastsvs, Pa. NA PRODAJ je krasna izdaja VALVAZORJA v štirSi debelih zvezkih, ki obsegajo skupno 3000 strani s mnogimi kras rimi slikami. Knjige so vezane \ trdo nsnje. Valvasor je pisan t nemškem jeziku in je objednem najbolj! vir za kranjsko zgodovino. Stan* samo $18.00 s poštnino vred. Pilit* na upravniitvo "Glas Karoda", 109 Greenwieh St.. New Točk, N. T. Ako kafiljag, ako si prehia' jen, ako imaS kake vrste ka< tar, ako trpiš na kaki dragi bolezni in si se naveličal zdravnikom de« nar dejati, ne odlaSaj pisati Mtj. Seb. Koeipp takoj po knjižico: "NAVODILO IN CENIK (Kneippovih) Kneippovih zdravil" katero dob 5 zastonj ako dopošlješ poštno znamko za dva centa za poštnino. * Kneippova zdravila so poznata in odobrena po celem svetu in se uporabljajo z dobrim uspehom pri vsih naprednih narodih. __ Kneippova iznajdba ie neprecenljive vrednosti. pravi blagoslov za vse trpeče človeštvo in nikaka sleparija, katerih je dandanes mnogo na dnevnem redu. To je novi in pravi naslov: AL. AUSENIK, lOQ Greenwich Street New York, N. Y. 1 Kje je najbolj varno naložen denar ? ? Hranilnih ulog je: vf milijonov kron. Rezervnega zaklada je: 800.000__kron. Mestna hranilnica ljubljanska je največji in najmočnejši slovensk: denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem. Sprejema ulnge in jih obrestuje po 4%. Rentni davek plačuje hranilnica sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči nj**n bogat zaklad, a poleg tega Je mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je toraj tolika, da vlagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pri poznava država sama s posebnim zakonom in zato c. kr. okrajna so dišča nalagajo denar inaloletnih otrok in var"van<'ev le v hranilnici, ker ji» le hranilnica, a ne posojilnica, pitpilamo varen denarni zavod. Iiojaki v Ameriki; Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA POSLUJE V SVQJI PALACi V FREb£P;XCVIH ULTCAH Nas zaupnik v Združenih državah je že več let FRANK SAKSER CO. 109 Greenwich St., NEW YORK. N. Y. 6104 S?int Clair Ave. N. E„ CLEVELAND, O. Slovencem in Hrvatom pri poročam svoj SALOON v obilen poset. Točim vedno sveže pivo, dobra vina in whiskey ter imam v zalogi relo fine smodke. Rojakom pošiljam denarje v staro domovino hitro in poceni. Pobiram naročnino sa "Glas Naroda". V zvezi sem z gg. Frank Sakser Co. v New Yorku. Z velespoStovanjem Ivan Govže, Ely, Minn. Za vsebino tujih oglasov nI odgovorno ne upravniitvo ne oredniitvo. VAS KREDIT JE DOBER! Vsak pošteni delavec zamore pri nas eno krasno zlato uro na kredit kupiti. Ura je iz solidnegazla-ta umetno izdelana z tremi pokrovčki, zelo dobri in vztrajni stroj z 15 kamni, ter je za 20 let pismeno garantirana. Vsak urar jo bode od vas rad za $24.— kupil. Ura stane samo $30.— Mi vam to dragoceno uro damo na kredit, na mesečne obroke. Vsaki, kateri si želi kupiti to dobro in izvrstno zlato uro, naj nam priloži v pismu sumo a ostalih $26.— še izplača v mesečnih obrokih po $2.— Uro vam takoj pošljemo kakor hitro prejmemo aro. Za to naj si vsaki delavec takoj to uro naroči, ker se ne bode več; tako ugodna prilik.« nudila, da i zamore na tako lahki način zlato uro kupiti, ktera vam bode za celo življenje služila. Pisma in denar pošljite samo na ta- le naslov: c/lmerican Credit Watch Co. Flat Iron Butfd'g R. 1307 NEW YORK. Ako hsceš dobro postrežbo z mesom in grocerijo, tako se obrni na Martin Geršlča, 301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo. Tndi naznanjam, da imam T zalogi vsakovrstno suho meso, namreč: klobase, rebra, jezike, Sunke itd. Govorim v vseh slovanskih '--iVV Prf obilni obisk. f t-l-l-H £ a> H 4) S 2 -D O 4) 'P >2 »m > N ! Zvišanje obrestne mere. ! Hranilne vloge sklepom novembra čez 3 milijone kron. Varnostni zakladi sklepom 1906. čez SO tisoč kron. Letni denarni promet 20 milijonov kron. NAZNANILO. Glavna posojilnica p 4 se Compapie Generale Transatiantipe (Francoska parobrodna družba.) HAZNAKiLo. Rojakom ▼ FitMrargn, Pa., la okolici naamajuno, da je sa tamoinjl okraj naš jedini pooblusčtni nik sa vi yuSi T-ri Kr. JAKOB ZABTTKOVEO, 4824 Blackberry Alley, Pittsburg. Pa. kteri je tedaj zopet nekoliko okreva] in bode vsako soboto od 4. ure 90-poladne do 8. ure sveiec doraL Rojakom g$ Frank Sakser Company. ROJAKI, HAROOAJTB SB *A "GLAS lfARODA", lfAJVE&JI IV KAJOEKBJSl DNEVNIK! DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN UURUANi Poštni p&rniki so:? "La Prorencc" na dva vijaka.................. 14,200 ton, 30,000 konjskih moč' "La Sjfvoie" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000 „ „ "La Lorraine** „ „ „ ..................12,000 „ 25,000 „ "LaTouraine" , „ t# ..................10,000 „ 12,000 „ "La Bretagne"................................ 8,000 „ 9,000 „ „ «La Gasgogne"................................ 8,000 „ 9,000 „ ,t Glavna Agencija: 19 STATEJJTBEET, NEW YORK. corner Pearl Street, Chesebrough Building. P&rniki edplajejo od sedaj naprej vedno ab četrtkih ob 10. ur dopolndne iz pristanišča fit. 42 North River, ob Morton St., N. I. La Gascogne 2. aprila 1908. *LA PROVENCE 7. maja 1908 ♦LA PROVENCE 9- aprila 1908. »LA LORRAINE 14. maja 1908 ♦LA LORRAINE 16. aprila 1908. »LA TOURAINE 2L maja 1908 •LA TOURAINE 23. apr. 1908 *LA SAV0IE 28. maja 1908 •LA 8AVOIE 30. apr. 1906 •LA PROVENCE 4. jun. 1908 Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. M. W. Koz,minski, generalni agent za zapad. 71 Dea'oorn St., Chicago, life • \ registr. zadruga z ncom. zavezo v L^JUBI^JAINI, , Kongresni trg it 15. obrestuje od 1. januarija 1908. hranilne vloge po 3 01 |o takoj od dneva vložitve pa do dneva dvige brez odbitka ren-tnega davka, tako da dobi uložnik od 100 K. čistih K. 4-75. Po 4naložen denar se za celo leto preje podvoji nego po 4}4 % in za 3 leta preje nego naložen po 4%. Rojaki! Kdor hoče svoj denur ugodno in varno naložiti naj ga pošlje v našo i>osojiinico. Pošiljatve za (Zjed. države posreduje tvrdka FR. ISAKSEB CO., 109 Greenwich St., New York. Upravni svet. ! Zvišanje obrestne mere. ! rfHt«. rfl' K, s vrt* 9 O 3 1» 3 O S A ■t O Telefon 246. Frank Petkovšek 720 Market Street, Waukegan, 111. priporoča rojakom svoj ^ SALOON, ^ v kterem vedno toči sveže pivo, dobra vina in whiskey,^ter ima na razpolago fine smodke. Pošilja denarje v staro .domovino zelo hitro in ceno; v zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v New Yorku. ^ Velika zaloga vina ir» žganja. Marija Cirili Prodaja belo vino po........70c. gallon „ črno vino po........50c. „ Drožnik 4 galone za............$11.00 Bfinjevec 12 steklenic za........$12.00 ali 4 gal. (sodček) za...........$16.00 Za oblino naročilo se priporoča Marija Grill, 5308 St Clair Ave., N. EL, Cleveland, Ohio. &M .i? |ig|jd| I >,. "•' I iu iži&^Sfii-