S SAMOPRISPEVKOM in
Zgradili bomo 36 objektov
Za brezskrbno delo in življenje staršev in otrok je torej zadostno število šol in otroških vrtcev še kako pomembno. V tej gospodarski situaciji, s katero se na vsakem koraku srečujemo sedaj, je treba vsekakor premisliti, kaj res potrebujemo in na kaj bomo brez posebne škode lahko še poča-kali. Programi za gradnjo objektov v tretjem samoprispevku so že narejeni in vsklajeni, na-tančno premišljeni in velikega pomena za številne naše občane.
Spet se botno morali odločiti, ali bomo pripo-mogli mestu in vsem, ki v njem živimo, da bodo ti objekti, ki so v program tretjega samoprispevka vključeni, res zgrajeni. Lahko seveda rečemo, da naj jih zgradi »družba«, vendar smo ta družba mi in brez naše pomoči ne bo šlo. Na referendumu, ki bo 22. novembra, bomo povedali, ali smo pripravljeni solidarno priskočiti na pomoč sebi in vsem, ki jim bodo načrtovani objekti koristili.
Glede na to, da se bomo morali, če se bomo za samoprispevek odločili, zanašati Ie nase in ne več na nikakršna posojila, se bomo tokrat odločali o zidavi 36 in ne 50 objektov, kot je bilo do zdaj. Pet od teh je skupnih: porodnišnica, obnova mla-dinskega klimatskega zdravilišča Rakitna, lutkov-no gledališče (prav tako obnova), varstveno te-hnični center in Center za slušno in govorno prizadeto mladino. Polek teh petih objektov pa je v programu tretjega samoprispevka še:
12 vzgojnovarstvenih objektov s 1534 novimi mesti
11 osnovnošolskih objektov s 84 učilnicami • 3 zdravstveni domovi in dve zdravstveni postaji 1 glasbena šola
S tem bi v Ljubljani dosegli, da bi bilo v organizirano otroško varstvo vključenih 53 od-stotkov predšolskih otrok, v osnovnih šolah bi bil pouk le še 1,20 izmenski, v celodnevno šolo bi bilo vključenih 15 odstotkov vseh osnovnošolcev, 27 odstotkov otrok pa bi bilo vključenih v podalj-šano bivanje.
Skupni Ijubljansld program
O potrebnosti šol, vrtcev, zdravstvenih domov in postaj verjetno ni treba posebej govoriti, spre-govorimo pa naj o petih skupnih objektih, ki so vključeni v program tretjega samoprispevka:
V Ljubljani se vsako leto rodi povprečno pet tisoč otrok. Tem otrokom in njihovim materam pa je treba zagotoviti kar se da intenzivno zdrav-stveno varstvo. V IjuMjamld porodiušnid v Šlaj-roerjevi ulki ni mogoče izpolniti teh zahtev, saj je zgradba stara 86 let in verjetno se vsi spomnimo številnih težav v zadnjem času. V novi porodniš-nici načrtujejo dva porodna bloka s 26 porodni-škimi posteljami, en operacijski blok za porodni-ške operacije, hospitalno enoto s 60 posteljami za navadno in intenzivno nego otročnic ter 80 poste-Ijami za navadno in intenzivno nego novorojenč-kov in drugo.
O niladinskem Uunatskem zdraviBJču smo v
zadnjih letih veliko govorili in o njegovi potreb-nosti ali nepotrebnosti so se kresala številna mne-nja. Verjetno pa njegovo nujnost potrjuje samo podatek, da v Ljubljani kar 21,2 odstotka otrok od enega meseca do 14 let potrebuje organizira-no zdravstveno skrb in nego.
O potrebi hitkovnega gledatišja materam ver-jetno ni treba posebej razlagati, vendar ne bo odveč, če samo omenimo, da je dojemljiva otro-kova osebnost njiva, katero je treba posaditi, vendar ne le z dragimi igračami in potovanji, ampak tudi kulturo, seveda primerno otrokovi starosti. Prav lutkovno gledališče je sestavni del te kulture, najbolj primerne za malčke. In konč-no, če damo roko na srce in priznamo, da še sami včasih radi pogledamo lutkovno predstavo kako je ne bi radi gledali naši otroci.
Tudi o pomanjkanju prostora v glasbenih šolah ni potrebno posebej govoriti, saj številni starši vedo, kako težko je dobiti mesto. Tudi glasbena
vzgoja je namreč del temelja, na katerem bo otrok gradil svoje kasnejše življenje.
In še nekaj besed o varstveno delovDein centni in centru za rehabilitadjo shiha in govora. Mar-sikdo med nami rad zatisne oči pred težavami in življenjem duševno in telesno prizadetih Ijudi, vendar je vsem tem ljudem, ki jih ni malo in žal kažejo zadnji podatki, da se rodi vedno več priza-detih otrok, omogočiti kar najbolj uspešno pre-magovanje težav in vključevanje v normafaio živ-ljenje in delo.
Oenar za zidavo Centra za rehabilitacijo sluha in govora bodo združevale mestne in republiške skupnosti otroškega varstva, zdravstvene in izo-braževalne skupnosti, ker pa je največ otrok, ki koristijo dejavnost tega Centra prav iz Ljubljane, naj bi tudi Ljubljana zagotovila del denarja.
1,5 odstotni prispevek zagotavlja 78,7 odstotka vseh sredstev                          ^
Za izvajanje programa tretjega samoprispevka naj bi občani po enaki prispevni stopnji, kakor do sedaj, torej 1,5 odstotka od neto osebnega do-hodka, zagotovili kar 78,70 odstotka denarja ozi-roma 3.807.000.000 dinarjev.
Verjetno se bodo številni občani vprašali, kako to, da želimo v Ljubljani zgraditi v tem času toliko objektov, ko investicije omejujemo in ka-ko to, da naj bi se odločali za samoprispevek, ko je znano priporočilo o omejevanju samoprispev-kov?
Povedati je treba, da je program tretjega samo-prispevka popolnoma vsklajen z vsemi mestnimi in občinskimi razvojnimi programi za to srednje-ročno obdobje in da je izpolnitev teh načrtov v marsikaterem primeru odvisna od naše odločitve 22. novembra.
Dvakrat smo že potrdili, da solidarnost gradi naše življenje. Vse, kar smo v zadnjih desetih letih zgradili, sprejemamo kot dejstvo, da to ima-mo in se pravzaprav niti ne zavedamo, da je v teh 100 objektih za katere smo glasovali v prvem in drugem samoprispevku, delo naših rok. Marsikdo na referendumu ni pomislil na denar, ampak na to, kar je bilo v programu obljubljeno in - nare-jeno.                    ...-¦.