KOMU TO KORISTI? Mauro Manzin, ki je pri tržaškem italijanskem dnevniku zadolžen za poročanje o dogajanju v sosedni Sloveniji, očitno ne more iz svoje kože. Ob krizi Drnovškove vlade in ob novici, da bo koalicija Slovenija, to je zavezništvo med novo Ljudsko stranko in Socialdemokratsko stranko, predlagala za mandatarja za sestavo nove vlade dr. Andreja Bajuka, je napisal, da je za to operacijo dolga roka Vatikana, pri čemer seveda naj bi kot nekakšen izvrševalec višjih ukazov in načrtov nastopal predvsem ljubljanski nadškof msgr. Rode. Gotovo ni gol slučaj, da je novico, objavljeno v tržaškem italijanskem dnevniku, takoj zagrabil tako rekoč ves slovenski medijski svet in jo seveda začel pridno izkoriščati v prid svojim političnim in drugačnim botrom. Zgodilo se je, da je takoj nastopila sama Slovenska škofovska konferenca in odločno zavrnila izvajanja tržaškega pisca. Kot se ob takšnih priložnostih redno dogaja, pa je natolcevanje kljub vsemu imelo svoje učinke. Pred dnevi pa se je omenjeni mož spustil celo na področje prerokovanj. Kakor hitro je slovenski parlament izvolil vlado ministrskega predsednika Bajuka, smo izpod njegovega peresa brali, da v Liberalni demokraciji Slovenije (LDS) poraza ne dramatizirajo, saj jo bo koalicija, ki je zdaj na oblasti, pošteno izkupila (uporabil je izraz “solenne bato-sta") na državnozborskih volitvah prihodnjo jesen! /A to za tega moža še ni dovolj! Nadaljeval je s prerokovanjem: Bajukova vlada naj bi zaostrila odnose s Hrvaško predvsem zaradi še ne dokončno določene meje v Istri. Slučaj pa je hotel, da je ob takih napovedih bila na uradnem obisku v Ljubljani visoka predstavnica zagrebškega sabora (parlamenta) in med drugim izjavila, da na odnose med Slovenijo in Hrvaško ne bo v ničemer vplivala sprememba vlade v Ljubljani. Izrazila je celo prepričanje, da se bodo pogovori med obema vladama nadaljevali in da se bodo postopno pričela urejati sporna vprašanja. Tržaški "prerok' je torej ostal z dolgim nosom! Nad izvolitvijo nove slovenske vlade se je spotaknil tudi odgovorni urednik Primorskega dnevnika, ko je govoril o "blokovski razdelitvi" in torej uporabil govorico, ki spominja na "hladno vojno". Ali te vojne ni bilo konec ob padcu berlinskega zidu? Ali pisec misli, da bo zgodba o "rdečih in belih" v Sloveniji trajala v nedogled? Ali ni od konca vojne poteklo že 55 let? Drugo, in sicer zelo resno in žal še vedno aktualno vprašanje pa je sprava, pot vanjo je bila jasno začrtana pred 10 leti prav v tem času s spominsko slovesnostjo v Rogu, kjer sta si podala roki predsednik države in slovenski metropolit. Trdno smo bili tedaj prepričani, da bo nova pot naš narod popeljala v novo tisočletje spravljenega med seboj. Marsikaj je bilo v tej smeri zares narejenega, a proces žal še ni končan. Vmešavanje dnevne strankarske politike v to kočljivo zadevo pa gotovo ne koristi spravnim prizadevanjem. stran 2 DRAGO LEGIŠA & Skerlavai draguljarna TRST - Ul. Battisti 2 tel. 040 7606012 VPRAŠANJE ZAŠČITE NASE MANJŠINE OSTAJA ODPRTO ALI LAHKO OPOZICIJA IZBOLJŠA NAŠ ZAKON? ERIKA JAZBAR Novosti in zapetljaji okoli odobritve Masellijevega zakonskega osnutka za zaščito slovenske narodnostne skupnosti, ki živi v Italiji, so ponovno na prvih straneh naših medijev in v ospredju naše pozornosti. Leva sredina, ki je na oblasti s četrtim premieram vse od leta 1996, ima namreč pred poletjem zadnjo priložnost, da pokaže, ali so bile namere, ki jih je izrekel marsikateri italijanski politični veljak na obisku pri nas ali v republiki Sloveniji, politično podkovane: to pomeni, ali stoji za temi besedami prava politična volja. Po nedavnem obisku predsednika poslanske zbornice na videmski univerzi in po mrzli prhi, s katero je postregel s svojim ironičnim odgovorom o poklicu preroka, se marsikdo upravičeno sprašuje, ali si za "naš" zakon velja sploh še prizadevati. Prejšnji četrtek je namreč s seje predsednikov poslanskih skupin prišla še naknadna neprijetna novica, in sicer da bo za odoboritev našega zakona v tem domu italijanskega parlamenta potrebna tudi podpora opozicije, vendar ne le SKP, temveč tudi desnosredinske opcije (ali vsaj nekaterih njenih predstavnikov). Omenjena novost lahko pomeni le eno, in sicer da se bo moral nivo zaščite, ki ga predvideva Masellijev osnutek, neusmiljeno znižati, saj je vsem jasno, da bodo v novih okoliščinah in z obogateno pogajalsko mizo nujni ponovni kompromisi in poplitvi-tve. Naše bralce pa velja spomniti, da je že sam Masellijev osnutek kompromisni dokument, ki so ga predstavniki leve sredine okrnili v primerjavi s skupnim osnutkom, ki ga je leta 1996 pripravila in podpisala slovenska manjšina v vseh svojih političnih komponentah in ga je parla- mentu predložil poslanec U-nion Valdotaine Lucien Caveri. Nevarnost neodobritve zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji upravičeno zaskrblja krajevne predstavnike leve sredine oz. predvsem Levih demokratov, ki so v zadnjih časih že večkrat posegli, da bi na "rimskih hodnikih" prepričali svoje vodilne politike o nujnosti rešitve omenjene zadeve. Pred pomembnimi volilnimi preizkušnjami, ki čakajo italijanske volivce prihodnjo pomlad, je namreč pri nas slika precej zaskrbljujoča; razočaranje slovenskih ljudi je precejšnje, svoje nelagodje pa je slovenska narodnostna skupnost pokazala že ob referendumski preizkušnji v obliki bojkota volišč. Osip volilne udeležbe je bil namreč za izkušenega političnega analitika povsem jasen v slovenskih oz. narodnostno mešanih občinah, kar ne izključuje, da se lahko tihi protest naših ljudi, v manjši obli- ki seveda, ponovi spomladi leta 2001. Če podčrtamo dejstvo, da se glavnina slovenske manjšine odloča za stranko Levih demokratov, so prizadevanja krajevnih politikov omenjene stranke povsem razumljiva. Škoda le, da se niso za odločnejše posege odločili takrat, ko je naš zakonski osnutek plaval v bolj umirjenih vodah ali 21. marca, ko je kljub prigovarjanju poročevalca Masellija in predsednice pristojne komisijeJervo-linove naš osnutek ostal na mrtvem tiru. Osrednji krovni organizaciji sta ponovno pisali predsedniku republike in njuna predsednika posegata pri vseh političnih predstavnikih bodisi na državni kot na deželni ravni. Vzporedno pa se premikajo tudi Gombačevi pristaši, ki že dalj časa proglašajo, kako naši manjšini zadoščajo zaščitne norme, ki jih predvideva zakon 482/99. ČETRTEK 15. JUNIJA 2000 ITALIJANSKA NOTRANJA POLITIKA REDNI KONEC LEGISLATURE RESNO OGROŽEN Italijansko politično življenje že poteka v znamenju državnozborskih volitev, ki bodo spomladi prihodnjega leta. Medtem ko opozicija nima najmanjših težav, kar zadeva kandidata za novega ministrskega predsednika, vlada v levi sredini prava pravcata zmeda. Vsi se strinjajo, da se stanje, kakršno je bilo leta 1996, ne more obnoviti, kajti Oljka je v skoraj popolnem razsulu in vse njene nekdanje komponente že hodijo svoja pota. Kdor je mislil, da bo nekdanjo vlogo Romana Prodija prevzel sedanji predsednik vlade Giuliano Amato, seje pošteno zmotil. Prav te dni so se glavni predstavniki vladne koalicije zedinili, da bodo ime kandidata za predsednika vlade določili jeseni, vsekakor po o-dobritvi finančnega zakona. Toda glavni tajnik sicer šibke socialistične stranke kljub temu poudarja, da je Amatova kandidatura nekaj, kar je samo po sebi razumljivo. Wal-ter Veltroni, glavni tajnik Le- vih demokratov, pa pojasnjuje, da pripadata njegovi stranki ali kandidat za predsednika ali kandidat za podpredsednika. Zanimivo je, da z razliko od Prodijeve Oljke nihče od prizadetih ne postavlja na prvo mesto programskih vprašanj! Povsem drugačna slika se kaže na drugi "fronti", to je pri sedanji opoziciji. Tu je Silvio Berlusconi nesporni kandidat za novega ministrskega predsednika. Le-ta pravi, da je bil njegov gospodarski, so- cialni in politični program že davno izoblikovan, mnogo vetra v svoja jadra pa je dobil s sklenitvijo sporazuma s Severno ligo, s čimer naj bi se stvarno spopadel tudi s problemom federalizma, ki je bil do pred kratkim skoraj izključna domena Umberta Bossija. Da se sporazum spoštuje, poudarja Silvio Berlusconi, dokazujejo izidi deželnih volitev in tudi referenduma 16. maja. Da Berlusconi prehaja od besed k dejanjem, naj bi med drugim izhajalo tudi iz dogovora, ki so ga pred kratkim sklenili deželni predsedniki Piemonta, Lombardije, Ligurije in Furla-nije-Julijske krajine. ........... DL / STRAN 2 Breda Susič SIRSKI PREDSEDNIK UMRL Nada Martelanc V KRALJESTVU ČAROVNIC... Jurij Paljk / intervju VID PRIMOŽIČ Iva Koršič ARABESKA MLADIH SRC Marijan Brecelj ZAKLADI KOSTANJEVICE PISMO Z VABILOM ZA ŽENSKE BERNARDKI RADETIČ ČERNETOVA NAGRADA DOBRA IGRA SLOVENCEV n Ivan Žerjal MARTIN BRECELJ O DUŠANU PIRJEVCU Erika Jazbar SLOVENSKI PLANINCI NA PLEŠIVEM NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 LETO V. ŠT. 22 (216)/ TRST, GORICA ČETRTEK, 15. JUNIJA 2000 SETTIMANALE SPEDIZ. IN A.P. - 45% - ART. 2 COMMA 20/b LEGGE 662/96 - FILIALE Dl GORIZIA ISSN 1 1 24 - 6596 CENA 1500 UR/0,77€ NA BLIŽNJEM VZHODU SIRSKI PREDSEDNIK UMRL S 7. STRANI SKGZ IN SSO PRI ANTONIONEJU REDNI ZAGOTOVILA O k?.nec.:. SODELOVANJU ČETRTEK 15. JUNIJA 2000 Po tem naj bi prvi dve bogatejši deželi "posodili" ostalima dvema po petdeset tisoč prebivalcev, s čimer bi F-Jk in Ligurija imeli pravico do večjih prispevkov, ki jih EZ nakazuje za t.i. produktivne dejavnosti. Pristojni minister osrednje rimske vlade je dogovor ostro grajal in zahteval, da ga Rim zavrne, češ daje nezakonit. Deželni predsednik Lombardije Formigo-ni pa je dejal, da gre za eno stvarnih oblik izvajanja federalizma. V takem vzdušju je seveda veliko vprašanje, če bo sedanja legislatura prišla do rednega konca. Stalne napetosti in prepiri v levi sredini gotovo škodujejo rednemu in resnemu zakonodajnemu delu. Opozicija pa ima že tako nalogo, da večini, kolikor se da, nagaja in jo politično ruši. Žal utegne pri tem spet romati v predal zakonski predlog za našo zaščito, naša manjšina pa bi v tem primeru spet ostala praznih rok. S 1. STRANI KOMU TO KORISTI? Menjavanje vlad je v demokraciji nekaj normalnega. Ni in ne more biti nekaj, kar sodi v logiko “blokovskih delitev", ampak le legitimno uresničenje ambicije vsake politične sile, da ob spoštovanju pravil demokratične i-gre prevzame oblast v svoje roke. To (in nič drugega) se je zgodilo v Ljubljani, ko je parlament z večino glasov najprej izrekel nezaupnico Drnovškovi vladi in nato izvolil novo. Brezigar bi pa lahko popolnoma upravičeno pisal, da so nekateri poslanci (žal jih ni bilo prav tako malo) zares nastopali v duhu in slogu, značilnem za čase hladne vojne, da njihovega vulgarnega primitivizma niti ne omenjamo. Predsednik deželnega odbora F-JkAntonioneje13. t.m. sprejel delegacijo SKGZ in SSO, ki stajo vodila predsednika Pavšič in Pahor. Slovenska delegacija je predsedniku dežele predstavila problematiko manjšine in njenih odnosov do deželne uprave. Glavna pozornost je bila namenjena zaščitnemu zakonu. S tem v zvezi je Antonione poudaril prepričanje, da vprašanje neposredno zadeva deželo samo in njeno specifičnost. V interesu dežele je, da se zadeva čimprej reši, kot je to svojčas že povedal tudi predsedniku parlamentarne komisije na avdiciji v Rimu. Na koncu je Antonione izrazil željo po čimprejšnji rešitvi vprašanja, zato da se tudi deželna uprava izogne dvoumju in negotovosti v odnosu do slovenske problematike. Zato bo posegel pri parlamentarnih organih - začenši pri Violanteju - in pri rimskih predstavnikih Pola svoboščin. V ospredju pogovorov je bilo tudi vprašanje Inštituta za Slovence v F-J k, ki ga predvideva pred kratkim sprejeti deželni zakon in sedaj čaka na potrditev v Rimu. Na ugovore in pomisleke, ki sojih izrekli člani slovenske delegacije, je Antonione zagotovil, da se bo v zvezi s tem vprašanjem odslej obračal na organizacije manjšine, da bi skupaj zastavili čimbolj učinkovito delo novega organa. Na srečanju so posebej obravnavali tudi vrsto vprašanj, ki zadevajo kronično zamujanje pri izplačevanju deželnih prispevkov, problem nevidljivosti slovenske tele- vizije, kritično finančno stanje zamejskega tiska ter težave tako glasbenega šolstva kot tudi dvojezične šolevŠpetru. Antonione je predsedniko-maSKGZ in SSO zagotovil pripravljenost na sodelovanje z manjšinskimi organizacijami pri reševanju še vednoodpr-tih vprašanj. SREDA SUSIC Smrt sirskega predsednika Hafezael-Assada, neupogljivega liderja panarabskega nacionalizma in ponosa, ki je 30 let avtoritarno vodil svojo državo in ves Bližnji vzhod po poti nekompromisnega zadržanja do mirovnega procesa, napetosti in vojne z Izraelom, je večina komentatorjev ocenila kot potencialno nevarno za stabilnost, a tudi kot morebiten nov začetek svetlejšega obdobja za celotno regijo. "Lev iz Damaska" je nestabilno, negotovo in nevplivno Sirijo - ki sojo po koncu kolonializma razjedali notranja razdeljenost in tribalizem številnih etnij, iskanje nacionalne identitete in boji za oblast - spremenil v stabilno in mednarodno vplivno državo. Poe-ni strani je bil ta preobrat pozitiven, kar priznavajo tudi sami Judje, po drugi pa je As-sad prišel do teh rezultatov s silo, pokoli in zastrahovanji. V državi in izven nje je širil teror: Sirijo je zaprl v ekonomsko in medijsko izolacijo, njegov notranji varnostni sistem je zadušil katerokoli opozicijo, s prisotnostjo 30.000 vojakov je zasedel Libanon in iz njegovega južnega območja z zavezništvom šiitskih hez-bollahov in Irana šibil Izrael VOLITVE V CRNI GORI ZMAGOVALCA NI Izidi delnih občinskih volitev v Črni gori, ki so bile prejšnjo nedeljo v glavnem mestu Podgorici in pristaniškem mestu Hercegnovem, bodo kazatelj političnih razmerij v tej državici, ki seje znašla na precepu med Miloševičem in demokratično usmeritvijo. Volilni upravičenci dveh mest so predstavljali eno tretjino vseh volivcev, zato sta tako reformistični in prozahod-no usmerjeni predsednik Djukanovič in njegova koalicija Za boljše življenje kot pro-Mi-loševičev jugoslovanski premier Bulatovič izide tolmačila kot (ne)podporo lastni politični usmerjenosti. Delni rezultati-dokončni bodo znani v četrtek - so pokazali na razdeljenost v republiki. Zdi se namreč, da je v Podgorici večino prejel Djuka-novič, v Hercegnovem pa je prevladala Bulatovičeva koa-\\d]aJugoslavija. Liberalna koalicija, ki zagovarja popolno odcepitev Črne gore od Jugoslavije, pa je bila poražena. Delno so si oddahnile tudi zahodne sile, saj so se kljub nedvoumni podpori Djuka-noviču dobro zavedale, da bi Miloševič ob morebitni proglasitvi samostojnosti sprožil novo voj no. Jasno je vsekakor, da se je pol itična tehtnica vendarle nekoliko prevesila na Djukaničevo stran. V Hercegnovem je namreč volilo veliko članov srbske mornarice in srbskih beguncev iz BiH. Bulatovič je zato že ponudil svoji stranki odstop, vendar je bil ta zavrnjen. Djukanovič je od leta'97, ko je prišel na oblast, vodil dokaj spretno politiko: oddaljil seje od Miloševiča in se približal Zahodu. S tem je dosegel delno omilitev blokade, ki je veljala za Srbijo, in finančno pomoč, s katero zahodne sile v bistvu financirajo državni javni sektor, vključno z držav- no policijo, ki po številu pripadnikov presega jugoslovansko vojsko v republiki in ki bi lahko bila zametek samostojne državne vojske. V Djukanoviču vidi Zahod predvsem borca za demokratične vrednote. Vendar je vprašanje, ali je pri tem nekoliko slaboviden, ko ne opazi ali noče opaziti skorumpiranosti politične elite. Christian Science Monitor na primer o-pozarja na obtožbe o razprodaji državnih podjetij Djuka-novičevim prijateljem in članom družine, tako kot na domnevne povezave vlade s tihotapstvom cigaret in črnim trgovanjem. Po volitvah, ki so dokazale, da Djukanovič ne more biti še popolnoma prepričan v lastno zmago, bo moral Zahod potrditi podporo črnogorskemu predsedniku. Upati je le, da ne bo ta podpora brezpogojna, pač pa da bo vezana na prizadevanje za uvedbo demokracije v državi. ---------BS z napadi na njegovo vojsko na Golanskem hribovju. Čeprav se je v zadnjih letih sprijaznil z mislijo, da bo treba z Izraelom skleniti mir, je trikrat zaporedoma zamudil priložnost za zbližanje in kompromis. Zadnjič je do tega prišlo mar-cavZenevi, ko je zavrnil Clintonov in Barakov predlog o sklenitvi miru v zameno za skoraj popoln umik Izraela z Golanskega višavja. VVashin-gton post sedaj i nterpreti ra ta poslednji Assadov dokaz trme v luči slutnje, da se bliža njegova poslednja ura. V zadnjem času je bil 69-letni predsednik popolnoma zatopljen v pripravo kariere za svojega sina. Kot znano, je As-sad že dalj časa bolehal, in odkar je pred šestimi leti v nesreči umrl njegov starejši sin, je začel pripravljati pot za nasledstvo za drugega sina, Ba-sharja, okulista, ki seje moral čez noč spremeniti v vojaka in političnega voditelja. Po e-ni strani se opazovalci sprašujejo, ali bo neizkušeni "prestolonaslednik" kos novim nalogam in ali si bo znal utrditi položaj in spoštovanje med vojaško in politično elito ter med pripadniki sirske tajne službe. Od tega je namreč odvisna stabilnost države in, posledično, napredovanje mirovnega procesa. Po drugi strani pa so komentatorji dokaj optimisti, saj je Bashar neobremenjen z očetovimi sovraštvi in strastmi, je inteligenten in razgledan, pozna Zahod, udobje mirnega in razvitega sveta. Če bo torej brez neprijetnih presenečenj zavladal in se mu ne bo treba boriti proti drugim pretendentom za predsedniško mesto bo lahko svojo državo popeljal v novo dobo. PAPEŽEV ATENTATOR ALI AGCA POMILOŠČEN Mehmet Ali Agca, ki je 13. maja 1981 skušal umoriti sv. o-četa Janeza Pavla II. na Trgu sv. Petra v Vatikanu, je italijanski predsednik Carlo Azeglio Ciampi po devetnajstih letih prestajanja zaporne kazni pomilostil. Zato so italijanske oblasti Ag-caja že v torek, 13. t.m., predale turškim oblastem. V Turčiji mora namreč Agca še nekaj več kot osem let preživeti v zaporu zaradi umora časnikarja, ki ga je zagrešil v svoji domovini leta 1978. "Rad bi videl, da bi name vsi pozabili," je dejal Agca, ko je odhajal na letalo, s katerim je poletel v Ankaro. Agca je s sabo odnesel tudi skrivnost, o kateri ni nikdar hotel spregovoriti, o tem namreč, kdo mu je naročil umor sv. očeta. NOVI GLAS UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 341 70 GORICA, RIVA PIAZZUTTA 18 TEL 0481 533177 FAX 0481 536978 E-MAIL noviglas@tmedia.it 341 33 TRST, ULICA DONIZETTI 3 TEL 040 365473 FAX 040 775419 E-MAIL nglasts@tin.it GLAVNI UREDNIK: ANDREJ BRATUŽ ODGOVORNI UREDNIK: DRAGO LEGIŠA IZDAJATELJ: ZADRUGA GORIŠKA MOHORJEVA, PREDSEDNIK DR. DAMJAN PAULIN REGISTRIRAN NA SODIŠČU V GORICI 28.1.1949 POD ZAPOREDNO ŠTEVILKO 5 TISK: TISKARNA BUDIN / GORICA NOVI GLAS JE ČLAN ZDRUŽENJA PERIODIČNEGA TISKA V ITALIJI -IN ZVEZE KATOLIŠKIH TEDNIKOV V ITALIJI - FISC LETNA NAROČNINA: ITALIJA in SLOVENIJA 70.000, INOZEMSTVO H 0.000 LIR, ZRAČNA POŠTA 140.000 LIR POŠTNI TEKOČI RAČUN: 10647493 CENA OGLASOV: PO DOCOVORU ■ USPI POVEJMO NAGLAS JANEZ POVSE BAJUKOVA VLADA PRILOŽNOST ZA SLOVENIJO Prav neverjetno je, kako bogato je bila poplačana združitev Slovenskih krščanskih demokratov in Slovenske ljudske stranke. Na ta način je pomladna stran dobila svojo vlado, Slovenija pa priložnost, da prične novo obdobje. Novo obdobje, ki naj vzpostavi večjo prodornost države in hitrejše reševanje cele vrste odprtih problemov. Nova slovenska vlada je nastala prav zaradi nuje po spremembi, zato si bo morala za spremembe tudi prizadevati. Prva sprememba je tista v odnosu do Evrope. Kljub nenehnemu zatrjevanju, kako želi Slovenija po čim krajši poti v Evropo, dejstva govorijo drugače. Od 78 zakonov, ki bi jih bilo treba sprejeti za približevanje k Evropski[ zvezi, jih je bilo sprejetih le osemnajst. Že navedeni podatek zadostuje za upravičenost sedanje politične spremembe na vrhu. Slovenija bo morala nadalje odločneje urejati odnose s svojimi sosedami, s Hrvaško, z Avstrijo in Italijo. Tudi na tem področju je v zadnjih letih vidno zastala. Ne nazadnje doživljamo mučno sprejemanje oziroma nesprejemanje zaščitnega zakona za našo manjšino v Italiji, kjer bi bilo s strani Slovenije lahko storjenega kaj več. Seveda ni vse odvisno od naše matične države, toda vprašanje zaščitnega zakona je nujno s primernimi posegi dvigniti vsaj na častno raven, da ne bi v tej zgodbi izgubili najosnovnejšega dostojanstva, če že s spre- jemanjem zakona doživljamo stalne in neopravičljive težave. Ne bi bilo prav, ko bi Bajukovo vlado kar , takoj na njenem pričetku obremenjevali z obvezo rešitve sicer predolgo nerešenih problemov. Toda kot opozarjajo izvedenci, se mora nova vlada bati ene same nevarnosti: da bi delovala bledo, da ne bi jasno odgovorila na dosedanje stanje v Sloveniji, da ne bi torej zamolčala svoje pomladne identitete oziroma je ne znala preliti v ustrezen program in dejanja. Slovenija še kako potrebuje ! jasen odgovor na zadnjih osem koalicijskih let, utreti si mora nove in učinkovitejše poti. \ Vlada se ne sme prestrašiti opozicije, ki bo slej ko prej učinkovita in dobro organizirana, mora biti bogata s svojimi zamislimi, pobudami in s smelostjo. Dejstvo je namreč, da se je pomladni glas v zadnjih letih dodobra utišal in da je zato premalo prispeval k soustvarjanju javnega mnenja. Tudi sicer je prišlo v javnosti do prevlade enega samega pogleda na dogodke in se je vse bolj uveljavljalo prepričanje, kako je najbolje tako, kot je, zato ni treba ničesar spreminjati. Takšna miselnost pa pomeni zastoj vsakršne politične in družbene dinamike in prav ta nevarnost je tista, ki jo mora nova slovenska vlada odstraniti. In to v svojem interesu kakor tudi v interesu bolj dinamične in žive Slovenije. AKTUALNO NVERVJU / VID PRIMOŽIČ ZDRUZENI V GOSPODASTVU JURIJ PALJK Najprej iskrene čestitke za ponovno izvolitev na mesto predsednika Slovenskega gospodarskega združenja v Gorici in seveda takoj prošnja, da nam poveste, kako ocenjujete dosedanje delo združenja. Dosedanje triletno delo je bilo precej težavno, kajti ko sem pred tremi leti prevzel Združenje, smo najprej začeli priprave in smo tudi iskali poti za sodelovanje s Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem iz Trsta. Leta 1990 sta se namreč Gorica in Trst ločila, se pravi, da sta se združenji razšli zaradi raznih vzrokov, o katerih smo že veliko slišali; starih polemik nima smisla pogrevati. Precej ovir smo imeli pri iskanju skupnih točk in jih še nekaj imamo, a jih skušamo počasi in vztrajno odpravljati. Radi bi namreč čimprej opravili ponovno združitev obeh združenj. V ta namen smo ustanovili šestčlansko komisijo, ki jo sestavljajo trije predstavniki našega združenja in trije iz Trsta. Večkrat smo se že srečali, razpravljali o gotovih težavah in nekaj problemovtudi rešili. Pred nami je seveda še veliko dela, a sem mnenja, da bi morali združenji delovati enotno, pa čeprav bi vsako pokrivalo svoj določeni prostor; se pravi: naše združenje Gorico in goriško pokrajino, Trst pa svoje ozemlje in ljudi. Menim, da je v slogi moč in ne v razdvajanju, zato se zavzemam za reševanje teh težav in upam, da nam bo uspelo čimprej odpraviti vse težave, ker zares nima smisla, da smo razdvojeni. Ponavljam, da sedaj dobro sodelujemo, a mislim, da bi do združenja morali priti čimprej, ker bi bili skupno močnejši, enotno lahko uspešneje nastopamo tako na deželni kot na državni ravni. Slovensko gospodarsko združenje je namreč včlanjeno v obe krovni organizaciji, tako v SKGZ kot v SSO, ker se sami zavzemamo za sodelovanje vseh Slovencev pri nas na vseh ravneh. Zato smo veseli, ker smo danes priče večjemu sodelovanju med krovnima organizacijama. Naša želja je, da bi nekega dne obe krovni organizaciji postali ena, pod okriljem katere bi se srečevali in tudi prepoznavali vsi Slovenci, ki živimo v zamejstvu. V slogi je namreč moč! Vsaj upam, da bo nekega dne tako. Rad pa bi povedal tudi naslednje, in to naj ne zveni kot prazna parola: brez gospodarstva ni kulture in tudi brez kulture ni pravega gospodarstva! Prihodnost Slovencev, naše manjšine torej, vidim v vse večjih povezavah, v večjem sodelovanju, v večji enotnosti, ko gre za naše stvari, pa naj gre za gospodarske ali kulturne ali kakršnekoli druge zadeve! Gotovo nam lahko predstavite glavne težave, s katerimi se srečujejo Znani gostilničar in nekdanji župan sovodenjske občine ter javni delavec Vid Primožič, Vito za znance in prijatelje, je bil pred kratkim potrjen za predsednika Slovenskega gospodarskega združenja iz Gorice. Zato smo se hoteli z njim pogovoriti zaradi vse večje potrebe po združevanju na gospodarskem področju na Goriškem. Na pogovor je gospod Vito rad pristal. slovenski gospodarstveniki v sedanjem težkem gospodarskem trenutku na Goriškem. Na Goriškem so seveda v največjih težavah izvozniki in uvozniki, se pravi ljudje, ki delajo na področju uvozno-izvoznega trga, kajti zlati časi so minili in sedaj morajo začeti razmišljati drugače. Zaslužkov, ki so jih bili vajeni pred leti, ni več. Sedaj morajo misliti, kako pridobiti nova tržišča, ki so seveda vzhodneje od nekdanjejugoslavije. Obrtniki imajo svoje težave, trgovci zopet druge; morda smo še na najboljšem gostinci, pa čeprav tudi nam ni postlano z rožicami. Kakšna bo glavna naloga v prihodnjih nekaj mesecih pred Združenjem? In kakšne daljnoročne načrte imate? Daljnoročnih načrtov je seveda veliko. Med drugim bi radi v prihodnje povečali število članov našega združenja. Sedaj je v našem združenju okrog 250 včlanjenih; to število bi radi povečali, ker smo mnenja, da naše združenje zares lahko pomaga tako trgovcem kot obrtnikom in drugim podjetnikom. Prav je tudi, da se v našem združenju zbirajo vsi slovenski ljudje, ki se ukvarjajo z gospodarstvom. Kot drugo stvar pa bi omenil dejstvo, da vse bolje sodelujemo s sorodnimi italijanskimi združenji in ustanovami na Goriškem. Dobro sodelujemo s trgovci, obrtniki in ne nazadnje tudi z italijanskimi industrijci. Sami čutijo, da smo pomemben del goriške gospodarske stvarnosti in zadnje čase nas prav te italijanske ustanove vabijo v svoje vrste, potrebujejo nas, kot združenje smo zanimivi zanje, ker smo posredniki med Trgovinsko zbornico iz Nove Gorice in Trgovinsko zbornico v Gorici. Skušali smo vzpostaviti dosti novih vezi in organizirali srečanja s trgovci in obrtniki iz Slovenije in iz Gorice. Obstaja namreč velika potreba po teh srečanjih. Prav na teh srečevanjih je padlo veliko novih predlogov in pobud za boljše sodelovanje med sorodnimi organizacijami na obeh straneh meje. Tako smu tudi prišli v Čezmejno zavezo, ker smo bili tudi med njenimi pobudniki; tako je tudi trgovsko SLOVENSKA SKUPNOST vabi na debatni večer ZAKON 482/99 ZAKAJ NAM NI DOVOLJ Spregovorila bosta deželni tajnik SSkodv. Andrej Berdon in deželni podtajnik SSk odv. Damijan Terpin. Prosvetni dom na Opčinah, petek, 16. junija, ob 20.30 združenje Ascom iz Gorice odstopilo en prostor za predstavnika našega združenja; tako sem sedaj v svetu Trgovinske zbornice v Gorici, kar je seveda zelo pomembno. Dejstvo je, da je pred celotnim goriškim gospodarstvom vrsta težav, s katerimi se bo šele moralo začeti srečevati. V mislih imamo predvsem priprave na prenovitev, če hočete popolno spremenitev t.i. uvozno-izvoznih podjetij v luči približevanja Slovenije Evropski zvezi. Vemo, da je veliko slovenskih ljudi in tudi lastnikov omenjenih podjetij, zaposlenih v tem sektorju. Kako se na to pripravljajo oni in kako vaše združenje? Mislim, da se ta zadeva precej specifično tiče teh podjetnikov, ker sam kot predsednik bolj posredujem, kot pa rešujem te težave, ki so zelo velike, nelahko rešljive, širšega značaja in zapletene. Vem, da se predstavniki teh podjetij sami srečujejo s sorodnimi organizacijami na drugi strani meje; vem, da se veliko govori o tem, kako bi se ta zadeva rešila. Seveda so rešitve šele nakazane, kajti čarobne paličice, s katero bi se to rešilo, ni. Tudi to lahko rečem, da bo prav v tem sektorju še vrsta težav v prihodnje. Pred dvema letoma smo, recimo, organizirali srečanje v Novi Gorici med obrtniki iz Nove Gorice in Gorice. Takrat je padla konkretna pobuda, pa čeprav je do otipljivih rezultatov zelo težko priti. Po vojni na ozemlju celotnega Balkana so se gospodarske razmere pri nas močno spremenile na slabše. Se sedaj stanje popravlja? Težko bi o tem kaj rekel, ker se negativne posledice te žalostne vojne še kako čutijo. Morda seje stanje vsaj delno popravilo na trgovinskem področju, drugod pa je še vrsta težav; predvsem mislim tu na izvoznike, ki še kako čutijo posledice vojne in si od takrat niso še prav opomogli. Je tudi vprašanje, če si bodo opomogli tudi v neposredni prihodnosti. So se morda izvozniki preusmerili na druge velike trge? Skušajo se pač reševati, kot vejo in znajo; zato skušajo najti nova tržišča bolj na Vzhodu. Dejansko v nekdanji Jugoslaviji zaenkrat ni več kaj iskati. Vsaj za ta podjetja je ta trg nezanimiv, in to predvsem zaradi nezmožnosti in nezanesljivega plačevanja in seveda vrste drugih razlogov. Tudi na področju trgovine in predvsem male trgovine je veliko težav, saj smo priče temu, da starejši trgovci zapirajo svoje obrate, mladi pa ne nadaljujejo dela svojih staršev. Tu so še veliki nakupovalni centri, kupcev iz sosednje Slovenije in nekdanje Jugoslavije je vse manj; če pa že prihajajo, gredo po nakupih v Furlanijo, Veneto in še bi lahko naštevali. Povejte nam kaj več o reševanju teh težav. Jasno je, da kakih receptov za reševanje njihovih težav nimamo. Menimo pa, da naši slovenski trgovci kar dobro shajajo, tudi svojih trgovin ne zapirajo tako, kot se zapira dosti italijanskih, s katerimi se pa ne ukvarjamo, ker to ni v naši domeni. Jasno pa je, da morajo naši trgovci skrbeti za to, da si pridobijo kupce predvsem s kakovostno ponudbo in s prijazno strežbo. Velikega navala na trgovine, kakršnega smo bili vajeni pred leti, ko je bila še Jugoslavija na današnji sloven-sko-italijanski meji, seveda ni več. Odtod tudi kriza nekaterih trgovcev. Ponavljam pa, da se slovenske trgovine dobro držijo. Kako pa je s stanjem naših obrtnikov? Se mladi zanimajo za te poklice? Tu bi rad najprej povedal, da obstajajo dogovori med goriškimi in novogoriškimi obrtniki, kako v prihodnje, če bo prišla Slovenija v Evropsko zvezo. Dogovarjajo se tudi za neko skupno obrtno cono v Solkanu; vprašanje je tudi, kaj bo s prostori, kjer so danes carinski in drugi obmejni uradi na mejnih prehodih, še posebno v Štandrežu. Vem, da se za obrtno cono v Solkanu zanimajo tudi naši obrtniki, vprašanje pa je, če bo prišlo tudi do konkretnih rešitev. Kar se tiče mladih, bi rad povedal, da med njimi obstaja zanimanje za obrtne poklice, predvsem mislim na mala družinska podjetja, ko oče delavnico prepusti sinu, potomcem. To je, hvala Bogu, še prisotno, saj sinovi nadaljujejo z delom svojih staršev. Zdi se, da je ena od najmočnejših in najbolj živih vej v vašem združenju prav gostinstvo, v katerem ste tudi sami doma. Povejte nam še to, kako se bo slovensko gostinstvo razvijalo v prihodnje. Naše slovensko gostinstvo je v dobrem stanju. Slovenski gostinci dobro delamo, smo cenjeni in poznani, in to predvsem zato, ker nadaljujemo s tradicijo naših prednikov, kajti italijanski gostinci se preusmerjajo na druge načine dela. O-puščajo tradicionalno kuhinjo in se odločajo za/asf-fooc/lokale, za"piz-zerie" in druge sorodne gostinske lokale. V tem pa imamo slovenski gostinci prednost, ker nudimo našim gostom klasično, doma pripravljeno hrano, ki ima svojo dolgo tradicijo pri nas. Dogaja pa se tudi to, da neki gostinec pri nas opusti gostilno in vanjo takoj pridejo Kitajci s svojo hrano in restavracijo. Menim pa, da slovenski gostinci dobro delamo in moramo tudi v prihodnje skrbeti za to, da bomo slovenske gostilne ohranili pri življenju. Zanimivi smo zato, ker imamo bogato tradicijo in dobro delamo. Od Plešivega pa vse do Krasa, če ne naštevam osebno vseh slovenskih gostincev, dobro delamo in se nam prihodnosti ni bati, če bomo seveda vztrajali pri kakovostni ponudbi in navezovanju na našo tradicijo. Zavedati se moramo namreč, da je tradicija dobre kuhinje tudi del slovenske kulture in vtem nosimo veliko odgovornost tudi slovenski gostinci. Odgovornost zato, ker moramo to žlahtno tradicijo ohranjati, jo dopolnjevati, predvsem pa dostojno zastopati. Kot gostilničar ste poznani po prijaznosti in dobri postrežbi. Prav sedaj ste na tem, da odprete svojo novo gostilno. Nekaj besed o tem. Prihodnje leto bo trideset let, odkar vodim gostilno pri nekdanjem Pavlinu na Drevoredu 20. septembra. Časi so dozoreli in malo sem bil tudi prisiljen zgraditi novo gostilno, ki pa je v neposredni bližini sedanje; računam, da bomo gostilno slovesno odprli 29. julija zvečer, našim gostom pa vrata bomo od-! prli v začetku avgusta. Stavba je nova in se bo potrebno zato najprej nanjo pripraviti. Jasno je, da je zgrajena po sodobnih zahtevah in predpisih in je času primerna. Vseeno pa mislim, da nam bo uspelo v njej ustvariti tisto domačnost, ki jo mora vsaka gostilna imeti, če hoče biti prava gostilna. V novih prostorih bo nekaj več prostora, kot ga je v sedanji. Pri gradnji smo se morali držati zakonskih določil, večjega objekta se na tem prostoru ni dalo zgraditi. V novi gostilni pa bo tudi prostor za zaprte skupine, nekakšen klubski prostor, v katerem bodo lahko naša društva in naši ljudje imeli svoje sestanke in podobna srečanja. Sami imate družinsko podjetje, saj v vaši gostilni dela vsa vaša družina. Imajo torej družinska podjetja še svetlo prihodnost? Seveda jo imajo, a le v primeru, ko imajo mladi veselje do dela. Sam lahko povem, da imam tri hčerke, ki v gostilni pridno pomagajo. Najmlajša je opravila tudi kuharsko šolo in naj bi nekje v prihodnosti tudi gostilno vodila. Mislim, da bo ona moja naslednica, da bo ona nadaljevala z družinsko tradicijo. Seveda moram sedaj povedati, da je glavno breme na moji ženi Ljubki, ki kuha in skrbi, da je v gostilni vse tako, kot je treba. Hčerke Svetlana, Vesna in Jasna pa pridno pomagajo. Nerad dajem nasvete, a dejstvo je, da imajo družinska podjetja prihodnost le v primeru, če sinovi in hčere radi delajo, imajo veselje do očetovega in materinega dela! Kaj bi svetovali mlademu človeku, ki se hoče postaviti na svoje noge? V čem mu lahko Slovensko gospodarsko združenje nudi pomoč? Nobenih težav ni, če kdo zares hoče delati. V gostilni je potrebno veliko delati, če si hočeš kaj ustvariti. Mladi so velikokrat raje prosti, se radi zabavajo. To pa z delom ne gre skupaj. V imenu Združenja, ki ga zastopam, pa lahko povem, da smo tu zato, da pomagamo. Mlademu človeku, ki hoče postati podjetnik, ne moremo finančno pomagati; lahko pa mu pomagamo z nasveti, z urejanjem potrebne dokumentacije in ga tudi strokovno vodimo pri vstopu v podjetniški svet. Ponavljam pa, da morata biti na dnu vsega velika volja do dela in pripravljenost za žrtvovanje. 3 ČETRTEK 15. JUNIJA 2000 KRISTJANI IN DRUŽBA 4 SVETOPISEMSKA RAZMIŠLJANJA V LITURGIČNEM LETU B ČETRTEK 15. JUNIJA 2000 ŽLAHTEN IZBOR BOŽJE BESEDE, I NEDELJO Z/l NEDELJO v^M^JAL*TVvVtATROJICA............................ "Gospod je Bog..., drugega ni!" (5 Mz 4, 39) "Z Gospodovo besedo so bila narejena nebesa." (Ps 33,6) "Sam Duh pričuje našemu duhu, da smo Božji otroci." (Rim 8, 16) "Krščujte v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha!" (Mt 28, 19) Zdi se, da z današnjim hvalospevom pobinkoštne nedelje, na katero slavimo Sv. Trojico s posebnim praznikom, poučujemo Boga, kakšen je. V resnici pa izražamo svojo človeško nemoč spričo neprodirne skrivnosti Boga in njegovega življenja. Zaradi tega zlogujemo in dopovedujemo sami sebi v pogovoru z Bogom nedoumljive lastnosti enega Boga v treh osebah. Vsa Stara zaveza govori o enem Bogu, o monoteizmu, ne omenja pa treh oseb v enem Bogu. Šele Jezus nam je razkril skrivnost enega Boga kot Očeta, Sina in Svetega Duha. Dogmatika je kot teološka veda skušala tja do 5. stol. po Kr. doumeti in približati našemu razumu in verovanju skrivnost rojstva Sina iz Očeta. Uči nas, da Oče ni neko samozadostno, avtarkično bitje, marveč je polnost življenja v odnosu do Sina v edinosti ljubezni Sv. Duha. Sin prejme sinovstvo od Očeta, ki od vekomaj teži k Sinu. Sin pa prejema sebe v celoti, se rodi od Očeta. Enost med Očetom in Sinom je Sv. Duh. Oče ni torej sam v sebi zaprt, marveč je izvir Sina in Sv. Duha. V treh Božjih osebah živijo namreč odnosi ljubezni. Ker pa naš razum ne more vsega dojeti, je nauk o Sv. Trojici najtežje poglavje dogmatike. To pa ne le zato, ker naš razum ne more razbrati najgloblje skrivnosti življenja v Bogu, pač pa tudi zato, ker so naši pojmi omejeni, medtem ko je Bog enega bistva v treh osebah kot ljubeče dajanje, sprejetje, izviranje. Tako je ves nauk o troedinem Bogu le vabilo k premišljevanju in strmenju pred skrivnostjo nedoumljivega Boga. Sv. škof Irenej (umrl ok. 200 v Lyonu v Franciji, oče dogmatične teologije) prostodušno piše, da "je Sv. Duh napolnil najprej Sina, ko je postal Sin človekov. Hotel je, da bi se z njim privadil bivanja v človeškem rodu, da bi se odpočil med ljudmi; da bi bival v božji stvari in v njej uresničeval Očetov načrt. Prenovil je zastarelost stvarstva s Kristusovo novostjo" (AdvH 3., 17,1 -3). Prav tako naj bi se človek pripravljal na zemlji na veličastno strmenje-gledanje troedinega Boga vso večnost. Cerkveni nauk nas vsekakor uči verovati, daje Bog Oče, daje Bog Sin, da je Bog Sv. Duh. Bog je troedini: Oče je Bog, Sinje Bog, Sv. Duh je Bog. A hkrati so te tri Božje osebe različne: Oče ni Sin in ne Sv. Duh. Sin ni Oče in ne Sv. Duh. Sv. Duh ni Oče in ne Sin. Poudariti pa moramo, daje Bog tisti, ki se popolnoma daruje, tisti, ki je Ljubezen (za vse LKTh, W.B., Her-der, 1988,2., 517-524). Izogniti pa so moramo mišljenju, da je ljubezen bog, da ne zapademo panteizmu in češčenju človeka in strasti ali denarja, moči, rase itd. Saj tedaj pademo v oblast grških in rimskih ter drugih bogov, ki jih je ena sama pokvarjenost: so namreč ošabni, razuzdani, prešuštni, krvoločni, brez usmiljenja in pameti. "Bedak pravi v svojem srcu: »Ni Boga«. Ravnajo pokvarjeno, počenjajo krivična dejanja... Vsi so odpadli, vsi skupaj so se izpridili, ni ga, ki bi delal dobro, ni ga niti enega" (Ps 53,2.4). Gotovo potrebujemo soliden nauk o verskih resnicah, pa naj bodo še tako zapletene, kot ie ta o Sv. Trojici, čeprav nas tudi pustijo hladne, vendar se lahko zaustavimo pri eni izmed teh resnicSv. pisma, npr. pri trditvi, daje Bog ljubezen (1 Jn 4, 8). Apostol Janez je proti koncu svojega življenja, tako sporoča izročilo, ponavljal učencem samo to: »Otročiči, ljubimo se med seboj!« Saj "veter veje, koder hoče" (Jn 3,8) in: "Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinoro-jenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje" (Jn 3,16). Premišljevanje o Božji ljubezeni nas gotovo približa Bogu, a Sv. pismo nam še drzneje govori, da troedini Bog na skrivnosten način govori in celo pride v najgloblje dno naše duše na način, ki je samo njemu znan, "ki dela vse v vseh" (1 Kor 12,6). Zato velja poudariti pomen molitve za vse ljudi (1 Tim 2,1-2,4). Molitev je tudi moč, ki prestavlja nemogoče stvari (Mk 11,23-25). Molitev je sila, ki Boga gane. Tudi Jobovi očitki in tožba Boga: "Potem je Job odprl svoja usta in preklel svoj dan... Naj zgine dan, ko sem se rodil... Spomni se, daje moje življenje le dih... On (Bog) dela velike reči, ki so nedoumljive in čudovite... Življenje se mi studi, prepustil se bom tožbi nad njim... Rekel bom Bogu: Ne obsojaj me, razloži mi, zakaj se pravdaš z menoj..." Qob 3,1.4.; 7,1.7; 9,2-3.10; 10,1 -2). Prav je, da se zaupno obračamo k vsem trem Božjim osebam. Kajti ostati moramo v Božji ljubezni sredi današnjega toka razuzdanosti, sredi seksualiziranega in demoniziranega vsakdana. Apostol Peter nas opominja, naj bomo trezni in budni: "Vaš nasprotnik hudič hodi okrog kakor rjoveč lev in išče, koga bi požrl" (1 Pt 5,8). Nasprotnik se torej potika okrog. Nihče ni pred njim varen. Poželi si in ima skomine po ljudeh. Soustvarja prevaro sveta, ki naj bi bil vsemogočen, poln luči in slave, brez trpljenja in umiranja ter smrti. Toda prav tu nam prihaja na pomoč sila troedinega Boga po križu Jezusa Kristusa, ki je pot k Očetu v edinosti Svetega Duha. PRIZADEVANJA SVETEGA OČETA ZA MIROVNA POGAJANJA PAPEŽEVA MOLITEV ZA DVE KOREJI Papež Janez Pavel II. je prejšnjo nedeljo po angelskem češčenju po starem običaju nagovoril prisotne vernike in se dalj časa zaustavil pri začetku mirovnih pogajanj med obema Korejama. Po petdesetih letih vojn in sporov med Južno in Severno Korejo se stvari končno premikajo; tudi sveti oče je zaželel obema stranema veliko uspeha pri mirovnih pogajanjih. "V teh dneh se bo v Pyong Yangu v Demokratični ljudski republiki Koreji zgodilo pomembno in naravnost zgodovinsko dejanje, saj bo prišlo do srečanja med voditeljema Severne in Južne Koreje. Pridružujem se vsem lju- dem dobre volje, ko pozdravljam odgovorne obeh držav za to mirovno pobudo in u-pam, da bodo dialog in izmenjave mnenj pripomogle k spravi obeh ljudstev, k ponovni združitvi že petdeset let razdvojenih družin. Upam tudi, da bodo pogajanja privedla do večje stabilnosti in večjega razvoja vsega korejskega polotoka. Samo z velikodušnim zavzemanjem za skupno dobro se bodo lahko premagale velike težave in bo tako prišlo do pozitivnih rešitev, kar bi seveda bilo veselo upanje za vse človeštvo." Tako sveti oče o zavzemanju obeh Korej za zgladitev sporov in za dosego miru. Papež Janez Pavel II. se namreč že vrsto let zavzema za mirno rešitev sporov med Korejama. Dvakratjetudižebil na Koreji, in sicer leta 1984 in 1989; letos pa je sprejel južnokorejskega predsednika Kima Dae-Junga in mu v svojem nagovoru dejal, naj se zavzema za umiritev odnosov s Severno Korejo, kajti "pot sprave je dolga in zelo težavna." Na istem srečanju je sveti oče pozval "mednarodno skupnost, naj nadaljuje z velikodušno pomočjo, ki pomaga lajšati trpljenje žrtev"; s tem je papež mislil na lakoto in vsakovrstno pomanjkanje in izjemno slabo zdravstveno oskrbo v Severni Koreji, kjer tisoči otrok in ostarelih umirajo za povsem ozdravljivimi boleznimi, in to pred-vsem zaradi podhranjenosti, pomanjkanja osnovnih zdravil in napačnih političnih izbir ljudi na oblasti. Nobena skrivnost ni, daje imel Vatikan doslej izredno težavne odnose s Severno Korejo, saj 'V Severni Koreji ni enega samega duhovnika", kot je pred kratkim povedal južnokorejski kardinal Ste-phen King. Šele leta 1996 je prišlo do otoplitve odnosov med Vatikanom in Severno Korejo, kajti takrat je vatikanska delegacija prinesla v to državo veliko denarne pomoči, zdravil in osnovne hrane. Takrat je prišlo tudi do prvih diplomatskih stikov med vatikanskimi poslanci in vladnimi predstavniki Severne Koreje. Čeprav so takrat v PyongYangu napovedali otoplitev odnosov in tudi obisk uradne delegacije iz Severne Koreje v Vatikanu, padootip-livejših rezultatov še ni prišlo. ■ JUP PO SREČANJU MED SVETIM OČETOM IN PUTINOM ZA MIR-V SVETU JURIJ PALJK “Papež bo prišel na obisk v Rusijo, kadar bo sam hotel!" je izjavil novi ruski predsednik Vladimir Putin ob koncu svojega obiska minuli teden v Milanu. Obenem je dodal: ' Obisk svetega očeta bo seveda možen samo takrat, ko bo prišlo do novih odnosov med katoliško Cerkvijo in rusko pravoslavno Cerkvijo." Takoje47-letni ruski predsednik ovrgel vsa natolcevanja, češ da je zaprl vrata Janezu Pavlu II., ki si od samega začetka svojega načelova-nja Cerkvi močno želi obiskati Rusijo. Znano je namreč, da si papež zelo želi zbližati stališča katoliške Cerkve s sestrsko pravoslavno Cerkvijo v Rusiji. V tem duhu moramo tudi razumeti vsa njegova naprezanja, da bi predvsem razvitemu Zahodu dopovedal, da Evropa ne obstaja, če vanjo ni vključena tako gospodarsko, kulturno kot tudi versko Rusija, kajti "Evropa mora dihati z obema kriloma pljuč, z vzhodnim in zahodnim krilom". Ta papeževa postavka, ki jo je izrekel in zapisal že pred leti, presega vse politične špekulacije, ki se pojavljajo vedno, ko gre za srečanja svetega očeta s kakim ruskim predsednikom. Tako je bilo, ko se je srečal z nekdanjim ruskim premieram Gorbačovom, kasneje z Jelcinom in danes s Putinom. Da se tudi sam Putin zaveda velike moralne avtoritete svetega očeta, ki je na svojem zadnjem potovanju v Združene države Amerike odločno podčrtal, da na svetu ne sme vladati samo ena velesila, ampak se moramo vsi zavzemati za večjo mednarodno sodelovanje na enakopravni ravni, je bilo jasno ta- J• _ 1 mmmK v w y pr ■ v ^ *"*' '*"■ ‘ 1 L [B ijBHBBHB flBB koj po uradni izvolitvi Putina za novega ruskega prvega moža. Ni namreč naključje, daje Putin enega svojih prvih uradnih obiskov na Zahodu posvetil prav prvemu možu Cerkve in človeku, ki je mor-! da največ prispeval k padcu komunizma, papežu Janezu Pavlu II. Putin se še kako zaveda, da ima v prvem slovanskem papežu velikanskega zaveznika, saj se sveti oče zavzema za enakopravnost i vseh držav na mednarodnem področju in se obenem zavzema za mir in sožitje med narodi ter seveda za obvladovanje velikih kapitalov, ki ne smejo zasužnjevati revnih, ampak jih osvobajati, i Sveti oče še kako razume ; sedanjega ruskega premiera, ki mora sam najprej rusko ljudstvo prepričati, da Rusija danes ni samo drugorazredna država, ampak da še da-i nes lahko enakopravno sodeluje z ZDA, pa čeprav plove v hudih gospodarskih in moral-I no-etičnih težavah. Prav tako i pa Putin ve, da lahko danes v razvitem svetu prav s pomo-| čjo svetega očeta doseže več-i je upoštevanje ruskih pogledov na mednarodno politiko in stabilizacijo v svetu, na mi- rovne pogovore in tudi ustrezne gospodarske rešitve, ki bi zadovoljile tako razvite kot tudi manj razvite dežele. Sveti oče je že večkrat jasno povedal, da se ne smejo poniževati manj razvite države in tudi ter predvsem Rusija, ker poniževanja na vseh ravneh sproščajo samo nekontrolirane zle sile, povzročajo sovraštvo in mržnjo do bogatejših, nesožitje in mednarodne spore. Kaj sta si sveti oče in Putin v zasebnem pogovoru povedala, najbrž nikdar ne bomo vedeli, saj sta na več kot pol ure trajajočem srečanju za tesno zaprtimi vrati govorila vsak v svojem jeziku; prisoten je bil samo še papežev osebni prevajalec, poljski jezuit, isti, ki je papežu pomagal že pri pogovorih z Jelcinom in prej z Gorbačovom. Zelo skopo tiskovno sporoči- lo je govorilo, da sta papež in Putin "našla veliko skupnih točk pri skupnih pogledih na današnjo svetovno ureditev in zavzemanje za mir, na mednarodno politiko". Vladimir Putin pa je s sebi lastnim skrivnostnim nasmeškom časnikarjem po srečanju dejal, da sta s svetim očetom veliko govorila o kulturi... Gotovo pa nista govorila samo o kulturi v ožjem smislu, kajti Putin je pri papežu gotovo iskal razumevanje za svoje notranje težave in ga najbrž tudi prosil, naj obisk v Rusiji preloži vsaj za krajši čas. Ruski patriarh Aleksij II. doživlja namreč v svoji Čerkvi velike težavezla-sti s krajevnimi cerkvenimi veljaki, ki nočejo niti slišati o kakršnemkoli dialogu s katoliško Cerkvijo, ki naj bi bila po njihovih trditvah z novo evan-gelizacijo predvsem na terenu napadalna in osvajajoča. Seveda pa prav ti ruski pravoslavni dostojanstveniki ne povedo, da so sami "zavozili barako" z vsakodnevnim pretiranim udinjanjem trenutni ruski politiki, kar je seveda kronična, zgodovinska hiba ruske Cerkve. Putin torej še kako potrebuje svetega očeta in paradoks je v tem, da je to človek, ki je največ naredil za zrušitev realnega komunizma. In vendar ima taisti papež največ sogovornikov prav iz sveta velikih tajnih policij; tudi Putin namreč prihaja iz slavne in obenem zelo osovražene KGB, prav tako kot prej ameriški predsednik Bush iz CIA-e, še prej vsi Reaganovi sogovorniki s svetim očetom, od Casseya dalje in še in še bi lahko naštevali. Ljudje iz tajnih policij radi tiho razmišljajo, so pragmatični in nenapadalni; prav kot sveti oče, ki jih rad posluša; kot vse kaže, se dobro razumejo. Opazovalci menijo, da je bil to le prvi obisk Putina pri svetem očetu, ki ima v svetu velikansko moralno avtoriteto. Rusija pa potrebuje danes - bolj kot denarno pomoč - prav zaveznike v zahodnem svetu in moralno podporo. Le-to pa predsedniku Putinu in Rusiji lahko nudi sveti oče v izobilju. Papežev obisk Moskve je torej notranje vprašanje Rusije in pa seveda papeževega potrpežljivega čakanja. NOVI ŠKOFJE, DUHOVNIKI IN REDOVNIKI POSVEČENJA V SLOVENIJI Že smo sredi mesecajuni-ja in slovenska Cerkev se veseli novih duhovniških in redovniških posvečenj. Letos pa so razlogi za njeno veselje še večji, saj je naša matična domovina v zadnjih tednih dobila tudi tri pomožne škofe. V ponedeljek, 12. t.m., je bilo popoldne v ljubljanski stolnici posvečenje ljubljanskega pomožnega škofa An- dreja Glavana (na sliki), ki ga je papež imenoval 13. maja letos. "Karkoli vam reče, storite!" (Jn 2,5 ) se glasi škofovsko geslo prelata, ki je za svoj moto izbral Marijine besede. Rodil seje leta 1943 v župniji Soteska pri Dolenjskih Toplicah. Prelat, o katerem smo že pisali, je bil posvečen v duhovnika 29. junija leta 1972, vmes je bil med drugim ka- plan, dekan, prodekan, član duhovniškega sveta ljubljanske nadškofije. Od leta 1998 je član zbora svetovalcev, od jeseni 1998 pa opravlja službo arhidiakona drugega ar-hidiakonata. Nekaj let je bil član nadškofijskega in med-škofijskega katehetskega sveta in več let tudi član komisije za pastoralo družine pri nadškofijskem pastoralnem svetu. Leta 1999 ga je sveti oče imenoval za prelata. Slovesne maše v stolnici so se poleg slovenskih škofov, duhovnikov in redovnikov udeležili tudi apostolski nuncij v Soveniji Edmond Farhat, predstavniki slovenskega kulturnega in političnega življenja, med temi tudi novi predsednik vlade Andrej Bajuk. Naj povemo še to, da bo mariborski pomožni škof dr. Anton Stres posvečen v stolnici štajerske prestolnice v soboto, 24. junija, ob 17. uri; koprski pomožni škof dr. Jurij Bizjak pa v koprski stolnici v sredo, 5. julija, ob 17. uri. Mašniška posvečenja v jubilejnem letu 2000 na Slovenskem bodo v četrtek, 29. junija, na praznik svetih apostolov Petra in Pavla. Novomaš-niki koprske škofije bodo posvečeni na Sveti gori ob 17. uri, novomašniki ljubljanske nadškofije v stolni cerkvi sv. Nikolaja ob 9. uri, novomašniki mariborske škofije pa v mestni stolnici ob 15. uri. Novi duhovniki koprske škofije bodo Tomaž Kete (rojen 1974, župnija Šturje)c Rafko Klemenčič (roj. 1969, Šentviška Gora), Roman Leban (roj. 1974, Tolmin) in Iztok Mozetič (roj. 1975, Bilje). Ljubljanska nadškofija ima letos devet novomašnikov, mariborska pa tri. Osem mladih Slovencev se je odločilo, da bo služilo Gospodu v redovniških vrstah; med temi so en cistercijan, en frančiškan, dva jezuita, en karmeličan, en križnik in dva salezijanca. Najstarejši od teh seje rodil leta 1967, najmlajši pa 1974. OB JUBILEJU P. DR. BRUNA KOROŠAKA ZAKLADI KOSTANJEVICE (d Sedanji frančiškanski samostan (na sliki) nad Gorico in Novo Gorico, ki mu v tem času urejajo novo obleko -obnavljajo severno fasado, je že nekaj stoletij duhovno in kulturno središče ob izteku dveh dolin: Soške in Vipavske, ter seveda široke goriške ravni. Poleg duhovnega pa je bila ta (in je še) izredno kulturno žarišče, saj poleg umetnostnozgodovinskih prvin (cerkev in samostan) hrani še zgodovinske (grobnica Burbonov) in kulturne zaklade (znamenito samostansko knjižnico, kijedobilažepred nekaj desetletji ime po p. Stanislavu Škrabcu). Poleg teh tvarnih sledov pa so gotovoda zelo pomembne osebnosti, ki so v tem samostanu živele, še posebej zaradi njihovega delovanja, ki je dalo in daje kostanjeviške-mu samostanskemu kompleksu pečat živega in delavnega središča. V prvem, karmeličanskem, obdobju se je tu uveljavil p. Jeremija Modest, rojen leta 1658, ki je (podatke povzemamo po Vascottijevi Zgodovini Kostanjevica, 1848) napisal in izdal tri knjige razlag Sv. pisma, od katerih gre posebej odlično mesto delu z naslovom Elucidatio literalis, mora-Hs et anagogica in Threnos Je-remiae Prophetae. Se vedno karmeličanske-mu redu je pripadal tudi drugi, p. Ivan-Karel od sv. Elija, o katerem vemo, da je zapustil rokopis, ki ga isti Vascotti navaja kot Selva imparadisataaU po naše nekako Rajski gozd in v katerem slutimo, daje šlo za zgodovinski opis Kosta- njevice. Žal se je sled za tem rokopisom izgubila in ga danes nimamo v razvidu. Tretja pomembna osebnost je bil p. Clarus Vascotti sam, ki je z vrsto rokopisnih del, posebno pa s svojo Sto-ria della Castagnavizza pravzaprav največ pripomogel, da je to svetišče zadobilo tak pomen, kakršnega danes ima. Če seveda izpustimo vrsto njegovih nabožnih del, prevedenih pretežno iz francoščine, pa tudi izvirnih, je seveda pravkar omenjena Zgodovina Kostanjevice največje in najvrednejše delo. P. Stanislav Skrabec, ki je prišel na Kostanjevico le štiri leta po Vascottijevi smrti in je utegnil od sobratov izvedeti iz prve roke vse podrobnosti njegovega življenja, je menil, daje bil Vascotti "najznamenitejši mož, kar jih je kdaj živelo v samostanu na Kostanjevici". Sredi šestdesetih let 19. stoletja je tu bival in ustvarjal tudi p. Aleksander Roblek (pri krstu Konrad); taja poučeval verouk in nemščino na notranji, redovni gimnaziji, bolj znan in zaslužen pa je postal zaradi svojega slikarskega talenta in dela, pa tudi zaradi u-rejanja frančiškanskih knjižnic v Novem mestu, Brežicah, Samoboru in na Trsatu. Ukvarjal seje tudi teoretično s knjižničarskimi vprašanji (v nemščini je napisal rokopisno knjižico Kako je treba urediti knjižnico?). Na Kostanjevici so se ohranile njegove slike: Sv. Jožef z Detetom (kopija po Tiepolu), Salvator Mundi ter Ecce homo. Tako o njem p. dr. Roman Tominc. Seveda je za nas Slovence bila najvidnejša in najzaslužnejša osebnost na Kostanjevici prav p. Stanislav Škrabec. O njem in njegovem delu je bilo v zadnjih letih toliko in strokovno napisanega, da ne kaže tu ponavljati znanstvenih izsledkov in imen, temveč si velja ogledati njegovo delo, po zaslugi akademika dr. Jo-j žeta Toporišiča zbrano in izdano v štirih debelih zvezkih, ki se jim pridružujejo še tri knjige predavanj na simpozijih Škrabčeva misel. Prezre-I ti ne smemo in ne moremo največjega dogodka, ki se je nekaj let dogajal na Kostanjevici, namreč izhajanja nabožnega glasila za frančiškanske tretjerednikeCvef;e z vrtov sv. Frančiška. V treh desetletjih, ki gredo nekako od leta 1842 pa do 1868, je bila na Kostanjevici j še ena markantna redovniška i osebnost. Bil je to podravna-telj redovne gimnazije, preda- vatelj fizike in matematike, gvardijan, definitor, tajnik pro-vincije in ekshortator klerikov, predvsem pa odličen slovenski homilet p. Mansvet Šmajdek (pri krstu Janez), ki je bil tudi nabožni pisatelj. R Mansvet je umrl sorazmerno mlad, star šele 48 let, vendar je zapustil dve knjigi pridig, j prvo z naslovom S/iodn/ ogovori (1854), in drugo, namenjeno frančiškanskim tretje-rednikom Popotni tovarš (1860-1861). V prvi so zajete ' pridige, 24 govorov, ki jih je p. Mansvet govoril po naši de-| želi. To je nakazano že v podnaslovih, v katerih beremo o-pombe, kakor:"... Na Kostanjevici...; ... pri Sv. Roku v Gorici...; pri sv. Petru blizo Gorice...; ... vGradini...; pri sv. Križu verh Kumskiga...;... pri sv. Križu blizo Ajdovšine...;... v Šent Vidu nad Ipavo...; ... V Šent Mavru blizo Gorice...,... v spodnjim Cerovim v Ber-dih...". Seveda je mož objavljal tudi v Zgodnji Danici. V svojem pisanju je skrbel za lepo in čisto slovenščino in v tem gaje pohvalil celo Anton Martin Slomšek, za katerega zdaj dobro vemo, kaj mu je slovenščina pomenila (Naš lep ino častit slovenski jezik...). Na Kostanjevici sta pisala inv Gorici izdala svoji doktorski disertaciji še dva patra frančiškana: p. Gracijan Heric (1885 - Lemont, ZDA, 1957) in p. Hadrijan Kokol(j) (1882-1946). Prvi je leta 1914 izdal v Gorici svojo di-sertacijoZur Anatomie exzen-trisch gebauter Holzer, drugi pa leta 1915 zgodovino frančiškanskih samostanov na Spodnjem Štajerskem (D/e Geschichte der Franziskaner-kloster in Untersteiermark in derAufklarungsperiodeund in derZeitdesAbsolutismus) za dosego doktorskega naslova na filozofski fakujteti univer-} ze v Freiburgu v Švici. ------------DALJE SVETNIK TEDNA I I 21. JUNIJ SILVESTER ČUK ALOJZIJ ZAVETNIK GONZAGA, MLADINE O današnjem svetniku, na čigar god se je verna slovenska mladina nekdanje čase pripravljala s "šestnedeljsko pobožnostjo", je duhovni pisatelj Franc Sodja zapisal: "Neštetokrat so ga zmaličili v »sladko mevžo«. Svetniki so junaki, le junaki morejo postati svetniki." Papež Pavel VI. je sv. Alojzija v radijskem govoru ob 400-letnici njegovega rojstva označil kot "mojstrovino kulture in milosti". Hitro je dosegel duhovno popolnost, kateri je posvetil bistrino duha in močan značaj. Bil je angel čistosti in zgled svetosti mladega človeka brez primere. Svoje življenje je doumel kot dar, ki naj ga deli bližnjemu." Janez Zore svoj dolgi življenjepis tega zavetnika mladine začenja z lepo mislijo: "Bil je otrok čudovitih milosti: ne bi pa postal svetnik, če z milostmi ne bi sodeloval." Izšel je iz plemiške družine Gonzaga, rodil pa se je 9. marca 1568 na gradu Castiglione blizu Gardskega jezera. Vsi so se bali, da novorojenček ne bo preživel, tudi za mater so izgubili upanje. Otroka so krstili v sili na ime Aluigi (Aloj- p zij). Preživela sta oba. Pobožna mati je otroka zgodaj J naučila "umetnosti molitve" in dobrote do revežev. Oče pa .............. gaje že v nežni otroški dobi začel uriti v vojaških spretno- ffT,RJ^JA stih, ker ga je določil za dediča mejne grofije. Vzel ga je s 2000 seboj v vojaški tabor, kjer je bilo okolje vse prej kot zdravo za otroško dušo. Na srečo tam ni ostal dolgo. Vrnil se je k materi in ob njej začel misliti na to, da bi svoje življenje posvetil Bogu. Oče je svoja sinova Alojzija in Rudolfa poslal na medičejski dvor v Firence, da bi se izobrazila v svetnih vedah. Med bivanjem v tem mestu je Alojzij pred podobo Marijinega oznanjenja naredil zaobljubo čistosti za vse življenje; v povračilo je od nje prejel milost, da nikoli ni čutil skušnjave zoper čistost, kot je sam povedal. Ko mu je bilo dvanajst let, si je izbral geslo: "Kaj je to za večnost?" in v luči tega gesla vse presojal. Skoraj dve leti je skupaj s starši in z bratom preživel na španskem dvoru. Tam je živo začutil, da ga Bog kliče k jezuitom. Ko je to namero razodel materi, je bila zelo vesela; potem pa še očetu, ki pa je bil odločno proti. Brez očetovega dovoljenja ga jezuiti niso hoteli sprejeti. Alojzij je pri svoji odločitvi vztrajal tako odločno, da seje oče nazadnje le vdal. Preden je zapustil svoj gosposki dom, se je Alojzij pred vsem sorodstvom odpovedal dediščini v korist svojega brata Rudolfa. 25. novembra 1585 je sedemnajstletni Alojzij vstopil v jezuitski noviciat v Rimu. V Družbi Jezusovi je preživel šest let in ves čas je bil vsem vrstnikom pa tudi starejšim članom reda vzor pobožnosti in zvestobe redovnim pravilom. V letih 1590 in 1591 je v po mnogih pokrajinah Italije divjala kuga. Bogoslovec Alojzij Gonzaga je stregel kužnim bolnikom in se tudi sam okužil. Napovedal je, da bo umrl v osmini praznika svetega Rešnjega telesa. Poslovil se je od vseh, ki so stali okoli njegove bolniške postelje, ter jim dejal, da se "odpravlja na pot v nebesa". Provincial je na to rekel: "Ta govori o smrti, kot da bi šel na izlet v Frascati!" Svojo dušo je izročil Stvarniku v noči med 20. in 21. junijem 1591, star komaj enaindvajset let. Med blažene je bil prištet štirinajst let po smrti, za svetnika pa ga je razglasil papež Benedikt XIII. leta 1 726 skupaj z drugim mladim jezuitom - Poljakom Stanislavom Kostkom. Tri leta kasneje ga je postavil za zavetnika mladine, posebno študentov. Danes goduje zelo veliko Slovencev in Slovenk: pred petnajstimi leti so pri nas našteli skoraj 29.000 Alojzov, zelo pogosta (več kot 13.000) je ženska oblika Alojzija. Manj pogoste so bile druge različice obeh imen: Alojzij, Lojze, Lojz, Lojzek; Alojza, Lojzka. SESTANEK FISC TREH BENEČIJ V VIDMU V petek, 9. junija, je bil na sedežu tednika La Vita Cattolica v Vidmu meddeželni sestanek katoliških tednikov Treh Bene-čij. Srečanje sta vodila urednik videmskega tednika Ezio Go-sgnach, z njim pa še meddeželni koordinator Cesare Conta-rini, urednik padovanskega tednika La Difesa del Popolo. Na seji je bil prisoten tudi Novi glas z glavnim urednikom, udeležil pa se ga je tudi tržaški Naš vestnik s svojim urednikom. Na srečanju je najprej predaval sociolog z videmske univerze prof. Tellia o vlogi tednika, dnevnika in drugih sredstev javnega obveščanja. Nato je bil še pogovor o raznih problemih, ki neposredno zadevajo zvezo katoliških tednikov. DOBRODELNI KONCERT V BAZILIKI NA SVETI GORI Rotary Club v Novi Gorici bo v petek, 16. junija, ob 20. uri, v baziliki na Sveti gori že tretjič zapored priredil dobrodelni koncert. Obiskovalci bodo lahko poslušali šesto Beethovnovo simfonijo v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in delo Lojzeta Lebiča Miti in apokrifiti v izvedbi bas baritonista Marka Finka. Obiskovalci koncerta naj bi dali po 2.500 tolarjev prispevka; zbrani denar bo Rotary Club namenil otrokom oddelka invalidne mladine v bolnišnici v Stari Gori. M. MARIJAN BRECELJ BERNARDKI RADETIČ ČERNETOVA NAGRADA 2000 PRIZNANJE ZA SLOVENSTVO PRED 450 LETI IZŠEL TRUBARJEV KATEKIZEM PRVI SLOYENSKI KNJIGI V CAST ČETRTEK 15. |UNI|A 2000 V Tržiču je bilo v četrtek, 8. t.m, v večernih urah v Casa Albergo zelo slovesno, saj so v lepih prostorih podelili letošnjo, že 23. nagrado iz Sklada Dušan Černe. Po treh doživeto zapetih slovenskih pesmih, ki sojih zapeli Fantje izpod Grmade pod vodstvom dirigenta Iva Kralja, je kulturni večer uvedel časnikar Marko Tavčar, ki je številnim prisotnim orisal pomen nagrade, ki jo je letos prejela kulturna delavka in u-čiteljica, sicer pa predsednica slovenskega kulturnega društva Tržič iz Tržiča gospa Bernardka Radetič. Da je letošnja nagrajenka čislana tudi v domačih logih, je izpričal s svojo prisotnostjo prof. Fabio Del Bello, tržiški občinski odbornik za kulturo, ki je prisotne pozdravil tudi v imenu tržiškega župana in vse občine. Povedal je, da so v Tržiču veseli Černetove nagrade Bernardki Radetič, "ker je bi- lo naše ozemlje vedno ozemlje, kjer sta živela slovenski.in italijanski narod v sožitju, in gospe Radetič se lahko zahvalimo, da je po štiridesetletnem mrtvilu spet ustanovila slovensko kulturno društvo Tržič, kateremu skušamo v občinski upravi pomagati, kot pač zmoremo in bomo to tudi v prihodnje počeli". Časnikar Saša Martelanc pa je spregovoril o liku pokojnega Dušana Černeta, časnikarja, političnega in kulturnega delavca, ki seje pri svojem delu vedno držal treh načel, treh vrednot, ki jih nikdar ni zatajil, in te vrednote in temelji vsega njegovega dela so bili: krščanstvo, slovenstvo in demokracija. "Bil je človek, ki ni bil nikdar proti, ampak vedno za, bil je graditelj in ne rušitelj, soustanovitelj Slovenske skupnosti in vedno za obrambo slovenskih narodnih pravic, za slovenski jezik in za slovensko domovino, toleranten do ljudi nasprotnega mnenja in graditelj mostov," je o Dušanu Černetu dejal Saša Martelanc. Msgr. Oskar Simčič, škofov vikar za Slovence v goriški nadškofiji, je prinesel škofove pozdrave in je v imenu nadškofa msgr. Dina De Antonija in svojem imenu čestital gospe Radetič za njeno vztrajno narodnoobrambno in kulturno delo, kajti “biti Slovenec v zamejstvu in v diaspori ni lahko". Nagrado je gospe Radetič izročil prof. Zorko Harej, ki seje tudi zaustavil pri pomenu demokracije in vlogi organizatorja v družbi, in sicer v luči, kot je organizatorsko delo pojmoval pokojni Dušan Černe, ki seje še kako zavedal pomembnosti organizatorjev za našo narodno skupnost. Posebej je še spomnil na veliko organizacijsko vlogo, ki sta jo imela msgr. Mirko Brumat in duhovnik Filip Terčelj. FOTO K. MUČIC Finančno sta nagrado podprli Kraška zadružna banka z Opčin in Zadružna banka Doberdob Sovodnje, ki sta ju predstavljala ravnatelja Klavdij Brajnik z Opčin in Savo Ušaj iz Sovodenj. Bernardka Radetič se je ob koncu prireditve zahvalila vsem prisotnim za številno udeležbo na slavju in seveda komisiji Sklada Dušan Černe za prejeto nagrado in povedala, da se za prihodnost v Tržiču ni bati, kajti k društvu Tržič pristopajo tudi mladi ljudje. Po pesmi Fantov izpod Grmade je sledila prijetna družabnost, na kateri se je čutila velika povezanost slovenskih ljudi z nagrajenko in kulturnim društvom Tržič. Na slovesni podelitvi Černetove nagrade je spregovoril tudi dr. Drago Legiša, član komisije, ki vsako leto podeljuje Černetovo nagrado. Njegov govor objavljamo v celoti. “Danes smo tu zbrani, da izkažemo hvaležnost gospe Bernardki Radetič in ji hkrati damo priznanje, ki si ga je v polni meri zaslužila za svoje delo in za vsa svoja prizadevanja, da bi naši rojaki na območju Tržiča o-hranili, varovali in še dalje krepili svojo kulturno identiteto, svojo kulturno bitnost. S tem bodo ti naši bratje in sestre tako kot posamezniki in tudi kot skupnost mogli izpopolnjevati in čedalje bolj bogatiti svojo osebnost, kar ni le njihova pravica, ampak tudi njihova dolžnost, če hočemo, da bodo koristni člani družbe, sredi katere jim je usojeno živeti. To je med drugim tudi eno temeljnih načel, ki je napisano v ustavi italijanske republike, in sicer predvsem v njenem tretjem členu. Ta namreč določa, kako »imajo vsi državljani enako družbeno dostojanstvo in so enaki pred zakonom, ne glede na spol, pleme, jezik, vero, politično prepričanje, osebne in družbene razmere«. Naloga države je, pristavlja ta člen republiške ustave, da odpravlja ovire tako gospodarske kot socialne narave, ki o-nemogočajo popolni razvoj človekove osebnosti. Zdelo se mi je potrebno omeniti ta člen listine, na kateri temelji celotni pravni red države, v kateri živimo. Tem bolj potrebno je to imeti pred očmi na takšnem območju, kakršno je tržiško, kjer je nevarnost, da naš človek izgubi svojo narodno bitnost iz objektivnih razlogov, mnogo večja kot na drugih območjih, kjer je prisotna naša narodnostna in jezikovna skupnost. Delo, ki se ga je z veliko požrtvovalnostjo lotila naša današnja nagrajenka, gospa Bernardka Radetič, je poleg vsega v popolnem skladu z vi- zijo, ki jo je imel naš pokojni prijatelj in sodelavec Dušan Černe in katero je tako lepo pravkar ponazoril prijatelj Saša Martelanc. Delo gospe Bernardke Radetič znajo posebno ceniti ljudje z območij, ki od vedno neposredno težijo na Tržič, ki je bil in je delno še danes njihovo prvo naravno gospodarsko in upravno središče. To podpisani vem iz osebne izkušnje, saj kot slavljenka tudi sam izhajam iz kmečke družine, ki je imela, kot smo pravili in še pravimo, čeprav zdaj nekoliko manj, »njive v Laškem«. To je bil za naše ljudi s področja Doberdoba, Jamelj, Devina, Medje vasi in še nekaterih sosednih krajev, ki so se bavilis kmetijsko dejavnostjo, naravna težnja. Odkupovali so orno zemljo v ravnini, ki je bila tedaj last veleposestnikov, saj v Laškem z razliko od naših razmer na Krasu ni bilo malih posestnikov, temveč so obstajali le koloni. Podobne razmere so bile v Brdih. Tržič je na začetku prejšnjega stoletja začel postajati pomembno industrijsko središče, ker je za časa Avstrije tu nastala ladjedelniška industrija. Zanimivo je, da je za primemo in ustrezno lokacijo te industrije nekaj naših slovenskih posestnikov moralo odstopiti svoje njive. Tržič je tedaj postopno postajal tudi pomembno področje sekundarnih dejavnosti, kasneje tudi terciarne dejavnosti, kot sta trgovina in obrt, okrepil pa se je tudi kot upravno središče, saj so tu bili okrajno sodišče, uradi zemljiške knjige, kataster in vse, kar sodi v javno upravo. Zanimivo je, da je avstrijska državna uprava upoštevala razvoj tega območja, prisotnost in potrebe slovenskega življa, kar med drugim dokazuje podatek, da je tik pred izbruhom prve svetovne vojne poskrbela, da je bil na sodišču v Tržiču tudi slovenski sodnik. To je bil tedaj mladi dr. Ivan Ples, kije pravkar diplomiral iz prava na univerzi na Dunaju in je izhajal iz znane Plesove družine iz Devina. Po prvi svetovni vojni je bil dolga leta glavni tajnik Trgovinske zbornice v Ljubljani in po drugi vojni tajnik tamkajšnje Gospodarske zbornice. Vsako leto je po drugi vojni prihajal na obisk v rojstni kraj. Umrl je sredi sedemdesetih let, prav med takšnim obiskom, in je pokopan na pokopališču v Devinu. Slovensko prisotnost v Tržiču dalje dokazuje dejstvo, da smo imeli po drugi svetovni vojni tu slovensko osnovno šolo, ustanovljeno za časa Zavezniške vojaške uprave, ki pa je žal usahnila, zlasti kmalu po tisti nesrečni operaciji leta 1947, ko je množica delavcev iz tukajšnjih ladjedelnic zapustila Tržič in se izselila v tedanjo Jugoslavijo. Operaciji so botrovali ideološki razlogi in se je kmalu izkazala za v vsakem pogledu naravnost katastrofalno. S tem pa se je tudi prekinil naravni razvoj Tržiča in je bilo žal tudi konec doprinosa, ki so ga k njegovemu razvoju do tedaj leta in leta dajali naši slovenski ljudje. Gospa Bernardka Radetič je torej začela z zares pionirskim opravilom, saj je bilo treba začeti z delom na pravem pogorišču. S pomočjo sodelavcev in sodelavk je zbrala, organizirala in končno tudi ustanovila kulturno središče, ki je že rodilo bogate sadove. Globoko sem prepričan, da bodo v prihodnosti uspehi še vidnejši, kar ne bo koristilo le našim rojakom, ampak celotni družbi. Ko ji čestitam za nagrado, ji hkrati iz srca voščim še mnogo nadaljnjih uspehov, kar velja j seveda tudi za vse njene sodelavce in sodelavke ter za celotno društvo." V rojstnem kraju Primoža Trubarja, v Rašici, je bila v nedeljo, 11. t.m., slovesnost ob 450-letnici izida prve slovenske knjige. Prva v slovenskem jeziku natiskana knjiga je bil Katekizem Primoža Trubarja in zato tudi proslava v njegovem rojstnem kraju. Proslave se je udeležil tudi no- vi predsednik slovenske vlade dr. Andrej Bajuk z ministrom za kulturo, pisateljem Rudijem Šeligom, in vrsto drugih ministrov. V svojem nagovoru je dr. Bajuk poudaril, da se z jezikom ohranja narodova samobitnost, knjiga pa zagotavlja njegov kulturni obstoj. V svojem posegu se je dr. Ba-jukspomniltudi svoje življenjske poti in navezanosti na slovenstvo, saj je znano, da je Slovence v Argentini ČatcclMTnTuč 'jn frcr '3Vui{>i|U;c.'m (Spracf)/ fatiibt cmer fiirtjm utgcjaiuj Tvdfš. jfmi tuc i.tr<;v trni vui> etn prebuf vem rcc£ tcit(5lrfiibcu/ jUtrtatm. 2Wtuf rrttfu fTuv- »Afmtj. ftpv I, K v. K u Ar. v Vi i *'J3| J HOJ \l*UV..'y~^TV/.TAtO ,. ................. (VU /V.HM-. sm.z.> ,«.nvti fl-Vttjm i\i\ k «> OBVESTILA FANTJE IZPOD Grmade vabijo na družabnost ob koncu sezone, ki bo v petek, 16. t.m., ob 21. uri na sedežu zbora pri o-troškem vrtcu v Devinu. KD SLOVAN s Padrič organizira v petek, 16. t.m., nočni o-rientacijski pohod po gozdnih stezah parka Globojner in okolice. Vpisovanje bo potekalo istega dne od 21. ure do 21.45 v prostorih Gozdne zadruge na Padričah (na cesti proti Gro-padi). Start prve skupine pa je predviden ob 22. uri. Vpisnina znaša 10.000 lir. Za tekmovalce bo poskrbljena polnočna paštašuta. Za informacije kličite na tel. št. 040 226286 ali 040 226271. ZVEZA CERKVENIH pevskih zborov vabi na srečanje pritrkovalcev v nedeljo, 18. junija, ob 18. uri v župni cerkvi na Kontovelu. Program bodo oblikovali: Združeni zbor Zveze pod vodstvom Edija Race-ta, recitatorka Matejka Peterlin Maver, ki bo podala nekaj novih pesmi o zvonovih zamejskih pesnikov. O samem pritrkovanju pa bo govoril znani izvedenec prof. Branko Melink. Sledil bo nastop pritrkovalcev iz raznih zamejskih župnij in iz matične domovine. DRUŠTVO SLOVENSKIH izobražencev in Knjižnica Dušana Černeta vabita v ponedeljek, 19. junija, na srečanje s pisateljem Žarkom Petanom ob izidu njegovega zadnjega dela Knjiga o revoluciji in o smrti, ki je izšla pri Mladinski knjigi. Srečanje bo v Peterlinovi dvorani, ul. Donizetti 3, z začetkom ob 20.30. KLUB PRIJATELJSTVA vabi V četrtek, 22. junija, ob 16. uri v Peterlinovo dvorano v ul. Donizetti 3 k nadaljevanju predavanja g. Jožeta Špeha Zgodovina evangelija v prizmi rožnega venca. KLUB PRIJATELJSTVA pri reja v soboto, 24. junija, zadnji izlet pred poletnim premorom. G. prof. Pavle Merku nas bo vodil po Reziji. Ogledali si bomo značilne vasi, muzejsko razstavo, domače plese in diapozitive o Rezijanski dolini. Vpisovanje v trgovini Fortu-nato, ul. Valdirivo 23, do zapolnitve mest. Pojasnila na tel. št. 040 639949 in 040 43194 v večernih urah. SREČANJE GORIŠKIH in tržaških duhovnikov in redovnikov bo v četrtek, 29. junija, pred praznikom Srca Jezusovega ob 10. uri v Nabrežini. Duhovno premišljevanje bo vodil dr. Ivan Albreht, spiri-tual vipavskega semenišča. Sledila bosta somaševanje in agape ob zlati maši tamkajšnjega župnika. Vabljeni. SKLAD MITJA Čuk prireja tudi letos poletna središča od ponedeljka do petka: na Proseku, v vrtcu, od 17. do 28. julija; na Opčinah, v vrtcu, od 31. julija do 11. avgusta; v So-vodnjah ob Soči, v vrtcu, od 31. julija do 31. avgusta. Vpisovanje in informacije: na sedežu Sklada Mitja Cuk (tel. 040212289), Narodna ul. 77, 34016 Opčine, vsak dan razen ob sobotah in nedeljah od i 9.30 do 14.30; v Gorici tel. 0481 82087 (Damijana). OR\TORlJ 2000 al i Vfese// živ-žav v Marijanišču na Opčinah. Prvi teden: od ponedeljka, 3. julija, do petka zvečer, 7. julija. Drugi teden: od ponedelj-i ka, 10. julija, do petka, 15. julija. Program bo potekal od 9. ure do 16.30. Novost: prvi teden v juliju oratorij tudi za prva dva razreda nižje srednje šole. Število omejeno za osnovno šolo na 30 udeležencev in za nižjo srednjo šolo na 15 udeležencev. Program: zgodba, ki se pripoveduje preko vsega delovanja. Delavnice, petje, ples, pogovor, čas za ustvarjalnost, trenutki zbranosti, doživeta molitev, izleti itd. Prijavnica: telefonska tajnica 040 211113 ali 0335 8186940. Ostala obvestila ob prijavi. POLETNI CENTER Pikapolonica, ki bo v otroškem vrtcu v Bazovici od 10. do 28. julija, ima še nekaj prostih mest. Za podrobnejše informacije kličite na Slovensko prosveto od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure na tel. 040 3 70846. SOŽALJE Ob smrti dragega očeta izreka Cerkveni zbor od Novega Svetega Antona globoko občuteno sožalje svojemu predsedniku Albertu. Ob smrti dragega očeta izraža sožalje članu nadzornega odbora Albertu Štrajnu, hčerki Mariji in ostalemu sorodstvu Zveza cerkvenih pevskih zborov. Izrazom sožalja se pridružuje tudi Novi glas. DAROVI MISIJONSKI KROŽEK Rojan je s sodelovanjem članov cerkvenega pevskega zbora ob proslavitvi 50-letnice delovanja pri srečolovu nabral 770.000 iir za misijon s. Vide Gerkman, ki deluje v Burundiju. ZA MARIJLN dom v Rojanu: Marija in Marko Udovič darujeta 500.000 lir ob 50-let-nici cerkvenega pevskega zbora v Rojanu. ZA MARIJLN dom pri Sv. Ivanu: ga. Seražin daruje v spomin na sina Antka 50.000 lir. KROŽEK ZA DRUŽBENA VPRAŠANJA VIRGIL ŠČEK vabi v sredo, 21. junijacob 21. uri na prijateljsko srečanje na turistični kmetiji Žbogar (Samatorca 47, tel. 040 229191) ob izidu knjigerfr. Vide Dolhar KANALSKA DOLINA IN SLOVENSKA KULTURA Delo bo predstavil Saša Martelanc, zapel pa bo Višarski kvintet iz Kanalske doline, ki ga vodi Anna Missoni. TRŽAŠKA KRONIKA ZIDU KNJIGE 9 ČETRTEK 15. JUNIJA 2000 NOVI GLAS / ŠT. 22 2000 at »i [»31*.« | 1 X oncsnnn^tVT POMEMBNA SEJA NA OBČINI SLOVENSKA KONZULTA ZA TISOČLETNICO GORICE ZAKLJUČNA PRIREDITEV UČENCEV SREDNJE ŠOLE IVAN TRINKO ARABESKA MLADIH SRC 10 ČETRTEK 15. JUNIJA Prejšnji teden seje spet sestala konzulta za slovenska vprašanja na goriški občini. Na seji so bili prisotni tudi predsedniki oz. predstavniki glavnih slovenskih kulturnih in drugih organizacij v Gorici. Te so: ZSKD, ZSKP, Kulturni center Lojze Bratuž, Kulturni dom, SLORI, Kinoatelje, Knjižnica Damir Feigel, Zadruga Goriška Mohorjeva, Skupina2001, Glasbena Matica, SCGV E. Komel, ZCPZ, ZSŠD ter športni združenji Olympia in Dom. Na dnevnem redu je bil predvsem pogovor o pripravah na prireditve ob tisočletnici Gorice. Vse to je v začetku seje orisal predsednik konzul- tedr. Damjan Paulin. Predstavniki vseh povabljenih organizacij so v svojih posegih prika-j zali načrte svojih društev oz. | zvez, in to z namenom, da bi proslava bližnje tisočletnice našega mesta kar najbolje uspela. Jasno je, daje slovenska konzulta predvsem vzela v pretres prireditve oz. manife-i stacije s strani slovenskih dejavnikov našega mesta. Na splošno je iz razprave izšla skupna volja po kar se da vidni slovenski prisotnosti vtem okviru. Pri vsem tem je jasno, da hoče slovenska konzulta podčrtati zgodovinsko slovensko prisotnost v Gorici. V ZAVODU SVETE DRUŽINE KONČNO POLETNO SREDIŠČE! V Zavodu svete Družine je v ponedeljek, 12. junija, začelo delovati poletno središče Srečanja 2000 v organizaciji Skupnosti družin Sončnica. Kakih 80 vpisanih otrok se bo zbiralo vsako dopoldne do 14. julija. V spremstvu in pod varstvom mladih animatorjev se bodo udeleženci veselo i-grali, se kopali, raziskovali, pe- li, ustvarjali, tekmovali, hodili na ekskurzije in izlete. Na programu je tudi srečanje z otro- ki drugih poletnih središč, predvsem z Murenčki Dijaškega doma, in obisk in sodelovanje pri nekaterih delavnicah (keramika, glina, reciklaža papirja, šivanje, mizarstvo) podružnice Cisi - Consorzio isontino servizi integrati, kjer se prizadete osebe ukvarjajo z izdelovanjem raznih izdelkov. Za slabo voljo in dolgčas v poletnem središču Srečanja 2000 res ni prostora... KONCERT VSO VOD NJ AH ZBOROVSKO SREČANJE Pevska skupina Sovodenj-ska dekleta in mešani zbor Lojze Bratuž sta ponudila v ponedeljek, 5. t.m., v župnijski cerkvi v Sovodnjah res prisrčen zborovski koncert. Najprej je stopila pred oltar skupina desetih deklet iz sovodenjske občine, ki že nekaj desetletij velja za steber slovenske pevske tradicije v vasi ob Soči. Z občutljivostjo dekliškega zbora je pod vodstvom Sonje Pelicon lepo odpela osem nežnih pesmi z narodno in nabožno vsebino. Svoj nastop so uvedle in sklenile s skladbama goriškega skladatelja Stanka Jericija, posvečenima Mariji, saj seje le nekaj dni prej končal mesec, posvečen njej. Suveren in briljanten nastop so imel tudi pevci mešanega zbora Lojze Bratuž pod vodstvom Stojana Kureta. Zbor, ki sicer ni zelo številen, se lahko upravičeno ponaša z zelo kakovostnimi dosežki in odličnim zvokom, kar je dokazal tudi pod oboki sovodenjske cerkve. Za uvod je MePZ Bratuž zapel nekaj polifonskih biserčkov nabožne vsebine Danila Fajglja, ki jih je zelo lepo ovrednotil že z lanskim koncertom v Gorici. Bogati in kultivirani ženski glasovi so prišli do izraza v dveh skladbah, ki ga je zapela ženska sekcija zbora ob orgelski spremljavi Mirjam Furlan. Nato so vsi pevci zapeli še osem res lepih skladb in priredbtražaške skladateljice Brede Šček. IVA KORSIC Mladostna svežina je zavela z odra velike dvorane goriškega Kulturnega doma v petek, 9. t.m., ko so učenci, ki obiskujejo srednjo šolo Ivan Trinko v Gorici, in tisti iz oddeljenih razredov iz Doberdoba vzeli slovo od letošnjega šolskega leta s prireditvijo z izvirnim naslovomAra-beska mladih src. Za vezno besedilo in usklajevanje sporeda gre zasluga neutrudni prof. Lučani Budal (za vabila in plakate pa prof. Arturju Bre-scianiju). Izvajanje okrog 50 nastopajočih so navdušeno spremljali sošolci, starši, prijatelji, šolsko osebje, nekdanji in sedanji profesorji, pa tudi ravnateljice Majda Corsi, Ida Primožič, Rožica Loj k, ki je toliko let vodila srednjo šolo, in pa seveda gostje, med temi prof. Andreja Duhovnik-Anto-ni, pedagoška svetovalka za slovenske šole v Italiji, in predsednik ZSKP Damjan Paulin. Na odrski zavesi je bil pro-jiciran šolski razpoznavni znak, nekakšna štiriperesna deteljica, ki predstavlja združene moči za boljšo prihodnost; zamislil si ga je oblikovalec VValter Grudina. Mladostno simfonijo sta uvedla na-povedovalca-povezovalca Tjaša Nanut in Matija Figelj, ki sta povabi la na oder častnega gosta, pesnika in pisatelja Marka Kravosa. Dobro znani tržaški besedni ustvarjalec je mladim podal kratko razmišljanje o rojstvu, ki je najpomembnejši dogodek našega | življenja. Ob pogledu na polno zasedeno dvorano se mu je utrnila misel, da je ta kot odprta knjiga, gledalci so razporejeni kot znaki, besede, ki nosijo sporočilo. Povedano je izzvenelo kot prolog njegove pesmi Rodovnik, ki jo je prebral. Vanjo je s hudomušno noto strnil svoje življenje. Po tem utrinku je Kravos razglasil nagrajence, ki so si z vnetim branjem pridobili bronaste, srebrne ali zlate bralne značke. Zaslužne bralce je pohvalil in dejal, naj bodo za zgled drugim. Ko je pesnik zapustil oder, je na njem zakraljevala modrica gledališke umetnosti. Skupina dvanajstih učencev se je namreč že več mesecev srečevala z njo v gledališki de- lavnici, ki je potekala pod mentorstvom Dee Susič. V njeni režiji so se predstavili s prizorčkom Vike Grobovšek Noč, ko je posijalo sonce. Prisrčnemu prikazu, s sicer mestoma nekoliko preglasno glasbeno podlago, so gledalci iz srca zaploskali in tako poplačali trud mladih igralcev z željo, da bi jih še videli na odru. Arabesko je nato nadaljeval šolski zbor v novih majicah, dar Zadružne banke Do-berdob-Sovodnje. Pod taktirko prof. Rosande Kralj je zapel tri pesmi, Teče mi vodica, Pomlad ob spremljavi harmonike Jarija Jarca in angleško Memory s klavirsko spremljavo Tanje Zorzut. Skupinica letošnjih maturantov seje "pririnila" na oder in ob "žalostnem" slovesu izrekla nekaj duhovitih misli o triletnem bivanju na šoli Trinko in si zaželela, da bi jih pro- fesorji in vsi ohranili v lepem spominu. Za njimi so dober-dobski učenci prikazali, po zgledu ameriškega musicala, plesno sliko, ki sojo naštudirali v urah plesne delavnice; le-to je vodila Ivana Ban. Plesalci so doživeli buren aplavz. Petkov večer je sklenila ravnateljica Nadja Nanut. Šolsko leto je bilo naporno, a bogato, saj so poleg rednih šolskih ur delovale delavnice z mnogoterimi dejavnostmi -nekatere so bile prikazane v preddverju Kulturnega doma na računalniškem programu in na videoposnetkih; le-teje realiziral prof. Rado Pelicon, spletno stran pa prof. Rihard Sluga; predvajani ekoprojekt sta vodili prof. Costanca Luis in Tiziana Pacor. Ravnateljica se je zahvalila vsem, ki so podprli šolske pobude in poskrbeli za pripravo prireditve, Kulturnemu domu, SSO in SKGZ, Zadružni banki, učnemu in neučnemu osebju, pa tudi staršem, ki so pripravili zakusko. Čestitala je vsem dijakom, ki so se odlikovali na raznih literarnih in športnih natečajih. K sebi je povabila tudi prof. Duhovnikovo, ki je z veseljem dejala, daje lepo delati v družbi takih mladih, polnih energije in kreativnosti. Omenimo še, da so tudi letos dijaki izdali glasilo Sračje gnezdo, ki je zelo zajetno in pestro ter ga krasijo risbe. 14. JUNIJA 1950 - 14. JUNIJA 2000 OB OBLETNICI SMRTI POLDETA KEMPERLETA Med zavedne in načelno jasne osebnosti, ki so po prvi svetovni vojni po prevzemu italijanskih oblasti nad ozemljem goriške Primorske delovali in zaznamovali dobo med obema vojnama, sodi prav gotovo tudi Polde Kemperle, rojen 15.10.1886 v Hudajužni (Grahovo ob Bači) in umrl pred 50 leti v bolnišnici v Trstu. Udejstvoval se je vse do smrti, torej dobrih 30 let. Bil je lik, mimo katerega goriška slovenska zgodovina ne more iti, saj je bil faktotum v dobrem pomenu besede: v vsem in vsakomur na razpolago. Kdor ga je poznal ali prišel z njim v stik, ve o njem povedati samo dobro in samo eno: bil je neutruden in neustrašen garač in borec za slovensko narodno stvar! Vedno v prvi bojni četi, pa nikdar "zaznamovan" kot vodilni, je bil nepogrešljiva vez in glasnik goriških katoliških voditeljev, in v času fašističnega nasilja in raznarodovanja tarča in "grešni kozel', kadar se je italijanska fašistična oblast znesla nad slovenskim tiskom in slovenskimi organizacijami. To Kemperletovo delo je bilo po drugi svetovni vojni, ko smo že bili v demokraciji in se je moglo svobodno pisati, premalo obelodanjeno in premalo poplačano! Res da je bil oktobra 1948 na goriških občin- skih volitvah izvoljen v občinski svet na slovenski demokratični listi, pa je spet bilo precej zato, ker se nekatere vidne slovenske goriške osebe niso hotele ali mogle izpostaviti kot tarča napadov tako od strani italijanskih šovinistov kot tudi lastnih rojakov, pristašev levičarske “fratelance" in komunističnega režima v Jugoslaviji. Naj bodo gornje vrstice v spomin možu, ki je bil, čeprav bolj v ozadju, odločen, pomemben sotrudnik in činitelj slovenske katoliške in demokratične dejavnosti na Goriškem. Po gimnaziji v Gorici je Kemperle šel na Dunaj študirat pravo. Janez Evangelist Krek pa ga je pregovoril, da se je posvetil časnikarskemu poklicu in je od leta 1910 do 1914 urejeval časopis Stražo, ko se je preselil na Goriško v Miren in dobil stalno uradniško službo v Čevljarski zadrugi. Med prvo vojno je iz zadruge šel v begunstvo na Štajersko in tam poleg dela v Zadrugi prevzel še vodstvo begunskega taborišča. Po prvi vojni se je vrnil z Zadrugo v Miren, toda že leta 1920 je v Gorici spet začel s časnikarskim delom in mu ostal zvQst do smrti. Leta 1922ga je pisatelj France Bevk pridobil za odgovornega urednika Goriške straže in jo urejeval do leta 1928, ko je faši- stična oblast list zatrla. Bil je izpostavljen nasilju oblasti in vsako leto zaprt po nekaj mesecev, češ da je list opravljal zahrbtno propagando proti Italiji in režimu. Leta 1928 je celo prišel pred posebno sodišče v Rimu, češ da se je on oz. Goriška straža ukvarjala s prevažanjem orožja. Izkazalo se je, da ni bilo res, in je bil o-proščen. Nato je vse do leta 1933 živel kot zasebnik, je pa pomagal pri Katoliškem tiskovnem društvu že od leta 1929 do 1934 in pri Goriški Mohorjevi družbi od 1929 do 1940. Ko sta dr. Teofil Simčič in dr. Janko Kralj odprla leta 1933 odvetniško pisarno, je Kemperle pomagal v pisarni in postal eden glavnih Kraljevih političnih sodelavcev. Ko se je po drugi svetovni vojni vrnil iz begunstva, je bil skupaj z mnogimi Slovenci z Goriškega v taborišču v kraju Riccione in bil celo predsednik taboriščnega odbora in se je spet vključil v politično življenje. Bil je med pobudniki ustanovitve Slovenske katoliške skupnosti (1947) in je bil pritegnjen v vodstvo Slovenske demokratske zveze (1947), ki je vključevala tako Slovensko katoliško skupnost kot liberalno Narodno skupnost. Pomagal je pri urejevanju Demokracije (1947), glasila SDZ. Sodeloval je pri Slovenskem Primorcu (1945-48) in nato še pri Katoliškem glasu (1949-50) do svoje prezgodnje smrti. — MK PRI SVETEM IVANU SV. BIRMA V GORICI Praznično okrašena cerkev Sv. Ivana jezadnjo soboto maja sprejela nadpastirja Dina De Antonija, ki je pod večer podelil sveto birmo dvanajstim mladim iz mesta in še dekletu, ki namerava v kratkem stopiti pred poročni oltar. Pred cerkvenimi vrati so ga pričakali župnik Cvetko Žbogar, botri in birmanci; v imenu teh sta nadškofa pozdravila Giulia in Danilo, Teja pa mu je poklonila cvetlični šopek. Mašni obred je potekal v slovenskem jeziku, le prisrčne besede homilije je nadškof podal v italijanščini z opravičilom, da je osem mesecev premalo za izražanje čustvene vsebine v jeziku, ki ni materni. Opravičilo je bilo čisto odveč, saj je za nas Slovence v tako kratkem času storil ogromno. Mlade Kristusove "vojake" je nadškof opozoril, naj pravilno prisluhnejo in pomagajo Sv. Duhu pri njegovem delu, da bo lahko izkazal obilo božjih darov. Po službi božji se je nadškof radovoljno fotografiral z birmanci in se zadržal z njimi in njihovimi sorodniki na prigrizku v vrtu za cerkvijo. Starši se iz srca zahvaljujemo nadpastirju, župniku in vsem, ki so kakorkoli priskočili na pomoč, da je birmanski večer lepo potekel. —— IK VALČKI IN POLKE ŠT EV E RJ A N S KI H FESTIVALOV N/ V JUBILEJNA ZGOŠČENKA MARJAN DRUFOVKA Devetindvajset festivalov je že mimo in v Števerjanu se z vsemi močmi pripravljajo na jubilejno praznovanje. Festival bo letos namreč slavil 30-letnico, to pomeni, da poteka nepretrgano od 1.1971. Njegov pobudnik je bil Lojze Hlede, domačin, ki je takrat imel svoj ansambel. Da bi na čim boljši način obeležili praznik, je društvo F.B. Sedej, organizator festivala, pod pokroviteljstvom ZSKP, izdalo v sodelovanju z Radiom Slovenija zgoščenko/Vfec/ Borovci v Števerjanu - Valčki in polke števerjanskih festivalov. In prav zamejski mladeniči, IN MEMORIAM ALOJZ MUZIC Števerjan in celo Goriško je prejšnji teden pretresla vest, da je v 69. letu starosti tragično umrl Alojz Ivan Mu-žič. Vaščani in tudi ljudje iz širše okolice so ga dobro poznali, saj je kar 48 let pel pri cerkvenem pevskem zboru, 25 let je bil tudi občinski svetovalec in odbornik SSk. Rodil seje kolonom v težkih razmerah, vojsko je služil pri planincih na straži italijanskih meja v Beneški Sloveniji. Leta 1955 se je poročil z Jolando Ciglič; rodila sta se jima Jožica in Ivan, ki sta jima dala štiri vnuke. Pokojni seje rad družil z veselimi ljudmi, zlasti s prijatelji lovci. Umrl je 7. junija na domu, pogreb pa je bil 10. t.m. v domači cerkvi. Zbrala se je ogromna množica sorodnikov in prijateljev, ki so želeli pospremiti pok. Lojzeta na božjo njivo. Župnik Anton Lazar je v občuteni ho- ansambel Lojzeta Hledeta, odpirajo zgoščenko s pesmijo Večer v Števerjanu, ki opeva lepoto vasi, slovenske pesmi in besede; nadalje zasledimo nekatere pesmi, ki so preplavale radijske valove in se usidrale v ušesih Slovencev, kot so Decembrski dan, Primorski fantje, Vsak ne more biti muzikant ans. Stopar, Ne reci nikdar ans. Slapovi..., končuje pa jo pesem Zarja Števerjana Sta-jerskih 7, ki je zmagala 17. Festival Števerjan '87. V zgoščenki je zbranih 21 melodičnih in poskočnih valčkov in polk števerjanskih festivalov, ki so ogrevali in še ogrevajo srca ljubiteljev slovenske narodnozabavne glasbe. Kar za- pleše ti srce ob zvoku starih, a obenem mladih skladb; in za več kot urico te zapeljejo v svet nepozabnih spominov in dobre glasbe. Festivalski odbor opozarja, da niso bile izbrane najboljše skladbe, ker je dobrih še in še, ampak tiste, ki imajo najboljši radijski posnetek. Poleg tega pa se zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k u-resničitvi tega dela, v prvi vrsti prijateljici festivala Irmi Rauh, ki je pripravila izbor skladb, in dolgoletnemu napovedovalcu Janezu Dolinarju, ki je zrežiral zamisel. Nadalje se od bor zahvaljuje avtorjem, ansamblom in založbam, saj bi brez njihovega Valčki in polke števerjanskih fes.tlv.Uov razumevanja ne bilo te praznične zgoščenke. Nakup le-te j je možen po elektronski pošti www.Sedej.org, na razpolago bo na Festivalu 7., 8. in 9. juli-i ja, kot tudi v najboljših trgovinah kaset in plošč v Sloveniji. Nazadnje naj se pogled in pozornost poslušalca zaustavita še pri sliki na ovitku, ki si jo je zamislil domačin Hijacint Jussa. Predstavlja pogled na briško vas, cerkev sv. Florijana in vinograde na gričih. IN MEMORIAM miliji res lepo povedal, da je vsaka smrt posebna pridiga. Nikogar ne smemo soditi zaradi njegovih - tudi skrajnih -dejanj, sploh pa moramo biti vsi bolj občutljivi do ljudi, ki jim je težko živeti. Kot verniki pa lahko za pokojnega molimo; to je največ, kar lahko storimo. Na pokopališču je med drugimi spregovoril štever-janski župan Adrijan Corsi. Nato je v objemu številnih prisotnih domača lahka zemlja prekrila krsto pok. Lojzeta. U-smiljeni Gospod življenja naj ga sprejme v svoje naročje! SESTRA M. EVANGELISTA BRECELJ V Gojačah so pobožni kmečki starši Brecelj 9. marca 1905 z veseljem sprejela tretjo hčerko, ki so ji pri sv. krstu dali ime Francka. Že v otroških letih jo je pritegova- lo duhovno življenje. V družini so redno molili sv. rožni venec. Francka je razmišljala o Bogu in nebeški Materi Mariji. Kot dekle se je vpisala v Marijino družbo (ima še o-hranjeno diplomo družbe-nice). Ob tem načinu življenja je začutila željo po redovniškem življenju. Pri sestrah no-terdamkah je imela dve rodni sestri redovnici: s. Ano in s. Pavlo, obe sta že pokojni. Leta 1929 je stopila v noviciat in 1930 naredila prve zaobljube. Letos v avgustu bi praznovala 70-letnico redovni-štva. Ali 7. junija jo je Gospod vzel k sebi, ko je že doživela 95. leto. V zadnjih mesecih je neštetokrat prosila Jezusa, naj jo vendar pokliče v sv. nebesa. S prisrčnim 'očitkom" je rekla: "Kaj si me pozabil? Saj veš, da jaz sem za »tja«. Kdaj prideš? Ali si me slišal?... Kdaj me vzameš k Sebi ?" Skoraj mu je žugala, proseč, naj pride. Pri pogrebni maši v naši kapeli so zraven župnika g. ! Lucia somaševali čmiški župnik Aleksander Lestan, župnik iz Deskel Danilo Cimprič, g. Hilarij Brezigar in msgr. Pie-tro Sambo. Najbolj nas je ganila prisotnost msgr. Franca Močnika, ki je bil hišni prijatelj vsa leta. Pokojna s. Evangelista je bila šivilja v naši redovni skupnosti; odlikovali stajo njena velika požrtvovalnost in pripravljenost pomagati. Sedaj uživa večno veselje. SOSESTRE OSNOVNOŠOLCI PREJELI BRALNE ZNAČKE Preden so se zaprla šolska vrata, so učenci prejeli bralne značke. V OŠ L. Abram v Pevmi je bila podelitev 7. junija, v OŠ O. Župančič v Gorici in F. Erjavec v Štandrežu pa 10. t.m. Učenci prvih razredov so dobili mapo, na katero bodo leto za letom lepili prisluženo bralno značko-na-lepko, kot to delajo ostali razredi. Petošolci iz goriškega ravnateljstva pa so poleg spominske diplome Zveze prijateljev mladine Slovenije prejeli tudi izvod Velike knjige znanja, ki jim ga je poklonil Odbor staršev. Nakup knjige je omogočila Kmečka banka. Darilo je učencem izrodi predstavnik bančnega zavoda Kuštrin. Odbor staršev se mu zahvaljuje, ker je tudi letos rad sprejel vabilo in obiskal šole. Starši so hvaležni banki in se priporočajo za naprej. ŠTANDREŠKA DRAMSKA SKUPINA V JUNIJU V mesecu juniju so člani štandreške dramske skupine že nekajkrat nastopili in imajo v programu še vrsto uprizoritev po Primorski. Z igro Jaz sem Berto so 3. junija sodelovali nasklepnem republiškem Linhartovem srečanju gledaliških skupin Slovenije, ki je bilo v Radovljici. Naslednjega dne sta se člana skupine Majda Zavadlav in Božidar Tabaj predstavila na prazniku špargljev z igro Janeza Povše-ta Politika tudi prav pride. V drugi polovici junija pa bodo člani dramske skupine nastopili na Banih (16.6.) z igro Jaz sem Berto, na Ligu (18.6.) z igro Selitev, v Križu (20.6.) z igrama Selitev in Človek brez smeha, v Vitovljah (25.6.) z igro Selitev, v Šempolaju (26.6.) s Čudno boleznijo in Selitvijo ter v Novi Gorici I (30.6.) z vedro igro Človek brez smeha. V ŠTEVERJANU PRED KAPELICO NA BUKOVJU Na pobudo krajanov, ki so se hoteli spomniti svetega leta in primerno počastiti konec Marijinega meseca, so se verniki zadnji dan maja po | maši odpeljali iz cerkve sv. Florijana v Števerjanu pred kapelico na Bukovje. Tam so j pred kipom Marije z Jezušč-kom v naročju bile litanije in branje šmarnic, cerkveni pevski zbor pa je toplo zapel nekaj Marijinih pesmi. Sledila je družabnost na dvorišču pred hišo Terkučevih. Zahvala za uspelo pobudo gre predvsem dobrodušnim domačinom, ki skrbijo za lep videz kapelice, in pobudnikom samega večera. MD OBISK IZ NOVE GORICE Obisk našega uredništva s strani novogoriških gimnazijcev je postal že tradicionalen, saj nas dijaki v spremstvu profesorjev že nekaj let obiskujejo in se seznanjajo z našim delovanjem. Tudi letos so prišli, in sicer 6. t.m., s svojo prof. Ireno Zuljan na obisk našega uredništva in Goriške Mohorjeve družbe. Glavni u-; rednik Novega glasa prof. An drej Bratuž, dr. Mirjam Sim čič, tajnikGMDMarko Tavčar in Jurij Paljksojim predstavi- li delovanje GMD, vlogo Novega glasa in zgodovino stavbe na Placuti. Dijaki so z veseljem tudi sprejeli v dar nekaj knjig, ki jih je izdala GMD. -J- ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega LOJZETA MUŽICA se iz srca zahvaljujemo župniku Antonu Lazarju, Karlu Bolčini, Alessiu Stasiju, županu Corsiju, pevcem, lovcem in vsem, ki so nam stali ob strani ob žalostnem trenutku. Žena Jolanda, Jožica in Ivan z družinami in ostalo sorodstvo Števerjan, 15. junija 2000 Vabimo vas z Novim glasom na SVETOUETNO ROMANJE V RIM od 4. do S. septembra. Odhod avtobusa iz Trsta s postankom v Sesljanu, Jam-Ijah in Gorici. Vpisovanje na naših uredništvih v Gorici (tel. 0481 533 177) in Trstu (tel. 040 365 473) ter pri g. Jožetu Markuži (tel. 040 229166). Pohitite z vpisom! OBVESTILA NABIRALNA AKCIJA za obnovo župnijskih prostorov pri sv. Ivanu v Gorici na pobudo S D Sončnica: lahko prispevate z darovi brezobrestnimi posojili od e-nega do petih let. Darove lahko nakažete na tekoči račun št. 94981 pri Goriški hranilnici-ag. 1 ABI: 6180, CAB: 12411, ul. Carducci, na ime: Chiesa diSan Giovanni - Gorizia, ali pa jih od-daste župniku ali na upravo našega lista. Za posojila se lahko obrnete do župnika C. Žbogarja. ROMANJE V LURD od 5. do 11. julija. Vpisi pri msgr. Francu Močniku (tel. 0481 531743, od 11. do 12. ure) ali pri Joani Nanut (0481 520233 ali 0481 21419). ŠOLSKO SKRBNIŠTVO sporoča, da zapade 30. t. m. rok za vlaganje prošenj za vključitev v trajne letvice za dodeljevanje učnih mest v otroških vrtcih in osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom. Sindikat slovenske šole pa sporoča, da zapade rok za vlaganje prošenj za vključitev v trajne lestvice za poučevanje na nižjih in višjih šolah 7. julija. Informacije dobite na šoli ali na sedežu sindikata. SSO. OD 19. junija do 1. septembra stopi v veljavo poletni urnik goriškega sedeža SSO. U-rad bo odprt od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. Sedež bo zaprt od 14. do 18. avgusta. GABRJE. SLOVESNOST s procesijo sv. Rešnjega telesa bo 22. junija ob 20.30. DRUŠTVO JADRO vabi na sve-toivansko kresovanje s harmoniko v petek, 23. t.m., od 20.30 ure dalje. Družabni večer bo v prireditvenem proštom v Selcah. Vabljeni! TRŽIŠKA SEKCIJA združenja darovalcev organov vabi na prireditev, ki bo v Tržiču v ul. s. Am-brogio 24. t.m. Od 17. ure dalje bo potekala pobuda “umetnost za urejanje las za sanitarno solidarnost'. Pod šotori bo 14 frizerjev z asistentom, ki bodo mimoidočim uravnali lase. Izkupiček bo za združenjeCAST, ki nabira sredstva za novo pomembno napravo “magnetna resonanca", ki bi obogatila bolnišnico s. Polo. SVETOLETNO SREČANJE bolnikov in starejših bo za sovodenj-sko občino 2. julija pod noč v Rupi. Vabljeni tudi od drugod! SKLAD MITJA Čuk prireja tudi letos poletno središče v Sovo-dnjah ob Soči od 31. julija do 31 avgusta. Za vpisovanje in informacije: tel. štev. 0481 82087 (Damijana). DAROVI ZA CVETJE v cerkvi v Rupi daruje Alma Pavletič Toma-duz 35.000; Anica Ferlat, za cerkev 20.000 lir. ZA CERKEV na Peči: novo-poročenca Stefano in Barbara 300.000 lir. ZA CERKEV na Vrhu sv. Mihaela: novoporočenca Otta-vio in Laura 100.000; V. Makuc 100.000 lir. SOŽALJE Ob prerani izgubi LOJZETA MUŽIČA izrekajo iskreno krščansko sožalje družini društvo Sedej, mešani pevski zbor, števerjanska sekcija SSk in celotno farno občestvo. Ob izgubi dragega očeta in moža LOJZETA MUŽČA, dolgoletnega svetovalca in odbornika na števerjanski občini, izreka stranka Slovenske skupnosti iskreno sožalje prizadeti družini, sorodnikom in vsem najbližjim. Prizadetim svojcem izraža najgloblje sočutje tudi uredništvo našega lista. KROŽEK ZA DRUŽBENA VPRAŠANJA A. GREGORČIČ vabi na predstavitev TRŽAŠKEGA POL DNEVNIKA DR. RAFKA DOLHARJA O knjigi bosta spregovorila dr. Drago Legiša in dr. Stefan Bukovec. Večer bo obogatila moška skupina Akord Pod lipo na Klancu, št. 14 v Števerjanu, petek, 23. junija ob 21. uri. c>.. rjy\^ KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ VEČER Z... Iztokom Mlakarjem Ponedeljek, 26. junija, ob 21. uri. Obvezna je rezervacija vstopnic (KCLB, tel. 0481 531 445 v jutranjih urah). 11 ČETRTEK 15. JUNIJA 2000 KRESNA NOČ NA JEREMITIŠČU Na predvečer sv. Ivana, v petek, 23. junija, bo po dolgem času spet zagorel kres na Jeremitišču v Štandrežu. Kresna noč se bo začela ob 20.30 z otvoritvijo razstave šestih domačih ustvarjalcev. Na borjaču Paulinove domačije, hišna št. 1, se bodo s svojimi deli predstavili Mario Dami-lano (miniaturni izdelki), Nada Makuc (ročna dela iz tekstila), Sonja Maligoj (slike in dekoracije na steklenih predmetih), Majda Mozetič (ročna dela iz različnega blaga), Mirjam Paulin (ročna dela iz različnega blaga) in Vilma Zotti (kompozicije iz suhega cvetja in rastlin). Pri otvoritvi razstave sodelujejo Veseli bratci iz Štmavra, ki bodo zaigrali nekaj narodnih na orglice. Kres bodo domačini prižgali ob 22. uri. Sledila bo družabnost ob harmoniki, i-grah, pečenem krompirju, fižolu in pijači. V nedeljo, 18. junija, pa bo na igrišču na Jeremitišču nogometni turnir med petimi e-kipami štandreških zaselkov, ki se bodo potegovale za osvojitev velike nagrade Jeremi-tišče2000. GORIŠKA KRONIKA 12 ČETRTEK 15. JUNIJA 2000 PREVENTIVNA KAMPANJA ZA BOJ PROTI RAKU MATERNIČNEGA VRATU V F-Jk PISMO Z VABILOM ZA ŽENSKE BENEŠKA SLOVENIJA Objavljamo poročilo zdravnice dr. Maure Zottar, odgovorne za program screening Centra za onkološko preventivo civilne bolnišnice v Gorici. Zgodnja diagnoza pri rakastih obolenjih je primarnega pomena, ker pogojuje sam u-speh zdravljenja. V posameznih primerih dosežemo zgodnjo diagnozo s pravilno oceno prvih simptomov prizadete osebe. Ko pa je naš cilj izvesti zgodnjo diagnozo rakastih obolenj, se pravi, odkriti bolezen, ko se znaki še ne pojavijo, je potrebno izvesti sekundarno preventivo v sklopu organiziranega programa -scre-eninga. Osrednja zdravstvena organizacija pokliče prebivalce, zdrave in brez simptomov obolenja, na pregled. Ta program se že nekaj mesecev izvaja v naši deželi v zvezi z rakastimi obolenji maternice. Na podlagi podatkov je vsako leto v Italiji pribl. 3.700 novih primerov rakastih obolenj materničnega vratu (kar odgovarja 3,6% rakastih obolenj, ki prizadenejo ženske), s smrtnostjo, ki doseže 1.700 primerov letno (in sicer 2,7% smrtnosti zaradi tumorjev pri ženskah) in z odstotkom možnosti obolenja 1 na 100 v življenjskem obdobju od rojstva do 74. leta starosti. Pap test (nožnični bris) predstavlja edino sredstvo, s katerim odkrijemo rak materničnega vratu in dovoljuje diagnozo že prizadetega tkiva, še preden se rakasta tvorba razvije. Pap fes? je zelo preprost izvid. Poseg je neboleč in ženska lahko takoj po testu zapusti ambulanto. Ženskam med 25. in 64. letom starosti priporočajo zdravniki po vsej Evropi pap test vsaka tri leta. V Furlaniji-Julijski krajini opravi ta izvid 39,8% žensk, ta odstotek pa se v goriški Zdravstveni ustanovi zniža na 31,9% in je najnižji v vsej deželi. Z namenom, da bi se ta praksa razširila in bi tako z večjo učinkovitostjo kljubovali tej bolezni, smo od meseca marca dalje začeli razpošiljati vsem ženskam, ki prebivajo na ozemju goriške Zdravstvene ustanove in ki v zadnjih treh letih niso opravile tega testa, pismo z vabilom. V tem pismu je tudi naveden datum za izvedbo pap testa v najbližji ambulanti: v Gorici v Centru za onkološko preventivo, v Tržiču na Družinski posvetovalnici. Za pregled ni potrebna napotnica splošnega 1 zdravnika;pap česf je zastonj. Poleg žensk, ki so prejele pismeno vabilo, se lahko v naših ambulantah zglasi vsaka ženska, ki ni v zadnjih treh letih opravila tega izvida. O rezultatih izvida dobi vsakažen-ska pismen odgovor po pošti, običajno po 3-4 tednih. Če je z njo vse v redu, dobi po treh letih spet vabilo za ponovni pregled; če pa so potrebne dodatne diagnostične ugotovitve, tudi te brezplačne in brez administrativnih napotnic, je v pismu sporočen tudi datum za nadaljnji pregled. KORISTNE TELEFONSKE ŠTEVILKE Center za onkološko preventivo (Centro per la preven-zione oncologica - Presidio Os-pedaliero di Gorizia), tel. 0481 592006; Družinska posvetovalnica v Tržiču (Consultorio familiare di Monfalcone - Di-stretto sanitario - San Polo) tel. 0481 487614; Osrednje tajništvo (Segreteria centrale) za domenek in informacije, tel. štev. 0481 592018. (PREV. MIRJAM SIMČIČ) PRED DEVETO IZVEDBO MITTELFEST VABI NA SVILENO POT ERIKA JAZBAR Konec meseca maja in prve dni junija nas običajno kulturne ustanove vabijo na predstavitve kulturnih ali družabnih pobud, ki se pripravljajo za tople poletne večere. Tokrat bomo v glavnih obrisih spregovorili o Mittelfes-tu, srečanju srednjeevropskih narodov, najodmevnejši iniciativi, ki privabi vsako leto v Čedad številne kulturnike in gosti hospitacije, ki so za naše kraje precej neobičajne. Osma izvedba čedajske-ga Mittelfesta je lani vzbudila veliko zanimanja pri publiki in številnih tujih medijih. Glasba, ples, film, gledališče, proza, poezija in lutke so bili protagonisti najpomembnejšega poletnega kulturnega dogodka. Ko smo vzeli v roke letošnji spored Mittelfesta, smo lahko na številnih straneh prebrali marsikaj zanimivega. Na programu so namreč koprodukcije, hospitacije, koncerti ter predstavitve bogatih kulturnih tradicij raznih držav, ki oblikujejo nadnacionalno Mit-televropo oz. Evropo. Deveta izvedbačedajske-ga Mittelfesta je v marsičem podobna lanskoletni; na programu je kot običajno meseca julija, in sicer od sobote, 22., do nedelje, 30., tudi imena idejnih organizatorjev se ponavljajo (Giorgio Pressbur-ger, Mimma Gallina in Carlo de Incontrera, Cesare Toma-setig, Roberto Piaggio), slično ogrodje bo letos povezovala rdeča nit svilene poti, ki nadaljuje lanskoletno iskanje 'odhajanja in vračanja". Po jantarjevi nas bodo letos popeljali po poti svile v pričakovanju solne poti desete izvedbe leta 2001. Drzni ustvarjalci, zloglasni umetniki besede, glasbe, gledališča ter tenkočutni poslušalci časa, v katerem nam je dano živeti, bodo v devetih večerih raziskali geografske, zgodovinske in simbolične razsežnosti omenjenih zgodovinskih poti v iskanju stičišč med vzhodno oz. slovansko Evropo, Bližnjim vzhodom ter Sredozemljem. Letošnja izvedba čedajske-ga Mittelfesta se bo torej usmerila na drugo zgodovinsko pot, pri razčlenjevanju letošnje tematike pa bodo pomagali gledališče, glasba, film, poezija, okrogle mize. Nazadnje povejmo še, da bodo tudi letos na programu v Nadiških dolinah od 20. do 30. julija priljubljene lutkovne predstave. Zvrstilo se bo nad štirideset predstav v beneških vaseh in zaselkih, ki že nestrpno pričakujejo vsakoletna gostovanja najrazličnejših skupin. PO NAMIŠLJENI ČRTI Kot smo že pisali v prejšnji številki našega lista, prireja Kulturno društvo Rečan tudi letos pohod ob odprti meji iz Topolovega na Livek pod geslom Po namišljeni črti. Novost letošnje pobude je v tem, da bo stekla ob Postaji Topolove v nedeljo, 25. junija. Kdor se želi udeležiti prijateljskega snidenja med obmejnimi ljudmi, se mora predhodno vpisati, da lahko nemoteno prestopi mejo. Vpisovanja so odprta med drugim na sedežu Kulturnega društva Ivan Trin-ko v Čedadu (0432 731386) in v dvojezičnem šolskem centru v Špetru (0432 727490) vse do 20. junija. V SOBOTO POSVET GORSKE SKUPNOSTI V soboto, 17. t.m., bo ob 10.30 v špetrski občinski dvorani zanimiv posvet, ki ga pripravlja Gorska skupnost Nadiških dolin. Debatno srečanje prirejajo z naslovom Zaščitni zakon za slovensko manjšino, kultura in družbeno-gospo-darski razvoj v luči čezmejnega sodelovanja: Interreg III in CBC Phare. Po pozdravu domače županje Brune Dorbo-lo bodo o naši stvarnosti in drugih evropskih manjšinah spregovorili predsednik Gorske skupnosti Firmino Mari-nig, urednikglasila Slovit Giorgio Banchig in odgovorni urednik Primorskega dnevnika Bojan Brezigar. Posvet bo povzel podtajnik naitalijanskem ministrstvu za notranje zadeve senator Severino Lavagni-ni, ki je zadolžen za občine in Gorske skupnosti. KNJIŽNA POLICA S KO F VOVK IN ŠE KAJ V likovni galeriji verskega tednika Družina v Ljubljani so 25. maja predstavili dve pomembni knjigi. Prva je Zgodovina Cerkve, peti del, ki nosi podnaslov Od cerkvene države do svetovne Cerkve (od 1848 do drugega vatikanskega koncila), druga knjiga pa ima naslov V Gospoda zaupam in jo je pripravil zgodovinar Bogdan Kolar. O petem delu Zgodovine Cerkve je na srečanju spregovoril dr. France Dolinar, ki je orisal obdobje zgodovine in vloge Cerkve od leta 1848 do drugega vatikanskega koncila, obdobje, ki je za Cerkev velikega pomena, saj je bilo na II. vatikanskem koncilu potrebno premagati strah in nezaupanje do Cerkve po eni strani in seveda tudi Cerkve same do drugih, do drugačnih. Ve se, da je II. vatikanski koncil za današnjo Cerkev izjemnega pomena. O tem je na srečanju spregovoril tudi Tone Jamnik, ki je orisal tudi težave, s katerimi se je začela Cerkev srečevati, ko sta se pojavila antropocentrizem (človeka postavi v ospredje) in etični relativizem, ki je tako značilen še za našo dobo, in trdi, da človek sam ne zmore priti do jasnih spoznanj, zato prave resnice ni, ampak je več resnic; seveda je morala Cer- JURIJ PALJK kev na take trditve tudi primerno odgovoriti. Omenil je še izrazito poudarjanje individualizma v naši družbi in seveda so cerkveni očetje na II. vatikanskem koncilu morali odgovoriti tudi na ta vprašanja sodobnega človeka. O knjigi je na predstavitvi, ki jo je vodil dr. Janez Gril, spregovoril tudi msgr. Franci Petrič, ki jena kratko orisal življenje Cerkve, ki je v obdobju od leta 1848 prehodila pot od konfrontacije do dialoga, se s papežem Leonom XIII. zavedela pomembnosti socialnih vprašanj, začela s sodobno pastoralo in postala vesoljna v današnjem času. Knjigo o tem zgodovinskem obdobju Cerkve je iz nemškega izvirnika v slovenščino prelil Marko Urbanija, uredil jo je dr. France Dolinar, lektorirala Vida Frelih. Knjiga je temeljno delo za poznavanje cerkvene zgodovine. V Gospoda zaupam pa je naslov knjige, v kateri je del zapisov nadškofa Antona Vovka zbral in uredil, nekatere tudi prvič v celoti objavil dr. Bogdan Kolar, ki je v Ljubljani tudi spregovoril o knjigi, o kateri je dejal, da je prispevek za boljše poznavanje časa in nadškofa Vovka samega, saj gre pri tej knjigi za klasično obja- vo virov. Knjiga je sestavljena iz dveh delov. V prvem delu so zapisi zaslišanj, ki jih je bil nadškof Vovk deležen med leti 1949 in 1953 s strani zloglasne Udbe. Običajno je šlo za zaslišanja, ki so se dogajala pozno ponoči, in ko se je nadškof vrnil na škofijo, je samo njih pripravil zapis. Seveda v knjigi ni zapisov nadškofa Vovka, ki jih je Udba zasegla med številnimi preiskavami ljubljanske nadškofije v tem obdobju. Iz tej zapisov spoznamo nadškofa Vovka kot vestnega, delavnega človeka, ki tudi ni pisal imen svojih zasliševalcev. V drugem delu knjige pa so pastirski listi in okrožnice nadškofa Vovka, gre torej za uradni del učenja Cerkve pod Vovkovim vodstvom. Objavljeno pa je tudi izjemno odmevno pismo jugoslovanskih škofov iz meseca septembra leta 1945, ki ga je sicer danes zelo težko dobiti. V knjigi so tudi pisma nadškofa Antona Vovka in njegova duhovna oporoka, zato je knjiga več kot le prispevek za boljše razumevanje in poznavanje tedanjega težkega ■ časa. Za nadškofa Vovka se lahko upravičeno reče: “Bil je človek, ki ga je Bog poslal, le, da mu ni bilo ime Janez, ampak Vovk!'1, saj je bil trpin slovenskega naroda in hkrati velik pastir, velika slovenska osebnost. INFORMACIJE POKLIČITE: TEL. 0 so zares v nebesa bližja! Svete Višarje. , Odkrijte čarobni svet, ^ kjer se narava in duh ./'stapljata v čudovito doživetje. Spoznajte, kako enostavno e priti semkaj, dovolj je stopiti v kabino žičnice. ŽIČNICA V OVČJI VASI (VALBRUNA) Vsakdan od 1?.junija do 10. septembra Urnik: Delavniki 9.00 -17.15 • Prazniki 8.30 -18.15 Sobote in nedelje 3., 4. - 10., 11. junij 16., 17. - 23., 24. september 30. september, 1. oktober Cena za organizirane skupine, najmanj 25 oseb 14.000 ITL JUBILEJNA CERKEV ROMARSKO SVETIŠČE SVETE VIŠARJE Urnik Svetih Maš: Delavniki 11.00-12.00 Nedelje in prazniki 10.00 -11.00 -12.00 -15.00 PROMOTUR I e I e c q b i n a MONTE SANTO LUSSARI SLOVENIJA BAJUKOVA "EKIPA" NA DELU POMEN IN MOŽNOSTI NOVE VLADE MARJAN DROBEZ Nova slovenska vlada pod vodstvom Andreja Bajuka, ki jo je državni zbor izvolil v sredo, 7. junija, je imela vsaj dva takojšnja učinka. Odpravila je vladno in politično krizo, ki je trajala več kot dva meseca in je državi povzročila veliko narodnogospodarsko škodo, večino Slovencev pa prepričala o nujnosti zamenjave oblasti, ker je sicer ena od temeljnih značilnosti parlamentarne demokracije. Pri reševanju krize je sicer bilo veliko zapletov ter izrečenih polresnic oz. neresnic, pa tudi žalitev, kar je zahtevalo znatne energije in pretirano uporabo časa. Posebno žalji- vi so bili očitki in predsodki zoper premiera Bajuka, ki pa nanje ni odgovarjal, s čimer je izpričal svoj ugled in dostojanstvo. Toda taki pojavi in težnje so del demokracije, kar politične stranke in poslanci v parlamentu morajo upoštevati. Kakšna pa je usmeritev nove vlade za tiste štiri ali pet mesecev, ki nas ločijo od naslednjih državnozborskih volitev? Predsednik vlade in posamezni ministri so predstavili programe, ki odražajo pričakovanja in potrebe Slovenije in njenih državljanov, a je že zdaj očitno, dajih v nekaj mesecih ne bo mogoče v celoti uresničiti. Vlada bo zato najbrž sprejemala najnujnejše ukrepe, zlasti tiste, ki bi jih državni zbor, kjer ima nova koalicija samo dva glasova večine, lahko sprejel. Zagotovo imajo svežnji zakonov iz t.i. evropske zakonodaje prednost in možnost za hiter sprejem v parlamentu tudi zato, ker ev-roatlantsko usmeritev Slovenije podpirajo vse politične stranke. Evropsko politiko bo RAZLIČNE OCENE IZJAV SLOVENSKEGA PREDSEDNIKA V EVROPSKEM PARLAMENTU SPORNI GOVOR Predsednica evropskega parlamenta Nicole Fontaine in slovenski predsednik Milan Kučan sta si v 7. oz. 8. junija izmenjala pismi, v katerih o-cenjujeta govor, ki ga je Kučan 17. maja imel v Strasbourgu. Nicole Fontaine je v pismu zapisala, "daje bil način, kako je predsednik republike v svojem govoru v evropskem parlamentu omenil dvostranska vprašanja, ki so urejena z evropskim sporazumom med EU in Slovenijo, in stališča nekaterih članic v okviru pravkar potekajočih pristopnih pogajanj, parlamentarci ocenili za neprimeren". Zapisala je tudi, "da so Kučanove besede obžalovali toliko bolj, ker so bile izrečene v pozitivnem o-zračju, ki ga označuje dejstvo, da je Slovenija že krepko napredovala na poti do članstva v Evropski uniji". Predsednica parlamenta je tako izpolnila obljubo, ki jo je dala trem italijanskim parlamentarcem, od katerih sta se dva zelo ostro odzvala na stališča slovenskega predsednika. Poslanec enotne krščan-sko-demokratske stranke Roc-co Buttiglione je izrazil "globoko nezadovoljstvo skupine italijanskih poslancev v evropskem parlamentu, mislim, da vseh italijanskih poslancev, pa tudi večine ali celotnega parlamenta, ki se popolnoma strinjajo z obsodbo fašističnega in nacističnega nasilja v Sloveniji, ne moremo pa privoliti, da se na podoben način ne obsodijo strahote protiitalijanskega etničnega čiščenja, ki ga je komunistični režim izvedel takoj po osvojitvi oblasti". Kučan je na očitke predsednice evropskega parlamenta in izjavah italijanskih poslancev v svojem odgovoru zapisal, da mu je žal, "da dialoga nismo opravili že na plenarnem zasedanju parlamenta ali neposredno po njem, ko sem imel pogovore s predstavniki treh največjih parlamentarnih skupin". Potem je zatrdil, "da so bile posledice bolečega obdobja po drugi svetovni vojni, ki je skupaj s časom fašizma in fašističnega nasilja nad Slovenci pred vojno in med njo eno najbolj tragičnih obdobij v slovensko-italijanskih odnosih, urejene z london-; skim memorandumom leta 11954, osimskimi sporazumi leta 1975 in rimskim sporazumom leta 1983. Slovenija je kot ena izmed naslednic nek-danjejugoslavije izpolnila vse svoje obveznosti iz teh sporazumov. Med drugim tudi redno odplačuje svoj del dolga, ki gaje sprejela do italijanske države, da bi poplačala svoje obveznosti do tistih državljanov nekdanje Jugoslavije, ki so v obdobju povojnega urejanja odnosov med državama optirali za Italijo". V odgovoru predsednici evropskega parlamenta je tudi menil, "da je Evropski parlament središče svobodnega političnega duha nove Evrope. Zaradi tega ga razumem kot demokratično ustanovo za predstavitev vseh izkušenj evropskega prostora in pogledov na prihodnost. Je ustanova, v kate-ri je mogoče povedati sleherno resnico, četudi je lahko kdaj za koga neprijetna. Tako razumem in sprejemam tudi komentarje treh italijanskih poslancev, s katerimi bi rad nadaljeval pogovor, če se bo za to pokazala priložnost." Zdaj je le upati, da izmenjava pisem med Nicole Fontaine in Milanom Kučanom ne bo vplivala na sicer dobre odnose med Slovenijo in EU. ——— M. vodil in usmerjal predsednik vlade tudi v okviru posebnega evropskega kolegija, ki se bo sestajal vsakih štirinajst dni. Premierje odločil, da ožja pogajalska skupina za približevanje Slovenije EU, ki jo vodi dr. Janez Potočnik, ostaja nespremenjena in ohranja svoj status in pristojnosti. Vlada bo morala hitro in u-činkovito delovati. Do začetka oktobra bodo v finančnem ministrstvu morali izdelati tudi predlog državnega proračuna za naslednje leto. Vlada pa naj bi sodelovala tudi v postopkih za spremembe ustave in sprejem novega volilnega zakona, ki bi ga uveljavili | že na letošnjih parlamentarnih volitvah. Nova vlada si bo gotovo pri-| zadevala, da bi si zagotovila verodostojnostvjavnosti, kar bi povečalo možnosti za us-I peh koalicije Slovenija na volitvah. Marjan Podobnik, podpredsednik SLS + SKD Sloven-| ske ljudske stranke, jevinter-vjuju v zadnji številki glasila stranke poudaril, "da bo po- i membno, da bodo v delovanju vlade prevladale zmernost, povezovalnost in odprtost do različnih mnenj. Stran- I ka, ki bi tu naredila napako, ne more pričakovati uspeha na volitvah". Morda je pri tem ; mislil tudi na bojazni, ki obstajajo v nekaterih okoljih, da bo vlada izvedla obsežno čistko na raznih področjih, tudi v ! velikih državnih podjetjih, bankah in zavarovalnicah. Takšne bojazni sta v zadnjih dneh nekajkrat zavrnilajanša, ki v novi vladi vodi pomembno komisijo za kadrovska ' vprašanja, premier Bajuk pa je v zvezi z govoricami o številnih napovedanih kadrovskih menjavah poudaril, "da sam ni prijatelj ne vem kak-! šnih revolucionarnih potez in jih zato tudi ne bo. Prav gotovo pa bomo z vso odločnostjo vlekli takšne poteze, ki so potrebne, da bomo lahko u-resničili program, ki gaje vlada predložila parlamentu". DRNOVŠEK ŠEL NA DALJŠI DOPUST Poslanki Eda Okretič-Sal- I mič in Polonca Dobrajc, ki sta k izvolitvi nove vlade prispe-, vali odločilna 45. in 46. glas, dobivata razne grožnje, vendar sta odklonili ponudbo za policijsko zaščito. Za ministre prejšnje vlade je dobro preskrbljeno. Še vsaj eno leto bodo lahko prejemali ministrsko plačo. Bivši premier Janez Drnovšek se ne bo vrnil med poslance, pač pa je šel na počitnice, jeseni pa se bo vključil v predvolilno dejavnost svoje stranke, t.j. LDS. Tako tudi Igor Bavčar in Jožef Školč. Dimitrij Rupel bo spet prevzel mesto profesorja na fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Tudi Marjan Podobnik, ki sicer pripada novi vladni večini, se ne bo vrnil v parlament, ker nekaj časa, kot je izjavil, "v politiki ne bo sodeloval". PUBLIKACIJA OB 10. OBLETNICI SLOVENSKE ZUNANJE POLITIKE POMEN DIPLOMATSKE TRADICIJE Slovensko zunanje ministrstvo je izdalo posebno publikacijo, v kateri so opisane podrobnosti o delovanju in značilnostih diplomacije oz. zunanje politike v prvih desetih letih obstoja neodvisne in samostojne države. Obravnava pa tudi delež Slovencev v diplomacijah tistih tujih držav, ki so v preteklosti vladale v našem prostoru. Zapisano je, denimo, "da so Slovenci gojili zunanjepolitična znanja in delovali v diplomaciji že veliko pred letom 1990, čeprav brez samostojnega državnega zaledja. Brez avstrijske, avstro-ogrske in jugoslovanske diplomatske oz. zunanjepolitične tradicije (pa naj je nastajala v še tako nedemo-kratičnih okvirih) samostojna slovenska zunanja politika ne bi bila mogoča. To pa hkrati pomeni, da brez teh znanj in izkušenj ne bi bila mogoča samostojna slovenska država". Slovenska navzočnost v diplomaciji in s tem v mednarodnih odnosih, sprva zlasti na evropskih dvorih v času od 16. do 19. stoletja, pozneje pa tudi v svetovnih prestolnicah, sicer ni bila številna, vendar pa stalna in opazna. Slovensko udejstvovanje v diplomacijah tujih vladarjev bi lahko razdelili v tri obdobja. Prvo zajema čas do leta 1918, ko gre pretežno za delovanje oz. službovanje v habsburški ter avstro-ogrski diplomaciji, drugo obdobje vključuje čas med obema svetovnima vojnama in slovensko sodelovanje v diplomaciji prve Jugoslavije, tretje delovanje pa v diplomaciji druge Jugoslavije. V prvem obdobju je delovalo približno 20 slovenskih diplomatov; kot prvega, ki ga omenjajo ustrezni viri, pa je treba navesti Žigo Herbersteina, živečega na Primorskem. Herberstein je od začetka 16. stoletja v številnih diplomatskih misijah prepotoval tedanjo Evropo, zlasti pa seje izkazal s svojima dvema daljšima misijama v carski Rusiji. O tem priča izvrstna knjigaMo-skovske beležke, v originalu pisana v latinščini in prevedena v številne tuje jezike. V prvi Jugoslaviji Slovenci nismo imeli veliko diplomatov, morebiti jih je bilo okrog 30. Osnovni razlog je bilo dejstvo, da je imela srbska kraljevska diplomacija odločilen in pokroviteljski vpliv na kadrovanje, Slovenci pa so imeli vpliva zelo malo. Tretje obdobje (druga Jugoslavija) pa predstavlja vsebinski in številčni premik v dejavnosti Slovencev v diplomaciji. V dobrih štirih desetletjih je bilo - kljub nizki nacionalni zastopanosti v diplomaciji države, ki je znašala le okoli 3 do največ 5% diplomatskih kadrov - približno 70 Slovencev na veleposlaniških mestih in kakšnih 50 na mestih generalnih konzulov, medtem ko je število poklicnih diplomatov-urad-nikov znašalo vsaj dvakrat to- liko. Slovenski diplomati so povsod prednjačili s svojo izobraženostjo, znanjem jezikov in z omiko. Slovenija imavtujini 44 di-plomatsko-konzularnih pred-j stavništev. V publikaciji ob 10. obletnici slovenske zunanje poli-tike so naštete vse najvažnej-' še podrobnosti o oblikovanju te politike in dejavnosti zunanjega ministrstva, to je v pionirskem obdobju, ki je trajalo do poletja leta 1992. Tedaj so se začeli oblikovati prvi zametki njenih ključnih strateških usmeritev. Le-ta poudarja pomen odnosov in sodelovanja z vsemi državami sveta. Trenutno ima Slovenija v tujini 44 diplomatsko-kon- i zularnih predstavništev, v Ljubljani ima svoja diplomatska predstavništva 26 držav, 57 držav pa pokriva Slovenijo z Dunaja, Budimpešte in drugih evropskih prestolnic. Besedilo zanimivega in aktualnega dela o prvem desetletju slovenske zunanje politike so napisali bivši zunanji minister Dimitrij Rupel, Borut Trekman, Milan Jazbec in Ignac Golob. Gradiva pa so zbrali v sektorjih zunanjega ministrstva in v kabinetu zunanjega ministra. V navedenem delu je omenjen tudi prispevek, ki gaje slovenski zunanji politiki dal nekdanji zunanji minister Lojze Peterle, ki pa je v novi vladi 9. t.m. spet prevzel isto funkcijo. M. V SLOVENIJI NAJBOLJŠI VISOKO IZOBRAŽENI DRŽAVLJANI V EVROPI? Ljubljanski časnik Dnevnik je 10. junija objavil daljši pogovora ameriškim generalom Weslyjem K Clarkom, bivšim vrhovnim poveljnikom sil zveze Nato v Evropi. Obravnaval je zlasti vidike in okoliščine napada omenjene organizacije naZRJugoslavijo pred več kot enim letom. V pogovoru z dopisnico časnika vZDA Barbaro Šurk je izrekel laskavo oceno o Sloveniji. Dejal je namreč, "daje Slovenija demokratična, stabilna in uspešna država, ki ima najboljše visoko izobražene državljane v Evropi. Menim, da ji je usojeno biti izjemno dejaven in učinkovit član zveze Nato". M. NAJVEČJA GLOBINA SLOVENSKEGA MORJA 1 O Potapljači iz društva Orka ' iz Ljubljane so 10. junija ugotovili in označili najnižjo točko v Sloveniji in obenem največjo globino slovenskega de-lajadranskega morja, ki znaša 38,4 metra. Na najglobljo točko, ki leži 200 metrov se-verno-zahodno od piranske punte, so spustili 2,5 tone težko protitankovsko oviro v obliki piramide, ki bo omenjeno globino označevala. M. V SLOVENIJI ČEDALJE VEČ PLOVIL Slovenci razvijajo tradicijo tudi pomorskega naroda, kar se kaže v naraščanju števila čolnov, jadrnic in drugih plovil. V začetku tega leta je bilo registriranih 8.340 plovil. Sicer je v Sloveniji treba registrirati plovila med tremi in 12 m dolžine. Prijaviti je treba tudi plovila, krajša od treh metrov, če so opremljena z motorjem, ki je močnejši od petih konjskih moči. SODNI RAZPLET ZADEVE HIT Pet članski senat okrožnega sodišča v Novi Gorici je 12. t.m. izrekel sodbo zoper dve nekdanji osebnosti novogoriške družbe za igralništvo Hit. Gre za prvega generalnega direktorja družbe Danila Kovačiča, in za Danila Kodriča, nekdanjega vodjo posojilne službe novogoriških igralnic. Obtožena sta bila nezakonitega organiziranja in vodenja posojilne službe v Hitovih igralnicah in oškodovanja družbenega premoženja v tej družbi. Danilo Kovačič je bil obsojen na štiri leta zapora, Dani- lo Kodrič pa na tri leta in pol zapora (obdobje pripora je trajalo eno leto in je všteto v kazen), in tudi na plačilo okoli 325 milijonov tolarjev, ki si jih je po ugotovitvah sodišča protipravno prilastil. S tema obsodbama so sporne zadeve v Hitu dobile sodni razplet oz. epilog. 28 zasebnih oškodovancev novogoriške družbe za igralništvo je okrožno sodišče v Novi Gorici z njihovimi premoženj-sko-pravnimi zahtevki napotilo na civilno pravdo. ■■■— M. ČETRTEK 15. JUNIJA 2000 OBVESTILA V NEDELJO, 18. t.m., bo na Premu pri Ilirski Bistrici tradicionalno srečanje primorskih literatov, ki so člani Zduženja primorskih književnikov. Poleg literarnega branja bodo letos spregovorili tudi o odnosu med matico in zamejstvom. O tem bodo svoje misli poda- li pisatelja Boris Pahor in Marko Sosič ter pesnik Jurij Paljk, pogovor pa bo vodil slovenski časnikar in urednik Zvona Jože Horvat. Srečanje na Premu se bo začelo okrog enajste u-re in bo trajalo do večernih ur. VNEDEIJO, 18. t.m., bo v Kočevskem Rogu vsakoletna sv. maša v čast pobitim po drugi svetovni vojni, žrtvam terorja. Letos poteka že deset let od prve žalne maše v Kočevskem Rogu. Maša ob znanem se bo začela grobišču ob 11. uri. v DVORANI frančiškanskega samostana na Kostanjevici bo v torek, 20. junija, ob 20. uri Sprehod po uglasbenih pesmih Ljubke Šorli. Izvajajo: Nataša Valant - klavir, Mirjam Kalin - alt, Olga Gracelj - sopran, Mladinski zborSCGV E. Komel - Gorica, Moški zbor Mirko Filej - Gorica. nasiljem vrhu na Gori nad Vipavsko dolino je v polnem teku mednarodna likovna de-lavnicaS/oven;ya odprta za u-metnost, na kateri sodeluje veliko slikarjev in kiparjev. V soboto, 24. t.m., bo po 15. uri t.i. Dan odprtih vrat. Vabljeni! NOVI GLAS / ŠT. 22 2000 ITALIJANSKO PRAVO "E-COMMERCE" IN SODOBNA PRAVNA VPRAŠANJA (10) OBČNI ZBOR ZVEZE NEPOSREDNIH OBDELOVALCEV VELIKE SPREMEMBE V PREJŠNJEM LETU NOVA DRUŽBA 14 ČETRTEK 15. JUNIJA 2000 DAMJAN HLEDE Vprašanje, o katerem sev zvezi z uporabo "mreže vseh mrež" vse bolj govori, tako v zainteresiranih gospodarskih krogih kot v pristojnih zakonodajnih telesih, je vezano na registracijo naslovov uporabnikov spletnih strani. Prepoznavnost naslovnika neke spletne strani je pač vezana na njegovo imensko identifikacijo. Sistem, ki urejuje identifikacijo na internetu, je tako imenovani Domain namesy-stem (Dns), (npr. www.pri-morski.it, vvvvvv.družina.si, www.microsoft.com). Prav-no-ekonomski pomen tega "domain name" je neposredno sorazmeren s telemat-skim razvojem zadnjih let. Gospodarska vidljivost in prepoznavnost in torej uspešnost podjetij so vedno bolj odvisne tudi od njegove i-menske prepoznavnosti na virtualnem elektronskem tržišču. V Italiji so pred objavo posebnega pravilnika dne 15. decembra 1999 veljala naslednja načela: 1. first come, first served (pravica do registracije določenega imena pripada tistemu, ki jo je prvi zaprosil); 2. dodelitev imena prvega nivoja (top level domain name) .it je bila možna samo za fizične osebe s stalnim bivališčem v Italiji ali družbam, ki imajo tam svoj sedež ali vsaj podružnico; 3. dodelitev so lahko dosegle samo ustanove z davčno številko Iva ali z notarsko listino ustanovljene neprofitne ustanove, ki imajo davčno številko; 4. uporabnik je imel pravico do dodelitve enega samega domain name. Potem ko je 15. decembra 1999 stopil v veljavo omenjeni pravilnik, je od prejšnjih načel ostalo v veljavi le prvo. Naslov./f lahko dobi, kdor ima prebivališče v katerikoli državi EZ, lastnik davčne številke Iva ali davčnega kodeksa lahko registrira neomejeno število imen. Za registracijo je pristojna posebna ustanova Registration Autorithy. Omenjeni pravilnik predvideva tudi postopek za razreševanje sporov v zvezi z registracijo imen. V bistvu predvideva izvensodno reševanje spora (it. arbitrato irritua-le). V zadnjih časih pase množijo tudi sodni postopki v zvezi z uporabo teh imen. Vir spora je ponavadi v tem, da kdo zaprosi in doseže registracijo imena, ki je enako ali zelo podobno - večkrat splošno znani - blagovni znamki kakega drugega že obstoječega podjetja. Večji del tovrstnih tožb se konča tako, da sodniki aplicirajo norme, ki veljajo za blagovne znamke, kar pomeni, da prepovejo uporabo imena, ki je podobno obstoječi blagovni znamki. Vedno bolj se uveljavljajo tudi sleparske pobude nekaterih, ki registrirajo imena splošno znanih blagovnih znamk in jih potem prodajajo podjetjem, ki so teh blagovnih znamk že polnopravni lastniki. To pomeni, da tudi na tem področju, kot na drugih, o katerih smo v prejšnjih nadaljevanjih govorili, prihaja do vedno večje nuje po jasni zakonodaji, ki bi onemogočala krivične in protizakonite uporabe informatskih sredstev. V ta namen je ministrski svet meseca aprila pripravil osnutek zakona, ki pa do danes še ni bil izglasovan. ——— KONEC Na Terčonovi domačiji v Slivnem je bil v ponedeljek, 12. t.m., občni zbor tržaške federacije Zveze neposrednih obdelovalcev. Ob prisotnosti goriško-tr-žaškega ravnatelja Maura Donde in deželnega ravnatelja Dina Tartagnija je predsednik Dimitrij Žbogar podal obračun o minulem letu, ki je tej kmečki stanovski organizaciji na Tržaškem prineslo veliko sprememb. V luči reorganizacije Zveze neposrednih obdeloval-cev-Coldiretti na vsedržavni ravni je tudi pri nas prišlo do povezave med goriško in tržaško federacijo ter do imenovanja skupnega ravnatelja. Z željo, da bi članstvu ponudili čim boljše storitve na področju sindikalnih in organizacijskih ter fiskalno-pravnih uslug, so ustvarili servisno službo Zelena družba Gorica -Trst, ki je že potrdila, daje bila pobuda zelo učinkovita in koristna, saj seje bistveno izboljšala pomoč, ki jo ta stanovska organizacija lahko nudi članstvu. Žbogar je ugotavljal, daje bila organizacija, ki jo vodi, tudi močno angažirana v sindikalnem boju, zlasti pri akcijah za reševanje Deželnega združenja rejcev, saj je zaradi političnih izbir na deželni ravni prišlo do takega kršenja že obljubljenih sredstev, da je zdaj Deželno združenje rejcev v velikih organizacijskih težavah in pred popolno reorganizacijo, kar seveda prizadene predvsem male rejce, ki so na Krasu stvarnost. Pozitivno pa je ocenil, daje bil dosežen dogovor s Kmečko zvezo glede predstavništva kmetovalcev, kmetijskih delavcev in ribogojcev v novem svetu tržaške Trgovinske zbornice. Sporazum predvideva izmenično prisotnost predstavnika Kmečke zveze oziroma Zveze neposrednih obdelovalcev v tem pomembnem in vplivnem organizmu Trgovinske zbornice, ki naj bi v prihodnje odigral vse večjo vlogo v gospodarstvu na Tržaškem. Žbogar je kot prvenstveno nalogo organizacije, ki jo vodi, omenil skrb, da se uredi finančno stanje in se pripravi primeren razvojni načrt, ki naj optimalno uporabi razpoložljivo osebje in možnosti delovanja ter izkušnje in že obstoječe zveze. Nujna bo pomoč iz Rima, je ugotavljal Žbogar, ki je doslej prevečkrat pozabljal na potrebe tukajšnje federacije. Posegi ravnatelja Donde in deželnega ravnatelja Tartagnija so še podrobneje o-svetlili smernice in cilje, ki si jih Zveza neposrednih obdelovalcev postavlja na deželni, a tudi pokrajinski ravni. Krajša razprava pa je pokazala, daje med članstvom tržaške Zveze veliko ljudi, ki verjamejo v kmetijstvo in razvoj panog, s katerimi se ukvarjajo. Lepa družabnost, ki je sklenila občni zbor, pa je potrdila, da so to radoživi ljudje, ki znajo sicer trdo delati, a tudi se poveseliti. PROŠNJE ZA NOVE NASADE POZOR, VINOGRADNIKI! Pristojni uradi deželne u-prave sporočajo, da je mogoče na osnovi odloka št. 072 z dne 9. marca 2000 predstaviti prošnje za nove nasade vinogradov. Vinogradniki na področju, ki ga krije konzorcij vin z zaščitenim poreklom Kras, se pravi iz vse tržaške pokrajine in kraškega dela Goriške, lahko prosijo za dovoljenje za površino, ki meri najmanj 2000 kvadratnih metrov, za ostala področja v deželi pa mora površina znašati 5000 kvadratnih metrov. Naj večja možna površina, za katero vinogradniki lahko zaprosijo za dovoljenje za nov nasad, pa znaša tri hektare. Prošnjo na ustreznih obrazcih je treba predstaviti v uradih deželne direkcije za kmetijstvo v Vidmu do 16. junija. Pravico za predstavitev prošnje imajo vsi, ki so vpi- sani v register podjetij pri trgovinski zbornici pred 29. 9. 1999. Razpolagati morajo z zemljišči, na katerih nameravajo zasaditi vinograde. Izvzeti so tisti vinogradniki, ki so jim bile nove površine že dodeljene, ali tisti, ki so se jim sami odpovedali, čeprav so bili že vključeni v posebne sezname za dodeljevanje omenjenih površin. POKOJNINSKI SKLAD Z DEŽELNIM GRBOM Dežel na vlada F-J k je pred nekaj dnevi odobrila ustanovitev družbe, ki bo upravljala poseben pokojninski sklad. Sama deželna uprava ne bo neposredno soudeležena v družbi, ki jo bodo sestavljale banke, zavarovalnice, sindikalna predstavništva in finančni posredniki. K pobudi sta že pristopili zavarovalniški družbi Generali in Lloyd A-driatico, finančna družba Fri-ulia in zavodi Unicredito, Car-dine, Zadružne banke in Me-diocredito. Napovedujejo, da se bo krog razširil. Deželna uprava pa bo dovolila uporabo svojega grba, ker to znamenje idealno povezuje celo deželno območje, na katerem želi omenjeni pokojninski sklad ponuditi posebne oblike varčevanja. Ustanoviti nameravajo dva zaprta sklada. Prvi bo namenjen odvisnim delavcem, drugi pa svobodnim poklicem in neodvisnim delavcem. Če ne bo ovir, bo družba za upravljanje tega posebnega, "deželnega" pokojninskega sklada zaživela na začetku prihodnjega leta. Do 1.2005 naj bi pristopilo že 115.000 odvisnih in 62.000 neodvisnih delavcevter posameznikov v prostih poklicih. Sklad pa naj bi upravljal nekaj manj kot 1.200 milijard lir. ZANIMIVA RAZSODBA VRHOVNEGA SODISCA PO POSVETU V TRSTU PRIPOSESTVOVANJE TUDI NA RAZLAŠČENIH DOBRINAH? Pred kratkim je vrhovno sodišče z razsodbo št. 5293/ 2000 priznalo zasebniku u-resničitev priposestvovanja na stavbi, ki mu ga je prej krajevna uprava razlastila. Kot je znano, predstavlja pri-posestvovanje (lat. usucapio) poseben način pridobitve lastninske pravice ali drugih stvarnih pravic na podlagi posesti, ki traja z zakonom določen čas. Kako je prišlo do omenjene razsodbe? V konkretnem primeru je šlo za razlastitev stavbe, ki je bila namenjena izgradnji dostopne ceste do nekih javnih športnih objektov. Javna uprava je objavila razlastitveni ukrep, iz neznanih razlogov pa načrtovani javni objekt ni bil nikdar zgrajen. Zasebnik, prejšnji lastnik, je ohranil stavbo v svoji po- sesti, dajal jo je v najem in zanjo redno prejemal najemnino ter celo plačeval davke, ne da bi s tem seznanjal javno upravo, ki pa se vseskozi ni zanimala za razlaščani objekt (za njegovo zasebnikovo uporabo je celo prejemala davek ICI). Ko je poteklo dvajset let neprekinjene uporabe razlaščene stavbe, so zasebniki zaprosili sodnika za ugotovitev priposestvovanja. Zadeva je prišla pred vrhovno sodišče in pozitiven izid v prid zasebnika je po omenjeni razsodbi postal dokončen. Kaj pomeni ta razsodba? Kdaj lahko rečemo, da je odslej možno priposestvovanje na razlaščenih objektih? Vrhovno sodišče je določilo, da omenjena stavba, čeprav je po razlastitvenem ukrepu prišla v last občine, je bila podvržena režimu t.i. premoženjskih dobrin (torej zasebne lastnine krajevne uprave) in ne javnemu dobremu; to pa zato, ker razlastitvenemu ukrepu ni sledila tako imenovana zasedba in torej posledična pridobitev posesti. Lahko torej zaključimo, da v primeru, ko je krajevna u-prava že pridobila posest nad razlaščenim objektom, je slednji podvržen omejitvam javnega dobrega, kar pomeni, da na njem ni več možno priposestvovanje. ; Slednje je torej lahko možno le v ozkih mejah primerov, podobnih tistemu, ki je bil predmet te obravnave, v katerih javna uprava, kljub razlastitvenemu ukrepu, ni prejela objekta v svojo posest. ----------DH ČRNOMORSKA PRISTANIŠČA VABIJO Spremembe na geopolitični šahovnici prispevajo, da se spreminjajo pomorske trgovske poti. Ukrepi EZ proti pristaniškim kartelom severnoevropskih mest pa so razlog, da postajajo jadranska pristanišča vabljiva za širši srednjeevropski prostor. V Trstu je bil pred dnevi posvet, ki je pokazal, da postajajo črnomorska pristanišča spet pomembna za blago, ki prihaja iz A-zije in Bližnjega vzhoda v Srednjo Evropo. Predstavništva iz Rusije, Ukrajine, Romunije, Bolgarije, Turčije in Grčije so se strinjala s predlogom, ki sta ga predstavili pristaniški ustanovi iz Trsta in Tržiča, da bi izoblikovali skupen načrt, ki bi ga predstavili Evropski zvezi, za črpanje sredstev iz posebnih skladov. NOVA VELEBLAGOVNICA LECRERC NAJNIŽJE CENE V SLOVENIJI Francosko združenje za trgovino E. Lecrerc je v sredo, 7. junija, na Rudniku pri Ljubljani odprlo veleblagovnico. Gre za največji trgovski center v Sloveniji. Ima 8.300 m-prodajne površine in 1.300 parkirnih mest za vozila kupcev. Odjemalci lahko v trinajstih specializiranih prodajalnah izberejo med 80 tisoč izdelki, od katerih jih je približno nekaj več kot polovica slovenskega izvora. Po Španiji, Portugalski, Poljski in seveda Franciji je Slovenija peta država, v kateri je združenje FRUCTAL USPESEN TUDI NA SEJMU V LJUBLJANI Na ocenjevanju alkoholnih pijač v okviru nedavnega sejma Vino Ljubljana 2000 so člani mednarodne komisije podelili živilski industriji Fructal iz Ajdovščine za vse vzorce, poslane na ocenjevanje, najvišja priznanja. To največje podjetje slovenske živilske industrije je prejelo 6 zlatih medalj, žganje Prior Pleterski-Vi-Ijamovka pa laskavi naslov šampiona. Med zlatimi medaljami Fructalu je tudi tista podeljena celotnemu sorti-mentu likerjev, ki jih tržijo pod novo blagovno znamko Ma-tiss. Najvišje število točk je požel limonin liker Matiss. M. Lecrerc odprlo svoje prodajno središče, skupna površina ljubljanskega pa je daleč največja zunaj Francije. V novem hipermarketu so zaposlili okoli 300 prodajalcev in drugega osebja. Francosko združenje namerava v Sloveniji zgraditi še 7 trgovskih središč v večjih mestih, menda tudi v Novi Gorici. Predsednik združenja Mi-chel-Edouard je na novinarski konferenci pred otvoritvijo hipermarketa dejal, da bodo pri njih cene vsega blaga najnižje v Sloveniji. Po njegovem bodo nudili tako ugodne cene, da bodo v njihove prodajalne prihajali tudi kupci iz Hrvaške in Italije. Na to trditev seje takoj odzval Zoran Jankovič, predsednik uprave družbe Mercator, ki je zatrjeval, da so cene živil in drugega blaga najnižje pri njih. Naglo širjenje trgovske mreže v Sloveniji, ki ga spodbujajo tuja podjetja iz Avstrije, Nemčine, Italije in zdaj tudi iz Francije, povzroča tudi pomisleke. Sekretar sindikata delavcev v trgovini Sandi Bartol je izjavil, "da je Slovenija v zadnjih letih postala prostor za pravo nekritično tekmovanje trgovcev, čeprav je trgovskih zmogljivosti že zdaj za kakih 20 do 30% preveč." --------- M. evropsko nogometno PRVENSTVO 2000 29. SREČANJE SLOVENSKIH PLANINCEV NA PLESIVEM DOBRA IGRA SLOVENSKI PLANINCI V DUHU SLOVENCEV GRADNIKA IN ZORZUTA 15 ČETRTEK 15. JUNIJA 2000 ATLETIKA "Kakšna škoda! Kakšna škoda in še enkrat kakšna škoda!'1 je marsikdo vzkliknil v torek, 13. t.m., ko je portugalski nogometni sodnik Perei-ra odpiskal konec tekme med Slovenijo in Jugoslavijo na Evropskem prvenstvu. Škoda zato, ker je Slovenija odlično začela, igrala zares všečen, moderen in tehnično dovršen nogomet, povedla najprej s svojim najboljšim nogometašem Zlatkom Zahovičem (na sliki desno) v 22. minuti prvega polčasa z 1:0, popolnoma nadigrala jugoslovanske zvezdnike in s Pavlinom v drugem počasu v 52. minuti zvišala na 2:0. Samo pet minut kasneje je Zahovič spet ukradel žogo in vnovič premagal jugoslovanskega vratarja Kralja. Tri proti nič za Slovenijo proti favorizirani jugoslovanski enajsterici, ki jo vodi sloviti Vujadin Boškov! Italijanski komentatorji, ki so, podobno kot jugoslovanski nogometaši, podcenjevali Slovenijo, kar niso mogli verjeti, da znajo Slovenci igrati tudi nogomet. Jugoslovanski zvezdnik Siniša Mihajlovič, ki je dotlej igral zelo slabo, je po prvem rumenem kartonu dobil še drugega in je tako moral z igrišča; prav njemu se morajo Jugoslovani zahvaliti za veliki preobrat te dopadljive in razburljive tekme. Slovenska vrsta je pokazala vso svojo mednarodno neizkušenost in je imela deset minut "popolnega mrka", Jugoslovani so najprej zelo srečno zadeli z Miloševičem, povišali z Drulovičem na dva proti dva in samo tri minute kasneje je še enkrat zadel odlični Miloševič. Čeprav so se slovenski nogometaši po izenačenju prebudili in spet začeli napadati, je bil razultat tri proti tri dokončen. Slovenska nogometna vrsta, ki jo vodi nekdanji "učenec" Vujadina Boškova (le-ta je bil njegov trener pred leti v Sampdorii) Srečko Katanec, je v Čharleroiju dokazala, da ni slučajni udeleženec Evropskega nogometnega prvenstva 2000. Najmlajši selektor kake reprezentance na letošnjem Evropskem prvenstvu je bil po tekmi zelo zadovoljen z igro svojih nogometašev in je poudaril, da se mora kulturni spored je bil dokaj pester. Ob pozdravu domačega župana ter obmejnega kolege iz občine Brda je prisotne nagovoril potrjeni predsednik SPDG Miran Cotar, ki je med drugim poudaril pomembnost tovrstnih srečanj, na katerih se udeleženci zavedajo, kako lahko meje postanejo le črta na geografski karti in jih iskrene prijateljske vezi med obmejnimi prebivalci z lahkoto zbrišejo. Krasen, čeprav soparen že poletni popoldan so popestrili godci jeseniških železarjev, otroški pevski zbor Plešivo, vokalna skupina Kvartin, oktet France Prešeren iz Žirovnice, ŽPZ Prod iz Ljubljane in recital poezij domačih pesnikov Alojza Gradnika in Ludvika Zorzuta. Delegacija SPDG se je tudi podala v Medano na grob dveh velikih mož in počastila njihov spomin v imenu vseh prisotnih. Godbe in petja seveda ni manjkalo, tako da se je številna množica na prigovarjanje avtobusnih šoferjev podala v domače kraje komaj proti večeru. Slovenski planinci so bili s srečanjem vidno zadovoljni, organizatorji pa so se posebno izkazali, saj jim je uspelo zadovoljiti tako številno množico dejansko cel dan. gale prvenstva v kategorijah naraščajnikov, dečkov in mladink. Za Slogo je poleg tega izjemno dragoceno sodelovanje z opensko nižjo srednjo šolo Srečko Kosovel, katere predstavniki so med drugim zmagali na pokrajinskih in deželnih turnirjih in bodo tako zastopali deželo Furla-nijo-Julijsko krajino na med-deželnih mladinskih igrah. Na sredinem občnem zboru so tudi nagradili tiste športnike in športnice, ki so bili v pravkar zaključeni sezoni najuspešnejši in so s svojimi nastopi utrdili ime in sloves društva. Ob tej priložnosti so v dokaz tesnega sodelovanja s šolo tudi podelili deset hranilnih knjižic zavoda Banca An-toniana Popolare Veneta -Nova Tržaška kreditna banka, ki so jih prejeli dijaki-odboj-karji, ki so poleg resnosti pri treniranju in igranju dokazali tudi marljivost pri učenju. Ti so: Roberta Chirani, Jernej Šček, Roberta Coretti, Melo-dy Pecchiari, Matjaž Romano, Danijel Slavec, Sofija Kralj, Kristina Schart, Kristjan Stopar in Vanja Veljak. V letošnji sezoni je ekipe Sloge sponzoriziralo večje število podjetij in bančnih zavodov: Mirna Eurospin, Mul-tinvest, PML, Eurosava, Tel-mec, Pizzeria Veto, Nova Tržaška kreditna banka, Zadružna kraška banka in zavarovalnica Lloyd Adriatico. — iž ERIKA JAZBAR OBČNI ZBOR ŠZ SLOGA VELIKA POZORNOST MLADIM FOTO KROMA V sredo, 7. t.m., je v veliki dvorani Prosvetnega doma na Opčinah potekal redni občni zbor Športnega združenja Sloga. Res številni udeleženci so prisluhnili besedam predsednika Vojka Miota in tajnika Ivana Peterlina, ki sta podala poročilo celotnega odbora in nakazala smernice delovanja. Če analiziramo sezono SZ Sloga edinole v luči rezultatov obeh članskih ekip v odbojkarskih B ligah (Mirne Eurospin v moški in Nuove Kreditne v ženski ligi), je bila sezona negativna, saj sta ekipi gladko izpadli iz lig. Sicer pa je bil za Slogo nastop v B ligi prezahteven. Ekipi se na tekmovanje v ligi, ki zahteva tudi krepke materialne zmogljivo- sti, ravno zaradi pomanjkanja teh zmogljivosti nista mogli temeljito pripraviti in predvsem okrepiti, tako da je bil izpad neizbežen. A bi bilo zgrešeno ocenjevati sezono le s tega zornega kota. Nastop v B ligah je za Slogo predstavljal tudi dragoceno izkušnjo za prihodnje delovanje na tej ravni. Veliko pozornost daje od vedno Sloga mladinskemu sektorju. Tako se je v letih to društvo razvilo, kot je pred časom dejal tajnik Peterlin, v pravo odbojkarsko gibanje (z okoli 140 registriranimi igralci oz. igralkami), rezultati pa so na dlani. V šestih mladinskih prvenstvih je sodelovalo večje število Sloginih ekip, ki so zma- LJUBLJANA / MITING EVROPSKE ZVEZE IZJEMEN USPEH CLAUDIE COSLOVICH slovenska vrsta še veliko naučiti, si nabrati mednarodnih izkušenj; pravilno je tudi poudaril, da se jim s tako igro ni potrebno nikogar bati. Morda je bila najlepša stvar vsega dogajanja v torek sklepno čestitanje med jugoslovanskimi in slovenskimi nogometaši. Eni in drugi so s korektnim športnim obnašanjem in z lepo igro najlepše demantirali predvsem italijanske časnikarje, ki so hoteli iz nogometne tekme - kot nič-kolikokrat doslej! - spet ustvariti "politično igro", politični spektakel, ki ga, hvala Bogu, tokrat zares ni bilo. ---------JUP ERIK DOLHAR "V Brdih se srečujeta dva svetova. Alpe si preko zaobljenih gričev in ravnine za njo podajajo roko z morjem. Prav tako se tu od nekdaj srečujejo Slovenci, Furlani in Italijani. Od strmega Sabotina na vzhodu do reke Idrije na zahodu se na prisojnih legah stiskajo vasi in zaselki." Omenjene stavke smo povzeli iz daljšega teksta, ki je bil na razpolago vsem tistim, ki so v nedeljo, 11. t.m., prišli na Plešivo. Pred slovensko osnovno šolo Ludvik Zorzut seje namreč od zgodnjih jutranjih ur zbiralo vedno več slovenskih planincev, ki so prihajali iz raznih predelov Furlanije-Julijske krajine, Slovenije in avstrijske Koroške. Organizacija letošnjega 29. Srečanja planinskih društev je bila namreč poverjena Slovenskemu planinskemu društvu Gorica, ki je za množično snidenje slovenskih ljubiteljev gora izbralo krasen zaselek krminske občine. Domača občina je takoj pristopila k sodelovanju, nudila je svoje pokroviteljstvo in se z županom Pasellijem na čelu ponovno izkazala za Slovencem naklonjeno upravo. Pred šolo na Plešivem so organizatorji namestili večji šotor, pod katerim so se začeli že navsezgodaj zbirati planinci, ki so prihajali iz bolj oddaljenih krajev. Polnih avtobusov, kombijev in avtov ni bilo konca; odgovorni pri organizaciji so tako imeli polne roke dela z registracijo prisotnih gostov, katerim so ob prospektih o slovenskih Brdih v Sloveniji in Italiji poklonili tudi zelo prisrčen spominek na 29. Srečanje planincev. Odgovorne planinke pri informacijski mizi so znale povedati, da je bilo najavljenih posameznikov številnih slovenskih planinskih društev okoli 500. Če pomislimo, da se je veliko planincev podalo tudi individualno, predvsem z Goriškega oziroma iz bližjih obmejnih krajev, lahko mirno trdimo, da se je pred šolo na Plešivem zbralo približno 600 ljudi. Program srečanja je bil precej običajen. Ob 9.30 je startal dveurni pohod s Pleši-vega na Krminsko goro po začrtani poti (za smerokaze so poskrbeli goriški planinci), kjer je udeležence pogostila družinaJuretič-Orzan s toplim čajem. Ob prihodu na Plešivo pa so se izkazali planinci-ku-harji, ki so postregli prisotnim s kosilom. Popoldanski Claudia je v soboto, 10. junija, v slovenski prestolnici zalučala kopje 65 metrov in 30 centimetrov daleč in tako za dobre štiri metre izboljšala svoj italijanski državni rekord ter dosegla tretjo letošnjo najboljšo znamko na svetu. Brhka plavolasa Claudia, doma s Piščancev nad Rojanom, si je s tem vrhunskim rezultatom gotovo tudi zagotovila pravico do nastopa na olimpijskih igrah septembra v Sydneyu. Tik pred odhodom na priprave v Tirenniji smo jo zmotili tako rekoč s kovčki v krepkih rokah. Kako se počutiš po tej potrditvi dobre fizične pripravljenosti? Zelo dobro. Zelo sem vesela in upam, da bom tako uspešno nadaljevala svojo letošnjo sezono. Vsi upamo, da bo ta vrhunski dosežek dovolj za olimpijsko letalsko vozovnico... Tudi jaz upam v to. Tako lani kot pred leti sem imela ne- malo problemov z italijansko federacijo, mislim pa, da bo letos, ko sem tako presegla o-limpijsko normo, to dovolj. Voščimo ti, da bi tokrat nastopila na olimpijskih igrah v deželi kengurujev in da bi se ti vsaj tokrat sreča nasmehnila! Upajmo. ft Burkina Faso, formacija * A, Italija, središča za sprejemanje Oddaj tudi letos svoj podpis katoliški Cerkvi prek sklada Osem od tisoč. In tvoja pomoč kjer je potrebna. Tvoj podpis bo postal za najšibkejše voda, kruh, knjige, zdravila, sprejemanje in upanje. Za duhovnike bo predstavljal pomoč in podporo njihovemu evangeljskemu poslanstvu. In za umetnostno dediščino naše države bo pomenil zaščito in varstvo. Kot vsako leto bodo uporabljeni prispevki iz sklada Osem od tisoč v tisočih posegih v Italiji in deželah tretjega sveta. Na tisoče verskih in karitativnih del, ki bodo nosila tudi tvoje ime. DESTINAZIONE DELLOTTO PER MULE DELL’IRPEF Chiesa cattolica CHIESA CATTOLICA - CEI Conferenza Episcopale Italiana Podpiši se v okence "Chiesa Cattolica” na obrazcu Unico 2000 ali na svoji prijavi (mod. CUD) in oddaj do 3 1. julija na poštnih uradih ali povezanih bankah ali komercialistu. Informacije: www.sovvenire.it - Televideo RAI nastrani 373 Italija, župnijska središča 7