Posamezna številka 20 stotink V trstu, v soboto 15« januarja 1921 Posamezna številka 20 stotink Letnik XLVI v a a - izviemši ponedeljek - vsak dan zjutraj. - Uredništvo: ulica sv. - „nčiSka Asiikega stev. 20, I. nadstropje. - Dopisi naj se pošiljajo ured-, , vu — Ncirankirana pi^na " ne sprejemajo, rokopisi se nc vrtajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. - Lastnik konsorcij list. Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina zna« na mesec L 7.—, poi L I" <**» Iel° L 601 Telefoa uredništva in uprave 5tev. 11^57. DINO Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se rsčunajo v Sirokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 stot., osmrtnice, zalivale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 itot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglaji, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. FranČiSka Aslškega štev. 20, I. nadstropje. — Teleiou uredništva in uprave 11-07. Komunisttčno-hapltnllsttena gonja proti JutoMIl Temeljna načela Italijanske zunanje politike Kdor črta v tukajšnjem meščanskem in komunističnem časopisju poročila o Jugoslaviji, dobi vtis, kakor da se na* haja jugoslovenska država na robu pro* p.fda. Po teh poročilih bi človek sodil, da je ni bolj zavržene, bolj gnile in razvrvane države na zemeljski obli od Jugoslavije. V tej nečloveški in tri« noski državni tvorbi vlada nasilje in ba* jonet. divja brezobziren m razbrzdan boj enega plemena proti drugemu, se £Lri terorizem in brezmejno ljudsko iz* koriščanje. Srbi so s svojimi bajoneti vrgli ob tla hrvatsko in slovensko ple* me, ju izžemajo, teptajo in mandrajo, da je sramota. Hrvatska in Slovenija sto? kata /pod srbskim jarmom, v (jugoslo* vanskih pokrajinah se pripravlja krvav upor, ki bo zdrobil državo. Jugoslavija ni nujen p*od zgodovinskega razvoja, Pogovor »Matinovega« dopisnika z , . nekim ita]ljan«kim cMplomatom prav dobro, da je gospodarski kredit; pARIZ 13 Rimski dopisnik lista držav odvisen od njih političnega ugle* j iiMatin<£ je poslal svajemii listu vsebino da v svetu. Oni vedo dobro, ^abo jugo^j gft je iraci z neko oaebo slovanska valuta tem slabša, bo mednarodno zaupanje v življenja« zmožnost in prihodnost Jugoslavije. Čim slabša je jugoslovenska valuta, tem večji je dobiček italijanskega kapita* lizma. Zato vzdržuje italijanski kapitali* zem nešteto časopisov, daj a podpore na 'levo in desno, podkupuje doma in v inozemstvu, neumorno se boreč za svoj profit. Njegov vpliv in njegova spret< nost je taka, da je spravil ogromno veščino francoskega časopisja v svojo službo. Danes je francoski tisk skoro v celoti sovražen Jugoslaviji. Neobjektivno 'in krivično poročanje o jugo slovenski h razmerah služi pa tudi italiianskemu nacionalizmu in imperia* Dotična oseba želi, da naj ostane njeno ime skrito, j© pa v takšnem položaju, v kateri se naglasa, da ne bo Rusija .vično rešitev nacionalnega problema, to nikdar priznala boljševiške silo vlade i je: če bi — ne ustrašite se gospod kot zakonito vlado v Rusiji. V rcsoluciji| gent! — podpirala stremljenja sk^eu. se zahteva dalje revizija trgovinskih j skega nacionalizma, dokler bori /a i /flhtfvp namna. S 1 pogodcb, ki so jih sklenili boljševiki.! opravičene zahteve naroda. S tem bi so-Nadalje se izjavlja v resoluciji, da se j cialna demokracija res postavljala te« priznavajo samo tisti dolgovi, ki so bili [melje pomirjen ju med obema narodoma podpisani pred 25. oktobrom 1917, Re=j in s tem tudi — razredni borbi! ________________ tsolucija protestira proti blokadi, odreka In glejte: v naslednjem odstavku pri da je lahko poučena o mnogih stvareh, i Vsako veljavo trgovinskim dovoljenjem,; znava, g Regent sum Ta oseba je izjavila, da Drioada sieertt-i au Hal? hnliipviki inozemeem. ob?!—' da je borba sioven? Italija k ententnemu zdi za sedaj podpisati vilnega pristopa k spon— _ -----------• ... VT t - , . .. , misli, da predstavlja Nemčija lievar* --------borbe. Narodna borba obstoji, ker ob= nost za Evropo in italijanski finančni - četudi nehote enskega nacionalizma zkrojila. Saj piše vendar »Lavoratore« od 7. t. m. dobesedno: »Nova srbska država (za knjmurliste Jugoslavija ne obstoja še. Op. ur.) je zgradba, ki je zU dana na pesek. Njeno edinstvo je umetno in prehodno.« Ujedinjenje ju* goslovanskih plemen je po besedah dič* nega glasila komunistične stranke zgo* dovinski nesmisel, ki mora razpasti. Kar in Hrvate nezaupanje je bilo za Italijane, Francoze, Nemce,|na»informaHvne« članke o Jugoslaviji. Opraviti imamo s i remišljenim. velikopoteznim sistemom, ki ima namen, spraviti Jugoslavijo pred civiliziranim svetom ob ves ugled, jo oropati pred Evropo vsega kredita. S to ^rdo in lažnjivo časopisno gonjo se pod* pirajo koristi italijanskih kapitalistov in prekupčevalcev, ki imajo interes, da je in ostane ugšed mlade države na tleh. Prebrisani in razumni kapitalisti vedo Jugoslavij jih od tu je vati krvnim bratom, in jih duševno ločiti, od dosedanjega kultur* nega središča. Ta umazana časopisna donja ima namen, osovražiti tukajšnjim Slovencem in Hrvatom vse, kar se vrši in dogaja v Jugoslaviji. Italijanski im* perializem upa, da bo s temi sredstvi stri in zlomil duševni odpor našega ljud* Istva. Politično nasilje, ki se je zvršalo grenkobo še ? le tedaj, ko bo naše ljudstvo duSev-no omreženo, in bo njegova zavest obledela. Krivica, ki se je zgodila na našem ogoljufanem ljudstvu, se potem ne bo zdela več krivica, temveč zgolj dobrota in pravica. Naše izkoriščano m teptano ljudstvo se mora s pomočjo kapitalistično * komunističnega časopis* nega varanja spremeniti v hlapca, ki bo poljubljal roko svojim tlačiteljem in Izkoriščevalcem. Za mislečega človeka ne more biti ni* kakega dvoma, da podpira komunistična časopisna gonja proti Jugoslaviji — hote ali nehote, italijanski kapitalizem, itali* janski imperializem in italijanski na* c ion ali zem. IZ JUGOSLAVIJE Jugoslovanske čete vkorakajo v logaško ozemlje LJUBLJANA, H. Italijani zapuščajo1 vse one logaške kraje, ki so nam pripo* znani v rapallski pogodbi. V torek ob 2. uri popoldne je med sviranjem godbe dravske divizije odšla četa vojaštva ljubljanske garnizije z vrhniškim vla> kom na Vrhniko, od koder odide tekom naslednjih dni v Logatec. Csščenle Reke Odhod legijonarjev iz Reke OPATIJA, 14. (St.) Včeraj je odpo* tovalo zopet 200 legijonarjev. Italijanske čete na Krku OPATIJA. 14. Dasi je bilo ljudstvo na Krku razdraženo vsled nasilja, ki ga je pretrpelo od legijonarjev in vsled njih o* vega hujskanja v prilog proglasitvi v ladi nasprotnih republik, je krško ljudstvo vendar dobro in prijazno sprejelo vlad« ne uradnike in vladne čete. General Caviglia imenoval zastopnica pri reški vladi OPATIJA, 14. (St.) Pri včeraj snem Taportu, ki ga je držal general CavigLia, je bilo navzočih 200 častnikov 45. divi* zije. General Caviglia je sprejel drja. Grossicha in druge člane začasne reške vlade in je pristal na njihovo prošnjo, ki so jo bili tudi pismeno že predložili, da bi imenoval svojega zastopnika pri reški v ladi. V to je bil določen kom. Castelli, ki je dobil nalogo, da prouči vsa pereča vprašanja in se seznani s potrebami Re* čanov. ki so nujne pomoči potrebni. Iz Češkoslovaške Otvoritev češkoslovaške zbornice PRAGA, 13. Seja poslanske zbornice i>e je pričela z razpravo o .-tocialistiški resoluciji, ki je naperjena proti začasni dpravi porotnih sodišč, da pridejo krivci zadnjih neredov pred navadno so* dišče. Razprava se je vršila mirno. Brez razprave ie bil sprejet zakon o davku na delo. .Nato se je prečitalo poročilo proračunske komisije. Danes je bilo otvor j eno tudi zasedanje senata. Ogrska še ne verjame, da mora izvršiti mirovno pogodbo BUDIMPEŠTA, 13. Včeraj je ententa izročila noto o vprašanju Zapadne Ogr* ske. Trdi se, da je Ogrska pripravljena izvršiti določbe mirovne pogodbe, zah* teva pa, naj se ji povrne Pečuh in naj se odredi ljudsko glasovanje v krajih, ki so bili prisojeni Češkoslovaški. Grška ofenziva prekinjena SOFIJA, 13. Vest, da so zasedli Grki Denizlo, se zanikuje. V grški ofenzivi je nastal odmor v.sled velikega odpora, na katerega je naletela grška armada. Ka* kor kaže se bo ofenziva bržkone od* ložila. Vladna kriza v Franciji Sestava nove vlade bo najbrže poverjena Perretu PARIZ, 14. »Le Petit Parisien« piše: Ako Perret sprejme danes nalog, ki mu ga ponudi predsednik republike, se iz* vrši sestava vlade precej naglo, kajti možje, ki jih misli ministrski predsed* nik povabiti k sodelovanju, mu ga go* tovo ne odrečejo. Radi tega je razumljivo. da se je včeraj računajo z goto? vostjo s Perretovo vlado in da je že šel od rok do rok seznam bodočih mini* strov. Navajalo se je z vso zaneslji* vostjo ime Briand za zunanje zadeve. Bonnevav za pravosodje. »Le Petit Pa* risien« misli, da se število ministrov in državnih podtajnikov znatno skrči, naj postane ministrski predsednik ta ali oni in kdorkoli. Mesta ministrov in držav* nih podtajnikov, ki ne odgovarjajo stvarni potrebi, se odpravijo. Seveda ne bo smel novi ministrski predsednik za* praviti uslug tistih mož, ki so vršili na dotičnih mestih važne naloge, kakor n. pr. Brignon in Donmergue. »Excelslor« pravi, da postane najbrže Perret mini* strski predsednik, ki da bo upošteval željo senata, da se ima skrčiti število ministrov in državnih podtajnikov. List dostavlja, da je zelo verjetna sledeča se* stava vlade: Perret, ministrski predsed* nik in minister za zunanje zadeve, pra vosodje: Bonnevay, zunanje zadeve: Briand, vojna: Raiberti, mornarica: Donmergue, finance: Loncheur, zaklad: Charles Dumond. Perret sestavlja novo vlado PARIZ, 14. Neka vest agencije Ha* vas pravi, da je Raoul Perret pojasnil pri pogovoru s predsednikom republike svoje nazore o nailogi, ki mu je pover* jena. Njegovo stališče se ujema s sta* liscem državnega poglavarja. Popoldne je napravil Perret potrebne korake, da si zagotovi sodelovanje oseb, ki bi jih rad imel v vladi. Za finance bi si hotel pridobiti Poincarreja. Ako odkloni on, se bo obrni! do Loncheurja. Glede dru* gih ministrov je kombinacija gotova in kriza bo najbrže rešena do jutri zvečer. V tem slučaju ne bo treba odložiti za» vezniški sestanek na poznejši čas. Levgues je šel — a njegova politika bo morala ostati PARIZ, 13. »Figaro« objavlja članek izpod peresa Jacques Ruissen, v kate* rem se hvalijo zasluge bivšega ministra Levguesa. Clankar pravi: Novi minister za zunanje zadeve bo moral podati na# čelne izjave. Napovedal bo morda kake izpremembe, toda ko se loti dela, mu ne bo kazalo drugega kot jo udariti zopet po poti svojega predhodnika. Razkol med socialističnimi mestnimi svetniki v Parizu PARIZ, 14. Razkol socialističnih za* stop nik o v v pariškem mestnem svetu je gotovo dejstvo. Socialisti »imajo 15 in komunisti 10 zastopnikov. Nevarno protiangleško gibanje krogi dvomijo, da bi mogla Nemčija; v Indiji naglo gospodarski okrevati. V Italiji se PARIZ, 13. »Eciair« piše: Polo/aj v tudi ne verjame v zvezo med Nemčijo indiji je boli resen, kakor se misli. Ne in Rusijo. Najvažnejše vprašanje za • več za posamezne napade proti tam* Italijo je, da se prepreči združitev po*-; kaiSnjim AngSežem in angleškim urad* donavskih dežel v kako večjo skupino i n;k<>m. kajti gibanje se je razširilo m Dunajem kot središčem. Jeza proti j 0bjemlje široke sloje, ki se vneto zav* borbe. I stoji narodno zotiranje in ker obstoje poti stvarjenj„ noče Francija zveze Dunaja z Beroli* nom, tako noče Italija zveze Avstrije z Bavarsko. Glede Rusije se želi, da bi prišlo z njo do trgovinskih stikov, dasi se grofu Sforzl često očita — in nc samo strani socialistov — da se preveč mi* sK, da bi ubral to pot. Na vzhodu je Italija za revizijo sevreske pogodbe, to* da ne iz sovraštva do Grkov, temveč za^ to, ker drži do prijateljstva s turškim narodom. Kdor ima Smirno, ni varen pred sovraštvom Turkov in vsled tega j je razumljivo, zakaj ne želi Italija, da bi prišla na mesto Grške. Italijanske pridobitve na Balkanu morajo imeti le moralno vrednost. Glede odnosa j ev z AngHjo se da reči, da je misel o prija* teljstvu med tema dvema državama v Italiji tako vkoreninjena, da se je lahko trdilo, da obstoja to prijateljstvo tudi tedaj, ko se je zdelo, da dokazujejo dej* stva ravno nasprotno. krajini Čudh in Afganistanu, kjer pro* poveda sloviti polkovnik Cah Dejda vojno na življenje in smrt proti Angliji. V tem delu Afganistana živi vojevito pleme Mahsuds, ki se je podvrglo An* gliji preteklega marca in ki se je znova spuntalo. Novi indijski podkralj Lord Reading se bo nahajal pred najtežjo nalogo, ki jo je imel kedaj kak državnik. Anglija in gibanje za razorožitev LONDON, 14. Vprašanje skrčenja oboroževanj zanima živo angleško jav* nost. Dasi vznemirja Anglijo v seda* njem hipu irsko vprašanje, ne znaša vendar število angleških čet več kot ob začetku vojne 1. 1914. Naglasa se, da ie Anglija znižata število svojih vojnih ladij že takoj po premirju za celih 600 enot. predpogoji za tako zatiranje! Najprej je treba te uničiti in odpraviti! Vse drugo je Sisifovo delo, te/ko delo. ubijajoče in dolgo delo, ki ne dovaja do nikakega konca!« Torej? Regent priznava zatiranje in priznava, da je odpor naraven in opra* vičen! Priznava jasno, da, dokler ne neha nacionalno zatiranje, da nc pride mo do kraja. To bi bil cilj, ki bi ga morala zasledovati socialna demokracija, ne pa, da slcno maha po stremljenju, ki jih narekuje le poštena ljebuzen in zvestoba do svojega naroda! (^as bi bil. da bi naši socialni demokratje pogumno In odkrito prišli do zavesti te svoje dolžno sti, ka bi l>ilo tudi v korist prolotarlatu samemu! Bolezen bivše nemške cesarice - - BEROLIN, 13. Bolezen bivše nemške 1* Stare In nova KUSIje jcesarice zadaje skrbi. Bivši nemški pre* Ukrajinci proti Rusom stolonaslednik jc prišel v Storach. DUNAJ, 13. Ukrajinski tiskovni urad Nemci sc boje vstaje t Gornji šlcziji javlja, da SO Čete uničile dve boljševiškil BERLIN, 13. Nemška vlada jc predložila po^!a-diviziji In zavzele Itkateiinoslav. Ruska ustavodajna skupščina v Parizu proti boljševiški vladavini PARIZ, 14. Na ;eji ruske ustavodaj* ne skupščine je bila sprejeta resolucija, niški konferenci, nadalje italijanski, angleški al francoski vladi zbirko listin, iz katerih je raz\idno, kakšen obsejf so zadobile v Gornji Šleziti politične voiaške organizacije, ki imajo namen, da Izzovejo sredi meseca januarja v tej pokrajini novo vstajo. Narodnostni boii v konmnis Gospod Regent je eden prvakov sđo= venske skupine tržaške socialne demo* kracije. Zato bo gotovo zanimalo našo javnost, kako Regent odgovarja na Oberdorferjeva izvajanja. Svojemu otU govoru je dai Regent napis »Kratke konstatacije«. Najprej ugotavlja Regent v so* glas j u z nami —, da se je Oberdorfer, označujoč svoje nazore, kako naj bi se uredil bodoči položaj jugoslovenskega življa na tem ozemlju, oziral hkratu na državo in nje koristi, na obstanek Ju* goslovenolv, priključenih k Italiji, na potrebe teh poslednjih in na stališče so* cialne demokracije. Te nazore naj bi —< po mnenju Oberdorferjevem — sprejeli ItaliianI in Jugosloveni. To bi veljalo — odgovarja Regent — če bi te zahteve odgovarjale resničnim zahte? vam buržoazijskih držav, in če bi po* bratenje med narodi želela tudi buržo= azija in nacijonailizem obeh narodnosti! Temu pa ni tako, pravi Regent. Huda zmota da je bila v minolosti tudi na strani socialne demokracije, ko je mes nila, da more pobratimstvo v socialno« demokratičnih organizacijah med pro» letariatoma obeh narodnosti, postav* ljati kot dokaz za možnost pobratenja med obema narodoma. Kajti, za dosego takega cilja treba poprej ustvariti po* trebne podlage! Pobratimstvo med so* cialno * demokratičnimi delavci slom na skupnosti interesov in idealov. Nek* daj so mislili tudi socialni demokratje, da naj bi bila njihova naloga ta, da bi dajali buržoaziji dobre nasvete za skupno delovanje v namen, da se od* pravijo plemenska sovraštva, da se na* rodi pribiižajo drug drugemu in se začno ljubiti. Oberdorfer ima — nagla* ša Regent — tudi danes še tako uver* jenje. Toda italijanska buržoazija ne veruje v njegov idealizem, ki se ji more zdeti ali preveč — jugoalovenski, ali pa preveč socialističen. Tudi slojvanska buržoazija in slovanski nacionalizem ne verujeta v Oberdorferjev idealizem, in v njegovo iskrenost, Do tu se nočemo prerekati z gospo* dom Regentom vzlic krivici, ki nam jo dela s tem, da slovenski nacionalizem kratkomaio viaporeja z /italijanskim, češ, da je nacionalizem brez razlike ta* ko navezan na kapitalizem, da kriči prvi, če je zadet drugi) Ni treba se nam prerekati, ker isti g. Regent — ka* kor bomo videli nižje doli — sam, če* tudi ne namenoma, razlikuje med na« meni italijanskega in slovenskega na* cion aHzma! Regent prihaja 3 svojega stališča do zaključka, da nft verjeti v objektivnost buržoazijskih mogotcev. Ti da se bodo sprijaznili dobrohotno z Jugosloveni, če bo to odgovarjalo interesom kapi ta* lizma. V nasprotnem slučaju pa ne bo= do koristili nobeni dobri nasveti. Pro* letariat torej da mora ustvariti podla* gc za pobratenje med narodi! Naloga pobratenja ni, da bi si belil lase radi po* treb države. »Naloga naša je — pravi Regent — da ne govorimo vladajočim nacionalistom marveč masam, to je življenju, ki se poraja, in ne življenju, ki umira! Tu bi pripomnili g. Regentu, da mi ne odklanjamo nasvetov Oberdorfer? jevih zato, ker nismo sprejemljivi za dobre nasvete, ali morda ker nočemo pomirjenja med narodoma, marveč za to, ker ona izvajanja imajo na sebi vse znake nedoslednosti in neiskrenosti. Če kdo zahteva vse pravico in vse svobo* de za jugoslovenski živelj na ozemlju in če v isti sapi govori o možnosti asimi* lacije, in celo graja tiste, ki so tako asimilacijo preprečili s svojo nerod, nost jo: potem smemo pač vprašati, ka* ko bi mogli tu verjeti v —* iskrenost?! V naslednjem odstavku pa se je g. Regent nekoliko neprevidno zaletel. Si* cer res navdušen za pomirjenje med obema plemenoma, piše tu: »Vlada do* voli jugoslovenskemu nacionalizmu kon* cesije, kolikor se ji bo zdelo, da bo to zanjo koristno, in se ne bo nič ozirala na naše potrebe. Danes sta oba nacio* nalizma šer v navskrižju, jutri ne bo* sta več!« Dosledno vsej taktiki socialne demo* kracije razlikuje g. Regent tudi tu med slovenskim nacionalizmom in sloven-skim narodom; vendar ga smemo tu nagovoriti: mari ne bi bilo pomirjenje med obema nacionalizmoma prvi in od* ločilni korak clo cilja, ki je g. Regentu tako na srcu — do pobratenja med na* rodoma?! In mari ne bi ravno to dej* stvo — ko bi odi^adel iz borbe nacio* nalili moment — še Ic prav odprtfo možnost za skupno borbo obeh proleta* riatov proti vladam, ki se nočejo ozi= rati za proletarske interse?! Gotovo. Zato ponavljamo zopet danes, kar smo že stokrat rekli na adreso naše socialnc demokracije: G. Regent vidi tudi v slovenskem na* cionaEzmu oviro za pomirjenje med obema narodoma. A kje je vir, p oče tek in temelj slovenskemu nacionalizmu? Mari ne v nerešenem nacionalnem pro# blemu, v nacionalni krivičnosti?! To oviro treba odpraviti — spoštovani g. Regent! Težki problemi se pa od* pravljajo edino tako, da se — rešujejo m sicer pravično rešujejo! Zato bi bilo v interesu proletarske borbe, če bi naša socialna demokr.fDciia sodelovala za pra* Domafe vss&S Ali se je nemitro r Trstu asimiliralo? SociialUt Oberdorfer Irdi, daW fe. In mu je očevidno žal, d* se ni zgodilo tako tudi s tržaškim Slovenstvom! Da so se v nekdanjih Časih, ki so pa že pr^cei dale*, /.a nami, posamezne neinike osebe ali tudi rodbin«? asimilirale — to je že re»! Ugled za to Je n. pr. — Oberdorfer! Ni pa res, da bt sc bilo asimilirajo — neinStvo v Trstu. Ves rtuvoj javnega kulturnega in gospodarskega, življenja v tem mestu \ zadrlih predvojnih letih govori nasprolno. Nenici so p**.* popuščali Italijanom v navideznostih —■ ker so bil) previdni taktiki, da 'so mamili Italijane in jim pri krivali svoje — osvajanje. Šli so n. pr. z Italijani ju volitvah, ker niso ie čutili v &ebi moči, da bi se mogli uveljavljati politično. Prirejali so laike napise na svojih trgovinah in podjetjih. Ali, kako jo biio notri? Nemško — nemSko, Beseda je bila pad laška, če jc Žo morala biti, ali duh in stremljenja so bila nemška. Je-li morda kaka stotina nemAkih razredov, ali so morda poizkusi germanizacije raznih državnih uradov, in celo tudi visoke trgovske šole >Revoltella-, ic le ninožtvo različnih nemških društev, je-li dejstvo, da 6i po takoa*anih boljih lokalih čul več nemški govorili, nego pa it.iiijanski da si po ulicah pri \sakcm koraku čul nemško govorico, in posebno dejstvo, da si je neinitvo že usvojilo malo-ne vso veliko prevozno lrgojo bt-fe.-do o asimilaciji ic pokazal g. Oberdorfer lc, da razvoja stvari v Trstu v predvojni dobi — ni poznal! —• Sploh pa se Italijani motijo zelo, če mislijo, da jo nemštvo v Trstu abdiciralo, da je definitivno po-tegneu zapah nemSki infiltraciji, in da se ne bo več skušalo uveljavljati. Če mislijo tako, no po;uiajw Nemcev. Je to pleme, ki ga je treba občudovali. Bivšemu Avstrijcu!* Potrjamo, da s.uo preje'1 vaše stroge ukore. Nc z&merjamo Vuin. Imate pač svoje naziranje in uverjenje. In mi spoštujemo vsako uverjenje, ako je Je poSteno. Ravno z:»lo pa smemo zahtevati od drugih, naj spoštujejo naii« uverjenje. Opozarjate nas % strogo besedo, kaka razlika jo v mnogih ozirih za nas med sedaj" ir» nekdaj. Priznavamo odkrito, da imate prav. Samo, oprostite nam vprašanje: ali nL»te še nič razmišljali, kako bi bilo sed*> pri nns, če bt zmafjal« centralne vlasti?! Muri vendar nisto prespali režimov grofa Stiirgkha. Clanv-Martinitza, Seidlcri;«., Hu«sarcka? Kot inteligentnemu člo\eku vam mora biti znano, da so bili tedaj blizu udejctšlve pro-sluli nemški belangi, ki bi bili avslrijtfko Slovenstvo nulificirali, potisnili v popokio obnemoglost: da je uzakonovitev nemškega državnega jezika trkala že na vrata; da je bilo v Ljubljani slovenskim uradnikom prepovedano govoriti v uradu svoj Jezik tudi v privatnem razgovoru! Zmaga centralnih vlas.li bi bila vkevala slov. narode bivše monarhi;* v okove in preko njihovih organizmov bi bil šoi neusmiljeno svojo pot pangermanski Drang nach Osten! — Zgražate se nad razmerami v Jugoslaviji Ali pa vam res ni nič znano o mahinacijah, agitacijah in zločinskem spletkarenju agentov, najetih od mogotcev, kt str vi še vedno zaljubljeni vanje, in ki pletejo svoje mrežo preko Sioveiut« in Hrvatske pa do — Gabrijela D'Annunzija, in Iti bi hoteli zopet potisniti naš narod v tuj in»! vi jarm?! — Pošiljate nam celo slovenske lisle v dokaz, kako vse drugače so pisali nekaj o Avstriji in njenih vladarjih. Res je. In, kar odkrito priznavamo, d3 jc tudi -Edinost« nekdaj drugače pisala. Kot razsoden človek pa morate priznali, da bi služila interesom naroda, če bt zavajala ljudi, naj no priznajo — dovršenega čina in če ne bi ga navajala na to, da uredi svoje delo In svojo borbo primerno položaju, ki mu bo živeti r njeml Kaf bi nam koristilo, če bi zatiskali oči, dn ne bi videli, kaj se g bila V oj em med voino vojaška bolnišnica. Toda se aasno cocijalUti ia njihovi l**ti se ea-nimajo tsl ta »hcd, temveč ma posvečajo enako mero zanimanja tu namreč uvideli, da so ke povsod »zastrupljene* od teh elementov, ki so zakrivili, da ni priilo do svetovne revolucije po zgledu ruskega prevrata tudi po drugih evropskih državah. Ti elementi, (reformisti, evolucijonisti) so pokvarili vslcd tega ugled »socijalizma« v očeh Uradne vesti Odprava sekrestrov nad imetjem novih italijan- le pokažete ulico;. Spotoma ga je vpraial postopač. Čemu da je prišel v Trst, nakar mu je odgovoril Sordieh, da jc prišel plačat račun za «vojega gospodarja. Postopač, ki je imel svoje posebne načrte, ga je se skih državljanov t Angliji. Agencija Štefani javlja P«}«? *> Uoydove ladjedetnicc. V bbžmi seje - J T . T . iz Rima z dne 14. t. m.: Ministrsko predsednijtvo nahajala gostija, v katero sta ^opda oba. Tam ruskih komunktov in njihovega poglavarja Lemna. , ^ - urad za I1OV0 province kraljestva) raz- 1« narcčil Sordieh hter vma. Sordieh ?e sedel ne-Edina logika, ki jo dopušča to neomajno prepn-: Anglcška v]ada je z novim odlokom odre- čanje je ta, da je treba eačeti neizprosen bo; proti Ako hočck> da vsem eocijaiističnim ali socijalno-demokraticmm strankam, ki ao v stanu žrtvovati socijalno revo- lucijo za socijalno evolucijo (razvoj). Z drugimi besedami treba je doseči, da se ustanovijo povsod čiste komunistične stranke, ki naj stopijo na mesto dosedanjih socijali&tov. Nobena žrtev ne sme ustrašiti pristaše tretje intemacijonale, kajti i[a j cilj se mora za vsako ceno doseči. Te ideje, ki jih je formuliral moskovski izvršilni odbor komunistične stranke, so počasi zorevali v, posameznih socijalističnih «.trankah. Toda mnenja, to se razdelila in v strankah so nastala nesoglasja, | pojavil se Je razdor. V italijanski socijalistični e Iranki je ta razdor jasno začrtan in se da označiti s tremi imeni: Serrati - Turatti - Bombacci. Vsak med njimi zastopa posebno mišljenje in stališče nasproti moskovakim točkam. Serrati je mnenja, da ee mora ohraniti na vsak. način edinstvo stranke, Turati je proti tem točkam že radi svojega nagnjenja k evolucijonizmu, a Bombacci je odločen pristaš čiščenja socijalistične stranke, v vsakem elučaju pa hoče doseči ustanovitev stranke čistih komunistov, naj bo tudi za ceno razkola in razpada socijalistične stranke v njeni dosedanji obliki. Razdor $e globek, kar dokazuje dejstvo, da se vršijo pripravljalna zborovanja po omenjenih skupinah Serrati - Turatti - Bombacci in gotovo je skoraj, da pride do preloma in razkola. Ta prelom dila: Ako hočejo, da se prekliče sekvester nad njihovim imetjem v Angliji, morajo državljani na§ih osvobojenih provinc, kateri so na podlagi sairjt- germainske pogodbe pridobili italijansko držav-, . _ - ljanstvo, vlo HUtoza d e vno prošnjo pri uradu; Ad-; -dJko ni našel več možakarja mkvvčeka Vcs rninistrator off Austrian Roberty Conwaln House, t P^trt je šel ven ^ gostilne ter vprašal mimoidočega k j časa pri mi »i ter se kmalu potem odpravil na telesno potrebo, pustivši v postopačevi oskrbi ročni kovček. To priliko je takoj uporabil postopač; zagrabil je kovček ter pobegnil. Ko «e je vrnil za hip Sordieh v gostilniško sobo, se je zelo za- Stamfort Street, London S. E. I. Prošnji s« mora i a priložiti izpričevalo državne pripadnosti, ki ga izda kr. poslaništvo v Londonu, in listina, iz katere je razvidno, da prosilec nima pravice cptirati nemško-avstrijsko državljanstvo ali državljanstvo kake druge sovražne države, ali pa mora biti razvidno, da se je odrekel tej pravici, če jo je imel. Da bo moglo kr. poslaništvo izdati potrebno izpričevalo o državni pripadnosti, morajo prizadeti doprinesti potrebne listine, ki dokazujejo njihovo italijansko domovinsko pravico (krstni list, domovnico itd.) Posebno točne in popolne morajo biti listine, ki se tičejo trgovskih družb. Z označenimi listinami c premi jene prošnje se morajo nasloviti na kr. pcslanišlvo v Londonu. Poslaništvo jim priloži izpričevalo o državni pripadnosti in jih odstopi merodajnim angleškm oblastvom, Di uši vene vesti Pevsko društvo »Adrija« v Barkovljah priredi jutri, v nedeljo, 16. januarja, veselico s sledečim vsporedem: 1, H. Volarič: »ČolniČku«, moški zbor; ni razkol, torej razoksanje ni razdejanje dosedaj \. Prochaafca: »Ljubezen« mešan zbor; 3. F. S. enotne socijalistične stranke pa je rezultat, ki ga Vdhar: a) *2e noč se mrači-, narodni mešan zbor; , n-n-i-ornndir» vsi orotisociiali- *>) Lipica-, narodni mešan zbor; 4. J. Ravnik: pričakujejo z veliko nervoznostjo vsi protisocijali stični krogi in listi. Ne skrivajo, kakor je bilo rečeno, upanja, da pride na ta način do os'abljenja ®ocijali»tidnega gibanja In do razpada enotne socijalistične fronte. Njih upi se ujemajo z upi Leninove internacijonale. Tudi Lenin bi rad videl, da bi se razbile dosedanje socijalistične stranke povsod in tudi v Italiji. Zanimivo je naglasiti, da vidi on novo življenje na istih hrazvalinah, na katerih gleda »buržoazija« le grobišče revolucijonarne ideje. Bovljca »vstaja« pred vojaškim sodiščem. Komu ni znana bridka resnica, da se je število zločinov v naša deželi, kar je nekaj let, to se pra\i, približno od začetka okupacije, strašansko pomnožilo? Tatvine, ropi, umori, požigi so na dnevnem redu; ceste, po katerih je svojčas lahko hodil o-trok opolnoči, niso več varne; predr.o greš iz. ene vasi v drugo, le vprašajo ljudje, ali imaš orožje s seboj, češ danes ni več tako kot je bilo nekdaj. In tudi oblastveni organi sami, ki so doma iz druge dežele z drugimi običaji, se skoraj čudijo, ako ne najdejo pri človeku orožja. Res, veliko nesnage je v deželi, in velikansko število varnostnih organov bi imelo mnogo hvaležnega posla. Da bi se Je malo bolj potrudili in iskali res zločince, mesto da stikajo za vstaši na podlagi izpovedeb svojih ljubic, ki so često zapeljana uboga dekleta. Tako prihajamo na predvčerajšnjo obravnavo pred tukajšnjim vojaškim sodiščem proti bovškim »vsta-Šem«. Rafael in Ivan KaSča, Anton Durava, Andrej Kožnar, Franc, Rudolf in Ivan Mrakič, Mirko in Ivan Sircs, Matija in Ivan Mikelič, Alojz Tipclt, Mirko Kenda. Mafija Schrot in Jožef Flajs 30 bili obloženi, da so s svojim početjem in vedenjem 27. junija 1. L prekršili znamenito odredbo od 29. novembra 1918. Kako in zakaj jc prišlo sploh do obtežbe? Ker s.e je 27. junija 1. 1. Rafael Kašča nekoliko opil in ker oroiniki ne znajo slovenski. Dogodki so sc po obtožnici razvili takole: Kašča ga je imel pod kapo in sc jc vedel nedostojno. Zato jc krčmar pcklical orožnike, ki so Kaščo odvedli v zapor. K orožnikom je prišel Kaščev gospodar Anten Durava posredovat, da bi izpustili jetnika, dočim so ostali obtožcnci čakali zunaj na cesti. tržaškega »fakina-, kako bi prišel na kveeturo. ■.Fakinc, ki je bil dovtipen, mu je odgovoril: »Gospod, če hočete priti kmalu na kvesturo, dajte onemu stražniku klofuto In on vas pelje kmalu na policijo,- Naš Sordieh je iskal po me«tu dve url kvesturo, a končno jo je vendar le našel in tam naznanil tatvino. Kovček in kar je bilo v njem, se ceni na več kot 300 lir. Scrdich je bil izjavil na kvesturi, da nc bo nikogar vprašal več v Trstu, kje se nahaja ta ali ona ulica. Dopisi Sežana. Da ne bi bilo kakega nespcrazumljenja glede semnja sv. Antona v Sežani, se opozarjajo trgovci in živinerdei, da se letošnji semenj sv, Antona v Sežani ne bo vršil 17. t. m., pač pa v pondeljek po fcv. Antonu, to je 24. januarja t. 1. — Županstvo — Sežana. P od grad. Na zahvalno nedeljo so ee oglasili pri naa in pri materi-farf v Hrušici novi zvonovi. Kakšno veselje je zavladalo med ljudmi, ko so po tako dolgem času spet zaslišali milo zvonenje! Kakor bi novo življenje obudili novi zvonovii Čast našim ljudem! Dragi so zvenovi, a požrtvovalno Poljska, nielan *bor; 5. 6 O. De. a, .Vi- V^T- gred«, koroški narodni mešan zbor; b »Spov pti-j — * L, koroški narodni mešan zbor. 7. - »Ma-| vem so si naročil* težke zvonove v S^n ^. č*k- burka v enem dejanju. - Med posameznimi ce!o mala m revna vas Poljane. Na,bolt se pa po-točkami rvira domača godba. — Po končanem ^viio naši Sobonjci, speredu ples. — Začetek točno ob 4 in pol pc-, zvonove, poldne. — Kar more, nam nudi društvo -Adrija«. zvonovi so n , _ , * - . j . , . ,______delo rnofs&ra BrodJi Vtdma. V kratkem zaporo Poplaćajmo mu trud z obilnim obiskom. j ^ ^ W « ^ pri mjJih podrulnicah danesi _ noyi Zvonovi. Naj bi novi oglede Madioe. marveč je pozval iz kuhinje najmlajšega dečka in ga vprašaL ali ■<> P«>m-čuvajem dali večerjo. Na to je volarje, konjarje in druge svoje sluge povpraševal o »tajah, shrambah in drvarnicah, ki *• vrtte okoK njegovega toplega in trdnega dvora. A vsi mu odgovarjajo, kako je povaod trdno zaprto in Žival preskrbljena, tudi možje atraiarji so na »vojem mestu. Vsi «o že večerjat, in opravljajo avojo službo topli in zadovoljni, tamo ona dva čakata ae in pomišljala, bi-li Ha tudi ona k ognjišču, đa M večerala pri ognju. poahilajoC pe-ami. Sale lat v«ele pripovedke ainov m hčera svojih kmetov-. iDalje.) BRINJEVE jagode, rudače v pcJfubain nmožictu ima na prodaj J. Sandalj, Lupoglava, laira. (0 KRONE plača vedno par cent, veC nego vsak dru-i gi kupec, edJnole Alojz Povh, trgovina Plazz^ Garibaldi it. 3, teUf. 3-30 (pr«} trg Bariesa). Ravnatelj zagrebške Jadranske banke. Za ravnatelja Jadransko banko v Zagrebu bo namesto cdatopivšega Hercega, imenovan Kamcnarović, ki se nahaja sedaj z Lupisom v Ameriki, da zainteresira tamošnje jugoslovenske koloniste za naša podjetja. Trgovska posvetovanja v Zagrebu. Minister za trgovino in industrijo dr, Vckoalav Kukovec jc imel 6. t. m. intimno konferenco z nekaterimi predstavniki našega gospodarskega življenja, ki so mu ob tej priliki sporočili svoje želje in pritožbe. Mi-, nister je izjavil, da vlada uvideva upravičenost mnogih pritožb in da je treba v trgovinski politiki. pričeti delo v drugih smereh, ki bodo imele več ozira na našo domačo produkcijo. Nadalje je iz-; javil, da so pogajanja radi sklepa trgovinske po- o-godbe z Nemčijo prekinjena, ker se morajo prej ge ~~ razčistiti nekatera sprona mednarodna vprašanja, j £ ki izvirajo iz določil versaillcske pogodbe. MIZARSKEGA pomočnika sprejme v trajno de!q Franc Čelan, Postojna. 54 PLESNA AKADEMIJA prof. L. TiSMINIEZKf Trst - m S. lucia it. 4 - Trst vabi vse prijatelje plesa na zabavni PLESNIVENČEK £utrl, v ki sc bo vršil nedelje, 16. 45 januarja LISTNICA UREDNIŠTVA Gr. Etorski 11. Va5 dopis sprejeli. Vzeli v peštev in se bomo nanj povrnili. smo ga Borzna poročila. TeČtjlj Jadranska banka V Trstu, 14. januarja 1921. 390 Cosulich 411 Dalmatia 350 Gerclimich 2149 Libcra Triestinvi 640 Lloyd 1850 Lussino 2100 xMartiiioIicIi 310 Oceasia 458 Premuda 480 Tripcovich 512 Ampelea 693 Cement Dalmatia 380 Cement Spalato 415 Proda se l Wendebiljard (Seifer) facon L 48, 2 Ca-ranbolbiljarda (Seifer) facon L 48 v dobrem stanju. — Interesenti si lahko ogledajo v „Kavarni Slon", UuMJana. <"> J Ta|* valuta na irfalkem trgat V Trstu, 14. januarja 1921. Neprcčatene krone avtstrijsko-nemške krono češkoslovaške krone dinarji leji marke dolarji francoski franki švicarski franki angleški funti, papirnati angleški funti, zlati rubli napoleoni 4'50— 4'75 4*25— 4'50 32*50— 33— IT- 78 — 37'50— 38'— 41'50— 42'50 28'50— 2860 175'50—176'— 447'-450 — 107'-10750 11 r-118'— 15'- 16'— 93"- 94*— Marija Kobanova Franc Gruden poročena Trst, 15. januarja 1921. (43) Mg In srebrne Krone plačam več kot drugi kupci. Albert Pođu, urar, Hazzlni 46 (9]L (v bližini drvenega trga) A. De Masi & 6. Sferza Mavricija Wackv!tza naslednikJ Trst, ul. Torre bionca 32. Telefon 29-83 Velika izbira majoličnili ia železnih peči znamke .»Premier", ekonomskih ogojišč in štedilnikov lastnega izdelka, plošč iz litega železa razne velikosti, ražnjev in cevi za peci. Cene zmerne. v-t HULI OCiLASi SLUŽKINJA, vešča vseh hiinih del, iiče službe pri slovenski družini. Via Luigi Ricci 8, 67 MOŠKI, z dobrimi spričevali, poročen, tzvežbau v cvetlični stroki, se sprejme. Negrin, LIoydova palača. 66 zlato, srebro plača po najvižjfh ISfOItl! cenah le Periot RžT^tfK&B**^ 81.S.Fraatesto 15.II.n. B%tOflB (391 F S3CS KUPUJEM zlato, srebrc, srebra denar, krone ter! plačujem po najvišjih cenah. Urar Zilrin, Via S. Pellico 1, III, (blizu predora MontuzzaJ. (68 ČEBULČEK kakor tudi semena vseh vrst, prodaja tvrdka Sever & Komp., Trsi, ul. Machiavelli it. 13. 29 MLADENIČ, ki ima žo malo prakac v trgovini z mešanim bIas£onl« in ki govori slovensko, italijansko in malo nemško, želi vstopili v službo pri boljšem trgovcu strokovnjaku. Ponudbe pod »Mladenič« na upravniitvo. 42 (zdeiani raznobarvni ,29) LISIČJI KOŽUHI Ustrojenje, izdelovanje in barvanje se izvrSuje z jamstvom. — Kupujejo se u navadne lisičje kc2e in kune. :: Tigevi&a UMm ■■ Trst, Via Oatteri 32 HIŠO s 5 prostori in 200 m3, ca leljo tudi več, pri postaji Sv. Ivan. se proda radi selitve pod zelo ugodnimi pogoji. Naslov pove uprava. 23 UB1RALEC in popravljalec glasovirjev, harmonijev in crrkestronov. Andrej Pečar, Trst, ul. Coroneo št 1, V. 4S SREBRNE KRONE kupujem samo nekoliko dni po ftsjvišjih cenah Via Pondares šf. 6, L (33) ALESSANDRO LEVI MINzJ-Trst Via Rettori it. 1 — Piazzs Rosarlo — Via Malcanton Jt. 7 Velika izbera spalnih in Jedilnih sob, kuhinjskega pohištva kakor tudi posameznih predmetov. Proračuni in projekti (30) Delo solidno 99 NAkm&M i Dante Cremonesi9 frstv Via Trento «. 5 E Novi modeli, olajšano plačevanje, poprave in dobave KONTROLNE BLAGAJNE Glavni agent za JULIJSKO BENEČIJO . JADRANSKA BANKA...... sprejema vlo e na hranilne Knjižice, žiro in druge »Me pod najittodnel»mi posoli, j » i* Mar, Zagreli, Trst, ©len. - - • - —:—^—:xi—i----ss | ponovnezoezezosemiuetjiml krajlotu-Inlnozemstuu | Beograd, Celle, DubrounlK, Kotor, Kranj, Ljuto-I Hana, Maribor, MelKouić, Opalila, Sarajeuo, Prevzema vse bančne posle najugodnejšimi pogoji