LITIJA lil i III ★ ŠTEVILKA 6 JUNU 1986 C/5 /z občinskega komiteja ZKS Občinski komite ZKS Litija je na svoji seji konec prejšnjega meseca največ pozornosti namenil zaključku razprave o dokumentih za 13. kongres ZK.I in pa obravnavi gospodarskih gibanj v prvih treh mesecih. Za izvedbo razprave o dokumentih za 13. kongres smo sprejeli poseben akcijski program. Na seji občinskega komiteja smo ugotovili, daje program skoraj v celoti realiziran, saj je o kongresnih dokumentih razpravljalo 25 osnovnih organizacij od 42, svoje pripombe so podali tudi: predsedstvo OK ZKS, statutarna komisija, vseh šest komisij občinskega komiteja, obe komisiji predsedstva OK ZKS, aktiv delavcev neposrednih proizvajalcev in aktiv komunistov v vzgoji in izobraževanju. Razprava pa ni bila omejena samo na organe in organizacije zveze komunistov, ampak so o posameznih resolucijah razpravljali tudi komunisti v samoupravnih interesnih skupnostih in občinskem odboru gospodarske zbornice. Dogovorili pa smo se, da bomo vztrajali, da še pred kongresom svojo nalogo opravijo tudi preostale osnovne organizacije kakor tudi oba aktiva, ki se še. nista sestala. Tako organizirana razprava je dala mnogo pripomb, ki bodo koristno vodilo za naše nadaljnje delo, saj kažejo, kaj v posameznih okoljih najbolj moti člane. V osnovnih organizacijah je bilo celo pogosto postavljeno vprašanje odgovornosti, zlasti še v zvezi z naraščanjem cen in napačnimi gospodarskimi odločitvami. Večkrat je bilo poudarjeno, da dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije ne izvajamo povsod in v ceioti in da se je potrebno bolj zavzeti za njegovo dosledno uresničevanje. V dokumentih je večkrat podana zahteva za povečanje izvoza, ocenili smo, daje to realno samo v primeru ekonomskih vzpodbud, zato smo predlagali, da se v resolucijo vključi nujnost večjega stimuliranja izvoza. Razprava se je tudi zavzela za takšno ekonomsko politiko, ki bo spodbujala k boljšemu gospodarjenju in ki bo v večji meri upoštevala potrebe uspešnih organizacij združenega dela, ne pa obratno. V razpravi smo opozorili, daje sicer prav, da resolucija zelo poudarja razvoj propulzivnih panog, da pa ne bi smeli pozabiti na tradicionalne panoge, ki smo jih že šteli za odpisane, vendar so nas v zadnjih letih v veliki meri reševale z izvozom (usnjarstvo, tekstilna industrija). Ocenili smo, da morajo te panoge še naprej imeti pomembno mesto, ob tem da s sodobno tehnologijo sledijo zahtevam. V razpravi smo se tudi zavzeli za večjo strokovnost in stalnost predpisov, ki naj ne bi večali administriranja. Ocenili smo, da se ne bi smelo dogajati, da takoj po objavi predpisov ugotovimo, da jih ni možno v celoti izvajati, da so potrebni popravki in podobno; menili pa smo tudi, da ni sprejemljivo, da predpisi niso sprejeti pravočasno in pri tem navedli primer zakona o deviznem poslovanju, ko se zadeve niso reševale, ker ni bilo izvedbenih predpisov. Precej pripomb in predlogov je bilo tudi v zvezi z delovanjem družbenopolitičnega sistema. V razpravi je bilo večkrat poudarjena nujnost krepitve vloge SZDL, pomen informiranja in aktivnejše delo delegacij v vseh fazah delegatskega odločanja. Bogata je bila tudi razprava o posebni resoluciji o vzgoji in izobraževanju in posebni resoluciji o kulturi. Pri tem so bile zlasti aktivne osnovne organizacije v šolah, VVO in ZIK. Vseh pripomb in pobud; izrečenih v javni razpravi, seveda naš delegat, ki siga »delimo« z občinsko organizacijo ZKS Grosuplje, ne bo mogel prenesti na kongres, bo pa vsaka pobuda koristna za naše nadaljnje delo, ko bomo morali kongresne usmeritve uresničiti v vsakodnevni praksi. Ob obravnavi rezultatov gospodarjenja smo največ pozornosti namenili neugodnim delitvenim razmerjem, zlasti dejstvu, da je delež akumulacije v dohodku padel od 33% na 25%. Ocenili smo, da je rast akumulacije in amortizacije premajhna, da bi zagotavljala razširjeno reprodukcijo. Zato smo postavili zahtevo, da morajo biti vsa prizadevanja usmerjena v večanje obsega akumulacije. Kot zaskrbljujoče smo ocenili, da je padel obseg izvoza, kar je rned drugim tudi posledica težav v zvezi z novo devizno zakonodajo, na kar smo komunisti že opozarjali na seji občinske konference ZKS konec februarja 1986. Zaskrbljujoče je tudi, da med organizacijami združenega dela, ki izplačujejo nižje osebne dohodke, že dlje časa srečujemo iste organizacije (Gostinsko podjetje Litija, vsi TOZD Lesne industrije Litija razen skupnih služb. Tekstil, TOZD Pletilja). Osnovnim organizacijam ZKS v teh organizacijah smo naložili, da od vodstva zahtevajo, da delavce temeljito seznanijo z razlogi za slabše rezultate gospodarjenja in da tudi pripravijo predloge za izboljšanje stanja. Ugotovili smo, da so tudi v naši občini sredstva za osebne dohodke rasla hitreje od rasti dohodka in v zvezi s tem zahtevali, da izvršni svet ugotovi upravičenost oz. razloge za prekoračitve in ukrepa v skladu s svojimi pooblastili. V zvezi z izgubo v Kovinarski Krško, TOZD Transportne naprave, smo zahtevali, da se izvršni svet in občinski odbor gospodarske zbornice aktivno vključita v prizadevanja za sanacijo stanja, zlasti še, da se delavcem na Dolah, tudi s sodelovanjem drugih OZD v občini, zagotovi delo. Borut Vukovič 12. kongres ZSMJ v Beogradu mm 12., 13. in 14. junija seje v beograjskem centru Sava odvijal 12. kongres ZSMJ. Zbralo seje 1293 delegatov in 400 gostov. Mladi so kritično spregovorili o dejavnosti mladinske organizacije in njenih nalogah. Mlade iz naše občine so zastopali delegati: Alenka Urbane, Marko Povše in Stane Črne. O delu kongresa in o vtisih naših delegatov bomo podrobneje poročali v naslednji številki Glasila občanov. J. S. C izvolili so nova vodstva Uspele skupščine samoupravnih interesnih skupnosti 3 V času od 2. 6. do K). 6. so se v Litiji /vrstile skupščine samoupravnih interesnih skupnnosti družbenih dejavnosti. Poleg standardnih točk dnevnega reda (izvolitev komisij, pregled realizacije sklepov) je bila ena osrednjih točk konstituiranje skupščin OS1S oziroma volitve novih vodstev. Delegati so izvolili nova vodstva, ki bodo vodila delegatske skupščine v mandatnem obdobju 1986—1990. ZDRAVSTVENA SKUPNOST: predsednica skupščine: Mija POGLAJEN, predsednica zbora uporabnikov: Sonja KOLAR, predsednica zbora izvajalcev: Slavka MATOZ. IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST: predsednik skupščine: Gusti CVET-EZAR, predsednica zbora uporabnikov: Vlasta GROM, predsednica zbora izvajalcev: Rezi BRILE.!. SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA: predsednik skupščine: Anton JAN, predsednik zbora uporabnikov: Franci BOLDIN, predsednica zbora izvajalcev: Olga SINREIH. SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA: predsednica skupščine: Marica MUZGA, predsednica zbora uporabnikov: Dragica MRAVLJA, predsednica zbora izvajalcev: Marija TOMŠIČ. KULTURNA SKUPNOST: predsednik skupščine: Lojze VIDIC. predsed- nik zbora uporabnikov: Jože KOS, predsednica zbora izvajalcev: Berta JUVAN. TELESNOKULIURNA SKUPNOST: predsednik skupščine: Igor MEDVED, predsednik zbora uporabnikov: Matjaž PESKAR, predsednik zbora izvajalcev: Marko GODEC. RAZISKOVALNA SKUPNOST: predsednik skupščine: Jože DERNOV-SEK, podpredsednik skupščine: Ivo BROVČ. SKUPNOST SOCIALNEGA VARSTVA: predsednik skupščine: Marko MLINAR, podpredsednik skupščine: Mira PRAŠN1KAR. Delegati so izvolili še namestnike predsednikov in člane posameznih odborov in komisij. V nadaljevanju pa so poslušali poročila o delu skupščin v preteklem mandatnem obdobju, informacijo o realizaciji sredstev skupne porabe SIS za štiri mesece leta 1986, spremembe samoupravnih sporazumov o ustanovitvi OS1S, spremembe statutov in sprejeli plane posameznih skupnosti za obdobje 1986—1990. Ob koncu našega poročanja povejmo še to, da so bile vse skupščine (razen TKS in raziskovalne skupnosti) dobro obiskane, kar kaže. da bo delo skupščin v prihodnje aktivno, ažurno in — sklepčno. Novim delegatskim skupščinam in njihovim vodstvom pa želimo veliko delovnih uspehov. J. S. Po sindikalnih kongresih Vznemirjenost širokih priprav na kongrese seje umirila, sindikalni kongresi so za štiri leta pod streho. Najbolj množična delavska organizacija je v razpravah o dokumentih in na samih kongresih opozorila na marsikaj, kar ovira članstvo pri hitrejšem in učinkovitejšem uresničevanju gospodarskih ciljev in izboljšanju življenjskih pogojev in ravni delavcev. Manj administriranja — več samoupravljanja in odločitev v roke rldavcero, je bilo prav gotovo največkrat napisano in slišano geslo v tem času. Kajti malo ali nič je zgrešenih ali prepočasnih gospodarskih odločitev, za katere bi lahko dolžili delavce, čeprav posledice močno pritiskajo nanje. Ostro in kritično so zahtevali ustalitev neubranih gospodarskih tokov. Vendar je, še posebno izrazito na slovenskem sindikalnem kongresu, prevladovala odločitev, da se je treba dela lotevati drugače, z manj naporov in izčrpavanja, vendar pa z več znanja. Tonska proizvodnja ni več najvišje opevana svetinja proizvodnje, v izdelke je treba vložiti več pameti in obdelave in jim s tem dvigniti ceno. Na sindikalnih kongresih je bila izražena krčevevita volja za akcijo, za spreminjanje razmer, vendar pa je bil postavljen v ospredje človek, ki si mora iz dela zagotoviti človeka vredno življenje in ki bo odločal o svoji usodi. In ne tako kot doslej, ko so prevečkrat v nieaovem imenu odločali drugi. Delegati iz litijske občine so sodelovali na obeh kongresih, na slovenskem trije, od njih je Janez Kres prispeval razpravo o gospodarjenju organizacij združenega dela v sedanjih pogojih gospodarjenja. Zveznega sindikalnega kongresa v Beogradu pa se je udeležila delegatka iz Predilnice Litija, predica Ema Erjavec. Za to nalogo je bila izbrana kot aktivna članica sindikata in kot ena najboljših predic, saj je večkrat sodelovala tudi na zveznih proizvodno delovnih tekmovanjih in v ekipi s svojimi sodelavkami dosegla ugledne rezultate. Po petnajstih letih dela v predilnici pa tudi dobro pozna probleme svojih sodelavk. Zato je to priložnost izkoristila in na kongresu v komisiji v? življenjski standard in socialno politiko opozorila na problem uveljavitve beneficirane delovne dobe za najtežja dela v tekstilni industriji in na problematiko materinstva, katero družba brez občutka soodgovornosti prepušča v razreševanje nizko akumulativnim panogam. In prav v teh združuje delo večina žensk. Ker splošno družbeno vzdušje ni nič kaj naklonjeno razreševanju teh vprašanj, je litijska predica opozorila nanje na sindikalnem kongresu. Zaupanje svojih sodelavk je v celoti opravičila, saj se je potrudila in svoj prispevek med prvimi v celoti prebrala, in to v srbohrvatskkem jeziku, za kar je požela tudi aplavz delegatov in čestitke ob vrnitvi v delegatsbo klop. Njena razprava je bila opažena tudi med novinarji in omenjena v njihovih poročilih s kongresa. Razočarana pa je bila, ker z. njo ni uspela prodreti v besedilo zaključne listine, kar pa seveda ne srne vzeti volje za nadaljnje uveljavljanje zahtev. Prispevek litijskih delegatov k sindikalnim kongresom je bil le drobec opozoril in zahtev za akcijo sindikata v prihodnjih štirih letih. Oba kongresa, republiški in zvezni, sta v svojih dokumentih opredelila napredne in zavezujoče cilje. Seveda pa je od množice članstva in predvsem od vodstev te organizacije odvisno, ali bodo ti cilji uresničeni ali pa bodo ostali le na papirju, kjer bomo s figo v žepu še naprej delali po starem. Martina Kralj C mesecu mladosti ob rob Za igro se začenja resničnost j Letošnji mesec mladosti je bil burnejši kot bi si to lahko sploh mislili. Pa tudi že prej in kasneje smo bili in bomo priča kamnom mladih, ki želijo razbijati krinke birokracije, poli- tikantskega obnašanja, marsikje neodgovornega izvajanja stabilizacije, prepočasnega reševanja težav na področju vzgoje in izobraževanja ter družbenih dejavnosti nasploh... tivno sodelujejo pri oblikovanju naše skupne prihodnosti. Nesmiselno je tiščali glave v pesek, kajti doslej najtežji položaj gospodarstva, vsa večja politična in vojaška nestrpnost v svetu, poleg klasičnega vedno pogostejše radioaktivno onesnaževanje okokolja nam tega ne dovoljujejo. In prav mlada generacija kljub skromni doti upa in optimistično zre v vendarle lepšo prihodnost. Ni dolgo tega, ko smo z govorniških odrov slišali, da želimo mladino, ki bo revolucionarna, odločna in bo sooblikovala našo prihodnost. Mladina se jena te klice resnično odzvala in v reakcijah mladih nekateri vidijo ogrožanje lastnih stolčkov. Kako reagiramo na občutek ogroženosti, vemo. Pred mladimi je često zid, ki ga »ogroženi« branijo. In zdaj mnogi namigujejo, da se ponavlja leto 1968, čeprav sedanjega stanja nikakor ne moremo primerjati s tistim izpred 18 let. Dogodki v mladinski organizaciji in rned mlado generacijo v Sloveniji tako pomenijo hotenje, da ak- Često se mladim očitajo črnogledost, revolucionarnost, nestrpnost in še marsikaj drugega, vendar redkokdo poskuša mlade razumeti, da želijo s svoji- j l.itijum smo od petka, 6. junija, bogatejši še za eno trgovino. Tena dne je ob ljubljanski cesti kranjski Merkur odprl specializirano trgovino gradbenega materiala, črne metalurgije in barvnih kovin. Pomembna pridobitev, ni kaj! mi, morda včasih kritičnimi pripombami in nestrpnostjo, le dati svoj prispevek k boljšemu delu. Ni treba ponovno zapisovati sklepov 12. kongresa ZSMS, saj so le-ti naleteli na velik odmev v javnosti, še posebej med mladimi. Mar niso to predlogi, ki jih je vredno upoštevati, saj gre nenazadnje za prihodnost mladih. Mladi so poskušali na vseh mogočih delegatskih poteh, da bi uresničili svoja stališča in zadovoljili svojim interesom. Pa so več ali manj naleteli na zid, na gluha ušesa ali čvrste okope birokracije in birokratske miselnosti. Mladi se v zadnjem času vse pogosteje organizirajo v okviru novih alternativnih skupin in gibanj, ki seveda delujejo v okviru ZSMS, da bi tudi na ta način poskušali vplivati na miselnost in izrazili kritiko našega dela. Naštejmo le nekaj primerov mladinskih akcij. Tek mladih v Kranju za pomoč in humanost, koje tekel tako rekoč ves svet, Jugoslavija pa je ponovno zatajila, najverjetneje spet sklicujoč se na že tradicionalno zavzemanje Jugoslavije za mir, svobodo in neuvrščenost. Spomnimo se razprav o varstvu okolja (Mura, Krško, Sava, Kresnice), služenju vojaškega roka za ženske in gradnji jedrskih elektrarn pri nas, spomnimo se večletnega opozarjanja mladih na neustrezne programe usmerjenega izobraževanja in še bi lahko naštevali. In mladi vse pogosteje videvajo, da so poskusili na vseh utečenih poteh, rezultatov pa niso dosegli. Le tako si lahko razlaggamo bojkot študentov lani in nameravani protestni shod srednješolcev ljubljanskih šol v začetku meseca. Ob tem ne gre podcenjevati mlade generacije, saj se moramo dobro zavedati, da današnja mladina misli, reagira in si želi rešitve. Na kakšen način bodo to dosegli, pa je odvisno od odprtosti naše demokratične družbe in odgovornih, ki so bili izbrani v delegatski bazi. da vodijo delo. Vseeno je, za kaj in na kakšen način se mladi borijo. Vendar, prišli smo v obdobje, ko se konča obdobje igre in se začenja resničnost. To mladi vedo in čas je, da se lega zavemo vsi in se oddvojimo iz nežnega in toplega objema foteljev. RUDI BREGAR -C V skladu s 34. členom Samoupravnega sporazuma o štipendiranju občine Litija, sprejetem na seji skupščine SSZ Litija dne 8. 4. 1986, Skupščina Samoupravne skupnosti za zaposlovanje Litija RAZPISUJE A) KADROVSKE STIPENDIJE z.a udeležena' usmerjenega izobraževanja za š. I. 1986/87 za naslednje poklice oz. smeri izobraževanja: poklic oz. smer stopnja štipenditor zahtevnosti obdelov. lesa II. lesar III. oblikovalec kovin 111. preoblik. in spaja- lec kovin IV. živinorejec IV. poljedelec IV. mehanik kmetij, str. IV. strugar IV. rezkalec IV. orodjar IV. ključavničar IV. oblikovalec kovin IV. monter instal. elem. IV. finomehanik IV. elektrikar IV. monter in upravlj. energet. naprav IV. mehanik elektronik IV. lesar širok, profil. IV. tekstilni mehanik IV. tekstilna obrt. konf. IV. izdelovalec krzna IV. usnjar IV. izdel. usnjene in krznene konf. IV. kuhar IV. natakar IV. strojni tehnik v. elektroteh. elektronik računal. Tehnik (4. let.) lesarski tehnik v. tekstilno-meharski tehnik v. usnj.-krzn. teh. v. usnjarsko-krznarski konfekcijski tehnik v. ekonomski tehnik v. kemijski inž. VI. inž. strojništva VI. število štipen-dij LIL-TOZD Žagarska proizv. 2 LIL-TOZD Žagarska proizv. 2 LIL-TOZD Mizarska proizv. 2 LIL-TOZD Furnirska proizv. 3 TOZD Gradmetal Litija 3 TOZD Gradmetal Litija 8 Kmetijska zadruga Litija 2 KZ Gabrovka-Dole 1 KZ Gabrovka-Dole 1 Kmetijska zadruga Litija 1 Kovinarska, TOZD TN Dole 1 Kovina Šmartno 2 Kovina Šmartno 1 Kovina Šmartno 1 Kovinarska, TOZD TN Dole 4 TOZD Usnjarna Šmartno 2 TOZD Gradmetal Litija 3 TOZD Usnjarna Šmartno 1 TOZD Usnjarna Šmartno 2 TOZD Gradmetal Litija 3 TOZD Usnjarna Šmartno 1 LIL-TOZD Mizarska proizv. 8 Predilnica Litija 3 TOZD Pletilja Litija 1 TOZD Usnjarna Šmartno 3 TOZD Usnjarna Šmartno 8 TOZD Usnjarna Šmartno 3 Gostinsko podj. Litija 3 Gostinsko podjetje Litija 3 TOZD Gradmetal Litija 2 TOZD Usnjarna Šmartno 1 TOZD Usnjarna Šmartno 1 Predilnica Litija 1 LIL-TOZD Mizarska proizv. 1 LIL-TOZD Žagarska proizv. I LIL—TOZD Furnirska proizv. 1 Predilnica Litija 1 TOZD Usnjarna Šmartno 5 TOZD Usnjarna Šmartno 1 Predilnica Litija 1 TOZD Usnjarna Šmartno 1 TOZD Gradmetal Litija 1 Kovina Šmartno 1 elektroinženir VI inž. lesarstva VI ekonomist VI inž. organizacije dela VI predm. učitelj MA-F1 inž. usnjar, in krznarstva VI inž. usnjarsko predel, tehnologije dipl. inž. kemijske tehnologije VII dipl. strojni inž. VII dipl. elektroinž. VII dipl. inž. lesarstva dipl. ekonomist VII dipl. obramboslovec (4. letnik) VII TOZD Usnjarna Šmartno Lesna industrija Litija Lesna industrija Litija Kovina Šmartno TOZD Usnjarna Šmartno Obč. izobraževalna skup. Litija TOZD Usnjarna Šmartno TOZD Usnjarna Šmartno TOZD Usnjarna Šmartno TOZD Usnjarna Šmartno TOZD Usnjarna Šmartno Lesna industrija Litija Kovina Šmartno Uprava SO Litija 1 Organizacije združenega dela in druge delovne skupnosti in organizacije bodo vloge za štipendije (na obrazcu SPN-1: Vloga za uveljavljanje socialno-varstvcnih pomoči) sprejemale do 15. JULIJA 1986, lahko pa bodo same rok podaljšale v primeru, če ne bo prijav na razpisane štipendije. Organizacije združenega dela lahko podelijo dodatek za deficitarnost v višini razlike do zaključnega osebnega dohodka, uradno ugotovljenega v SR Sloveniji za naslednje poklice v občini Litija: poljedelec, živinorejec, mehanik kmetijskih strojev, lesar, lesar-širok profil, tekstilni mehanik, izdelovalec usnja in krzna I, izdelovalec usnja in krzna II, tekstilno-mehanski tehnik, usnjarsko-krznarski tehnik, lesarski tehnik in za vse razpisane kadrovske štipendije za VI. in VII. stopnjo zahtevnosti. Razpisni pogoj so bili objavljeni v časopisu DELO v posebnih prilogah dne 15., 16. in 17. APRILA 1986. Informacije o razpisanih kadrovskih štipendijah dobite v kadrovskih službah štipenditorjev in strokovni službi skupnosti za zaposlovanje v Litiji. Kadrovske štipendije razpisujejo tudi Posebna izobraževalna skupnost za pedagoško usmeritev, Komisija izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije za kadrovske in administrativne zadeve, Republiški sekretariat za ljudsko obrambo in Zveza obrtnih združenj Slovenije. Podatke o teh kadrovskih štipendijah dobite v Skupnem razpisu kadrovskih štipendij. B) ŠTIPENDIJE IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV IN RAZLIKE H KADROVSKIM ŠTIPENDIJAM za udeležence usmerjenega izobraževanja za š. I. 1986/87 Za štipendije in razlike iz druženih sredstev lahko zaprosijo kandidati, katerih mesečni dohodek na člana družine v letu 1985 ni presegel 30.232 din. Sveti šol lahko predlagajo za štipendijo iz druženih sredstev učence in študente, ki s svojimi izrazito nadpovprečnimi učnimi rezultati in uspešnim vključevanjem v različne šolske in izvenšolske dejavnosti dokazujejo izjemne intelektualne in delovne rezultate. Ti kandidati imajo pravico do štipendije, če ožji družinski člani niso plačali za leto 1985 davka od skupnega dohodka občanov. Pri kandidatih iz kmečkih družin in tistih, ki izkazujejo dohodek tudi iz kmetijske dejavnosti in so dolžni plačevati prispevke in davke iz katastrskega dohodka, se dohodek na člana družine izračuna tako, da se upošteva katastrski dohodek pomnožen s faktorjem 1,89. V okviru meril iz prejšnjih odstavkov bodo imeli prednost pri podelitvi štipendij iz združenih sredstev kandidati — ki se izobražujejo za kmetijske poklice — ki so vključeni v izobraževanje za naslednje poklice, ki so v ljubljanski regiji in v občini Litija deficitarni: živilec, gozdar, obdelovalec lesa, pridobivanje in obdelava kovin, pom. uprav, energetskih naprav, poštni manipulant, pomočnik tekstilnega mehanika, pleskar, gradbinec 1 in II, prometno transportni manipulant, kuharski pomočnik, bolniški strežnik, lesar, lesar-širok profil, tekstilni kemik, tekstilni mehanik, izdelovalec delov obutve, bolničar, rudar, kalupar-livar, metalurg, kovinar in strojnik, monter in upravljalec energetskih naprav, energetski strojnik, kemijski procesničar, tekstilni kemik in mehanik, tekstilni konfekcionar, dimnikar, strojnik gradbene mehanizacije, prometno transp. odpravnik, kuhar, natakar, tehniki: rudarski, metalurški, strojni, energetik, elektronik, kemijski, obutveni, prom. transportni, ekonomski, inženirji: strojništva, elektrotehnike, računalništva, ekonomisti predmetni učitelji za matematično naravoslovne predmete, za vzgojne predmete in glasbeni učitelj, diplomirani inženirji: gozdarstva, lesarstva, rudarstva, strojništva, elektrotehnike, računalništva, kemijske tehnologije, gradbeništva za prom. zgr., matematike, fizike, programerstva, organizacije, dela in dipl. ekonomisti. — ki dosegajo v izobraževanju boljši učni uspeh — katerih nagnjenja in sposobnosti omogočajo uspešno delo v izbrani usmeritvi (mnenje izda služba poklicnega usmerjenja). Kandidati za štipendije iz združenih sredstev se morajo predhodno prijaviti na razpisne kadrovske štipendije na območju stalnega bivališča oziroma dnevne migracije delavcev. Kandidati morajo izpolnjeni Vlogi za uveljavljanje socialnovarstvenih pomoči (obr SPN-1) za štipendijo oz. razliko predložiti še: — potrdilo o vpisu, — fotokopijo zadnjega šolskega spričevala ali potrdilo o opravljenih izpitih, — izjavo OZD in drugih štipenditorjev, daje kandidat zaprosil za štipendijo oz. izjavo, da kandidat ne prejema kadrovske štipendije. Izpolnjene vloge naj kandidati vložijo osebno strokovni službi samoupravne skupnosti za zaposlovanje Litija, Jerebova ulica 14, najkasneje do 5. septembra 1986. C) STIPENDIJE IZ TITOVEGA SKLADA SR SLOVENIJE za mlade delavce in otroke delavcev, ki so si s svojim delom, odnosom do dela in učenja, z ustvarjalnostjo in nadarjenostjo, s poštenostjo intovarištvom ter družbenopolitičnim in društvenim delom pridobili ugled v Svojem delovnem in življenjskem okolju. V š. I. 1986/87 razpisujemo v občini Litija a) 1 (eno) štipendijo za mladega delavca, ki: — se odloča za izobraževanje iz dela ali ob delu, — ni starejši od 35 let in ima najmanj 2 leti delovnih izkušenj, — s svojim dosedanjim delom, prizadevnostjo in ustvarjalnostjo dosega nadpovprečne delovne uspehe v delovnem okolju, — je aktiven v družbenopolitičnih organizacijah, delegatskih in samoupravnih organih, družbenih organizacijah in društvih. b) eno štipendijo za otroka delavca učenca oz. študenta, ki: — je redno vključen v vzgojnoizobraževalno dejavnost, — dosega nadpovprečne učne uspehe, — je aktiven v družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih in delegatskih organih, družbenih organizacijah in društvih. Za štipendije iz Titovega sklada praviloma evidentirajo in predlagajo mlade delavce do 31. 8. 1986 samoupravni organi OZD, DS, pristojni na kadrovskem področju, na pobudo in ob poprejšnji obravnavi v družbenopolitičnih organizacijah, posebej ZSMS, v organizacijah in skupnostih; učence in študente — do 30. 6. 1986 svet šol po poprejšnji obravnavi in presoji predlogov v DPO šole in organizacije ZSMS v občini. Kandidate za štipendije lahko predlagajo tudi DPO v občini, krajevni skupnosti in organizacijah združenega dela. Predlog mora vsebovati: — utemeljitev predlagatelja o ustreznosti kandidata, — kadrovski interes oz. zagotovilo predlagatelja o kadrovskih potrebah oz. o zaposlitvi po končanem šolanju, — za mlade delavce potrdilo o delih in nalogah, ki jih opravlja kandidat, — za otroke delavcev potrdilo o delih in nalogah, ki jih opravljajo starši ter potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov, — izjavo kandidata, da kandidira za štipendijo iz Titovega sklada Predsednik skupščine: Vera Bric V akciji za najbolj urejeno železniško postajo ŽG Ljubljana zmagala železniška postaja Litija Za lepši videz postaje moramo skrbeti vsi Prijetno nas je pred tedni presenetila vest z malega ekrana, kasneje se je pojavila tudi v časopisju, da je v tekmovanju za najbolj urejeno postajo v kategoriji večjih postaj zmagala železniška postaja Litija. Priznamo, da nas je ta vest navdala s ponosom, saj taka priznanja ni tako lahko dobiti, kot bi si kdo mislil. Da je temu res tako, nam je ob obisku zatrdil tudi Drago SIMONČIČ, šef litijske postaje, ki to dolžnost vzorno opravlja že 13 let. Dobro razpoložen nam je povedal, da so se za tekmovanje pripravili na podlagi nagradnega natečaja, ki ga opredeljuje poseben pravilnik ŽG Ljubljana. Postaje so namreč glede na število prodanih vozovnic, pomembnost postaje, pretok potnikov in blaga razdeljene v tri kategorije. »Zato«, je nadaljeval tovariš Simončič, «je naša postaja s 3.500 potniki na dan — v maju je bilo vseh potnikov cea 105.000 — in 190 vlaki dnevno ena večjih postaj. Razumljivo je, da je ob tolikšnem prometu težje vzdrževati red in čistočo, ampak naši člani kolektiva se tudi tega niso ustrašili.« Zanimalo nas je, na kaj je bila še posebej pozorna komisija, ki je ocenjevala urejenost. Zvedeli smo, da je bila to splošna urejenost postaje, čistoča in odnos do potnikov. »Komisija je prišla nenapovedano in je na kraju samem preverjala, kako je s tem,« nam je zaupal tovariš Drago. »Sicer pa lahko rečem, da so se vsi zaposleni na postaji trudili za čim lepši videz. Vsakdo je po svoje prispeval k temu, tako da lahko vse pohvalim. Kakšno kritično besedo bi bilo moč reči samo čez tiste nevestne potnike in »nočne obiskovalce«, ki so povzročili (in še povzročajo) marsikakšno škodo. Tudi šolarji — vozači se ne obnašajo vedno lepo. Ampak treba je vztrajati.« Ko smo ga povprašali, kako naprej, namješef postaje Litija zatrdil, da se bodo prizadevali tudi v prihodnje — v tekmovanje bodo vključili tudi Savo — saj jih plaketa za »Naj postajo« vsekakor zavezuje. »Seveda so delavci tudi materialno stimulirani za ta prizadevanja, ampak to ni bistveno. Važno je, da živimo in delamo v urejenem okolju in da se naši potniki tu prijetno počutijo. Za to pa lahko nekaj napravi prav vsak.« V to smo prepričani tudi mi. Prijaznemu 17-članskemu kolektivu smo ob odhodu zaželeli, da bi to visoko oceno zadržali tudi v prihodnje, nam vsem, ki se kdajkoli odpravljamo s te postaje v svet, pa polagamo na srce: litijska železniška postaja je tudi naša, zato skrbimo za njen izgled vsi. Jože Sevljak Foto: GO NNPBobek '86, Gradiške Laze '86 V zvezi z nesrečami z. nevarnimi snovmi smo lahko že marsikaj slišali, prebrali ali videli na, TV. Te vrste nesreč so čedalje bolj pogoste v delovnih organizacijah, ki uporabljajo pri proizvodnem procesu nevarne snovi, pri cestnem in železniškem prevozu in drugod. Tudi v občini Litija se pri proizvodnem procesu uprablja veliko nevarnih snovi. Veliko se jih prevaža po železniškem in cestnem prometu (iz. Hrastnika). Do sedaj se v naši občini še ni zgodila nesreča z nevarnimi snovmi. Vendar pa moramo biti tudi na to vrsto nesreče pripravljeni. Občinska gasilska zveza Litija je skupno z Občinskim štabom civilne zaščite v svojem letnem programu usposabljanja članov GD in CZ planirala v mesecu aprilu 1986 2 vaji — požar z nevar- nimi snovmi (v proizvodnem procesu in na kmetiji). Prebivalci Bobka v Litiji in Gradiških Laz so bili nemalo presenečeni, ko so v aprilu opazili gost siv dim, ki se je valil iz gospodarskih objektov in gozdnih površin. Požar! Skoraj vsi so bili tega mišljenja, dokler si niso požarnega območja ogledali od blizu. V resnici je bila to gasilska vaja večjega obsega — požar z nevarnimi snovmi. Štab operative OGZ je z vajama preveril mobilnost gasilskih enot, tehnično opremo in znanje kakor tudi usposobljenost gasilskih enot civilne zaščite, njihovo iznajdljivost ter vedenje ob morebitni resnični intervenciji. Obe vaji sta bili vodeni iz komandnega mesta — tak način vodenja je potreben pri vseh večjih gasilskih in drugih intervencijah. Analiza obeh vaj je pokazala, da so gasilske enote in enote CZ premalo opremljene s tehničnimi sredstvi za reševanje pri požaru z nevarnimi snovmi, posebno z RBK zaščitnimi sredstvi, pohvalno pa je znanje in delo gasilskih enot G D in CZ, mobilizacija in pristop k požaru ter gašenje le-tega. Ugotovljeno je tudi, da se vnetljive snovi in kmetijska mehanizacija shranjujejo v dokaj neprimernih prostorih. Na vaji Bobek 86 so sodelovali: GD Litija, Šmartno, IGD LIL, CZ KS Litija — levi breg in CK Litija-desni breg, na vaji Gradiške Laze 86 pa GD Jablanica, Breg, Kostrevnica in Liber-ga- OGZ Litija Štab operative Marko Paternoster IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI OBČINE LITIJA - ■ ti : ■ ■ ■ . ■ Uli! :.. ■ Ji8KK|;#1# Najbolj zanimivo je bilo za učence reševanje S.a razreda iz II. nadstropja s pomočjo reševalne vreče, (loto: Drago Zaje) Uspešen obrambni dan Vsaka osnovna šola izvaja poleg pouka še druge dejavnosti, ki potekajo izven učilnic in kjer je večkrat potrebno sodelovanje z okoljem. Mednje sodi tudi vsakoletni obrambni dan, kjer delavci šole in učenci izvajajo del nalog obrambnega in varnostnega načrta. Letos smo se v šmarski šoli prvič odločili, da bo imel obrambni dan požarno-varnostno vsebino; za pomoč smo zaprosili domače gasilsko društvo in Občinsko gasilsko zvezo Litija, ki sta nam rada priskočila na pomoč, tako da smo skupaj pripravili zanimiv in poučen program. Zadnji torek v maju so prišli učenci brez. torb v šolo. Prvo uro so se zbrali v svojih učilnicah, kjer so razredniki z njimi obravnavali temo Kaj moramo vedeti o požarni varnosti in zaščiti. Tik pred zaključkom ure smo dali z zvoncem alarmni znak, daje »izbruhnil« požar; učenci in delavci so v dobri poldrugi minuti izpraznili šolsko poslopje ter se umaknili na igrišče. Med umikom je prišlo do »nesreče«; porušile so se stopnice, v šoli pa je ostal še 8. a razred. Na pomoč so priskočili gasilci in s pomočjo reševalne vreče omogočili osmošolcem, da so lahko varno zapustili šolo, saj so jih rešili iz drugega nadstropja. Komaj je bila reševalna akcija končana, žeje v bližini šole »izbruhnil« nov požar. Gasilci so s sodelovanjem članov društva Mladi gasilec požar gasili z različnimi požarno-varnostnimi sredstvi ter gasilnimi aparati. Nevarnost je minila in učencem smo dali kratek odmor za malico. Nato smo se znova vsi preselili na športno igrišče, kjer so mladi gasilci iz Zavrstnika in Šmartna prikazali gasilske vaje in s tem dokazali svojo spretnost, kako bodo ravnali, kadar bo res treba gasiti. Učence so zabavali tudi z raznimi tekmovalnimi igrami, kjer so ravno tako preizkusili svoje znanje o gasilstvu. Na šolskem dvorišču so se vsi učenci še seznanili z najpomembnješimi gasilskimi pripomočki, opremo in obleko, ki jih uporabljajo gasilci pri gašenju, za zaključek pa so si ogledali v šolski avli še dva kratka filma, ki prikazujeta požar na kmetiji in v stolpnici. Učenci so bili nad vsebino obrambnega dne navdušeni, ne le da so obnovili in dopolnili znanje o požar-no-varnostnem ravnanju, marveč se bodo še dolgo spominjali, kako poteka reševanje iz gorečega poslopja, nu- đenje prve pomoči ranjencem, ravnanje z gasilnimi aparati in drugih gasilskih veščin, ki so jih tudi sami praktično preizkusili. Da je obrambni dan dosegel svoj namen, imajo zasluge vsi zunanji sodelavci: občinski poveljnik Janez Ambrož starejši, sektorski poveljnik Marjan Verbajs, pomočnik poveljnika GD Šmartno Marko Šte- tanec, gasilca Andrej Vidmar in Janez. Ambrož mlajši, mentor mladih gasilcev iz Zavrstnika Janez Strah, član Občinske gasilske zveze Viktor Zupan in načelnik civilne zaščite Branko Ojnik. Ob zaključku smo izvedeni obrambni dan tudi analizirali. Ugotovili smo, da je taka vsebina, kakršno smo si zamislili in jo tudi izvedli, uspešna in učinkovita oblika požarno-varnostne vzgoje, ki bi morala postati stalna praksa. Boris Žužek C krajevna skupnost litija ) Sto otroški ust pri Damjanovi mami Prvi majski dan nas je pripeljal po prašni cesti v Podšentjurdo Kovačeve kmetije. Gospodinja nas je sprejela odprtih rok. Spekla nam je velike hlebce slastnega domačega kruha. V metrgi je imela še testo, kije shajalo. Pokazala nam je, kaj vse rabi za peko kruha, kako naredi testo in kako ga speče v krušni peči. Naravoslovni dan, ki nam bo ostal v spominu! Kos kruha, pecivo in malinovec so potešili lakoto, žejo in utrujenost. Dobra mati ne sprašuje, ali hočeš, temveč da. Prvošolci s tovarišicami OŠ D. K. T. Litija krajevna skupnost vače ) Se bolje se spoznajmo Minilo je že tretje leto pobratenja med OŠ Vače in OŠ Ledina. Sodelovanje med šolama se vse bolj krepi in dobiva nove vsebine in oblike. V maju so učenci z. Vač skupaj s svojimi prijatelji z Ledine sodelovali na natečaju občine Ljubljana — Center z. naslovom Revolucija še traja, kje je moje in naše mesto v njej. Prispevali so 6 literarnih in likovnih del in, na veliko veselje vseh, je bilo kar 5 nagrajenih. Sklepni del natečaja je bil v Cankarjevem domu z istoimensko prireditvijo. Ob izbranem kulturnem programu, ki so ga izvajali učenci osnovnih in srednjih šol iz Ljubljane in drugih krajev Jugoslavije, so se mladi poslovili od meseca mladosti. Obisk Cankarjevega doma bo učencem z Vač ostal še dolgo v spominu. Že čez dober teden so se Vačani in Ledinci zopet srečali; seveda spet v Ljubljani, tokrat v majhni dvorani na Taboru. Ledinci so pripravili kviz o heroini Nedi Gerzinič, po kateri nosi ime njihov pionirski odred. Odgovori tekmovalcev so potrdili, dajo tudi pionirji z Vač dobro poznajo. Prireditev seje končala s pesmijo Lepo je v naši domovini biti mlad in obljubo, da se kmalu spet srečajo. In kdaj bo to? V počitniškem času bosta šoli organizirali izmenjavo učencev; najprej bo nekaj ljubljanskih otrok bivalo nadomovih vaških učencev, potem pajim bodo ti obisk vrnili. Prav gotove bodo to najlepše počitnice! Milka Rogelj Priprave na volitve Na majski seji predsedstva Krajevne konference SZDL Šmartno so člani evidentirali kandidate za organe Občinske konference SZDL Litija, začeli pa so tudi s pripravami na volitve v krajevni skupnosti, ki jih bodo zaključili do konca takočega leta. Vsestransko bodo proučili novo sestavo skupščine in sveta, saj želijo imeti v obeh organih sposobne in delovne občane, pomembne naloge pa bosta imela še poravnavalni in potrošniški svet. Predsedstvo K K SZDL Šmartno bo predlagalo svetu KS, naj le-ta ob letošnjem krajevnem prazniku podeli posebna priznanja posameznikom, ki so se izkazali pri čiščenju ter urejanju okolja. Prva naloga se že uresničuje Svet krajegne skupnosti Šmartno je na zadnji seji obravnaval poročilo o poteku priprav za izvajanje nalog prvega krajevnega samoprispevka, ki smo ga občani izglasovali sredi letošnjega marca. Ugotovil je, daje akcija stekla že v aprilu in da bodo občane o poteku del — prvi je na vrsti Zadružni dom — tekoče obveščali v Glasilu občanov. Člani sveta so razpravljali še o rušenju in popravilu starih hiš v središču kraja, ureditvi hiše, v kateri je krajevni urad, in problemih kanalizacije. Imenovali so tudi petčlansko komisijo za pripravo programa ob letošnjem krajevnem prazniku, komunalno skupnost pa bodo opozorili, naj bolj poskrbi za čiščenje Šmartna. Čebelarstvo Toplo majsko sonce je povzročilo buren razvoj čebeljih družin. Rojenje je že pričelo delati težave. Vendar pa smo bili tega veseli, da smo lahko vsaj delno nadoknadili izgube zaradi varaoze in zime. V tem mesecu smo organizirali predavanje z naslovom VZRH.IA MATIC. Obisk je bil vzpodbuden, prav tako pa tudi zanimanje čebelarjev. To pa je tudi potrdilo, da smo z našim delom na pravi poti in daje izobraževanje čebelarjev naša prva naloga. Na višku čebelarske sezone bomo s predavanji prekinili. Nadaljevali pa bomo v začetku septembra s temo PRIPRAVA ČEBELJIH DRUŽIN ZA ZIMO. Pri tem pa bo vključena tudi tema o varaozi. Prireditve za otroke med počitnicami Zavod za izobraževanje in kulturo Litija bo tudi letos pripravil več prireditev za otroke, da si bodo krajšali in popestrili počitniške dni. V MATIČNI KNJIŽNICI bo od srede julija do srede avgusta vsak drugi dan ura pravljic. Ure pravljic bodo oblikovane tako, da bodo otroci na njih tudi ustvarjalni, saj bodo poleg poslušanja zgodb tudi sami aktivni, naučili se bodo novih pesmic, risali znane zgodbe in sami pripovedovali pravljice. Na ure pravljic vas vabimo: 21., 23., 25., 28., in 30. julija, L, 4., 6., 8., 10., 12., in 14. avgusta, vedno ob 10. uri. V KINU LITIJA so za počitniške dni pripravili več filmskih prireditev. Predstave bodo v mesecu juliju, ogledali pa si boste lahko: 2., 3. in 4. julija film ČAROVNIK (ameriškiglasbeni), 9„ 10., 11. julija film Charlija Chaplina ŽELEZNI ŠAMPION, 10., 1 L, in 12. julija risanko SMRKCI in 23.. 24. in 25. julija film TARZAN. Lutkovna skupina L1LU bo pripravila novo lutkovno igrico, točnega datuma še ne vedo. C krajevna skupnost dole Srečanje starejših občanov, krvodajalcev in upokojencev Kakor že več let zapored je tudi letos Krajevni odbor RK Dole v sodelovanju z Društvom upokojencev Dole organiziral srečanje starejših občanov, krvodajalcev in upokojencev. Srečanje je bilo v nedeljo, 1.6. 1986, v dvorani na Dolah. Udeležba je bila dobra, saj seje tega srečanja udeležilo nad 70 občanov. Vse navzoče je prav prisrčno pozdravil predsednik KO RK Dole Henrik Prijatelj, še posebno krvodajalce, saj se je v tem tednu praznovala dolgoletna humana tradicija krvodajalcev. Poudaril je, da je bilo z nesebično pomočjo krvodajalcev rešenih veliko življenj. Ob tej priliki so krvodajalcem podelili priznanja, ki jih je izročil predsednik. V imenu RK Slovenije se je zahvalil za njihovo človekoljubnost in solidarnost. Za 5 x darovano kri so priznanja prejeli: Janez Baloh, Roman Božič, Ana Cimperman, Stanislav Žonta, Jože Hribar, Maksimiljan Medved in Marjan Odlazek, za 10 x darovano kri pa Martina Martinčič in Franc Prijatelj. Tega dne so člani Društva upokojencev Dole izvedli svoj občni zbor. Iz.poročila predsednika društva Poldeta Pavlina je bilo razbrati, daje' ■ društvo bilo ustanovljeno leta 1984. Od 127 upokojencev jih je približno polovica že včlanjenih. Na občnem zboru so izvedli nadomestne volitve v svoje organe ter določili dva delegata za koordinacijski odbor društev občine Litija, katerega namen je organiziranje skupnih del v interesu občine in vseh treh društev. Obravnavali so tudi program dela za naprej. Večina upokojencev je bila za to, da se tudi v letošnjem letu organizira izlet. Ker ježe več članov izrazilo, da bi društvo imelo svoj prapor, je tekla razprava tudi glede tega. Društvo upokojencev Dole si bo tudi v bodoče prizadevalo, da bi pridobilo nove člane. Po izvedenem občnem zboru so podmladek RK Dole pod vodstvom mentorice tovarišice Marte Božič ter mladinci pripravili kulturni program, kije popestril praznik. Vsi navzoči so bili navdušeni. Vabljeni gost Alojz Celestina, predsednik sveta, se je v imenu KS Dole zahvalil za tako požrtvovalna dela tako društvu upokojencev kakor tudi krajevnemu odboru RK Dole in njihovemu podmladku. Iskreno je čestital tudi krvodajalcem za njihovo humano dejanje ter predsedniku KO RK Henriku Prijatelju za 40 let sodelovanja v RO RK Dole. Ob koncu je vsem zaželel uspešnega dela. Sledila je skromna pogostitev z zabavo. Z dobro voljo in veselim razpoloženjem so se razšli z upanjem, da se naslednje leto zopet snidejo. Kulturni dnevi V okviru delovnega programa šole sta bila organizirana kulturna dneva za učence 5. in 6. ter 7. in 8. razreda. Prvi so si 13. maja ogledali gledališko predstavo Žarka Petana Metka in Janko v izvedbi Šentjakobskega gledališča. Igra ima dvojen namen, sprostiti in zabavati se, hkrati pa razmišlja o sporih med starejšo in mlajšo generacijo. Obravnava tudi odpor mladih zoper sleherno avtoriteto. Učence so navdušili songi, ki jih izvaja ansambel Pink Panter. Učenci so obiskali še Narodno galerijo, kjer so si poleg stalne zbirke ogledali še razstavo Japonski lesorez, ki obsega lOOlesoreznih tiskov od 17. do 20. stoletja iz znane zbirke Sokai. Učenci 7. in 8. razreda so si v ponedeljek, 26. 5., ogledali gledališko predstavo Mestnega gledališča ljubljanskega Razbiti vrč. Veseloigra nemškega dramatika Heinricha von Kleista je dolgo časa veljala za briljantno izdelano komedijo o pokvarjenem sodniku. Osnova te veseloigre je bržkone zgodovinsko dejstvo, vzeto po bakrorezu, ki so ga našli v Švici. U čenče je navdušila igra vaškega sodnika, ki ga igra Janez Hočevar. Po predstavi so učenci obiskali še Cankarjev dom. 20. 5. so si učenci od 1. do 4. razreda ogledali v Lutkovnem gledališču lutkovno predstavo Jajce. V problemsko zastavljeni igrici so se iz množicejajc izvalile raz-lične živali. Navdušenje in nestrpnost sta bili prisotni do kraja, ko je počilo še zadnje jajce in seje izvalil težko pričakovani piščanček Franc. Poudariti je treba, da so učenci dobili vstopnice za predstave v okviru kulturnega tedna, sami so plačali le del sjroškov za prevoz. Tako je tudi oddaljenejšim učencem omogočen ogled kulturne prireditve v Ljubljani. Jožica Vrtačnik Na kratko lahko iz organiziranega predavanja o vzreji matic povzamemo tole: 1. Ne čebelarimo sstarimi maticami (tri, štiri leta). Take matice so manj odporne, slabše zalegajo, obstaja pa tudi večja možnost, da takšno matico pri dimljenju proti varaozi izgubimo. Vemo pa, da je zlasti pri jesenskem dimljenju takšna okužba zapisana izgubi. Vendar pa ne uničujmo matic starih eno leto, če lepo zalegajo. Takšno matico lahko pustimo še eno zimo. Takrat dosežemo najboljšo rodnost. 2. Izkoristimo matičnjake, ki so zgrajeni zaradi rojilnega razpoloženja. S tem vzgojimo več matic in naredimo rezervne družine, ki nam lahko pridejo še kako prav. 3. Za vzgojo matic je zelo važna tudi temperatura okolice (ne preveliko nihanje). Matice, ki so vzgojene v hladnem vremenu, so slabše kvalitete. 4. V času enakonočja dosežemo najboljšo kvaliteto. Kot zanimivost in način dela naj opišem naslednji primer: Večkrat sem se pogovarjal z gorenjskimi čebelarji. Vemo, da so vremenske okoliščine za čebelarjenje težje. Zato morajo biti izpolnjeni tile pogoji: 1. Zadosti hrane za zimo — 15 do 18 kg na panj 2. Pravočasna zamenjava matic (če se pojavi rešetasta zalega ipd.) 3. Pravočasno krmljenje za zimo s čim manj vode. Vsi tisti čebelarji, ki so v letošnji zimi izgubili večino družin, si sedaj lahko vsaj malo opomorejo z roji in narejenci. Toda ne hlastajmo po velikem številu. Raje si pridobimo manj družin in tiste dobro oskrbujemo. Ne pozabimo na krmljenje zlasti v dežju in takoj po njem. Takrat hrane v naravi za intenziven razvoj ni zadosti. Najbolje je, da za ta namen naredimo pogače. Eden izmed receptov je takle: 80% zmletega sladkorja, 20% medu. To dobro zmešamo in pregnete-mo. Dobili bomo testo, ki ga bodo čebele počasi jemale. Če je med gost, dodamo malo vode oziroma obratno. Spomladi, ko ni v naravi zadosti cvetnega prahu, pa dodamo malo kvasa, sojine moke ipd. Le nenehna skrb nam bo povrnila vložen trud v obliki pridelka. Če ima kdo izmed čebelarjev kak star nenavaden panj ali čebelnjak, naj nam sporoči, da bomo v dogovoru z lastnikom lahko skupaj ohranili našo kulturno dediščino. Franci Grošelj Dobri sosedski odnosi Litijska občina ima dobre stike z vsemi sosednjimi občinami. Dobre sosedske odnose (pa tudi sodelovanje) ima tudi z občino Moste-Polje. Pred dnevi sta se v Litiji sešli obe občinski »ekipi«, akt o sodelovanju pa sta s svojimi podpisi podkrepila še oba predsednika (sli' i zgoraj): tovariš Ivo Samec v imenu moš-čanske občine, tovariš Miro Kaplja pa v imenu litijske. Jože Sevljak Foto: GO 15 Obisk prireditev v Ljubljani Ob letošnjem mladinskem kulturnem tednu, ki je potekal sredi maja v vseh ljubljanskih poklicnih kulturnih ustanovah, so šmarski osnovnošolci obiskali več prireditev. Učenci tretjega in petega razreda so si ogledali v Lutkovnem gledališču igrico Jajce, šestošolci in osmošolci so bili v Drami. Prve je zabavala Shakespearova komedija Sen kresne noči. druge pa Partljičev Moj ata, socialistični kulak. Vsi učenci 7. razreda pa so imeli kulturni dan v Cankarjevem domu, kjer jim je Simfonični orkester Slovenske filharmonije zaigral tri znane operne uverture. v Potujoča razstava v Smartnem Lansko jesen je potekala na Vrhniki že četrta Petkovškova likovna kolonija, na kateri so prvič sodelovali tudi likovniki šmarske osemletke. Od februarja dalje je potujoča razstava najboljših del obiskala vse šole, s katerih so bili udeleženci srečanja. Za učenci iz Borovnice, Logatca, Rakeka in Horjula so si v maju ogledali razstavo tudi v Šmartnem, do konca šolskega leta pa je obiskala še šoli na Logu — Dragomeru pri Brezovici in Vrhniki. Bralni jubilej Zakaj tako? V soboto, 17. maja 1986. je potekala v zagorskem Delavskem domu redna letna skupščina Zasavske pevske skupnosti, le-ta združuje 32 odraslih pevskih zborov in oktetov od Jevnice do Radeč, vendar pa jih v tekoči sezoni deluje le 26. Vsako vokalno skupino naj bi na skupščini zastopala dva delegata; odziv je bil, žal. zelo slab. Vabilu so se odzvali le delegati 15 zborov in oktetov, kar je še zagotavljalo sklepčnost. Najbolj malomaren odnos do tega zasavskega združenja, ki je v minulih sedemnajstih letih precej pripomoglo k razvoju množičnosti in kvalitete zborovskega petja v Zasavju, so pokazali zbori iz naše občine. Šmarski Zvon je poslal v Zagorje dva delegata in litijska Lipa enega, ostalih sedmih, letos delujočih zborov, pa ni zastopal nihče. Temu podatku ni kaj dodati, lahko se ob njem le zamislimo. Spoznajmo svoj kraj V šmarski šoli smo v tekočem šolskem letu uvedli dve vsebinski novosti pri izvajanju kulturnih dni; srečanju z domačimi ustvarjalci smo pridružili še spoznavanje domačega kraja. Sedmošolci in osmošolci so ob pomoči literature (štiri brošure in krajevni leksikon) in starejših Smarčanov zbrali podatke o zgodovini kraja, ki se ponaša z 850-letno tradicijo. V dveurnem obhodu skozi Šmartno pa so se ob sodelovanju pedagoških delavcev seznanili z življenjem in delom pomembnih posameznikov, ki so se tu rodili ali delovali (dramatik Slavko Cjrum, arheolog France Stare, ustanovitelja Zvona in Gasilskega društva Ivan Bartl in Jurij Adlešič, skladatelj Maks Kovačič, generalpolkovnih Franc Poglajen in drugi), z nagrobnimi spomeniki iz 16. stoletja v župnijski cerkvi, z. Valvasorjevo bakroreznico v najstarejši šmarski hiši na Hribu, z razvojem šolstva, društvenega življenja in gospodarstva, ob spomeniku NOB pa s sodelovanjem Smarčanov v narodnoosvobodilnem gibanju med drugo svetovno vojno. Učenci so bili z izvedeno zamislijo kulturnega dne zadovoljni, saj so spoznali 'veliko novih zanimivosti o kraju, v katerem živijo in obiskujejo šolo, zato bomo to obliko obdržali tudi v prihodnje in jo vsebinsko še obogatili. Nastop Lire na Bogenšperku Na povabilo litijske Lipe so obiskali grad Bogenšperk pevci najstarejšega pevskega društva v Sloveniji — kamniške Lire. V petek, 6. junija, so nameravali izvesti ob osmih zvečer na grajskem dvorišču celovečerni koncert, a so se morali zaradi hladnega in nestanovitnega vremena preseliti v Valvasorjevo knjižnico. Sicer maloštevilnim, toda hvaležnim poslušalcem, so predstavili pester izbor na-študiranih skladb domačih in tujih ustvarjalcev od renesanse do sodobnih del. Najbolj so ljubitelje zborovskega petja »ogrele« Ta paver pa grahovco seje, So še rožce u hartelnu žavovale in Ribniška. Zbor, ki ga že vrsto let uspešno vodi prof. Samo Vremšak, je moral dodati še dve pesmi. Letos mineva dvajset let, kar so v šmarski šoli, med prvimi v Zasavju, uvedli branje za Levstikovo in Cankarjevo bralno značko. V navedenem obdobju je to bralno odličje prejelo več tisoč mladih bralcev. Za omenjeni jubilej so učenci povabili na šolo pesnika Francija Lakoviča iz. Zagorja, ki jim je bral svoje pesmi in pripovedoval mladostna doživetja iz najtežjega obdobja slovenske zgodovine — NOB. Izročil je tudi značke dvanajstim posameznikom, ki so si z marljivim branjem pridobili 27 dodatnih bralnih odličij, Lestikovo ali Cankarjevo značko pa je prejelo 111 učencev od petega do osmega razreda. Šolarji nižje stopnje bodo imeli sklepno slovesnost ob zaključku šolskega leta. Na srečanju s pesnikom Franijem l.akovičem, ki so mu prisostvovali vsi učenci višje stopnje, so za kulturni program poskrbeli mladi kitaristi, kijih vodi tov. Drago Zaje. Koncert Urške Meglic V dvorani slovenskih skladateljev v Ljubljani je imela Urška Meglic, učenka 3. letnika klavirja Srednje glasbene in baletne šole Ljubljana, 5. junija javni nastop. V dobro uro trajajočem koncertu je zaigrala dela Galuppija, Bacha, Beethovna, Mendelssohna, Chopina in Schumanna; za zaključek pa sta z Barbaro Novak, učenko 2. letnika, predstavili skladbo Milhauda Scaramouche za dva klavirja. Zadnji stavek sta morali ponavljati. S celovečernim nastopom je Urška Meglic znova potrdila svojo nadarjenost in znanje, ki si ga je pridobila ob pomoči profesorice GiteMallv. Obisk koncerta sta za ljubitelje instrumentalne glasbe iz Litije in Šmartna organizirala ZKO Litija in ŠKD Zvonček Šmartno. Boris Žužek Sedma pevska revija Zveza kulturnih organizacij občine Litija in občinski komiteZKS Litija sta organizirala 31. maja že sedmo občinsko pevsko revijo, in to v počastitev 13. kongresa ZK.I. Na reviji je letos sodelovalo osem pevskih /borov in litijski oktet, za katerega je bil to šele drugi večji nastop. Zbori so se predstavili z vrsto pesmi slovenskih in tujih avtorjev. Poleg pevskih zborov pa so revijo popestrili tudi Zasavski rogisti, ki so se prijazno odzvali povabilu organizatorjev. Škoda le, da je bila prireditev zaradi slabega vremena prestavljena v prostore OŠ Litija, saj bi v prelepem okolju gradu Bogenšperk slovenska pesem še lepše zazvenela. Gorazd Mavretič Zvon na Bogenšperku Topel majski dan. Hlad v grajskem dvorišču. Življenje je ogrelo stare bogenšperške zidove. Lep dan mladosti 1986. Približuje se tristoletnica odhoda Janeza Vajkarda Valvasorja s tega gradu. Žalosten je odhajal z grada, s katerim je poravnal dolgove za izdajo Slave Vojvodine Kranjske in drugih svojih kulturnih in znanstvenih podvigov. Žena ga je preklinjala zaradi usode otrok. Hitro nato je usahnil. Pisalo se je leto 1694. Ko se je 1971 vrnil na ekran ljubljanske televizije in strogo oštel sodobnike, da niti gradu ne znajo ceniti, kaj šele, da bi cenili njegovo delo. so se Lttijani zganili. »listih 800 dukatov, ki so mi jih slavni stanovi Kranjske namenili za C dela Litijska pomlad je uspela Pred nekaj dnevi so se ob poslušanju najpopularnejših disco skladb v Sloveniji končale prireditve pod imenom Litijska pomlad. Bilo je več prireditev, ki so jih mladi pripravili sami s pomočjo litijskega združenega dela. Če nihče ne poskrbi za preživljanje prostega časa mladih, bomo to naredili sami, pravijo v Centru interesnih dejavnosti. Konec maja so namesto Poletja v školjki zavrteli glasbeni film Škrlatni dež. Filma Poletje v školjki niso videli, ker distributer filma ni izpolnil obljube, da bi film prišel v Litijo, če tudi so ga mladi rezervirali. Že naslednji dan se je plesnega večera s skupino GU-GU iz Ljubljane udeležilo približno 400 mladih, plesni večer pa je med odmori popestrila plesna skupina Aurora iz. Borovnice. Tretji dan so na prireditev povabili najmlajše, v enotirnem programu pa so se s premiero Treh prašičkov predstavili člani lutkovne skupine LI-LU, plesni skupini, ki jo vodita Igor Parkelj in Neli Vozelj, ter čarovnik Miran iz Gabrovke. 13. junija so v Litijo povabili člane lutkovne skupine Centra za kulturo mladih iz Ljubljane, ki so se predstavili z lutkovno igro za mlade in odrasle Mrtvaški ples, avtorja Lojzeta Ko-vačiča. Omenimo naj še koncert skupine Veter na predvečer dneva mladosti na košarkarskem igrišču v Litiji in igre brez meja v organizaciji mladih Smarčanov. Prav tako zbirajo tudi prijave za mladinske športne igre, ki se bodo končale v prihodnjem letu, organizirata pa jih komisija za šport pri OK ZSMS Litija in TVD Partizan. Prireditev je bilo dovolj in mlade velja pohvaliti, saj so vse pripravili z veliko mero entuziazma. Ce pri teh prireditvah ne bi sodelovale Predilnica, Kovina, Mesarija, IUV — TOZD Usnjarna in Lesna industrija z denarnimi sredstvi, teh prireditev ne bi bilo. S tem pa prireditev še ni konec. Po počitnicah že načrtujejo nove: 12. septembra koncert skupine Agropop, v oktobru srečanje manj znanih in neuveljavljenih skupin, morda gostovanje potujoče diskoteke Sraka, gledališke predstave... Tekst in loto: RUDI BRFGAR l\a prireditvi za otroke se je s premiero Treh prašičkov predstavila tudi lutkovna skupina U-LV poravnavo dolgov za slavo, je bilo kot kaplja v morje«, je zapisal Valvasor. »Zgodovina se ponavlja«, bi dejal sodobnik. Vendar je Kulturna skupnost Slovenije in še kdo v naši slovenski deželi ves čas obnove dosledno sodeloval. Zato sedaj ne gre več le za kapljo, ampak že kar za polno zajemalko dobre volje, pa tudi denarja v ta kulturno-zgodovinski namen. Večji prispevek od vsakega dinarja pa naša slovenska kultura prispeva s svojo vsebino. Tega prispevka ne bo nikoli preveč, celo nikoli dovolj ga ne bo! Šmarski Zvon je pripravil glasbeno bogato in kvalitetno popoldne vsem tistim ljubiteljem petja, ki jim je kaj več do umetnosti kot do lenai jenja v nedeljski senci. Dan so polepšali tudi naključnim obiskovalcem Bogenšper-ka. Kulturna prireditev je bila pomembna tudi zato, ker je bil to kvaliteten koncert dveh zborov. Poleg Zvona je sodeloval še moški pevski zbor BELT Črnomelj. Mešani glasovi Zvona so osvežili naš Bogenšperk. globoki moški glasovi Belokranjcev pa so pridali nov ton tej prireditvi. Letalo, kije po svoji stari poti pristajalo v smeri Brnika, ni pretirano motilo prireditve. Iti in tam glasen protest otroka (mamica ali babica ga je morala vzeti s seboj, če je želela slišati petje koga od svojih) ali pa ropot iz kuhinje v gradu so / razumevanjem preslišali glasbe željni poslušalci. Poleg ljubiteljev petja so se zbrali še mnogi drugi. Mimo vozeči kolesarji so se ustavili in kratko počili ter prisluhnili naši lepi slovenski pesmi. V okolici vodnjaka, ki je ostal kot spomin na stare čase, je sedelo toliko mladih, kot se jih ne spomnim v zadnjem času. Ko bodo veliki, bodo vedeli, kako so peli odrasli v njihovih otroških dneh. Zelo pomembno nacionalno noto so vsebini koncerta dodali pevci BELT iz Črnomlja. Opazoval sem Jožeta zgradu, kako je ob stebru na hodniku balkona prisluhnil desetinam pevcev, in kdo ve, kaj se mu je motalo po glavi ob premišljanju preteklih časov na gradu. Ne le on; vsak od dvestotih obiskovalcev je v izbranem programu mogel najti tudi delček svoje notranjosti, Žal mi je bilo za mnoge, ki bi želeli biti z nami, a niso mogli biti. Spomnil sem se predsednika katalonskih sindikatov, Bulle, koje bil ganjen ob obisku Bogenšperka. »V življenju si nisem mogel misliti, da bi smel svobodno hoditi po gradu. Pri nas doma lahko o tem le sanjamo.« Ob doživeto zapeti Cielito I.indo, španski narodni pesmi, bi se mu zagotovo orosile oči (v Litiji bi se mu to ne zgodilo prvič). Prav tako bi bili ponosni tudi vsi oni, ki so v preteklih petnajstih letih pomagali pri obnovi gradu. Nekateri osebno, drugi z naklonjenostjo ali vsaj dobrohotnim nasvetom. Manjkali sodelavci, ki so poleg svojega znanja vložili v delo na gradu tudi dobršen del ljubezni do take starine, kot je Bogenšperk. Vesel bi bil tudi Milan Žcleznik, velik ljubitelj in poznavalec zgodovine gradu, zaslužen za resno strokovno obnovo našega kulturnega spomenika. Ivan Godec i mm mm 1 mm Filmska razglednica Minila je prva polovica leta 1986 (hitro, kajne?) in smo že v prvi mesec drugega dela —julij, mesec počitnic in zabave. Šolarji so na zasluženem oddihu in tako bodo imeli veliko prostega časa. Zato smo se odločili, da v mesecu juliju in avgustu pripravimo poseben počitniški program, ki bo tekel vsak teden od srede do petka. Počitniški program v mesecu juliju bo izgledal takole: — 2. in 3. julij — ameriški glasbeni film ČAROVNIK; — med 9. in 12. julijem si lahko ogledate dva filma: ameriško humoresko (II ARI IE CHAPLIN — ŽELEZNI ŠAMPION in belgijski risani film SMRKC1; — med 16. in 19. julijem: francoski zgodovinski spektakel BOJ ZA OGENJ in ameriški akcijski film ROPARJI IZGUBLJENEGA ZAKLADA; — med 23. in 26. julijem jugoslovansko komedijo S. P. V. K. in ameriški film TARZAN; — med 30. julijem in 1. avgustom italijansko akcijsko komedijo ŠERIF V DOLINI NILA z Budom .Spcncerjem v glavni vlogi. Poleg počitniškega programa bo ob sobotah in nedeljah tekel redni program. 5. in 6. julija si boste lahko ogledali odlično ameriško kriminalko STRUP ČRNE M AMBE. V filmu ne bo manjkalo akcije z. obilo elementov grozljivke. Obilo »grozljive zabave« nudi tudi naslednji film RIBE UBIJALKE, ki bo na programu 12. in 13. julija. Po velikem ropu diamantov se vodja bande odloči, da bo plen skril na dno jezera, v katerem kar mrgoli morilskih rib. Tako si lahko že sami predstavljate, kaj se zgodi z vsakim, ki si poskuša prilastiti plen. Toda ribe se nenavadno hitro razmnožujejo in pretijo, da bo plen za vedno ostal last jezera. Nove vožnje z motorji, pretepi, glasba in zabava so glavne značilnosti ameriškega akcijskega filma MLADI BOJEVNIKI, ki bo na programu 19. in 20. julija. Zadnji vikend v juliju pa vam bomo zavrteli francoski triler ŠOK z odličnima Alainom Delonom in Chatherine Daneuve v glavnih vlogah Martin Terijer, profesionalni ubijalec, se odloči, da se umakne, a mu tajna organizacija tega ne dovoli, saj ga še potrebuje. Martin se temu upira in kmalu spozna, da mu zaradi nepopustljivosti strežejo po življenju. Tako pride Martin v situacijo, ko mora reševati svojo kožo, pri tem pa mu uspešno pomaga lepa Kler. G. Mavretič ■ I ■ I I I I V d 8 113 m ^ Da bi se bolje razumeli in več ustvarili J KAJMISLIŠ S ODELA VEC? V svetu, ki nas obdaja, se pravi v naravi, družbi, v našem delovnem okolju prihaja do pojavov, ki nam dajejo, če jih opazujemo posamezno in izvzete iz njihovega okolja, občutek, da so brez reda, njihov pomen pa povsem naključen. V resnici pa veljajo za vse omenjene pojave določene zakonitosti, ki pa jih opazimo šele ob pravilnem pristopu, se pravi, kojih zasledujemo dalj časa v njihovem okolju. Spoznavanje zakonitosti, ki jim sledijo posamezni pojavi, pa je tudi namen zbiranja podatkov. Torej lahko rečemo, da zbiramo podatke zato, da spoznamo pojave, kijih proučujemo oziroma analiziramo in v končni fazi tvorimo določene sklepe. Pri proučevanju podatkov o velikih podatkih, ki nastopajo množično, ugotavljamo, da se ti podatki razlikujejo v svojih značilnostih. Če npr. opazujemo struženje na stružnici, mora biti to opazovanje omejeno na isti stroj, isti izdelek, isto mero. Zbiranje podatkov delimo v dve skupini: — opazujemo vse nastale pojave, — opazujemo samo del pojavov oziroma vzorec. Tako lahko govorimo o 100% zbiranju podatkov in vzorčenju. Popolno 100% preverjanje oziroma opazovanje podatkov je ponekod predpisano in nujno, v določenih primerih pa je neumestno ali celo nemogoče (preizkušanje nabojev, varovalk itd.) Vzorčenje je postopek, kjer z. opazovanjem manjše količine pojavov prenesemo ugotovitev na celotno populacijo (množico). Enote za vzorec zbiramo naključno, in sicer tako. da ima vsaka enota nekaj možnosti, da bo izbrana za vzorec. Te metode dela lahko s pridom uporabljajo tudi skupine za izboljašnje dela in proizvodnje, in to tam, kjer želijo z manj dela in manj stroški ugotoviti značilnosti neke porazdelitve. Pri tem pa se zadovoljijo z neko verjetnostjo svoje ugotovitve. Podatke, ki jih skupine in posamezniki zbirajo, je potrebno na nekak način shraniti oziroma zabeležiti za kasnejšo obdelavo. Običajno jih zbiramo v obliki tabel, preglednic, risb, skic itd., pač na način, ki je najprimernejši glede na obliko podatkov. Da pa bo ta način dela uspešen, je prav, da se držimo nekaj osnovnih načel: — določimo čas, v katerem bomo zbirali podatke. — določimo vsoto podatkov, ki jih bomo zbirali. — odločimo se za način zbiranja (tabele, preglednice..), — vnašamo podatke. Tako zbrani podatki so običajno neurejeni in v takšni obliki težko uporabni. Zato jih je potrebno ustrezno obdelati, razvrstiti. Lahko jih prikažemo tudi v obliki diagrama ipd. Zbiranje idej imenujemo brainstoring tehnika in je ena izmed kvalitetnih načinov za dosego našega cilja. Metoda je zelo enostavna. Njena prednost pa je. da pritegne vse navzoče v skupini. S takim načinom tudi zmanjšamo možnost nesoglasij. Pravila za dosego takega dela so naslednja: 1. Vsakega člana skupine po vrsti vprašamo za idejo. "To se ponavlja toliko časa. dokler nam ne zmanjka idej 2. Če kdo nima ideje, samo reče naprej 3. Vsakdo, ki je na vrsti, prispeva samo eno idejo 4. Vsi si morajo prizadevati za čimveč idej 5. Idej v času zbiranja ne smemo ocenjevati, ker to lahko negativno vpliva na udeležence 6. Porajanje idej lahko pospešimo z ustreznimi vprašanji. Ko so izčrpane vse ideje, je zbiranje končano. Iz te množice idej izluščimo najprimernejšo, kar dosežemo z glasovanjem. Člani skupine lahko glasujejo za neomenjeno število idej s seznama, in to z glasom ZA. Nikoli ne zahtevajmo glasovanja PROTI. Kdor ni za, molči ali pa ne dvigne roke. Tista ideja, ki doseže največ glasov, je prva na vrsti za reševanje. Ostale pa ostanejo shranjene za kasnejše delo. Tak način zbiranja idej in zamisli je zelo hiter in učinkovit in nam pri delu lahko zelo pomaga. Franci Grošelj i * 1 t 1 1 4 * 4 4 4 4 * Napisala: Eli Penik (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Po zelo napornem potovanju smo prišli v Zapodje. Sestra je prišla za nami kasneje. Ker nismo mogli priti ob dogovorjenem času, nas brat Franci ni čakal. Sestra in jaz sva ga šli iskat v Kresniški vrh. Kdo bi opisal veselje, ko smo se po toliko časa spet videli. Povedali sva mu, kje so drugi, on pa je že imel načrt, kako bo šel ponoči ponje. Potem so se vrstila vprašanja. Od sreče ni vedel, kaj bi. Zavihal si je rokava, vzel v roke harmoniko, ki mu jo je malo prej prinesel Lojze Bokalj, in zaigral. Zamišljen je na ves glas vlekel meh. To-varišici Mila in Pepca, ki sta bili prav tedaj pri njem na obisku, sta ga opozarjali, naj igra tiše, sicer se bo slišalo v dolino. Ko pa sem zagledala obe njegovi roki, sem zajokala. Brazgotine na obeh rokah navzgor so kazale, da je bil hudo ranjen. Mesec dni je bil kakor brez rok. Zato je bila z njim sestra Mici. Skrivala sta se v Zapodju pri Škarju in Rogliču v nekem hlevu na senu in samo ponoči sta lahko prišla ven. Še posebno pa je bilo nevarno, ker je bil ta hlev sredi vasi, Nemci pa so pogosto prihajali v bližino. To je bilo leta 1943. Stemnilo seje že, ko seje Franci odpravljal po starše in mlajša dva brata. Občudovala sem ga, kakšen junak je. Čisto drugačen kot takrat, ko smo se še zadnjikrat videli doma. Sedaj je bil v uniformi, oborožen okoli pasu in ko sije nadel še brzostrelko čez ramo, je rekel: »Sedaj se nam ne more ničesar zgoditi.« Zdel se mi je čudovit partizan. Večkrat smo vsi skupaj drobili spomine in s hrepenenjem govorili o skorajšnji zmagi. Tako rad je povedal, da je vedno mislil na nas v taborišču, posebno na mamo, in da je zato vzel njeno ime kot svoje ilegalno ime. Vsi so ga klicali .lože in tudi domači smo se tega privadili. Le kdo bi opisal takratno tova- rištvo in zvestobo soborcem in domovini. Kar nam je Franci pisal v taborišče, nam je še bolj ostalo v spominu. Pisal je, da je februarja 1944 padel vaščan, borec in njegov najboljši prijatelj Štefan Gaberšek. V boju na Menini planini je bil ranjen, v gozdu se je skril in brez. pomoči izkrvavel. Ni dolgo razmišljal, že je imel načrt, kako se bo maščeval. Dogovoril se je s soborci in šli so počakat nemško patruljo, ki je tedaj vsak dan ob istem času prihajala peš po železniški progi iz Jev-nice do Kresnic. Sam je prišel povedat družini Konig, naj v tem času ne hodijo iz. hiše in da bo zelo pokalo. Natančen izračun seje pokvaril, saj so nenadoma pred seboj zagledali psa, na katerega niso računali. V trenutku so psa ustrelili, Nemci pa so se medtem že razbežali. Tedaj so jih samo prestrašili, da v bodoče niso hodili tako varno tod mimo. V partizanih smo bili potem nastanjeni v Kresniškem vrhu pri družini Breskvar. Oče ni bil vedno z nami, ker je bil po službeni dolžnosti na Vačah pri volilni komisiji OF. Mislili smo, da se vojna bliža koncu. Sovražnik pa je vse bolj prodiral v naše kraje. Nevarnost je bila vsak dan večja, vedno bolj smo se morali skrivati. Posebno hudo je bilo, kerse je novembra vreme poslabšalo in je vsak dan deževalo. Naše skrivališče v gozdu pa je bilo tako skromno, da smo bili vsak dan vsi premočeni. Ker je postajalo nevzdržno, smo se odločili, da gremo drugam. To pa je bilo za nas usodno. Na pot smo odšli 12. 12. 1944. V Kresnicah bi morali preko Save. Ker to noč nismo mogli priti naprej, je družina prenočila v bližini tega kraja na senu na nekem kozolcu. Zjutraj so se nam pridružili še trije neznani borci. Kersovsonoč potovali, so bili zelo utrujeni in tudi premočeni od dežja. Zato tudi govorili niso skoraj nič. Naslanjali so se na slamo in niti malo niso slutili, da se jim iztekajo zadnje minute življe- Grenki spomini nja. Medtem ko sta odšla oče in brat Franci za nas po hrano, so nas napadli belogardisti, ki so prišli iz Litije. Bilo je v zgodnji dopoldanski uri, ko je začelo strahovito pokati. Bežali smo vsak po svoje, le naši trije borci so se jim hoteli upirati in so streljali nazaj. Ker je bilo belogardistov zelo veliko, so bili vsi trije mrtvi, med njimi pa sta bila tudi Stane Tomšič iz Kresniškega Vrha in naša sestra Mici. Ranjena je bila le v nogo, a sojo belogardisti raje ubili, kot da bi jo vzeli s seboj. Ni jim bilo dovolj, da so jo samo ustrelili, kasneje seje zvedelo, da seje nekdo izmed njih hvalil, da ni hotela poginiti, dokler je ni pokončal s puškinim kopitom. Oba mlajša brata sta bila ujeta že v borbi (10 in 12 let) in sta zločin tudi videla. Druga sestra, ki je v maju istega leta prebolela tifus in pljučnico, je bila pri tem napadu hudo ranjena. Krogla ji je prebila telo le malo nad srcem. Sama seje zavlekla v gozd, kasneje pa so jo nezavestno našli partizani in ji pomagali, da je ozdravela. Jaz. sem v borbi ušla. Skrila sem se daleč v gozd. prepričana, da me nihče ne more najti. Mislila sem, da bom šla zvečer pozno pogledat, kdo je preživel. Ker pa je bilo belogardistov zelo veliko in so nas iskali po gozdu, so me našli. Eden od njih me je že hotel ustreliti, pa sem nekako drugemu skočila za hrbet. Po nemško sem jim rekla, naj me pustijo, da sem se skrila zato, ker sem slišala v bližini streljanje in da sem namenjena peš iz Litije v Kresnice, ker vlak ne vozi. Nekdo je zakričal, naj govorim slovensko. Takoj sem vedela, da niso Nemci, ker me niti razumeli niso. Samo njihovi hlapci so, sem se takoj spomnila. Ker so imeli nemške uniforme in orožje, da so ubijali svoj narod. Oni so mene takoj spoznali. Nekdo izmed njih je rekel: »Srečna bodi, da greš z nami, tvoja sestra pa je tam gori mrtva.« Vso pot do Litije smo šli peš. Se isti večer so me morali izročiti Nemcem. Odgnali so me v temno celico, v kateri sta bili že dve ženski. Tista poleg mene je ležala na pogradu in takoj meje vprašala, kdo sem. Povedala sem ji vse, kar se je zgodilo. Vprašala me je, ali je Sonja živa. Spoznala sem, da je to njena mama Tončka Jelnikar iz Litije. Vedela je, da je bila Sonja nekaj čase tudi pri nas. Povedala sem ji, daje Sonja živa in zdrava in da ni bila več z nami. S prstom na usta miješamo pokazala, naj molčim. Nisva se več pogovarjali. V strahu, kaj se bo zgodilo z. menoj, sem preživela tri dni, nato pa so me še z drugimi internirana m ujetniki odpeljali v zapor v Kamnik. Ko smo bili že vsi na tovornjaku, sem zagledala svoja dva brata, za katera do tedaj nisem vedela, da sta tudi ujeta. Vseh nas je bilo približno 15 ali malo več. V Kamniku so nas najprej gnali po središču mesta. Naenkrat zaslišimo glasen krik »očka«. S ceste je planila neka mlada ženska v našo skupino jetnikov, kot da je hotela še zadnjikrat objeti svojega očeta. Stražarji so takoj planili nanjo in jo odstranili, mi pa smo nato zavili v neko vežo v zapor, kjer so nas razdelili po celicah. Tako so me zaprli še s tremi ženskami v neko večje stranišče. V kotu je bila školjka, po tleh pa slama. Ker smo bile v pritličju, smo slišale kričanje Nemcev in jetnikov, ko so jih Nemci tepli, in odvažali ter dovažali nove uje- tnike. Celica je bila zelo temna. Včasih so nas opazovali skozi lino ali pa so odpirali vrata. Po nekaj dneh so me poklicali. Zunaj sem spet zagledala svoja brata ter žensko in moškega, oba srednjih let. Videti je bilo, da sta zakonca. Spet so nas naložili na kamion in odpeljali. Ženska nas je med vožnjo ves čas vprašujoče gledala in naenkrat rekla: »Od kod ste?« »Iz Kresnic,« sem ji odgovorila. Ko je rekla, da sta z Jesenic, je gestapovec že zakričal na glas: »Rune!« Odpeljali so nas v begunjske zapore, kjer so nas že pri vhodu sprejeli drugi stražarji in nas porazdelili po celicah. Brata sta bila dodeljena v sobi 1 in 6, jaz pa v sobi 19, takratni beleksehaft. Soba je bila velika kot šolski razred in je bilo v njej trenutno okoli 30 zapornic. Naenkrat me ena izmed njih pokliče. Bila je Magda Cevec-Svetic iz Tuhinja. Objeli sva se in zajokali brez besed, vedeli sva, da naju je doletela ista usoda. Spoznali sva se v taborišču Burghauscn, od koder je pobegnila v partizane in bila ponovno ujeta. Z Magdo sva bili skupaj ves čas bivanja v Begunjah. Z menoj je delila tudi posteljo. Poleg mene je bila tudi Rozka Čebulj s Črnuč. V Begunjah je bil režim najstrožji. Dan se je za nas začel ob 5h, ko smo morale v vrsti vse na dvorišče k telovadbi. To je bila ena izmed lažjih oblik mučenja. Ker smo bile napol oblečene, je marsikatera padla od mraza. Dostikrat nismo več čutile ne nog ne rok. Tudi sobe so bile ledeno mrzle. To leto je bila zima še posebno na Gorenjskem izredno mrzla. Ponoči se je slišalo tuljenja vetra. Opravljale smo tudi razna dela. Sotrpinko, ki ni zdržala na delu v pralnici, so tako pretepli, daje le komaj prišla v sobo. Drugi dan ni več vstala. Vsa je bila v modricah. Jaz sem čistila repo in korenje. To je bila naša hrana. Skrivale smo kose korenja in ko so jetniki hodili mimo, so jih jemali in jedli. Vsaka novajetnica se je s tem pri delu takoj seznanila. Bližali so se božični prazniki. Vaščani Begunj so naprosili vodstvo taborišča, če bi lahko jetnike obdarili. Tako smo dobili vsak po eno vrečko dobrot, razen hrane še kakšno volno ali sukanec. Jetnice smo pletle ali delale šatulje. Drugih novic, ali vesti, od zunaj ni bilo. Slišalo se je le zvonenjc iz. bližnje cerkve. Iz tega je nastala tudi pesem, ki so jo jetnice od žalosti in hrepenenja po svobodi včasih prav po tihem zapele: Begunjski zvon, pozdravljen ti, Slovencev zbor, ki v njem trpi! * * i ★ * ★ * * ★ * ★ * ★ ★ * i i * * X i * Na sveti večer, 24. 12. 44. so dovolili, da sta me brata za kratek čas obiskala. Vse jetnice so z. nami zajokale, ko sta pripovedovala, kako sta gledala, ko je naša sestra Mici iz- J mučena umirala. V tem taborišču je * vladal samo smrtni strah. Še poseb- j no, ko smo videle skozi okno, ko se + je pripeljal gestapo z Bleda. Zaslišanja so se vrstila. Vedela sem, da me ne bodo izpustili in če mora biti taborišče moj dom, sem si želela in prosila, naj me vrnejo v Burghausen. Tam sem imela največ znancev. Uslišali so moji prošnji. Zato smo bili spet premeščeni v Goričane. To je bilo naše prvo in deseto taborišče. Tedaj je bil sovražnik že tako strt, da nas niso mogli več peljati dalje. Mislila sem, da bo tu le bolje, ko nas je J spet doletela huda bolečina. Zvedeli * smo, da je padel brat Franci. Tu sem J dočakala tudi konec vojne, stara 15 * let. * Kdo so bili tisti rablji, ki so nas J hoteli vse tako zverinsko pokončati? ^ Tudi nekaj domačih izdajalcev je It bilo zraven. Večina jih je že med J vojno ali po njej dobila zasluženo £ kazen, nekateri pa so se roki pravice * le izognili. J Zlatoporočenca ŠTEFANIJA in FRANC JANČAR iz Litije, Mar okova pot 20, sta si v soboto, 17. maja 1986, nagradu Bogenšperk v krogu svojih dragih ponovno obljubila zvestobo za nadaljnih 50. let. Tudi mi jima iskreno čestitamo! ( krajevna skupnost dole j Oživele nekdanje kurirčkove poti Vsako leto oživijo nekdanje kurirčkove poti. Tudi danes pionirji prenašajo iz kraja v kraj kurirčkovo pošto. Letos pionirji niso prenašali republiškega pisma, temveč je vsak odred na šoli moral sestaviti svoje pismo, ki je vsebovalo teme o domovini danes in njenem jutri... Pionirji z Dol so kurirčkovo pošto prejeli 23. maja od vrstnikov iz Gabrovke. Pot jih je vodila po skritih poteh, ob potoku Bistrice in hriba Prevaljedo Pasjega vrha na Dole. Po stranskih in skrivnih poteh so jo varno prinesli v šolo. Tuje dva dni počivala. V ponedeljek, 26. maja, je po kulturnem programu pred spomenikom nadaljevala svojo pot. Pionirji sojo ponesli z. Dol preko Kala, Dobovice, Gradišč in Ježevca do Kostanjevice. Tu sojo iz rok naših pionirjev sprejeli učenci sosednje občine Sevnica. Jožica Vrtačnik (krajevna skupnost Šmartno^) Mladi so se pomerili v znanju obrambnih veščin zahvala Ob boleči izgubi naše drage mame in babi veronike kepa se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ji poklonili cvetje, nam izrekli ustno ali pisno sožaljeter jo pospremili na zadnji poti. Posebna hvala dr. Šašiču za zdravniško pomoč, Francki Vodišek in Lojzki Bevc za nego in osebju doma Tišje. Hvala sosedom, ki ste nam stali ob strani v teh težkih trenutkih. Lepa hvala tudi župniku za pogrebni obred in poslovilne besede ter pevcem Lipe iz. Litije. Hčerka Veronika Hauptman z družino Sredi maja je v Šmartnem potekalo letošnje tekmovanje Mladi v splošnem ljudskem odporu in družbeni samozaščiti, ki gaje organizirala komisija za SLO pri Občinski konferenci SZDL Litija. Program je vključeval orientacijski pohod, na katerem so ekipe reševale naloge na kontrolnih postajah iz naslednjih veščin: streljanje z zračno puško, prva pomoč, azimut in orientacija, prometni znaki, protipožarna sredstva, zdravilne in užitne rastline ter poznavanje zgodovine NOB. V znanju veščin se je pomerilo enajst ekip: štiri iz Litije, tri iz Šmartna, dve iz Gabrovke, po ena pa z Dol in Vač. Ekipi Šmartno III in Litija II, ki sta dosegli največ točk, sta teden dni pozneje sodelovali na regijskem tekmovanju v Kočevju. Občinsko tekmovanje je že prej omenjena komisija uspešno organizirala, pri njegovi izvedbi pa so sodelovali še Občinski štab za teritorialno obrambo. Zveza rezervnih vojaških starešin, narodna zaščita, miličniki, gasilci, zdravstveni delavci in člani sveta za preventivo ter vzgojo v cestnem prometu, za finančna sredstva pa je poskrbela Občinska izobraževalna skupnost Litija. Boris Žužek Odpočij sedaj se ljuba naša mama, ki skrbela si za nas, odpočij si trudne roke svoje, ki so delale za nas. zahvala OB BOLEČI IZGUBI NAŠE DOBRE IN NEPOZABNE MAME, BABICE IN PRABABICE nežke otrin IZ ZAVRSTNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom za darovano cvetje in izrečeno sožaljc. Iskreno se zahvaljujemo vsem trem duhovnikom, ki so jo ob bolezni obiskovali na njenem domu. Posebna hvala gospodu kaplanu za prelepo opravljen obred, medicinskemu osebju ŽD Litija, tov. Jesensku za poslovilni govor ob odDrtem tirobu. šmarskim pevcem, gasilskemu društvu iz Zavrstnika ter Društvu upokojencev Litija. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti. Žalujoči: sinovi in hčere z družinami ter snaha Malči z Andrejko Lipa zelenela je tam v dišečem gaju, s cvetjem me posipala, djal sem, da sem v raju. D. Jenko zahvala Ob boleči in prerani izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta vladimira kokalja, po domače Medvedovega Mirkota iz Tenetiš se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom za pomoč in vsem, ki ste v teh težkih dneh sočustvovali z nami in darovali cvetje. Še posebno se zahvaljujemo kolektivom TOZD Usnjarna Šmartno, Elektro Ljubljana, TOZD Servisi, ŽG Ljubljana, TOZD Moste, in Tekstilu, TOZD Pletilja Litija. Hvala pevcem za zapete žalostinke in govornikoma krajevne skupnosti in Zveze borcev Litija za zadnje besede. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Ani, sinova in ostali njegovi. IZ M A TICNEGA URADA Poroke, rojstva, smrti... V občini Litija se je v mesecu maju rodilo 5 dečkov in 9 deklic. Na Bogenšperku se je v maju poročilo 71 parov, med njimi: Vrhovec Janez, zlatar iz Ljubljane, in Žitnik Barbara, administrativni tehnik iz Ljubljane, Okrogar Drago, šofer s Klanca pri Gabrovki, in Kraševec Nada. delavka iz Moravč-pri Gabrovki, Renko Vladimir, kurir iz. Litije, in Kralj Mojca, delavka z Brega, Hendija Miloš, prodajalec iz Polšine, in Mand-riera Mojca, ekonomski tehnik iz Polšine. Žonta Stanislav, delavec iz Prelesja, in Povšc Marija, delavka z Dol pri Litiji, Mecilovšek Stanislav, soboslikar iz Trbovelj, in Bokalič Marija, med. sestra iz Trbovelj, Gra-dišek Stanislav, voznik avtobusa iz Ljubljane, in Štirn Ivica, knjigovodja iz Ljubljane, Ravnjak Marjan, rudar iz Loke pri Zagorju ob Savi, in Kline Renata, samostojni administrator z Vrha, Markič Miro, elektroinženir iz Ljubljane, in Penko Mirjam, komercialist iz Ilirske Bistrice. Tomšič Jakob, ključavničar iz Trbovelj, in Vodeb Nataša, delavka iz Trbovelj, Bobek Boris, natakar iz Hrastnika, in Čeperlin Vojka, medicinska sestra z Dola pri Hrastniku, Tominšek Boris, vodja priprave dela iz Zagorja ob Savi, in Grošelj Silva, natakarica iz. Ravenske vasi, Filej Jurij, tehnolog površ. obdelave iz Slovenj Gradca, in Šavc Darinka, oddelčna sestra iz Slovenj Gradca, Pangeršič Jožko, mehanik iz. Trbovelj, in Rems Vesna, reprofotograf iz Trbovelj, Koderman Franc, voznik iz Domžal, in Kos Dragica, delavka iz Domžal, Pavlin Franci, mizar iz Vodic pri Gabrovki, in Kotar Marija, prodajalka iz Velikega Vrha, Pangeršič Roman, delavec iz Zavrstnika, in Anžel Katarina iz Litije, Gabršik Vladimir Jožef, trgovski potnik iz Šentjurja pri Celju, in Bala Monika, prodajalka iz Celja, Čeperlin Boris, elektrikarz Dola pri Hrastniku, in Zavrl Marjeta, kurirka iz Novega Loga, Kastelic Alojzij, gradbeni tehnik iz Šmarja Sap, in Perme Majda, zobna asistentka iz Javorja, Zurga Roman, avtomehanik iz Ko-njšice, in Škrab anja Helena, knjigovez iz Potoka pri Vačah, Mervar Aleksander, analitik stroškov iz Trbovelj, in Martinčič Jožica, dinarski blagajnik iz Zagorja ob Savi, Križan Anton, kovinostrugar iz Ljubljane, in Kučič Jožefa, finančni knjigovodja iz Ljubljane, Mlakar Vojko, prodajalec iz Trbovelj, in Blaznik Marinka, tov. delavka iz. Hrastnika, Speglič Anton, avtomehanik iz Hrastnika, in Orožen Maruška, frizerka iz. Hrastnika, Knez Darko, natakar iz Briš, in Vidergar Hilda, natakarica iz Kandrš, Sladic Marjan, delavec iz. Kranja, in Kimovec Valerija, delavka iz Tržiča, Pa.vlovič Zoran, dipl, psiholog iz. Novega mesta, in Adamčič Doris, dipl. psiholog iz Ljubljane, Omejcc Anton, inženir iz Stične, in Kastelic Marta, referent za posle iz. Stične, Bevc Julijan, elektrotehnik iz Ljubljane, in Podgorelec Darja, prodajalka iz Ljubljane, Orehek Marjan, mizar iz Sp. Hotiča, in Osolnik Nada, kuharica iz Jesenj, Jerman Milan, mesar iz Čolnišč, in Benko Lidija, delavka iz Jesenovega, Slana Josip, miličnik iz lv. Gorice, in Drobnič Alenka, prodajalka iz Muljave, Kokelj Viktor, šofer iz lvančne Gorice, in Jurčič Andreja, prodajalka iz Muljave, Barbarič Štefan, ključavničar iz Gorenje vasi, in Sojer Nada, tajnica iz Ljubljane, Zupan Rudolf, samostojni vzdrževalec iz Litije, in Kotar Sonja, prodajalka iz Male Kostrevniee, Peklar Roman, ključavničar iz Rimskih Toplic, in Kolman Marija, babica iz Hrastnika, Tivadar Igor, pripravnik iz Kopra, in Javornik Marjeta, referent za AOP iz Grosupljega, Hočevar Slavko, uslužbenec iz Grosupljega, in Kastelic Magda, učiteljica iz Žužemberka, Brate Janko, gradbeni tehnik iz. Šentjanža, in Gole Darja, materialni knjigovodja iz Trebnjega, Cizel Stanko, delavec iz Šmarja Sap, in Rajšek Sonja, tajnica iz Ljubljane, Kastelic Danijel, metalurg iz Velikega Kala, in Finec Marija, prodajalka iz lvančne Gorice, Lovrač Jožef, orodjar iz Zagorja ob Savi. in Turnšek Natalija, zdravstveni tehnik z Izlak, Lukavečki Bojan, knjigovodja iz Kočevja, in Kotar Tatjana, elektroinženir iz Velike Loke, Kaline Milan, delavec iz. Grosupljega, in Kek Darja, delavka iz Trebnjega, Bračun Vili, elektroinstalater iz Zagorja ob Savi, in Drnovšek Kristina, delavka iz Zagorja ob Savi, Mravlje Aleš. zlatar iz Trbovelj, in Steban Aljoša iz Zagorja ob Savi, Planinšek Stanislav, finomehanik iz Srednjih Jarš, in Letnar Barbara, ref. za menice iz Zavrstnika, Podlogar Vincenc, grafik iz Laškega, in Molka Nevenka, prodajalka iz Laškega. Mcdvešek Anton, delavec z Male Gobe. in Hren Anica, prodajalka iz Trebnjega, Vozel Jože, raziskovalec iz. Ljubljane, in Glavič Monika, sistemski programer i/ Ljubljane. Umrli v maju: Juvan Marija, 64 let, iz Litije, Bučar Marija. 83 let, iz. Ljubljane. Kepa Veronika, 79 let, iz. Litije, Verhovee Marija, 68 let. iz Litije. Pevc Martin, 47 let, iz Ljubljane, Krollič Milica, 60 let, iz Ljubljane. Otrin Neža. 80 let. iz Zavrstnika, Brinovec Vinko. 10 let, i/ Slavine, Zupane Amalija, 81 let, iz Slavine. Grčar Terezija, 86 let, iz Velike Gobe. Joža Čož SPORT IN REKREACIJA ŽTO-TOZD za promet Ljubljana, vabi k sodelovanju kandidate za prekvalifikacijo v železniške poklice: /. PREMIKAČ, ZAVIRAČ, KRETNIK Pogoji: — končana osemletka — starost do 30 let — posebna zdravstvena sposobnost Usposabljanje traja 3 mesece. Nadomestilo osebnega dohodka v času usposabljanja znaša 45.000 din, približni osebni dohodek na delovnem mestu je 95.000.— 2. SPREVODNIK — VLAKOV OD J A Pogoji: — končani program IV. stopnje zahtevnosti oz. poklicna šola — starost do 30 let — posebna zdravstvena sposobnost — znanje slovenskega jezika Usposabljanje traja 6 mesecev. Nadomestilo osebnega dohodka v času usposabljanja znaša 60.000 din, približni osebni dohodek na delovnem mestu znaša 100.000. — din. 3. PROMETNO-TRANSPORTNI TEHNIK Pogoji: — končani program V. stopnje zahtevnosti oz. 4-letna srednja šola — starost do 30 let — posebna zdravstvena sposobnost — znanje slovenskega jezika Usposabljanje traja 10 mesecev. Nadomestilo osebnega dohodka za čas usposabljanja znaša 65.000 din, približni osebni dohodek na delovnem mestu je 140.000 din. Delavcem nudimo dinamično delo, možnost napredovanja oziroma dodatnega izobraževanja, stimulativen osebni dohodek, urejeno družbeno prehrano, ugodnosti prevoza z vlakom v domovini in tujini, zdravstveno rekreacijo, možnost letovanja na morju, v toplicah in planinah, pomoč pri reševanju stanovanjske problematike. Vse prijavljene kandidate bomo povabili na razgovor v kadrovsko službo. Prijave sprejema kadrovska služba ŽTO-TOZD za promet Ljubljana, Trg O F 7, do 30. 6. 1986. LESTVICA II. SKUPINE MKZ CELJE: 1. LITIJA 98:95 99:92 65:60 89:47 88:56 5 5 0 439:350 10 2. POLZELA 95:98 98:95 59:61 83:66 95:71 5 3 2 430:391 8 3. HRASTNIK 92:99 95:98 89:78 89:82 96:79 5 3 2 461:436 8 4. ZLATORG 60:65 61:59 78:89 58:65 75:71 5 2 3 332:350 7 5. KOVINAR 47:89 66:83 82:89 65:58 74:71 5 2 3 334:390 7 6. KOZJE 56:88 71:95 79:96 72:75 71:74 5 0 5 349:428 5 GOSTINSKO PODJETJE LITIJA Komisija za medsebojna delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge /. Vodje računovodstva Pogoja: — srednja ali višješolska izobrazba ekonomske ali podobne smeri ter tri leta delovnih izkušenj na takšnih ali podobnih delih 2. Več natakarjev Pogoji:Poklicna gostinska šola — smer natakar, sprejmemo tudi pripravnike, aktivno znanje slovenščine 3. Več kuharjev Pogoj: Poklicna gostinska šola — smer kuhar, lahko pripravniki, aktivno znanje slovenščine Vsa navedena dela in naloge objavljamo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, naj oddajo pisne vloge na naslov Gostinsko podjetje Litija, Cankarjeva 1, 61270 Litija, z oznako »Za komisijo« v roku 15 dni po objavi. Mladinci na prvem mestu Tudi v letošnjem letu sta maj in junij rezervirana za tekmovanja mlajših kategorij KK Litija. Tekme v Litiji se odvijajo na igrišču pri stari osnovni šoli, ki seje pred časom srečno izognilo rušenju. Pionirke in pionirji igrajo v glavnem z ljubljanskimi klubi. Uspešno nabirajo izkušnje, njihovo prvenstvo pa je še v teku. Mladinke, kadetinje in kadeti merijo svoje moči z vrstnicami in vrstniki iz Zasavja, Ljubljane in še nekaterih drugih krajev. Njihove lige so še v polnem zamahu. Mladinci pa so že končali s prvim delom prvenstva v SKL-vzhod. Premagali so vseh pet nasprotnikov in zasluženo zasedli prvo mesto. Z zelo borbeno in kvalitetno igro so pokazali, da velja računati nanje. Seveda je pred njimi še jesenski del prvenstva, v katerem bodo morali potrditi svojo sedanjo odlično uvrstitev. MARKO GODEC Na podlagi določil Samouprvnega sporazuma o reševanju stanovanjskih vprašanj upokojencev in invalidov v občini Litija Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija razpisuje na te ča j ZA PRIDOBITEV DRUŽBENO NAJEMNIH STANOVANJ, NAMENJENIH UPOKOJENCEM S tem natečajem razpisujemo dve garsonjeri v stanovanjskem bloku Maistrova ulica 6 v pritličju in v L nadstropju. Garsonjeri bosta vseljivi v marcu 1987 v stanovanjskem bloku na Maistrovi ulici 6 v Litiji. Garsonjeri bosta ogrevani iz skupne kotlovnice na trdo gorivo. V stanovanjih ni bojlerjev in pip. Nabava te opreme in vzdrževanje gresta na stroške stanovalcev. Upokojenci, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev družbeno najemnega stanovanja, morajo vloge oddati najkasneje do 15. 7. 1986 na naslov: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija, Jerebova 6. Na tem naslovu lahko interesenti dobijo podrobnejše informacije. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE LITIJA Prizor s prvenstvene tekme mladincev v Litiji, (foto: M. Šušteršičj Tek po ulicah Litije V organizaciji TVD Partizan Litija je bil konec maja organiziran tradicionalni tek PO ULICAH LITIJE. Udeležilo se gaje preko 400 mladih tekačev iz OŠ Litija, Šmartno, Gabrovke in Dol. Žal pa je iz leta v leto udeležba mladincev, mladink, članov in veteranov čedalje manjša, da o članicah sploh ne govorimo, saj se že vrsto let tega teka nobena ne udeležuje. Proga je potekala po standardni trasi, to je po Zasavski cesti, Jerebovi ulici ter Valvazorjevem trgu. Celotno tekmovanje je bilo zelo dobro organizirano, tako da ni bilo zastojev. Najboljši v posameznih kategorijah so takoj po vsaki drugi disciplini prejeli diplome. REZULTATI TEKA PO ULICAH LITIJE Predšolski otroci: 1. JAPIČ MARIO, 2. ZAVRŠNIK KLEMEN, 3. TOMC PRIMOŽ. Deklice 1. razred: 1. LU-KAČ MOJCA, 2. JAMŠEK ANDREJA, 3. PAVLICA URŠKA. Dečki 1. razred: 1. CIRAR ROK, 2. LAJOVIC PRIMOŽ, 3. ISKRA ALJOŠA. Deklice 2. razred: 1. KRESAL KARMEN, 2. PINOZA STANKA, 3. ČERNE JANA. Dečki 2. razred: 1. VRHOVEC ANDREJ, 2. CELESTINA VILI, 3. BAJC JANEZ. Deklice 3. razred: 1. KROFOGEL MOJCA, 2. KOMO- DELOVNI ČAS pon tor sre. ćet pet. sob zaprto 8-15 10-18 8- 15 8- 15 8-12 GLASILO OBČANOV: Ustanovitelj: Občinska konferenca SZDL Litija. Glavni urednik: Andrej Kralj. Ureja uredniški odbor: Jote Sevljak (odgovorni urednikj, Miju Ber-nik, Rudi Bregar, Dušan Gnezda, Franc Končar, Gorazd Mavretič, Slavko Rokavec, Boris Žužek, Jelka Belec (lektor Glasila občanov). Uredniški odbor Delegatskega obveščevalca: Tine Brilej (odgovorni urednik), Mari Merzel, Vid Praunseis, Roia Urbane. Predsednik časopisnega sveta: 11 Uda Bole. Oblikovanje in tehnično urejanje: Drago Pečenik. Priprava zatisk.DIC TOZD Grafika Novo mesto. Tisk: Tiskarna Novo mesto. Naslov uredništva: Litija, Parmova 9, tel.: 881-617. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno na dom. Komisija za delovna razmerja KOP Komunala Litija, 61270 LITIJA, Ponoviška 15, objavlja prosta dela in naloge čistilke upravnih prostorov za 6-urni delovni čas Poskusno delo traja tri mesece. Pisne prijave sprejema kadrovska služba KOP Komunala Litija, Ponoviška 15. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. KOMUNALNO OBRTNO PODJETJE I LITIJA PONOVIŠKA 15 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: delavec za prodajo plina ter druga opravila Pogoji: — končana šola tehnične smeri (IV) — izpit B-kategorije — poskusno delo traja tri mesece Pisne prijave z ustreznimi dokazili sprejema kadrovska služba KOP Komunala Litija, Ponoviška 15. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE LITIJA Obvestilo imetnikom stanovanjske pravice na družbenih stanovanjih in najemnikom poslovnih prostorov v družbeni lastnini V mesecu januarju tega leta so vse stanovanjske skupnosti v SR Sloveniji sprejele Družbeni dogovor o skupnih izhodiščih za oblikovanje stanarin in najemnin v letu 1986 (Ur. I. SRS, št. 3/86). Družbeni dogovor z vsemi izračuni je izdelala Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije. Na podlagi sprejetega družbenega dogovora smo stanarine prvič v letu 1986 povišali za 43% s 1. marcem. Družbeni dogovor opredeljuje drugo povišanje stanarin s 1. julijem 1986. Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije je, skladno z določili družbenega dogovora in resolucijo o politiki uresničevanja družbenega plana SR Slovenije v letu 1986 (Ur. 1. SRS, št. 43/85), izdelala dodatek k družbenemu dogovoru z vsemi izračuni povišanja stanarin v drugi polovici leta. Predlog povišanja stanarin, kije v celoti usklajen z Republiškim komitejem za tržišče in splošne gospodarske zadeve in z Republiškim komitejem za varstvo okolja in urejanje prostora, določa povišanje stanarin v občini Litija za 40% (štirideset odstotkov) s i. julijem 1986. Za uveljavitev diferenciranega povečanja stanarin v le,u 1986 s postopnim prilagajanjem višine stanarine porastu cen je predvideno še eno povečanje stanarin v drugi polovici leta 1986, in sicer s 1. oktobrom 1986. Le tako bomo v SR Sloveniji dosegli stopnjo stanarine v višini 1,52% od uporabne vrednosti stanovanja, kar je tudi resolucijski cilj. Skladno s sprejetimi letnimi stopnjami višine najemnine za poslovne prostore v družbeni lastnini se bodo najemnine s 1. julijem 1986 povišale za okrog 10% (deset odstotkov). Stanarino in najemnino plačujejo imetniki stanovanjske pravice oziroma najemniki poslovnih prostorov do 15. v mesecu za tekoči mesec. TAR ADR1JANA, 3. BENKOVIČ SONJA. Dečki 3. razred: 1. ROZINA SIMON, 2. KRANJC UROŠ, 3. ROZINA MATJAŽ. Deklice 4. razred: 1. BALANT MATEJA, 2. ZAVRI ROMANA, 3. RASPOTNIK PETRA. Dečki 4. razred: 1. PIRŠ ROBERT, 2. MANDELJ MATJAŽ, 3. KOS SAŠO. Deklice 5. razred: 1. PETRIČ ANDREJA, 2. OSREDKAR MOJCA, 3. KOMOTAR ANITA. Dečki 5. razred: 1. GRADIŠEK ALEŠ, 2. ANDLOVEC MITJA, 3. BRIC ALEŠ. Deklice 6. razred: 1. GREGORIN KSENIJA, 2. KONČAR ANDREJA, 3. PONEBŠEK PETRA. Dečki 6. razred: L POGLAJEN ZORAN, 2. JERANT ZLATO, 3. TURK MARKO. Deklice 7. razred: 1 ČOŽ KSENIJA, 2. TORNER DAMJANA, 3. KOVAČ JOŽICA. Dečki 7. razred: 1. GORŠE JOŽE, 2. KOS MITO, 3. SIRCA ALEŠ. Deklice 8. razred: 1. OSOLNIK MOJCA, 2. OSOLNIK JOLANDA, 3. BOKAL VESNA. Dečki 8. razred: 1. VALENČIČ ROK, 2. ŠUŠTARŠIČ BRANKO, 3. HAUP-TMAN BOŠTJAN. MLADINKE: 1. MIKEZ MATEJA, 2. KOVAČ JOŽI, 3. SLUGA NADA. MLADINCI: 1. ŠTEMPIHAR VINKO, 2. PIKOV-NIK SIMON, 3. PODLESNIK JOŽE. ČLANI: 1. ČARMAN LOJZE, 2. RETELJ STANE. VETERANI: 1. GROZNIK FRANC. Mirko Plaznik Prodam 100 m2 zazidljivega zemljišča 6 km iz Litije, lepa sončna lega. Naslov v uredništvu. Zanima me, če bi lahko kje kupila likalnik Elme Črnuče — lahek tip, manjše oblike, proizvodnje 1. 1982. Likalnik mije bil zamenjan in ga potrebujem za dokaz. Ponudbe pošljite na uredništvo Glasila občanov. Gozdni parceli, 4.744 m2 zarast bukev, in 25.658 m2 zarast iglavci, prodamo. Parceli ležita na Savi pri Litiji. Kupnina po dogovoru. Ponudbe pošljite na uredništvo Glasila občanov ali po telefonu (061) 268-530. Lovše Ivan, Ljubljana, Vrhovci, Cesta X št. 2a, 61111 Ljubljana.