Gospodar in LETO 1936 13. MAJA ŠTEV. 20 Za jesen in prihodnjo pomlad Vrtnar mora misliti vedno za več me-K ^ s'pceN in celo kar za celo leto naprej. Mnogo je namreč vrtnih rastlin, ki potrebujejo za svoj razvoj daljšo dobo po več mesbcev ali celo leto. Nekatere moramo sejati že zdaj, ako hočemo, da bodo zarana spomladi godne za porabo v kuhinji ali za okras vrta. Zelenjadnih rastlin z dolgo rastno dobo je prav mnogo. Zlasti nekatere ka-pusnice potrebujejo po 3, 6 mesecev preden so dorasle. Sedaj je čas, da sejemo rožnati ali glavičasli kapus, ki daje pozimi in na pomlad izvrstno prikuho. Sejemo aprila in maja, presajamo na stalno mesto pa junija meseca. Ta po kmetih še inalo znana rastlina potrebuje prilično tako zemljo, kakor navadno zelje. Saditi ga moramo p t še bolj narazen. Na 1.20 m široko gredo posadimo dve vrsti po 70 do 80 cm vsaksebi. Ravno toliko pa naj bo-ri> ra2daljene posamezne rastline druga od druge. Razen tega, da rastline, dokler so še mlade, parkrat okopamo in nazad-L . nje osipamo, ne potrebuje nobene druge [■ nege. Zraste do 80 cm visok. Proti koncu I jeseni se začnejo razvijati po steblu za i vsakim listom drobne glavice, ki so za dober oreh debele, ko dorastejo. Dobre sorte, ki rasto v prikladni zemlji, se tako r razvijejo, da je vse steblo pol metra na ■ ••visoko na goato v obliki vijuge pokrito / glavicami. V toplejših krajih pustijo gla-r • vičasti kapus čez zimo kar na gredi, kamor hodijo po potrebi ponj. Glavičasti , kapus sadimo navadno za zimsko špinačo. za.berivko in 1 url i še za glavato solato. L. Ker izpočeika prav počasi raste, sadimo ji vmes solato, kolerabo ali kako drugo ze-'.•" lenjad, ki je godna, preden se kapus raz-I. širi. — I- Kazen navadnega, poznega zelja in glavičastega kapusa, sejemo in sadimo za . zimsko rabo kodrasti ali listnati k a p u s. Podoben je ohrovtu. samo, da se pri njem listi nikdar ne strnejo v glave. • Za mraz je popolnoma neobčutljiv. Užiten je šele tedaj, ko ga opari mraz. Za pozno jesen in zimo važna zelenjad je podzemeljska koleraba, ki se istotako sedaj seje in pozneje presaja. Razvije se šele proti jeseni. Daje prav dobro prikuho, zlasti v zimskih mesecih, ko tako primanjkuje zelenjadnih prikuh. Pa tudi neka vrsta navadne nadzemeljske kolerabe z imenom g o 1 i j a t, se sedaj seje in potem goji izključno za zimsko uporabo, ker ostane nežna in okusna do pomladi. Vse naštete kapusnice še sedaj do sredi maja lahko sejemo in junija presajamo. Julija, avgusta zmanjka glavate solate in poželimo spremembe. Prijetno zameno imamo, ako sedaj maja meseca sejemo prvo endivijo in sicer rumeno polet-n o ; potem pa treba setev ponoviti vsake 2—5 tedne. Za pozno jeson&ko in zimsko rabo je pa boljša širokolistna zelena e n d i v i j a. Radič za pozno jesensko in zimsko rabo sejemo tudi že maja in junija meseca, zlasti če nameravamo pridelati močne korenine za zimsko siljenje. Kdor hoče imeti tja do zime dobro špinačo, naj posadi sedaj nekaj rastlin novozelandske š p i n a č e. Vsaka rastlina mora imeti najmanj en kvadratni meter prostora, ker se močno razraste in raz leze na vse strani. Za presajajnje z 6 1 e n c na stalno mesto je sedaj le pravi čas. Ker raste izpočetka zelo počasi, posadimo vmes solato. Črni koren, ki se uživa kakor špargelj. je pri nas še skoro neznana, drugod pa jako čislana zelenjad. Navadno ga sejejo februarja ali marca meseca, potem doraste že jeseni. Če ga sejemo pa sedaj in pozneje, bo dorastel šele drugo leto. Por, ki smo ga sejali februarja ali marca meseca, sedaj presajamo. Goden bo na jesen. Za spoinladno rabo ga pustimo kar v zemlji ua gredi, ker je za mraz neobčutljiv. D e bel li r e a v ravnih 50—40 cm dolgih, gladkih koreninah ne zraste kur sam od sebe. lreba ga je na poseben način gojiti. Za to je tudi sedaj le primeren čas. Naberimo centimeter debelih in kolikor mogoče dolgih korenin in jih poia.kniiuo na dobro pripravljeni gredici po 40 cm narazen, toda ne navpično, ampak prav plitvo poševno v smeri, kakor tečejo vrste. Taujši konec, ki bo pognal korenine, naj pride kakih 10 cm globoko, debelejši, kjer bo pognala cima, pa samo 2 cm globoko v zemljo. Poševne luknje delamo s klinom. Zemlja mora biti dovolj vlažna, da se nam ne posipava. Da bodo korenine debele in gladke, je treba med letom (ju* lija, avgusta) vsako korenino odgrebsti. nekoliko privzdigniti iz poševne lege i.n s krpo oguliti korenino od glave( kjer je cima), do tanjšega konca, ki ima največ korenin. Pustimo samo tiste korenine, ki so prav. na koncu. Nazadnje pritisnemo koren nazaj. v prvotno lego in ga zaspemo. Pa ne samo za zelenjad. ampak tudi za okrasno rastlinje mora vrtnar skrbeti pravočasno. Vzemimo samo nekaj preprostih primerov! Najkrasnejša jesenska cvetlica, ki jo vsako leto i/nova občuduje ves svet. je gotovo k r i 2 a n t e m a. Na sto in stotiso-če neverjetno lepih, orjaških cvetov, največ 'belili, pa tudi v raznih drugih barvah. krasi v Vseh svetih grobove po pokopališčih celega sveta. Za vso to bajno krasoto je že sedaj preskrbljeno. Od februarja dalje pa do maja delajo vrtnarji potaknjence iz poganjkov lanskih rastlin, ki % beljakovin. prepozno pokošena pa komaj 5%. To nam dovolj jasno dokazuje, kako veliko škodo imamo od tega. ako pravočasno ne kosimo. Odstotek beljakovin močno pada, medtem pa raste odstotek težko prebavljive vlaknine. "S tem, da smo z por no košnjo pridobili nekolika več sena, nam ni prav nič pomagan-o: ker vsebuje manj hranilnih snovi, kot pa pravočasno uakd-šeno. da moramo živini tudi več izkrmiti. Zato moramo gledati' v prvi vrsti na kakovost, ne pa na množino Sena. Še prav posebno važna pa je pravočasna košnja na slabih ■ in kislih travnikih. Na takih travnikih uspeva jo že tako bolj slabe, trd< in kisle trave, ki so zelo težko prebavljivo: ako pa poleg, tega s košnjo še za staž nemo, pa postanejo- šc veliko bolj trde Tako seno je potem brez vsake phavt vrednosti in je bolje, da ga sploh ne kr mimo živini. Pri pravilnem krmljenju ži vine moramo gledati predvsem na to, dfa ji nudimo v krini zadostne količine hranilnih snovi, katere se spremenijo v njenem telesu v meso, mleko in mast; s slabim senom na teh redilnih snovi ne nudimo v zadostni meri. Ako seno pravočasno pokosimo, potem trava hitreje podraste in je vsled tega pridelek otave večji. Dobro je. da po-košeu travnik polijemo z gnojnico, če jo imamo seveda na razpolago; polivati pa jo moramo vedno ob deževnem vremenu. S tem. da smo polili travnik z gnojnico, znatno pospešimo rast otave. V slučaju pa, da nimamo ua razpolago'gnojnice, pa je zelo priporočljivo, da potrosimo po travniku nekoliko čilskega solitra. Otava je navadno bolj redilna in lažje prebavljiva. kot pa prvo košeno seno; vzrok leži v tem, ker kosimo otavo navadno bolj zgodaj in bolj mlado. Ko smo travo pokosili, moramo gledati, da jo hitro posušimo in dobro spra- vimo; lc tako dobimo prvovrstno seno, v katerem so ohranjene vse hranilne snovi. Večkrat nastopi -za časa košnje deževno vreme; tedaj izgubi seno zelo veliko na svoji vrednosti, ker izlužj dež iz poko-šenih rastlin veliko dragocenih hranilnih snovi. Pokošene trave ne smemo pustiti nikdar predolgo prosto ležati, ampak jo moramo vsak dan sproti spravljati na kupe. Če je vreme negotovo in deževno, na-kosimo vsak dan samo toliko, kolikor moremo dobro spraviti. Dotični posestniki, ki imajo več travnikov in ki jih ne morejo .istočasno pokositi, postopajo najbolje tako, da pokosijo najprej one travnike, na katerih je trava najbolj razvita. Ako bomo vse to točno vpoštevali iu se po tem ravnali, bomo dobili brezdvom-no prvovrstno seno, kar bo v prvi vrsti v prid naši živinoreji. Č. T r- . ' . v kraljestvu GOSPODINJE KUHINJA Postna juha iz korenja, karfijole in krompirja. Koren operem, olupim in ua listke zrežem Tako zreza/i koren praži m na segretem surovem maslu, v katerem sem zarumenila drobno sesekljano čebulo. Koren pražim kakih deset minut. ■Potem mu prideuem nekaj rožic karfijole in dva oprana, oliipljena in na rezine zrezana krompirja. Vse skupaj pražim pokrito pol ure. Med praženjem pri-livam po žlici vodo, da se praženje ne pripali. Ko sem jed pol ure pražila, jo zalijem z eden in pol litra osoljene pe-teršiljevke ali juhe iz kosti in kuham še dobre pol ure. Nazadnje pridenem še par žlic kisle smetane, ščep popra in eno v trdo kuhano jajce, katerega sem drobno sesekljala. Koren in krompir tudi lahko pretlačim, a neobhodno potrebno to ni. Svinjske zareberuice. Svinjske zare-bernice razrežera na posamezne kose, jih dobro potoičem in osolim. Potem jih spečem prav hitro na razbeljeni masti, odi--šavljeni z- narezki čebule. Ko so za reber ni«-? na obeh straneh lepo zarumene-le. jih položim na surov, na listke zrezan krompir ki sem ga naložila v razgreto inast \ ko/.ici.. Površino potresem s sese- kljanim zelenim peteršiljem in pridenem žlico kisle smetane. Jed zalijem v toliko, z juho ali kropom, da pokriva krompir. Kožico trdno pokrijem in pražim zareberuice dobre pol ure, to je toliko, da se krompir zmehča. Na mizo jih dam s kislim zeljem, repo ali pa s kakršnokoli solato. Sirovi krofi. Najpoprej postavim kva-šček iz dveh dkg kvasa, žlice mleka 111 pol žlice sladkorja. Vshajan kvašček primešam zmesi iz tehle snovi: Četrt litra mlačnega mleka godljam z enim celim jajcem in enim rumenjakom. Potem pridenem za oreh surovega masla, prav malo soli, žlico sladkorja in dve pesti zribane-ga domačega sira. Ko je vse dobro zmešano, pritresem četrt litra moke, zmešam snovi v testo in testo stepam kakor za navadne krofe. Stepeno testo pokrijem s snažnim p rtičem iu postavim na toplo, da vzide. Vzhajano testo streseni na desko ali na prtič, razvaljam za prst na debelo ter zrežem z obodcem kot krofe. Ko so se krofi dvignili, jih Ocrem na razbeljeni masti- Še gorke potresem na obeh straneh s sladkorjem. Majnikovo vino. Po gozdovrh raste dišeča perla. (Waldmeister). Te natrgan' preden se razcvete. Perlo položim za ne kaj časa v senco, da zvene. Ko je zve iiena jo pridenem litru belega vina. Vir sem osladila s pet iu dvajset dkg sladkorja. Za pol ure je pijača pripravljena za uporabo. Ako pridenem pijači polovico na listke zrezane pomaranče se ji okus znatno zboljša. Ako pijača dalj časa stoji se ji prijeten vonj zmanjša. Ocvrto cvetje. Bezgovo cvetje osna-žiiu operem v mrzgi vodi, denem na reše-toi da sc odteče. Cela jajca dobro raz-tepem in malo osolim. Cvetje primem za peeelj. pomočim v jajce in ocrem na razbeljeni masti. Točnost v gospodinjstva Točnost je dobra lastnost, ki je potrebna vsakemu človeku, ki hoče da dobro izhaja in da ne krati časa niti sebi, niti drugim. Točna pa mora biti tudi gospodinja, ker si s tem prihrani čas, mar-, rikako nejevoljo in jezo. Mati mora biti točna zaradi sebe. in svojih otrok. Že v zgodnji otrokovi mladosti je potrebno, da ga navadi na red in točnost. Če je mati vajena gledati na uro in hraniti dete natančno r»b določenih urah, bo to gotovo v prid detetovemu zdravju in njej sami, ker bo otrok zdrav in ho z njim mnogo manj težav, kakor z otrokom, ki dobi jesti, kadar poželi. Ako ga pa mati m od začetka navadila na točnost in mu je dala jesti, kadar je imela slučajno čas, se to kmalu maščuje na razne načine. Če se prej, se pokažejo posledice netočnosti takrat, ko mora otrok v šolo in je točnost glede obedov neizogibna. Kjer je zajtrk za otroke prepozno kuhan in je treba potem še iskati knjige, zvezke, nogavice ali čevlje, tam je po nepotrebnem mnogo razburjanja pri materi in otrocih. Če doma nd nobene točnosti, prihiti otrok v šolo zadnji trenutek, je ves zbegan in nemiren, kar gotovo ni v prid njegovemu zdravju in napredku v šoli. Kako vse drugače pa je v družini, kjer vlada točnost in red. Zvečer ima učenec ali učenka iz take hiše pripravljene vse knjige in druge potrebščine v šolski torbi; mati poskrbi tudi za to, da je v redu njegova obleka in da je zjvtraj pripravljen zajtrk v pravem času. Prav je tudi, če mati zajtrkuje z otroci v miru in počasi. Dobra navada je za gospodinjo, da izračuna, koliko časa rabi za to ali ono gospodinjsko opravilo. Na podlagi teh dognanj si delo za ves dan veliko laže razporedi. Če izvrši posamezna opravila točno ob svojem času, bo bolje izhajala s časom in si bo morda delo uredila celo tako, da ji bo ostalo 5 ali tO minut, ko bo lahko sedla ter nekoliko počila ali pa malo pogledala časopis. Ali je že katera gospodinj poskusila, kaj vse se lahko napravi v kratkem času petih minut? Če se ne držimo nobenega določenega časa za posamezna gospodinjska opravila in odlašamo z njimi, smo v vedno večji zagati in v resnici nismo nikoli gotovi. Napačno je tudi mnenje, da bomo pravočasno gotovi, ako pomaknemo uro naprej. Kaj kmalu namreč začnemo računati s tem, da je ura 20 minut spredaj, ali pa na to pozabimo, kar nas zopet spravi v zmešnjavo in nam bodi napoti. Še en primer za netočnost! Prijateljica ima priti ob 4 popoldne na kavo. Vse je pripravljeno. Miza pogrnjena, kava kuhana — toda prijateljice od nikoder. Čakamo deset dvajset minut, pol ure. Kava postane mrzla, pa tudi naša dobra volja je pri kraju. In medtem časom, ko čakamo na netočno prijateljico, se prav za prav ne moremo lotiti nobenega dela. Čas je izgubljen in dobra volja tudi. Kako prijetno pa je, če je gost točen in nas preseneti, ko ravno skončavamo zadnje priprave in nam ni treba nič čakati nanj. In še nekaj! Dogodi se, da imamo kako nujno pot, kjer hočemo biti točni. Toda v tem, ko se odpravljamo od doma. vstopi nenadoma znanka ali prijateljica. Kaj storiti? Sedeti kakor na žerjavici in čakati, kdaj bo odšla? V takem primeru lahko vedno ome.nimo, da moramo oditi; obenem jo lahko poprosimo, če nas hoče malo spremiti. Ako stremimo za tem, da smo točni, imamo vedno prijetni občutek, da ne pustimo čakati družine na kosilo ali večerjo, da pridemo povsod pravočasno, ker smo šli pravočasno od doma. Kjer je doma točnost, tam je jed ob pravem času na mizi, otroci pravočasno v postelji in čas nam povsod dosti več zaleže. Točnost pomaga gospodinji, da pičlo odmerjeni čas nam povsod dosti več zaleže. Točnost za dobro voljo in nudi dober zgled vsej družini. VELIKA RAZSTAVA MALIH ŽIVALI rejcev Kamniškega okraja bo v času od 21. do 25. maja 1936 v Grobljah pri Domžalah. Oglejte si razstavo, kjer boste imeli priliko poučiti se o koristi umne reje malih živali. Vstopnina 1 Din. GOSPODARSKE VESTI DENAR g Ljubljanska devizna borza. Na denarnem trgu je bilo v zadnjem tednu le inalo znatnejših sprememb, edino nemška marka stalno nazaduje. V zasebnem kli-ringu so plačevali inozemske devize po naslednjih cenah: angleški funt 250 din, nemška marka 15.45 din, avstrijski šiling 9.15 din, španska pezeta 6.85 din, grški boni 0.51 din.— Uradni tečaji z dodatkom od 28.5% so notirali: angleški funt 218.08 din, ameriški dolar 45.68 din, holandski goldinar 29.88 din, nemška marka 17.65 din, švicarski frank 1428 din, belgijski belga 7.48 din, francoski frank 2.89 din, češka krona 1.82 din. g Francoski frank v nevarnosti. Volitve na Francoskem so prinesle zmago levičar-' skim strankam, socialistom in komunistom, s tem pa negotovost glede franka in nervoznost kapitalistov. V tednu po volitvah je bilo dvignjenega zlata iz Narodne banke za dve milijardi frankov. Francoski varčevalci se bojijo za svoj denar ter ga dvigajo in rajši drže doma ali pa ga nosijo v druge države, nego bi ga pustili v bankah. Smatrajo, da je 50—40 milijard zlata in bankovcev odtegnjenih iz prometa in spravljenih. Francozi tudi ne kupujejo več državnih papirjev, ker ne zaupajo državni finančni politiki. Sedaj pričakujejo vsi, kaj bo ukrenila nova vlada, da zopet pritegne ta skriti denar k narodnemu gospodarstvu. Vprašanje je torej, če si bo znala z primernimi ukrepi pridobiti zaupanje naroda, ki je vsled tako izpadlih volitev omajano. Da zadrži zlato, je francoska Narodna banka zvišala diskontno obrestno mero od 5 ua 6%, Upajo, da bo to zadostovalo, da preneha beg zlata iz Francije. CENE g Izboljšanje svetovnega gospodarstva. Nemški zavod . za proučevanje svetovne konjunkture navaja v svojem četrtem poročilu, da se kaže splošno izboljšanje svetovnega gospodarstva. Zasebna investicijska delavnost narašča in s povečanimi dohodki pri tem potrošnja. K temu mnogo pripomorejo izdatki za oboroževanje držav, ki največ pripomagajo k iziboljšanju konjunkture. Povpraševanje industrijskih dežel narašča, zato so tudi cene kmetijskim pridelkom dovolj visoke, čeprav se jč kmetijska proizvodnja /višala. Sankcije se v splošnem le malo občutijo; največ pa ovirajo Jugoslavijo in Romunijo, da ne moreta izkoristiti današnjega, precej ugodnega svetovnega gospodarskega položaja. g Cena krompirju nazaduje. Navada,je. da pade cena krompirja takoj, ko so ga pridelovalci posadili. Vsled ugodnega vremena se je letos to zgodilo precej zgodaj, zato mu je na zadnjem ljubljanskem krompirjevem sejmu cena precej nazadovala; vzlic temu ga je ostalo precej neprodanega. Na trg v sredo je bilo pripeljanih blizu 50 voz starega krompirja, od katerih je pa še ob dveh popoldne ostalo 20 voz neprodanih. Cene krompirja so bile od 75—85 par za kg. Pa še ta se bo težko držala, ker že nOvi krompir stane 5—6 din kilogram. — Ostale zelenjave je bilo na trgu obilo. Kumare so bile po 12 din kg. grah v stročju po 6 din, ostala zelenjava zelo poceni. Tudi cvetja, zlasti tulipanov, je bilo vse polno. g- Žitno tržišče. Ugodno stanje ozimin še Vedno pritiska na žitne cene; povpraševanja je malo, kupuje se le sproti pri stalno padajočih cenah, ki so pri pšenici dosegle že 150 din, medtem ko so še pred mesecem dni bile nad 160 din. — Novosadska žitna borza beleži sledeče cene za 100 kg blaga: Pšenica bačka in sremska 132—134 banatska 151—155, bačka ladja Tisa 139— 141, ladja Begej 158—140, slavonska 156— t58 din. Koruza bačka, sremska in slavonska 99—100 din. Moka bačka in banatska Og in Ogg 220—250, št. 2 200—210. št."5 180-190, št. 8 102.50-130 din. Vzlicc nizkim cenam je prometa primeroma malo. ŽIVINA g Ptujski živinski sejem 5. t. m. Ta se jem, prvi v maju, je bil dobro obiskan in tudi kupčija je bila živahna. Prigon je znašal 69 volov, 275 krav, 15 bikov, 68 juncev, 94 telic, 8 telet in 145 konj, skupaj 667 glav živine. Od teh so prodali 202 glavi. Cene se od zadnjega sejma niso bistveno izpreanenile ter so beležile za 1 kilogram žive teže kakor sledi: voli 2.50— 3.50, krave 1.25—3.30, biki 2.15—4, junci 2.75—5, telice 2.75—4, teleta 4.75—5 din. Cene konjem so nekoliko poskočile in so jih prodajali po kakovosti od 500—4000 din enega, žrabeta pa od 1000—1800 din. 1 • vagon konj je bil prodan v sosednjo ' strijo. PRAVNI NASVETI Povrnite* stroškov. Š. Z. Niste povedali, kaj želite zvedeti o povrnitvi stroškov, na katere je bil obsojen nasprotnik, ki je pretepel vašo hčer. Morda nasprotnik nima nobene imovine. Če je tako, boste morali pač čakati, da bo kaj imel in ga nato zarubiti. Kdor pa nič nima, mu ni mogoče ničesar vzeti, četudi je obsojen na plačilo. Dovoljenja ža beračenje. V. S. Pritožu-jete se čez številne prosjake, ki prihajajo iz drugih pokrajin in se izkazujejo z raznimi potrdili občin 'in okrajnih glavarjev. Vprašate, če sme občina tujim ljudem izdajati dovoljenje za beračenje. — Občina sme izdati dovoljenje saiito ob elementarnih nezgodah (požar, povodenj itd.), in to samo tedaj, Če ni v dotični občini sedeža okrajnega glavarstva (načelstva) in samo če so z nezgodo prizadeti njeni lastni občinarji in samo za svoje območje. Ne sme pa občina tujcem dovoljevati beračenja. Drugače pa sme dajati odobritev za beračenje obče upravno oblastvo prve stopnje, t. j. okrajno glavarstvo V krajih, kjer imajo državno krajevno policijo, daje odobritev državno krajevno policijsko oblastvo. Tudi okrajno glavarstvo ali policija more dati odobritev sanjo za svoje območje. Odobritev za več upravnih območij na ozemlju banovine pa daje ban. Odobritev za beračenje se daje ppedincem samo izjemoma in praviloma samo za domačo občino prosilca. Samo v izjemnih primerih se dovoli nabiranje tudi v območju sreza ali banovine. Iz tega vidite, da je tujcem prav težko dobiti dovoljenje za beračenje po vaši občini. Odobritev se daje za točno določen čas, ki ne sme biti daljši od enega leta. Banovinska davščina na dedščine. A. K. Na državno osnovno takso (procenti) od dediščin se pobira banovinska doklada v višini 20%. Pri dediščinah, ki so oproščene državne takse (v prvem kolenu krvnega sorodstva do 100.000 Din), se pobira samostojna banovinska taksa v višini: a) 1% od čistega pripadka nad 20.000 Din do vštetih 50.000 Din, b) 2% od čistega pripadka nad 50.000 Din. Banovinska tuksu od prenosa nepremičnin. P. T. Tudi v tekočem proračunskem letu se mora plačevati od vsakega prenosa nepremičnin poleg državne takse tudi ,2%na banovinska taksa Od prenosov nepremičnin, ki s tem postanejo ali pa ostanejo predmet dopolnilne prenosne takse, se ta taksa ne pobira. Prav tako se ne pobira taksa od odstopov nepremičnin za javne cestne namene, če se iizvrši odstop brezplačno ali proti odškodnini, ki ne presega polovične vrednosti odstopljenega zemljišča in je ta okolnost potrjena po finančnem oddelku kraljevske banske uprave. Od prenosa kmečkih nepremičnin na kmeta med živimi (s pogodbo) se pobira polovica gornje takse, ako so odsvpjitelji in pridobitelji med -boj sorodniki v premi črli ali so s takimi oro-v,eni ali zaročeni Isto velja za prenose ,uuef-kih nepremičnin med možem in ženo. kakor tudi med ženinom in nevesto z ženilovanj-sko pogodbo. To takso pobirajo oblastva in uradi, ki pobirajo državno takso od prenosa nepremičnin. Kilo je dolžan plačati kazensko taks« od nekolkovanih listin? M. C. Graditelj hiše vam je izdal več potrdil o prejemu plačila, ki niso bila kolkovana. Ta potrdila so prišla v roke finančnim organom in vam je sedaj davčna uprava naložila plačilo redne in kazenske takse. Vprašale, če ni graditelj dolžan plačati takse. — Po postavi mora stroške za pobotnico trpeti upnik, ako ni drugače dogovorjeno. Po tem predpisu bi bi morali zahtevati od stavbenika kolkova-ne pobotnice. Če pa finančna oblast najde nekolkovane listine, naloži po predpisih taksnega zakona plačilo redne in trikratne takse lastniku listine. Le tedaj, če od lastnika listine te takse ni mogoče iztirjati, jo mora plačati izdajatelj listine. Taksa od gradbene pogodbe. P. (J. Za pogodbe, s katerimi se podjetnik zavezuje, da komu kaj dobavi za pogojno ceno ali da izvrši kakšen posel (n. pr. da zgradi stavbo), se mora plačati taksa, kakor na kupno pogodbo, t. j. Vse priloge take pogodbe, kakor načrti, proračuni itd. se morajo koi-kovati s kolkom za 5 Din. Kdaj je edini hranitelj stalno oproščen službe v kadru? S. M. P. Mladenič, ki je bil sicer potrjen, vendar kot edini hranitelj družine začasno oproščen vojaške službe, ostane oproščen in mu ni treba služiti v kadru, če ima tudi še po dovršenem 29 letu starosti pogoje za oprostitev. Služba pri orožnikih. 1. M. Nameščanje orožnikov spada v delokrog vojnega ministra. Da se kdo sprejme v orožništvo, je treba, da je naš državljan; da je odslužil rok v stalnem kadru v glavnih vrstah orožja, vojske ali mornarice; da je telesno in duševno zdrav in najmanj 164 cm visok; da je samski ali vdovec brez otrok ali sodnij-sko ločen od žene brez otrok; da je neoporečnega vedenja in neomadeževane minulosti; da ni strejši od 30 let; da je zmožen čitanja in pisanja. Ne moremo vedeti, če vas bodo sprejeli. Prošnji je priložiti listine, s katerimi dokažete, da imate vse pogoje za sprejem v orožniški. službo. Priposestvovana pot. B. 1. 0. Po smrti gospodarja-mejaša je njegova žena zasadila na parceli, po kateri ste" 30 let vozili, drevesa, tako da so vam 8 tem vožnje na njivo onemogočene. Če imate zanesljive priče za to, da ste res 30 let nemoteno vozili po sosedovi parceli na vašo njivo, potem povejte sosedi, naj vam odstrani ona drevesa, ki ovirajo priposestvovano vožnjo, sicer da jo boste tožili in bo morala pravdo zgubiti.