GozdVestn 78 (2020) 9 353 Strokovni članek Rjavenje borovih iglic – primer ukrepanja v Soški dolini Brown spot needle disease - the Soča Valley case study Zoran Za Vr TaniK 1,* , Marija KOLšeK 2 Izvleček: Zavrtanik, Z., Kolšek, M.: r javenje borovih iglic – primer ukrepanja v Soški dolini; Gozdarski vestnik, 78/2020, št. 9. V slovenščini z izvlečkom v angleščini, cit. lit. 6. Prevod Breda Misja, jezikovni pregled slovenskega besedila Marjetka šivic. Gozdarski inštitut Slovenije je v letih 2015 do 2018 na več lokacijah v Soški dolini potrdil prisotnost glive Le- canosticta acicola, ki povzroča bolezen rjavenje borovih iglic, tudi na črnem boru (Pinus nigra), kar je glede na dosedanje raziskave te glive v evropi redkost. Glede na rezultate raziskav in opažanja na terenu je populacija glive na črnem boru najverjetneje zelo patogena in bi lahko ogrozila naravne sestoje črnega bora v Sloveniji. V primerjavi z drugimi populacijami te glive v Sloveniji sklepamo, da je zaenkrat geografsko izolirana populacija glive na črnem boru. Zato je bila leta 2018 sprejeta odločitev, da se v Zgornjem Posočju izvedejo ukrepi za ome- jevanje širjenja glive. Pred decembrom 2019 je bila gliva uvrščena na seznam ii.a.i direktive Sveta 2000/29/ eS kot Scirrhia acicola . Z novo zakonodajo eU s področja zdravstvenega varstva rastlin je gliva L. acicola uvr - ščena na sezname nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVr), Gozdarski inštitut Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije so pripravili načrt ukrepanja, ki ga je potrdil direktor UVHVVr . Ukrepanje v gozdnem prostoru je potekalo konec leta 2019 in v prvi polovici leta 2020. Ključne besede: Lecanosticta acicola, rjavenje borovih iglic, Soška dolina, Pinus nigra, črni bor, ukrepanje, gozd Abstract: Zavrtanik, Z.,Kolšek, M.: Brown spot needle disease - the Soča V alley case study; Gozdarski vestnik (Professional Journal of f orestry), 78/2020, vol 9. in Slovenian, abstract in english, lit. quot. 6. Translated by Breda Misja, proofreading of the Slovenian text Marjetka šivic. Slovenian f orestry institute confirmed the presence of the fungus Lecanosticta acicola on multiple locations in the Soča V alley several times between 2015 and 2018 on black pine (Pinus nigra). Lecanosticta acicola causes the disease called brown-spot needle blight on different pine species. However, it rarely affects black pine in e urope. The results of field research and observations showed that population of L. acicola on the black pine is most likely very pathogenic and could endanger the natural stands of black pine in Slovenia. The current population in Soča Valley is geographically isolated and has been shown to be more pathogenic in comparison with other fungus population. in 2018 a decision has been made to take measures to limit the spread of the fungus in the Upper Soča Valley. Until d ecember 2019, the fungus was included in the a nnex ii.a.i of the Council directive 2000/29/eC as Scirrhia acicola . n ew eU plant health legislation has included L. acicola on the list of regulated non-quarantine pests. Therefore, the a dministration for f ood Safety, Veterinary Sector and Plant Protection (UVHVVr), the Slovenian f orestry institute and the Slovenia f orest Service have prepared an action plan, which has been approved by the UVHVVr director. Measures in the forest area took place at the end of 2019 and in the first half of 2020. Key words: Lecanosticta acicola , brown-spot needle blight, Soča Valley, Pinus nigra, measures, forest 1 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin. Tumov drevored 17, 5220 Tolmin, Slovenija 2 Zavod za gozdove Slovenije, Centralna enota. Večna pot 2, 1000 Ljubljana, Slovenija * dopisni avtor: zoran.zavrtanik@zgs.si 1 UVOD r javenje borovih iglic je bolezen, ki povzroča odmiranje iglic vseh vrst borov, zaradi česar se v končni fazi lahko posuši celotno drevo. Potencialno zato lahko povzroči večjo ekološko in ekonomsko škodo. V evropo je bila glede na najnovejše izsledke najverjetneje vnesena iz Severne a merike (van der n est in sod., 2019). r javenje borovih iglic povzroča gliva Lecanosticta acicola (Thüm.) Syd., širi pa se z vetrom oziroma transportom okuženih iglic na pnevmatikah, strojih, avtomobilih, obutvi … T orej je človek pri razširjanju te glive pomemben dejavnik. GozdVestn 78 (2020) 9 354 Zavrtanik, Z., Kolšek, M.: Rjavenje borovih iglic – primer ukrepanja v Soški dolini d o konca leta 2019 je bila gliva uvrščena na seznam ii.a.i direktive sveta 2000/29/eC kot Scirrhia acicola (d earn.) Sigg. Uvrstitev na seznam je pomenila, da morajo države članice izvajati ukrepe za preprečevanje širjenja te glive v eU na rastlinah Pinus spp. Glede na nov seznam škodljivih organizmov (šO) v Uredbi 2019/2072 pa je L. acicola uvrščena v Prilogo iV kot nadzo- rovan nekarantenski šO. T o pomeni, da se uradni ukrepi izvajajo le pri pridelavi razmnoževalnega materiala in rastlin za saditev. 2 pREDSTAVITEV GLIVE Bolezen rjavenje borovih iglic povzroča gliva Leca- nosticta acicola, ki je bila v e vropo najverjetneje vnesena iz Severne a merike; povzroča odmiranje iglic vseh vrst borov ter s tem hiranje dreves. Glede na dosedanje raziskave so najpogostejše in največje okužbe na rušju (Pinus mugo) in rdečem boru (P. sylvestris), izjemno redke pa na črnem boru (P. n i g r a ), kot je bilo ugotovljeno v Posočju. Gliva okuži iglico skozi listne reže ali skozi rane. Zgodnji znaki okužbe so rumene ali oranžne pege, lahko prepojene s smolo. Pege se začno pojavljati ob koncu poletja na iglicah, okuženih v tekočem letu. Sredina pege sčasoma porjavi, okoliško tkivo je rumeno. n ato se pege razširijo v trakove, ki obdajo iglico in povzročijo odmrtje vrha iglice. Značilna okužena iglica ima živo zeleno osnovo, sledi zeleni del z rumenimi pegami ter odmrli vrh: odmrlo tkivo je ostro ločeno od živega, iglica ni rdečkasta, ampak rjava. n a rjavih delih odmrle iglice se pozno jeseni začne oblikovati stroma (črne pege pod povrhnjico), ki sčasoma prodre skozi povrhnjico. V vlažnem vremenu sledi izločanje večjih količin konidijev (trosov; olivno zelena sluz). Pri zelo okuženih borih odmre celotna iglica in hitro odpade, na vejah ostanejo le iglice tekočega leta, kar daje vejam čopičast videz. Pri šibkejših okužbah iglice odpadejo po enem letu ali dveh. Po navadi je okužba večja v spodnjem delu krošnje, po nekaj letih lahko okuženo drevo odmre. Gliva prezimi v okuženem tkivu iglic in spo- mladi oblikuje trosišča. Trosi se širijo le v vlažnih razmerah, vendar nikoli pri nizkih temperaturah (pod 2 °C). n a daljše razdalje se gliva prenaša z okuženimi sadikami, pošiljkami semena s primesmi iglic, z orodjem, vozili ali na oblekah delavcev, turistov in drugih obiskovalcev okuženih območij. n a krajše razdalje pa konidije raznašajo žuželke, dež in veter, askospore pa predvsem veter. Podobne bolezenske znake povzročajo tudi druge glive, npr. Dothistroma spp., Sphaeropsis sapinea, Lophodermium spp., Cyclaneusma spp. (povzeto po Piškur, 2018; van der n est in sod., 2019). 3 ZGODOVINA NAJDB GLIVE V SLOVENIJI V okviru nacionalnega programa preiskav glede navzočnosti L. acicola so bile do leta 2014 najdbe glive večinoma v urbanem okolju na posajenih drevesih. Prva najdba v Sloveniji je bila leta 2008 na Bledu, in sicer na rušju (Jurc in Jurc, 2010). V letu 2014 je bila gliva ugotovljena tudi na naravno razširjenem rušju, na prodišču ob reki Soči v Trenti. V letu 2015 je bila gliva ponovno ugotovljena v Trenti ter na novih lokacijah v T ol- minu (Poljubinj) in zunaj Soške doline v Preboldu. Zaradi novih najdb v letu 2016 je bila narejena podrobnejša preiskava glede navzočnosti glive v Soški dolini. Le-ta je potrdila nove okužbe tako v gozdu kot na negozdnih površinah. n ajjužnejša potrjena najdba je bila na pokopališču v Kanalu ob Soči (povzeto po Jurc in Piškur, 2017). Zanimivo je, da dosedanje raziskave glive v evropi kažejo, da so najpogostejše in največje Slika 1: črni bor ob reki Soči, na katerem je bila potrjena okužba z glivo Lecanosticta acicola – stanje poleti 2018 (levo) in že odmrlo drevo spomladi 2019 (desno) (foto: d . Jurc) GozdVestn 78 (2020) 9 355 Zavrtanik, Z., Kolšek, M.: Rjavenje borovih iglic – primer ukrepanja v Soški dolini okužbe na rušju in rdečem boru, izjemno redke pa na črnem boru (P. nigra). Prav v dolini reke Soče je bila gliva potrjena tudi na črnem boru, in sicer na več lokacijah, tudi v gozdu (Slika 1). Strokovnjaki Gozdarskega inštituta Slovenije (GiS) glede na razpoložljive podatke in izsledke predvidevajo, da gre za pojav zelo patogene in nevarne populacije glive na črnem boru, ki lahko ogrozi naravne sestoje črnega bora v Sloveniji (Sadiković in sod., 2019). O pomembnosti najdbe te bolezni na črnem boru kaže tudi, da so v letu 2019 fitopatologi iz različnih evropskih držav obiskali okužena območja v dolini reke Soče v okviru projekta eUPH re SCO (Brownspotrisk) prav z namenom ogleda zelo poškodovanih črnih borov zaradi rjavenja borovih iglic. 4 AKCIJSKI NAČRT ZA pREpREČEV ANJE ŠIRJENJA RJAVENJA BOROVIH IGLIC (LECANOSTICTA ACICOLA) V SOŠKI DOLINI Z namenom zmanjševanja okužb in omejevanja hitrosti naravnega širjenja glive Lecanosticta acicola je Uprava r epublike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVr) v sodelovanju z GiS in Zavodom za gozdove Slo- venije (ZGS) pripravila akcijski načrt z uradnim imenom Ukrepi za preprečevanje širjenja rjavenja borovih iglic (Lecanosticta acicola) v dolini reke Soče (Benko-Beloglavec in sod., 2019). n ačrt, ki je začel nastajati v letu 2018, je 7. oktobra 2019 potr- dil direktor UVHVVr . Med nastajanjem načrta je bilo že znano, da bo gliva v kratkem zbrisana Slika 2: Kostnica Kobarid; s piko je označeno drevo z dokazano okužbo z glivo Lecanosticta acicola – žarišče, s krožnico pa površina za ukrepanje (avtor karte: n. Ogris) GozdVestn 78 (2020) 9 356 iz seznama karantenskih škodljivih organizmov. Vendar je bila zaradi najnovejših spoznanj o še vedno geografski ločenosti različnih populacij te glive v Sloveniji sprejeta odločitev, da bi v dolini reke Soče poskušali z ukrepanjem omejiti širjenje te glive na druga območja. V načrtu so natančno opredeljeni konkretni ukrepi za zmanjšanje populacije glive L. acicola z izbranih lokacij, vsebuje pa tudi komunikacijski načrt za ozaveščanje strokovne in širše javnosti ter udeležencev pri izvajanju ukrepov. Pravne podlage za ukrepanje so: • Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list rS, št. 62/07 - ZZVr -1-UPB2, 36/2010 in 40/14 – Zin-B), • Zakon o gozdovih (Uradni list rS, št. 30/93, 56/99 – ZOn, 67/02, 110/02 – ZGO-1, 115/06 – OrZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 – Zd avn epr, 17/14, 24/15, 9/16 – ZGGLrS in 77/16), • Pravilnik o varstvu gozdov (Uradni list rS, št. 114/09 in 31/16). GiS je že konec leta 2017 pripravil analizo tveganja za bolezen rjavenje borovih iglic. na osnovi omenjene in analize trenutnega stanja je sredi leta 2019 UVHVVr predlagal osem lokacij za ukrepanje. Pri izboru so upoštevali dejstvo, da morajo biti ukrepi usmerjeni predvsem na območja dejavnosti človeka, ki je prenašalec te glive na daljše razdalje, in da je izvedba del glede na terenske razmere mogoča. izbor je bil tako omejen na osem lokacij pri Boki, Tolminu, Kobaridu, Žagi, Gabrjah in Prapetnem. 5 UKREpANJE n a lokacijah, izbranih za ukrepanje zaradi okužbe (žariščih), ZGS oziroma pristojni fitosanitarni inšpektor z odločbo odredi lastniku parcele izvedbo ukrepov za preprečevanje širjenja rjavenja borovih iglic. Odločbe so izvršljive, pritožba ne zadrži izvršbe. V nadaljevanju se bomo omejili samo na razlago in potek ukrepanja v pristojnosti ZGS, to je na petih izbranih lokacijah za ukrepanje. Za zagotovitev izvedbe ukrepov v gozdu in zunaj ureditvenih območij naselij je ZGS pripravil posebno predlogo odločbe po 29. členu Zakona o gozdovih s prilagojenimi izreki in obrazložitvami. Odločbe se izda lastnikom gozdov za izvedbo potrebnih ukrepov v 100-metrskem pasu okoli drevesa oziroma skupine dreves, pri katerih je bila z laboratorijsko analizo potrjena okužba z glivo. V radiju 1–2 drevesni višini od okuženih dreves je treba posekati vsa gostiteljska drevesa, navzven, do 100 m, pa le drevesa, ki kažejo znake okuženosti. Odločbe torej določajo za posek dokazano okužena drevesa (žarišče), potencialno zdrava drevesa (1–2 drevesni višini od žarišča) ter vsa gostiteljska drevesa, ki kažejo vidne znake okužbe v razdalji od približno 40 do 100 m od žarišča okužbe. Znaki okužbe »na daleč« so osip iglic, ki je načeloma obsežnejši na dnu krošnje, rjavenje iglic, čopičast videz vejic, sušenje celotnega dre- vesa. Katera drevesa ustrezajo naštetim pogojem, je na terenu določil vodja odseka za ukrepe v gozdovih v Območni enoti Tolmin Zavoda za gozdove Slovenije v sodelovanju s pristojnimi gozdarji na lokalni krajevni enoti ZGS. Odločbe poleg poseka določajo še druga prepre- čevalno-zatiralna dela po načrtu ukrepanja. Tako je treba najpozneje v 14 dneh sežgati sečne ostanke (veje z iglicami in vrhače), in to na kraju samem ali na drugi lokaciji znotraj okuženega območja, ki pa mora biti vnaprej javljena na obrazcu Vloga za prevoz sečnih ostankov borov, ki ga potrdi ZGS. Stranka mora zagotoviti, da bo sečne ostanke prevažal v pokritih prikolicah. O vlogah za prevoz sečnih ostankov borov mora ZGS obvestiti goz- darsko inšpekcijo. Prevoz okroglega lesa z lokacije okužbe je dovoljen in lahko poteka brez omejitev. Odločba določa tudi, da je mehanizacijo in orodje treba očistiti na mestu izvajanja ukrepov oziroma na najbližjem mestu razkladanja v pri- meru prevoza. d oločena je mehanska odstranitev organskega materiala, predvsem iglic s pometan- jem in/ali vodnim curkom. ZGS je za pet žarišč izdal 12 odločb, in sicer za posek skupno 146 dreves oziroma 102 m 3 bruto lesne mase. štiri odločbe so bile izdane za posek samo enega drevesa (najmanjša za 0,25 m 3 bruto), največja pa je določala posek 97 dreves oziroma 62 m 3 bruto lesne mase. Z načrtom ukrepanja je bilo določeno, da je treba posek označenih dreves in druge ukrepe prednostno opraviti od začetka novembra do konca aprila naslednjega leta, kar je povezano z biologijo bolezni, saj se trosi sproščajo predv- sem spomladi in poleti. Z izvajanjem ukrepov v zimskem času namreč še dodatno zmanjšamo tveganje za morebitno širjenje bolezni. Od maja do konca oktobra ukrepe zatiranja izvajamo izjemoma (na zahtevo stranke oz. zaradi drugih varstvenih vzrokov) z rokom za izvedbo ukrepov tri tedne po vročitvi odločbe. ZGS je kot skrajni Zavrtanik, Z., Kolšek, M.: Rjavenje borovih iglic – primer ukrepanja v Soški dolini GozdVestn 78 (2020) 9 357 Slika 3: informativne table so vsebovale kratek opis bolezni in opozorilo obiskovalcem območij, kjer so izvajali ukrepe zatiranja bolezni rjavenja borovih iglic. Zaradi turistične obremenjenosti in bližine italije je bilo besedilo v slovenščini, angleščini in italijanščini. Zavrtanik, Z., Kolšek, M.: Rjavenje borovih iglic – primer ukrepanja v Soški dolini GozdVestn 78 (2020) 9 358 rok na odločbah določil 15. marec, da bi imel v primeru, če lastnik gozda ne bi opravil del, dovolj časa za pravočasno izvedbo del v postopku upravne izvršbe po drugi osebi. n ajvečje težave pri zagotovitvi izvedbe del so bile na lokaciji ob kobariški kostnici (Slika 2), kjer je bilo največ lastnikov in solastnikov parcel. Za tamkajšnjo lokacijo je bilo izdanih pet odločb za izvedbo ukrepov s skupnimi količinami od 1,06 do 18,23 m 3 bruto lesne mase. Vse odločbe so bile izvršene v roku, izvršbe niso bile potrebne. n ajvečja težava je bila prepričati izvajalce, da je treba veje in vrhače skupaj z iglicami sežgati. T o seveda pomeni veliko dodatnega dela in dodatno porabo časa, saj je treba ogenj nadzo- rovati. Sečne ostanke so povsod kurili na mestu samem, na eni lokaciji celo s prisotnostjo gasilcev. 6 KOMUNIKACIJSKI NAČRT d el načrta Ukrepi za preprečevanje širjenja rja- venja borovih iglic (Lecanosticta acicola) v dolini reke Soče je tudi komunikacijski načrt. Le-ta predvideva, da se morajo poleg strokovnih služb z boleznijo rjavenja borovih iglic seznaniti tudi lastniki gozdov na območju Soške doline, kjer je bolezen navzoča, da bodo pozorni na vidno prepoznavne znake bolezni in da bodo pristojne službe obvestili o sumu na njeno navzočnost. Za preprečevanje širjenja rjavenja borovih iglic je pomembno omejiti poti prenosa predvsem na daljše razdalje, zunaj okuženega območja. Glavni dejavnik prenosa je človek, zato je pomembna tudi seznanitev izvajalcev gozdnih del. Temu namenu služita tudi zgibanka, ki je bila priložena k izdanim odločbam, in informativna tabla, ki obiskovalce gozdov na kratko seznanja z boleznijo, konkretnimi ukrepi za zatiranje in pre- povedjo premeščanja okuženega materiala (Slika 3). O izvajanju ukrepov v Soški dolini so javnost seznanjali tudi prek lokalnega časopisja in radia. 7 pOVZETEK Vsi udeleženi v opisani akciji se zavedamo, da z opisanimi ukrepi ne bomo zatrli bolezni rjavenja borovih iglic v Soški dolini, mogoče pa bomo bistveno upočasnili njeno širjenje. Vse dejav- nosti, ki so potekale zaradi tega, so dobra vaja za bolezni in škodljivce, katerim se bomo mogoče v prihodnosti morali zoperstaviti (npr. borova ogorčica). d obili smo potrditev, da je prav, da so v ukrepanje vključene vse pristojne službe, predvsem njihovi operativni sektorji. Po drugi strani pa smo ponovno ugotovili, da se zatika pri lastnikih gozdov in izvajanju del. Mogoče bi veljalo razmisliti o intervencijski skupini (skupinah) za izvajanje del v izrednih razmerah. Poleg tega je v takih razmerah treba sprejeti tudi zakone, ki presegajo določbe za vsakodnevno normalno gospodarjenje z gozdovi, verjetno predvsem na področju lastninske pravice (javni interes je v takih situacijah seveda pred zasebnim). Vse našteto se je pokazalo tudi v našem primeru reševanja (omejevanja) rjavenja borovih iglic. Za konec moramo pohvaliti zgledno sode- lovanje vseh treh vključenih inštitucij: Uprave r epublike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Gozdarskega inštituta Slovenije in Zavoda za gozdove Slovenije. Mogoče je nekaj rezerve še v hitrosti sprejemanja ključnih odločitev. 8 ZAHVALA Pri pripravi ukrepov v dolini reke Soče so sode- lovali predstavniki UVHVVr , MKGP , Gozdarske inšpekcije, fitosanitarne inšpekcije, Zavoda za goz - dove Slovenije in Gozdarskega inštituta Slovenije. 9 VIRI Benko-Beloglavec, a., Groznik, K., Piškur, B., Ogris, n., Kolšek, M., Zavrtanik, Z., 2019. Ukrepi za preprečevanje širjenja borovih iglic (Lecanosticta acicola) v dolini reke Soče. Ljubljana: Uprava r epublike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, 13 s. UVHVVr . 2019. Ukrepi za preprečevanje širjenja rjavenja borovih iglic (Lecanosticta acicola) v dolini reke Soče. Jurc, d ., Jurc, M., 2010. Mycosphaerella dearnessii occurs in Slovenia. Plant Pathology, 59, 4: 808. 10.1111/j.1365- 3059.2010.02262.x Jurc, d., Piškur, B., 2017. Hitra analiza tveganja za bolezen „rjavenje borovih iglic“ , ki jo povzroča gliva Lecanosticta acicola (Thüm.) Syd. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije, 11 s. Piškur, B., 2018. r javenje borovih iglic (Lecanosticta acicola). Gozdarski vestnik: slovenska strokovna revija za gozdarstvo, Iščemo karantenske in druge gozdu nevarne organizme, 76, 4, sredica. Sadiković, d., Piškur, B., Barnes, i., Hauptman, T., diminić, d ., Wingfield, M. J., Jurc, d ., 2019. Genetic diversity of the pine pathogen Lecanosticta acicola in Slovenia and Croatia. Plant Pathology, 68, 6: 1120–1131. 10.1111/ppa.13017 van der n est a., Wingfield M. J., Janoušek J., Barnes, i. 2019. Lecanosticta acicola: a growing threat to expanding global pine forests and plantations. Molecular Plant Pathology, 20, 10, 1327–1364. https:// doi.org/10.1111/mpp.12853 Zavrtanik, Z., Kolšek, M.: Rjavenje borovih iglic – primer ukrepanja v Soški dolini