<
>
V)
Q
3
1
u
</)
u
O
En bedak več koristi pametnemu kot deset pametnih enemu bedaku.
Nemški
pregovor
naš tednik
Številka 29 Letnik 47 Cena 10,-šil. (60,- SIT) petek,
21. julij 1995
Poštnina plačana v gotovini
Celovec P.b.b.
Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec
ZADNJA VEST
SPÖ naprej le za kozmetično novelo zakona o narodnih skupnostih. Manjšinski govornik SPÖ Dieter Antoni je preteklo sredo ponovil stališče svoje stranke, ki želi zgolj kosmetično korekturo zakona o narodnih skupnostih iz leta 1976, ki deloma zelo diskriminatorsko določa pravice manjšin v Avstriji. Narodni svet je proti tozadevnim načrtom SPÖ in zahteva temeljito novelo zakona, ki bo upošteval predstave večine koroških Slovencev. Proti površni zakonski noveli se je izrekla tudi manjšinska govornica Zelenih Terezija Stoisits.
Grilc: Slovenski parlament garant za obstoj narodne skupnosti
:=:=- •	-	Strani 2/3
POLITIKA
Pred konstitutivno sejo novega NSKS:
Dr. Matevž Grilc bilan-cira 20 let narodne Politike
Strani 2/3
REPORTAŽA
V Dobrli vasi iščejo nove poti skupnosti. Prvič je prišla gostovat Koroška vojaška
godba.
Stran 8
KÜLTURA
Janša na obisku v Korotanu na Dunaju
Strani 10/11
ŠPORT
SAK premagal Branik Maribor 4:0. Albanca Kotrri in Martini sta navdušila.
Strani 14/15
V tej številki objavljamo pogovor z zadnjim predsednikom starega Narodnega sveta dr. Matevžem Grilcem, ki hkrati šteje med najpomembnejše protagoniste novega. Grilc je bil neprestano 20 let, od I. 1976, predsednik Narodnega sveta in korenito sooblikoval usodo koroških Slovencev. V času predsednikovanja mu je bilo prvo načelo obstoj in razvoj narodne skupnosti. Njegov rezime preberite na straneh 2 in 3.
Selitev. Vsem Mohorjanom je bilo pretekli teden nekoliko težko pri srcu, ko se je Mohorjeva tiskarna selila v nove prostore v Vetrinj, kjer je dobila novo domovino v bivši tovarni ADIDAS, Adi-Dassler-Gasse 4. Z našimi tiskarji bomo odslej povezani bolj ali manj le še s computersko zvezo, kar pač ustreza tehničnemu standardu današnjega časa.
Vse cenjene stranke pa Mohorjeva vabi na obisk v Vetrinj, kjer je tiskarna še bolj sodobno opremljena kot doslej in bo svojim strankam nudila lahko še bolj kakovostne tiskovine.
Politika
petek,
21. julij 1995
Politika
Adrian kert
Komentar
NAŠEGA TEDNIKA
Ne le z besedami, z dejanji
Zopet je bil torej občni zbor Mlade EL. Stari odbor je dobil tako želeno razrešnico, novi se je zbral. Novi in zopet pomlajeni. Predsednik Igor Roblek, Selan in novopečeni maturant, je pogumno (za to funkcijo je kajpak treba poguma) prevzel krmilo ladje, ki je naletela na peščeno plitvino, kolikor je sploh kdaj plula na odprtem morju. Fantom je to treba šteti še kako v dobro, da so zbrali v sebi toliko idealizma in vsem težavam navkljub sestavili novo moštvo. Idealizem je tista čarobna beseda, ki lahko prestavlja gore in ki so ji težave in ovire deveta briga. Vsaj takšna je govorica. Danes najti idealističnega človeka je težak posel, skoraj lahek v primeru z iskanjem znamenite šivanke v kupu sena. Tu pa se je našla cela druščina mladih idealistov, ki jim v življenju ni samo do zabave (čeprav je tudi zanjo treba najti časa), ampak tudi za sooblikovanje družbenega življenja.
Njihov uspeh, želeti jim ga je nadvse, bo v veliki meri odvisen od lastne agilnosti, od sposobnosti prepričevanja vrstnikov in nenazadnje od profesionalnosti, s katero bojo poprijeli za delo. Kot novincem v politiki naj jim bo v dober nasvet, da si kakorkoli že prisvojijo potrebnega znanja, poleg strokovnega tudi govorniškega. Prepričljiva beseda je vsepovsod zlata vredna (čeprav tudi ni vedno kdove pametna). V nekem komentarju vigredi, ko sem pisal na temo Mlade EL in njenega trnjulčič-nega spanja, sem omenil Po-litično-upravno akademijo kot dobro šolo za novopečene politike. Na tem mestu ponavljam, da se funkcionarji, kolikor jim čas dopušča, udeležijo raznovrstnih zanimivih semi-
narjev, ki jih PUAK prireja skozi celo leto; deloma udeležencem nudi celo gmotno podporo. Nesmiselno bi bilo, ko bi se te možnosti ne izkoristile. Kdor je že obiskal kakšnega od teh seminarjev, ve, da niso suhoparni, ampak je ob njih in med njimi tudi dosti zabave, da ne govorim o dejanski koristnosti, sploh glede brezhibne in tekoče artikulacije. Kajti ni boljše govorniške vaje, kakor med znanci in prijatelji brez živčnosti to in ono razlagati. Vsak ve, koliko premagovanja je treba stopiti pred publiko in brez priprave bolj ali manj tekoče spregovoriti o neki temi. Sama živčnost popade človeka in vsak se skuša izogniti takšnim hudo neprijetnim položajem. Vaja v sproščenem vzdušju pa učinkuje prav čudežno. In kdor se zaveda svoje govorniške sposobnosti, stopi samozavestno in brez hromeče treme pred katerokoli publiko.
Poleg tega bo Roblekov tim moral v delovanje spraviti gotov sistem, ki je doslej hromil razvoj Mlade EL. Morale se bojo postaviti tematske prioritete, kjer bo MEL sposobna sodelovati v vsebinskih razpravah.
Vsemu navkljub, sam idealizem ne bo prestavil gore. Upati je, da se bo tudi EL zavedla svoje dolžnosti, namreč podpreti mlade kolege in jim, ko bo čas zrel, predati gotovo odgovornost ter tako pokazati, da jih ne samo tolerira, temveč akceptira kot enakovredne partnerje. Dosti je bilo izblebetanih pohvalnih in spodbudnih besed, ki kaj lahko zdrsnejo čez jezik, te že marsikomu presedajo. Potrebna so dejanja, pomoč na kraju samem. In kdaj, če ne zdaj ob novem zaletu, jo mlajši kolegi najbolj potrebujejo.
Vsemu
navkljub,
sam
idealizem ne bo prestavil gore.
„Zbor narodnih predstaiikov je največja pridobitev po vojni“
Glas iz domače vasi
Dr. Matevž Grilc v tem intervjuju potegne črto skozi svoje predsedniško obdobje ter razlaga politično strategijo in nekaj markantnih odločitev Narodnega sveta. Kratek rezime od leta 1976 do danes.
Maja 1976 ste prevzeli nalogo, ki jo je opravljala že za časa življenja kultna oseba med koroškimi Slovenci dr. Joško Tischler. So bile stopinje za takrat pravzaprav mladega Grilca primerne in s čim se je novi predsednik prvič soočil?
Ko sem prevzel predsedstvo NSKS kljub relativni mladosti nisem bil novinec v narodni politiki. Že kot 15-letni fant sem se vključil v Koroško dijaško zvezo, ki je bila ustanovljena leta 1960 in bila v teh letih močno povezana z narodno politiko. Leta 1965 sem se udeležil pogovorov NSKS s koroško ljudsko stranko, ko je šlo za kandidaturo koroškega Slovenca na izglednem mestu pri deželnozborskih volitvah. Ti razgovori takrat niso prinesli uspeha in koroški Slovenci smo kandidirali samostojno z rajnim Mirkom Kumrom, p.d. Crčejem na čelu. Lahko rečemo, da je bil že I. 1965 položen temelj za samostojnejšo politiko koroških Slovencev. Pozneje v študentskih letih sem bil odbornik Kluba slovenskih študentov na Dunaju in po študiju sem se takoj vključil v NSKS ter prevzel predsedstvo v narodnopolitično najostrejšem obdobju po drugi svetovni vojni. Zavedal sem se, da ne bo lahko naslediti dr. Tischlerja, vendar mi je on še nekaj časa stal ob strani in nas mlade je delo z njim takrat navduševalo. Vedeti pa moramo, da so ravno maja 1976 potekali odločilni pogovori na Dunaju v zvezi z zakonom o narodnih skupnostih in pripravljalo se je ljudsko štetje posebne vrste, ki je bilo izvedeno novembra istega leta. V teh letih je dejansko šlo za preživetje slovenske narodne skupnosti na Koroškem in cilj takrat je bil, da vzdržimo pritisku in dokažemo, da smo narodna skupnost, ki ima potrebno življenjsko voljo, ki hoče živeti.
20 let je zelo dolgo obdobje za
opravljanje ene in iste naloge.
Katere cilje si je 30-letni Grilc
postavil in katere je 50-letni
Grilc dosegel?
V 70-ih letih in v začetku 80-ih let je bil cilj avstrijskih oblasti rešiti slovensko vprašanje na Koroškem z asimilacijo narodne skupnosti. Zato je bil moj prvi cilj, da koroški Slovenci kljubujemo temu naklepu in preživimo to obdobje. To je uspelo in avstrijske oblasti so nekako 1986 spremenile politiko, priznale dejstvo, da smo koroški Slovenci trdoživa narodna skupnost in da v asimilaciji ni rešitve, ampak se je treba s koroškimi Slovenci pogovarjati, začeti z njimi dialog. Ta sprememba v mišljenju je nastopila pri mlajših politikih, tudi zaradi razvoja v Evropi, predvsem pa zaradi spoznanja, da koroški Slovenci nismo pripravljeni kloniti še takšnemu pritisku od vsepovsod. Si-
tuacija takrat je tudi omogočila vstop v sosvet, predvsem ob dejstvu izvolitve Karla Smolleja v avstrijski parlament. Smolle je zelo uspešno transportiral želje in predstave slovenske narodne skupnosti na Dunaj. Rezultat tega je bil memorandum leta 1988, s katerim smo koroški Slovem ci v dogovoru z avstrijsko vlado rešili vsaj nekaj vprašanj in to prvič v drugi republiki. Ta cilj je bil torej dosežen.
Nadaljnji cilj je bila zame od vsega začetka skupna organizacija koroških Slovencev, ki naj bi pripadnike narodne skupnosti združevala ne-glede na njihovo ideološko ali stran-karskopolitično pripadnost. Doseči ta cilj sem se boril 20 let in parlament koroških Slovencev, ki ga bomo prav danas ustoličili, pomeni domala^ v celoti uresničitev mojih predstav, četudi je zaenkrat ostala peščica zavednih Slovencev še izven tega predstavništva. Prepričan pa sem. da se bomo po štirih letih pri naslednjih volitvah zbrali v tem skupnem gremiju vsi koroški Slovenci, ki se zavedamo narodne pripadnosti. Zato nekako z zadoščenjem zapuščam to odgovorno narodnopolitično mesto.
Kateri trenutki so bili najgren-
kejši in kateri so vlili največ poguma?
smo se v dolgi koloni in nihče ni vprašal za kilometrino. Kljub brutal-nemu nastopanju oblasti je na stotine koroških Slovencev brez- strahu demonstriralo v Št. Jakobu, Škocija-nu in Pliberku. Celo ustavno sodišče ie izdalo sodbo, po kateri je žandar-Derija ravnala nečloveško. Kljub temu je bila motivacija koroških Slovencev zelo velika in s pogumom zaradi tega sem lahko prenesel tudi večurna zasliševanja avstrijske policije. Zavedal sem se, da bo obdobje Pritiska minilo in ga bomo preživeli, trajalo pa je okoli 15 let.
Kakšna je bila strategija NSKS v odnosih do koroških oz. avstrijskih strank? So bile koalicije z ALÖ oz. zelenimi smiselne?
V tej zvezi se postavlja vprašanje mtegracije posameznika ali kolektiva v avstrijsko družbo. Izkušnje kažejo,
Kot enega najgrenkejših trenutkov da je bila asimilacija najuspešnejša
Prav_ tam, kjer so se posamezni broški Slovenci vključili v večinske stranke. Zato sem bil vsa leta pretipan zagovornik samostojnega po-“tičnega nastopa koroških Sloven-Cev in kolektivnega vključevanja v avstrijsko družbo, kar so najbolje po-^azale in dnevno dokazujejo naše tnotne liste na občinski ravni. Koaliere z ALÖ oz. zelenimi so bile vse-kakor smiselne, vendar je šlo v pra-vem pomenu besede za koalicijo in
se spomnim pogovorov februarja leta 1977 na Dunaju s takratnim kanclerjem Kreiskim. Takratna zvezna vlada je bila mnenja, da je pritisk nemškonacionalnih krogov na Koroškem tako močan, da mora izvesti ugotovitev manjšine. Prav Kreisky pa nam je sugeriral bojkot štetja in zastopal mnenje, da bo bojkot uspel, če se bo manj kot 8000 ljudi priznalo k slovenski narodnj skupnosti. Našteli so le nekaj nad
--— p-  .............—  —j	,	i ivm ivi	rwcmvijv ii i
2000 pripadnikov in bojkot je več kd ne za vključevanje v neko obstoječo uspel. Kreisky nam je zagotovil v stranko. V tej koaliciji je bila Koroška tem primeru povedati avstrijski jav- enotna lista partner in si je pridobila nosti, da se koroški Slovenci ne dajo Pozicijo, da bo v vprašanjih manj-preštevati in se bo treba z njimi p°'
govoriti o kompromisni rešitvi. P° r~—----------------------------------
ljudskem štetju I. 1977 pa je Kreisky odločil, da zvezna vlada ne namera; va reševati problematike, ampak na) se domenijo o rešitvi Korošci. Majo 1977 je prišlo do pogovora s Fejd' nerjem in Ferrarijem, takratnim šefom koroške FPČ, ki sta predlagalo uredbe o uradnem jeziku in topogra; fiji. Ta predlog sta sprejeli tudi SPy in ÖVP. Veljavnostno območje uradnega jezika in topografskih napisov je torej diktat koroškega Heimatdien; sta. Dejstvo, da zvezna vlada nl držala obljube, je bolelo.
Zadržanje koroških Slovencev ravno v 70-ih letih pa je vlilo veliko poguma. Na stotine koroških Slovencev je z osebnimi avtomobili in avtobusi demonstriralo na Dunaju. Peljali
šinskih problemov obveljalo njeno stališče. Taka koalicija je bila za nas seveda sprejemljiva in uspešna, če upoštevamo, da je nekaj let zastopal avstrijske manjšine v parlamentu Karel Smolle in to uspešno.
Kako danes mislite o črni pegi, tim. tristrankarskem sporazumu iz leta 1988?
Tristrankarski sporazum leta 1988 je bila le formalnost, dejansko pa je obstajal že prej, najkasneje od I. 1972 dalje, ko so nemški nacionalisti podrli vse dvojezične napise. Od takrat je diktiral manjšinsko politiko koroški Heimatdienst, ki je bil močno zasidran v vseh strankah in je svoje pozicije utrjeval. Danes je popolnoma jasno, da brez pristanka stranke F na Koroškem ničesar več ne gre, kajti za vsako ustavno spremembo je potreben pristanek svobodnjakov. Tristrankarski sporazum faktično ničesar ni spremenil.
Drugi madež je padel neposredno na Vaš jopič, namreč ko so se nekateri funkcionarji Narodnega sveta kljub trenjem leta 1989/90 očitno tesno oklenili FPÖ. Je NSKS šel Haiderju na Mm ali pa je bila svobodnjaška stranka le „sredstvo za namen”? Ne bi vedel, da se je kdo izmed funkcionarjev NSKS tesno oklenil FPÖ in nihče ni šel nikomur na lim. Kot politični realisti pa smo vedeli, da se je treba pogovarjati tudi s svobodnjaško stranko, če hočemo karkoli premakniti, saj niti socialdemokrati niti ljudska stranka niso bili pripravljeni za katerikoli ukrep, če nam ne bi tudi pristali svobodnjaki. Pogovori z vsemi strankami so izraz realne politične ocene.
V vprašanjih družbnega sožitja se vse bolj pojavljajo pojmi regionalizem, mednarodna povezovanja, Evropa brez meja ipd. Vplivajo ti pojmi na političi razvoj znotraj slovenske narodne skupnosti?
Seveda vpliva razvoj v Evropi tudi na življenje slovenske narodne skupnosti kot vpliva na razvoj v vsej Evropi. Kot pozitivno lahko ugotovimo, da je postala sensibilnost v zvezi z nacionalnimi in jezikovnimi
manjšinami v Evropi večja, vendar je razvoj zelo počasen. Evropski svet se je dokopal komaj do priznanja individualnih pravic pripadnikov manjšin, ne pa še do priznanja skupinskih - kolektivnih pravic, ki so za obstoj vsake narodne skupnosti bistvenega pomena. Del Evrope so namreč tudi Grčija, Francija, Velika Britanija, ki še vedno ne priznavajo nacionalnih manjšin v lastni državi, ki pa seveda kot članice Evropske unije in Evropskega sveta morajo pristati na tozadevne resolucije in sklepe. Do Evrope brez meja pa je še dolga pot in nihče danes ne more dokončno povedati, če bo ta cilj sploh kdajkoli dosežen. Zgrešeno bi torej bilo, če bi se zanesli na integracijski razvoj v Evropi, četudi ga bomo seveda podpirali, vendar v zavesti, da je obstoj nacionalnih manjšin v Evropi v prvi vrsti odvisen od manjšin samih.
Je Slovenski parlament družbenopolitični mejnik
nov med
koroškimi Slovenci?
Zbor narodnih predstavnikov je zame največja pridobitev koroških Slovencev v povojnih letih, ker je udeležba pri volitvah dokazala, da narodna skupnost želi soodločati in določati, kdo naj jo zastopa. Slovenski parlament je dobil veljavo šele s potrditvijo ljudstva, kajti še tako dobra organizacijska konstrukcija ne pomeni ničesar, če je ne sprejmejo pripadniki narodne skupnosti. Ta parlament torej ni le mejnik, ampak garant za nadaljnji obstoj koroških Slovencev.
Kandidatura za Zbor narodnih predstavnikov je pokazala Vašo priljubljenost med koroškimi Slovenci. Lahko iz tega sklepamo nekdanjo vrnitev v osrednji odbor?
Veseli me, da mi koroški Slovenci tudi po 20-ih letih predsedovanja zaupajo in s tem potrjujejo pravilnost politične zasnove. Mene pa potrjujejo v prepričanju, da narodnostno vprašanje ni ideološko vprašanje, ampak je edini kriterij le pripadnost k narodni skupnosti in ne ideološka ali strankarska opredeljenost. Kot političen človek seveda ne izključujem prevzema kakšnih višjih političnih
FRLOZEV LUKA
Kaj imajo skupnega bosanski Srbi pa Organizacija združenih narodov in kaj jih ločuje? Ne smeš verjeti, če ti ali oni kaj obljubijo. Srbom lahko verjameš, da bojo to, kar so zagrozili, tudi uresničili.
funkcij v narodni skupnosti, zaenkrat pa se bom spoprijaznil s članstvom v zboru narodnih predstavnikov. Mislim, da bo prav ta zbor tisto telo, ki bo določalo narodno politiko v bodočnosti, zato mislim z vnemo sodelovati.
Za zaključek: Leta prinesejo izkušenost. Katere nasvete in napotke bi dal stari predsednik novemu?
Ne bi dajal nobenih posebnih napotkov, saj tudi on ni novinec v narodni politiki, ampak smo ga srečali v funkcijah Enotne liste in tudi kot podžupan občine_ Sele si je nabral mnogo izkušenj. Če hočeš delati uspešno politiko, moraš ljubiti ljudi, ki jim končno služiš. Razlikovati moraš med političnim nasprotstvom in osebnim prijateljstvom ter se zavedati, da ima vsak človek pravico do svojega mnenja, na katerega lahko vplivaš le v prijateljskem in strpnem pogovoru. Če v političnih funkcijah ta načela upoštevaš, ne boš doživel razočaranja.
Adrian Kert
OSREDNJA VOLILNA KOMISIJA NARODNEGA SVETA KOROŠKIH SLOVENCEV javlja:
Javna konstitutivna seja zbora narodnih predstavnikov
bo v petek, 21. julija 1995, ob 17. uri v SLOMŠKOVEM DOMU Mohorjeve v Celovcu
10.-Oktober-Straße 25, 1. nadstropje
Na seji bo zbor narodnih predstavnikov med drugim izvolil novo predsedstvo Narodnega sveta in potrebne odbore, v slavnostnem delu (s pričetkom ob 20. uri) so na sporedu temeljna izjava zbora narodnih predstavnikov, nagovor novo izvoljenega predsednika Narodnega sveta, gospoda Nantija Olipa, besede častnih gostov in nastop MePZ Sele.
4
Iz naših občin
Beseda
občinskega
politika
Franz Gasser ml., podjetnik, Socialdemokratska stranka
Kanal da ali ne -odločali bodo stroški
Kanal je v vaši občini še vedno pereče vprašanje. Kateri koncept zastopa socialdemokratska frakcija?
V	naši frakciji prav v tej zadevi ni enotnosti. Smo tako rekoč razcepljeni na dva tabora: prvi, ki zastopajo vele-projekt srednji Rož in drugi, ki se bolj ogrevajo za alternativne variante odpravljanja odplak. Odločili pa bojo končni fakti, kjer bo prvenstveno igrala vlogo finančna plat, torej stroški in kdo jih v katerem primeru krije.
V	mnogih spodnjekoroških turističnih regijah izostajajo letoviščarji. Kakšen je položaj v bilčovški občini?
Že v predsezoni je bilo zaznati nazadovanje, kljub upanju se v glavni sezoni to očitno ne bo spremenilo, vendar v statistiko še nisem dobil vpogleda. Vzrok nazadovanja je gotovo položaj v Italiji, poleg tega so ponudbe v druge južne države zelo vabljive. Dejstvo pa je tudi, da smo na Koroškem vsaj na podeželju deloma zaspali trend, kajti ponudba je zdaleč premajhna.
Investicija v športni center je vzburila duhove. Je v tej višini upravičena?
Gotovo. Športni center bo vse skupaj, torej z nakupom zemljišča in adaptacijo stal 12 mio. Na tem mestu je treba reči, da zaradi tega druga področja v preteklosti niso bila prikrajšana. Tudi šport naj ima svoje mesto. Dvojezični krajevni napisi v občini še niso dokončno urejeni...
V	tem oziru je bilo v naši občini zadnje čase veliko storjeno, kar kaže da smo z županjo na pravi poti. V Bilčovsu je glede tega vse v redu. Nismo za nobene prenagljene ukrepe, saj večina prebivalstva vidi trenutni položaj kot sprejemljiv. Zato ne nameravamo podžigati vzdušja, ampak nadaljevati po tej poti.
V	čem vidite vašo glavno nalogo kot občinski zastopnik?
Primarno se zavzemati, da občina drži trenutno kakovostno raven in se po možnostih še razvija naprej. Sam se zdaj že tri leta kot občinski odbornik trudim, da prispevam svoje k pozitivnemu trendu. Ljudje, ki jih zastopam, so vredni vloženega napora in
občasnih žrtev.	.........
Adrian Kert
Morski konjički v bistriški občini
Bistriški občinski svet je na pretekli seji sklenil se poglobljeno posvetiti razvoju turizma v občini in poleg tovarne Knecht ustvariti drugo oporno točko.
Seja je potekala v znamenju iskanja novih poti turistične ponudbe v občini. Občina je dala štajerskemu strokovnjaku za turizem Franzu Handlerju (ÖAR) izdelati posebno ekspertizo o najbolj primernem načinu letovanja v bistriški občini. Händler je na seji predstavil svojo študijo in prišel do zaključka, da je Bistrica zadnje čase ubrala sicer pravilno pot, vendar je še veliko neizkoriščenega potenciala. Strokovnjak, ki je tudi sam letoviščar v bistriški občini, vidi najboljše možnosti za razvoj turizma pod geslom „Morski konjički -družinski obrati“. Geslo samo naj v reklamni obliki pritegne pozornost potencialnih letoviščarjev, za geslom pa se skriva že obstoječa ponudba turističnih obratov v občini Bistrica/Šmihel, ki jo je treba profesionalno in s skupnimi močmi izpopolniti. Tako naj „morski” simbolizira Breško jezero, „konjički“ Tschaitschmanno-vo jahalno šolo, vzor za družinski turizem pa je hotel Petzenkönig, tik ob vznožju gore Pece. Okolje je za tovrstni turizem predestinirano, vrhu tega trend kaže na vse večjo priljubljenost takšnega letovanja.
Händler v svoji študiji ni pozabil osvetliti finančno plat
za nemoten razvoj turizma. V tem sklopu je omenil nekaj možnih finančnih virov iz skladov Evropske zveze, ki jih je mogoče prejeti prek turistične zveze južne Koroške. Bistrica pade v tem oziru v cono 5b in je v bližnji okolici z Žitaro vasjo edina, ki ob potrebnem prizadevanju lahko računa z denarno podporo iz tega sklada. Treba pa je ustvariti prave razmere in uresničiti nekaj pogojev.
Pogoji. Prvi pogoj so posebna združenja turističnih obratov (gastronomija, prenočitveni obrati, občine), ki lahko dokažejo, da so želje gostov uresničene oz. se s finančnimi sredstvi lahko uresničijo. Ti obrati morajo predložiti skupne usklajene reklamne akcije, ki zagotavljajo gotovo turistično kakovost. Klaus Miklin je kot turistični obratnik spodbudil občinske svetnike, da so „šan-ze za dosego gmotne, še bolj pa idejne podpore velike”. Podkrepil je, da se bistriški občini v možnostih turistične ponudbe “ni treba skrivati”, vendar „brez lobizma ne bo šlo”.
Golf na ledu Občinski
svetnik Josef Pototschnig je
kritiziral infrastrukturne pomanjkljivosti, ki jih je zlasti v malenkostih (npr. slaba oskrba
prog za tek na smučeh in sprehajalnih poti pozimi) lahko poceni odpraviti, poleg tega je dal v premislek večje upoštevanje novih turističnih trgov Slovenije in Hrvaške oz. sploh neposred-nejše soseščine (Štajerska, Gradiščanska).
Podžupan Andrej Wakou-nig je s svojim predlogom, posvečati pozornost tudi kulturnemu turizmu, razkril še nadaljnji pomembni dejavnik turistične ponudbe, kakor je potrdil strokovnjak Händler.
Projekt igrišča za golf, podžupan dipl. inž. Franz Alesko ga je označil kot „fantomski projekt”, je trenutno na ledu. Händler je pri tem opozoril na tveganost projekta, saj je vedel povedati, da je zadnje čase kat več lastnikov takšnih igrišč najavilo stečaj. Händler je predlagal vložiti več energije v inovativne ideje za podaljšanje turistične sezone s posebnimi ponudbami.
Glede peških vlečnic in kabinske sedežnice je za zdaj še vse pri starem. Dežela slej ko prej išče serioznega lastnika, ki bi dodatno investiral v infrastrukturno izboljšanje, kar bi deželo spodbudilo k višji podpori, kakor je dejal župan Janko Pajank.
Adke
Vaški praznik na Ponikvi
Preteklo nedeljo so se na Ponikvi končali letošnji bistriški kulturni dnevi, ki jih prireja občina Bistrica. Na Ponikvi so priložnost izkoristili in so preteklo nedeljo odprli tudi novo urejeno vaško središče, ki so ga sooblikovali tudi vaščani v okviru delovne skupine krajevnega in regionalnega razvojnega koncepta (ORE). Kulturni program so sooblikovali tudi MoPZ Kralj Matjaž iz Li-buč, MGV Petzen, Dorfgemeinschaft Loibach in Ster-njakova dekleta.
Slika zgoraj: Za telesno dobrobit so na vaškem prazniku skrbele domačinke.
Slika desno: Srečanje na Ponikvi je izkoristil kulturni referent Andrej Wakounig za pogovor z domačim režiserjem Johannom Kressnigom (levo), ki deluje v Nemčiji v Berlinu in umetnikom Franzem Brandtom.
5
Iz naših občin
Z veliko zaskrbljenostjo zasledujejo selski kmetje razvoj v Košuti
Sele: Vojaško vežbališče ima dovoljenje za težko orožje
Vojaško vežbališče v Košuti je po besedah ministra za obrambo Wer-nerja Fasslabenda (VP) dovoljeno tudi za uporabo težkega orožja. Ta izjava je med večino Selanov zbudila ogorčenje.
Poroča Igor Roblek
Pogodba, ki je bila sklenjena med Humperkom (lastnik dela planine) in vojaško komando Koroška je vsebovala, da je vežbališče pod Košuto dopustno samo za lahko orožje. Tembolj presenetljivo pa je, da je minister za obrambo Fasslabend na vprašanje dr. Kostelke (SP) odgovoril, da je dopustna tudi za težko orožje. Menda je pod Košuto edino vežbališče za težko orožje na celem Koroškem. Leta 1989 sta takratna poslanca Zelenih Smolle in Wabl vnesla parlamentarno vprašanje glede vežbališča. Tedanji minister za obrambo Lichal (VP) je odgovoril, da je omenjeno vežbališče namenjeno samo za uporabo lahkega orožja. Dodal je še, da ne morejo uporabljati težkega orožja, ker tega pogodba med vojaško komando in Humperkom ne predvideva.
Razumljivo je, da je med Selškimi kmeti in še prav posebno med tistimi, ki imajo pašno pravico na Grosovi planini, ogorčenje zelo veliko. V televizijski oddaji »Report“, ki so jo na televiziji kazali v torek, 13. junija, so selski kmetje imeli možnost, da obrazložijo širši javnosti, kaj se res dogaja v Košuti. Škode, ki so nastale zaradi intenzivnih vojaških vaj vojaščine, so se izredno dobro videle. Vsak posamezen izmed
Stališče župana občine Sele Engelberta Wassnerja (SP):
Ne poznam pogodbe med Humperkom in vojaščino. Zaradi tega tudi ne morem reči, ali je vežbališče dopustno tudi za težko orožje ali ni. Toda občinski svet je sprejel sklep, v katerem od vojaškega komanda Koroške zahteva, da preneha z orožnimi vajami oz. s streljanjem s težkim orožjem v Košuti. Še naprej pa se bo občina Sele prizadevala, da bo vojaška komanda poravnala oz. odplačala škodo kmetom, ki bi drugače imeli pašno pravico na planini. Tudi osebno sem za to, da vojaščina čimprej preneha s streljanjem.
Je tole konec ali sledijo morda še hujša presenečenja za selske kmete ?
gledalcev si je lahko napravil objektivno sliko. Zahteve selskih kmetov pa ostanejo enake: vojaščina naj takoj ukine vojaške vaje v Košuti in povrne kmetom nastalo škodo. Podžupan občine Sele in predsednik ISSK (Interesne skupnosti selskih kmetov) Nanti Olip (EL) je v pogovoru z Našim tednikom dejal, da je po teh najnovejših dejstvih takoj vzpostavil kontakte z v parlamentu zastopanimi strankami. Prav tako jih je seznanil z nesoglasji, ki izvirajo iz najemniške pogodbe na eni strani in z izjavami vojaškega poveljstva na drugi strani.
Osem stoletij Vogrč
V soboto, 22. julija 1995, bodo ob 20. uri v Vogrčah pri Florijanu predstavili knjigo „Osem stoletij Vogrč“. Monografija je nastala na spodbudo Krščanske kulturne zveze in Narodopisnega inštituta Urban Jarnik ob osemstolet-nici prvega imenovanja Vogrč. Knjigo je uredila urednica dr. Marija Makarovič, svoje prispevke pa objavljajo tudi sledeči avtorji: Stefan Enzi, dipl. ing. arh. Milena in mag. Vito Hazler, ravnatelj Jožko Koncilija, Rudolf Kont-schitsch, p. Bertrand Kotnik, mag. Bertej Logar, mag. Maja Logar, Pepej Polesnig, dr. Marija Stanovnik, prof. Breda Vilhar in dr. Pavel Zdovc. Knjigo je lektoriral in pripravil povzetke v nemščini dr. France Vrbinc.
V nedeljo žegnanje na Veškem stanu
Tudi letos vabi planinska skupnost na tradicionalno
Anino žegnanje na Veški stan na Peco, ki bo v nedeljo, 23. julija 1995.
Ob 10.30 bo slovesna sv. maša, nato pa Vas vabijo na planinsko družabnost.
Ob domačih vižah in petju je poskrbljeno tudi za jed in pijačo.
Na Veški stan prispete z avtomobilom preko Globasnice in Večne vasi ali s peš hojo iz Podroj po označeni planinski stezi.
6
Rož - Podjuna - Zilja
ČESTITAMO
Čestitke grofu. Posestnik suškega gradu dipl. trg. Herbert Liaunig in oktet Suha že leta zelo prijateljsko sodelujeta.
Pred kratkim je Liaunig praznoval svoj 50. rojstni dan, za katerega so mu oktetovci čestitali z venčkom domačih pesmi.
Na sliki vidite gospo Evo Liaunig s slavljencem ter oktetom Suha, ki je v „suškem graščaku“ našel pravega prijatelja in podpornika kulture.
Številnim čestitkam, ki jih je slavljenec sprejel od blizu in daleč, se pridružuje tudi uredništvo Našega tednika.
Prejšnjo nedeljo je praznovala rojstni dan Ani Gregorič iz Čepič. Vse najboljše, zlasti zdravja in osebnega zadovoljstva!
Te dni bo obhajal rojstni dan Bernard Sadovnik iz Globasnice. Vsem čestitkam domačih se pridružujejo NT, NSKS in EL!
V Nonči vasi pri Pliberku je obhajal dvojni praznik Franc Sranc. Vse najboljše!
Društvo upokojencev Pliberk čestita: Ani Perc iz Štebna pri Globasnici, Valentinu Čebulu iz Šmihela, Jakobu Hirmu iz Gornje vasi in Igorju Krautu iz
Bistrice pri Pliberku. Čestitkam ostalih članov društva upokojencev se pridružuje NT!
V	društvu upokojencev Št. Jakob slavita osebne praznike: Mici Mak iz Podgorij in Zora Ferm iz Št. Jakoba. Ostali člani društva upokojencev iskreno čestitajo ter jima kličejo še na mnoga leta!
Monika Mlinar iz Škocijana je te dni praznovala osebni praznik. Iskreno čestitamo!
V	Encelni vasi je slavila dvojni praznik Marija Urank. Za ta njen jubilej ji prav iz srca čestitamo!
Svojo 50. obletnico življenja obhaja v Ločah Ana Triess-nig. Za ta okrogel življenjski jubilej iskreno čestitamo ter kličemo še na mnoga zdrava leta!
V	Selah obhajata skupni 116. rojstni dan Jakej in Rudi Mlečnik s Kota. Veliko božjega blagoslova, zlasti še zdravja!
Pred nedavnim je slavila 43. rojstni dan Marija Lesjak iz Goselne vasi. Čestitkam domačih se pridružuje NT!
Prejšnjo soboto je slavil svoj 63. rojstni dan Hendrih Paulič z Obirskega. Ob tem lepem osebnem prazniku mu želimo vse najboljše!
Visoko življenjsko obletnico je te dni obhajala Cilka Ko-matz iz Št. Jakoba v Rožu. Vse najboljše, zlasti zdravja in osebnega zadovoljstva!
Kurti llavnik iz Železne Kaple je te dni praznoval osebni praznik. Iskreno čestitamo!
Na Moščenici pri Bilčovsu je te dni slavila osebni praznik Irmi Standmann. Vsem čestitkam domačih se pridružuje uredništvo NT!
Jutri bosta v Selah stopila pred poročni oltar Otto Ogris in njegova nevesta Anita Olip. Iskreno čestitamo ter želimo za skupno življenjsko pot mnogo sreče in medsebojnega razumevanja!
V Velinji vasi pri Bilčovsu je prejšnjo nedeljo praznovala 30. pomlad Marija Hedenik-Krušic. Vsem čestitkam domačih se pridružuje NT!
4 leta SO potekla od otvoritve prve javne dvojezične ljudske šole v poslopjih Rennerjeve šole v Celovcu. Letos je prvih 12 „absolventov“ (bibljisko število izbrancev!), pionirjev zaključilo ljudskošolsko pot. Ravnateljica Brigitte Ham-bruš (2. z leve) je predala podelitev spričeval v roke celovškega župana Leopolda Guggenbergerja (2. z desne), ki je s Tomažem Ogrisom, nadzornikom manjšinskega šolstva (1. z leve) in z zastopnikoma urada za šolstvo prišel počastit šolarke in šolarje. Ravnateljica Hambruš je v svojem govoru izpostavila enakovrednost šole in njeno popolno uveljavitev v Celovcu. „Absolventom“ želimo vse najboljše na
nadaljnji ŠOlski poti!	Eduarde Mar-
ČESTITKA TEDNA
Zimzelen slovenske narodne politike
Dr. Borut Sommeregger iz
Št. Primoža v Podjuni je te dni praznoval svojo 40-letnico. „Zimzelen“ naše slovenske narodne politike je že od dijaških let naprej aktivno sooblikoval narodnostno politiko, bodisi kot urednik Našega tednika, tajnik Kluba slovenskih občinskih odbornikov, kot osebni tajnik poslanca Karla Smolleja na Dunaju ali pa zdaj kot sekretar poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov v Sloveniji.
Velike zasluge si je dr. Sommeregger v zadnjem času pridobil kot posrednik stikov med Dunajem in Ljubljano, kar je pretekli teden posebno izpostavil med drugim drugi predsednik državnega zbora dr. Heinrich Neisser.
Slavljencu uredništvo Našega tednika iskreno čestita in mu želi vse najboljše.
7
Rož - Podjuna - Zilja
Polje, kdo bo tebe ljubil...
Te besede so bile značilne za Gražerjevega očeta, Janeza Writza, iz Štebna pri Globasnici, ki je zadnjo soboto za vedno zatis-
nil svoje oči.
Od rane mladosti naprej je rajni Gražerjev oče z vso ljubeznijo oskrboval polje in bil tako močno zakoreninjen v domači zemlji. Janez Writz se je rodil 25. aprila 1912 na Orešnikov! kmetiji v Štebnu. Že v predvojnem času se je zavedal, da s kulturnim delovanjem, predvsem pa še z odrskimi nastopi krepiš samozavest narodne skupnosti. Slovensko besedo in pesem, ki sta mu bili položeni že v zibelko, je vzljubil in negoval v okviru aktivnega delovanja v Slovenskem kulturnem društvu v Globasnici. Iz tega zornega kota pa je še posebno podpiral vaško dejavnost v Štebnu. Kot soustanovitelj in predsednik Slovenskega prosvetnega društva „Edinost“ Šteben je položil temeljni kamen za uspešno kulturno delovanje v Štebnu. Nešteto odrskih nastopov kot tudi uspešnost MoPZ „Franc Leder Lesičjak“ sta priča te osebni zagnanosti. To vaško povezanost pa je izpričal tudi v okviru štebenskega gasilskega društva, kjer je v predvojnem času prevzel odgovorno službo blagajnika.
Iz tega pa tudi izvira še posebno njegova pripravljenost, da v vsakem trenutku pomaga, bližnjemu, sosedu. Podpiral pa je tudi politično samostojno gibanje koroških Slo-
vencev kot tudi zadružništvo, nekaj let tudi kot odbornik domače Zadruge in Posojilnice.
Prva skrb pa mu je bila družina in še posebno žena Ljudmila, s katero se je poročil leta 1949. Z vso očetovo skrbjo in ljubeznijo je ravno tako ljubil svoje otroke in jih vzgojil v zgledne člane naše narodne skupnosti, zavedajoč se, da bodo orali in obdelovali naprej njegovo polje.
Kot marljiv kmet je v letu 1955 prevzel Gražerjevo kmetijo v zelo slabem gospodarskem stanju in jo z vso pridnostjo skupno z družino spremenil v zgledno uspešno kmetijo.
Gražerjev oče je bil priljubljen in spoštovan. Tudi v težkih trenutkih nikoli ni obupal, ampak je vedno našel pravo pot in tudi pravilno be-
sedo, ki je združevala in bogatila družino kot tudi vaško skupnost.
Na svoji zadnji poti k večnemu počitku gaje od hiše žalosti v štebensko farno cerkev pospremila množica sorodnikov in znancev ter predstavnikov naših slovenskih političnih, kulturnih, kmečkih in gospodarskih ustanov. Pogrebne obrede sta opravila domači župnik dekan Peter Sticker in župnik dr. Janez Skuk. V pridigi je dekan Peter Sticker pohvalil zgledno versko in narodno življenje rajnega Gražerjevega očeta ter poudaril, da je bil kmet z dušo in telesom.
Ob odprtem grobu se je rajnemu očetu in častnemu članu globaškega društva zahvalil predsednik SPD „Edinost” Šteben Hubert Dumpelnik za vse zasluge in vso dejavnost v prid domače kulture. S pesmimi žalostinkami pa sta se od rajnega očeta poslovila domači cerkveni zbor in MoPZ „Franc Leder Lesičjak”.
Naj se rajni Gražerjev oče odpočije od truda in dela polnega zemeljskega življenja ter prejme zasluženo plačilo večnega življenja.
Ženi Ljudmili, otrokom Han-zeju, Magdi in Pepci ter vsem drugim sorodnikom izrekamo naše iskreno sožalje.
Bernard
PODJUNA:_____________________
Umrl Franc Benetik
Pretekli petek je v Podjuni pri Globasnici za vedno zatisnil svoje oči priljubljeni oče Franc Benetik. Rodil se je 23. 5. 1932, kot drugi najmlajši otrok na kmetiji pri Urbanu v Podjuni. Mladostna leta je preživel na kmetiji in tako vzljubil rodno zemljo. Kot marljiv in zanesljiv delavec je služil tudi kot gozdni delavec pri grofu. Nato se je kot stalen uslužbenec zaposlil v lesni tovarni v Sinči vasi.
Svoja prva skrb pa je veljala ženi in štirim otrokom, katerim je bil zgleden oče in mož in jih je nadvse ljubil.
Njegova skrb in ljubezen pa sta veljali predvsem tudi čebelam.
Tako se je v prostem času z velikim veseljem in trudom ukvarjal s čebelarstvom.
Po težki bolezni je veliko prezgodaj, šele v 64. letu življenja, zatisnil svoje oči in odšel v večnost po zasluženo plačilo.
Mnogo sorodnikov in znancev je rajnega v nedeljo pospremilo na njegovi zadnji zemeljski poti na farno pokopališče in vzelo slovo od priljubljenega moža, očeta in farana.
Naj se rajni Franc Benetik odpočije od trudapolnega zemeljskega življenja se zavedajoč, da ga bomo ohranili v trajnem spominu. Ženi Romani, otrokom Rudiju, Williju, Ingi in Helgi ter bratoma in vsem sorodnikom pa izrekamo iskreno sožalje.
bernard
Lekšan Bisjak -
Rodil se je 19. julija 1910 Pri Štorniku na Plešivcu. Hiša ne stoji več. Leta 1909 jo je kupila mati z denarjem, ki si ga je prislužila, ko je služila na kmetijah. Lekšan lisjak se živo spominja svojih zgodnjih let, konca prve svetovne vojske in plebiscitnega časa. Kmalu je že sam moral služit. Delo je bi-lo trdo, z vozičkom je peš vozil mleko v Celovec. Ko je končal ljudsko šolo, se je najprej začel učiti za čevljar-JA a tega zdravstveno ni
zmogel. Spet je šel delat na kmete. 50 grošev do dva šilinga je bilo mogoče zaslužiti na dan. Ko pa je šel k zidarjem, je dobil 50 grošev na uro. Leta 1940 je moral k vojakom. Bil je v_ Rusiji, na Danskem, na Štajerskem blizu Ptuja, na koncu pa v Železni Kapli. Leta 1975 je odšel v pokoj.
Čez 65 let že poje Lekšan Bisjak pri Gorjancih, nekaj let več pa v cerkvi. Veliko je tudi igral. Bil je na raznih pevskih turnejah po Jugo-
85 let
slaviji, tudi na tisti znameniti v začetku tridesetih let, katero je vodil škocijanski župnik Vinko Poljanec.
Za svojo dolgoletno pevsko dejavnost - je najstarejši aktivni pevec SPD Gorjanci in v občini sploh - je leta 1992 ob 850-letnici Kot-mare vasi prejel tudi občinsko odlikovanje.
Lekšanu Bisjaku želimo vse najboljše. Naj mu Bog ohrani zdravje in dobro voljo.
8
Reportaža
Dežela ob Dravi - nov korak k sožitju
Medtem ko nekateri iščejo ter tudi najdejo probleme v odnosu med narodnostnimi skupnostmi in jih celo napihujejo, se društva na deželi poti-hem uspešno trudijo za dejansko sožitje in dobre sosedske odnose.
Domači MePZ „Srce“ iz Dobrle vasi je pod novim vodstvom zapel precej boij „sveže“in ubrano.
/z Velikovca je prišel gostovat „ Vokalquartett“
Lep korak v to smer je naredilo SRD Srce iz Dobrle vasi, ko je v okviru dvojezičnih večerov Dežela ob Dravi - Land an der Drau povabilo k sodelovanju koroško vojaško godbo. Ob dogovarjanju o skupnih pripravah na desetook-tobrske proslave pri deželnem glavarstvu sta se spoznala Štefan Kramer, predsednik SRD Srce, in Sigismund Seidl, znani vodja koroške vojaške godbe, po rodu Štajerc. Oba sta začutila, da lahko prispevata k sožitju na Koroškem in tako je branilec avstrijske domovine sprejel vabilo domačega slovenskega društva za skupni nastop pri poletnem koncertu v Dobrli vasi. Župan Josef Pfeifer je opravil uradne formalnosti in tako je koroška vojaška godba kot gost občine prvič sodelovala na dvojezični prireditvi.
„Različne cvetlice rastejo v dravskem vrtu, plevel in zdravilne rastline, vsaka ima svojo vlogo in skupaj sestavljajo naravno lepoto,” s terni besedami je veselo pozdravil Štefan Kramer goste v uniformah. Tudi Reinhilde Altersberger je v imenu deželnega glavarja poudarila živeto sosedstvo, ki na Koroškem očitno napreduje, ker „pri nas sosed živi za soseda
in s sosedom”. Lepo število gostov je uživalo ob zvokih godbe na pihala (ustanovljena leta 1956; ima 60 članov - po eno tretjino poklicnih, začasno zaposlenih in obveznih vojakov) mojstrsko igro, zavzetost in nadarjenost naših vojakov, ki so hvaležnim poslušalcem podarili šopek izbranih cvetlic iz bogatega glasbenega zaklada.
Večer so popestrili še Vokalquartett iz Velikovca, ki je pod vodstvom Th. Ogrisa zapel koroške in ameriške ljudske pesmi. Mehki in polni glasovi so prišli do izraza zlasti pri slovenski narodni Kje je moj mili dom. Domačemu mešanemu zboru se že pozna, da ga strokovno vodi nova roka (Mario Podrečnik). V nekaj mesecih je napredoval joredvsem v tehniki in ubranosti. Želimo mu še nekaj dobrih moških glasov.
V drugem delu večera je Drago Valentini, ki razstavlja umetniške fotografije v dobrolskem samostanu, pokazal lepoto koroške domovine na čudovitih diapozitivih. Vojaška godba na pihala je dopolnila večer z zvoki koroškega skladatelja R. Kattniga, čigar stoletnico rojstva praznujemo te dni. Večer je bil posrečen prispevek k skupnemu praznovanju letošnjih pomembnih zgodovinskih obletnic in k skupnemu doživljanju obeh narodnih kultur na Koroškem.
Angerer
Z nastopom koroške vojaške godbe je dobilo sodelovanje med narodnima skupnostima novo kakovost. O tem sta na vsak način prepričana
mag. Štefan Kramer in vodja godbe Sigismund Seidl.
Reportaža
9
Obiskali smo tudi družino Miklič, pri kateri stanuje Marjeta Reichmann iz Bilčovsa. Na sliki so tudi novi predsednik NSKS Nanti Olip (4. z leve), Nužej Tolmajer (1. z leve), Roman Gruden (2. z leve).
DVA JEZIKA DVE KULTURI ENA MLADINA?
Letos praznujemo petinsedemdeseto obletnico plebiscita, in ker je hkrati letošnje leto tudi leto strpnosti, se je PUAK (Politično upravna akademija) v sodelovaju z ARGE Kärnten '95 (Arbeitsgemeinschaft) odločila v okviru počitniškega dela pripraviti trodnevni seminar, namenjen vsej koroški mladini, na temo „Biti mlad na dvojezičnem ozemlju”. Projekt pripravljamo mladi iz Koroške in Slovenije.
Naš slogan je:
21 mladih na jezikovnih počitnicah v Novem mestu
Med 3. do 22. julijem potekajo v Novem mestu že tradicionalne jezikovne počitnice, ki jih vsako leto prireja Krščanska kulturna zveza. Letos skuša v Novem mestu izboljšati svoje jezikovno znanje 21 mladih med 9. in 16. letom.
Učenci pozorno sledijo pripovedovanjem učiteljice.
Poroča Igor Roblek
Leta 1989 je KKZ prvič priredila jezikovne počitnice v Novem mestu. Letošnje jezikovne počitnice so že sedme po vrsti. Jezikovne počitnice oz. strokovni jezikovni pouk se odvija že od vsega začetka v osnovni šoli Grm. Otroci imajo vsak dan dve uri intenzivnega jezikovnega pouka, nato se pa udejstvujejo na posebnih interesnih področjih, kot so npr. folklora, naravoslovje, likovno ustvarjanje in šport. Ža jezikovni pouk so učitelji letos otroke razdelili na tri kakovostne skupine. V prvi skupini je težišče bolj na razširitvi besednega zaklada in manj na slovnici. V ostalih dveh skupinah pa se posveča večja pozornost slovnici. Razveseljivo je tudi dejstvo, da otroci ne prihajajo samo iz Koroške, temveč tudi iz drugih področij Avstrije. Kakor je poudaril tajnik K KZ Nužej Tolmajer, so za organizatorja zelo pomemben dejavnik tudi družine gostiteljice. Če pa imajo otroci kake osebne probleme, zmeraj najdejo odprto uho pri Mariji Suklitsch, ki za KKZ spremila te počitnice. Tudi zastopnik zavoda za šolstvo Republike Slovenije Roman Gruden je povedal, da so take jezikovne počitnice za otroke iz Koroške zelo Pomembne. Obljubil je tudi vso strokovno pomoč s strani RS.
Novi predsednik NSKS Nanti Olip je rekel, da je bil zelo presenečen nad visokim jezikovnim znanjem učencev v tretji skupini. Nadalje je še povedal, da se po njegovem tu v treh tednih intenzivnega pouka otroci naučijo več, kakor drugače v enem celem šolskem letu.
Pri pogovoru v konferenčni sobi šole je ravnatelj Špilar dodal, kako je letos zelo vesel, da so jezikovne počitnice samo v juliju, kajti tako imajo družine gostiteljice še tudi čas za osebne dopuste. Nužej Tolmajer se je v imenu KKZ zahvalil šoli in ravnatelju, kajti ni samoumevno, da šola da na razpolago prostore v mesecih, ko so počitnice. Vsi so izrazili že-ljo, da bi jezikovne počitnice obstajale še tudi naprej in da bi v treh letih praznovali 10. obletnico obstoja. Sonja Šimčič je kot zastopnica učiteljev povedala, da so na letošnjih jezikovnih počitnicah bolj poudarjali pomembnost izletov in spoznavanja Slovenije.
Popoldne smo obiskali še eno izmed družin gostiteljic, namreč družino Miklič. Pri tej družini sta-
nuje Marjeta Reichmann iz Bilčovsa, ki je prvič na jezikovnih počitnicah v Novem mestu. Hitro smo opazili, da se Marjeta s štirimi hčerkami gospoda in gospe Miklič izredno dobro razume. Družine gostiteljice igrajo tudi zato tako pomembno vlogo, ker so tam otroci prisiljeni uporabljati slovenščino.
Sprejem pri županu. Na
sprejem je Korošce povabil župan Novega mesta Franci Koncilija. Pri pogovoru je izrazil željo, da bi se v jesenskih mesecih srečali delegaciji iz Koroške in iz Novega mesta. Nanti Olip je pa poudaril, da so zelo pomembni stiki, ki jih koroški otroci navežejo s svojimi vrstniki iz Novega mesta.
K E" IS LE11 ODER 2?
DVA JEZIKA, DVE KULTURI -
ENA MLADINA?
S seminarjem želimo odgovoriti na mnoga dubiozna in še ne popolnoma razjasnjena vprašanja, ki spremljajo koroško mladino iz dneva v dan. Dotaknili se bomo zgodovinskega ozadja ter skušali razkrojiti stalno prisotne predsodke. Na podlagi igralskih spretnosti bomo z igro „Kaj mi pomeni biti angleško govoreči Avstrijec na Koroškem?” poskusili iz popolnoma drugega zornega kota razčleniti problematiko manjšine oz. večine. Kot zadnje pa se bomo pod poglavjem „Biti koroški Slovenec oz. enojezičen Korošec” poglobili v svojo identiteto. Ker pa nas v življenju ne spremlja samo delo, pač pa tudi kanček zabave, bomo seminar popestrili z zabavnim večerom.
Šest mladincev nas ta seminar pripravlja že drugi teden in načrtujemo, da ga bomo izvedli ob koncu avgusta.
Če Vas zanimajo še nadaljnje informacije o seminarju, se obrnite na vodstvo PUAK-a, ki Vam je na razpolago vsak dan od 8. do 17. ure, razen ob sobotah in nedeljah. Točnejši podatki bodo objavljeni v nadaljnjih številkah Našega tednika.
V bližnji prihodnosti pa bo na razpolago tudi brošura s podrobnejšimi informacijami.
za PUAK: Mojca Lorenci & Eva Obreza
10
Kultura - Politika
Podelitev bralnih značk na Koroškem
Na pobudo Slovenske študijske knjižnice v Celovcu in nekaterih društvenih knjižničarjev smo letos že osemnajstič izvedli vsakoletno akcijo za Bralno značko. V šolskem letu 1994/1995 je prejelo Bralno značko 54 otrok.
Knjižna darila in značke so letos prejeli:
18. (osemnajstkrat sodelovali)
SPD „Herman Velik“ v Selah na Kotu (mentorica gospa Marta Velik)
Flori, Toni Supan, Hannelore in Rudi Dovjak, Jana Velik in Erika Roblek (letos je prebrala 18 knjig).
12.	(dvanajstkrat sodelovali^
SRD „Valentin Polanšek“ na
Obirskem (mentorici Marta in Vida Polanšek)
Jan in Marko Brumnik, Janja Karničar, Saša Polanšek, Denis Smrtnik in Tanja Furjan.
13.	(trinajstkrat sodelovalh
SPD „Bilka v Bilčovsu“ (mentorica Irena Reichmann)
Verena Blatnik, Gregor in Saša Einspieler, Mitja in Janja Kolter, Florjan, Marjeta in Melina Reichmann
10. (desetkrat sodelovali)
SPD „Radiše“ na Radišah (mentorica Leni Ogris)
Romana Sadjak, Mirela Taržič, Anja Wieser, Manuela Woschitz, Martin Wrulich, Majda Ogris, Tanja Rogavnik, Arne in Ines Schiemann, Tomaž Ogris, Verena Wrulich, Samo Lampich-ler.
18.
Modestov dom v Celovcu s SŠK in varstvom SŠD v Celovcu
Madeleine Plona, Luka Weiss, Antonija in Valentina Zeichen-Wieser, Čedomira Schlapper, Ana Alibabič, Sabrina Tatschl.
Slovenska študijska knjižnica 18. (skupaj z Mladinskim domom)
Gregor Blajs, Gregor Domej, Dita Latifi, Evelyn Lausegger, Lojze Paulin, Laša Pavlin, Rozman Dominik, Andrea Serei-nig, Alma Valjevac,v Tamara Wieser, Marjana Železnikar (maturantka)
Knjižne nagrade sta bralcem letos spet podarili Slovenska študijska knjižnica in Slovenska prosvetna zveza!
Mlade bralce, mentorje, učitelje in društvene knjižničarje že zdaj vabimo k sodelovanju ter jih obveščamo, da se lahko prijavijo ob začetku šolskega leta za 19. bralno značko!
V. P.
Dunaj: Janša v Korotanu
Na povabilo avstrijsko-slovenskega društva in Slovenskega kulturnega centra Korotan je Janze Janša, predsednik socialdemokratske stranke ter bivši minister za obrambo, kritično spregovoril tako o nastanku kot o trenutnem položaju Slovenije.
Čeprav je odločitev o samostojni Sloveniji podprlo ljudstvo z 90%-nim plebiscitom in kljub odločnemu boju proti okupatorju v junijskih dneh pred štirimi leti, tudi danes še ni popolnoma jasno, kakšna bo dokončna oblika novorojene države, je dejal Janša.
Le malokdo bi znal kot priča tako živo in prizadeto poročati o usodnih družbeno-političnih spremembah, kot Janša, ki je simbol protikomunističnega upora in merodajnega voditelja gibanja, ki je botrovalo rojstvu „nove” Šloveni-je. Njen razvoj pa je zaenkrat še zaznamovan s sicer dokaj stabiliziranim gospodarstvom ter z jasnim mednarodnim priznanjem na eni, z nepotrebnimi konflikti v zvezi s pogajanji z EU, razdelitvijo nacionaliziranega lastništva (Cerkev) in rednega plačevanja starih - jugoslovanskih - dolgov, na drugi strani.
Odnosi z Avstrijo so nemoteni, pereče vprašanje dohoda do od-
prtega morja s Hrvaško ter nesoglasja z Italijo (Janša: „Za R Slovenijo je vse pokrito z osimskim sporazumom”), pa bo treba čimprej rešiti. Notranja politična situacija - o kateri je sicer bilo le
malo govora - pa ima dva pečata: živahno razpravo o neobdelani zgodovini zadnjih 50 let ter stabilizacijo demokratičnega taborja. Legitimacijo „novih” strank pa izpriča dejstvo, da so jim pri zadnjih lokalnih volitvah zaupali več kot 60% volilcev.
Varnostni aspekti naj bi bili v ospredju tako morebitnega članstva v EU kot tudi pri oceni neposrednega geo-političnega podnebja: ker bi večji spopad med Hrvaško in Srbijo imel tudi negativne posledice za Slovenijo, si želi Janša čimprejšnjega mirnega sožitja na Balkanu.
Mnogoštevilni publiki - kateri je izrekel dobrodošlico šef Korotana, mag. Levstek - je v obširni razpravi obrazložil Janša tudi svoje mnenje o nekaterih drugih problemih: Pristop k EU ne za vsako ceno, pristop k NATO treba premisliti, in takojšnjo odškodnino Cerkvi v zameno njenih gozdov.
Novo na knjižnem trgu:
Židovska 8 - kronika neke mariborske hiše
Pri celjski Mohorjevi založbi je pred kratkim izšla knjiga tudi na Koroškem znane avtorice Tatjane Angerer, ki je zbudila precejšnjo pozornost, ker je prvi literarni zapis o postopku denacionalizacije zaplenjene hiše v današnji Sloveniji.
Obenem je knjiga kronika židovske hiše v Mariboru - od Židov do zadnjega lastnika, avtoričinega nemškega očeta (iz Leobna). Zadnji del knjige je zapis dogodkov ob hčerinih prizadevanjih za pridobitev dediščine, ker so socialistični oblastniki hišo leta 1945 zaplenili.
Knjiga je delbma avtobiografska, naslonjena na družinske dokumente, a obenem osvetljuje usodo mariborskih Nemcev in dolgotrajni postopek denacionalizacije v današnji Sloveniji. Namen zapisa ni politično vznemirjanje, marveč prikaz onemoglosti posameznika proti sistemu, utemeljevanje pravice do imetja in doma ter poskus resnične sprave s preteklostjo. Tekoča proza uvršča knjigo v sodobno literaturo, ki obravnava pereča družbena vprašanja in razkriva ozadja človekove usode.
Tatjana Angerer, Židovska 8, reminiscenca ob vračanju zaplenjene imovine, Mohorjeva Celje 1995, 135 strani.
Poletna sezona na Svetih Višarjah
Na Svetih Višarjah se uspešno nadaljuje poletna sezona. V najtoplejših dneh v letu je izlet v gore, na Svete Višarje, še kako dobrodošel za tiste, ki iščejo mir in počitek na hladnem.
Žičnica obratuje vsak dan do 10. septembra s sledečimi urniki: od 9.00 do 17.00 ob delavnikih, ter od 8.30 do 18.30 ob nedeljah in praznikih.
Za slovenske vernike je kot vedno poskrbljeno s posebnimi ugodnostmi: povratna karta je za Slovence po znižani ceni (16.000 namesto 19.000 Lit), skupinska povratna karta pa celo po 14.000 Lit. Po polemikah, ki so zajele Svete Višarje meseca junija bo še naprej poskrbljeno za sv. mašo v slovenščini z lazaristom patrom Cirilom Čargo. Prav bi bilo, da bi slovenski verniki ne nasedli in še naprej masovno obiskovali svoje najbolj priljubljeno svetišče. Svete Višarje bodo lahko tudi v bodoče najbolj obiskano slovensko svetišče!
__________________Kultura - Politika
Avstrijske manjšine v državni knjižnici
„Narodne skupnosti so sestavni del avstrijske identitete, kljub temu pa so vedno bolj tarča protimanjšinskih ukrepov. . piše na platnici skoraj 200 strani debele knjige „6-krat Avstrija“.
Kompetentni zgodovinar Gerhard Baumgartner, sam pripadnik madžarske narodne skupnosti na Gradiščanskem, je v sodelovanju z izdajateljem „iniative minderheiten“ (im) posrečeno sestavil strnjen pregled zgodovine in trenutnega položaja avstrijskih manjšin: Slovaki, Čehi, Roma in Sinti, Madžari, Hrvati in Slovenci. Poleg pisanega jezikovnega lica - vsaka skupnost je predstavljena „dvojezično“ - je vsebina zelo pregledno razčlenjena na območja „zgodovina“ (kronika in esej), „primeri iz literature“, ter „predstavitev osrednjih oz. priznanih političnih organizacij.” Po besedah Uršule Nemetek, ki se je v pozdravnih besedah posebno zahvalila avtorju ter založbi „Drava“, naj bi ta priročnik služil tako večini kot pripadnikom manjšin (!), posebno pa učiteljem, kulturnikom in Politikom. Poleg ministra Scholt-
na in Terezije Stojsits (Zeleni) je spregovoril v imenu „sponzorja“ tudi sekcijski vodja Leo Oberleit-ner, ki je napovedal serijo videofilmov o manjšinah in posebno podčrtal „odločilno vlogo FU-ENS“ pri zagotovitvi manjšinske zaščite v Evropi. Kulturno-umet-niški del promocije priročnika „6-krat Avstrija“ - ki ga gotovo dobite tudi v celovških knjigarnah - so oblikovali pevke in pevci „Danice“ pod vodstvom M. Polcerja ter gradiščanski „Bruji“.
„Iniciativi manjšine“ moramo ob novi predstavitvi druge strokovne publikacije izreči priznanje in zahvalo, čeprav bi se dalo vsebinsko marsikaj še popraviti oz. dodati. Iz slovenskega vidika bi npr. večji poudarek na pomen samostojnega nastopanja ter socio-gospodarske strukture izpopolnil sliko in izpostavil dve značilnosti visoko organizirane narodne skupnosti.
Herbert Seher
PRIPOROČAM SE ZA VSA PLESKARSKA DELA
KRAINZ MARJAN
pleskarski mojster
Libuče, Mießbergstr. 43 9150 PLIBERK Tel. 0 42 35 / 32 57
PISMO BRALCA Malo nekaj v pojasnilo
1.	Od srca mi je žal zaradi vseh premišljeno in nepremišljeno žaljivih besed, ki jih je (bilo) treba brati zadnje tedne v koroškem slovenskem časopisju.
2.	Odgovarjam za tisto, kar sem storil oziroma kar sem zakrivil.
3.	Za primer, da sem kaj zakrivil, se oproščam.
4.	Kdo je Frložev Luka? V resnici nikoli ni živel, kot lik pa je star okoli 70 (sedemdeset) let; pri Frložu je bilo v Dobri! vasi. Za Frložovega Lukana, ki se v Našem tedniku že več ko poldrugo leto redno oglaša iz domače vasi, dela več ljudi. Imen ne bom povedal. Tudi v nekaterih drugih časopisih se oglašajo podobni originali.
5.	Frložev Luka ne bo utihnil.
6.	Ne bom se spustil na raven tistih, ki so me obsuli z raznimi nadevki.
7.	Jeze ni.
8.	Imam svoj ponos. Imam svojo čast. Znal ju bom braniti.
Jože Wakounig
Darko Wakounig
Z MOJEGA VIDIKA
Smo v letu 1995 - imamo torej za seboj 50 let bolj ali manj miru v Evropi, pol stoletja blaginje in dobrega upanja. To leto pa je tudi dober mejnik, da se spomnimo tistih šestih let, ko so ljudje o miru in blaginji lahko le sanjali.
Marsikaj smo slišali o grozotah druge svetovne vojne, o množicah mrtvih tako na bojiščih kakor tudi v zaporih in koncentracijskih taboriščih, o milijonih nesmiselnih žrtev. Vse to pa je zelo abstraktno, komaj lahko ob besedah samih dojamemo resnično razsežnost vseh grozot. Ogled krajev trpljenja in smrti lahko šele omogoči, da zaslutimo, kaj vse se je dogajalo.
Ta zamisel se je porodila nekaterim učiteljem in dijakom na Koroškem in so se podali v spremstvu političnega vrha dežale na romanje posebne vrste - v Auschwitz, v kraj, katerega samo ime povezujemo
običajno le s trpljenjem in smrtjo. Sedma razreda Slovenske gimnazije, pod vodstvom prof. Stefana Pinterja, sta bila med
temi koroškimi razredi, jaz pa sem sprejel ponujeno priložnost in se pridružil.
Podali smo se na Poljsko z vlakom. Skoraj cinično to zveni, saj so jetnike prevažali v taborišče po isti poti, v vagonih za živino in prtljago. Na tisoče kilometrov so se vozili v Auschwitz - iz Francije, Italije, Nemčije in iz številnih drugih dežel Evrope. Pretežno so to bili Judje, začetka Pojaki, njih vseh edini zločin je bilo njihovo pokolenje.
Le tako si danes lahko predstavljamo, kaj se je dogajalo že samo v prenatrpanih vagonih,
med pogosto večdnevnimi vožnjami, brez možnosti za oddih, telesne potrebe, za okrepitev? Kaj se je dogajalo v glavah ljudi - bili so to stari, mladi, dojenčki, ženske in moški - ko so prispeli na dvomljivi cilj - v Auschwitz, v Birkenau, v še številne druge kraje trpljenja, prezira, obupa?
Kraj selekcije, kjer so ločevali ljudi na zmožne za delo in na takojšnjo smrt v plinski celici obsojene, razvaline še od SS-ov-cev uničenih krematorijev, bara-
ke, v katerih so morali ljudje, zgarani, ponižani, a kolikokrat še zmeraj ne obupani, živeti slabše ko živali, zid smrti v matičnem taborišču v Auschwitzu -težko je opisati čustva in misli ob ogledu, zmanjka besed. Je to kraj, kjer vsaka malenkost -od naelektrenih bodičastih žic do same trave, od preostankov dimnikov že razpadlih lesenih barak, do tarčnic in njihovega nenadnega konca - kako bi lahko bolje nakazali konec -, vse nosi v sebi pol stoletja staro poročilo, s katerim se mora vsak zase soočati, opisati pa je to z besedami bolj težko. Morda
ta občutek, to sporočilo lahko opišem s tem, da se je tu zgodil poraz človeštva, poraz uma in čustev.
Bili smo na Poljskem, in ogledali smo si tudi dobrih 60 km oddaljeni Krakov, mesto z dolgo in bogato zgodovino.
Slikoviti Wawel s kraljevskim dvorcem in stolnico, glavni trg z Marijino cerkvijo in znamenitim oltarjem, marsikomu bo to znano. Do 16. stoletja je bil v tem mestu tudi sedež poljskih kraljev. Tu je tudi ena izmed naj-starešjih univerz v Evropi - 1364 ustanovljena Jagielonska univerza, ima pa to mesto tudi judovsko četrt. Nenazadnje je Pojska do Judov dolgo časa bila zelo strpna, kralj Kazimir Veliki jih je v 14. stoletju množično poklical. Gotovo ne brez lastnih interesov, a obvaroval jih je preganjanja v zahodnih državah. Pred 2. svetovno vojno jih je bilo v Krakovu okrog 35.000, zdaj jih je le še okoli 200 - v smrt je prišla večina v bližnjem Auschwitzu.
Gotovo šteje Krakov med podvige človeštva. Dobrih 60 km oddaljen od poraza človeštva.
Težko si je predstavljati, da je svet kaj takega prenesel. Upam, da mu tega ne bo več treba.
Pol stoletja je minilo
T	PETEK, 21. julij Kulturna obzorja
A	SOBOTA, 22. julij Od pesmi do pesmi -od srca do srca
T E D	NEDELJA, 23. julij 6.30-7.00 Dobro jutro na Koroškem - duhovna misel (mag. Lojze Pušenjak) 18.00-18.30 Za vesel konec tedna
E N	PONED., 24. julij Pred začetkom nogometnega prvenstva v nižjih razredih: v senci drugoligaša?
V	TOREK, 25. julij Partnerski magacin
R A D	SREDA, 26. julij Domači zbori Večerna 21.04-22.00: Glasbena oddaja
1	ČETRTEK, 27. julij Rož - Podjuna - Žila
U	PETEK, 28. julij Kulturna obzorja
EKDBBa B)£\K]a
NEDELJA
23. julija '95, 13.30
PONEDELJEK, 24. julija 1995 TV SLOVENIJA 1, ob 17.20
•	Za samozavestnejšo uporabo slovenščine v vseh pogovornih položajih: „Jezikovne počitnice v Novem mestu“.
•	„Dežela ob Dravi/Land an der Drau“ - samostan v Dobrli vasi je postal kraj srečanja.
•	SAK - Maribor: slovenski dru-goligaš na preizkušnji z v evropskem pokalu prekaljenim moštvom.
•	Iz potrebe po rekreaciji: Eni hodijo v hribe, drugi pa v vedno večji meri tudi na divje vode.
•	Tour '95: Naravne lepote doma in pri sosedih
•	„Nmav čriez jizaro“ v imenitni izvedbi Slovenskega okteta.
RADIO/TV, PRIREDITVE
Mohorjeva tiskarna
v novih in večjih prostorih
Obveščamo vse cenjene stranke, da z dnem 17. julij 1995 sprejemamo naročila v novih prostorih na celovški periferiji, v Vetri-nju, Adi Dassler Gasse 4, kjer je možnost nemotenega dostopa do tiskarne.
Telefon: (0463) 292664, faks 292664-30 Tudi v prenovljeni in še posodobljeni tiskarni smo svojim neštetim strankam na voljo pod geslom: „Prepriča le kakovost!“
VODSTVO TISKARNE
Sobota, 22. julija
VOGRČE
Predstavitev obsežne narodopisne monografije Osem stoletij Vogrč
(dr. Marija Makarovič)
Kraj: pri Florjanu v Vogrčah Čas: ob 20. uri Kulturni spored bodo oblikovale domače pevske skupine, tamburaška in folklorna skupina Novo Selo z Gradiščanskega
Prireditelji: Katoliško kulturno društvo Vogrče, KKZ, Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik
HODIŠE
Hodiška poletna noč Kraj: pri hodiškem gradu (na prostem)
Ob slabem vremenu je prireditev v grajski štali Čas: od 20. ure naprej Igrajo: „Koroški muzikantje“ iz Slovenije
Že od 18. ure naprej „otroški živ-žav“ (jahanje, skakanje, sladoled, balončki,...)
Nedelja, 23. julija
ŽITARA VAS
Poletni koncert
Kraj: ljudska šola v Žitari
vasi
Čas: ob 20.30 Nastopajo: Cerkveni pevski zbor iz Št. Lipša, cerkveni pevski zbor iz Žitare vasi, družina Blažej iz Encelne vasi, MoPZ „Trta", folklorna skupina SRD „Trta" Prireditelj: SRD „Trta" iz Žitare vasi
RADIŠE
Tekma koscev Kraj: pri Kometarju v Tucah Čas: ob 14. uri Prireditelj: SRD „Radiše“
ŽELEZNA KAPLA
Praznovanje sv. Ane v Železni Kapli
Kraj: v cerkvi pri Devici Mariji v Trnju
Sv. maše ob: 8., 9. in 10.
uri
V sredo, 26. julija, pa ob
8.30 in 9.30
Sobota, 29. julija
ŽELEZNA KAPLA
Mednarodni folklorni večer
Čas: ob 20. 30 Kraj: v farni dvorani v Železni Kapli
Sodelujejo: skupine iz Francije, Slovenije in Avstrije
Prireditelj: SRD „Zarja"
GORA
„Vaščani pojo“ predstavljajo MC in CD (najlepše koroške ljudske pesmi) Kraj: pri Košarju na Gori Čas: ob 20.30 Pojejo in igrajo: originalna dalmatinska „Klapa Trogir“ iz Splita, „Willi Agaton-Trio“, „Vaščani pojo“
Nedelja, 30. julija
OBIRSKO
Pohod na Obir v spomin Hermanu Veliku in Valentinu Polanšku
Zbirališče: na Ojstrcu (vrh Obirja) ob 11. uri Nazajgrede piknik na Marofu
Prireditelj: SRD „Valentin Polanšek"
Sreda, 2. avgusta
DOBRLA VAS
Gorenjski večer z
ansamblom „Gašperji“
Čas: ob 20.30
Kraj: v samostanu v Dobrli
vasi
Prireditelj: SRD „Srce“ iz Dobrle vasi
RAZNO
Teden
mladih
umetnikov
w imfedlilirasCasm ©sonfim mis
Čas: od ponedeljka, 24. julija 95, do sobote, 29. julija 95 Starost: od 6. do 12. leta
Prijave sprejema:
KKZ,
tel.: 0463/51 6243
Club tre popoli
Jezikovne počitnice v Portorožu/ Piranu
Tečaj italijanščine, nemščine in slovenščine z udeleženci iz Slovenije, Italije in Avstrije
Prijave in informacije: pri Milki Hudobnik, tel.: 0463/512528-28, od 8.30 do 17.00
Romanje k sv. Ani
(Koprivna nad Črno)
30. julija 1995-žegnanje
Z uredbo varnostne direkcije bo ta dan odprt za vse romarje mejni prehod na Lužah.
Pomembna opozorila (deželne finančne direkcije):
-	prestop meje je dovoljen samo med 9. in 20. uro
-	prestop je mogoč izključno peš
-	potreben je veljaven potni list
-	vsi običajni carinski predpisi veljajo tudi za ta prestop
-	ob ravnanju udeležencev romanja zoper predpise so organi carinske straže dolžni ukrepati Prireditelja: SPD „Zarja“, Slovensko planinsko društvo Celovec
Drago
Valentini
vabi na
finisažo
svoje razstave
Kdaj: v soboto, 22. julija. 1995, ob 17. uri, v samostanski galeriji v Dobrli vasi Prireditelj: SRD „Srce“ iz Dobrle vasi
Vsak 1. ponedeljek v mesecu ob 16. uri
Zmenjena ura
menjaje z Jožefom Marketzem ali Vinkom Ošlakom
Teme: Klic po reformi v Cerkvi Razlikovati duhove Sprava ali poravnava?
Kje: na terasi Mohorjeve v Celovcu
Katoliška prosveta v Celovcu, Slovenski pastoralni center sv. Cirila in Metoda v Celovcu in Referat za izobražence pri Katoliški akciji so sklenili, da vsak prvi ponedeljek ob 16. uri povabijo sodelavce ustanov, ki delujejo v Mohorjevi hiši, in druge zainteresirane Slovence, da se udeležijo „Zmenjene ure" s kronistoma dr. Jožefom Marketzem oz. mag. Vinkom Ošlakom. Menjaje bosta vodila pogovor.
4. slovenski zamejski jamboree - od 17. do 30. 7. '95
Jablanica pri Čezsoči pri Bovcu
V nedeljo, 23. julija - dan, ki je namenjen obiskom - skavti vabijo na obisk skavtskega tabora. Program se bo pričel ob 9.30 s sv. mašo, ki jo bo daroval g. škof Metod Pirih. Nato je do 15.45 prosto. V tem času si lahko ogledate razstavo, v kateri se skupine predstavljajo. Približno ob 16. uri se bo začel skupen taborni ogenj s kulturnim programom. Dan obiskov se bo predvidoma končal ob 17.30.
Skupnost Emanuel organizira in vabi na romanje za mir in solidarnost:
Mednarodno mladinsko srečanje 95
bo letos v Loretu pri Anconi v Italiji: Po lanski Manili bo tudi letos priložnost za nova poznanstva in veselo praznovanje vere.
Kdaj: od 1. do 11. septembra
Prijave: sprejema do 31. julija Martin More, Salzamtsg. 5, A-8010 Graz, tel. (0316) 825139 (za predprijavnico ga zaprosite takoj). Starost prijavljencev: 17-30 let. Cena: okrog 4700-šilingov (možna je podpora Krške škofije)
Vabljeni so vsi mladinci in mladinke, ki kakor Frančišek slišijo v sebi Božji glas: „Znova pozidaj mojo Cerkev!“
RAZNO
Dam v najem
stanovanjsko prikolico v Atomskih Toplicah
Od 3. avgusta do konca septembra Cena 45 DM (največ 5 oseb) Informacije: tel. 03848/5046
Dr. Franc Wutti, Borovlje
DOPUST
od 15. 7. 95 do 30. 7. 95
RAZSTAVA
ROŽEK
Razstava -Herwig Zens
Kraj: v galeriji Šikoronja v Rožeku
■	Razstava je odprta do 6. avgusta 1995 (od srede do nedelje, od 15. do 18. ure).
■	Drugi večer v 2. ciklu „Približevanja“ v okviru razstave Herwiga Zensa, v soboto, 22. julija 1995, ob 19. uri.
RAZNO
Odprt do 7. oktobra 1995
Puškarski muzej v Borovljah
Od ponedeljka do petka:
od 10. do 13. ter od 15. do 18. ure V sobotah do 16. septembra: od 10. do 18. ure
Iščemo
komercialista ali tajnico
za importno-eksportni oddelek našega podjetja v Pliberku!
Pogoji:	- srednja ali višja ekonomska
izobrazba ali praksa v tej stroki
-	aktivno znanje slovenskega in angleškega jezika
-	znanje EDV
-	pripravljenost za dinamično samostojno delo
Pisne prijave z življenjepisom in spričevali pošljite na naš naslov:
ALPETOUR GmbH Import - Export Lastenstraße 6 A-9150 Pliberk/Bleiburg
(tel.: 042 35/37 04 ali 31 31-11)
BILDERRAHMEN OKVIRI ZA SLIKE
JOSEF VOGL
TISCHLERMEISTER MIZARSKI MOJSTER
ST. STEFÄN/STEBEN 8 9142 GLOBASNITZ/GLOBASNICA T EL & FAX.: 0 42 30/669
Spoštovani društveni ki!
Čimbolj brezhibnemu objavljanju društvenih prireditev v NAŠEM TEDNIKU pripisujemo veliko pomembnost - tako v interesu bralk in bralcev NAŠEGA TEDNIKA kakor predvsem tudi v interesu društev samih. Zato Vas prisrčno prosimo, da posredujete Vaše prireditvene termine neposredno, na naslov:
NAŠ TEDNIK v r. Marjanu Feri
I0.-Oktober-Straße 25/111	Tel.: 0463/512528-27
9020 Celovec	Faks: 0463/512528-22.
Zadnji rok je torek (do 12. ure).
V želji po plodnem sodelovanju Vas pozdravlja uredništvo NAŠEGA TEDNIKA!
...............................................................................
Podatki za napoved ^
naše prireditve v NAŠEM TEDNIKU
Dan:
Datum:
Čas:
Kraj:
Naslov prireditve: Nastopajoči: Prireditelj:
od sobote, 22. julija, od 9. ure do sobote, 29. julija, do 13. ure SLIKANJE IKON Voditelja: mag. Ljubčko Desko-ski, restavrator, in Silvia Desko-ski, dipl. umetnostna zgodovinarka
IZOBRAŽEVALNA POTOVANJA 1995
od ponedeljka, 24. julija 1995, do petka, 4. avgusta 1995
IZOBRAŽEVALNO POTOVANJE V NORMANDIJO IN BRE-TANIJO
Voditeljica: mag. Sanija Ta-dros, Dunaj
od četrtka, 28. septembra 1995 do nedelje. 1. oktobra 1995
ŠTUDIJSKO POTOVANJE V AUSCHWITZ - „ZOPER POZABO“
Voditelj: mag. Dietmar Innerwinkler, Velikovec
od ponedeljka, 23. oktobra 1995 do sobote, 28. oktobra 1995 POTOVANJE V RIM Voditelj: p. prof. dr. Iwan Soko-lowsky, Rim - Dunaj
od ponedeljka, 23. oktobra 1995 do ponedeljka, 30. oktobra 1995
POLET V SVETO DEŽELO Voditelj: mag. Klaus Einspieler
od sobote, 17. februarja 1996 do sobote, 24. februarja 1996
IZOBRAŽEVALNO POTOVANJE V JORDANIJO Voditelj: Jože Kopeinig, Tinje
Za tiskovni sklad so darovali: Gregor Pitschek (Semislavče) 80-, mag. Mirko Oraže (Semislavče) 30-, Ana Krautzer (Rožek) 80-, Franc Schuster (Rožek) 80-, Han-zi Gröblacher (Reka) 80-, Zala Sucher (Reka), 80-, Mihej Antonič (Reka) 280-, Tomaž Dobernig (Reka) 100-, Johan Lederer (Reka) 80-, Pavla Lederer (Reka) 20-, Matevž Ressman (Reka) 50-, Johan Bereinig (Reka) 30-, Milka Zwittnig (Kot/Št. Jakob) 100-, Anton Isop (Gorinčiče) 50.-.
IMPRESUM
NAŠ TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in osrednji tajnik Franc Wedenig, 9020 Celovec, 10.-Oktober-Straße 25/III. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer (namestnik glavnega urednika), Franc Sadjak (urednik), Marjan Fera (fotograf), Karl Sadjak (oglasni oddelek), vsi: 9020 Celovec, 10.-Oktober-Straße 25/III.
Tisk: Tiskarna Družbe sv. Moho/ja, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26, NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, 10.-Oktober-Straße 25/MI, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28. Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22.
Letna naročnina: Avstrija 420,-; Slovenija 2500,- SIT; ostalo inozemstvo 700,- šil.; zračna pošta letno 1000,- šil.; posamezna številka 10,- šil.; Slovenija: 60 ŠIT.
14
Sport
ŠAH__________________________
Jurij Deisinger tretji najboljši koroški igralec
Lep uspeh za slovenskega šahista Jurija Deisingerja (Pošta Celovec): na odprtem mednarodnem šahovskem turnirju v Št. Vidu ob Glini je s šestimi točkami iz devetih partij bil tretji najboljši igralec iz Koroške in za odlično uvrstitev prejel dragoceno nagrado. S Koroškega sta bila boljša le njegov klubski kolega Christian Starc in mladinski državni prvak Sascha Reschun. Zmagovalec turnirja, na katerem je nastopilo 167 igralcev in igralk iz enajstih držav, pa je postal v Celovcu živeči Hrvat Vladimir Hrešč (ASK/ KSV Celovec) s 7,5 točke, z enakim številom točk pa sledijo Avstrijec Manfred Neudlinger, Ukrajinca Aleksandar in Leonid Myh-tarov ter Christian Starc. Šesto mesto je s sedmimi točkami osvojil lanskoletni zmagovalec turnirja, Slovenec Leon Mazi (ASKÖ Bekštanj). Mladinska državna prvakinja Dunja Lukan (SŠZ) je osvojila štiri točke.
Elo lista: Cuderman še vedno pred Kovačem
Pravkar je izšla nova Elo-lista za koroške šahiste. V ekipi Slovenske športne zveze/ Carimpex na prvih deskah ni prišlo do bistvenih sprememb. Vinko Cuderman je uspešno obranil prvo desko, sledita pa mu Silvo Kovač in Arnold Hat-tenberger ter na četrtem in petem mestu nova igralca SŠZ Franc Kunčič in Boris Mitrovič. Dunja Lukan je prehitela Amruscha, Franci Ru-litz pa se je v moštvo vrnil s solidnimi 1772 Elo-točkami. Najbolj napredoval	je Alek-
sander Lukan (+76 točk).
Lestvica igralcev Slovenske športne zveze (v oklepaju razlika k zadnjemu ratingu):
1.	dr. Vinko Cuderman	2150 (+3)
2.	Silvo Kovač	2136 (+2)
3.	Arnold Hattenberger	2027 (+3)
4.	Franc Kunčič	2025 (0)
5.	Boris Mitrovič	2000 (nov)
6.	Gorazd Živkovič	1870 (-51)
7.	Dunja Lukan	1816 (+3)
8.	dr. Jozej Amrusch	1800 (-32)
9.	Franz Rulitz	1772 (+21)
10.	Franc Kolter	1757(0)
11.	Herbert Rulitz	1747 (+23)
12.	Aleksander Lukan	1731 (+76)
13.	Rupert Reichmann	1710 (+14)
14.	IvkoFerm	1645 (-15)
15.	Robert Hedenik	1580 (+30)
SAK z novimi legionarji kaki'
Branik Maribor, viceprvak Slovenije in tekmovalec za evropski pokal, je v
Albanca Edi Martini (levo) in Uliks Kotrri sta obljubila, da bosta	Thomas Wuntschek Oliver Pucher
zastavo SAK vedno držala visoko v zraku.	defenzivni igralec	defenzivni igralec
Sturm Graz bo odprl obnovljeno igrišče
Prihodnjo nedeljo dopoldan bodo v Bilčovsu s prijateljsko tekmo med I. ligašem Sturmom iz Gradca in rožansko reprezentanco slavnostno odprli nogometno igrišče.
BILCOVS
Novi: H. Weichboth (Št. Vid), Tributsch (Žrel-ec), Ogris (Kotmara vas), Kattnig (Bistrica v R.), Grzič (Reka)
Odšla sta: Smeraldo (nazaj v Rijeko), Gartner (Welzenegg)
Končali so kariero: -
Kader: Slapnig, Kattnig, Partl, Durnik, Rajno-vič, Kuess, Schlemitz, Paulitsch, Schaunig, Ramusch, Quantschnig, Schriefl, Lipusch, H. Weichboth, Tributsch, Ogris, Kattnig, Grzič, Hobel
Moštvo trenerja Hobla je sicer zapustil napadalec Smeraldo (vrnil se je na Reko), zato pa so pridobili drugega iegionarja, Grziča. Mnogo pričakujejo Bilčovščani tudi od Tributscha in H. Weichbotha, ki sta v pretekli sezoni igrala v koroški ligi.
Sigi Hobel
bo vodil rožansko reprezentanco.
V nedeljo, 23. julija, pa bo v Bilčovsu veliko slavje, saj bodo slavnostno odprli obnovljeno nogometno igrišče. Poleg številnih častnih gostov bodo vzbujali pozornost predvsem nogometaši l-ligaša Sturma iz Gradca, ki se bodo pomerili z rožansko reprezentano (sestavil jo bo trener Bilčovščanov Sigi Hobel). Jedro reprezentance sestavljajo igralci iz Bilčovsa, ekipo pa bodo dopolnili igralci iz celega Roža, med drugim Travnik iz Sel, Bergmann iz Šmarjete, Schawarz iz Borovelj,...
1. RAZRED D
SELE
Novi: Zvone Magič (Železna Kapla), Boris Bavdek (Aluminium Kidričevo/3, slovenska liga)
Odšli so:-
Končali so kariero: Zdravko Oraže Kader: Magič. E. Oraže, I. Roblek, Božič, A. Mak, D. Oraže, S. Užnik, M. Dovjak, Bavdek, Travnik, Kelih, M. Mak, K. Hribernik, M. Oraže, A. Oraže, Radosavljevič, Gregorič, Maver
Boris Bavdek-
novi libero v Selah.
Novi legionar v Selah, 25-letni Boris Bavdek, bo igral . libera. Na pripravljalni tekmi proti Bilčovsu (2:1 za Sele) pa je prvič pokazal, da je dejansko vrhunska okrepitev Selanov, saj je prepričal z odličnim nastopom. Drugi novi legionar, Zvone Magič, pa je na Koroškem dobro poznan, kajti leto dni je uspešno branil za Železno Kaplo. Kar zadeva Igorja Mavra, pa je še nejasno. Sicer je last Selanov, toda če bo dejansko tudi igral, še ni jasno. Prav tako Gorenschek, ki pa je obljubil, da bo v primeru personalne stirke zopet obul nogometne čevlje. Za sezonski cilj so si Selani zastavili mesto med prvimi petimi, če pa bodo po jesenskem delu prvenstva čisto na vrhu (ali blizu vrha), se bodo še dodatno okrepili, tako sekcijski vodja S. Užnik.
Sport
vihar; podrl je tudi Branik
Velikovcu podlegel ll-ligašu SAK s 4:0. Čudovit gol je zadel legionar Martini.
Eno najboljših tekem SAK, če ne najboljšo v zgodovini kluba smo videli pretekli torek v Velikovcu, ko se je v okviru priprav pomeril s slovenskim viceprvakom in tekmovalcem v evropskem pokalu Branikom iz Maribora. V obeh ekipah je sicer manjkal ta ali oni ključni igralec, kljub temu, vsaj pri SAK, ni bilo videti slabosti. Mariborčani so le v prvih 15 minutah nekoliko nadigravali SAK, toda nato je igral le še SAK ter zadel čudovite gole. Najlepši je bil prav gotovo zadetek novega legionarja Edija Martinija, ki je iz 30. metrov (prosti strel) zadel natančno v levi zgornji kot. Ko je sodnik Wieset v 35. minuti izključil mariborskega branilca (z roko je namerno udaril Wuntschka v glavo), pa je bila tekma dokončno v rokah novega drogoligaša SAK. V 2. polčasu Mariborčani niti enkrat niso prišli nevarno pred vrata Prescherna.
Opazili smo pri SAK...
... da so novi legionarji močnejši, kakor pričakovano,
... da je postala igra hitrejša in s tem nevarnejša,
... da nova libera Velik in Wunt-schek nista preveč obljubila,
... da je v ekipi videti že slepo razumevanje, čeprav je v njej mnogo novih igralcev.
Novi igralci pri SAK:
Uliks Kotrri (20/iz Albanije): levi sredinski igralec, izpolnjuje svojo nalogo stoodstotno, tako v defenzivi kakor tudi v napadu. Pred seboj ima prav gotovo veliko nogometno pot.
Edi Martini (20/iz Albanije): sredinski igralec: ima zelo močan in natančen strel, poleg tega zna zvito in hitro preigravati nasprotne igralce. Je na najboljši poti, da postane ljubljenec navijačev.
Zoran Ubavič (29/iz Slovenije): srednji napadalec bi moral proti Mariboru zadeti tri gole, toda sreča tokrat ni bila na njegovi strani. Je hiter, ima natančen strel in je pred nasprotnim golom vedno tam, kjer „gori“.
Marjan Velik (34): posebno predstavljati ga ni potrebno, saj ga naši navijači vsi dobro poznajo. Doslej je svojo nalogo kot libero odlično opravil ter dokazal, da je ekipi prava okrepitev.
Thomas Wuntschek (25): z Veliko m se poteguje za mesto libera, toda Pliberčan Wuntschek je dokazal, da je tudi v sredini več ko le alternativa.
Oliver Pucher (19): defenzivni igralec iz Celovca želi pri SAK in pri trenerju Ramšaku napredovati. Je zelo perspektiven igralec.
Odšli so: Simon Sadjak (Pliberk), Florian Sienčnik (Bikarja vas), Florian Mochar (Rikarja vas), Erwin Galo (ATUS Borovlje), Alois Jagodič ml. (Pošta), Štefan Gregorič, Igor Roblek, Niki Mak (Sele), Saša Müller (Zvabek)
Vrnili so se: Adrian Kert, Mario Buchwald, Marko Kordesch (vsi iz Globasnice)
Kader SAK (članska ekipa): Adi Preschern, Heinz Wastian; Marjan Velik, Thomas Wuntschek; Franc Sadjak, Robert Zanki, Alois Sadjak, Oliver Pucher; Edi Martini, Uliks Kotrri, Marjan Šmid, Christian Wölbl, Marjan Sadjak, Anton Blajs, Wolfgang Eberhard; Mario Pihorner, Hermann Lippusch, Christian Petschenig, Zoran Ubavič
Trenerja: dr. Ivan Ramšak, Jože Fera (pomožni trener)
Cene za tekme SAK na domačem igrišču (na celovškem stadionu):
■ sedež	120.-
■ stojišče	100,-
■ upokojenci, študenti,...	70,-
■ srebrna VIP-karta	1500,-
(sedež na tribuni za celo sezono)	
■ zlata VIP-karta	3000,-
(prav tako sedež na tribuni za celo sezono ter dodatne prednosti)
■ stojišče za celo sezono 1200.-
V predprodaji so vstopnice dosegljive v sekretariatu SAK (10.-Oktober-Str. 25/III) pri gospe Heidi Maurer, ali pa po telefonu: 0463/500610
ŽELEZNA KAPLA
Novi: Kohlweiss (DSG Borovlje), V. Muha-removič (Dobrla vas), Grazan (iz Slovenije), Jenschatz (zopet začel trenirati)
Odšli so: Germadnik, Wicher (oba v Šmihel), Magič (Sele), Reinwald (Galicija) Končali so kariero:-Kader: Kohlweiss, Kopasič, Baloh, Köck, Schorli, Grubelnig, Lipusch, Sporn, Nerz, Schurtl, J. Ošina, Kaschnig, Kucher, Muha-removič, Jenschatz, Grazan
Mesto med prvimi šestimi, se glasi sezonski cilj novega trenerja Bošnjaka. Kader se je v primerjavi s preteklo sezono po kakovosti izboljšal, zato je Bošnjak kar precej optimističen. Mnogo pričakujejo Kapelčani od novega legionarja Grazana, ki je na pripravljalnih tekmah nadvse prepričal. Trenirajo pa že tretji teden.
ŠMIHEL
Novi: Germadnik, Wicher (Železna Kapla), A. Dobnig (Pliberk)
Odšli so: R. Grobeinig (Žvabek)
Končali so kariero:-Kader: Buchwald, Ch. in B. Figo, A. Ch. Gros, Hribernig, Krewalder, Leitgeb, Lutnik, W. in H. Motschilnik, Germadnik, Wicher, Dobrnig, Goričan, Janet
Šmihelčani želijo letos presenetiti z lepo napadalno igro ter tekmovati za prva štiri mesta. Priprave potekajo s polno paro, igralci pa so navdušeno pri delu.
GLOBASNICA
Novi: Matevž Dimeč (Mežica)
Odšli so: Pleschgatternig (Pliberk), Dlopst (Melova), Kert, Buchwald (nazaj k SAK), Smrečnik (SAK), Sturm (Klopinj)
Končali so kariero:-Kader: Matavž, Jenschatz, Silan, G. Sadjak (?), Dumpelnik, Zanki, Tratar, P. Sadjak, Micheu, Pasterk, Lipusch, Bakondy, Robinik, Szabo, Dimeč
Edini cilj Globašanov se glasi; obstati v 1. razredu. Trener Jože Knes bo večinoma delal z mladimi domačimi igralci, tako da bodo le-ti v dveh ali treh letih lahko igrali za povzdig v podligo. S treningom pa so pričeli Globašani šele ob začetku tega tedna.
DOBRA VAS
Novi: Bierolt (Austria), Wrießnig (Pliberk), Dollinger, Knees (Klopinj)
Odšli so: Appe (Velikovec)
Končali so kariero:-Kader: M. Lesjak, Novak, Zunder, Schip-pel, Hudi, Opietnik, Radif, T. in M. Jörg, Bierolt, Wrießnig, Dollinger, Knees, Sienčnik, Ch. Lesjak, Math, Grubelnig
Trener Mirko Lesjak si je zastavil visok cilj - mesto med prvo četverico. Za ta cilj mlada ekipa pridno in redno trenira ter je obljubila atraktiven nogomet.
TEKMOVALNI NAČRT ZA JESENSKI DEL PRVENSTVA SEZONE 95/96 V 2. RAZREDU F:
1.	krog (29./30.7.95): Dobrla vas - Sinča vas, Žvabek - Galici-ja, Reichenfels - Št. Peter n. V., Tinje - Maria Rojah, Preitenegg
-	Rikarja vas, Djekše - Waisenberg,Grabštanj - Mauterndorf;
2.	krog (5./6.8.95): Mauterndo/f - Dobrla vas, Galicija; Sinča vas, Maria Rojach - Grabštanj, Št. Peter n. V. - Djekše, Žvabek
-	Preitenegg, Waisenberg-Tinje, Rikarja vas - Reichenfels;
3.	krog (12./13.8.95): Dobrla vas - Maria Rojach, Preitenegg -Galicija, Djekše - Rikarja vas, Grabštanj - Waisenberg, Sinča vas - Mauterndorf, Reichenfels - Žvabek, Tinje - Št. Peter n. V.;
4.	krog (19./20. 8. 95): Waisenberg - Dobrla vas, Galicija -Mauterndorf, Rikarja v. - Tinje, Preitenegg - Reichenfels, Maria Rojach - Sinča vas, Št. Peter n. V. - Grabštanj, Žvabek - Djekše;
5.	krog (26.Z27.8v. 95): Dobrla vas - Št. Peter n. V., Reichenfels
-	Galicija, Tinje - Žvabek, Mauterndorf - Maria Rojach, Djekše -Preitenegg, Grabštanj - Rikarja vas, Sinča vas - Waisenberg;
6.	krog (2./3.9.95): Rikarja vas v- Dobrla vas, Galicija - Maria Rojach, St. Peter n. V. - Sinča v., Žvabek - Grabštanj, Reichenfels - Djekše, Waisenberg - Mauterndorf, Preitenegg - Tinje;
7.	krog (9./10.9.95): Dobrla vas - Žvabek, Djekše - Galicija, Grabštanj - Preitenegg, Sinča vas - Rikarja vas, Maria Rojach -Waisenberg, Tinje - Reichenfels, Mauterndorf - Št. Peter n. V.;
8.	krog (16./17.9.95): Preitenegg - Dobrla vas, Galicija - Waisenberg, Rikarja vas - Mauterndorf, Djekše - Tinje, Št. Peter n. V. - Maria Rojach, Žvabek - Sinča vas, Reichenfels - Grabštanj;
9.	krog (23.Z24.9.95): Dobrla vas - Reichenfels, Waisenberg -Št. Peter n. V., Grabštanj - Djekše, Sinča v. - Preitenegg, Mauterndorf - Žvabek, Tinje - Galicija, Maria Rojach - Rikarja vas;
10.	krog (30. 9./1.10. 95): Djekše - Dobrla vas, Galicija - Št. Peter n. V., Žvabek - Maria Rojach, Reichenfels - Sinča v., Tinje -Grabštanj, Rikarja vas - Waisenberg, Preitenegg - Mauterndorf;
11.	krog (7./8.J0.95): Dobrla vas - Tinje, Grabštanj - Galicija, Waisenberg - Žvabek, Maria Rojach - Preitenegg, Mauterndorf
-	Reichenfels, Št. Peter n. V. - Rikarja vas, Sinča vas - Djekše;
12.	krog (14./15.10.95): Grabštanj - Dobrla vas, Galicija Rikarja vas, Preitenegg - Waisenberg, Djekše - Mauterndorf, Žvabek - Št. Peter n. V., Reichenfels - Maria Rojach, Tinje - Sinča v.;
13.	krog (21 ./22.10.95): Dobrla vas - Galicija, Rikarja vas - Žvabek, Waisenberg - Reichenfels, Mauterndorf - Tinje, Št. Peter n. V. - Preitenegg, Maria Rojach - Djekše, Sinča vas - Grabštanj;
14.	krog (28.Z29.10.95): Sinča vas - Dobrla vas, Galicija - Žvabek, St. Peter n. V. - Reichenfels, Maria Rojach - Tinje, Rikarja vas - Preitenegg, Waisenberg - Djekše, Mauterndorf - Grabštanj;
15.	krog (4.5.11. 95): Dobrla vas - Mauterndorf, Sinča vas -Galicija, Grabštanj - Maria Rojach, Djekše - Št. Peter n. V., Preitenegg - Žvabek, Tinje - Waisenberg, Reichenfels - Rikarja vas;
15
KOMENTAR
K lajbolj pereče vprašanje, ki IMzdaj zanima našo športno javnost, je, kako močan gre SAK v II. zvezno ligo. Naš odgovor:	SAK je dovolj
močan, da bo odigral tudi v II. ligi zelo dobro vlogo. Zakaj? Uspešna trenerska posadka dr. Ramšak/Fera je ostala na krmilu moštva, SAK je obdržal skoraj celotno ekipo in pridobil dva vrhunska legionarja iz Albanije. Edi Martini naj bi bil po prvih ocenah sploh najboljši nogometaš, ki je kdaj igral pri SAK. Dodatno pa v ekipi vlada vseskozi prijateljsko vzdušje pod geslom „vsi za enega, eden za vse“.
Stremljenje po uspehu pa ima tudi svoje senčne strani, ki so jih odgovorni ob vsem soncu verjetno spregledali. Prvič v zgodovini kluba so slovensko govoreči igralci številčno v manjšini. Dva perspektivna lastna igralca (Simon Sadjak in
Majhna senca za velikim soncem
Flori Sienčnik) pa sta morala zapustiti klub in napraviti prostor dvema nemško govorečima povprečnima igralcema. Vsak strokovnjak bo potrdil, da Flori Sienčnik ni slabši od Oliverja Pucherja, ali pa da Simon Sadjak ne igra manj dobro kot Thomas Wuntschek, ki se je očitno osebno moral zelo spremeniti. Še ni dolgo od tega, ko je našel za naše nogometaše vse drugo kot prijazne besede. Prav zaradi tega pol Pliberka ne more razumeti tega čudežnega spreobrnjenja. Kar zadeva Simona Sadjaka, pa je dejansko umestno vprašanje trenerju dr. Ramšaku: Za koroško reprezentanco dovolj dober, za SAK preslab?
če je verjeti vodstvu SAK, podobnih kočljivih vprašanj v nekaj letih ne bo več. V dolgoročnem konceptu SAK 2000 je namreč predvideno, da bodo kader za II. ligo napolnili mladi sakovci iz lastnih centrov za naraščaj. Pod tem vidikom smatramo prva leta v II. ligi kot prehodna leta, povezano s pozivom, da se trenutno stanje na tihem ne bo udomačilo.
-ej
Slika desno: Na travniku pri Jerebu se je zbralo okoli 60 ljubiteljev domače glasbe in harmonik. - Slika zgoraj: Mlada Anita Weissnegger iz Grebi n ja je navdušila poslušalce z že zelo izpiljenim muziciranjem. -Slika spodaj: Predsednik Alpskega kluba Obir Rudi Mak je mogel pozdraviti lepo število gostov.
Lep popoldan domače glasbe pri Jerebu
Preteklo nedeljo, 16. 7., je bilo na Obirskem pri Jerebu 7. mednarodno srečanje harmonikarjev. Prireditelj Alpski klub Obir je mogel pozdraviti lepo število gostov, ljubiteljev domače glasbe in harmonik. Predsednik Alpskega kluba Rudi Mak je še prav posebej pozdravil harmonikarje, od katerih je vsakdo zaigral dve melodiji. Nadalje je še dodal, da je letošnje srečanje harmonikarjev prvič na travniku in ne tako kot prejšnja leta pri „Trklu“ v Selah na Borovnici. Kot zastopnik občine Železna Kapla je spregovoril podžupan Engelbert Ojster.
Nastopajoči so prišli iz vseh krajev Koroške ter tudi iz Slovenije. Nastopil je tudi ansambel „Podkrajški fantje“ iz Slovenije. V zabavni in prisrčni atmosferi so ljubitelji domače glasbe posedeli še do poznega večera.
HOROSKOP
TEDNA
Krista Malle
rojena 17. julija 1980
Kreposti: premišljenost, pustolovskost, potrpežljivost Slabosti: kritičnost, sanjavost, občutljivost
Kot rak ste zelo strpna drugim ljudem nasproti. Zelo ste navezani na stare tradicije in šege. Po naravi ste introvertiran človek, ki skuša v svojem življenjskem okolju izžarevati harmonijo. Včasih lahko potegnete ta kratkega, ker vas zelo hitro lahko zmanipulirajo. Če imate kake probleme, pogostokrat iščete varstvo v družini in pri prijateljih. Povrh ste pa še tudi zelo simpatični. Raki, ki so rojeni med 15. in 17. julijem, se morajo izredno paziti, da si za življenje izberejo pravilnega partnerja.
Kako bi se opisal slepemu?
Pustil bi, da me otipa in občuti.
Osebna krepost?
Potrpežljivost pri šolarjih 1. razreda ljudske šole.
Osebna slabost? Potrpežljivost pri nogometaših, ker so včasih kakor otroci.
Koga ali česa bi vzel s seboj na samoten otok?
(To vprašanje prosim črtaj . . .)
Ljubiš samoto?
Za dogleden čas jo zelo uživam.
Kaj bi bilo zate tragično?
(Tudi to vprašanje pustiva, saj jih imava še dovolj. . .)
Kakšen odnos imaš do denarja?
Moten. Ko ga najbolj potrebujem, ga imam najmanj na voljo.
Kaj imaš ti in drugi tega nimajo?
Svojo pamet, svoje misli, svoja čustva,...
Tvoj najljubši prostor? Trenutno postelja, iz katere si me pravkar vrgel.
Kaj bi bil zate čudež?
Če bi SAK kmalu uspelo dobiti v Celovcu lastno igrišče.
Kaj si raje:	Ijuds-
košolski učitelj, pomožni trener II. ligaša SAK ali slikar?
Poleti sem najraje učitelj, pozimi slikar, ob zmagah SAK pa trener.
Ali si prepričan, da nogometaši jemljejo trenerje resno?
Samo če so trenerji dobri in uspešni.
Menda imaš same dobre lastnosti. Ne kadiš, ne piješ, zvest si ženi in hodiš redno k maši. Menda nekatere reči od teh naštetih res držijo.
Ali drži, da je tvoja dnevna soba nogometna kabina v Grabšta-nju?
No ja, za to vprašanje je potrebna razložitev. Ko smo v zimskem času obnavljali kabino v Grabštanju, sem dejansko mnogo časa prebil na gradbišču. Nekoč, ko sem se od doma zopet odpravljal v Grabštanj, pa je žena dejala: „Joži, ali greš zopet domov ... ? “
NENAVADNI
POGOVOR
Ime: Jože Fera Doma: v Grabalji vasi Starost: 45 let Poklic: učitelj, nogometni trener, umetnik
Katerega nogometaša najbolj občuduješ ...
Tistega, ki v kritičnem obdobju tekme obvaruje živce.
... in katerega umetnika?
Stefaneka.
Kaj bi se moralo zgoditi, da bi kot trener predčasno vrgel puško v koruzo?
Če bi me zaradi nogometa hotela zapustiti žena. (Iz ozadja nato odgovor žene: Na to ni več treba dolgo čakati...)
Koliko zaslužiš pri SAK?
Toliko, za kolikor sva se z odbornikom SAK S. Gregoričem zmenila v 28 sekundah.
Zasačiš igralca SAK, ko se le-ta skriva v gozdu, namesto da bi tekel. Kaj storiš?
Kaj podobnega se mi še ni zgodilo - menda pa je trener Ramšak nekoč zasači! igralca, ki je med kondicijskim treningom za grmom potegoval cigareto.
Kaj imajo nogometaši danes, pa ti v svojem
aktivnem času nisi imel?
Dobre oči - na začetku svoje kariere sem igral brez kontaknih leč in sem zato zagledal žogo šele v zadnjem trenutku. Zato pa sem imel boljši nos pred golom.
Recimo, da ti ponudi Rapid Wien trenersko mesto za člansko ekipo. Kako bi reagiral?
Hvaležno bi odklonil, ker bi drugače moral prenehati z učiteljevanjem in s slikanjem.
Katera je tvoja najljubša barva?
Zelena.
Kaj povezuješ z njo?
Zdravo naravo in naravne lepote.
Kaj je zate popolna sreča?
Popolno srečo doživljaš le v kratkih trenutkih, teh pa je malo.
Katero srčno željo bi si rad izpolnil?
Da bi vedno, ko prihajam pozno ponoči domov, žena mirno spala in si ne delala skrbi.
Hvala za pogovor!