« SOŠKI TEDHIK
Leto t. Šfeo. 18. ► Sorica, sobota 3. novembra 1945 M	Cena L. 3.-
KONFERENCI) DFŽ Zi) GORIŠKO OKROŽJE
Oton Župančič:
^Dcuge poti
^ugoslooaaa ril
Dokler ne pozabim grozot teh neskončno dolgih štirih let; dokler se spominjam črnih naklepov nacistov in fašistov zoper naš narod; italijanskih in 'nemških in ustaških taborišč; strahovlade domačih izdajalcev in po-niglavcev vseh barv pod vodstvom krvoločnega generala; dokler me bodo v sanjah preganjale z lopatami preklane glave mojih dobrih znancev in prijateljev, sodelavcev za osvoboditev izpod žulečega jarma; dokler bo vstajal pred menoj izmaličeni obraz Mesesnela in njegovih tovarišev na poslednji poti; dokler se mi bo prikazoval iz vrtincev okrvavljene Save Sturm in toliko in toliko drugih trpinov, iztrganih rodovini od domačega ognjišča in potegnjenih domovini z javne tribune; dokler bo živelo v meni pričevanje nesrečnikov, ki so sc rešili iz mučilnice in klavnice pri Svetem Urhu; dokler mi bodo polnili ušesa kriki barjanskih o-trok, ki tavajo po mahu za materjo in jih pozdravi njena roka iz groba, v naglici plitko izkopanega in površno zasutega, in dokler bo nad tem in takim početjem plaval blagoslov višjega duhovnega pastirja: dotlej velja zame samo en vodilni klic, in ta se glasi: popoln prelom s preteklo st jo, odločen korak v svobodno bodočnost!
Zakaj ves ta krvavi stari svet s svojo lažnivostjo, z brezdušnim nasilsivom in krivičnostjo bo zopet s podvojeno silo navalil na nas, ako se ga enkrat za vselej brez pomišljanja ne otepe :o. Zaman bi bilo darovanih toliko dragih glav naših bratov in si nov in hčera in očetov in mater, zaman bi bila tekla vroča kri, prelita za lepšo podobo sveta, za svobodo, za bratstvo narodov, za demokracijo brez hinavstva in pridržkov, za pravico do dela in do plodov, kijijočih iz dela: pravico do radosti, ki je bodi deležno sleherno srce pod soncem, srce vsakega človeka, ki vdano vrši svoje dolžnosti nasproti narodu in človeštvu.
Ta radost je že sinila s čela tistim, ki so ves čas pod najhujšim pritiskom bili pravih misli in želja, ki so ravnali, kakor je hotela volja našega naroda: sinila jim je s čela tisti dan, ko so s hrepene njem dočakali zmagovitega prihoda naših čet, in je ostala tan kakor znamenje, po katerem se na prvi pogled spoznavajo izpo-vedovalci istega svetovnega nazora.
Srečavam pa ljudi, ki jim je tisti dan obraz mrknil, ki ne vedo kam z očmi, kadar gredo mimo tebe, in se na vse kriplje trudijo, kako bi s smehom skrili zadrego, izvirajočo iz slabe vesti. Ta mrk na obrazu ti razodeva pritajenega belogardista, črnorokca morda, ali prijatelja čaršije, oboževalca uspeha, pridobitnika, dra goletnika, vajenega živeti od pomanjkanja svojih rojakov, od žuljev in znoja svojih sodržavljanov, te ali one vrste pristaša reakcije, ki se je potuhnila med nami ali se potika onkraj meje, dela zoper svojo državo in preži na ugoden trenutek, da bi planila po svoji domovini, prevrnila stvari Ive naših najboljših sinov in se polastila krmila. Prazen up! Razvoj gre nezadržno in neizprosno svojo pot, in prav nič ne kaže, da bi se pred naravnim zaključ-
V nedeljo, 28. p. m. se je vršila v Gorici okrožna konferenca AFŽ. Na nji smo bile zbrane res predstavnice vseh delov našega narodnega in javnega življenja, ki smo stopile te'kpm preteklih štirih let, ko smo se pridružile našim možem in sinovom v o-brambi življenja svojega naroda, v borbo za svobodo in boljšo bodočnost. Ta klic je spravil može in fante od njiv, strojev in knjig v gozdove; me žene smo se mu odzvale s tgm, da smo stopile na njihova mesta in še več kot to: pridružile smo se jim in ž njimi prijele za puško, ž njimi stopile pred ljudstvo in mu kazale pot v to borbo in preko borbe v lepšo bodočnost. Skupno z njimi smo reševale vse težave glede oskrbe naše vojske. Po duhu in po borbi smo jim postale enakovredne in zato smo bile nagrajene. Naša e-nakopravnost je postala zakon.
Otvoritev konference
Tajnica tov. Križnič Rozalija je ob otvoritvi pozdravila vse navzoče, zlasti pa zastopnike: člana PNOO tov. Julija Beltrama, /a-stavnika ‘JA Danico Mihelj, članico glavnega odbora AFŽ, tov. Davorino Bevkovo, članico o-krožnega AFŽ za vzhodno Primorsko, tov. Brelih Marto, zastopnico italijanskih žena v Trstu, tov. Marino, zastopnico žen
• M"»	4;p wi<.’f-L' »t AZiiìlX'P t~ ■■ " R '1
tram Natalijo in tov. Romanutti, predstavnika italijanske mladine Paoletti-ja, zastopnika okrožnega komiteta KPJK tov. Gasperinija.
Tajnica zborovanja se je v u-vodnem nagovoru obrnila do vseh navzočih, posebno pa do delegatili j okrajev in prikazala potrebo, da kritično pregledajo dosedanje delo, da ustvarijo vse pogoje za uspešno gibanje in da se pripravijo na kongres AFŽ za Primorsko, ki bo v kratkem sklican.
Zborovalke so nato počastile z enominutnim molkom spomin padlih borcev. Nato je povzel besedo tov. Beltram član PNOO, ki je pozdravil današnjo konferenco antifašističnih žena ter želel zborovanju, da bo uspešno in plodonosno. Z burnim odobravanjem je bila pozdravljena zastopnica naše vojske, slavne JA. V imenu centralnega komiteta Fronte žena je pozdravila konfe-
kom hotel zgoditi čudež, da bi se živi tok ustavil ali krenil v drugo smer. Na straži stoje budni, pogumni borci! Prijatelji z one strani, zlasti ti, zaslepljeni zapeljanec, ki se še obotavljaš, k<fr ti je nerodno, verjemi mi: samo en pomoček je, da ti zgine mrk z o-braza, da se ti zasveti čelo >d notranjega bleska: odloči se, priključi se zadnji trenutek strnjenim vrstam Osvobodilne fronte, stori svojo dolžnost pri volitvah in imel boš zadoščenje in tolažilno zavest, da si bil tudi ti v osvobodilnem gibanju, da si prispeval vsaj zrnce za bodočnost svojega naroda: in videl boš, kako se ti bo srce sprostilo, kako boš zadihal, kako se ti bo lice zjasnilo in boš zopet brez zadrege srečaval poštene ljudi.
Druge poti za Jugoslovana ni Te volitve nam odpro vrata v svobodno demokratično republiko, trajno zvezano z mogočno Sovjetsko zvezo.
renco tov. Davorina Bevk. Nato je tov.. Gašperini pozdravil zbrane tovarišice v imenu okrožnega komiteta KPJK. »Mi ne zanikamo naroda, mi hočemo dati vsakemu svoje, želimo, da pridejo do veljave vse narodne vrednote in da lahko vsi narodi razvijejo svoje kulturne pridobitve. Naše simpatije za demokratično federativno Jugoslavijo ne izvirajo zaradi tega, da bi hoteli dati prednost temu ali drugemu slovanskemu jeziku ali kulturi, ampak zaradi tega, ker je položaj v Jugoslaviji čisto drugačen kot v Italiji. Gre za simpatije, ki jih i-mamo za resnično demokracijo. Še mnogo dela imajo naše žene pred seboj. Italijanske tovarišice, ki so še maloštevilne, ki pa čutijo pri svojem udejstvovanju solidarnost in bratstvo s slovenskimi tovarišicami, morajo njih delo posplošiti med množicami, slovenske tovarišice, ki imajo že dobre organizacije, naj pa še bolj poglobijo delo za bratstvo med narodi.
Za mir in bratstvo
V imenu italijanske protifašistične mladine je pozdravil tov. Poletto, ki je poudaril bratstvo mladine med narodi. Sledila mu je tov.ica Brelih Marta, članica o-krožnega odbora cone B, ki je o-pozorila na obnovo, ki se vrši v njih okrožju in po vsej Jugoslaviji. Za žene Videmske province je spregovorila tov.ica Romanutti. Tov.ica Marina, zastopnica slovensko - italijanskih antifašističnih žena iz Trsta je poudarila velik pomen, ki ga imajo te skupne konference ravno za nas, ki nam je dano, da bomo vzgajali svoje otroke v duhu bratstva in ljubezni. Prinesla je pozdrave s kongresa v Firencah, in priporm nila, da tam ni zveza antifašističnih žena še zedinjena. Med daljšim govorom je posebno poudarila: »Zakaj nas hoče razdvajati reakcija? Zato, ker oni hočejo vojsko, a me žene smo tu, da izpričamo pred vsem svetom našo voljo za mir in ljubezen.
Naša delegacija je bila v Firencah prav toplo sprejeta in ko poj-demo na mednarodni kongres žena, bomo lahko predstavili združenje slovensko - italijanskih žena naše dežele, ki je na tehtnici sveta. Pokazali jim bomo naše skupno delo, naš' napredek. Hočemo mirdn bratstvo na tej zemlji, kar bo le v interesu in v dobrobit celokupnega slovanskega in italijanskega ljudstva«.
Tov. Zmaga je prinesla pozdrave AFŽ za Tržaško okrožje. Sporočila nam je, da se je tržaška Slovenka otresla vseh šovinističnih nazorov in da sta se v enotni organizaciji znašli obe narodnosti.
Nato se je prešlo na dnevni red. Politični pregled je podal tov. Beltram Julij.
»Danes, ko polaga okrožni Odbor AFŽ za Goriško pred vas obračun dela. ki ga je v našem o-krožju izvršila organizacija žena in ko se postavljajo pred vas nove dolžnosti in naloge, smatramo za potrebno spregovoriti nekaj besed o političnem življenju pri nas, o delu sovražnika in o njegovih načrtih kakor tudi o boju dveh sil, ki sta si v stalnem nasprotju: o naprednih, progresivnih silah in o nazadnjaških reakcionarnih silah v svetu.
Proti fašizmu
V	teku borbe so šli napori vsega naprednega človeštva zato, da se uniči -oborožena pest fašizma. Treba je bilo uničiti vse tisto kar je tlačilo človeštvo, vse tisto kar je s silo orožja grozilo človeštvu. Šlo se je za življenje ali smrt vsem svobodoljubnim narodom. In prav ta skupna nevarnost je združila vse sile, ki so bile v nevarnosti, da propadejo. Višji skupni interesi, po svojem socialnem sestavu različnih držav, so nalagali voditeljem teh držav dolžnost, da so odložili obstoječa nesoglasja med seboj, kajti bila so to vprašanja, ki so podrejena višjim t. j. podrejena nujnost po uničenju zloglasnega fašizma. Ta duh medsebojne povezanosti in zavest skupnih interesov je ves čas borbe proti fašizmu kot vojaški sili, trdno povezoval zavezniški blok vse do brezpogojne kapitulacije vseh fašističnih držav. V interesu človeštva oe ta blok mora še nadalje ohraniti, kajti v tem je jamstvo miru in napredka«.
V	zvezi z vprašanjem Julijske krajine je treba spregovoriti nekaj besed o položaju v Italiji in o gonji, ki jo profašistična in fašistična propaganda v Italiji vrst proti Jugoslaviji.
V	Italiji smo priča kako se /. neverjetno točnostjo pojavljajo isti pojavi kot smo jih že imeli pred 25 leti. Drobi se narod v razne stranke in skupine z edinim ciljem razbijanja enotnosti naroda, ki je predpogoj za obnovo den žele, za utrditev demokratičnih pridobitev in za uspešen boj za uničenje ostankov fašizma. V državi, kjer veljajo zakoni izpfect 8. septembra 1943. ne moremo govoriti o preganjanju fašistov, o utrjevanju demokracije o ljudski oblasti. Kajti je mogoče obsoditi fašista s zakonom ki jih je fašizem postavil? Če bi tako bilo potem bi sodili fašiste po krivem in bi imeli vso pravico se pritožiti proti taki obsodbi in obdolžiti sodnike kot krive sodnike. Treba najprvo obsoditi fašistične zakone in jih odpraviti, 'postaviti nove zakone na podlagi, katerih je možno obsoditi fašistične zločince.
Še vedno se daja možnosti vojnim zločincem in vodjem fašistične stranke pobeg iz zaporov, oboroženih na miroljubno ljudstvo, kjer oborožene tolpe fašistov napadajo prometna vozila, poropajo potnikom vse imetje in izginejo. To je možno v državi kjer se obnavljajo prejšnje kara-binerske Staniče, prejšnja finan-ca, kvestura itd. Vrana vrani ne more izkljuvati očesa!
Drugačna je slika v DFJ. Tu se narodi Jugoslavije pripravljajo na volitve v ustavodajno skupščino, ki ima namen, dati državi ustavo. To so odločilne volitve v zgodovini vseh narodov Jugoslavije. Z ustavodajno skupščino bodo državljani Jugoslavije potrdili že priborjene pravice.
S temi volitvami se bo odločila usoda vseh tistih beguncev, ki so izdali svoj narod s kraljem Petrom na čelu. Jasno je, da se v tem momentu mora dvigniti vse tisto kar je protiljudsko, kar je proti pridobitvam narodno osvobodilne borbe, kar je proti demokraciji.
Sovražniki demokracije vpijejo, da v Jugoslaviji ni demokra-
cije, da je diktatura komunistov, ki preganjajo cerkev, ki preganjajo vse tiste ki se ne strinjajo z njihovimi cilji. Vsi skupaj povezani hočejo prikazati svetu nevarnost, ki preti človeštvu s strani komunistov. Ne da bi hoteli odgovarjati na take nesramne laži, ki imajo za cilj oblatiti člane KP in zato KP samo, se nam zdi potrebno prikazati primerov med člani KP in tistimi, ki govorijo proti KP.
Naši padli junaki
Kdo si upa oporekati junaštva, požrtvovalnega dela, borbe in končno smrt za svobodo svojega naroda, herojev- kot so Tone Tomšič, Serčer, Vojko Premrl vsi narodni heroji in drugi, ki so vam bolj znani kot: Filip iz Brda, Skalar iz Tolminskega, Srebernič iz Solkana, Kranjc, Miro iz Brd, Medved iz Zatolmina, Kosovel iz Sela, Štefan in Izidor iz Brd, Slavko s Krasa, da ne govorimo o tisoč drugih, ki leže po naših hribih in dolinah? in vsi ti so bili člani KP. Kdo mora očitati tem junakom, ki so padli za svobodo svojega naboda za protinarodne, za sovražnika svojega naroda (ali hočete primerjati junaštvo in predanost gori navedenih z izdajalci, požigalci, vohuni in hlapci vseh vrst okupatorja od belogardistov, domobrancev, Mihaj-lovičev pa vse do tistih, ki so za časa borbe vse napravili s pisano besedo kakor tudi iz prižnic in ob vsaki priliki zato, da bi razbili enotnost celega naroda v borbi proti zločinskim okupatorjem v borbi za kruh, mir in svobodo?) Ali se ne sramujejo ti ko danes prisostvujejo prenosom zadnjim ostankom padlih borcev, kjer bi se ob izpraševanju vesti pri pre-nekaterem dognali, da so oni morilci tistih, ki jih danes junaške matere in žene in sinovi prenašajo iz naših gozdov v svojo rodno grudo.
Končal je;
»V momentu, ko se vodi neizprosna borba med silami napredka in nazadnjaštva, v momentu, ko se odloča dokončna ureditev naše pripadnosti je dolžnost nas vseh, da se tesneje povežemo v enotno fronto, da tako preprečimo naklepe reakcionarnih mračnjaških sil, ki se še niso sprijaznili s sramotnim porazom, ki so ga doživeli v tej vojni. Oni svoje razdiralno delo nadaljujejo, bodisi pod formo navadnih podpisov pri izdajanju potrdil, bodisi s klevetami naše narodne oblasti in njenih predstavnikov, bodisi s šovinistično gonjo proti italijanskemu narodu. Tem podlim nakanam moramo tudi skupno odgovoriti: Ne boste več goljufali naroda ki je toliko pretrpel dolga desetletja. Ne bomo več hodili po zavoženih kolesnicah, ki ste nam jih pripravili vi, zaradi katerih je nastala vojna. Sejanju mržnje med narodi odgovarjamo s tem, da podajamo roko vsem tistim, ki se, in se hočejo resno boriti za mir in za svobodo. Ve- * mo, da bomo tako postavili temelje za nadaljno bratsko sožitje na naši zemlji, za trajen .mir in svobodo«.
Diskusije in poročila
Razvila se je živahna diskusija, v katero je poseglo veliko število udeležencev. Vprašanja so bi-
la silno zanimiva in nam je prav žal, da jih radi pomanjkanja prostora ne moremo objaviti. Na vprašanja je odgovarjal tov. Beltram, Marina in drugi.
Tajnica okrož. odbora AFŽ je pozdravila ravnokar došle zastopnice iz Komna in še prav posebej zastopnico našega odreda JA, k-i je burno pozdravljena zasedla častno mesto.
Sledilo je poročilo mestnega odbora AFŽ, ki ga je podala tov. Rutarjeva, nato so sledila nadaljnja poročila iz Brd,. Gradiške, Mirna, Krmina, Komna, Stračic, Kanala, Fare, Kobarida, Viilesse, Bovca, predilnice iz Podgore (Cotonificio Triestino; in Trbiža. Poročila so bila izčrpna, ponekod se je videlo, da je naše ženstvo skoro sto odstotno v našem gibanju. drugod zavira reakcija razmah, v nekaterih krajih, kot v Trbižu, se je pa gibanje šele pričelo.
Nato je podala tovarišica Rozalija Križnič svoj referat o vlogi žene pri očuvanju pridobitev v narodno osvobodilni borbi.
Tovarišica Miljavec, člani .a o-krožnena odbroa AFŽ. je v italijanščini podala izčrpen referat o ženski organizaciji.
Naše zgodovinsko delo
Nato je ponovno povzel besedo tovariš Julij Beltram ki je govoril o važnosti današnje konference. Vršimo zgodovinsko delo, ker delamo za mir, za zbližanje narodov. Prepričevalno delo na liniji SIAU-ja moramo poglobiti in razširiti. Prepričani smo, da so tudi naše italijanske delegatinje istih misli kot me, da so za bratstvo med sosedi, ker imamo iste interese in iste težnje. Z nase strani bomo nudile italijanskim družicam vso pomoč, da bodo v vseh organizacijah enako z nami dosegle uspehe za zboljšanje razmer našega toliko preizkušenega ljudstva.
Sedaj, ko govorim o bratstvu I-talijanov in Slovencev, bodi omenjeno, da nas je ta vojna veljala 70 milijonov ljudi, kar je posledica fašističnih režimov.
Nemški in italijanski ideologi rasne teorije, sam Hitler s svojimi zločinskimi nauki so krivi Ja je mržnja in sovraštvo ščuvala narod proti narodu. Če bi ne bih» te napačne vzgoje, da ne rečem te kriminalistične vzgoje, oi ne bilo mogoče mobilizirati milijo nov. liudstev drugega proti drugemu. Zato bo ravno ženo čakala tista velika naloga, da bo rivno ona v prav veliki meri pripomogla. da sc zatreio zadnji ostanki nacifašističnih naklepov.
Delo, ki čaka našo ženo, ni lahko. Marsikaj bo treba še preboleti. Se so temne sile na delu. Špekulanstvo ter črna borza se je razpasla; treba je zopet postaviti gospodarstvo na zdravo podlago. Ali ravno žena bo tu, da bo uspešno posredovala. Ustanavljajo se zadruge in sindikat:. A zapomnite si tovarišice, to ni so one zadruge, ki nam jih je u-stvaril fašizem, to so zadruge, ki jih je ljudstvo samo osnovalo in preizkusilo. Kakor vam je znano, so prejšnje zadruge ščitile in prinašale dobiček le nekaterim, danes pa so zadruge tu, da sprejmejo našega producenta, kateri bo ravno potom zadruge svoje pri delke najbolj uspešno spravil na trg, zadruge so tu za srednji slo; in za našega malega človeka, da ga ne bo več izkoriščala kapitalistična, krivična družba. Isto je s sindikati. To niso sindikati, k' jih je fašizem spravil v življenje. Fašizem se je teh sindikatov samo poslužil, da je pod tem kamuflirv • nim naslovom ščitil fašisti mo strahko in s tem sleparil delovno ljudstvo. V naših sindikatih bo do vse kategorije našega kmeta, obrtnika in delavca postavljene na vseljudsko podlago, v njih bo vsaka kategorija res odgovarjala volji in želji tistih, ki so sindikate ustanovili in katerim edino morajo služiti.
Bile so nato volitve v okrožni odbor in za vse posamezne okraje. Z velikim odobravanjem je bila za tajnico ponovno izvoljena tovarišica Križnič Rozalija, ki je ob zaključnih besedah ponovno pozvala zbrane tovarišice na delo. — Poslane so bile brzojavke tov. maršalu Titu, tov. Kardelj’! in mednarodnemu ženskemu k> n-gresu v Parizu.
V čast delegatinjam je bila prirejena v okviru konference kid-turna prireditev.
Na pobudo samih žen se je na bralo za odkop in prenos p ’.dlih talcev in borcev čez 10.000 Pr.
Zaključna akademija
Za zaključek konference so tovarišice priredile interno akade-
Pariški časopis »France libre« je priobčil članek, ki je posvečen jugoslovanskim volitvam v usta: vodajno skupščino in ki nosi na-r.iov »Položaj v Jugoslaviji pred bližnjimi volitvami«.
List poudarja izjavo maršala Tita, da je Jugoslavija resnično demokratična država, ki jo sestavljajo enakopravni narodi.
Opozicija se pritožuje, da je nrisiljena k molku — tako nadaljuje list — in sporoča, da se bo vzdržala glasovanja, beograjska
Predsednik romunske vlade Petru Groza je sprejel v Bukarešti Milana Smiljaniča, ministra za poljedelstvo federalne vlade Srbije. Pri tej priliki je dr. Petru Groza izjavil, da mora obstojati med balkanskimi in sosednim: deželami najtesnejše in najpri-srčnejše sodelovanje in medsebojno pomaganje, ker bodo bal kanski narodi samo. na ta način prišli do mira in napredka.
Osrednji odbor velike romunske demokratično - politične organizacije »Združenje domoljubov«, udruženja demokratično u-smerjenih intelektualcev, je po-
V britanskih pristaniščih sta vka 40.000 delavcev. Do sedaj so stavkajoči na vseh sestankih vklenili, da ne pričnejo z delom m da zahtevajo intervencijo vlade. Podjetniki pa hočejo izstradati deJavce in njihove družine, da bi jih tako prisilili k vrnitvi na delo. Stavkajoči angleški pristaniški delavci so odklonili poziv vlade in sindikata transportnih in nekvalificiranih delavcev ter niso pričeli z delom.
Agencija France Press dodaja, da se odigrava v okviru stavk tudi nesporazum med delavci in vodji sindikalnih organizacij, katerih oblast obsega samo eno tretjino ali eno četrtino sindikalno organiziranih delavcev. Sindikal ni voditelji zahtevajo, da se stavkanje prekine, kar pa so delavci odbili.
Sedaj opravljajo vojaki delo pri iztovarjanju ladij, toda bilo bi potrebno 50.000 vojakov, da bi se zagotovilo normalno delo.
Še nekaj dni nas loči, k n bo bratski in junaški narod v veliki in nepremagljivi Sovjetski zvezi praznoval svojo 28. obletnic n velike oktoberske socialistčne rc volucije. 7. november je postal zgodovinski dan in je največji praznik svobodnih sovjetskih narodov, obenem je tudi praznik vseh miroljubnih ljudstev sveta, ki še čakajo na svojo osvoboditev. Letošnja obletnica pa se bo
mijo, na kateri so nastopali pionirji z zborskimi recitacijami, posamezne članice z deklamacijami in pa oba zbora Pevskega in gias-, benega društva v Gorici, mešani pod E. Komelom, moški pod Ivanom Siličem. Predvsem je podčrtati krstni nastop moškega zbora, ki je v^razmeroma kratkem času dosegel precejšnjo ubranost in v svežem duhu muzikalnega oblikovanja zapel dve pesmi, M. A-piha »Bilečanko« ter macedonsko narodno v Simonitijevi pri 'edbi »Mile pop Jordanov«. Nastop pionirčkov je bil prisrčen in iskren. Zaključil je mešani zbor, ki je z učinkovitostjo zapel L Hudovernika »Naša zvezda« in A. Nedveda »Nazaj v planinski raj«.
vlada pa izjavlja, da je zagotovljena popolna svoboda zborovanja in združevanja vsem političnim gibanjem.
Časopis pripominja, da je sprejela ogromna večina Jugoslovanov, federativno zamisel z navdušenjem. Gospodarsko življenje pa je postalo znova urejeno. Vlada ni podvzela nobenih skrajnih ukrepov na gospodarskem področju. Agrarna reforma nima komunističnega značaja; nasprotno, zemlja je bila razdeljena na majhna gospodarstva.
slal poziv’ romunskemu ljudstvu, v prvi vrsti pa intelektualcem, uradnikom, industrijcem, trgovcem in obrtnikom.
Odbor jih poziva, da čimveč pripomorejo k gospodarski obnovi domovine in odstranitvi o-stankov fašizma, da poglobe sodelovanje z rodnostnimi manjšinami v Romuniji. Da pomagajo pri izgradnji demokratične 'u-vednosti mladine, da podpro čim hitrejšo izpolnitev pogojev premirja in da podpro takšno vodstvo zunanje politike, ki bo zavarovala domovmi mir, napredek in neodvisnost.
V londonskem rajonu so poslali 24. oktobra na delo še 500 vojakov. Sedaj dela na trgovskih ladjah nekaj več kakor 5000 vojakov.
Po uradnih podatkih stavk-i sedaj v Londonu 18.750 delavcev Delavci manchestrskega pristanišča so sprejeli soglasno odl>či tev, da ne pričnejo z delom. V Bristolu ter v glasgowskem rajo nu ni prišlo do nikakih izpre-memb. Vojaki še nadalje raztovarjajo.
Član londonskega odbora stavkajočih Tom Paul je izjavil: Podjetniki računajo s tem, da bodo mogli s pomočjo dela vojakov obvladati pristaniške delavce tako, da bodo izstradali njih, nj;-hove žene in otroke.
Londonski odbor stavkajoč n je v imenu le-teh izjavil, da stav ka ne bo prenehala, dokler ne bo zadoščeno zahtevam pristaniških delavcev v pogledu povišanja mezd.
v vsej osvobojeni Evropi še bolj svečano proslavila in s tem izr« žila svojo hvaležnost Rdeč' armadi. ki je osvobodila narode Evrope izpod Hitlerjeve tiranije.
7. novembra 1917. leta je rusco ljudstvo pod vodstvom slavne komunistične partije boljSevikov zrušilo osovraženi režim Kcrco skega, in stvarno likvidiralo ea-ristični kapitalistični sistem Pra por velike socialistične revoluci-
je se je razvil na eni šesti li zemeljske oble, osnovala se je prva delavsko-kmečka vlada (pod vodstvom Lenina), ki jé zmagoslavno izvedla zgodovinsko nujni prehod iz dobe kapitalizma v dobo socializma.
Prva delavsko-kmečka vlada je dala kmetu zemljo, končala je z imperialistično vojno in dala narodu zaželeni mir. Vsem neruskim narodom pa polno nacional no svobodo s pravico do odcep;-tve. Iz temnice narodov ki jo je predstavljala carska Rusija je nastala nova Rusija, svobodna zveza sovjetskih socialističnih republik, ena od najnaprednejših dežel, ki je revolucionarnim potom prešla v novi družbeni socialistični red, red pravice in svobode, red, ki je odpravil vsako izkori-ščevanje in zatiranje širokih ljudskih množic. Oktoberska revolucija pa je tudi dejansko mobilizirala vse zatirane narode v borbi za njihove pravice, ona je napovedala neizprosen boj proti sve-toejni reakciji, ki je skušala s svojo vojaško intervencijo za vsako ceno zadušiti mlado sovjetsko republiko. Proti veliki socialistični revoluciji so se borile milijonske armade imperialističnih držav, vendar mlada Rdeča armada, ki je plod velike in pravične revolucije je pod genialnim vodstvom Lenina in Stalina razbila vse kon-trorevolucionarie in odbila intervencijo imperialistov.
Niti gospodarska blokada, niti vojaška intervencija nista zlomila volje ljudskih množic. Zato zmaga socialistične revolucije v Rusiji ni bila slučajna, ona je bila kot zgodovinsko nujna potreba. Kajti druga svetovna vojna, ki so jo inspirirali nemško-fašistični imperialisti je to dokazala, da e-dino Rdeča armada, ki se je skovala v ognju revolucije bo premagala osvajevalne vojske, ki so posegle na sveto sovjetsko zemljo.
Vsem nam je še v spominu o nadčloveškem boju, ki ga je vodilo sovjetsko ljudstvo v svoji veliki domovinski vojni. Danes ves svet prizna, če ne bi bilo oktoberske revolucije ne bi bilo Rdeče armade, ne bi bilo zmage nad fašizmom. Vojna, ki je terjala na desjtin milijonov človeških žrtev je za nami. Fašistični zločinci in organizatorji vojne so pred ljudskim sodiščem in zadoščeno bo pravici.
Na čelu Sovjetske zveze je zrasla močna protihitlerska koalicija, ki je združila okoli sebe v boju vse kar je trpelo pod fašistično peto. Sovjetska zveza je postala zaradi svoje politike mira, bratstva, dosledne zaščite malih narodov, in ker je vedno dosledno branila interese ljudstva, duhovna in materialna podpora vseh zasužnjenih narodov na svetu. Notranja moč in nerazdruž-Ijiva skupnost narodov v veliki federaciji nam zopet dokazuje, da vsi narodi SZ žive v resničnem bratstvu, da je socializem vsem človeka dostojno življenje.
Zgodovinski pomen oktoberske revolucije je pa tudi ta, da je haš proletariat pod vodstvom komunistične partije pomakni? kolo svetovne zgodovine v boljše in lepše čase.
Narodi Jugoslavije so nosebno hvaležni velikemu in bratskemu ruskemu narodu, ker so naši u-spehi v osvobodilni vojni bili mogoči le zato, ker smo prejemali od SZ ne samo materialno am-nak tudi moralno pomoč. Zato ?c v naših srcih brezmejna hvaležnost in ljubezen do velike socialistične revolucije, ki nam io no 28 letih pomagala zvreči inrem socialnega in narodnega zatiranja.
Pristopajte kot Člani „Knjižne založbe"!
IIIIIIIIII1IIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIW
Pregled svetovnih dogodkov
Francoski list,.France libre" o junoslavanskih volitvah
Kaho bodo prišli balkanski narodi do mira in napredka
Stavka angleških pristaniških delavcev
Obletnico velike oktoberske revolncije
DROBNE NOVICE
*	Iz Varšave se je zvedelo, da so nacisti v času nemške okupacije pobili šest milijonov Poljakov.
*	Zastopniki delavcev v mednarodnem uradu za delo, ki ima svoj sedež v Parizu so sklenili, da bodo kompaktno zapustili zborovanje, če bodo argentinski zastopniki prepuščeni k sejam. Angleški delegat delavcev Halls-vvorth je pa dejal da ne bodo razpravljali, če bodo pripuščeni fašisti.
*	Amerikanske čete so izsledile severno mesta Tokio deset kilometrov dolgo zaklonišče, kamor so hoteli spraviti japonskega cesarja v slučaju, da bi zavezniki vpadli v deželo. Podzemska galerija je bogato opremljena in je veljala čez sto milijonov lir.
*	Socialisti v Švici zahtevajo, naj vlada odstrani vse fašiste in hitlerjance, ki so se naselili v Švici.
*	Končni izidi volitev v Franciji so sledeči; komunisti 5,400.121, socialisti 4,761.578, stranka narodno republikanskega gibanja 4,580.222, radikalni socialisti 1 milijon 115.382, in desničarske stranke 2,886.095 glasov.
*	Iz Čehoslovaške bodo izgnani vsi Nemci. Predsednik republike dr. Beneš je zaprosil zaveznike, da mu pripomorejo da se to izvede.
‘D nedeljo 4. nooetnbca - dan slooensbe knjige ! * *
*	Na Poljskem je umrl na jetiki v grlu največji poljski igralec Štefan Jaracz. Pred tremi leti so ga Nemci zaprli ter slabo ravnali ž njim. Po šestih tednih je bil oproščen, a zdravstveno je močno oslabel. Imel je 61 let.
*	Egiptski študentje so priredili več mitingov, kjer so zahtevali, da se ugodi vsem narodnim zahtevam Egipta.
*	Znani pisatelj lija Ehrenburg je prispel iz Beograda v Zagreb, kjer je imel zanimivo predavanje. Prihodnje dni pride v Slovenijo.
*	Bolgarija se pripravlja na bližnje volitve. Vršijo se mitingi, kjer bolgarsko ljudstvo enoduš-no priznava svojo pripadnost k Domovinski fronti in izraža svojo hvaležnost Sovjetski zvezi.
*	Italijanski minister Togliatti je predlagal vladi osnovanje sklada za draginske doklade uradnikom. Ta sklad naj črpa svoje dohodke izključno iz zaplenjene fašistične imovine.
Vrednost - fašistične imovine, ki bi prišla v poštev za zaplembo bi znašala čez 100 milijonov lir.
*	Preds. Truman je predložil kongresu predlog o uvedbi enoletne vojaške obveznosti v združenih ameriških državah.
*.Ukrajinska vlada bo zgradila avtomobilsko cesto med Karko-vom in Rostovom. Cesta bo 8 m. široka in asfaltirana. Vezala bo največje industrijske centre do-neške kotline.
*	V Franciji je padlo preko 75.000 članov komunistične stranke v borbi proti okupatorju.
*	Urednik francoskega lista
»Humanitc« Magnin. vprašan kai da misli o vprašanju Trsta je odgovoril:	»Smatramo, da ie
Trst jugoslovanska zemlja in da mora torej pripasti Jugoslaviji. Če bi bilo treba iz gotovih razlogov dati Trstu poseben statut, sc lahko to zgodi samo v okviru demokratične federativne Jugoslavije.
Odpeljali so vas v temi suženjstva, a vračate se
v zarji svobode
Vračajo se drug za drugim. Vladimir Gortan, štirje z Bazovice in vmes še mnogi...
Zdaj se jih vrača pet, ki jih nismo in jih ne bomo nikoli pozabili: Pino Tomažič, Simon Kos, Ivan Vadnal, Ivan Ivančič in Viko Bobek. .Junaško so padli dne 15. dicembra 1941. na strelišču na Opčinah nad Trstom.
Ti streli so odjeknili po vsem svetu; ves svet je vedel, da so fašisti umorili sinove slovenskega naroda, ki so se hoteli otresti tujega jarma v Julijski krajini in doseči bratstvo med slovenskim in italijanskim življem.
Nihče pa ni vedel, kje so fašisti pokopali njihova trupla. Šele po dokončnem porazu nacifaši-zma se je doznalo, da počivajo daleč od svojih rojstnih krajev, na zapuščenem pokopališču v Fontana di Viliorba, blizu Tre-viza.
Dne 27. oktobra t. 1. so bile žrtve tržaškega procesa odkopane, položene v krste ter odpeljane v Trst.
Preteklo nedeljo dopoldne ob 10.30 se je pričela na Velikem trgu svečanost v počastitev Pina Tomažiča in njegovih tovarišev. Na prošnjo kulturnega krožka »Josip Tomasi« so krsto Pina Tomažiča prekrili z njihovo zastavo.
Od padlih so se poslovili v i-menu Pokrajin, odbora SIAU-ja tov. Laurenti Eugenio, v imenu PNOO-ja tov. Babič Branko-Vlado ter v imenu KPJK tov. Štoka Frane-Rado; poslednji je v svojem govoru dejal, da je za Tomažičem in njegovimi tovariši padlo še na tisoče naših tovarišev, ki so z orožjem v roki maščevali smrt junakov tržaškega procesa. »Tisti pa, ki so se vrnili z bojnega polja«, je dejal tovariš Štoka, »so pripravljeni do konca boriti se za to, za kar so dali svoja življenja Tomažič in tovariši«.
Pò govorih so dvignili delavci krste na rame; začel se je žalni sprevod. Na bivšem trgu Impero se je sprevod ustavil; tu so ločili krste štirih tov. Tomažiča;, da jih popeljejo v njih rojstne kraje; Tomažičevo krsto pa S" odpeljali na tržaško pokopališče, kjer so jo položili v družinsko grobmco.
Pred odprtim grobom se je poslovil od junaka Tomažiča v svo jem imenu in v imenu tovarišev s procesa tov. dr. Tončič.
Pino Tomažič. Simon Kos. Ivan Vadnal, Ivan Ivančič in Viko Bo bek so zdaj tu med nami. da bodo počivali v prsti svoje rodne zemlje, iz katere so izšli.
Večna jim slava!
* * *
Težka žalost se je zgrnila v torek, 30. oktobra, nad Vrtovinom. Rodna zemlja je zopet sprejela v svoj objem izmučeni trupli dveh bratov — Antona Šateja, duhovnika, in Jožefa, dijaka — partizana. Oba sta postala žrtvi nemškega terorja, prvi oktobra 1943. L, drugi pa v veliki zimski ofenzivi na Trnovskem tega leta. Prvo krsto so pripeljali iz Ri-hemberka, kjer je bil ustreljen duhovnik začasno zakopan, drugo pa iz Tribuše; srečali sta se na cerkvenem katafalku pri slovesni sv. maši, ob kateri je eden izmed g. duhovnikov imel prelep govor.
Ogromna množica ju je spremila na zadnji poti na domače pokopališče. Ob odprtem grobu sta se od njiju poslovila z govori g. župnik Stanič in član krajevnega NOO za Štanjel, nato so se vaščani in prijatelji] oddolžili, spominu dragim padlim bratom z žalostinkami in deklamacijami, končno je zadonela nagrobnica: »Kot žrtve ...« in ljudje so vsi jokali.
Danes ko poveličujemo narodne heroje, poveličujemo tudi talce mučenike in Anton, pokojni
štanjelski župnik je eden med njimi.
* * *
Dne 22. p. m. se je vršil prenos trupla tovarišice Cvetane, doma iz Ušnika, vzorne aktivistinje, ki je pred enim letom padla v sovražno zasedo, na domače pokopališče.
* * *
Dne 20. p. m. se je izvršil prekop nepozabnega tov. Slavko-ra, bivšega predsednika Srednje primorskega okrožja, Iz Dorembi r-ga, kjer se je od padlega borca za svobodo poslovilo v ganljivih govorih več tovarišev, je bilo truplo odpeljano v rojstno vas Koprivo.
$ * *
V Š. Petru pri Gorici smo položili k zadnjemu počitku zemeljske ostanke tov. Karara Ludvika, ki je dal svoje življenje za boljšo bodočnost našega naroda.
h Št. Petra pri Gorici
Te dni se vrši prenos trupel padlih borcev, ki so žrtvovali svoja mlada življenja za svobodo nas vseh. Tudi Šempeterska mla-dina je hotela izkazati prvi žrtvi, tov. Karara Ludviku, ki je bil prenesen iz Gradišča pri Prvačini na domače pokopališče, vso svojo hvaležnost.
Ne vemo iz katerih razlogov je domači gospod župnik Alfonz Berbuč prepovedal nam mladenkam, da bi smele stopati ob krsti pokojnega tov. Ludvika; nismo smele nositi niti trakov vencev, ki jih je podarila ZMS in KNOO.
Pri mnogih nogrebih v bližnjih vaseh smo videle, da so stopali ob krsti tovariši in tovarišice, da so nosili mladeniči vence, mladenke pa trakove. Pri nas pa tega ne smemo? Kaj naj si mislimo o besedah g. župnika, ki jih jejz-rekel tovarišu predsedniku ZMS, ko ga je ta prosil, če bi smela dekleta spremljati pokojnika. Župnik Berbuč je namreč rekel: »Saj ni še pust!«
Ali se zavedate g. župnik kako globoko ste ranili s tem naša čustva? Ali ne pojmite globine žrtev, ki so jih doprinesli naši fan tje? Ali veste kaj trpi materino, očetovo srce ob smešenju žrtev? Če je to po vaših nazorih pohujšanje, da ob krsti korakajo fantje in dekleta, zakaj potem ne velja to pohujšanje za vseh in vsepovsod? Zakaj so smela dekleta v dolgih belih krilih spremljati ob krsti in pred njo s polnimi rokami cvetja pogreb znanega konfi-denta nemške policije, ki je imel na vesti marsikatero življenje slovenske mladine? To je bilo v Gorici za časa domobranskega režima, ko bi duhovščina lahko preprečila tako »pohujšanje«. In ali takrat ni bilo pohujšanje, ko so se morala nekatera naša dekleta s šopki v rokah udeležiti pogreba enega izmed vojnih zločincev, jugoslovanskega fašista Ljotiča, ki je bil pokopan v naši vasi?
Se nekje smo mi, šempeterska mladina opazili, da se postopa z nami po dvojni meri, to je pri plesu.
Po osvobojenju, v maju, smo se zavrteli pri plesu trikrat v dveh mesecih ob priliki prireditev. Naše zabave so prenehale, ker je morala naša vojska oditi.
G. župnik je takrat žigosal plesno norost. Toda prišla je v vas nova vojaška oblast in plesna norost ni ponehala, marveč kar smo mi prej naredili v dveh mesecih, se je od sedaj ponavljalo vsak teden trikrat. Čakali smo, da bo kdo dvignil glas, posebno
V Desklah so preteklo nedeljo ob veliki udeležbi ljudstva pokopali v domačo zemljo tov. Brezi gar Jožeta in Gerbec Jožeta, padla od okupatorske krogle za našo svobodo.
* # *
Dne 27. p. m. smo prepeljali v Števerjan truplo 20 letnega tova-riša-partizana Komjanc Riharda, ki je padel pod sv. Katerino nad Solkanom za naše osvobojenje.
$ £ *
Preteklo nedeljo je bil prenos zemeljskih ostankov treh tovarišev iz Gabrij pri Tolminu, ki '■o darovali svoja mlada življenja za boljšo bodočnost primorskega ljudstva.
* * *
Hvaležni narod se spominja svojih mučenikov in borcev, ki so v narodno osvobodilni borbi žrtvovali svoja življenja za osvoboditev izpod nacifašističnega jarma.
še, ker se večina deklet teh plesov ni udeleževala, fantje pa sploh niso imeli vstopa. Zvečer so hodili tuji vojaki po hišah in spravljali dekleta v vojašnico k plesu; a zaman smo pričakovali od g. Berbuča, da bi obsodil tako početje; ni bilo slišati več niti besedice o plesu s prižnice, pač pa je spet zagrmelo na nas, ko smo si mi, šempeterska mladina, sami priredili ples itd.
Danes, ko si hoče ljudstvo samo urediti svoj dom, se vse naše napake, ki jih storimo hote ali nehote, široko razbobnajo z gotovim namenom, kar nam dokazuje tudi pastirsko pismo Jugoslovanskih škofov, v katerega duhu se danes sodi vse delo, vsi napori. ki jih vrši za svojo oblast goriško ljudstvo.
Iz Kostanjevice na Krasu
Odred za Slovensko Primorje, Trst in Istro je proslavil L obletnico osvoboditve Beograda.
Naša vas se je 20. p. m. zbudila vsa okrašena z zastavami.
Okrog 9. ure pride Komandant Odreda polkovnik Benčič s štabom, ki se razporedi na tribuni. Po pozdravu zastave zapoje mladina himno »Naprej zastave slave«. Mnogobrojna množica domačega prebivalstva pozdravlja vsa navdušena naše drage borce, kf korakajo strumno mimo po-velinika in drugih odličnih gostov. Med neprestanim vzklikanjem naši slavni Armadi sledi odlikovanje tov. kapetana Fa-bris-a, tovarišice poročnik Marije Curk. Surjan Antej-a in drugih zasluženih borcev za svobodo.
Ko je bila končana razdelitev odlikovanj stopi pred zbrano množico tov. komisar major Despot, kateri je v kratkem nagovoru podčrtal zgodovinski pomen današnje proslave, prve obletnice osvoboditve Beograda.
Iz Brd
Dne 25. p. m. so se sestali v Briškem okraju krajevni NOO ter razpravljali o raznih političnih in gospodarskih vprašanjih. Iz poročil se je razvidelo, da napreduje obnova poti in cest in tudi več šolskih poslopij je bilo popravljenih. tako da sc lahko začne s podukom. Razpravljalo se je nadalje o šolstvu, o kulturnih društvih in o obrambi proti tatvinam in ropanjem, ki so se v zadnjem času silno razširila. Sklenili so, da se bo darovalo po l°/o od pridelanega vina in 100/o od pridelanega žganja za socialno skrbstvo, ki bo obdarovalo naše siromašne in potrebne družine.
....... • • • • * * »♦♦♦♦♦♦♦♦♦
IZ imŠIH KRHJEU
Zborovanje krajevnih predsednikov je trajalo cel dan, sklepi so bili plodonosni in koristni. Skupščino so zaključili s pesmijo »Hej Slovani«.
Iz Kozane
Vaščani se radi spominjajo naših ranjenih in bolnih tovarišev, ki ležijo v bolnici Sv. .Tušta v Gorici.
Pred kratkim so jih obiskali, prinesli so jim sadja in pijače ter so se pomudili pri dragih tovariših v prisrčnem razgovoru. Našim borcem so tožili, da odkar ni v Brdih več naše vojske so tatvine na dnevnem redu, a da so Brici kot prve dni po osvobojenju navdušeni in da komaj čakajo tistega dne, ko bodo priključeni k demokratični federativni Jugoslaviji. Predno so zapustili bolnico so zapeli par lepih partizanskih pesmi ter jih povabili, naj jih obiščejo, ko bodo ozdraveli.
Iz Ročinja
Pretekli teden so se vaščani skrbno pripravljali na otvoritev svojega doma. Ko so bile zbrane žene je tov.ica Fani Jugova otvo-rila dom, orisala pomen našega dela ter vzpodbujala ročinjske žene k plodonosnemu delovanju, od katerega bodo imele korist o-ne same in narod. Zastopnica mladine je podarila lep šop rož in pokazala na povezanost, ki mora vladati med obema.
Iz Tolmina
V soboto, 20. oktobra * L je imela tretja brigada udarne divizije skupno s komando mesta mimohod ob priliki obletnice o-svoboditve Beograda. Ljudstvo vseh vasi Tolminskega okraja se je pridružilo vojaški manifestaciji ter zahtevalo svoje pravice in enodušno izrazilo željo za priključitev slovenskega Primorja k Titovi Jugoslaviji.
Iz Kobarida
Prihajajo, si ogledujejo to in ono, ki jih zanima, tu in tam si napravijo tudi posnetke in se poslovijo z »okej«.
*Tako smo pred desetimi dnevi takoj po poldnevu srečali zavezniški avto »jeep« na trgu »Svobode«, v njem so sedeli en moški in dve ženski v ameriških uniformah. Vsi trije so se živo zanimali za naše napise po zidovih.
Tri tovarišice iz Breginjskega kota, ki so se mudile tam blizu so uslužno pristopile k avtu, jim obrazložile kaj vse napisi pomenijo in izrazile našo neukrotljivo željo in volio po priključitvi k naši matici'Sloveniji v okviru nove demokratične federativne Jugoslavije. Moški, ki je imel razgrnjen zemljevid pred seboj pa reče: »Čemu hočete pripadati k Titovi Jugoslaviji, saj Tito je komunist in Rusija je zaveznica Jugoslavije«. Naše zavedne tovarišice mu pa odgovorč:	»Saj so
tudi Združene države Amerike in Velika Britanija zaveznice Jugoslavije in tudi tam so komunisti, a nam ne gre za to, če je komunist ali kdo drugi na čelu vlade, marveč za to, kdo je za narod žrtvoval in delal in kdo ga danes pravilno vodi«. Naše mladenke so mu še pojasnile, da imamo v maršala Tita vse zaupanje, ker je bil on, ki nas je zmagovito vodil in smo tudi prepričani, da bo s svojo modro politiko dosegel tudi to, da bo cela Primorska s Trstom vred pa tja do zadnjega kotička naše slovenske zemlje to in onostran Soče priključena k novi FD.L Tovarišice so pokazale zaveznikom na velik, črnoobrob-Ijen napis posvečen našim borcem za svobodo, ki so žrtvovali svoja mlada življenja za našo boljšo bodočnost.
Nato je zavezniški avto odbrzel proti Čedadu.
Iz Bovca
Dne 21. oktobra 1945 sc je vrši: lo v Bovcu zborovanje krajevnih NOO. Na zborovanju sc je ob ravnavalo sedanje politično stanje, gospodarski in delavni položaj. Zborovanje je otvoril to” podpredsednik Mlekuž, nakar je politični položaj obrazložil tov. Dujc od okrožnega ASIZ-a, gospodarski položaj pa tov. Vidic od okrožnega NOO. Iz poročila se je razvidilo da je vse ljudstvo enotno in za priključitev k FD.L Majhno izjemo tvorijo le tisti, ki skrbijo za svoj žep a ljudstvo nima s temi ničesar za opraviti. Ljudstvo občuti razliko v aprovi-zaciji in to kar se tiče obeh con. Čudijo se, kako da je mogoče da je ravno tista Jugoslavija, o kateri govorijo da je revna in uboga, pa vendar preskrbi dovoljno količino živeža in to tudi za več mesecev. Občuti se brezposelnost in vsled tega nimajo delavci dovolj denarja, da bi na črni borzi po visokih cenah si vkupovali najpotrebnejše. V zadnjem času se je ljudstvo začelo oklepati novo u stanovljene zadruge in prepričani smo, da se bo naš gospodarski položaj vsaj nekoliko izboljšal
Obračamo se tudi na zavezniško vojaško upravo, da ščiti naše gozdarstvo, ker drugače bo za par let naša vas brez drvi. Želeti bi bilo, da bi naši zavezniki tudi iz drugačnega vidika gledali na čisto slovensko lice, ki ga ima naš kraj. Zakai se uporablja še vedno italijanski žig, ko pa vendar ni več fašizma in tudi Itali janov ni pri nas. Poživljamo zavezniško oblast, da ščiti naše u pravičene zahteve.
Iz Plužne pri Bovcu
Mnogi bi mislili, da se mi ne brigamo za svetovne in 'domače dogodke. Pa temu ni tako. Mladina in AFŽ so se razgibali. Postavili smo si drog na vasi z našo slovensko zastavo, katero krasi peterokraka zvezda. Želeli bi, da bi nas obiskali predavatelji, ter da bi nam z živo besedo govorili o vseh važnih vprašanjih, ki ‘bi zanimale našo. vas.
Iz Rajbelja
Po nekoliko oklevanju in nasprotovanju domačih in tujih o-mahljivcev smo vendar tudi pri nas ustanovili odsek AFŽ. Uresničila se je želja vseh zavednih žena in deklet, da bomo skupno povezani delovali in se izobraževali v našo korist. Tov. Petrič nam je obrazložil pomen te naše organizacije, tov.ica nam je dala pa navodila in nas vzpodbujala k nadaljnemu delu. Me pa smo si zadale nalogo da bomo pritegnile vse dobro misleče tov.ice in da se bomo pripravile na tisti veliki dan ko bo tudi ta naš kos priklju čen k federativni demokratični Jugoslaviji, kamor si vsi iz srca želimo.
Iz Trbiža
Dne 12. t. m. so italijanski fašisti aretirali tov. Galantija o dločnega prijatelja slovenskega ljudstva, kateri je baje izdelal zemljevid Primorske s slovenskimi napisi in znakom DFJ. Zgoraj omenjeni tov. je bil tudi dober italijanski patriot in je vedno nastopal proti ostankom fašizma, ki rovarijo po Trbižu proti nam. To ga je najbrže spravilo tudi v zapore, ker je policijska oblast v rokah naših zagrizenih naspror nikov. Odpeljali so ga v Videm, a upamo, da bo tov. Galanti v kratkem izpuščen in da bo kot vedno se potegoval za pravice našega ljudstva.
4. novembra bodi udarniška nedelja za slovensko knjiuo. Vsi na delo za našo „Knjižno založbo"! Pokažimo, da smo zreli za svobodo!
Vpišite se kot šlani-zadružniki ! Naročite se na »Prosvetno knjižnico “!
Kulturna rubrika
V	soboto, 3. nov. ob 8. uri zvečer in v nedeljo 4. nov. ob 4. uri popoldne priredi dramsko društvo v Gorici, Ljudski dom, svojo prvo predstavo. Igrali bodo I.
Cankarja: Jakob Ruda.
* * *
V	sredo dne 31. 10. 45. so prire-
dili goriški pionirji v dvorani Ljudskega doma svojo prvo predstavo. Nastopili so s pestrim programom:	deklamacije,	zbo-
rovske recitacije, balet, petje in otroško igrico v dveh dejanjih.
Polna dvorana hvaležnega občinstva mater in otrok je z navdušenjem sprejela izvajanja teh pionirčkov, ki jim bo ta nastop vzpodbuda k nadaljnemu delu. Ta prva pionirska prireditev je torej pokazala, česa je v tako kratkem času zmožna naša mladina in prav bi bilo, da bi s tem programom nastopili tudi v Trstu, Ajdovščini in drugod.
Osrednja točka programa je bilo odlikovanje 15 solkanskih pionirjev, ki so se posebno izkazali v času okupatorja s sabotažnimi akcijami. Nerazumljivo nam je, zakaj da je zavezniška policija to našo mladino po prireditvi razganjala, ko se je vračala v strumnem koraku veselo proti domu.
NflŠfl BESEDA
Začetnica za slovenske šole v Primorju bo izšla začetkom novembra t. 1. Naša mladina, ki vstopa v ljudsko šolo, bo dobila učno knjigo za prvi pouk v čita-nju.
Začetnica »Naša beseda« je lepo slikana, da bodo imeli otroci z njo veselje, je pa tudi izraz slovenskega duha, sestavljena iz prispevkov naših pisateljev :n pesnikov.
»Našo besedo« tiska Zadružna tiskarna v Trstu.
DVA NATEČAJA
S prvim podaljšuje natečaj za božične razglednice, z drugim razpisuje natečaj za otroško igro. Najboljši deli bodo nagrajeni. Za vsa pojasnila naj se umetniki in pisatelji zglasijo pri Prosv. zvezi v Trstu, ul. Carducci 6-III ali pa v Gorici, Ljudski dom in sicer do 1. decembra t. 1.
VABILO NA OBČNI ZBOR
Vsi člani zadružniki bivše »Goriške Matice«, kakor tudi vsi novi člani njene naslednice »Književne zadruge«, so vabljeni na občni zbor zadružnikov, ki se bo vršil v petek dne 8. novembra 1945. ob 20. uri v Trstu, Via Carducci št. 6. (V pritličju, v mali Kino dvorani.) — Prosimo, da se udeležite občnega zbora v čim večjem številu.
0 OSEBNIH mZMGilH
V	naše uredništvo pr jajo zaskrbljeni goriški Slovenci, ki so bili v mestu ali v njeni okolici rojeni in se pritožujejo nad k>i-vico, ki se vrši pri izdajanj > o-sebnih izkaznic. Vsi ti naši rojaki nam razburjeno govorijo in nam ogorčeno dokazujejo, 1 • so Slovenci po rodu in krvi, da so tukaj rojeni, a da radi tega še daleč niso Italijani.
Na te upravičene pritožbe ših goriških rojakov sporočamo tem potom vsim prizadetim, da se je zglasil član našega ure 'n štva pri anagrafičnem uradu in pri g. guvernerju, ter zahteval, da se točno izvršuje tozadevna zavezniška odredba. Obli ibije: o nam je bilo, da se bo krivic < popravila, prizadeti naj se po končani registraciji in izdaji osebnih izkaznic — javijo pri zgornjem uradu, ki jim bo izstavil pravilne legitimacije.
V	slučaju, da naletijo na zapreke, jih prosimo, da se zglas!-jo v našem uredništvu.
TAKO POZDRAVLJA BRAT - BRATA!
Potoval sem v Ljubljano. Bila je že pozna noč; enakomerno u-darjenje je uspavalo trudne oot-nike. V Š. Petru na Krasu vstopi človek, ki je s svojo glasno govorico prebudil vso družbo.
Pozdravil je :	»Dober večer
bratje in sestre«. Tako prijaznemu pozdravu je sledil naš enako prijazen odgovor. Vprašal sem ga odkod prihaja. Pa mi pove, da prihaja iz Bolgarije. Da so mu o-četa ubili Nemci in da se je sestra pridružila jugoslovanskim partizanom; on sam pa je ostal z bolgarskimi tovariši. Po osvoboditvi Bolgarije je vstopil v Z i-kovo armado s katero je prišel do Berlina. Čeravno ga nismo popolnoma razumeli smo bili vseeno veseli tega srečanja. Ko sva si segla v roko pri slovesu je dejal: »Jugoslavija in Bolgarija sta prelivali kri za iste cilje, zato vas jaz pozdravljam v imenu vseh bratov«. Toplo so nas prevzele te besede, saj jih je naslovil na nas borce Bolgar, ki je skupno z nami se boril za skupne cilje in za boljšo bodočnost nas vseh.
ZA BIVŠE
POLITIČNE PREGANJANCE
Tržaška predilnica (Cotonificio Triestino v Podgori) je stavila na razpolago za naše politične internirance nekaj blaga za obleko in perilo. Najprvo bodo upoštevani tisti, ki so tega blaga najbolj potrebni.
Nadalje se je doseglo, da bodo prejeli interniranci, ki se izkažejo, da so kolikortoliko slabega zdravja in‘ če to dokažejo z zdravniškim spričevalom mesečno 800 gramov v masti, 500 gramov sladkorja in 1000 gramov testenine ali riža.
# * $
V	udruženje se lahko vpišejo vsi tovariši, ki so dovršili 18 let in ki so bili od nacifašistov posvarjeni, konfinirani, zaprti, kaznovani ali preganjani.
Izvzeti so internirani vojaki. —• Mesečna članarina znaša 20 lir začenši z mesecem avgustom 1945. Kdor bi ne zmogel članarine lahko napravi prošnjo, ki naj bo podpisana od 3 prič, da se mu spregleda plačevanje članarine. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
GOSPODARSKO [STANJE IN STANJE PLAČ U GORIČKEM OKROŽJU
Stanje plač kakor tudi gospodarski položaj našega delavstva ni samo slab, ampak naravnost obupen.
Draginjske doklade določene za industrijske delavce dne 23. julija t. 1. so bile na podlagi spo razuma med našimi sindikati in udruženju gospodarjev goriške z dne 31. avgusta, raztegnjene na nameščence, trgovske stroke ter s sporazumom z dne 20.9. tudi na kmečke delavce. Draginjska doklada, ki bi prišla v poštev in dobrobit delavstva samo v slučaju, da bi cene najnujnejših življenjskih potrebščin postale one ud meseca junija t. 1. to je v času ko ie bila doklada zahtevana. Pršlo pa je do tega, da delavci niso še niti dobili doklade ko so cene že neznansko poskočile (kot na pr. za kruh, testenine, riž, mast, zelenjava, meso itd.)
V	resnici povišek cen je prišel pred poviškom doklade tako, da delavci niso v splošnem dosegli nobenega izboljšanja. Moramo torej ugotoviti, da stanje delavskega obstoja je došlo na kritičen vrhunec. Vojna je zadala delav skim slojem zelo krut udarec, da večjega si ne moremo predstavljati.
Nad vse potrebno bi bilo, da damo delavcem ter njihovim družinam možnost življenja, tu je, da jim zajamčimo vse potrebno za njihov obstoj. Oni imaj j do tega pravico, oni to zahtevajo!
Enotni sindikati so izdelali v to svrho osnutek nove delavske pogodbe in seznam novih plač, ki bi bile od delavcev zahtevane. Kakor hitro bodo ti osnutki pogodb potrjeni od sindikalnih skupščin, bodo isti predstavljeni udruženju gospodarjev z zahtevo, da iste prej kot mogoče obravnavajo. Pri dogovorih morajo prisostvovati predstavniki delavstva vseh prizadetih razredov in pred končnim podpisom novih pogodb morajo biti predhodno pregledane in potrjene od skupščin vseh prizadetih.
Tovariši! Trdna volja in povezanost mora prinesti to, da bo delavstvu zagotovljeno delo m hrana.
VOJNA ŠKODA
Delovanje zadružne organizacije vojnih oškodovancev, se vrši v glavnem v sestankih, predavanjih, organiziranju podružnic po podeželju in nabiranju članov, vojnih oškodovancev. To delovanje je sedaj v polnem teku, zlasti po goriški okolici in bljižnih vaseh, v mirenskem okraju in po Krasu, kjer pristopajo oškodovanci v polnem številu, tako da se jih je prijavilo že več tisoč. Težje je delo po soški dolini, v Brdih in po oddaljenejših krajih in to zaradi pomanjkanja voznih sredstev, kar onemogoča tesnejši stik uradov z oškodovanci. Zanimanje za to vrsto zadružništva je ogromno, saj je samo formalno prijavljenih članov, ki so bili sprejeti na seji v goriški okolici, nad tisoč.
Oškodovanci se dobro zavedajo, da imajo v zadrugi predvsem organizacijo, ki jim bo omogočila nastopati v zadevah vojne škode kot celota, kar je že velikega pomena. Zadruga jim je svetovalec v odškodninskih zadevah poskr-buje in pomaga pri popisu, objavi in cenitvah; po tehničnih odsekih pa pomaga z načrti in tehničnimi predlogi ter posreduje pri oblasteh za pravilno izvajanje zakonov in uredb pri prizadevanju za obnovo, ki jo pripravljajo sedaj zavčzniške vojaške o-blasti.
Vlom v nedeljo 21. oktobra, kjer je bilo odnešenih vse polno pripravljenih spisov, ves arhiv in drugi material, je povzročil ori delu zadruge velike težkoče, ker bo potrebno za uspešno delovanje zadruge popolnoma obnoviti administracijo in ostale spiske. Vendar vlom, ki je imel gotovo namen prekiniti delovanje te organizacije ne bo zavrl delovanja, ki se bo še bolj razširilo in povečalo.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
ZADRUŽNO GIBANJE
V	NAŠEM'OKRAJU - MIREN
Po iniciativi okrajnega IZO se je ustanovila pri našem okraju prva nabavna in prodajna zadruga in sicer v Prvačini. Skupščine se je udeležilo lepo število zadružnikov, zastopani so bili vsi sloji in vsi so si bili edini v tem, da bodo enotni v svojih zadrugah dosegli lepe uspehe, ki bodo v korist našega delovnega ljudstva.
Nabavno prodajna zadruga za okraj Miren šteje danes 400 članov. Za predsednika je bil izvoljen z veliko večino tov. Mlečnik Angel iz Bukovice, pošten in skromen kmetovalec. Tudi ostali člani upravnega odbora so se izkazali ves čas osvobodilne borbe kot odlični delavci in pričakujemo od njih uspešnega udejstvovanja.
V	teku je organiziranje zadruge vojnih oškodovancev, ki poteka odlično.
POZIV BREZPOSELNIM
Okrožni Urad za Delo v G orici, ulica Crispi 9-1 poziva vse rudarje, tesarje in težake ki o brezposelni da se takoj oglasijo v uradu radi takojšnje zaposli tve.
ŠAH
Vsi, ki se zanimate za to kraljevsko igro, ste vabljeni, da se udeležite sestanka, ki bo v nedeljo 4. 11. 45. ob 11 uri dopoldne v Ljudskem domu. Razgovarjalo se bo o ustanovitvi društva, o skorajšnjem pričetku raznih turnirjev in drugo.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem tov. vaščanom, sorodnikom in znancem iz bližnjih vasi in mesta, ki ste v tako obilnem številu spremili na zadnji poti naše najdražje nepozabne sinove
LASIČ OTILJA KOGLOT EDVINA
ki so pri izvrševanju dolžnosti za osvoboditev našega naroda darovali svoja mlada življenja na oltar domovine. Posebno zahvalo smo dolžni mladini iz Ledinj in iz Renč, ki so skrbno krasili njihove grobove, tov. Makuc Ernestu in avtovodu iz Vipave, za prevoz njihovih trupel v domači kraj ter vaški mladini in vsem organizacijam za darovane vence in cvetje, ki so si toliko prizadevali, da je bil pogreb tako veličasten; g. župniku za tolažilne besede, pevskemu zboru za prelepe žalostinke in tov. Lukežič Nadi za lep bodrilen in ganljiv govor.1
Nadejamo se, da niso bile vaše žrtve zaman, saj ste dali svoja življenja za osvoboditev domovine izpod tujega jarma ter za priključitev k F. D. J.
Žalujoče družine Lasič - Koglot - Faganel
Vrtojba, dne 27. oktobra 1945.
ZHHUHLR
Za svobodo in lepšo bodočnost našega naroda je žrtvoval svoje mlado življenje, zadet od sovražnikove krogle, 5. junija 1944. nepozabljen edini sin in brat
ALBERT COTIČ
Zahvaljujemo se ZSM in njenemu vodstvu, tovarišem, sorodnikom in znancem za iskreno sočutje in darovanje vencev ter cvetja; najlepša hvala pevskemu zboru za prelepe žalostinke, in posebna hvala tov. Makucu iz Gorice, ki je prevozil njegovo truplo v domači kraj.
Žalujoča družina Cotič
Št. Peter, 27. oktobra 1945.
ZHHUHLH
Potrti v neizmerni žalosti a ponosni v Svoji boli, da smo dali za boljšo bodočnost svojega naroda, najinega nepozabnega sina in brata oziroma moža
tou. Jožefa Brezigarja in Jožeta Gerbec-a
se toplo zahvaljujemo vsem znancem, prijateljem in vsem dragim vaščanom, ki so se v tako velikem številu udeležili pogrebnih svečanosti. Posebno zahvalo preč. g. župniku Kavčič-u za ganljive besede v cerkvi.
Žalujoča družina Brezigar in Gerbec
Deskle, dne 28. oktobra 1945.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo mladini in pionirčkom za podaritev cvetja našemu nepozabnemu
Edvardu Bensa
ki ga je prerano zadela nesrečna smrt dne 24. oktobra p. m.
Najlepša hvala našemu pevovodji za spremstvo petja med sveto mašo.
Žalujoča družina Bensa
Št. Maver, dne 26. oktobra 1945.
ZflHlf HLH
Ob težki izgubi nepozabnega sina, brata in strica
JULČETA BOŽIČ
akad. slikarja
Se toplo zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izkazano sočutje in sožalje. Posebno se zahvaljujemo preč. g. župniku Pircu za zadnjo tolažbo pokojnemu, ter tovarišem pevcem in pogrebcem in vsej mladini za cvetje, in lep sprevod.
Žalujoči stariši, sestra, nečaka in sorodstvo.
Idrija pri Bači, 23. oktobra 1945.
ZBHVHLH
Vsem, ki ste spremili k zadnjemu počitku našega ljubega
IfliloSa Kumar
politkomisarja IV. bataljona NO prepeljanega iz Renč na domače pokopališče v Kojsko. Posebna hvala tov. partizanom, darovalcem cvetja, pevcem in godbi kakor tudi mladini in vsem, ki so se prizadevali, da se je sprevod vršil v redu.
Žalujoči starisi
Gabrijel in Karolina sestre Malči in Liljana
Kojsko, 31 oktobra 1945.
Ali ste se naročili na knjige?
Knjižna založba u trstu bo izdala še pred božičem :
1.	Koledar za leto 1946 z bogato vsebino in slikami.
2.	Žbirko ruskih humoresk in
3.	Izvirno dramo „Svet brez sovraštva iz časov naše osvobodilne borbe".
Dse Iri knjige bodo veljale 40 lir, če
se priglasi douolj naročnikou. naročila sprejemajo prosvetna društva. Pohilile z naročili, ker je le kratek rok!
O BJ AVB
Zobni umbulatorij PERAZZI zopet dnevno sprejema. Izvršuje najsolidneje vsa zobozdravniška in zobotchnična dela. V Gorici, ulica Arcivescovado, št. 7.
# # #
Družina — pogorelci — ki je vse izgubila v pretekli vojni, prodaja lastno posestvo v Rožni dolini — in to zato, da si lahko vkupi najpotrebnejše življenjske potrebščine. Ugodna sončna iella.
Zglasite se: Gorica, Via Cra-vos št. 15-1.
POIZVEDBE
Hvalič Jakob, rojen 16.12.1901. v Rožnidolini, odpeljan iz Gorice 24.2.1945. v Dachau; zadnje vesti: odpeljan v bolnico ob osvoboditvi. Sporočiti družini Hvalič, Rož-nadolina 110, Gorica ali uredništvu »Soškega tednika« v Gorici.
IZHAJA ENKRAT NA TEDEN - Urednik: J. KRISTIJAN BAVDAŽ - Za Ust odgovarja: ALOJZ BUDIN — Uredništvo in uprava: GORICA, «Ljudski dom" pritličje — Izdaja lista je odobrena od A. I. S.
Tisk KATOLIŠKE TISKARNE v Gorici Najemnik: «Primorski dnevnik"
FAGANEL MILKA