ŠTAJERSKI GOSPODAR
«».29 - III. Jahrgang	Marburg a. d. Dran, Samstag, 17. Juli 1943
Einzelpreis 10 Rpl
Nemški uspehi*vdihi bilki na vzhoda
Nezaslišan ©hseg sovfetshih izgub - Doslej uničenih nad 2000 sovjetskih tankov - Olika med Orelom m Dfelgorodom se nadaljuje z nezmanjšano srditostfo - sovjeti so doslej izfiublli SaT?400t o™ *
Kakor smo poročali v zadnji številki našega lista, se je vnela dne 5. julija v področju med Bjel-gorodom in Orelom silna bitka, ki se je glede vpostave sovjetskih tankovskih, pehotnih in letalskih odredov stopnjevala takorekoč od dne do dne do vedno večje srditosti. Sovjeti se trudijo na vse kriplje, da bi z največjo udarno silo prebili nemško fronto. Sovjetski račun je bil napačen, kajti nemška udarna sila ni v ničemer zaostala in tako prodirajo naši grenadirjl dan za dnevom žilavo in vztrajno vedno globlje v sovjetski prostor. Spričo takega položaja je sovjetsko vojno vodstvo spoznalo nevarnost, ki preti sovjetski fronti, zato vpostavlja vedno nove rezerve, da bi odvrnile to nevarnost. Sveže sovjetske brigade posegajo vedno znova v borbo, obenem pa besni sovjetska artilerija s svojim bobnečim ognjem. Nemški grenadirji pa vstajajo iz svojih jarkov in granatnih lijakov in napadajo sovražnika s tisto srčnostjo, ki odlikuje nemškega vojaka od vsega početka. Izgube sovjetov zavzemajo nezaslišan obseg. Najvidnejši je uspeh v uničevanju-sovražnih tankov. Nad 2000 težjih in najtežjih sovjetskih tankov Je obležalo in zgorelo pred nemškimi položaji.
V naslednjem hočemo našim čitateljem pred-očiti dosedanji potek velike bilke v prostoru med Bjelgorodom in Orelom. Kakor že omenjeno, so se tudi 6. julija razbili vsi napadi, ki so jih bolj-ševiki izvedli v prostoru Bjelgorod ter južno od Orela kljub vpostavi odredov, ki so že več tednov čakali na ta napad. Medtem pa so nemške čete prešle s podporo letalstva tudi s svoje strani k napadu. Razvile so se tudi 7. julija težke tankov-ske bitke, v katerih so Nemci uničili več kot 400 sovjetskih tankov. V žilavih borbah, ki so se razvijale v gozdovih in med vasmi, so nemške čete prebile globoko izgrajen sovjetski sistem postojank. Vse te operacije je uspešno podpiralo nemško letalstvo, ki je s svojimi bombami in s strelnim orožjem razbijalo sovražne postojanke, težko orožje in dovoz. Nad srednjim odsekom vzhodne fronte so se pri tem razvile srdite letalske borbe. Tako so Nemci samo 7. julija zbili nič manj kot 193 sovjetskih letal. Na ostali fronti se medtem ni dogodilo nič bistveno važnega.
Dne 9. julija je Javilo nemško vrhovno poveljstvo, da se je velika borba v prostoru Bjelgorod—Orel stopnjevala do še večje srditosti. V ozadju prebitega sov-ietskega sistema postojank se je namreč že 7. julija razvila ogromna tankovska bitka. Sovjeti so se trudili no* umorno, da bi zaustavili tankovske zagozde, ki so jih Nemci zabijali neprestano globlje v sovjetsko ozadje. Pri tem je izgubil sovražnik — ne oziraje se na silne človeške izgube — zopet 420 tankov ter veliko število topov. Nemško letalstvo je pri tem neumorno bombardiralo in obstreljevalo dotok sovjetskih rezerv. Tako so iz-
gubili sovjeti 8. julija v letalskih bojih in vsled dejstva nemške artilerije 117 letal.
Že naslednjega dne — 10. julija — je javilo nemško vrhovno poveljstvo, da so nemške čete skupno z odredi Waiien-ff zabeležile v veliki bitki pri Bjelgorodu in Orelu nove napadalne uspehe proti srditemu odporu svežih sovjetskih re-
Weltbild-Gliese
PK.-Kriegsberichter Freckmann (Sch).
Ablösung am Wolchow.
Trotz heißer ^Sonnentage sind hier die Straßen im Sumpfgebiet des Wolchow immer noch im denkbar schlechtesten Zustand und nur sehr schwer passierbar.
zerv. Nemške čete so severno od Bjelgoroda pridobile na terenu. Južno od Orela pa so se medtem razvili težki artilerijski boji. Dne 10. julija se je zvišalo število uničenih ali zaplenjenih sovjetskih tankov v tej bitki na 1227. 9. julija Ja bilo v zračnem prostoru srednjega odseka vzhodne fronte zbitih 119 sovjetskih letal.
Po poročilu, ki ga je izdalo nemško vrhovno poveljstvo dne 11. julija, se srditost nadaljevane bitke nikakor ni zmanjšala. Nemške čete so po tem poročilu priborile novega ozemlja ter so pH tem uničile 193 sovražnih tankov. Kljub slabema vremenu je nemško letalstvo zelo izdatno podpiralo suhozemne operacije. Letalski napadi so ve-Ijali razbijanju sovražnih tankovskih odredov ia pehotnih rezerv. V teku letalskih bojev je bilo zbitih 85 sovražnih letal. Lahke nemške pomorska sile so iznenada napadle sovjetsko luko Ačujev ob Azovskem morju. Pri tem so potopile »roje obalnih vozil, dočim so bile tri druge ladje težko poškodovane.
Pomemben je bil uspeh, ki ga Je javilo nemška vrhovno poveljstvo v svojem poročilu z dne 12. t. m. Po tem poročiln so nemške čete v bitki med Bjelgorodom in Orelom obkolile neko večjo sov-ražno skupino, ki je bila v žilavih bojih končna uničena. Nemci so pri tej priliki zajeli več tiso« sovjetskih vojakov. Uničenih je bilo 129 tankov, plen so pa tvorili Številni topovi in drugi vojni materi j al. 11. Julija je bilo skupno uničenih 22« tankov in 70 letal. Nemške Čete so razen tega !*• ¡alovile vse razbremenilne napade sovjetov vzhodno in severno od Orela.
V Bitki Bjelgorod—Orel so Izgubili boljševlkl od početka, t. j. dne 5. julija, 28.000 ujetnikov. 1640 tankov in 1400 topov.
13. julija Je prispela vest, da so nemške četa potem, ko so s pomočjo letalstva razbile dvoje sovražnih tankovskih skupin, pridobile severno od Bjelgoroda na terenu. Sovjetski protinapadi proti konicam ia bokom nemških napadalnih zagozd so se razbili ob junaškem držanju nemških čet. Prav tako so se zrušili v nemškem ognju tudi srditi razbremenilni napadi v prostoru vzhodno in severno od Orela. Sovražnik ja beležil v teh bojih najtežja in krvave izgube.
Odredi nemške vojske ia Waffen-# ter letalstva s« dne 12. julija uničili nadal)-njih 400 sovjetskih tankov. V letalskih bojih in s pomočjo protiletalske artilerije pa je bilo zbitih na« ste sovjetskih letal.
Kakor poročajo iz Wa-shingtona, je zahteval republikanski senator Va&-denberg ustanovitev posebnega vojnega kabineta, ki bi ob RooseveltovI strani vodil »domovinsko fronto«. Podoba je, da mu na zaupajo mnogo, ker so razmere zrasle Rooseveltu če« alavo
Kako je z
„drugo fronto" ?
Izkrcanje angio-ameriških čet je izzvalo y taboru »zaveznikov« zelo zanimivo razpravo o tem, ali je smatrati napad na Sicilijo kot nekako ustanovitev »druge fronte« ali ne. Ameriški tisk zatrjuje, da je sedaj pričela »bitka za Evropo«. Druga fronta — tako rezonira omenjeni tisk — ni več sen, temveč stvarnost. Kako različna so mnenja v angleškem in ameriškem taboru, izpričuje komentar, ki ga je zapisal diplomatski so-trudnik angleške agencije Reuter. Komentator pravi namreč sledeče: »V Londonu ne vidijo v invaziji na Sicilijo drugo fronto, temveč samo znamenje za osvoboditev kontinenta. Vojni pohod na Sicilijo, ki utegne biti daljši in težji kot se je domnevalo na prvi pogled, ne pomeni ni-kake direktne olajšave za sövjete v pomenu in obsegu, ki so ga imeli sovjeti v zamislih, ko so zahtevali drugo fronto.«
Iz gornje ugotovitve bi bilo sklepati, da so sovjeti opozorili svojega angleškega zaveznika zelo energično, da jim sicilijanska pustolovščina, o kateri imajo menda svojo lastno sodbo, nikakor ne zadostuje. Vsekakor — tako misli tudi »Völ-kischei Beobachter«, se morajo sedaj odigravati med Anglijo, Ameriko in Sovjetijo glede Sicilije zelo živahne razprave in prepiri.
Medtem ko gledajo v Londonu nekako z mešanimi občutki na Sicilijo, je Moskva zopet potrkala precej glasno na angleška vladna vrata. Angleški vladi so dali razumeti, da dvomijo o vrednosti vojaške akcije na Siciliji, v kolikor naj bi tvorila razbremenitev za boljševike. Kakor omenjamo že v političnih beležkah, se vršijo trenutno ne samo v Moskvi, temveč tudi v Londonu pogajanja o tem, kako naj bi se izgladilo vojne načrte plutokratsko - boljševiških osrečevalcev sveta. Po zadnjih sovjetskih vojnih poročilih je postal položaj boljševikov na fronti zelo nevaren. Stalin se radii tega posvetuje v Kremi ju z veleposlanikoma Majskijem in Litvinom o tem, kako naj bi Sovjetija zopet dobila v svojo roko inici-Jativo. Boljševiki so koncem preteklega tedna Izročili na anglo-ameriški naslov svoje zahteve. Postavili so Jim račun, po katerem bi se moralo >pritisniti« tako, da bi Nemčija morala odpoklica ti z vzhodne fronte celo vrsto svojih divizij, ako bi se hotelo zboljšati položaj Sovjetije. Boljševiki niso pozabili opozoriti Anglo-Amerikance, da Eisenhowerjevo, podjetje na Siciliji ne bo imelo za posledico odpoklica niti enega samega nemškega vojaka z vzhodne fronte. Od dne do dne je vedno bol) jasno, da sta London in Washington Izpostavljena močnemu diplomatskemu pritisku Sovjetske Unije, ki gleda s prezirom na sicilsko epizodo, zahtevajoč otvoritev druge fronte v zapadni Evropi. Te moskovske zahteve so spravile Anglijo in Ameriko v nemalo zadrego. Kakor je domnevati po raznih znakih, an-glo-ameriško vojno vodstvo ne namerava izvršiti ustanovitve nove fronte na zapadu, temveč pa hoče izvesti posamezne napade v področju Sredozemskega morja. Dejstvo, da smatra Moskva invazijo v Siciliji kot »nezadovoljivo«, Je pomešalo račune v Londonu in v Washingtonu.
Temu nasproti pa smatrajo anglo-ameriški vodilni krogi invazijo v Siciliji kot vojaški dogodek prvega reda. To dokazuje lista angleških in •meriških generalov in admiralov, ki so angažirani pri vojnem pohodu na Siciliji. Pod vrhovnim poveljstvom ameriškega generala Eisenho-werja stojita znana angleška generala Alexander tn Montgomery, ki sta sodelovala že v afriških bitkah. Alexander je Eisenhowerjev namestnik, Montgomery pa poveljuje angleškim četam. Angleškemu brodovju v Sredozemskem morjn In okrog Sicilije poveljuje admiral Cunningham. Ameriškim četam poveljuje general Georg A. Pat-ton, angleškemu letalstvu pa general Tedder. Ameriške pomorske sile komandira viceadmiral Hewitt, ameriške letalce pa general Spaatz. Omenjenim štabom so dodeljeni še ameriški general Doolittle, letalski podmaršal Lloyd in angleški admiral Ramsay, ki se je »odlikoval« pri umiku v Diinkirchenu.
Iz tega seznama je razvidno, da Je anglo-ame-riško vodstvo vpieglo pri Siciliji in na otoku svoje najodličnejše častnike, tembolj jih jezi v sovražnem taboru radi~iega dejstvo, da Moskva
Volili J^g^fSiii na jožni fronti
ia Siciliji se je razvila srdita bitka — Občutne izgube anglo - ameriškega letalstva in brodovja
X m i» ioc i
^'•"«•".scfT S
MITTE te« 1
Vojni dogodki na Južni fronti so se odigravali v preteklem tednu bolj živahno vsied izkrcanja Anglo-Amerikancev na Siciliji. Tako so nemško-italijanske obrambne sile na Siciliji uničile že pretekli četrtek 16 angio-ameriških letal, večinoma štirimotornih bombnikov. Nad Atlantikom in ob Kanalski obali so bila sestreljena štiri sovražna letala.
Pretekli petek so uničile letalske sile osi nad Sredozemskim morjem 26 sovražnih letal. Angleški bombniki so v noči od 8. na 9. Julij izvedli teroristični napad na KSln in okolico. Prebivalstvo Je beležilo izgube, v stanovanjskih področjih pa so nastala razdejanja. Katedrala je bila ponovno poškodovana. Po dotedanjih poročilih so zbili devet sovražnih bombnikov. Troje drugih sovražnih letal so zbili nad Kanalom oziroma nad Atlantikom.
Sovražno letalstvo Je z bombardiranjem mest Trapant, Porto Empedocle ln Catania povzročilo nekaj škode in izgub civilnega prebivalstva. Pri tem Je bilo sestreljenih 14 sovražnih letal. Italijanska torpedna letala so potopila pred severo-afriško obalo tri velike paruike s skupno 40 tisoč brt.
V noči od 9. na 10. Julij je sovražnik s pomočjo močnih letalskih in pomorskih sil napadel Sicilijo. Trčil Je povsod na močno obrambo na zemlji in v zraku. Boji so se razvili zlasti na Jugovzhodnem obalnem pasu.
Angleški bombniki so v noči na 10. julij napadli zapadnonemško ozemlje, zlasti pa mesto Bo-chum, kjer so povzročili škodo in požare. Po dotedanjih poročilih so zbili 11 sovražnih bombnikov.
Nemške podmornice so napadle ponovno več močno zavarovanih spremljav. Bred brazilsko obalo in v Srednjem Atlantiku so na ta način potopile osem ladij s skupno 53.000 brt
11. julija Je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo, da so se na Siciliji razvili med nemško-itali-Jansko obrambo in med lzkrcanlmi anglo-ameriš-kimi odredi srditi boji. Nad Sicilijo ln nad vodami okrog otoka so zbili 64 sovražnih letal. Italijanska torpedna letala so potopila tri ladje, med njimi dva transportnika po 130.000 brt. V skupnem napadu z nemškimi letalskimi silami so Italijani poškodovali tri križarke in več velikih ln srednjih transportnikov ter izkrcevalnih čolnov tako težko, da Je računati s potopitvijo večine teh ladij. Italijansko vojno poročilo z dne 11. Julija pravi, da so se ltalijan?ko-nemške čete na Siciliji energično postavile proti lzkrcanim sovražnim odredom ter da se hrabro upirajo sovražnemu pritisku. Sovražno letalstvo Je bilo omenjenega dne Izredno živahno. Lovci osi so zbili 22 sovražnih letal, artilerlsti pa devet. Italijanska torpedna letala so potonila dvoje prsraikov s skupno 13.000 brt., Istočasno pa so poškodovala dve krffarkl in več trnovskih ladij, ki so deloma zgo-
Sicilije ne smatra kot dovoljne in zadostne akcije za razbremenitev njenega položaja. Vse kaže, da se pogaja ameriški vojni minister Stimson v Londonu v glavnem za sredstva in pota, kako naj bi se zadovoljilo sovjetske zahteve po »drugi fronti«, ne da bi se obenem preveč riskiralo anglo-ameriško tonažo.
Kart«: Deknen-Oicnst
rele. Neka lahka križarka je bila zadeta z bombami poleg sedem transportnikov in več izkrcevalnih čolnov ter je prav tako računati z njihovo potopitvijo.
V Kanalu je prišlo 10. Julija do spopada med skupino angleških rušllcev in hitrih čolnov z lahkimi nemškimi pomorskimi silami. Nemška ladijska artilerija Je potopila rušilca in dvoje top-ničark. Na nemški strani se Je potopila ena izmed edlnic, vendar se je večina posadke rešila.
Na Siciliji so se po italijanskem vojnem poročilu z dne 12. julija nadaljevali srditi boji brez prestanka. Sovražnik Je skušal predvsem razširiti plitvo globino zasedenega obalnega pasu. Italijanske in nemške čete so v odločnem protinapadu porazile sovražnika na več točkah. Na enem izmed bojnih odsekov Je bil sovražnik prisiljen k umiku. Bojni duh italijanskih ln nemških odsekov Je odličen. Isto velja tudi za sicilsko prebivalstvo ln za veliko število sicilskih vojakov, ki branijo svojo domovino. Posebno se Je odlikovala 200. obaina divizija pod poveljstvom generala Achille d' Havet-a.
Italijanska letala so torpediraia tri križarke, neko manjšo edinico in troje parnikov, od katerih sta se dva s skupno 8000 brt potopiia. Italijanski in nemški bojni letalci pa so napadli zbirališče sovražnih ladij ter so potopili pet parnikov in več izkrcevalnih čolnov. Zadetih je bilo razen tega 40 tovornih ladij in parnikov različne veliko-stL Razen tega Je bilo zbitih 38 sovražnih letal. Neka italijanska podmornica je potopila 10.000-tonsko sovražno križarko.
Nemške podmornice so v žilavih bojih potopile šest ladij s skupno 42.000 brt
Tudi po nemškem vojnem poročilu z dne 13. jnlija so se nadaljevali na Siciliji srditi boji med obrambo ln lzkrcanim sovražnikom. Nemški in italijanski letalski odredi so neprestano posegaj v boje na zemlji ln na morju. Sovražnemu brodovju so prizadejali težke izgube. Na>d Sicilijo in Sardinijo so zbili omenjenega dne 25 sovražnih letal. Po italijanskem vojnem poročilu Je skuSal sovražnik 13. Julija razširiti mostišča, ki Jih je ustvaril pri mestih Licata, Gela, Pa.chino, Svracu-sa ln Augusta. Italijanska torpedna letala so v vodovju Sicilije potopila neko srednje veliko trgovsko ladjo, poškodovala pa so dve križarki ter številne transportnike ln manjše edinice. Nad Sicilijo so zbili mimo tega še 23 sovražnih letal. Sovražni odredi so bombardirali mesta Catania, Messtna, Reggio Calabria in Torino. Prebivalstvo Je beležilo v Torinu izgube, mesto pa Je bilo znatno poškodovano.
Nemški letalski odredi so v noči na 13. julij uspešno bombardirali pristanišče in doke v Grims-byju (Anglija). Drugi posamezni letaHri napadi so veljali Londonu In južni obali Anglije.
14. julija Je sporočilo Italijansko vrhovno poveljstvo, da se Je sovražniku posrečilo z vpostavo
D r o c k and V * r ' • g : Marburger Verlags- nnd Druckeret-
Ges. m b. H. — Verlags'eituog Egon Baumgartner; Haupt-ichnftlelter- Filedricn Gol 3bi alle ir' Marburg/Drau. Badgasse I
Zar Zelt für Anzeigen die Preisliste Nr. 3 vom 10. April 1943 gfll'lg. Ausfall der Lieferung dea Blattes bei höherer Gewalt od« Betriebsstörung gibt keinen Anspruch auf Rückzahlung des Bezugsgeldes
Nezmanjšano silovite borbe v Južni Siciliji
Trdovratni sovražni suniti v svrho razširitve mostišč z angleškimi in ameriškimi odredi
(e<e
osi v
borbi
Po stanju, ki je vladalo 14. julija, nadaljujejo čete sil osi svoje borbe z izkrcanimi Angleži in Amerikanci z nezmanjšano silovitostjo. Angleži in Amerikanci uporabljajo vsa razpoložljiva sredstva, da bi razširili svoja mostišča. Ameriške sile, ki so se izkrcale ob južni obali Sicilije, so v smeri proti severno ležečim hribom napadle nemško-italijanske branike neprestano s pehoto in tanki. To je bilo v ponedeljek. Vsi anglo-ameriški sunki v predpoldanskih urah so se izjalovili. Popoldan je napadal sovražnik s svežimi silami. Tudi te napade so Nemci in Italijani odbili ob velikih izgubah za sovražnika. Letalski odredi osi so pri tem z uspehom posegali v boje na zemlji. Vsled bombnih zadetkov so imeli sovražni tan-kovski odredi znatne izgube.
Hudi boji so se razvili v hribovju z anglo-ameriškimi padalci, ki so se nahajali že par ur pred izkrcanjem sovražnih čet na sicilskih tleh. Sovražnik je skušal z obale dobiti stika s temi eksponiranimi četami. Več anglo-arneriških oddelkov se je pri tem zapletlo v boj z našimi varovalnimi odredi. Med borbo so Angleži zapalili neko plantažo oliv v upanju, da bodo — izkoriščajoč pri tem nastali dim — dobili ugodnejših postojank za obrambo Toda italijanski pionirji so vdrli v goreči log, kjer so hitro izruvali goreča drevesa ter s posebnimi jarki onemogočili širjenje požara. Nato so čete osi razbile par angleških naskočnih odredov. Druge sovražne odrede so zavrnili.
V teku ponedeljka je spravil sovražnik nova ojačenja na suho. Anglo-Amerikanci so se skušali vsidrati na vseh tistih mestih, kjer se jim je ponesrečil prvi poskus izkrcanja dne 10. julija. Čete sil os' so namreč zavrnile del izkrcanih sovražnih čet na pr. v nekem zalivu jugovzhodne obale, čeprav so Anglo-Amerikanci s pomočjo ladijske artilerije in bombnikov podpirali poskus izkrcanja. Sovražnik je smatral dotični zaliv kot ugodno mesto, ker obalna obramba ni odgovorila z ognjem. Obalna obramba pa je situacijo dobro izkoristila Izpraznila je namreč nekriti obalni pas, da ne bi imela spričo pričakovanega težkega bombardementa nepotrebnih izgub. Iz postojank, ki so se nahajale bolj v notranjosti otoka, so opazovali Nemci in Italijani Sovražne ukrepe. Ko je prispel sovražnik na obalo, je sledil udarec vseh vrst orožja. Izkrcevalne čolne Anglo-Britancev je spiejel naravnost blazen ogenj iz vseh možnih kalibrov.
Ko je sovražnik občutil na ta način jakost obalne obrambe, je začel ponovno obstreljevati osiščne postojanke z najtežjim ognjem ladijskih topov. Obenem so napadli močni sovražni bombni odredi obalni pas, varujoč na ta način vse operacije izkrcavanja. Na drugem mestu je postavil sovražnik na suho svoje tanke. Ker sovražni
novih rezerv premagati obalni pas med Licato in Augusto. Sovražnik prodira v gorovje jugovzhodne Sicilije in stoji pred nižino Catanije. Na celi fronti so se nemške in italijanske čete zapletle v srdite boje. V nočnih napadih so italijanski tor-pedni letalci potopili ob vzhodni obali Sicilije dva velika parnika in nekega rušilca. Poškodovanih pa je bilo šest križark, dvoje rušilcev, nek velik parnik in več manjših edinic. V letalskih bojih nad Sicilijo je bilo zbitih 27 sovražnih letal. 14 italijanskih letal se ni vrnilo.
V Srednjem Sredozemskem morju je potopila neka italijanska podmornica nek parnik s 15.000 brt. Dve drugi italijanski podmornici sta potopili skupno štiri sovražne rušilce. Nemški letalci so uničili nad Sredozemskim morjem 34 sovražnih letal.
Angleški bombniški odredi so v noči na 14. julij izvedli nov težak napad na mesto Aachen. Nastala so velika razdejanja. Mnogo javnih poslopij in kulturnih spomenikov je bilo porušenih. Zadeta je bila tudi katedrala. Prebivalstvo je imelo težke izgube. 21 sovražnih bombnikov Je bilo pri tem zbitih na tla. Prt napadu na Turin so nemške letalsko-obrambne sile zbile enajst sovražnih bombnikov.
Nemška bgjna letala so v noči na 14. julij bombardirala mesto Hull in važne cilje ob južni obali Anglije.
tanki ob obali niso našli odpora, so skušali priti na neko cesto biizu morja. Sovražni tanki so bili očividno nemirni iadi miru, ki je vladal v tem odseku, zato so previdno tipali naprej. Naenkrat pa jih je zaustavil ogenj iz dobro skritih položajev. Dva sovražna tanka sta že po prvih zadetkih obležala. Njune posadke so zbežale proti morju. Ostali tanki pa so se zapletli v boj. Ogenj sovražnih tankov je bil brez učinka, ker tankov-ski kanonirji niso spoznali položajev osiščnih čet. Ko je potem neki 8-centimeterski protiletalski top vzel sovražne tanke na muho iz boka, je bila zapečatena tudi usoda ostalih tankov. Razbiti so zgoreli ob robu ceste.
Ves dan so napadali hitri nemški letalski odredi in lovci izkrcane sovražne edinice, ki so se formirale v cestnih soteskah za nadaljnji pohod, z bombami in s strelnim orožjem. Z zadetki bomb so razbili kolone sovražnih vozil in številne tanke.
DROBIŽ
*	Uničene tolpe v Bosni. Iz Rima poročajo, da so operacije v Črni gori uspešno zaključene. Vstaja, ki jo je naročila Moskva, je potlačena, ter vlada sedaj povsod mir in red. S tem je hkrati izvršena misija generala Pirzio Biroli-ja, ki je kot guverner Črne gore, bil hkrati poveljnik čet, ki so Črno goro očistile.
*	Zaprisega prvih albanskih polkov. Po poročilih italijanskih listov so v Albaniji zaprisegli prve polke, ki so sestavljeni iz samih Albancev. Pri tem so ti novi albanski vojaki dobili zastave, na katerih se nahaja volilni rek italijanske dinastije Savoyjev ter dvoglavi orel Albanije na rdečem polju.
*	Vzgojevališče kmetov v Lichtenegg-u (Kreis Pettau). V Lichtenegg-u, v osrčju področja Kollos, so v krasni hiši uredili šolo za kmečke fante, kjer jih vzgojujejo v dobre kmetovalce. Zavod sprejme vsako leto okrog 200 izbranih fantov, kjer se v trimesečnem praktičnem in teoretičnem tečaju pod nadzorstvom učiteljev in voditeljev mladine izšolajo v kmetski stroki ter vzgojijo v nemškem duhu.
PK-Kriegsberichter Müller (PBZ — Sch) v
Innenraum eines Mannschaftsbunkers an der Kanalküste
Das Prinzip der Sauberkeit und Ordnung gilt nicht nur in den Kasernen, sondern auch in "den Wohnbunkern der Befestigungsanlagen an der Kanalküste. Blitzblank sind die einzelnen Räume. Waffen und Ausrüstung liegen stets griffbereit
□ Tudi Italija Je vrnila Kitajski svojo koncesijo v Tijenclnu. Kakor poroča Central Press iz Sanghaja, sta podpisala italijanski poslanik in kitajski zunanji minister pogodbo, v smislu katere je vrnila Italija svojo koncesijo v Tijencinu kitajski narodni vladi. Ker so že preje tudi druge države vrnile Kitajcem svoja eksteritorijalna zemljišča ali koncesije, je sedaj Kitajska posestnica vsega svojega ozemlja.
Seichsminister Dr. Goebbels in Heidelberg
Anläßlich der großen Kundgebung, in der Wissenschaftler und Forscher aus allen Teilen des Reiches zusammen mit den Präsidenten der wissenschaftlichen Institute, den Rektoren fast sämtlicher Hochschulen und Studentenführern der großen deutschen Universitäten in Heidelberg zusammengekommen waren, sprach Reichsminister Dr. Goebbels in einer großangelegten Rede über die hohen Aufgaben, die unseren geistigen Arbeitern im Schicksalskampf des Reiches gestellt sind. Bei diesem Anlaß empfing Reichsminister Dr. Goebbels auch Ritterkreuzträger der Studentenschaften im Haus des Langemarck-Studiums der Universität Heidelberg. — Unser Bild zeigt den Reichsminister bei der Begrüßung dieser Ritterkreuzträger sowie weiterer an der Front ausgezeichneter Studenten — Atlantic (Sch)
Letalska zaščita
na podeželju
V »Štajerskem Gospodarju« z dne 19. junija t. 1. smo pod geslom »Pripravljen biti, je vse« objavili izvajanja Bundesiiihrer-ja Steindl-a o uvedbi letalsko-zaščitnega prava na Spodnjem Štajerskem. Danes hočemo govoriti o potreuah letalske zaščite na podeželju in o ukrepih, ki jih je pri tem treba izvesti.
Na podeželju je letalska zaščita ravno tako potrebna kakor po mestih Sovražnik napada tudi kmetije, da bi uničil prehrano Nemčije. V to svrho bombardira kmetijska poslopja Potrebno je torej v prvi vrsti zatemnjevati, ker je luč bombam najboljši cilj. Tega se morajo prav posebno zavedati lastniki posamezno stoječih hiš. Zatemniti se mora tudi vse ročne svetilke in vsa vozila. V hlev;h so se obnesli sledeči ukrepi: okrog težkih električnih žarnic (15 volt) je namestiti navzgor odprte zaščitnike ali senčnike iz pločevine ali lepenke in sicer tako, da nastane na stropu hleva krog svetlobe v premeru 40 cm 1 od koder svetloba lahko izžareva. Razen tega se j mora v hlevu dodatno zatemniti vsako drugo okno.
Izvesti se mora nadalje ukrepe, ki preprečujejo požare. Podstrešja in vsi prostori kjer se shranjujejo stvari, se mora izprazniti stare ropotije ali šaie To velja tudi za hleve, skednje in vse ostale prostore Stvari, ki se vedno ne potrebujejo, je odstraniti, če rade gorijo. Podstrešja sž mora očistiti in pospraviti. Prah povzroča eksplozijo in širi ogenj. Dvorišča naj bodo prazna vsega, kai ni tam potrebno in samo ovira Gorljive stvari ne smeje stati blizu oken in vrat. Hlevi, skednji itd. morajo biti pospravljeni. Suh hlevski gnoj je nevarnost za povzročitev letalskega požara Slaba okna, vrata in odprtine se mora popraviti Urediti je več požarnih odsekov. Večje zaloge blaga je razdeliti in ločiti s pomočjo požar zapirajočih zidov. Požari žita na bilkah so redki Nevarnost nastane, ko je žito zrelo, če se ga pravočasno ne spravi V takih primerih se priporoča gotove dele požeti, da se velike njive ne izpostavlja v celoti nevarnosti požara potom zažigalnih bomb.
Da se žito na kupih ne izpostavlja nevarnosti, se ga mora na njivah mlatiti ter takoj spraviti na trg. V kaščah shranjeno žito, ki je v vrečah, se veliko bolj hitro pokvari in lažje vname kakor žito, ki leži nasipano. Kjer ga morajo imeti v vrečah, je kupe vreč držat bolj male ter medsebojno ločene. Tudi senjaki na njivah so nevarni. Zato je preprečevati uporabo velikih in uporabljati bolj male senjake. Senjake se mora postavljati medsebojno precej oddaljene. Okrog ležečo slamo in seno se mora odstraniti od bližine senjakov. Dragocene kmetijske stroje je odstraniti od kmetijskih dvorišč ter jih shraniti v šupah na polju itd. Postavljanje vseh strojev v en prostor je preprečiti. Stroje se mora tako shranjevati, da se jih ob izbruhu požara res lahko reši.
Zaščitne prostore je urediti v kleteh, kjer je to Izvedljivo. Kjer so kleti premale, se mora urediti predpisne jarke za kritje ali zaklon. Strokovnjaki organizacije Sterischer Hematbund bodo pomagali pri tem z nasveti in dejanji. Skrbeti se mora tudi za zaščito živine. Hlevskemu poslopju se mora posvetiti vso pozornost. Strop hleva mora odgovarjati stavbenim predpisom. Vsak strop je brez vrednosti, če odprtine in jaški niso stalno v redu zaprti. Na hlevskih podstrešjih naj bo samo krma za dnevno potrebo v kupih, ki so ločeni eden od drugega. Dim namreč tudi pokvari krmila do neuporabljivosti. V velikih hlevih naj bo za slučaj potrebe nujnega izpraz-njenja več širokih izhodov, da živina lažje pride vun. Privezovanje mora biti spretno in ročno, da se lahko hitro izvede. Avtomatično odvezova-nje živine je opustiti, ker lahko povzroči paniko. Živina naj stoji v več hlevih. Važno je tudi imeti vedno pripravljeno brizgalnico z vodo, ter lestvo, lopato in sekiro. Po možnosti je urediti blizu- hlevov ribnike z vodo za gašenje ako ni potoka blizu. Pesek naj bo pripravljen v vrečah ali zabojih v vseh stanovanjskih in gospodarskih prostorih.
Kmetjel Pomagajte čuvati pred letalskim uničenjem svoje premoženje, prehrano našega ljudstva in naše oborožene sile! Zahtevajte nasvete in navodila od letalsko-zaščitnih strokovnjakov Steirischer Heimatbund!
RAZNE VESTI
*	Zaključna proslava glasbene šole v Gono-bitz-u. V Gonobitz-u so zaključili pouk Kreismu-sikschule. Pri tem je voditeljica šole Stefanie Gilk podala obsežno poročilo o delu minulega šolskega leta. 72 učencem se je izročilo spričevala. Govoril je tudi Ortsgruppenführer, se zahvalil učnim močem in učencem za uspehe ter priporočal, da bi se študij glasbe v novem šolskem letu z isto vnemo nadaljevalo.
*	Visoko starost, 90 let, je dosegla nedavno umrla žena nadučitelja Maria Machortschitsch iz Marburg-a. Grillparzerstraße 4.
*	Petkratna žetev v letu. Inženjerji in vrtnarski strokovnjaki kemične industrije IG.-Werk v Lud-wigshafen-u stavijo odpadno toplo vodo iz tovarn na razpolago tovarniški vrtnariji. Ker ima ta voda 40 stopinj C, jo vrtnarija uporablja za kurjavo in ogrevanje zemlje pri gojitvi ranega so-čivja. Prve uspele poskuse so delali koncem decembra lanskega leta. Temu je sledila ureditev velike vrtnarije, ki je merila 7000 kvadratnih metrov samih gred, ki jih je ogrevala topla odpadna voda. Od decembra do decembra bodo na ta način petkrat izrabili zemljo za pridelovanje sočivja, ker jim v hladnih mesecih topla voda pospešuje gojitev.
*	Otroška prireditev v Bad Radein-u. Minulo nedeljo so imeli v Bad Radein-u prvo otročjo veselico, katere se je udeležilo nad 100 otrok s svojimi starši. Na sporedu so bile igre in športni nastopi. Urad Frauen Ortsgruppe Bad Radein je po veselici pogostil otroke.

Lohn für ihre Hilfe.
Nur wenige Kilometer hinter der HKL haben Ukrainer unseren Soldaten bei verschiedenen Arbeiten Hilfe geleistet. Dafür erhalten sie jetzt aus den Beständen einer Armeeverpflegungsstelle für ihre Familie Brot, Butter und Zucker.
PK.-Kriegsber. Benser (Sch).
* Državni sosvet za privatne gozdove. Reichs-
ernahrungsminister in Reichsbauernfiihrer ter Reichsforstmeister sta odredila, da se postavi državni sosvet za privatne gozdove (Reichsbeirat fiir Privatwald) Odbor bo štel 20 oseb. Za urade osrednjih oblasti se bo imenovalo sesvete s sedmimi člani. Delo Reichsbeirat-a bo, da svetujejo Reichsforstministru v važnih zadevah in ukrepih,
Zgodovinske priče usode zemlje
(K potresom na Balkanu.)
Odkar stoji ta svet in na njem živi človek, še ni bilo take zgodovinsko znamenite prilike, kakor jo doživljamo sedaj vsi sodobniki. V davni minulosti ustvarjajočega razvoja zemlje so se pač dogajale stvari, katerih bi današnji človek ne prenesel. To so bile dobe, ko so gorotvorne sile ustvarjale in oblikovale podobo zemlje in ko je še divje pleme nastopilo svojo prvo pot izropa-nja in pobijanja svojega soseda. Toda, ko se je človek-divjak preko civilizacije povzpel do kulture in se je pričenjal čutiti gospodarja zemlje, ga je že pričakovalo najstrašnejše razočaranje. Na dolgem potu spoznavanja si je predstavljal morje in celine, gore in doline in sploh vse, kar je v naravi doznaval, kakor da je vse to, kar vidi in doznava že od vekomaj tako ustvarjeno, zlasti pa, da so tla, na katerih stoji in živi, trdna kot granitna skala. Ni mu bilo toliko za to, da mu je Kopernikus ovrgel staro vero v zemljo kot središče stvarstva in da ima tudi zemlja svojo določeno pot v vesolje. Glavno je — tako se je samo prepričeval — da so tla, na katerih stoji, neomajno trdna in da se v tekočem stanju nahaja le voda in te na potu do morja, ki pa je tudi vekomaj stalno in ga redkokdaj razgibljejo le viharji
V tej trdni zavesti popolne sigurnosti je legel k počitku. A komaj je trdno zaspal, že se zaziblje postelj, soba, hiša, cela vas in mesto. Ker je bilo to prvič, ga je prevzel čuden, dotlej nepoznan strah in občutek zadušljive tesnobe in čimbolj se mu je vračala zavest, tem bolj se je — on gospodar zemlje — začutil kot —ničla.
Pa to je bil samobsebi nedolžen potres, le krajevnega značaja. Drugič pa je bilo ob belem dnevu. Na nebu čudna znamenja, na močvirnih tleh gosta, bela ali rumena megla, pod zemljo votlo bobnenje, v zraku nenavaden veter in že je tu tudi prvo valovanje zemskega površja v sprem-
stvu iz globine prihajajočih navpičnih sunkov, tako silnih, da se rušijo tudi velike stavbe, tu pa tam se odpira zemlja in požira vase vse, kar je bilo nad njo — tudi na stotine ali na tisoče človeških življenj. V sosednem kraju, v mestu, je morda še hujše, a najhujše bogzna kje v tuji deželi. Razsežnost in silovitost, to je znak takozv. tektonskega ali dislokacijskega potresa, ki se je v zadnjem času že kar udomačil širom celega Balkana, zlasti pa v turški Anatoliji. Pa o tem bo še govora
Med tem se pripravimo na svoje zgodovinsko pričevanje. Ne mislim le na vojno, kakršne svet še ni in je ne bo več doživel. Marveč mislimo, da se obenem vrši druga, še večja »vojna« pod in nad zemljo, in da se tudi ta največja prirodna »vojna« nahaja v stanju zaključka. In sicer časovno nedoločenega zaključka.
Današnja doba se s-'no razlikuje od svoječas-nih, zlasti pa od pradobe, to je začetka stvarjenja naše zemlje Dočim je »prvi« človek še brez razumevanja doživljal porod razvoja zemlje, smo postali mi priče — ne še »konca sveta«, kakor nekateri sanjarijo — marveč konca ustvarjanja takozv. gorotvornih sil. Pred nami se v splošnem pojavlja nova doba pospeševanja krčenja zemeij-ske skorje, vsled tega tudi večjega vpadanja in pogrezanja spodnjih plasti pod pritiskom gorskih masivov (Alpe). Pri tem igrajo odločujočo vlogo erupcije na sonce in delovanje podmorsib vulkanov.
Ta proces vpadanja podzemeljskih sestavov in gororazrušajočih sil seveda ni šele od danes. Ampak- že pri rojstvu je tudi smrt in pri vsakem začetku tudi že konec. Prihaja pa v to našo dobo ura izrednih prirodnih dogajanj. Če nič drugega, na to dejstvo nas posebno opomfcija naš sosed Balkan s sumljivo naraščajočim številom potresnih katastrof.	—P—
AWelw ! Angriff! Abschoss!
Von Kriegsberichter
PK. Uber drei Stunden stehen sie nun schon auf ihrer Kriegswache, auf der Brücke, an den Geschützen, die ersten drei Stunden des neuen Tages. Und es kommt die Zeit, da die Augen, die unverwandt durch das Glas über das Wasser schweifen, die Kimm nach verdächtigen Schatten absuchen, zu schmerzen beginnen, die Ohren, die nur auf fremde Geräusche abgestimmt sind, taub werden wollen und die Beine vom vielen Stehen wie bleischwere Gewichte in den Gelenken hängen. Und nichts geschah bisher in dieser mondhellen Nacht, scheinbar umsonst schien die stets bereite Wachsamkeit der Sinne gewesen zu sein. Wenn man jetzt in der herrlich-warmen Koje gelegen hätte, denken da die Männer und schütteln sich fröstelnd in der Kühle des Morgenwindes, wäre die Nacht auch ohne uns vorübergegangen, ohne Bombenangriff und Schnellbootüberfall I Sie sind ein wenig enttäuscht und schauen immer häufiger mit begehrlichen Blicken nach der Uhr, deren Zeiger nur schleppend weiterziehen. Noch eine Stunde etwa.. . Herr, laß Morgen werden, Abend wird es von allein. Noch 55 Minuten genau.. .
Die Stunde der Schnellboote.
Und gerade in dieser einen Stunde geschieht es. Nicht umsonst ist die Positionsfahrt der Vorpostenboote gewesen. Einen raffinierten Angriff trägt der Brite vor, der nur deshalb scheitert, weil die Wachsamkeit der deutschen Matrosen auch in dieser kritischen Stunde, da man meinte, die Gefahren dieser Nacht schon gebannt zu haben, nicht nachgelassen hat Eben ist der Mond hinter der Kimm verschwunden, das gleissende Finsternis gewichen, die bei diesem jähen Wechsel noch undurchdringlicher wird. Das ist so recht die Stunde der Schnellboote, die zu blitzschnellen Angriffen Möglichkeiten über Möglichkeiten bietet.
Eben hat der Kommandant, der über diese barbarische Dunkelheit schimpft, seinen zünftigen Fluch unterbrochen und seinen Kopf sichernd in die Höhe gestreckt, als höre er etwas Verdächtiges, da meldet auch schon der Befehlsübermitt-ler vom achteren Geschütz: Motorengeräusche hackbord achteraus! Natürlich, da sind sie jal Keine Flugzeuge! O nein. Waschechte, unverfälschte Schnellbootgeräusche! Diese Himmelhunde! Haben gewartet, bis es dunkel wird, so dunkel wie ein Bärenschinken! In dieser kurzen Zeitspanne, die so seltsam verloren zwischen dem Monduntergang und dem Sonnenaufgang hängt, greifen sie an, versuchen sich zwischen uns und die anderen Boote zu schieben, die weiter draußen stehen. Wollen uns — der Gedanke ist nicht schlecht — das Schießen unmöglich machen, weil wir sonst leicht die eigenen Kameraden treffen würden.
Noch immer hören wir nur die Geräusche, sehen noch nichts! Die Boote sind ja auch gar zu klein. »Große Fahrt voraus.« Der Maschinentelegraf klirrt auf »Auf Torpedolaufbahnen achten!« Man kann gar nicht vorsichtig genug sein! »Vorderes Geschütz schießt Leuchtgeschosse! Alle anderen Waffen Feuererlaubnis, wenn Ziel aufgefaßtl«
Mit einem Schlag taghell.
Ja, jetzt braucht man Leuchtgeschosse, dem Gegner den Dunkel der Nacht zu entreissen! Zischend und knallend krachen sie aus den Rohren, stehen im Nu wie tausendkerzige Lampen am Himmel! Taghell ist es mit einem Schlag wieder geworden. Auf dem gleissenden Wasserspiegel entgeht uns jetzt so leicht keine Bewegung, kein noch so kleiner" Schatten mehr! So, nun mögen sie kommen! Unentwegt suchen viele Gläser das Wasser ab, in nächster Nähe nach Blasenbahnen in der Ferne nach dem Gegner! Fiebernd hängen die Männer an ihren Geschützen! Nicht, daß sie »durchdrehten«! Was bedeutet ihnen Gefahr, in der sie immer schweben, wo Gelegenheit ist, wieder einmal englische Schnellboote abzuschießen! Dazu haben sie Stunden später noch Zeit festzustellen, daß a.uch bei ihnen hie und da einer »den Daumen dazwischen gehalten« hat! Jetzt haben sie nur eins im Sinn: Feuerwerk! Abwehr! Angriff! Abschuß!
Herrgott, ist denn noch immer nichts zu sehenl Dabei wird das dumpfe Brummen der Schnellbootmotoren immer deutlicher! Neue Leuchtgeschosse steigen hoch. Von uns, von anderen Booten!
Dr. Erich Grathoff.
»Da sind sie!«, schreit der Steuermannsgast auf der Brücke. Mit einem Satz ist er an seinem Maschinengewehr Wie ein Schatten ist der Signalgefreite neben ihn gesprungen, hält den Munitionsgurt! Und schon rattert es los, schon ziehen die langen Fäden der Leuchtsprunggeschosse auf den Gegner zu, der jetzt mit hoher, weißer Bugsee deutlich zu sehen ist. Um Bruchteile von Sekunden später schalten sich die »Zweizentimeter« ein, die »Drei-Sieben«. Auch die anderen Boote sind nur im Bilde. Von allen Seiten knallt es, ein wahres Feuerwerk von konzentrischem Feuer auf die winzigen Punkte der gegnerischen Boote.

Der »Tiger« der Schrecken der Sowjets
Blitzschnelle Entscheidungen.
Wer zum ersten Male solche Schnellbootsgefechte miterlebt, muß meinen, in ein wüstes Durcheinander geraten zu seinl Als wüßte kein Mensch, wer wo und wo was seil War das der Abschuß des eigenen Geschützes? War es das Krepieren des feindlichen Geschosses in der Luft, irgendwo auf dem Wasser? War das ein Einschlag am eigenen Boot? Ist es das feindliche Maschinengewehrfeuer, das da so verteufelt nah über uns hinwegzischt, als würde es Zeit, den Kopf ein wenig einzuziehen? . ..
Und doch ist es eine sinnvolle Ordnung, aus der Praxis, aus hart erkämpfter Erfahrung geboren, die sich keine Theorie, keine Schulbeispiele pressen läßt, weil sie doch immer wieder anders ist. Da kommt es immer wieder neu darauf an, die Gefahren zu erkennen, Gegenmaßnahmen zu treffen und in ihnen die Möglichkeiten zum eigenen Angriff zu finden. Da sind die Minuten des Kommandanten, die höchste Aufforderungen und letzte Bewährung von ihm erfordern. Jetzt vor allem muß er sich als der Herr seines Bootes erweisen, keinen Augenblick £jie vielen Fäden, die aus seiner Hand, von seinem Platz auf der Brücke aus, zu den einzelnen Gefechtsstationen gehen, verlieren, ja, auch nur ein wenig locker lassen. Blitzschnell, atemraubend geht es bei solchen Schnellbootgefechten zu. Da kann eine Anordnung, eine Entscheidung niemals > das Ergebnis langer Überlegungen sein, im Augenblick muß sie gegeben und auch schon 'ausgeführt sein.
Jeder auf seinem Posten.
Wer will es den Männern, die an der Steuerbordseite Ausguck halten, deren Maschinengewehre nur nach dieser Seite schießen können, verdenken, wenn ihr Herz, alle ihre Sinne, ihre unbändige Freude an diesem Kampf sie immer wieder nach backbord hinüberdrängt, wo pausenlos das herrliche Feuerwerk aufblitzt und das heiße Gefecht im Gange ist. Und doch müssen sie ihren Sektor im Auge behalten, der jetzt noch still und harmlos vor ihnen liegt, aus dem heraus der Gegner aber auch in jedem Augenblick mit seinen tödlichen Waffen hervorbrechen kann.
Und der Steuermann mit seinem Rudergänger, die jetzt im ewigen Wechsel der zu fahrenden Manöver alle Hände voll zu tun haben, all ihre Gedanken brauchen, um bei den anderen Booten zu bleiben, dem Vordermann, der sich mal nach steuerbord, mal nach backbord windet, nicht den Achtersteven zu rahmen, der oft in bedrohliche Nähe kommt? Nur für Sekunden können sie einmal den Blick zur Seite wenden. Dann aber hat es sich nicht zu interessieren, was da an backbord geschieht. Sie dürfen es auch nicht beachten, daß die feindlichen Geschosse auch über ihre Köpfe hinwegzischen. Sie sehen es nicht, daß dort drüben auf einmal ein greller Feuerschein aufflackert, eine weiße Qualmwolka plötzlich über dem Wasser steht. Sie hören nur aus dem Höllenlärm dieses Gefechtes eine dumpfe Detonation heraus, sie erfahren es aus dem Jubel der Kameraden, daß dort wieder ein feindliches Schnellboot im Hagel der Geschosse zerrissen wurde, in die Luft geflogen ist.
Die Männer, die unter Deck schweißüberströmt vor den Kesseln, an den Maschinen stehen, haben sie es jemals gesehen, wie der Gegner, hoffnungslos vom Abwehrfeuer eingedeckt, sich einzunebeln versucht, aus dem dichten Schleier heraus verzweifelt weiterschießt nach allen Seiten, und dann doch nicht mehr der Vernichtung entgehen kann? Sie hören nur über sich das wilda Bellen der Geschütze, spüren es zuweilen, daB ein Geschoß die Bordwand durchschlägt, vielleicht auch den Kessel, den sie schnell mit Lappen oder anderen behelfsmäßigen Mitteln abdichten.
Salomonski orfolti
Salomonski otoki tvorijo kakih 2000 km dolgo, naravno, avstralski kontinent čuvajočo obrambno črto vzhodno od Nove Guineje. Za te otoke, ki jih je Avstralija po prvi svetovni vojni dobila kot mandatno področie, so v zadnjem času oživeli zopet hudi boji med Amerikanci in Japonci. Obema silama gre za obvladanje in kontrolo otokov, ker kontrolirajo in zapirajo morsko pot is Amerike in Japonske proti Avstraliji in obratno. Japonci so se namreč izkrcali na Novi Guinejl in na Salomonih, kjer gre sedaj za to, kdo bo tam gospodar. Avstralijo braneča ameriška oborožena sila je nedavno zbrala močne oddelke ter po zaslugi svoje premoči izkrcala iste na otokih Rendo-va, Nova Georgija in Bougainville, kjer se trenutno še vršijo boji, v katerih so Japonci v manjšini. Amerikanci so za to svojo ofenzivo, za katero so po morju prepeljali ogromno premoč, začeli v prvi vrsti zato, da bi zagospodarili na vsej skupini otokov, da bi na istih uredili močne letalske baze v svrho zaščite svojega dovoza v tem delu Pacifika ter vznemirjenja in preprečenja dovoza Japoncem, ki iz Nove Guineje ogrožajo v prvi vrsti Avstralijo. Hkrati upajo Amerikanci is Salomonov kot izhodnih točk, nekoč začeti vele-potezno ofenzivo proti Japoncem sploh Dosedanji boji so Amerikance stali veliko izgubo ladij in letal in tudi transportnih ladij so precej izgubili. Ameriške izgube so veliko težjega značaja kakor so bile lansko jesen in zimo, ko so Japonci januarja iz strateških ozirov izpraznili otok Guar dalcamar
Boje za Salomonske otoke vodi ameriški general Mac Arthur, ki je vrhovni poveljnik v Avstraliji in v tem delu Pacifika ter znan po svoji bahavosti in dolgojezičnosti. Ameriško-angleška propaganda podpira njegovo akcijo ter spravlja to ofenzivo v zvezo z velikimi dogodki, ki bodo baje sledili. Amerikanci trdijo, da hočejo nevarnost, ki jim preti od Japoncev v Avstraliji, odpraviti ter potem načeti največji problem v vojni z Japonsko, to je glavno ofenzivo zoper ostale, v japonskih rokah se nahajajoče pokrajine V kolikor jim bo šlo to gladko izpod rok, bo pokazala bodočnost.
Salomonsko otočje obsega 44 tisoč kvadratnih kilometrov, na katerem živi kakih 200 tisoč ljudi. Gre v največji meri za ozemlje vulkanskega značaja in neprehodnih gozdov. Podnebje je izredno nezdravo. Potov čili cest sploh ni. Naselja stojijo bolj ob morskih obalah, kjer rastejo kokosov« palme in banane. Prebivalci so plemena Melane-zov, ki govorijo malajščino in papuanščino. Od domačih živali poznajo svinje in pse.
Gospodarstvo Salomonov je komaj omena vredno. Guadalcanar je največji otok, vsi skupaj so pa važni edino za kontrolo morskih cest med Ameriko, Avstralijo in Japonsko.
Hudi boji v področju Salovnonskih otokov
Srdite borbe v tropski vročini - Težke izgube ameriškega letalstva v bojih z Japonskimi piloti
V področju Salomonov se nadaljujejo srdite borbe, odkar so se Amerikanci 30. junija izkrcali na otoku Rendova. Kakor poročajo iz Tokija, prikazujejo sedaj japonski listi posameznosti bojev, ki se odigravajo v imenovanem področju. V pra-šumah se odigravajo pri tropski vročini izredno srditi boji med japonskimi branilci in ameriškimi napadalci Amerikanci so se izkrcali tudi na malem otoku Rubiana ter na jugovzhodnem delu Nove Georgije. Po tem izkrcanju so se vsidrali Amerikanci na dveh točkah severozapadne obale Nove Georgije, t. j. na jugovzhodni strani zaliva Kula. Na ta način so prispeli Amerikanci med otok Kulambagra, ki ga imajo zasedenega Japonci, ter med japonske postojanke v zapadnem delu Nove Georgije. Te postojanke se koncentrirajo okrog mesta Munda.
Amerikanci so se poslužili pri svojih izkrceval-
Hove težave med „zaveznici"
Iz Stockholma poročajo: Sovjetski veleposlanik Majski je nenadoma zopustil London. Ali je imel posebno važne razloge, da je hite) poročat v MoskvoV Je to vprašanje, ki zanima resno tudi tukajšnje politične kroge. Celo nevtralni londonski dopisniki so mnenja, da Majski ni odšel v Moskvo poročat zgolj o stanju sovjetsko-polj-skega spora kakor prikazujejo njegovo potovanje z angleške strani.
Dopisniki švedskih listov so mnenja, da je to potovanje veleposlanika Majskega v nekaki zvezi z navzočnostjo washingtonskega sovjetskega veleposlanika Litvinova v Moskvi, obenem pa tudi z londonskim obiskom ameriškega vojnega ministra Stimsona. Medtem so pa prispele v Anglijo iz Moskve vesti, iz katerih bi bilo sklepati, da so nastale v odnošajih med Sovjetsko Unijo in med obema velikima zapadnima »zaveznikoma« nove težave.
Trenutno še ni povsem jasno, ali se pritožujejo sovjetski oblastniki glede izostalih anglo-ameriš-kih dobav vojnega materijala ali pa morda glede neizpolnjenih obljub operativne podpore. Bodi kakor bilo: gotova stvar je, da so se odnošaji med zapadom in med vzhodom vidno ohladili. Še do nedavno so razširjali vesti, da se bodo v kratkem sestali Stalin, Roosevelt in Churchill. Te vesti se sedaj nikakor ne vjemajo z napeto situacijo, ki je nastala v nasičeni atmosferi tabora treh velikih »zaveznikov«. Opazovalci londonskega
nih operacijah povsod velikih odredov svojega letalstva. Pri vsakem vojnem spopadu z Japonci pa se je pokazala izredna kvaliteta japonskih pilotov in strojev V letalskih bojih, ki so se odigravali v tem področju, so zbili japonski letalci Amerikancem desetkratno število letal.
Japonsko mornariško letalstvo je dne 11. julija napadlo severovzhodno obalo otoka Nova Geor-gija, 9. julija pa Rendovo. Nad Novo Georgijo so zbili 40 letal tipa, »P 3« kar 25 ameriških aparatov. Japonci so izgubili samo troje lastnih letal. Pri napadu na Rendovo je izgubi! sovražnik pet" letal in šest transportnih ladij.
lici se nemščine!
dogajanja so mnenja, da se Stimson pogaja v Londonu tudi z zunanjim ministrom Edenom, ki nima odločati v vojaških zadevah, pač pa je že leto dni najvnetejši zagovornik brezpogojnega anglosaškega sodelovanja s Sovjetsko Unijo.
Italija noče suženjstva
46 milijonov Italijanov v fronti moralnega in materijalnega odpora -Sijajno držanje prebivalstva Sicilije
»Völkischer Beobachter« je objavil naslednje poročilo svojega rimskega dopisnika:
»46 milijonov Italijanov čita te dni poročila z južne fronte. Ta poročila se omejujejo zgolj na objave vrhovnega poveljstva. Pred vsemi drugimi objavami vojaškega značaja se je zginila nad Sicilijo železna zavesa molka. Italijanski narod je spoznal in odobril ta molk. Napetost italijanskega naroda pa je ostala radi tega ista in človek dobiva vtis, da se je ta napetost napram prvim dnevom sovražnega izkrcanja celo še stopnjevala spričo dejstva, da govorijo vojna poročila o nem-ško-italijanski protiakciji. Iz objav tiska posnema prebivalstvo vtis, da gre po presoji informiranih krogov pravzaprav za poskus invazije, ker gre ogromni obseg priprav in vpostava čet, letalstva in brodovja preko okvira navadnega manevra izkrcanja. Zavest, da je bitka z odločujočim izidom v teku, je italijanski narod še bolj zgrnila kot blok okrog vodstva in armade. Nikjer ni najti znakov nervoznosti. Situacijo karakterizirata mir
Generalfeldmarschall von Manstein in Bukarest
Kürzlich überreichte Generalfeldmarschall von Manstein in Bukarest dem Staatsführer Rumäniens, Marschall Antonescu, den diesem vom Führer verliehenen Krimschild in Gold. Anlaßlich dieses Besuches legte der Generalfeldmarschall einen Kranz am Grabmal des unbekannten Soldaten nieder. — Unser Bild zeigt den Generalfeldmarschall bei der Kranzniederlegung
in zavest glede jakosti obrambe, obenem pa tudi odločnost glede odpora. Tako ni najti med Italijani niti pesimizma niti pretiranega optimizma. Povsod prevladuje trezna presoja. Povsod je najti odločnost, ki hoče storiti vse, da bo sovražnik doživel na italijanskih tleh svoj največji poraz. Italijanske narodne mase vedo, zakaj gre v tej borbi. Povsod so razumeli Mussolini-ja, ki je dejal, da bo sovražnik pustil Italijanom v slučaju poraza samo oči da bodo lahko objokovali svojo bedo kot poraženci. Najboljše potrdilo vsebuje dokument fašističnega tiska, ki je napravil najgloblji vtis. V tem dokumentu so zbrane vse iz-jave sovražnikov, kaka bo bodočnost Italije in vsakega posameznega Italijana, ako bi zmagal sovražnik. Gre za 12 točk zasužnjenja Italije. Vsaka izmed teh točk pomeni zase smrtno obsodbo za upe Italije Italijanski narod je spoznal v teh dokumentih anglo-ameriško sovraštvo do Italije. Tu je zapopaden program hlapčevanja Italije v smislu anglo-ameriških vojnih ciljev.
Tako je postala ta vojna ljudska vojna Italije proti gospodarski, vojaški in moralni zasužnitvi italijanskega naroda. Sijajno držanje prebivalstva Sicilije pa dokazuje, da se je skupno s četami postavila tudi domovina v prve vrste fronte.
IZREK TEDNA
Odločno nastopanje ie prva
dolžnost vojakov na fronti
V	starih predpisih o redu in službovanju vojakov na bojiščih (Felddienstordnung), je stalo med drugim sledeče določilo »So bleibt entschlossenes Handeln das erste Erfordernis im Kriege. Ein jeder — der höchste Führer wie der jüngste Soldat — muß sich stets bewußt sein, daß Unterlassen und Versäumnis ihn schwerer belasten als Fehlgreifen in der Wahl der Mittel!«. (»Odločno dejanje je prva zahteva v vojni. Vsak — najvišji voditelj in najmlajši vojak — se mora vedno zavedati, da ga opustitev in zamuda veliko bolj obremenita, kakor napake pri izbiranju sredstev,«)
Na frontah se mnogokrat nudijo priložnosti, ko je v ugodnem trenutku možno veliko storiti. Take možnosti so lahko manjšega in tudi večjega obsega. Bojevniške akcije lahko vsak čas ustvarijo položaje, ki jih inicijativen poveljnik ali vojak lahko izrabi v korist lastne fronte, nasprotniku pa prizadene škodo. Za pravilno izrabljanje takih ugodnih trenutkov je seveda potrebno odločno in pravočasno dejanje. Razume se, da nosi vsak vojak in vsak voditelj do neke meje tudi odgovornost za take podvige in posege v boje. Nepravilno presojanje položaja lahko ravno tako tudi povzroči škodo in izgube, ki bi se jih lahko prište-dilo
Take priložnosti povzročata fronti na obeh straneh. Kjer so dobri, vestni in inicijativni voditelji in vojaki, se to ne more tako lahko pripetiti kakor tam. kjer je poveljnik površen, mevžast in neodločen z njim vred pa tudi vojaki.
V	nemški armadi je že od nekdaj veljalo načelo, ki ga je določalo pravilo o frontni službi, da je energično in odločno nastopanje prva zahteva, ki je stavljena poveljnikom in vojakom. To velja tudi še danes. Današnja vojna nam pri- . kazuje nešteto primero\ posameznih nemških poveljnikov ali vojakov, ki so z odločnim dejanjem izvršili velikanska junaštva. Poročila naših vojnih dopisnikov, ki jih lahko čitamo dnevno v časopisju, nam to potrjujejo v celoti. Večino najvišjih odlikovanj za hrabrost se je dobilo za energične lastne posege v boje, ki so uspeli in mnogo koristili.
Kakor se na eni strani odlikuje in priznava hrabrost in zasluge za uspelo izkoriščena dejanja, tako se v smislu vojnih predpisov poziva na odgovor vse tiste, ki bi morda opustili ali zamudili dejanja na fronti, ki bi se lahko izvedla in bi bila koristna Opustitve in zakasnitve slonijo na- . vadno na neodločnosti poveljnikov ali vojakov. Strogi vojni zakoni bi take primere zasledovali veliko bolj strogo, kakor, če se je poveljnik ali vojak za dosego cilja pri svojih akcijah posluževal sredstev in metod, ki niso bili dovoljene. K sreči v naši oboroženi sili ne manjka poveljnikov in vojakov, ki bi'ne bili energičnega in odločnega dejanja.	_-
O Giraud je prispel v New York. Kakor poročajo nemški listi, je znani francoski general Giraud prispel na krovu ameriškega vojaškega letala iz Afrike v New York.
Spodnjegajerci se izpopolnjujejo v nemščini
Bundes! übrer je odlikoval najboljše enote v jezikovnem tečaju 1942/43
Za nemške jezikovne tečaje organizacije Stei-riseher Heimatbund, ki se vršijo po vseh Orts-gruppah Spodnje Štajerske, vlada vedno večje zanimanje. V nekaterih krajih je bil naval doraslih in mladine tako velik, da nekatere Ortsgruppe sploh niso bile v stanju izvršiti toliko tečajev, da bi se bilo zajelo vse prijavljence. Moški in ženske iz vseh plasti prebivalstva se trudijo izkoristiti priložnost, da bi čim prej obvladali nemščino kot jezik svoje skupnosti in izraz svojega prepričanja.
V	preteklem zimskem polletju 1S42/43 se Je vršilo 2400 jezikovnih tečajev, ki jih je obiskalo 107.000 Spodnještajercev. Te številke povejo jasno in razločno dovzetnost spodnještajerskega prebivalstva ter njegovo trdno in odločno voljo ne samo za uk, temveč tudi za uporabo nemščine.
V	podporu te jezikovne akcije je Bundesführer v oktobru 1942 razpisal tekmo za vse Ortsgruppe organizacije Steirischer Heimatbund, štur-me Wehrmannschaft-a, delovne posade, skupine, mladiske organizacije Deutsche Jugend itd. z namenom, da se do aprila 1943 ugotovi tistih 12 Ortsgrupp, šturmov Wehrmannschaft- a, delovnih posad, skupin in odredov mladinske organizacije Deutsche Jugend na Spodnjem Štajerskem, ki so v jezikovni akciji dosegle relativno največji uspeh. Zate se je določilo nagrade v obliki knjig, slik opreme, športnega orodja, uniform itd.
Tekma se je končala, kandidate pa so predložili za nagrade Bundesfiihrer-ju v odločitev. Po predloženih priporočilih je Bundesführer odlikoval nižje imenovane Ortsgruppe in enote Wehrmannschaft -a ter odrede mladinske organizacije Deutsche Jugend.
I. Ortsgruppe: Fraßlau, Laufen, Tüffer, Wöllan, vsi v Kreis-u Cilli, Luttenberg, Kreis Luttenberg;
Höllenstein, Weitenstein, oba v Kreisu Marburg-Land; Thesen, Kreis Marburg-Stadt; Stauden, Strahleck v Kreis-u Pettau; Reichenburg, Kreis Rann; Trifail-Süd, Kreis Trifail.
II.	Wehrmannschaftsstürme: Anderburg 21 /6-Vi, Römerbad 24/C-0, Tüchern 23/C-0, Luttenberg 1/L, Kunigund 2/Mbg. L, Mahrenberg 11/Mbg. L, Gams 13/Mbg. St, Rotwein 102/Mbg. St., Lenonhard 12/P-N, Pettau r. D. 1/P-S, Pettau 1. D. 3 P-S, Trifail-West 2 T.
III.	Posade mladinske organizacije Deutsche Jugend: Arndorf, Cilli-Laisberg, Tüchern, Bad-Radein, Rast, Windischfeistritz, Marburg VI, Ankenstein, Margareten bei Pettau, Mörtendorf, Talberij, Eichtal-West.
IV.	Odredi Deutsche Jugend Fähnlein: Anderburg, Wöllan, Tüchern, Luttenberg, Lorenzen, Rast, Drauweiler, Ankenstein, Burgstall, Leonhard, Talberg, Eichtal-West.
V.	Deutsche Jugend — Mädelgruppen: Oppendorf, Tüffer. Windischlandsberg, Lnttenberg, Kunigund, Windischfeistritz, Zwettendorf, Polstrau, Sauritsch, Thomasberg, Talberg. Eichtal-Ost.
VI.	Deutsche Jugend — Jungmädelgruppen: Arndorf, Tüffer, Windischlandsberg, Luttenberg, Rast, Windiscbgraz, Würz, Leitersberg, Friedau, Pettau r. D., Taiberg, Eichtal-West.
Bundesführer-jeve nagrade bodo v okviru skromnih proslav izročili po nalogu Kreisführer-jev pri Ortsgruppah nagrajenim enotam Wehrmannschaft-a in mladinske organizacije Deutsche Jugend. S tem je dosežen nov uspeh v izpopolnjevanju Spodnještajercev v nemščini, ki naj bo hkrati vzpodbuda za vse ostale, da se bodo še bolj pridno in vneto poprijeli uka, ki je nad vse važen in potreben.
se ga zavrže. In vse to ni za ruskega človeka, temveč za Žida in komisarja. Na mene so polagali važnost le radi mojega rokodelstva. Ker sem izučen in dober zidar ter vedno zdrav, so cenili in izkoriščali mojo delovno silo. Drugače bi me bili tudi pohodili in zdrobili. Mi smo gradili hiša za tisto maloštevilno plast, ki živi na račun milijonov delovnih rok. Človek je tam samo orodje v rokah strašnih zločincev. Nikdar ne želim več imeti opravka s takimi ljudmi. Čudim se, da že sploh živim.
Na vprašanje, kaj je v Sovjetiji slišal o Nemčiji, je Terbos odgovoril, da laži in zopet laži V Nemčiji da je baje brezposelnost in pomanjkanje. Večina Nemcev da bo izumrla na tuberkulozi. Nikdo ni smel imeti kake zveze s tujino. Ce je kdo to samo poskusil, je prišel takoj v izgnanstvo v Sibirijo ali pa kam drugam, od koder nI več povratka. Nikdar se ni nič izvedelo, kam je izginilo na stotisoče takih ljudi. »Da je obstojala nekoč Jugoslavija, nismo nikdar vedeli.«
Po izbruhu vojne med Nemčijo in Sovjetijo se je za "Ferbosa začela igra za življenje. Moral js prestati nešteto nevarnosti, .o katerih ne govori rad. On sploh mnogo ne govori, ker mu je preteklost neprijetna. Naše urejene razmere so mu še precej tuje. Ko so. se pozneje pojavili prvi nemški letalci nad Kalmiki, je prvotno mislil, da gre za čudež. Saj so Sovjeti narodu vedno razlagali, da je Nemčija pred razpadom, da koraka rdeča armada proti Berlin-u, Reich sam pa je poln vstaj in revolucij. In ko so se mu odprle oči, je po šestdnevnem nevarnem in trudapolnem prizadevanju dosegel nemške čete, katerim se je stavil na razpolago. Tam stoji danes v vrstah nemške armade kljub svojim letom, da pomaga poraziti boljševizem, ki ogroža človeštvo. Nabralo se je v njem toliko zaničevanja, da vidi samo v uničenju te kuge olajšanje in zadovoljstvo
Terbos ne more prehvaliti naše lepe domovine. 2e radi ohranitve naše lepe domovine moramo premagati in uničiti boljševizem, ki bi nam sicer vse to porušil in vpepelil.
Sedaj se nahaja Gefreiter Terbos na 40dnevnem dopustu Po 28. letih je zopet doma v svoji domovini. Kako veselje je to za njegovo mater ter brate in sestre, si lahko predstavljamo. Leta 1914. je odšel. Takrat so bili še bratje in sestre mladi in mali. Danes stojijo že njegovi nečaki na fronti ter branijo domovino pred krutim sovražnikom.
POLITrCIE BEIEZKE__
- '■'"
□ Farinacci o položaju na Siciliji. Znani fašistični minister Roberto Farinacci je napisal v listu »II Regime Fascista« čianek, ki se bavi s trenutnim položajem na Siciliji. Farinacci je mnenja, da je moral sovražnik iifteti začetni uspeh spričo izkrcanja, ki ga je izvedel s tako ogromnimi letalskimi in pomorskimi silami. Možno je tudi, da so vdrli sovražniki pod zaščito močnega bro-dovja in letalstva dveh imperijev nekaj kilometrov v notranjost otoka. Toda s tem že postane položaj za sovražnika kritičen. Sile osi imajo p« izvajanjih omenjenega ministra zasedene vse strategično važne postojanke, zato bodo napadle sovražnika z vsemi sredstvi. Dovoz je za sovražnika vedno težavnejši in izgube v vrstah njegovih transportnih ladij so vedno bolj občutne. Ce skuša sovražnik slabiti moralo italijanskih čet s pozivi k predajii je tako postopanje ravno tako smešno kot brezuspešno. Sovražni manever je smatrati kot izjalovljen.
Q »Jugoslavija Je mrtva«. Belgrajski list »Srp-ski Narod« je objavil izpf>d peresa srbskega ministrskega predsednika generala Nediča članek pod zaglavjem »Jugoslavija je mrtva«. Nedič piše v tem članku med drugim sledeče: »Nam Srbom je bilo dovolj Jugoslavije. O tej perfidni kombinaciji, preko katere je. že šla zgodovina in ki je v novi Evropi ne bo več, nočemo nič več slišati Srbski narod ne mara Jugoslavije, ker je imel častno in slavno ime, ki je bilo v Jugoslaviji tlačeno. Jugoslavija ne more več vstati. Niti je ne mara njen narod, niti novi čas, niti nova Evropa. Samo politični slepci ne vidijo časa in resničnosti. Jugoslavija je mrtva in ne bo več vstala od mrtvih Razpust ali uničenje tiste pisane družbe v Londonu, ki se imenuje jugoslovanska vlada, j« neizogibno sigurno. Kar se danes odigrava v Londonu, dokazuje le, da je Jugoslavija mrtva. Zato pa lahko ponavljamo besede, ki jih je zapisal srbski pesnik Dositelj Obradovič: »Naša Srbija je rešena, kajti njena usoda je v naših rokah«.
l'
„Staje v smri, kakor nazaj pod sovjetfe!"
Pripoveduje Spodn ješta jer c, ki se je po 28 letib vrnil iz ruskega ujetništva
V Lembach-u pri Marburg-u je neka 761etna mati deležna velikega veselja. Vrnil se ji je iz ruskega ujetništva sin, ki ga že 28 let ni videla in ves ta čas štela med pokojne. Gre za leta 1884. Pickerndorf-u pri Marburg-u rojenega Jakoba
Podi pora delavcev in nastavijencev, ako podjetja ne poiiinjefo
Sef ciyiine uprave na Spodnjem Štajerskem je dne 18. junija t. 1. izdal odredbo, ki odreja delavcem in nameščencem odškodnino za primere, da m mogrede zmanjka surovin itd. ter ostanejo brez dela. Tozadevno določilo se nanaša na obrtne obrate ter ne velja za kmetijstvo, gozdarstvo in domačinstvo. Ta odškodnina za izostalo plačo se izplača vsem članom posad, izvzemši Židom in ciganom V smislu odredbe je odškodnina izplač-ljiva tudi tedaj, ako podjetja ne delajo radi pomanjkanja premoga plina ali električne struje. Odškodnino lahko dobijo tudi delavci in nastavljeno obrtnih podjetij, če je prišlo do zastoja dela iz drugih razlogov, kakor na primer radi prekinjenja prometa, da niso mogli pravočasno ali pa sploh doseči svoja delovna mesta.
Nadoknada izgubljene plače znaša 60 oziroma 80 odst. razlike med stvarno doseženo delovno odškodnino in med odškodnino, ki bi jo delavec in nastavljenec dosegel brez izgube dela v podjetju. Odškodnino za izgubljen zaslužek se ne prizna, če se je v enem delovnem dnevu izgubilo do ene delovne ure, ali pa v dveh sledečih koledarskih tednih en delovni dan ali šihto, ali manj kakor eno šihto. Podpore bodo izplačevala podjetja na račun uradov dela. Sprejemnike takih odškodnin lahko uradi dela vpostavijo v delo drugod. Radi tega morajo podjetja takoj pismeno poročati uradom dela, kadar vidijo, da se bliža zastoj v obratovanju. Podjetja s 100 in več delavcev in uslužbencev morajo to poročati telefo-nično in pismeno.
Pričujoča odredba je izpopolnitev velike nemške sorialne zakonodaje, ki bo delovne ljudi čuvala pred škodo. Ukrep sam pa pričakuje brezpogojno izpolnjevanje dolžnosti in vpostavo vsakega posameznika napram državi
Terbos-a, ki se ima zahvaliti samo svojemu zdravju in svoji žilavosti, da je še danes med živimi, ker bi drugače ne bil mogel preživeti vse grozote boljševizma. 28 let sem živel v temi — tako je izjavil — in sedaj hočem živeti.
Terbos je visoke in šibke postave. Iz njegovega ozkega podolgovatega obraza gleda mnogo gub, ki mu jih je zarisalo grenko življenje v Sovjetiji. Mož ne govori veliko. Preteklost ga še vedno bremeni. I.e tu in tam radostno naglaša lepoto domovine Nemčije.
Leta 1915. je bil ranjen v Karpatih. Kot ujetnik je moral delati pri gradnji murmanske železnice skoraj noč in dan. To je trajalo do izbruha revolucije. To delo je opravljal skupno s Cerkezi in pod nadzorstvom Židov. Bilo je to mučenje ljudi, ki ga je preživelo samo deset odstotkov delavcev. Ko je prišlo do nemirov, je bila njegova edina skrb vrnitev v domovino. Nad tri leta se je klatil kot potepuh, raztrgan, ušiv in lačen po nesrečni deželi, da bi prišel domov. Pri tem je padel v roke enkrat belim, pa zopet rdečim. Nekoč je ležal bolan za legarjem, brez vsake pomoči v neki zapuščeni baraki ter prispel končno na Kuban.
Leta 1921 je nastopila velika lakota, ki so ji sledila leta nepopisne bede in pomanjkanja v duševnem in telesnem pogledu: upori, ustrelitve, izgnanstva in velika lakota Samo na Kubanskem področju je v nekaterih krajih umrlo po 80 do 90 odst. prebivalcev za lakoto. Odkar je dežela bolj-ševizirana, je beda vedno naraščala. Prihajali so vaški soviet! in GPU Ljudstvo in kmetje so morali vse oddati. Narod je imel samo malo trdega kruha in ničesar drugega. Ljudstvo brez denarja in brez obleke, denar pa brez vrednosti. Dajatve za oboroževanje so pa bile velike. Izterjevalo se jih je z bičem in potoki krvi. »Zadnji sladkor sem videl leta 1934.« — tako pravi Terbos. Pivo in vino se je tu in tam videlo še do leta 1938. Potem je izginilo tudi to; pač pa je bilo oboje komisarjem na razpolago.
Terbos pravi, da gre rale v smrt, kakor še enkrat pod boljšev>ke LTsoda ljudi pod boljševizmom ie nenopisna. Kmet ni nič in nima nič. On ie suženi. ki so qa poživinilt. Dela za komadič kruha, dokler njegove sile niso izrabljene, nakar
PK-Kriegsberichter Wurm (Sch)
Deutscher Panzerzug sichert Eisenbahnstrecken in Bosnien
Der Kampt gegen die bolschewistischen Banden in den bosnischen und montenegrinischen Bergen, der jetzt erst wieder zu einem großen Erfolg geführt hat, erfordert vor allen Dingen eine starke Sicherung der Nachschubstrecken. — Hier ein deutscher Panzerzug, der mit großem Erfolg fü die Sicherung der Eisenbahnlinien einge-gesetjt wurde
GOSPODARSTVO__
Storitve in sposobnost
nemškega delavstva
Zibelka civilizacije je že od nekdaj Evropa, ud koder zajema in posega v vse ostale dele sveta V Evropi se je najprej in najbolj razvilo kulturno Izživljanje, ki je vzor in gibalo vsem drugim narodom. Večina vsega, kar imenujemo napredek, se je porodilo v možganih evropskih ljudi ter prešlo na druge celine. Tudi delo ki je nastalo z ustanovitvijo kmetijstva, rokodelstva, obrti in indtutrije, je imelo svoj izvor v naši takozvani zapadni civilizaciji, ki je ustvarila vse, kar danes pozna človeštvo.
Vzporedno z nastankom in razvojem produkcijskih panog je nastalo in se razvilo tudi delavstvo. S tem je Evropa prinesla človeštvu pridobitve. ki mu olajšujejo in izboljšujejo življenje, za kar je na drugi strani potrebno dela, truda in žrtev. Iz nekdanjih lovskih in nomadskih časov, ko človeštvo še ni poznalo stalnih naselbin in deljenega dela, se je v teku stoletij razvil delavski poklic v vsej današnji mnogostranosti. Pri tem je seveda nemško ljudstvo v vrstah ostalih evropskih narodov zapada igralo prvo in vodilno vlogo.
Razvoj je šel svojo pot. Vzgledi, ki jih je dala Evropa ostalim celinam, so iste vzpodbudili k posnemanju in prišlo je tako daleč, da so evropski delavci roke in uma kot strokovnjaki in pionirji bili iskani in željeni v inozemstvu, kjer so pomagali urejevati kmetije, obrti in industrije, v kolikor se niso kar osamosvojili. Nemec je bil tisti, ki so ga najraje sprejeli, ker so od njega največ pričakovali, akcvavno tudi drugih Evropejcev ni primanjkovalo Glas in ugled, ki ga je v svetu užival nemški inženjer, tehnik, kemik, mojster. predelavec in delavec je stal in stoji na krepkih nogah in ker so te noge bile tako zdrave Kakor so bile roke spretne in glave bistre, j« to bilo pravično in v redu.
Poznavalcem dela in delovnih razmer kakor gospodarstvenikom socialnim poltikom, voditeljem dela. voditeljem delavstva itd. je znano, kako so prekomorske dežele potrebovale dotok preseljen-cev iz evropskih dežel, povsod dajale prednost iz Nemčije došlim naseljencem. Nemški človek se je pač vedno in povsod pokazal kot organizator in človek dela
Nemške delovne storitve so že davno pred prvo svetovno vojno dale povod, da je prišlo do svetovne in sedanje vojne Strah Anglosasov, ki sedijo na surovinah pred nevarnim nemškim tekmecem brez surovin, je vse to povzročil Razvoj
PK-Kriegsberichter Spitta (Sch — WVD)
Neuer Nachschub durchzieht Smolensk
Das Bild durchziehender Kolonnen und Truppen für die Front ist den Bewohnern der Stadt ein zwar vertrautes, sie aber immer wieder von neuem interessierendes Bild. Trotz des heftig niederströmmenden Regens umsäumen sie die Straßen und beobachten den Vorbeimarsch der Kolonnen
je pa pokazal, da si je nemško delo in delavstvo znalo pomagati tudi glede surovin. Delovne storitve nemškega delavstva so tako rasle, da so naše nasprotnike prav neprijetno iznenadile.
Danes zaposluje Nemčija 12 milijonov inozemskih delovnih sil. Ce se pomisli, da so to delavci vseh mogočih narodov iz agrarnih dežel s primitivnimi metodami v strogo napredni državi, ki predstavlja s svojim delovnim procesom en sam veliki stroj, je to znak. da je edinole nemško delovno vodstvo v tako kratkem času izšolalo te ogromne milijone oseb ter jih vpreglo v svoj vojno-delovni proces. Mi vemo, da zahteva delo za vojno produkcijo cele može, točne, vestne in zanesljive delavce, ki morajo pod nazorstvom nemških specialistov izdelovati najbolj precizne izdelke, ki jih potrebuje moderna oboroževalna industrija. Za taka dela ni tako lahko izvežbati človeka-lajika Mi vemo, da šele dolga in trda šola in praksa ustvari sposobne in dobre delavce. Kdor je zasledoval naseljevanje evropskih delavcev na ameriškem kontinentu, mu bo znano, da so tam gotovi narodi iz Evrope šele po več letnem trdem delu v gozdovih, cestah in železnicah lahko prišli do kakega strojnega dela, ker se jim prej nekaj takega ni zaupalo. Nemška vojno-delovna vpostava je pa ta problem rešila kljub jezikovnim težavam tako vzorno, da bo svet lahko šele po vojni pravilno presodil te velike storitve nemškega organizatornega duha. V par tednih iz balkanskih kmetov in kmečkih delavcev ustvariti industrijske delavce, ki strežejo najmodernejšim strojem pri izdelovanju najfinejših in najbolj občutnih izdelkov, je uspelo samo Nemcem. Praksa uči, da se spretnost in . sposobnost za delo pri strojih pridobi šele po generacijah. Sin dobrega strojnika, bo verjetno tudi dober strojnik, medtem ko se je za prehod iz kmečkih poklicev v industrijska dela računalo, da je potrebno nekoliko generacij.
Nemški vojak je najboljši bojevnik na svetu in oborožen z najboljšim orožjem. Nemški delavec izdeluje za svojega tovariša in vojaka v zaledju najboljše orožje in najboljši materijal, pri čemu mu pomaga po najboljših delavskih mojstrih izvežban evropski delavec. V tem tiči najbolj viden izraz in dokaz sposobnosti in storitvenih zmožnosti nemškega delavstva.
X Nemčija pričakuje srednje dobro žetev. Na seji Landesbauernfiihrer-jev in Gauamtsleiter-jev za Landvolk, ki se je vršila pod vodstvom Reichs-bauernfuhrer-ja Staatssekretar-ja Backe-ja, so ugotovili, da bo letošnja žetev Nemčije srednje dobra.
X Država jamči za kredite vinarstva. Romunsko finančno ministrstvo je bilo pooblaščeno, da prevzame jamstvo za 300milijonsko posojilo, ki ga je romunsko vinarstvo najelo pri agrarnem kreditnem institutu s pomočjo romunske narodne vlade.
X Zaplemba bakrenih ureditev in naprav po pivovarnah. Reichsstelle Eisen und Metalle je odredila, da se takoj zapleni vse pivovarniške ureditve in naprave, ki so iz bakra ali bakrenih zlitin. To velja za nove, v uporabi stoječe in neupotreb-ljive naprave in dele istih. Oddaja se bo vršila proti določeni odškodnini. Določilo stopi takoj v veljavo in velja tudi za Spodnjo Štajersko
X Italijanska dTužba za javna dela in Hrvatska. Na podlagi dogovora med Italijo in Hrvatsko bo Italijanska družba za javna dela prevzela na Hrvatskem razna dela. Tako bo na primer izvedla izsuševalna dela na Lonjskem polju, vzhodno od Zagreba. Nadalje bo ista družba dogradila največjo vodno centralo v Tribalju, ki bo oskrbovala vso hrvatsko Primorie z električno razsvetljavo.
X Breze, bukve in jagnedi kot surovine za celulozo. Na Finskem se resno zanimajo za najnovejše načine pridobivanja celuloze iz brezovega, bukovega in jagnedovega lesa
X Švedska produkcija gumijastih podplatov. Neka švedska tovarna za izdelavo umetneqa usnja in podplatov izdela letno 1 milijon parov podplatov. Pri tem gre za predelavo umetne mirne »Modotiol«. Izdelali bodo do 300 ton umetne gume letno.
■X Šangkaj postane velika industrijska središ-njica. Japonsko časopisje poroča, da bo Japonska uredila sporazumno z nacionalno Kitajsko v ^anghaju obsežno industrijsko in trgovsko sre-dišnjico. kjer bo hkrati veliko križišče trgovskega prometa.
GOSPODARSKE VESTI

X Švicarske trgovske ladje brez dela. V švicarskem zveznem svetu so imeli debato, iz ka* tere je razvidno, da ležijo vse švicarske oceanske ladje v portugalskih in španskih lukah, ker ni blaga, ki bi ga prevažale. To je ogledalo uvoza Švice, ki je s svojimi ladjami uvažala surovine, živila in maščobe
X Z letali prevažajo kavčuk. Amerika ima, odkar je izgubila svoje dobavne vire kavčuka, veliko težav z nakupom tega blaga, ki ga potrebuje za svojo oboroževalno industrijo. Akoravno zagotavljajo Amerikanci, da so v Ibero-Ameriki našli nadomestilo, jim na vseh koncih in krajih primanjkuje kavčuka. Po najnovejših poročilih je ameriško vojno gospodarstvo prisiljeno dovažati to surovino s transportnimi letali iz osrednje in južne Amerike.
X Slovaška za svojo kmetijstvo. Slovaška je za leto 1943 določila 14 milijonov kron izrednega kredita za pospeševanje svojega kmetijstva Ta državna podpora je bila potrebna, ker je pred letom in pol odobrenih sto milijonov kron že potrošenih, zamišljena dela pa še niso končana. Postaje za čiščenje semena bodo razširilo za 80 novih naprav. Semenskega krompirja so letos razdelili 148,704 kg, je prišlo v prid 668 občinam. Tekstilne rastline se bo odslej gojilo v večjem obsegu. Nadalje ima Slovaška v zamislih razna me-lijoracijska dela ter namakalne naprave v zapad-nih pokrajinah. Ploskev njiv so od leta 1939 povečali za več kakor 40 000 hektarjev, travnike pa za 2000 hektarjev.
X Madžarska bo gradila namakalne naprave. Komaj 50 kilometrov oddaljeno od Budimpešte leži v madžarski ravnini področje, ki trpi na suši in pomanjkanju vode. Na ta način je nerodovitnih mnogo stotisočev oralov zemlje, ki bi lahko v veliki meri oskrbovali glavno mesto. Sedaj so sklenili, da bodo z ureditvijo namakalnih naprav te predele kultivirali ter na ta način pred vrati Budimpešte pridobili 100 do 150 tisoč oralov lepe in dobre, plodne zemlje.
X Švedska industrija aluminija. Pridelovanje aluminija na Švedskem se je popolnoma osvobodilo uvoza tujih surovin ter uporabljajo samo lastne surovine. Andaiuzit dobiva Švedska iz Bo-lidena, apno iz Jamtlanda in Gotlanda itd. Po švedskih podatkih Izdelajo v Kubikenborgu in v Dalarni 4000 ton aluminija letno. Švedska le pred vojno uporabila 7 tisoč ton aluminija.
Kako se prehranjujejo neželene rastline ?
Upamo, da je večina naših kmečkih čitateljev — pa tudi vseh drugih, ki imajo veselje do opazovanja — z zanimanjem sledila naši razlagi o prehranjevanju zelenih rastlin.
Ce smo doslej vedno povdarjali, da se na način, kakor smo g šali, prehranjujejo samo zelene rastline, je lahko že iz tega sklepati, da se rastline, ki niso zelene barve prehranjujejo na drugačen način. In res je tako Rastline, ki niso zelene, kažejo očitno, da nimajo listnega zelenila -ili klorofila, ki edini omogoča rastlinam samostojno prehranjevanje, to je. sprejemanje ogljika iz zraka.
Seveda moramo takoj opozoriti na neko izjemo: V neVpter.-v rastlinah je listno zelenilo prekrito (ali pa morda spojeno) s kakšnim drugo-barvnim barvilom, največkra» z rdečim, tako, da listi takih rastlin niso zeleni, temveč rdeči (na primer: rdečelistne Slive, rdečelistne bukve itd.), včasih pa tudi belopasasti (na primer: pisana trava), včasih celo večbarvni (na primer: kraljevske begonije, Koleas in druge lepotične rastline). Vse naštete rastline moramo vendarle glede prehrane šteti k zelenim rastlinam, kajti tudi v rdečih ali pisanobarvnih listih se nahaja listno zelenilo.
Prave neželene rastline so le one, ki listnega zelenila ni¡ .jo, ter zato ne morejo same pridobivati hrane niti Iz zraka, niti si je pripravljati iz zemeljskih hranilnih snovi. Take rastline živijo le od hrane, ki so jo pripravile druge rastline, pa bodisi, da jo kradejo živim, bodisi, da se hranijo od ostankov že odmrlih rastlin.
Rastlinam, ki nasilno jemljejo hrano živim zelenim rastlinam, pravimo rastlinske zajedalke, a onim. ki se hranijo z ostanki odmrlih rastlin, ki si tudi ne more sama pripravljati hrane — to pa so vse Valpre rastline
1. Kako se prehranjujejo rastline — zajedalke?
Najbolj znana rastlina te vrste je vsem kmečkim ljudem vsekakor deteljna predenica. Prav tako siaboznan je tudi deteljni pojalnik. Ne smemo pa misliti, da drugih rastlin — zajedalk ni, — le manj so nam poznane. Nekatere bomo našteli:
1 u š je rastlina, ki odganja pojalniku podobna stebla, a hrani se s hrano, ki jo jemlje koreninam listnatega drevja; š k r o b o t e c, ki ga vsi poznamo, tudi ne pridobiva hrane sam, marveč jo krade travam in žitom, zato je kot plevel tako škodljiv: enako tudi s m e 11 i k a itd.
Vnanji znaki rastlin-zajedalk so predvsem: Prvič, da nimajo zelenobarvnih listov, temveč, da so navadno sploh brez listov, a če jih imajo, so neznatni, čisto majhni, nerazviti. To je povsem razumljivo, kajti naloga listov je, sprejemati hrano iz zraka ter jo pretvarjati. Drugi znak zajedalk je, da nimajo nobenih pravih korenin, marveč samo sesalne bodice, s katerimi prebodejo kožo rastline na kateri se naselijo ter ji izsesavajo pripravljeno hrano. Tretji znak zajedalskih rastlin je, bleda, navadno be'V"sta ali rumenkasta barva. Niti cvetje zajedalskih rastlin in živih barv, marveč prav majhno in neočite barve. Tudi to si lahko razlagamo na ta način, da je za tvorbo živih barv potrebna navzočnost listnega zelenila, kakor smo že razložili, ki ga pa te zajedalske rastline nimajo
Poznamo pa tudi mnogo rastlin, ki so zajedalke samo na pol, to je, ki imajo sicer zeleno listje in tudi same usvajajo ogljik iz zraka, ki pa nimajo korenin, marveč kradejo vodo in rudninske hranilne snovi rastlinam, na katerih so se naselile. Najbolj znana rastiina te vrste je o m e 1 a, ki se iada naseli na jablanah, njene soiodnice pa na raznem gozdnem drevju.
Zanimivo pa je, na na primer bršljan, ki se oprijemlje sadnih in gozdnih dreves, ni nikaka zajedalska rastlina, pa tudi siebot in slak ne. Vse te rastline — bodisi plezalke ali ovijalske — izkoriščajo rastline samo kot opore, da pride niih zeleno listje višje, k svetlobi. Seveda pa dušijo s tem razvoj rastlinskih listov, njih korenine odjedajo hrano koreninam kot opora služečih rastlin, a bujno rastoča plezalka ali pa ovijalka more celo popolnoma zadušiti onorno rastlino.
2. Kako se prehranjujejo rastline — gniloživkel
Posebno zdajle, poleti in jeseni, so naši gozdovi polni najraznovrstnejših gob ali gliv. Marsikdo je že opazil, da rastejo gobe najraje tam, kjer je bilo pred par leti drevje posekano, to je okoli trohnečih štorov.
fta odmrlih, trohnečih vejah in deblih raste drevesna ali kresilna goba, ki jo otroci posebno iščejo, da jo potem posušeno na veliko soboto zjutraj nosijo okoli po hišah, prižgano z blagoslovljenim ognjem. In če je stavba vlažna, začnejo stropi in podni tramovi ter leseni deli sploh.
PK-Kriegsberichter Schubert (Sch)
Ein Zerstörer in Dienst gestellt
Den Bedürfnissen des Seekrieges entsprechend reiht die deutsche Kriegsmarine immer mehr Zerstörer in die Front ein. Der Kommandant eines soeben neu in Dienst gestellten deutschen Zerstörers spricht zu der an Deck angetretenen Besatzung
PBZ)

PK-Kriegsberichter Lückel (Sch
Unsere Luitfeldpost im Einsatz
Seit ihrem einjährigen Bestehen legten die Besatzungen der Feldpoststaffel zwei Millionen Flugkilometer zurück und beförderten dabei vier Millionen Kilogramm Post oder 400 Millionen Briefe von der Front zur Heimat und umgekehrt. Bis in die vordersten Linien unserer Truppen fliegen die Maschinen der Luftfeldpost, um in kürzester Zeit unseren Vätern und Söhnen die Grüße der Heimat ru überbringen. Ebenso schnell erfolgt die Beförderung der Luftfeldpost von der Front zur Heima'

včasih pa celo pohištvo, preraščati takozvane hišne gobe, tudi drvojedka nazvane
Spet druge vrste gob vidimo rasti na starem, že dokaj razpadlem gnoju, in sorodno vrsto gob gojijo celo umetno na konjskem gnoju.
Dejstvo, da vse vrste gob uspevajo samo na trohnečih, razpadajočih rastlinskih ostankih, nam dokazuje, da tudi gobe niso zmožne same pripravljati si hrane iz rastlinskih hranilnih snovi, marveč, da morejo uporabljati za svoj obstanek le hrano, ki so jo pripravile in v sebi nakupičile zdaj že odmrle rastline. Prav zato tudi gobe nimajo niti korenin, niti listov, niti zelene barve, niti vidnega cvetja.
Ker se gniloživke hranijo samo z odmrlimi rastlinami oziroma njih odmrlimi deli, same na sebi niso škodljive. Škodljivi so samo vzroki, ki nastanek in obstoj nekaterih vrst gob omogočajo, tako na primer je škodljiva vlaga lesenim delom stavb; kajti stavbnega lesa, do katerega vlaga nima dostopa, hišna goba ne napada.
Mahovi niso gniloživke, čeprav radi rastejo na strohnelih štorih, strehah itd. Vendar so rastlinski ostanki, na katerih se mahovi naselijo, že prej razpadli v humus ali črnico
Tudi lišaji na drevju in skalah niso gniloživke, ker imajo alge, katere tvorijo sestavni del lišajev, zmožnost usvajanja. Tako mahovi, kakor lišaji, pa so na drevju in na strehah vendarle škodljivi, ker ovirajo dihanje drevesne kože, na strehah pa zadržujejo vlago in s tem pospešujejo trohne-nje.
3. Kako se hranijo kaleče rastline?
V vsakem rastlinskem semenu se nahaja dvoje glavnih delov: En del predstavlja zametek bodoče rastline, drugi del pa je hrana, ki je v semenu pripravljena za ta zametek, za čas, dokler si je mlada rastlinica ne bo mogla začeti sama pridobivati, to je za dobo kalitve.
Onega dela rastlinskega semena, ki vsebuje zametek nove rastline in ki "ga imenujemo kalček, danes ne bomo podrobneje opisovali, čeprav bi bilo tudi to zelo zanimivo. Opozarjamo samo, da se na primer na fižolovem, ali pa bobovem zrnu, če ga razpolovimo, lahko sami prepričamo, da je kalček zares že v semenu razvit kot zametek nove rastline
Ker govorimo o prehrani rastlin, nas v tej zvezi zanima zazdaj predvsem drugi del semena, to je hrana, ki je za mlado kalečo rastlino v tem delu pripravljena, pa tudi način, kako kaleča rastlina to hrano uporablja.
Semena različnih rastlin vsebujejo različne količine hrane, ki je tudi različno sestavljena. Spomnimo se samo, kako veliko je orehovo jedrce, a kako majhna jabolčna peška; ali kako veliko je seme fižola, a kako majhno je proseno zrno ali pa repino seme. Ali pa pomislimo na razliko med pšeničninri zrnom, ki vsebuje predvsem škrob (moko), ter med bučnim semenom, ki vsebuje do 40 odst. olja v sebi.
Vendar te različne zaloge hrane v semenih posameznih rastlin niso kar tako tja v en dan ustvarjene, marveč so utemeljene v načinu ka-ljenja, v času, ki ga seme potrebuje, da ozeleni, ter v okoliščinah, pod katerimi mora seme kaliti.
Proseno zrno je lahko drobno — saj vzkali proso v par dneh, prav tako ali še bolj naglo vzkali tudi repa. Pšenica — in žito sploh — pa kali pozno jeseni, ali pa zgodaj spomladi, ko je včasih cele tedne trajajoče mrzlo vreme. Razen tega je v pšeničnem zrnu hrana spravljena v obliki škroba, ki se mora za časa kaljenja spremeniti v sladkor; in tudi ta sprememba sama na sebi porabi nekaj v hrani nakopičene moči. Prav tako bi lahko za vsako vrsto semena poiskali vzroke, zakaj vsebuje seme te rastline več, one manj hrane, zakaj je v tej vrsti semen več škroba, v oni več beljakovin, a v tretji vrsti semen več tolšč (olja) nakopičenega.
Na splošno lahko rečemo, da je seme lahko tem drobnejše, čim hitreje in v čimbolj toplem letnem času kali; dalje da je lahko tem drobnejše, čim manjši so prvi, usvajanja hrane sposobni listi in čimbolj številno se pri kaleči rastlinici razvijajo hrano iz tal pridobivajoče koreninice. Končno je lahko seme tudi tem drobnejše, čimveč ga rastlina proizvaja, tako, da je manj usodno za razmnoževanje te rastline, ako v neugodnih razmerah nekaj semen ob kalenju propade. Oglejmo si za primer samo razliko med jablano in orehom: V vsakem jabolku je po več pečk, v orehu samo eno jedrce; ko kali jabolčna pečka, razvije takoj, ko pririje iz tal, dva zelena lista, pri orehu pa traja dolgo časa, preden se razvije prvo listje v navadni velikosti. Pri jablani se razvija nešteto
drobnih koreninic na vse strani, oreh nasprotno poganja predvsem srčno korenino navzdol v tla, da bi se bolje zasidral v zemlji. Vse to je vzrok, da mora imeti oreh sorazmerno mnogo hrane za na pot v življenje.
Odgovoriti moramo še na vprašanje, kako kaleča rastlina v semenu zbrano hrano izrablja.
Ko smo zadnjič obravnavali prehrano zelenih rastlin, smo rekli, da more rastlina uporabljati le v vodi raztopljeno in razredčeno hrano in to le, ako je na razpolago primerna toplina v zraku in v tleh.
Prav isti pogoji veljajo tudi za uporabo v semenu nakopičene hrane po kaleči rastlini. Dokler se nahaja seme na suhem shranjeno, ne bo začelo kaliti. Pa tudi v vodi ne, ako je mrzla, niti ne v mrzli zemlji. Tudi za te naravne ukrepe obstoje važni vzroki. Pomislimo, da večina semen dozori poleti hi jeseni Če bi torej seme kalilo
Scherl-Bilderdienst (Runge)
Blumen für den Wohnraum
Die Arbeitsmaid von heute pac^t nicht nur zu, wenn es etwas zu schaffen gibt, sondern sie hat auch Sinn für die Häuslichkeit. — Hier wird der Wohnraum mit Blumen geschmückt, um Behaglichkeit ins Heim zu zaubern
gi$$p®dab$ki drobiž
X Bolgarija dobi moderne sušilne naprave za tobak. Bolgarsko kmetijsko ministrstvo je preskrbelo sredstva za postavitev in ureditev modernih sušilnic za sušenje tobaka. Zamišljenih je t3 naprav v Nevropkopu, 35 v Dubici in 4 v Elho-vem.
X Dobra ietev bombaža v Turčiji. V Turčiji pričakujejo na področju egejskega morja kakih 25 do 35 tisoč ton bombaževega pridelka. To je znaten porast napram letu 1942., ko so pridelali samo 10 tisoč ton.
X Svetovna produkcija kave nazaduje. Po podatkih mednarodnega kmetijskega instituta, je povprečno pridelovanje kave. ki je znašalo v letih 1934'35. do 1938/39. 23,57 milijonov centov, padlo v letih 1941/42. na 20,65 milijonov centov.
X Tovarna bakrene galice, umetnih gnojil in žveplene kisline v Bolgariji. Vodstvo državnega rudnika Pernik v Bolgariji namerava graditi tovarno, ki bo za domače potrebe izdelovala bakreno galico, umetna gnojila in žveplene kisline. Te izdelke so morali doslej večinoma uvažati.
X Gostilniška in hotelska obrt Švice. Švicarska gostilniška in hotelska obrt je bila že od nekdaj urejena za sprejem boljših gostov iz inozemstva. Vojna je sedaj skoraj popolnoma zavrla obiskovanje Švice ter s tem močno prizadela gostilniško in hotelsko obrt ter vse panoge nospodarstva, ki so povezane s tujskim prometom. Pristojni krogi se bavijo z vprašaniem, kako naj bi se rešilo to krizo. Nekateri gospodarstveniki so mnenja, da ie treba likvidirati način uredUve
' kadarkoli, bi vse rastline skalile takoj, ko sem« j dozori in pade na tla. Toda v tem primeru bi a« i primer potlačil žito v sneg, in bi pozebel fižol itd. Toda vprav, ker potrebuje žitno zrno mnogo vlage, lahko vzkoli šele jeseni, in ker vzkali fižol šele ob primerni toplini zemlje, počaka fižolovo "nje v tleh čez zimo in vzklije šele spomladi. (Zgodaj zrel fižol pa tudi jeseni že kali, če sa zrnje raztrosi po tleh, ker je pač še v tleh dovolj toplo.)
Če torej pride seme ob primerni toplim v dot*-ko z vlago, začne vlago vsrkavati v sebe, kar povzroči v njem spremembe, presnavljanje naka-pičene hrane v druge oblike, istočasno ps se vzbudi tudi dotlej speči kalček. Pod vplivom vode in toplote se spremeni v zrnju škrob v siad-kor. (Mimogrede omenjeno, izkoriščajo ta pojav v pivovarniški industriji ter v pražarnah žitne kave s tem, da napravljajo iz žita, predvsem ječmena, ki ga puščajo na toplem in vlažnem prostoru kliti, takozvani »slad«.)
Razen vode in primerne toplote je za kalenj« semen potreben tudi dostop zraka. Kaleče sem« namreč diha, prav tako kot vsaka druga živ« stvar, bodisi človek, čival ali rastlina. Pač pa za kalitev semen ni potrebna svetloba, narobe — svetloba kalen je ovira, celo onemogoča. Tudi to je pameten ukrep narave, ki želi, da začne seme kaliti šele, ko je prišlo v zemljo, kjer vladi tema.
Pri spremembi hranilnih snovi v semenn, sa razvija tudi toplota, kar nam bo tudi razumliivo, če -omislimo, da smo rekli v razgovoru o ustvarjanju ogljika iz zraka, da potrebujejo rastlin« v ta namen sončno svetlobo in toploto. Ker st« toplota in svetloba le dve ohliki ene in iste sončne moči, rastlina torej s tem, da vsrkava svetlobo, vsrkava tudi silo ali energijo, ki jo sonce na zemljo izžareva. In ta sila ali energija, ki je v obliki hrane nakopičena v rastlinskem semenu in dremlje, se vzbudi in se oproščuje, ko se hrana v rastlinskem semenu razkraja nazaj v prvotne oblike, predvsem v sladkor, ki ga kaleča rastlina največ uživa, raztopljenega v vodi.
Morda bo kdo spet godrnjal, češ: »Pa kaj se vss to mene, praktičnega kmetovalca, tiče!« — Le počasi, prijatelji Ce si bil z mislijo in razumem pri našem razgovoru, si se lahko marsikaj poučiL Predvsem, da je treba vsako seme sejati, ko j« čas in da prezgodnja setev ne more prisiliti rastline, da bi kalila, če niso dani za kalenje ugodni pogoji. Nadalje si lahko ugotovil, kako važno je, da daš semenu dovolj hrane s seljoj, to je, d« seješ najbolj razvito, najbolj debelo pšenico 'a da ne sadiš drobnih krompirjevih rezin. Končno si lahko tudi spoznal, zakaj ne smeš spravljati semena pregloboko v tla, — ker onemogočiš zraka pristop, in zakaj ne preplitvo — ker je na površju zemlja navadno presuha.
tujskega prometa za sprejem posameznih imoviiih gostov ter preiti na sprejemanje skupin letoviščar-jev za nižje cene, ker bo to bodoči, po nemškem vzoru uveden način dopustov, medtem, ko j« ostanek še vedno mnenja, da bo zaključek vojna spravil dotok tujih gostov zopet v nekdanji do-bičkanosni tii
X Bolgarski finančni načrti. Bolgarija namerav« v kratkem času izdati več finančnih ukrepov, ki naj spravijo bolgarske finance v jasen in mirea razvoj. Kot posamezne ukrepe napovedujejo sledeče: 1. Dvig produkcije, posebno kmetijske, kar bi med drugim tvorilo podlago za zdravo in stabilno finančno gospodarstvo. 2. Obdavčenje narodnega dohodka na temeljiti in pravični podlagi, da pride na ta način država do tekočega denarja. 3. Vojne dobičke se mora močneje obdavčiti. 4. Luksuzno blago se mora obdavčiti. 5. Boj zoper inflacijo se mora ojačiti. 6. Pospeševati s« mora vlaganje prihrankov. 7. Izdati se morajo ukrepi, ki bodo omogočili ožje sodelovanje med gospodarsko in finančno politiko. Davčni dohodki so se, odkar traja vojna, zvišali za 300%. K temu je šteti še uspehe notranjega posojila, ki je doseglo nad deset milijard levov Prav posebno se hoče obdavčiti vojne dobičke. Govori se o 99 odstotnem obdavčenju, ki se mora v kratkem uvesti.
X Tovarne strojll v Bolgariji. V zamrlih imajo gradnjo dveh velikih podjetij, ki bosta predelovali samo domače surovine, ki jih v Bolgariji ne primanjkuje. Tovarni misli financirati država, kar bo
domačo industrijo usnja popolnoma osamosvojilo. Doslej so strojila uvažali.

MALE VESTI
POZOR! Naročniki »Štajerskega Gospodarja«!
Ako naročnik spremeni svoje stanovanje ali svoj naslov, mora to pravočasno javiti svojemu poštnemu uradu, ki mu dostavlja naš list. Poročanja o takih spremembah na našo upravo so brezpredmetna. Kakor poštni uradi sprejemajo naročnike za naš list, tako sprejamajo tudi denar za naročnino. Pisanje na našo upravo po poštne čeke ni potrebno.
*	Führer-jeve čestitke poglavniku. Führer je poglavniku Hrvatske, dr. Ante Paveliču, brzojavno čestital k njegovemu rojstnemu dnevu.
*	Nosilci odlikovanj Ritterkreuz kot predsedniki sodišč. Führer je imenoval senatnega predsednika dr. Ernst Emmert-a višjim deželnim sodnim predsednikom v Nürnberg-u ter senatnega predsednika dr. Erich Lawall-a višjim sodnim predsednikom v Köln-u. Tako sta postala predsednika sodišča dva junaka, ki sta si v vojni priborila odlikovanje Ritterkreuz des Eisernen Kreuzes.
*	Smrt italijanskega generala Francisi-ja. V najnovejših bojih na Siciliji je padel general fašistične milice Enrico Francisi, star 59 let. Fran-cisi je bil poveljnik divizije črnih srajc »23. marec« ter se je udeležil bojev v Abesiniji, Španiji in na vzhodu.
*	Vojaki dobijo nove frontne čepice. Vrhovno poveljstvo armade poroča, da se bo dosedanjo frontno čepicc v sivi in črni barvi zamenjalo za novo enotno čepico, ki bo v kroju in izdelavi slična planinskim čepicam in bo imela senčnik.
*	Veliki admiral Dönitz je sprejel poveljnika italijanskega podmorniškega brodovja. Te dni je sprejel vrhovni poveljnik nemške vojne mornarice Großadmiral Dönitz poveljnika italijanskega podmorniškega brodovja viceadmirala Legnanija, ki si je ogledal razna nemška podmorniška oporišča.
*	Gauamtsleiter in pooblaščenec za šolske zadeve pri šefu civilne uprave na Spodnjem Štajerskem, Oberregierungs- und Schulrat, Karl Urragg, je obhajal petdesetletnico rojstva. Gaulejter 'je zaslužnemu -šolniku in nacionalsocialistu osebno čestital ter izročil prve zvezke knjig, ki so izšli kot Rosegger-jeva jubilejna izdaja.
*	500 oseb odlikovanih. V Essen-u je bilo odlikovanih 500 oseb, ki so se uveljavile pri obrambi napadov iz zraka in pri reševanju ljudi in blaga. Med odlikovanci se nahaja razen poklicnih in prostovoljnih reševalcev tudi lepo število mladine iz vrst Hitler-Jugend in BDM-deklet ter precejšnje število žen.
* Kmetice v zdraviliščih. Fuhrer-jeva pisarna je omogočila, da je večje število kmetic, ki trpijo na revmatizmu, lahko odšlo na zdravljenje v zna na jugovzhodna zdravilišča. Za brezhibno vodstvo kmetij in gospodinjstev je preskrbljeno.
PK-Kriegsberichter Laßberg (Sch)
Mit der »Tapferkeitsauszeichnung für Ostvölker« belohnt
Dieser ehemalige Kriegsgefangene ist seit August 1941 als Hilfswilliger bei der deutschen Wehrmächt geblieben. Zusamen mit zwei anderen Hilfswilligen rettete er zwei deutsche Unteroffiziere aus einem Haus, das bei einem sowjetischen Bombenangriff durcn Volltreffer zerstört wurde
*	Hrabro obnašanje Spodnještajerca pred sovražnikom. Grenadier Franz Frischek iz Oberdorf-a, Kreis Cilli, je bil za hrabrost, ki jo je pokazal na fronti, odlikovan z odlikovanjem Eisernes Kreuz H. Klasse. Hkrati je bil imenovan Gefrei-ter-jem.
*	Junaška smrt za domovino. Na vzhodni fronti je padel junaške smrti za Führer-ja in narod Gefreiter Emmerich Ubleis iz Marburg-a.
*	Smrtna kosa. V Marburg-u so umrli: 501etn?' posestnik Vinzenz Schwär iz Großtal-a pri Rann-u,
651etni viničar Anton Schnideritsch iz Lutten-berg-a in 321etni Oberkontrollor Gottfried Tschasl iz Marburg-a. V Hochenegg-u je umrl upokojeni Gendarmeriewachtmeister Franz Koziper, star 80 let.
*	V visoki starosti 80 let je v Marburg-Brunn-dorf-u preminula gospa Rosa Muletz rojena Prosti, posestnica in vdova po pekovskem mojstru.
*	Otroke je treba vedno čuvati. V Cormik-u (Anhalt) se je skupina malih otrok igrala v neki jami za kopanje peska. Pri tem se je zrušilo več kubičnih metrov peska ter pokopalo triletnega otroka, ki se je v pesku zadušil.
*	Počastitev junaka. V Erlachstein-u so minulo nedeljo počastili na vzhodni fronti padlega tovariša Heinrich-a Siuka. Ortsgruppenfiihrer je v gaju junakov položil lep venec na napisno tablo pokojnika. Proslave so se udeležili Wehrmann-schaft, gasilstvo, Technische Nothilfe in odredi mladinske organizacije Deutsche Jugend. Domača skupina pevcev in pevci Reichsarbeitsdienst-a so zapeli prigodne pesmi.
*	Zaključek šolskega leta v Rohitsch-u. Filmska predstava je zaključila šolsko leto mladine v Ro-hitsch-u in Donatiberg-u. Mladina je imela pri tem veliko veselje. Film je prikazoval delo oborožene sile in Reichsarbeitsdienst-a.
*	Ura sviranja v Luttenberg-u. Dne 7. julija je imel Luttenberg glasbeni nastop najmlajših, ki je poslušalce prijetno iznenadil. Glasbena šola je v enem letu premostila vse težave. Razveseljiv je bil nastop z gostli in pianinom. Dobro znanje so pokazali tudi harmonikarji, posebno v posameznih nastopih.
*	1200 učencev v poklicni šoli v Cilli-ju. Splošna poklicna šola v Cilli-ju je zaključila šolsko leto 1942/43. Spričevala so razdelili ob skromni proslavi. Zavod, ki ima tri oddelke, obrtnegi, h*š-no-gospodinjskega in trgovskega, je obiskavalo 1200 učencev, ki so bili razdeljeni v 45 razredih.
Pravična razdelitev kmetijskih pridelkov. Vojne razmere zahtevajo, da se vse njivske in vrtne pridelke pravično razdeli ter zajame med prebivalstvo. Na noben način se ne more trpeti, da bi se nekateri z gotovimi pridelki založili dodatno ter na ta način škodovali skupni prehrani ljudstva. Zato velia danes za vsakega pridelovalca, kar mu na njegovi grudi zraste, da stavi vse to splošnosti na razpolago. Vsaka kapljica mleka, ki se odda, služi izboljšanju preskrbe masti. Vsako jajce in vsak sadež se mora oddati, kakor je predpisano. Pridelovalci se morajo pri tem držati strogo vseh predpisov in navodil. Saj se jim lahko zgodi, da izgubijo sicer celo pravice do samooskrbe. Samo na ta način bo mogoče z sadjem preskrbeti prebivalstvo in oboroženo silo. Sveže
Dr. F. J. Lukas:
Ausschneiden! Izrezati!
Deutsch für Erwachsene methodisch und praktisch
(Nemščina za odrasle metodično in praktično.)
28. Stunde
Mitvergangeuheit der leidenden Form.
Trpni cas preteklega casa.
Ich wurde gelobt — hvalili so me (hvaljen sem bil itd.)
du wurdest gelobt — hvalili so te er wurde gelobt — hvalili so ga wir wurden gelobt — hvalili so nas ihr wurdet gelobt — hvalili so vas sie wurden gelobt — hvalili so jih
Übungssätze: 1. Warum sind Sie am Montag nicht gekommen? Ich wurde leider krank und mußte mich zu Bett legen. 2 Wir wurden gestern ganz naß, weil wir keinen Schirm hatten, a Warum wurde die Pos' gestern nicht zugestellt? Es war doch Neujahrstag, da wird sie nie zugestellt. 4. Auch in diesem Monate wurden viele Tausende feindlicher Offiziere und Soldaten gefangen. 5. Das Feuer wurde mit Hilfe der modernen Löschgeräte in 20 Minuten gelöscht. 6. Gestern im Zirkus wurde meinem Freund die Uhr gestohlen. 7. Der Spion wurde nach einem kurzen Prozeß erschossen. 8 Wo wurden Sie operiert? Im Gau-krankenhaus in Marburg. 9. Warum wurden Sie nicht verständigt? Ich glaube, man hat auf mich vergessen.	*
Unregelmäßige Zeitwörter.
Nadaljnji nepravilni glagoli. Nennform	2. Pers. Gegenwart
Nedolocnik	2. oseba edn. sed. casa
brechen	brichst
befehlen	befiehlst
helfen	hilfst
nehmen	nimmst
sprechen	sprichst
stechen	stichst
stehlen	stiehlst
sterben	stirbst
verderben	veidirbst
werfen	wirfst
treffen	triffst
beginnen	beginnst
gewinnen	gewinnst
schwimmen	schwimmst
kommen	kommst
Mitvergan-	Mittelwort der Ver-
genheit	gangenheit
pretekli cas	del_ preteklega časa
brach	gebrochen
befahl	befohlen
-half	geholfen
nahm	genommen
sprach	gesprochen
stach	gestochen
stahl	gestohlen
starb	gestorben
verdarb	verdorben
warf	geworfen
traf	getroffen
begann	begonnen
gewann	gewonnen
schwamm	geschwommen
kam	gekommen
Übungssätze: 1. Er brach das eisige Schweigen. 2. Der Offizier befiehlt den Soldaten. 3. der Kom-paniefübrer befahl den Angriff. 4. Ich habe Sie nur darum gebeten, ich habe Ihnen nichts befohlen. 5. Karl hilft seinem Bruder bei den Aufgaben. 6. Das Amt Volkswohlfahrt half sofort den Rückwanderern. 7. Ich war ganz allein und niemand hat mir geholfen. 8. Jeder nimmt sich, soviel er braucht. 9. Wir hatten es eilig und nahmen noch den Nachtschnellzug. 10. Ich habe mir die Freiheit genommen, ihm die Wahrheit zu sagen. 11. Mit wem spricht er? Mit seinem Freunde Michel. 12. Der gute Mann sprach sehr viel, tat aber wenig. 13. Ich kenne sie nur von Sehen aus, aber ich habe noch nie ein Wort mit ihr gesprochen. 14. Au, warum stichst du mich mit der Nadel? 15. Die Gelsen stachen mich am ganzen Körper. 16. Der Meuchelmörder hat ihm das Messer in den Rük-ken gestochen. 17. Ein Sprichwort sagt: Wer lügt, der stiehlt. 18. Man stahl ihm in dieser Nacht seinen ganzen Besitz. 19. Diesem armen Kerl wurde die Uhr und die Geldtasche gestohlen. 19. Hilfe, er stirbt. 20. Leider, mein Mann starb sehr früh.
21.	Die Eheleute Max und Anna Friedlich sind am 30, Juni an Schwammvergiftung gestorben.
22.	In der Sonne verderben die Lebensmittel schnell. 23. Dieser Brief verdarb mir die Laune. 24. Durch die lange Lagerung sind die Konserven leide'r verdorben. 25. Er warf den Schneeball an das Fenster. 26. Warum wirfst du das Papier auf den Boden? Das ist doch verboten. 27. Er kann schießen, so oft er will, er trifft nie. 28. Diese Nachricht traf ihn direkt ins Herz 29. Ich kam schon um zwei Uhr, aber ich habe ihn leider nicht mehr getroffen. 30. Wann wirst du endlich zu arbeiten beginnen? 31. Die Vorstellung begann um 18 Uhr und dauert bis 20 Uhr. 32. Hat der Unterricht schon begonnen? Ja, seit fünf Minuten.
sadje ni namenjeno za uživanje v svežem stanja, temveč bolj za izdelavo marmelade. Razume se, da se morajo tudi potrošniki držati reda in discipline. Tudi oni se morajo zavedati, kam sliši sadje. Direkten nakup pri pridelovalcu tudi njemu ni dovoljen. Pravično in redno preskrbo z vsem, kar ljudstvo potrebuje za preživljanje, urejujejo oblasti z kartami in razglasi za posebne dodelitve.
*	Vojni poškodovanci v kmetijstvu. Naša država se z nasveti in dejanji trudi olajšati in omogočiti ranjencem povratek v civilne poklice. Posebno skrb posveča kmetovalcem, da bi se vrnili zopet v svoj prvotni poklic. To se vrši s šolanjem in pripravljanjem za vse vrste mnogostran-skega kmetijskega dela. V kolikor ne pridejo v poštev za ročna dela, se potrebujejo tudi inšpektorji, knjigovodje, upravitelji, preizkuševalci mleka itd. Cilj, ki se na ta način zasleduje, ni samo preskrba vojnih poškodovancev, temveč tudi pridobivanje kmetov, ki se jim bo lahko izročilo samostojna posestva Tisti, ki so se naučili s protezami delati in upravljati kmetije, brez nadaljne-ga lahko dobijo v novih Gau-ih na vzhodu zem-ijišča, kjer lahko postanejo samostojni kmetovalci.
*	Vzorno negovanje sadnega drevja na Spodnjem Štajerskem. V Landkreis-u Cilli stoji
I,221.700	dreves sadnega drevja. Kreisernährungs-amt in Landrat sta kljub vojnim težavam zadovoljivo rešila zadevo negovanja sadnega drevja. Tako so na primer odstranili 19.598 drevesnih invalidov, očistili in obrezali 303.459 dreves, obriz-gali 230.068 dreves, pognojili 42 907 drevesom, na novo nasadili pa 9.670 dreves Razen tega so ustanovili 34 vrtnarskih društev s 6.618 člani, ki so se na lastnih in sosednih sadonosnikih z delom dobro obnesli.
*	Dorfmaschinengemeinschaiten v Kreis-n Pet-tau. Kreisführer in Landrat Fritz Bauer Je v Pol-strau-u otvoril največjo kmetijsko strojno skupnost na Spodnjem Štajerskem V kratkem bodo otvorili še nekaj takih skupnosti, nakar jih bo Kreis Pettau imel 15 Pri tej priložnosti sta govorila Landrat Fritz Bauer in Kreisbauernführer Stra-schill. Prvi se je zahvalil vsem, ki so doprinesli, da se je v tako kratkem času uredilo napravo, ki bo kmetovalcem olajševala in izboljševala delo. Straschill je pa primerjal negativno gospodarjenje bivšega režima, ki v dolgih mirnih letih ni ničesar podvzel za kmeta, s sedanjo nacionalso-cialistično upravo, ki kljub vojni in vojnim težavam omogoča nakup kmetijskih strojev.
*	Otročje veselice in vaški večeri. Dvanajst voditeljic otroških skupin (Kindergruppenleiterin) jf prišlo na Spodnjo Štajersko, kjer bodo po raznih Ortsgruppah priredile otročje veselice s petjem
33. Du spielst immer in der Lotterie und du gewinnst nie. Ich habe eben kein Glück. 34. Dieser Glückspilz gewann bei der letzten Ziehung der Reichslotterie 300.000 RM 35. Hast du beim Pferderennen gewonnen? Ich konnte nicht gewinnen, ich hatte auf kein Pferd gesetzt 36. Ich schwimme am liebsten auf dem Rücken. 37. Er schwamm von einem Ufer zum anderen ohne Unterbrechung. 38 Es war schon Mitternacht vorbei und der Zug kam nicht. Endlich um 1 Uhr ist er gekommen.
Aufgabe.
L Setzen Sie tn die Mitvergangenheit:
Postavi glagol v pretekli čas: (Beispiel: Es beginnt zu dämmern — es begann zu dämmern).
I.	Der Unteroffizier befiehlt seiner Abteilung Fliegerdeckung. 2 Das viele Geld hilft ihm nichts. 3 Ich nehme ihn beim Wort 4. Er spricht nicht gerne über diese Dinge. 5. Es ist heiß, die Sonne sticht vom Himmel. 6. Der Kerl stiehlt wie ein Rabe. 7. Sie stirbt zu jung. 8. Dieses Buch verdirbt die guten Sitten. 9. Dieser ungeschickte Mensch wirft alles um.
"10 Sein Schreiben betrifft mich gar nicht.
II.	Es beginnt die Zeit des Wintersportes. 12. Wer wagt, der gewinnt. 13. Schwimmt er gut? 14 Die Gefangenen kommen in große Lager. 15. Er kommt in jede Versammlung.
II.	Setzen Sie in die zusammengesetzte Vergan-
genheit:
Postavi v sestavljeni pretekli čas: (Beispiel: Ich nehme ihn beim Wort — Ich habe ihn beim Wort genommen).
1. Ich befehle ihnen gar nichts. 2. Das Amt Volkswohlfahrt hilft immer gerne. 3. Warum nehmen Sie meine Worte ni-ht ernst? 4. Sie versprechen zu viel! 5. Ich beginne jeden Tag
in igrami. Pri tem tudi ne bo manjkalo lutkovnih iger. K prireditvam bodo povabili tudi starše. Voditeljice otrok so prišle iz Gau-a Steiermark ter iz Wien-a, Miinchen-Oberbayern-a, Salzburg-a in Karnten-a.
*	Smrtna kosa. V Lendorf-u pri Cilli-ju je umrl Ignaz Mutetz, star 73 let Z njim lega v grob eden starih, dobrih in naprednih gospodarjev, ki se je v življenju odlikoval s poštenostjo in dobrotlji-vostjo.
*	Junaška smrt Spodnještajerca. V krvavih obrambnih bojih na vzhodni fronti je padel junaške smrti za Fiihrer-ja, Grenadier Alois Wu-kan, posestniški sin iz Woritschau pri Bad Ra-dein-u. Po dopisu njegovega Kompaniefiihrer-ja, je bil dober vojak in tovariš, ki je do zadnjega vršil svojo dolžnost
•	Reichsleiter Hierl — 50 let vojak. Dne 14. julija je Reichsleiter Hierl obhajal petdesetletnico, odkar je postal vojak. Kot aktivni oficir se je odlikoval v prvi svetovni vojni. Po prevratu je organiziral kot major oddelek prostovoljcev, s katerim je spartakistom odvzel mesto Augsburg. Pozneje se je z besedo in peresom boril proti diktatu mirovne konference. Sledil je njegov vstop v gibanje Adolf Hitler-ja, kjer je postal vodja Reichsarbeitsdienst-a ali Reichsarbeitsfiihrer. Njegovi odredi so danes v vojni vpostavi preizkušeni, kakor je preizkušena nacionalsocialistična vzgoja mladine v Reichsarbeitsdienst-u.
♦	Zamenjalnlce ovratnikov. V nekaterih mestih Reich a so si že pred leti uredili zamenjalnice moških ovratnikov, ki so se obnesle. Moški, ki imajo razne ovratnike, ki ne odgovarjajo več po velikosti, si na ta način iste lahko zamenjajo za odgovarjajoče ovratnike. Pri tem pridejo v poštev seveda samo ovratniki, ki še odgovarjajo današnji noši.
•	Prepoved fotografiranja zrahljana. Marca meseca izdana prepoved fotografiranja se je obnesla kljub zrahljanju, ki je omogočilo radi vzdrževanja zvez med fronto in domovino zopetno slikanje. Sedaj bo prišlo do poskusa, da se ukine prepoved nepoklicnega slikanja, računajoč pri tem na disciplino potrošnikov fotografskega materija-la, ki se mora prilagoditi vojnim razmeram.
*	Nadoknada plač vajencem in naučnifeom. Generalni pooblaščenec za delovno vpostavo je k zadevi nadoknadenja plač vajencem in naučnikom, ki jo izgubijo pri zračnih napadih itd. zavzel stališče, da iste ne stojijo v delovnem razmerju, ker se učijo in vzgojujejo, temveč v vzgojnem razmerju. Kljub temu je pooblaščenec mnenja, da se predloge vajencev in naučnikov za vzgojno pripomoč vzame v pretres, kadar gre za odškodnino pri zračnih napadih tako kakor pri delavcih.
um 8 Uhr mit meiner Arbeit. 6. Jeder, der wagt, gewinnt. 7 Er kommt immer 10 Minuten vor der Abfahrtszeit des Zuges zum Bahnhof
III.	Wandeln Sie folgenden Satz in der Gegenwart ab-
Ich will singen, aber ich kann nicht, weil ich Halsweh habe. Du willst singen.
IV.	Mache folgende Übung durch alle Personen: Der Betriebsführer lobt mich, ich werde vom Betriebsführer gelobt. Der Betriebsfühler lobt dich.
Wörter.
Abfahrtszeit (w) — odhodni čas Abteilung (w) — oddelek, razdelitev Alltagsgespräch (s) — vsakdanji pogovor Anfänger (m) — začetek
befehlen (befiehlst, befahl, befohlen) — zapove-
dati (zapoveš, zapovedal, -a, -o, sem, je) beginnen (begann, begonnen) — začeti (začel, -a, -o sem, je)
Bekanntschaft (w) — znanstvoi B. machen — seznaniti se Besitz (m) — posest, posastvo besprechen (etwas) — govoriti (o čem) betreffen — tikati se; zadeti
brechen (du brichst, brach gebrochen) — lomiti
(lomiš, lomil, -a, -o, sem, je) darum (um etwas) — za to dämmern — mračiti se Ding (s) — stvar Eheleute (w) — zakonci Ehrenwort (s) — častna beseda eilig — hiter -a, -> eisig — leden, -a, -o
erschießen (erschoß, erschossen) — ustreliti (ustreliš, ustrelil, -a, -o, sem, }•)
*	Dostavljanje pošte poškodovancem po zračnih napadih. Nemška pošta se trudi, da tudi po
terorskih napadih dostavlja pošto prebivalcem, ki so vsled istih trpeli. Uradi, ki skrbijo za te lju di, dobivajo tiskovine, na katerih predlagajo, kako in kaj se naj zgodi s pošto Pošiljke, ki so naslovljene na stranke poškodovanih hiš in se ne morejo takoj v redu izročiti, se ne pošiljajo nazaj, temveč se vršijo poizvedovanja. To velja tudi za brzojave. Ko je naslov najden, se vsa pošta odpremi takoj na naslov Povzetne pristojbina se za take pošiljatve ne pobirajo. Preseljenci iz krajev, ki so poškodovani po bombah, morajo svoje nove naslove takoj naznaniti bivšim pristojnim poštam, da se vse to delo olajša
*	Nezgode. Pri Leonhard-u je udaril konj 43-letnega hlapca Franz-a Wesiak-a s kopitom ter ga na nogi težko ranil. — V Bad Radein-u je vdova po notarju, Maria Borovski iz Marburga, padla na stopnicah tei si težko poškodovala roko v laktu.
*	Ječo za poskus prisleparjenja dopusta. Kazenska določila predvidevajo kazen tudi za laž, če se je nekdo z isto okoristil ter s tem škodoval drugemu. To je na lastni koži občutila neka žena — tu gre za posamezen primer — ker je svojemu sinu brzojavila k vojakom, da umira njegov oče. Oče je takrat res bil nekoliko bolan, toda trditve v brzojavu so bile pretirane. Zeno so oblasti radi tega pozvale na odgovornost ter ji prisodile mesec dni ječe.
*	Delovna seja Kreis-a Marburg-Stadt. Vodstvo Kreis-a Marburg-Stedt je imelo sestanek, na katerem je govoril Kreisschulungsleiter Rachle o nemški drži Führungsamtsleiter Lackner je poročal o delovanju Kreis-a v zadnjem polletju ter o navodilih za prihodne tedne. Ortsgruppe so dobile načrte za prireditev dnevov Ortsgrupp, ki se bodo vršile v sedmih Ortsgruppah ob izročitvi zastav.
*	Kmečki dan v Großsonntag-u. V Großsonn-
tag-u so imeli nedavno na zborovalnem prostora pred šolo veliko zborovanje kmetov. Glavno poročilo je podal Kreisbauernführer Straschill o dolžnostih in nalogah kmetov v vojni ter naglasil, da je vse te dolžnosti posebno danes, ko tudi spodnještajerski fantje in možje stojijo na frontah, izvrševati vestno in natančno. Omenil je tudi ustanovitve vaških strojnih družin, ki bodo pomagale dvigniti kmečko produkcijo. Govoril ie tudi Ortsgrupponführer ter pozival kmete na sodelovanje za bodočnost nas vseh. Popoldan ie bila vaška veselica v Scheffenberg-u, kjer so dekleta Reichsarbeitsdienst-a s svojim petiem skrbela za veselo razpoloženje Manikalo pa tudi ni iner in plesa. Višek je dosegla gledališka igra, ki je nad vse ugajala.
fangen (du fängst, fing, gefangen) — ujeti (uja-
meš, ujel, -a, -o, sem, je) feindlich — sovražen, -a, -o Fliegerdeckung (w) — protiletalsko zaklonišče flüstern — šepetati früh — zgodaj, heute früh — davi gar nicht — sploh he gar nichts — prav nič
Gaukrankenhaus (s) — pokrajinska bolnišnica Gefangene (m u. w) — ujetnik, ujetnica gelegentlich — o priliki gestatten — dovoliti
gewinnen (gewann, gewonnen) — pridobiti
(pridobil a, '-o, sem, je) Glückspilz (m) — srečni človek Halsweh (s) — bolečina v grlu Hilfe (w) — pomoč
helfen (du hilfst, half, geholfen) — pomagati (pomagaš, pomagal, -a. -o) jederzeit — vselej kennenlernen — spoznati
kommen (kam, gekommen) — priti (prišel, -a, -o, sem, je)
Kompanieführer (m) — vodja stotnije
Lage (die politische) (w) — položaj (politični)
Lagerung (w) — polaganje
Laune (w) — volja, samovolja
Lebensmittel (s) — živilo
loben — hvaliti
Löschgerät (s) — gasilno orodje Meuchelmörder (m) — zavratni morilec Mitternacht (w) — polnoč möglich — mogoče
nehmen (nimst, nahm, genommen) — vzeti (vzamem, vzel, -a, -o, sem, je) Neujahrstag (m) — Novo leto operieren — operirati Pferderennen (s) — konjska dirka

*	Mladoletnike je zapeljaval v nenravnost. Pred kazenskim sodiščem v Graz-u se je zagovarjal 27-letni Alois Hitter iz Fliessieg-a, Kreis Leibnitz, radi zločina zoper nenravnost. Razprava je bila tajna, sodba je glasila na tri leta ječe. Iz utemeljitve sodbe je razvidno, da je Hitter zapeljeval štiri mladoletne fante k nenravnosti. Te njegove žrtve se bodo kot sokrivci zagovarjali pred sodnikom za mladoletnike.
*	Kaznovan nasilnež. Izredno sodišče v Graz-u je obsodilo 201etnega Ludwig-a Detschmann-a na pet let ječe, ker se, je napram svoji delodajalki večkrat nedostojno obnašal ter poskušal neko žensko posiliti. Detschmann je rodom iz Ponigl-a, Kreis Cilli.
*	10.000 nemških visokošolcev se je javilo za sprejem v mornariško letalstvo. Kakor poročajo listi, se je letos javilo nič manj kot 10.000 visokošolcev za sprejem v mornariško letalstvo.
*	Nagrade za oddajo mleka. V Gau-u Steiermark so nedavno izplačali nagrade tistim kmetovalcem, ki so v prvem polletju tekočega leta oddali oddajalnicam več mleka kakor je bilo zahtevano. Kakor znano, so takih nagrad deležni vsi, ki oddajajo povprečno več kakor 60 odst. predpisane količine.
*	Visoko odlikovanje španskega generala. Ge-neralisim Franco je odlikoval generala Queipo de Liana z najvišjim vojnim odlikovanjem Španije: Križem Reda Svetega Ferdinanda. Kakor znano, se je general Queipo de Liano odlikoval v španski meščanski vojni zlasti pri zavzetju mesta Sevilla.
*	Angleško-sovjetska trgovska družba. V svr-ho pospeševanja trgovine med Anglijo in Sovjetsko Unijo bodo v Londonu ustanovili Anglo-sov-jetsko trgovsko družbo.
*	Novi italijanski guverner v Črni gori. Dosedanji italijanski guverner na Cetinju, general Pizzio Bitoldi je bil odpoklican. Njegovim naslednikom je bil imenovan general grof Barbasetti di Prun.
*	Švica se pripravlja na civilni zračni promet po vojni. Švicarski zvezni predsednik Celio je izjavil, da se mora Švica pripraviti za sodelovanje v povojnem civilnem zračnem prometu. V to svrho bo treba kmalu začeti z gradnjo letališč ter je švicarska zvezna vlada pripravljena v to svrho določiti 200 milijonov švicarskih frankov.
*	Madžarski observatorij na Karpatih. Po poročilih lista »Pester Lloyd« namerava Madžarska v Karpatih postaviti planinski observatorij, "ki bo stal na najvišjem vrhu Madžarske, na takozva-nem »Horthy-jevem vrhu«.
*	40.000 neviht dnevno. Meteorologi so izračunali, da se na našem planetu izzivi dnevno okrog 40.000 neviht večjega in'manjšega obsega._
Prozeß (m) — proces, postopek Reichslotterie (w) — državna loterija Rückwanderer (m) — človek, ki se vrača v (staro) domovino Schneeball (m) — snežna kepa Schwammvergiftung (w) — zastrupitev po gobah schweigen (schwieg, geschwiegen) — molčati
(molčal, -a, -o, sem, je) «chwierig — težaven, -a, -o
»chwimmen (schwamm, geschwommen) — plavati
(plaval, -a, -o, sem, je) Sitte (w) — običaj, lastnost sooft — kolikokrat soviel (wieviel) — toliko (kolikor) Spion (m) — ogleduh
sprechen (du sprichst, sprach, gesprochen) —
govoriti (govoriš, govoril, -a, -o) stechen (du stichst, stach, gestochen) — bosti
bodeš, bodel, -a, -o, sem, "je) stehlen (du stiehlst, stahl, gestohlen) — krasti
(kradeš, kradel, -a, -o, sem, je) sterben (du stirbst, starb, gestorben) — umirati
(umiraš, umiral, -a, -o) treffen (du triffst, traf, getroffen) — zadeti (za-
deneš, zadel, -a, -o, sem, je) Ufer (s) — breg, obala
umwerfen (du wirfst warf, geworfen) — prevrniti
(prevrneš, prevrnil, -a, -o), ogrniti plašč ungeschickt — nespreten unterbrechen — prekiniti Unterbrechung (w) — presledek Unteroffizier (m) — podčastnik verderben (du verdirbst, verdarb, verdorben) —
pokvariti (pokvariš, pokvaril) Versammlung (w) — shod, sestanek versprechen (du versprichst, -sprach, verspro chen) — obljubiti (obljubiš, obljubil, -a, -o, sem,
je)
Nadaljevanje potresnih sunkov v Ana/oliji.
Po potresu v severozapadni Anatoliji — najbolj je bilo prizadeto mesto Adapazar — se zemlja še vedno ni pomirila. V nedeljo so začutili v mestu Usak v zapacni Anatoliji potresni sunek, ki pa ni napravil nikake škode.
*	Rabuka v ženevskem mestnem svetu. V mestnem svetu v Ženevi (Švica) se je odigrala te dni vsled nastopa komunistom prijazne skupine znanega socialista Nicolle-a velika rabuka. Takozva-na »delavska skupina« je pozvala mestni svet, naj podvzame pri zveznem svetu korake, da se razveljavi prepoved lista »Le Travail« in Nicolle-ove stranke. Zupan je nato izjavil, da je to povsem politično vprašanje, ki ne spada v delokrog občinskih oblasti, zato tudi ne more biti nikake razprave o predlogu. Na tribuni za publiko so se medtem slišali razni medklici. Nicolle, ki je bii osebno prisoten, je pel s svojimi prijatelji z dvignjeno pestjo boljševiško internacionalo. Po petju je Nicolle celo spregovoril s tribune za publiko. Zupan je bil brez moči, zato je pozval policijo ter odredil izpraznitev tribune. Komunisti so se umaknili na pritisk policije, prepevajoč ponovno boljševiško internacionalo
*	Francija ima zopet poslanika na Madžarskem. Novi francoski poslanik v Budimpešti, Jules Bre-vie, je pred par dnevi izročil regentu Horthy-ju svoje poverilnice.
*	Novovrstna elektrolokomotiva. V neki tovarni strojev v Budimpešti so izdelali nov tip elektrolokomotive, ki je po svoji konstrukciji novost. Lokomotiva bo v eni uri prevozila garnituro brzega vlaka 7 do 8 sto ton 125 km daleč. Lokomotiva je po zunanji obliki erodinamičnega izgleda.
*	Bolgarija dobi tovarniške kuhinje. Po nemškem vzoru nameravajo sirom Bolgarije organizirati tovarniške kuhinje, ki bodo skrbele za prehrano delavcev in nameščencev.
*	Novi romunski kmetijski minister. Na mesto odstopivšega kmetijskega ministra Pana, ki je pred kratkim odstopil, je postal Jon Marian kmetijski minister. Marian je bil doslej državni pod-tajnik v kmetijskem ministrstvu.
*	V Mandžuriji bodo gradili 200 km do.'g kanal. Med industrijskima mestima Mukden in Anshan ter pristaniščem Yinkow v Južni Mandžuriji, bodo v kratkem začeli z gradnjo kanala, ki bo 200 km dolg. Kanal bo povezal ta tri mesta ter olajšal in omogočil promet.
*	Avtobus strmoglavil 150 metrov globoko v prepad. V Skalki (Slovaška) se je dogodila preteklo soboto velika nesreča. Avtobus, v katerem se je nahajalo 25 potnikov, je zavozil s ceste ter se večkrat prekucnil 150 metrov globoko. V glo-bini je treščil na neko skupino dreves ter se je
verständigen — obvestiti vorstellen — predstaviti wagen — tvegati, upati se werfen (du wirfst, warf, geworfen) — vreči (vržeš,
vrgel, -a, -o, sem, je) Wintersport (m) — zimski šport Ziehung (w) — žrebanje ziemlich — precej Zirkus (m) — cirkus zur Verfügung stehen — na voljo biti zustellen (ich stelle zu) — dostaviti (dostavim)
Redewendungen:
auf dem Rücken schwimmen — na hrbtu plavati auf ein Pferd setzen — posaditi na konja das betrifft mich nicht — to se me ne tiče die guten Sitten — dobre lastnosti die Laune verderben — dobro voljo skvariti ich habe es eilig — mudi se mi etwas im Spaß sagen (meinen) — šaliti se etwas im Ernst meinen — popolnoma resno misliti
ich finde etwas schwer — nekaj se mi težko zdi gerade etwas tun (ich schreibe gerade) — ravno
kaj delati (ravnokar pišem) Glück haben — srečo imeti
jemanden beim Wort nehmen — za besedo koqa prijeti
jemanden von Sehen aus kennen — poznati koqa od videnja
über etwas sprechen (reden) — o čem govoriti
Nov italijanski poslanik v Zagrebu. Dosedanji italijanski generalni konzul v Miinchen-u, Pe-trucci, ki je postavljen za poslanika v Zagrebu, je prispel na svoje novo mesto.
popolnoma raztreščil. Sreča v nesreči je bila, da se ni niti eden izmed potnikov ubil. Sest potnikov je dobilo težje, deset pa lažje poškodbe
Ameriški vojni minister v Londonu. Kakor poročajo nemški listi po agenciji Reuter, je prispel ameriški vojni minister Stimson v nedeljo radi dogovora v London.
*	Švica tudi pobija komunizem. Varnostna policija švicarskega kantona Waadt je aretirala 12
nistčn^onT1 ^^ ^^ radi
*	Demisija grškega ministra za delo. Grški mi-svoTpoloži'0' Gri9°rakiS' je	-'-ko na
qwf£St0jn?St državne3a sveta na Slovaškem.
Slovaški parlament je sprejel zakon, ki omejujejo kompetenco državnega sveta. Število članov državnega sveta, ki je doslej znašalo 26 oseb °o
travnat a ^^ drŽaVni SVet * neke vrste
izravnalni m posvetovalni organ med vlado in parlamentom, ne da bi imel sam kaj odločati.
Brazilija evakuira državljane osi. V Braziliji
£ ?o°onUn!,"lh,POrOČihh evi»kuirali okrog 40.000 do 50^000 državljanov osi iz obalnega področia dr-zave San Paulo v notranjost države. Brazilska policija je pozvala vse Nemce. Italijane in Japonce da morajo zapustiti obalno področje V San Paulu živi mnogo Italijanov ir, Japoncev Vlaki s katerimi so odvažali Nemce, Italijane in Japonce, so biti tako napolnjeni, da so potniki zavzeli svo a mesta celo na strehah
*	Sovjetsko rovarenie v Egiptu. Kakor poroča agencija Mondar, so pričeli komunisti po obnovi diplomatskih odnošajev med Egiptom in Sovjetsko Unijo po egiptovskih mestih z oiačeno propagando. V vseh velikih mestih se vršijo komunistična delavska zborovanja. Nastali so tudi že nemiri, ki jih pa odredbe vlade Nahas paše nikakor niso zajezile.
*	Emigrantske vlade so v skrbeh. Odstranitev
na'elova1	SikorskeSa, ki je v Londonu
P J ' emi9rantski vladi, vznemirja tud, ostale emigrante. Najbolj nemirni so baje clam jugoslovanskega emigrantskega odbora, ki ne bi rad, sledili Sikorskemu. Emigrantski vl^n
vfadonnrn^OSVet,Ujei<i' ** bl	angleško
lesnih ^traž ** d°V°'jenje ^anovitve lastnih te-
J, Z°Pe! anglo-ameriške bombe na Švico. Pretekli torek kmalu po polnoči so imeli v nekaterih ^carskih mestih letalski alarm, zlasti pa v Bemu
ŠviSrst-m 16 trajal Sk0ra^ dve Uradno Švicarsko poročilo pravi, da je večje število tuijh
letal preletelo švicarsko ozemlje v višini tritisoč
metrov Pri Bouveretu ob ženevskem jezeru °e
nKek° letal°- Pet mož Posadke je bilo ubitih pod razbitinami letala. Na treh mestih oko-
vn u S° vrg!l an<Jl°-ameriški letalci bombe. V Riggisbergu je bila porušena neka hiša. Druga hiša je zgorela.	*	u
*	Strahovita nesreča v Piacenzi. V neki vto-mobils, garaži v Piacenzi se je dogodila te dni strahovita nesreča. Neki rodbinski oče je hotel spraviti v tir svoj avtomobil, ki ga je kuril s plinom metanom. Naenkrat pa je nastala v garaži eksplozija metana z močnimi plameni. Otroci ki so se nahajali v bližini garaže, so zadobili vsled učinkov plamenov tako težke poškodbe, da so par ur pozneje pomrli v bolnišnici. Vsled eksplozije pa se je zrušila še hiša in je padla tudi mati ponesrečenih otrok v plamene. Tudi ona je slišno kot njen moz zadobila zelo težke opekline Služkinja je bila pri tem povsem lahko ranjena
Filov pregleduje Makedonijo. Bolgarski ministrski predsednik Filov se nahaja J inspekii -skem potovanju po Makedoniji. Spremljata ga šef civilne mobilizacije general Bekiarov in glavni komisar za vojno gospodarstvo Aladžov
*	Vojaštvo uničuje kobilice. Po poročilih iz An-kare so v jugovzhodnem delu Irana kobilice napadle vehka področja rodovitne zemlje ter jih do golega obrale in požrle V nevarnosti so tudi mesta Kerman in Serdžan. Za pobijanje kobilic so vpostavili vojaštvo, ki jih zažiga. Na nekem kraju so zazgali 24 ton kobilic.
*	Z bombami na vulkane. Časopisje poroča da je ameriška vlada dobila predlog, da bi ameriško letalstvo bombardiralo japonske vulkane v Tihem oceanu. To bi naj povzročilo potrese ter uničilo in poškodovalo japonska mesta in okolice. To si je izmislil, baje član parlamenta Reginalda Purbrick, ki je rodom iz Avstralije. Purbrick ima zaslombo v nekaterih drugih članih parlamenta, ki nameravajo vse skupaj predložiti Churchillu, Winantu in drugim. Avstralec želi, da bi se v vsak krater vrglo 3000 do 4000 kg bomb, kar bi povzročilo bruhanje 4n potrese uničujočega učinka.

PK-Kriegsberichter Knödler (PBZ — Sch)
Freiwillige für die Kosaken-Regimenter
überall in den besetzten Ostgebieten melden sich zahlreiche Freiwillige aus der Bevölkerung, um im Rahmen d°r landeseigenen Verbände gemeinsam gegen den Bolschewismus zu kämpfen. Hier ist, wie unser Bild zeigt, das ganze Dorf auf den Beinen, um seine Freiwilligen zu verabschieden
Zatemnitev od 22. do i. ure
PK-Kriegsberichter Knödler (Sch)
Neue Schleppertypen für die Ostfront
Die Industrie der Heimat hat, gestüzt auf die bisherigen Erfahrungen, ihre Produktion den Erfordernissen der Sowjetstraßen angepaßt. Dieser neugeschaffene »Ostschlepper«, wie ihn unsere Soldaten nennen, zeichnet sich durch große Bodenfreiheit aus. Schlamm und Morast können ihm nichts anhaben
VliOGRAPlIŠKI II SAPIARSKI KOTIČEK
Navadna določitev kvalitete zorečega grozdfa
Na velikem vinogradniškem posestvu Aleksandra Adamoviča v Kamenici (Srem) se je nahajal pred prvo svetovno vojno bržkone največji sor-tinent vinskih trt v Evropi. Iz vseh dežel sveta' so bile tu vinske trte vseh možnih sort skrbno posejane. Tvorile so nekak »arhiv« in bile so v vinogradu, kakor tudi v katalogu zaznamovane po sorti in številki.
V prvi svetovni vojni so vsled strelskih jarkov, strateških cest in žičnih ovir uničili na imenovanem posestvu več kot tisoč trsmh sort. Ko sem sprejel leta 1926. službo upravitelja, sem našel še kakih 400 sort. Vsled zanemarjanja v letih vojne in pozneje vsl-d slabega oskrbovanja, pa je degenerirala marsikatera parcela, tako, da smo jih morali zaporedoma izkrčiti. Vsekakor pa sem hotel še rešHi, kar se je rešiti dalo, zato sem po načelu selekcije označil kvalitativno izborne sorte. Na drugi strani sem hotel ugotoviti proces zorenja posameznih sort na približno 400 parcelah radi dispozicije časa trgatve, da bi iako dosegel po možnosti visoko in enakomerno kvaliteto vina.
Ko sem izjavil svojemu šefu, da nameravam izvesti to ugotovitev, je dejal ozlovoljeno, da mu bom na ta način pokvaril mnogo grozdja, ne oziraje se na čas in zamudno delo ter vprašanje odškodnine. Odgovoril sem mu, da ne potrebujem celih grozdov temveč samo eno do dve lagodi, tudi ne posebnih delavcev, ker gre le za sprehod po vinogradu. Moj šef kot star akademsko nao-bražen vinoradnik, je nato odgovoril: »To sem pa zelo radoveden!«
Bilo je začetkom septembra 1926. Nekega večera sem v literski steklenici priredil precej koncentrirano razto^: Vuhinjske soli. S pomočjo klosterneuburške tehtnice sem graduiral v merilnem cilindru z dodatkom vode prvo raztopino na 14, drugo na 16 in tretjo na 18% sladkornih sto-
pinj. Tako sem imel tri različno goste raztopine v nadaljnjih treh steklenicah poleg že omenjene koncentrirane raztopine Zaradi enostavnejšega graduliranja grozdnih jagod, sem vzel tri tako-zvane kozarce za preizkušnjo mleka, torej epro-vete s približno 140 kubičnih centimetrov vsebine in približno 25 do 30 milimetrov cilinderskega premera ter sem jih etiketiral s 14,16 in 18% sladkorja.
Naslednjega dne se-u spremljal svojega šefa na inšpekciji skozi vinogradniške parcele. Omenjene tri čase, napolnjene z graduirano raztopino kuhinjske soli, sem imel v žepu.
Ko sva prišla do prve rano zoreče parcele, sem dejal, da bova takoi določila kvalitetno stopinjo zrelosti. Pristopil sem k enemu izmed trsov, ki je bil srednje obložen. severni strani trsa sem odtrgal srednje veliko jagodo, in sicer s severne strani grozda Nato sem vzel iz žepa prvo epro-veto s 14% raztopine kuhinjske soli ter spustil jagodo vanjo. Jagoda se je v raztopini pogreznila do tal. To jagodo sem vzel nato s pinceto zopet ven ter jo vrgel v drugo eproveto s 16% sladkorja in glej: jagoda se ni potopila, plavala je na površini. Logičen zaključek je pokazal, da je bila določena zorilna kvaliteta s 15% sladkorja. Nato sem poiskal bolj dozorelo jagodo s sprednje ali sončne strani trsa oziroma ctrozda ter jo vrgel v merilni cilinder št. 2 s 16% raztopine. Ta jagoda je plavala slučajno v vsaki višini. Nit' se ni potopila in niti ni splavala na površino. Imela je torej absolutno ravnotežje s 16%no raztopino.
Po tej metodi sem preizkušal naprej od parcele do parcele. Pri tem sem zadel na sorte, čijih ]a-gode so že prekoračile težino 18% sladkorja. tako, da ssm pri prihodnjem preizkuševalnem sprehodu imel pri sebi že 16,18 in 20%no raztopino. Tako sem en sam popoldan igraje preizkusil nad 100 sort brez instrumentov in brez prešanja grozdov.
Sedaj pa prihaja iznenadenje Prihodnji teden je prišla na omenjeno vinogradniško posestvo državna preizkuševalna komisija za statistično ugotovitev sladkornih stopinj in za izdajo dovoljenja za trgatev. Komisar je izbral v vinogradu grozde, ki so jih sprešali in filtrirali. Pri portugalki je
ugotovil 20% sladkorja. Po moji metodi sem ugotovil 18% sladkorja. Dan pozneje je bi! trgatveni rezultat izpod preše netto 18% sladkorja po klo-sterneuburški tehtnici Seie tedaj mi je verjel moj šef in priznal, da mnenja štajerskih strokovnjakov le držijo.
«S svojo metodo sem povzročil mali preobrat v trgatveni praksi takratnih dni, obenem pa sem določi! nove dispozicije termina trgatve in tudi trgatvenih kombinacij. Uspeh je bil viden na vsej črti. Moj šef še ni imel nikdar poprej tako harmoničnih in visoko kvalitetnih vin v svoji kleti.
Na osnovi moje metode se je lahko pri posameznih sortah natančno zasledovalo dnevni prirast sladkorja. Bile so pa tudi sorte, ki niso izkazovale nikakega prirasta sladkorja, pač pa dnevno ginevanje kvantuma in kisline.
Kaj je harmonično vino in kako ugotovim to pred trgatvijo? Vzemimo na pr. sledeči slučaj: Portugalka ali žlahtnina je dosegla 18%^ sladkorja in njena kislina je padla že na 6 Ioo (3:1)i to daje že lahko pitno harmonično vino. Ako pa ima 18% sladkorja in 9"/0o (9:1) kisline, ni tu nikake harmonije. Ako tedaj dopušča vreme ob trgatvi in še narašča sladkor, čakamo po možnosti tako dolgo, dokler ne dobimo 21% sladkorja in 7°/0o kisline, torej zopet razmerje 3:1.
Visoko kvalitativna vina imajo število razmerja 4'1 kakor na primer rulandec, traminec, silva-nec, burgundec = 24% sladkorja, 6°/„ kisline. Odbrano grozdje daje 28% sladkorja, 7 „„ kisline.
V mokrotni jeseni se izravnava harmonijo z umetnim dodatkom sladkorja. Kdor pa prekorači to številčno razmerje in ne zna ukrotiti absolutnega vrenja, bo dobil kljub sladkanju neharmo-nična vina, kakor je bil to slučaj leta 1941. v marsikateri praksi. Z namišljenim okusom je vsekakor težak dvoboj, kajti mnogo ljudi je mnenja, da je dobro, ako je vino sladko. Pravi vinski strokovnjak bo tak pridelek vedno diskvalificiral in obsodil.
Pripomba: Z opisano metodo se lahko ugotovi tudi specifično težo krompirja, žita in vseh drugih poljskih in vrtnih pridelkov. Specifična teza je namreč dragoceno merilo kvalitete, med drugim tudi pri sadju. Pri tistih sadnih sortah, ki so težje kot voda (n. pr. jabolka) se poslužimo alkohola. Tako ugotovimo specifično lahko in težko kanadko. Prva bo gnila hitreje, dočim težja ne gnije in se drži mnogo dalje. Tako se lahko kvalificira trpežnost sadja tudi v okviru ene in iste sorte.	*	F"
TO M 010
Gobe in gobarji
Sedaj je čas nabiranja gob, zato hočemo malce pokramljati o gobah in gobarjih. Kakor znano, so gobarji, ki jim je nabiranje nekaka strast, slično kakor lov ali ribolov. 2e po prvem jutranjem ivitu jih vidimo hoditi po naših gozdovih tako-rekoč z izbuljenimi očmi. Pri tem je zanimivo, kako hitro rastejo gobe. Zgodilo se je že neštetokrat, da je gobar zaznamoval male gobice pod listjem, upajoč, da mu bo le uspelo ugotoviti rast gob. Toda žal. taki poskusi so ostali brez sspeha. Skrbno je zakril gobar gobice z listjem. Ko je prihodnje jutro gobice odkril, so bile prav take kakor prejšnji dan. In že zopet novo vprašanje: zakaj neki gobe niso rastle dalje, zakaj so taostale? Taki pojavi so zbudili med ljudmi vraže: da goba neha rasti, če jo pogleda človeško oko. Nastane pa tudi vprašanje: zakaj rastejo nekatere gobe izredno velike, dočim doseže večina gob le srednjo velikost? Ali je to odvisno od tal, kjer goba dobiva hrano, ali pa od prekratkega, za razvoj ugodnega vremena? Znano je tudi, da nima vsak človek oči za gobe. Pravi gobar najde ko-iaro gob tam kjer so iskali drugi gobarji in našli morda le dve ali tri gobe. Ljudje na deželi se šalijo, da je pravi gobar tisti, ki najde gobe tam, kjer jih za druge ni. Gobarji so zelo nezaupljivi ln navihani. Nihče noče izdati krajev kjer jih je dobil, niti najboljšim prijateljem ne. Med gobarji je prav taka zavist, kakor med lovci. Če je prostor splošno znan, preobrne gobar nekaj strupenih ali slabih gob, ali pa razreže slabo gobo ob poti zato, da bi odvrnil druge gobarje, češ, ta okolica je itak že preiskana in so gobe že pobrane.
Več gob kakor ljudje, použijejo živali ln sicer vse, od ličinke hroščka, ki ga komaj vidiš, do naših največjih gozdnih prebivalcev. Vse, prav vse gre za gobami Za ličinko, ki je bila zaležena v gobo, prileze na gobo polž. Gobo obgloda miška. Veverica odtrga gobico in smukne ž njo na deblo. Na drevesu natakne gobico na vejico. Tako nataknjene gobice se posuše in so veverici za hrano v slabih časih. Gobe jč tudi zajec in bržčas tudi lisica ln kuna, ki se jeseni največ hranita t gozdnimi sadeži. Jazbecu in medvedu gobe posebno dobro teknejo. O srnjadi je znano, da prebrska listje za gobami in si poišče celo take vrste, ki rastejo le v zemlji. Divji in domači prašiči posebno radi rijejo za gobami. O gamzih pripovedujejo planinski lovci, da gredo jeseni »gobat«. S tem menijo, da se s pečevja preselijo v gozdove cele črede zato, da uživajo gobe. Divjad uživa razne vrste gob, toda kakor se vidi po obgrizenih ostankih, so ji najljubši debelostebll jurčki. Da bi pa ptice jedle gobe, menda ni znano. Kokoši to race Jih nočejo in bržčas tudi druge ptice ne.
*	Zaključek šolskega leta na nčnem zavodu Wirtschaitsschule Cilii. Due 8. julija so se zbrali mčenci državne gospodarske šole v Cilli-ju v svrho sprejema spričeval. V okviru skromne proslave je pri tem sledil odpust kakih 30 mladih trgovcev, ki so zaključili šolanje v drugem razredu. Ravnatelj zavoda je pri tem s srčnimi besedami spregovoril absolventom z željo, da bi jim pouk, ki so ga bili deležni, v življenju koristil.
*	Dekleta pomagajo pri žetvL Tudi letos prihajajo dekleta BDM-Fuhrerinnen na Spodnjo Štajersko, da pomagajo našim kmetom pri spravljanju žetve. Vsi Kreis-i bodo deležni te pomoči. Nekaj jih pride iz Wien-a, največ pa iz Graz-a in okolice. Sto učenk učiteljske šole v Marburg-u bodo tudi pomagale pri spodnještajerski žetvi. Prve skupine so prišle že 12. julija, nadaljnje sledijo okrog 19. Dekleta ostanejo vpostavljena do 2. in 9. avgusta.
*	Sestanek voditeljev Kreis-a Rann. V Rann-u »o imeli službeno sejo vsi voditelji uradov Kreis-fûhrung. Sejo je otvoril Kreisfiihrer Swoboda, nakar so poročali razni voditelji posameznih nradov. Zaključni govor Kreisfûhrer-Ja je nagla-»il važnost spravljanja žetve. S počastitvijo Fûh-rer-ja so zaključili uspelo zborovanje.
*	Junaška smrt za domovino. Iz vzhodne fronte je prispela vest, da je dne 22. junija 1943 padel junaške smrti Grenadier Rifdi Stiploscheg iz Ro-hitsch-Sauerbrunn-a.
*	Proslava rojstva v Wachsenberg-u. Pri poročnem uradu v Wachsenberg-u so imeli proslavo rojstva četrtega sina družine župana Adolf-a Pa-waletz-a Boter je b'l Ortsgruppenfiihrer Scher-ban. Proslavo so olepšali z reki in pesmi. Land-
rat-a Töscher-ja, ki se nahaja pri vojakih, je zastopala njegova soproga. Mater novorojenčka, ki ima že štiri sinove, so vsestransko počastili.
*	Nove živilske nakaznice. 52. dodelilna peri-joda, ki traja od 26. julija do 22. avgusta, ne prinaša nikakih sprememb Vse porcije ostanejo ka kor v 51. perijodi. Naročilne liste za jajca, sladkor (marmelado) in mleko je oddati do 31. lulija 1943.
*	Imenovanje voditelja šole. Dosedanji komi-sarični vodja višje šole za fante v Cilli-ju, Studienrat Dr. Wilhelm Herzog, je postal Oberstudiendirektor. Sef civilne uprave na Spodnjem Štajerskem mu je poveril vodstvo te šole. To imenovanje ■ predstavlja zaključek obnovitvenega dela imenovane šole ki ga je izvedel dr. Herzog.
*	Predavanje o letalski zaščiti v Hochenegg-u. Nedavno so imeli v Hochenegg-u predavanje o letalski zaščiti. Spregovoril je tudi v Hochenegg-u se nahajajoči Obertiuppwart Wolfgang Hoofbauer ter v prav poučnem predavanju, ki mu je sledila praktična vaja, izpopolnil uspelo prireditev.
*	Smrtna kosa. V Mahrenberg-u je umrl posestnik Franz Brudermann v 73. letu svoje starosti.
DENTIST
WILLI VENKO
eröffnete seine Praxis Montag, den 5. Juli in Marburg (Drau) P o b e r sch erstr a sse 15 474
Äcllltlltg i
Die Koksabnehmer des Gaswerks Marburg werden aufgefordert, im Laufe des Monats Juli mindestens die Hälfte des ihnen von den Wirtschaftsämtern zuerkannten Koksquantums abzunehmen, da der Koks für sie nicht länger auf Lager gehalten werden kann, über nicht abgenommmenen Koks wird anderweitig verfügt.
ENERGIEVERSORGUNG SUDSTEIERMARK,
Aktiengesellschaft Gaswerk Marburg/Drau.
Kleiner Anzeige?
Jede» Wort kostet füi Stallengesuche 6 Rpf, das iettgedruckte Wort 26 Rpf, für Geld-, Realitätenverkehr Biielwechsel und Heirat 13 Rpi, das Iettgedruckte Wort 40 Rpf. für alle übrigen Wortanzeigen 10 Rpf, das fettgedruckte Wort 30 Rpf. Der Wortpreis gilt bis zu 12 Buchstoben )e Wort Kennwortgebühr bei Abholung dei Annebote 35 Rpf, bei Zusendung durch Post oder Boten 70 Rpf. Auskunftsgebühr für Anzeigen mit dem Vermerk: „Auskunft in der Verwaltung oder Geschäftsstelle" 20 Rpf. Anzeigen-Annahmeschluß: Am Tage vor Erscheinen um 16 Uhr. Kleine Anzeigen werden nur gegen Voreinsendung des Betrages (auch gültige Briefmarken) aufgenommen. Mindestgebühr für eine Kleine Anzeige 1 RM
Zu kaufen gesucht
Abfälle! Altpapier, Hadern, Schneiderabschnitte, Textilabfäl-le, Alteisen, Metall, Glasscherben, Tierhaare und Schafwolle kauft laufend jede Menge Alois Arbeiter, Marburg/Drau, Drau-gasse 5.	4
Zwei Wagnerlehrlinge werden
aufgenommen. Alois Krabonia, Wagnerei und Autokarosserie-Werkstätte. Marb.'Dr., Triester-straße 6.	495-6
Funde - Verluste ,3
2 Raucherkarten auf den Namen Skrabl Anton und Pere Ama-lia, sowie ein Bezugschein für Hausschuhe auf den Namen Augustin Amalia, Slape, Bergneustift, samt brauner Geldtasche auf der Fahrt Graz-—Maria Trost abhanden gekommen. Zweckdienliche Nachrichten erbeten an Anton Skrabl, St. Veit 4 a, Andritz bei Graz.	13
Gute Melk-Kuh zu kaufen gesucht. Nur kleine Rasse. Jan-schekowitsch, Thesen, Ferdinandgasse 34	496-4
Offene Stellen
Ein selbständiger Melker, verheiratet oder ledig, zu 15 Kühen (Zuchtstall) wird sof. aufgenommen. Gutsverwaltung Großsonntag in Großsonntag.	485-6
Lehrmädchen mit absolv. Pflichtjahr werden sofort aufgenommen. Kenntnisse der deutschen Sprache. Kost und Wohnung im Hause. Adr.: Geschäftsstelle der »M. Z.«, Cilli.	502-6
Wagnerlehrling wird aufgenommen mit ganzer Verpflegung. — Alois Pukl, Wagner, Ober-Kölsch
42.	498-6
Tüchtige Wirtschafterin für Landbesitz zu älterem Herrn gesucht. Antr. unter »Anständig« an die Verw. d. »Staj. Gosp.« 499-6
Verschiedenes
Zu mieten gesucht
Wohnung an Pensionisten oder Kleingewerbetreibenden, auch ältere Frau, in Schönwart bei Wölling/Mureck, günstig zu vermieten. Alles Nähere erfolgt vereinbarungsgemäß. Antr. unter »Maria Schnee« an die Verw. der »M. Z.«, Marburg/Drau.
483-7
kolloidaler Massiger Schwefel
• •gen
Oidium / Aescherich
««tug durch Handel und Genossenschaft«,,
l P. Riedel - E: de Haën A-G: Berüh
ecneralvertrlrb : An», schuldes, /notni - Fernsprecher 42»
Zu vermieten
Ruhige Arbeiterfamilie sucht für Anfang September Wohnung in Umgebung Marburg( geht auch alo Winzer oder Meier in gute Stelle. Angebote unter »Verläßlich« an die Verw.	508-8
Heirat
Bin ein geschiedener Mann mit einem 9 jähr. Kinde aus erster Ehe und schuldenfreiem Besitz von 6 Joch, suche Ehekameradin mittleren Alters, netten Aussehens, welche mir eine gute, treue Frau, meinem Kinde eine gute Mutter wäre. Sie muß mit allen landwirtschaftlichen Arbeiten vertraut, eine gute Hausfrau, sparsam und anständig sein. Sofortige Zuschriften mit Lichtbild an die Buchhandlung Johänn Suschetz, Oberradkers-burg erbeten.	507-12
Prothesen jeder Art — Leder — Leichtmetall — Holz — orthopädische Apparate Leibbinden, Gummistriimpfe, Bruchbänder erzeugt und liefert das führende Fachgeschäft F. EGGER, Bandagen und Orthopädie. Lieferant sämtlicher Krankenanstalten und Sozialinstitute Marburg/Dr., Mel-lingerstraße 3 Achtung! Modellabnahmen für Prothesen und orthopädische Apparate finden wegen Personalmangel in Marburg jeden Freitag ganztägig statt 14
Bandagen aller Art. sowie Prothesen erzeugt die altbekannte Firma FRANZ BELA, Bandagist, Marburg/Drau, Herrengasse 5.
237-14
Gebe Lederhose für Klavierharmonika. Zuschr an d. Geschäftsstelle d. »M. Z.«, Cilli. 505-14
Schwein wird gekauft, oder getauscht gegen Reisser u. Heifen-pflug. Groschl Anton, Nußdorf 66b„ Schleinitz b. Marb.'Dr.
497-14
Sämtliche Strickwarenreparaturen übernehmen: Ludwig Bandeck & Sohn, Mech. Strickerei — Cilli, Grazerstraße 93. 503-14
Tausche 1 Paar tadell. Uniform-stifletten 43, 22.—; 1 Paar schwarze, hohe Schuhe 43, 24.— 1 br. Velourhut 57, 14.—; 2 Tennisschläger 38.—; 2 Oberhemden. Gr. 40, 30.—; 1 Fotostativ 8.—, gegen Altgold (Siegelring, Zahnplomben etc) oder Brillant. Zuschr. unt. »Grammgewicht« an die Geschäftsstelle der »Marb. Zeit«, Cilli.	„ 504-14
Kranke Zähne vergiften den Körper
Kranke Zähne sind die zumeist verantwortlichen Herdevon sog. Fokalinfektionen.Sie sind daran Schuld, daß Rheumatismus und andere Krankheiten von Hera und Niere entstehen oder sich verschlimmern. Verlangen Sie kostentosdie Aufklärungsschrift „Gesundheit ist kein Zufall" von der Chlorodont-Fabrik, Dresden N 6.
Chiorodont
weist den Weg zur richtigen Zahnpflege
Leso ai»u verureuci neu
„ŠTAJERSKI GOSPODAR"!
12L
An einem Lothringer Dorfbrunnen
Weltbild
1088
Wo gehobelt wird...
• . do geht mal was da* neben Kieme Verletzungen werden mir dem blutstillenden Sdinellverbond Hansaplast oh* ne lange Arbeitsunterbrediung behoben. — Hansapia» wirkt entzündungswidrig.
Hansaplast
heilt Wunden/
Wenig« cm erfüllen den Zweck?
Eine Kuh zu verkaufen. Pikkern 166 b. Ra-thay, neben der Eisenbahn.
501-3
Verkaufe zehn junge trächtige und Milchkühe. Gasthof Fürst
Otierradkers-burg. 500-3
Suche Stelle als selbständ. Wirtschafterin bei alleinst. Herrn oder als Köchin bei klein. Fami lie. Bin sparsam und koche gut. Adresse in Verwaltung. 509-5
Möbeltischler u. Tapeziererge-hilfe wird ges. Weka, Marburg (Drau) Reiserstraße 2
459-6
32 jähriger Bursche sucht Bekanntschaft mit sehr freundlichem Mädchen ev. auch Witwe mittl. Alters zwecks Ehe. Adresse in der Verw. d. St. G 510-12
DER OBERBÜRGERMEISTER DER STADT MARBURG/DRAU
An alle Kleintierhalter Marburgs
Es mehren sich in letzter Zeit Beschwerden darüber, daß Kleintierhalter für ihre Kleintiere (Kaninchen, Ziegen usw.) unberechtigt auf fremdem Grund das Futter nehmen und dadurch nicht nur einen Diebstahl verüben, sondern auch empfindlichen Schaden in den Kulturen verursachen. Wie sehr ich auch jedermann die selbständige Beschaffung einer bescheidenen Kostaufbesserung im Rahmen der bestehenden Ernährungsvorschriften vergönne, muß ich doch auf die Einhaltung des red'icben Verkehrs bestehen. Ich kann nicht zulassen, daB fremdes Eigentum mißbraucht und daß Acker- und Wiesenkulturen rücksichtslos zertreten weiden, wodurch nicht nur dei Eigentümer um die Früchte seines Fleißes betrogen. sondern auch eine grobe Lücke in die Ernährungsund Futterwirtschaft gerissen wird Die Kleintierhalter müssen sich das notwendige Futter ohne Schädigung anderer entweder in eigenen Gärten oder auf unbestellten Bauparzellen, an Straßenrändern usw. beschaffen. Si° dürfen sich auch nur soviel Kleintiere haltt.n, als sie auf diese Art Futter auftreiben können.
Von nun an wird der Herr Polizeidirektor von Marburg für einen entsprechenden Überwachungsdienst sorgen. Per-sond-n, die sich Fhirdiebstahl nnd Feldfrevel zuschulden kommen lassen, werden einer strengen Bestrafung zugeführt. Außerdem werde ich den Betreffenden die Kleintiere ent-
schädigungslos wegnehmen lassen.
Ich bitte also alle Kleintierhalter im eigensten Interesse, ihre Kleintierhaltung auf das Mal einzuschränken, das sie in erlaubter Weise mit Futter versorgen können, jede unerlaubte Futterentnahme auf fremden Feldern und in fremden Gärten zu unterlassen Sollte dieser wohlgemeinte Aufruf nichts fruchten, so werde Ich zu meinem Bedauern gezwungen sein. die Kleintierhaltung in Marburg überhaupt zu verbieten. 207
Marburg, am 22. Juni 1943.
KNAUS
Eröffnung der Haushaltungsschule der Gemeinde Triiail
Mit Beginn des Schuljahres 1943/44 wird in Trifail eine einjährige Hau.shaltungsschule eröffnet.
Lehrziel- Erziehung zu verantwortungsvoller Haushalts-tührung als Frau und Mutter, Ausbildung zur geschulten Haushaltshilfe, grundlegende Vorbereitung für die Ausbildung zur Hauswiitschafts- und Turnlehrerin an Volks- und Hauptschulen. Der erfolgreiche Besuch befreit vom Besuch der hauswirtschaftlichen Berufsschule
Unternchtsgegenstände- Deutsche Sprache, Reichskunde, Erziehungslehi e, Hauswirtschaftliches Rechnen, Kalkulation und Buchführung, Gesundheitslehre, Erblehre. Kinder- und Krankenpflege, Ernährungslehre und Lebensmittelkunde, Haushaltungskunde, Kochen, Weißnähen Kleidermachen, Hauspflegearbeiten einschließlich Waschen und Bügeln, Garten- und Blumenpflege, Singen, Leibeserziehung.
Aufnahmsbedingungen:
t. Mindestalter: 14 Jahre;
2. Vorbildung: Die Aufnahme ist von jeder Klasse einer Volks- oder Hauptschule sowie einer Höheren Schule möglich.
Kosten: Aufnahmsgebühr RM 2.60.
Schulgeld und Schulgebühren RM 37,20 im Halbjahr;
Verköstigungsbeitrag zum Kochunterricht 12 RM im Monat;
Rückverrechenbarer Einsatz für Schadensgutraa-chung RM 3.—.
Mädel, die einen hauswirtschaftlichen Beruf ergreifen, sind von der Ableistung de<? Pflichtjahres befreit.
Die Einschreibung in die einjährige Haushaltungsschule findet am Donnerstag! den 15 Juli 1943, in der Zeit von 9—12 und 14—17 Uhr in der Kanzlei der Hauptschule Trifail (Schulgasse 10) statt.
Mitzubringen sind: 1 Geburtsschein.
2. Letztes Schulzeugnis, 3 Mitgliedskarte des Steirischen Heimatbundes der Eltern.
Da die Zahl der Mädchen, die aufgenommen werden können, mit höchstens 20 beschränkt ist, empfiehlt sich ein pünktliches Erscheinen zur Einschreibung.	494
Der Leiter der Kreisberufsschule Trifail.
HANS PINL
Danksagung
Für die vielen Beweise herzlicher Teilnahme, die mir beim Heimgang meiner geliebten Gattin, Frau VERONIKA PAUSCHER. entgegengebracht wurden, sowie für die vielen, lieben Kranz- und Blumenspenden spreche ich auf diesem Wege allen Teilnehmern innigsten Dank aus.
Cilli, den 9. Juli 1943.'
IGNAZ PAUSCHER, Gatte, im Namen der Kindel und Verwandten.