4^
AND
’iC'Suce.*:
NO. 13
/Iueri$ka Domovima

^lk i
AMCRECAN !N SPERiT FOR€SGN EM LAMGUAGS ONLY
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOV€NIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, JANUARY 18, 1973
LETO. LXXV. — VOL. LXXV
Oopoinilo o ženskih enakih pravicah ima vrsio težavnih ovir
Odobritev ustavnega dopolnila o ženskiib enakih pravicah je postala negotova, ko se je pojavil proti njemu odpor v delu ženstva. WASHING-TON, D.C. — Ko je Kongres sprejel zakonski predlog za dopolnilo ustave o ženskih enakih pravicah, je iz-gledalo, da ho treba le nekaj mesecev, pa bo to postalo del ustave ZDA. Do lani je dopolnilo potrdilo 22 držav, potrebnih je terej še 16. Potrditev v teh je postrla težavna naloga, ko se je proti ustavnemu dopolnilu pojavil organiziran odpor.
Bcdscnosi Beneik vir vladne krize v Italiji
Frederick B. Bent
NOV TRGOVINSKI TAJNIK — Nixon je izbral za trgovinskega tajnika v svoji drugi administraciji Fredericka B. Den-
Nasprotnice dopolnila opozar- j fa> tekstilnega industrialca iz jajo na eni strani na enake dolž-J Qpartanburga, S.C.
nosti, ki prihajajo v poštev v vo-j	______0______
jaški službi in vojaški obvezno-! sti v slučaju vojne nevarnosti, j Ženske so opravljale tudi v dru-; gi svetovni vojni, v Koreji in v j
Novi grobovi
V
John M. Brodnik
veteranski bolnišnici
Vietnamu določene službe v o-	66 let stari John M. Brod-
boroženih silah. V bodoče naj bi nik s U240 Lake Shore Blvd., na temelju ustavnega dopolnila, mož Maix roj. Rgffelt, brat Jo-kadar bo to res postalo zakon cgpha, pok. Louise, pok. Stan-dežele, če seveda sploh bo, imele leyja in Frances Scheimann, ro-ženske enake pravice z moški- jen v Velikih Laščah na Dolenjim, pa tudi enake dolžnosti. Bi- skem) od koder je prišel v ZDA le naj bi torej v pehoti, v napa-'še kot otrok. Bil je zaposlen pri dalnih četah, med minerji, med u.S. pošti kot uradnik 22 let do piloti in na vojnih ladjah v ena-^ svoje upokojitve. Bil je veteran kih službah kot moški.	i druge svetovne vojne in član
Z uzakonitvijo dopolnila o Kisrj št. 169. Pogreb bo iz Žele-ženski enakosti bi, tako trdijo tovega pogrebnega zavoda na E. nj egove nasprotnice, odpadla dolžnost moža skrbeti za ženo in otroke. Mož in žena naj bi
imela poslej enake dolžnosti. ..
Odpor proti uzakonitvi dopolnila je bil lani delno uspešen, ko je 6 državnih zakonodaj, Connecticut, Illinois, Louisiana, O-hio, Oklahoma in Vermont, odobritev dopolnila odklonilo. Nasprotnice dopolnila so delavne v 26 državah in so posebno močne v 8, Arizoni, Floridi, Illinoisu, Louisiani, Missouriju, Ohiu, O-klahomi in Virginiji. To priznavajo tudi zagovornice dopolnila.
Nobena stran ni popolnoma gotova svoje zmage, obe pa upata na njo. Dopolnilo utegne dobiti kljub vsemu odporu potrebno število držav, ki ga bodo o-dobrile, ker so zagovornice boljše organizirane in bolj vajene javnega nastopanja in propagande kot njegove nasprotnice. Med nasprotniki dopolnila je Narodni svet katoliških žena, pa tudi del vodnikov katoliške cerkve. Proti dopolnilu je dober del delavskih unij, med tem ko jih drugi del dopolnilo podpira.
Mrs. Schafly, glavna vodnica °dpora proti uzakonitvi “ženske enakosti”, pravi, da bo ta pomenila korak nazaj za ženske, ki “uživajo sedaj posebne prednosti”, med njimi tudi pravico “odklonitve službe” in pravico do dodelitve mladoletnih otrok materi v slučaju ločitve zakona. ---------------o------
Naravni plin rabijo
Okoli 30 milijonov gospodinjstev v ZDA uporablja naravni Pun za ogrev in kuho.
Politične stranke so zavzele različna stališča o bodočnosti mesta in varovanju njegovega naravnega okolja.
RIM, It. — Vprašanje bodočnosti Benetk, nekdanje “kraljice Jadrana”, je razdelilo italijansko javnost in seveda tudi same Benečane v dva nasprotujoča si; tabora. Ker je pred parlamen-1
NEKATERE PODROBNOSTI
Marcos za enkrat ukinil demokracijo
ZADRŽUJEJO DOGOVOR
nik Ferdinand E. Marcos je proglasil novo ustavo, ki temelji na'	...*
zgledu britanske s parlamentar-1 Predsednik Thieu je sprejel sporazum med Washingtonom
in Hanciem, pa vztraja na dopolnitvi nekaterih “podrobnosti”. Z objavo premirja jutri ne bo nič, izjavljajo v Saigonu.
no vlado. Stara ustava je bila slična ustavi ZDA, katere so imele oblast na Filipinih od vojne s Španijo ob začetku tega stoletja pa do leta 1943, ko so Filipinom priznale neodvisnost.
Predsednik Marcos je izjavil,
da bo ostal v veljavi vojni zaje pr-U parlamen ^ ^ dokler se ne bo dežela vrtom zakonski predlog za rese- ^ y ,.ncrmalne razmere”. Edi-
vanje" Benetk in njihovih zgodovinskih spomenikov, je vlada ce’veda nenadno zašla v nevarnost kri-
ni, ki bo odločil, kdaj bo to, je
cn sam.
Temeljno vprašanje, k i deli duhove, je: ali naj so mesto o-hrani v njegovi stari lepoti in zgcJgvinski pomembnosti z o-mejitvijo onesnaževanja okolja, zlasti zraka in vede, ali naj do-j bi industrjia možnost razširitve j v neposredni bližini mesta inl poskrbi s tem za nova delovna mesta prebivalcem Benetk, pa četudi bi to škodovalo mestnim spomenikem preteklosti, ko bi še dalje onesnaževalo okolje.
Spor se je zaostril sedaj pri zasipanju lagune jugovzhodno od mesta, kjer bi bilo mogoče na novo pridobljeni prostor porabiti za podvojitev sedaj obstoječega industrijskega področja Porto Marghera. Beneški župan in mestni svet sta za to, da se da novo ozemlje na razpolago industriji, zagovorniki ohranitve mesta, kot spomenika preteklosti, pa so odločno proti temu.
VsmM Mi H te zasda! r Panami
o cem dni na-
„	„	. vij en celoten dogovor sprejeti
SAIGON, J. Viet. — Van Thieu in podpisatk Razgovori je načelno sprejel dogovor med go sg ver;jetno zadnje Washingtonom in Hanoiem o daljevali v parizu na «lehmčm končanju vojskovanja v Indo- ravni!, Ali bo poteen za nji-kini, postavil pa je nekaj ugo-'hovo rešitev tudi nov SeStaneK vorov v podrobnostih in v izved-' Kissinger.Th0j ni gotovo. bi dogovora in njegovih določil.; Gen A_ Haig> kl je prinesel Gen. A. Haig je Thieuju izročil besea^0 dQgovora Van Tnieuju, besedilo sporazuma pretekli to- je danes zjutraj odletel iz Sai-rek in predsednik Wr njegova gona v Pnnom penh; glavno wada dogovor proučujeta v vsen mgStQ Kambodže, aa obrazloži podrobnostih. Pri tem je prišlo p0l0zaj predsedniKu Lon Noiu. c.o nekaterih vprašanj m ugevo-, obiskal bo nato se ludi giavnu rov, ki jih bo treba razčistiti in ■ mesto Laosa. Konec voj^ova-cdstraniti, prodno
152 St. jutri, v petek, ob 10.30 na All Souls pokopališče. Družina priporoča namesto * vencev Položaj se je zadnjič zaostril, ko darove za Sklad za boj proti, je Delavski urad odredil, da mo-
raku.
Egipt bo kupil ameriška potniška letala
BEIRUT, Lib. — Egiptska letalska družba Egiptair se je odločila kupiti 4 ali celo 5 Boeing
ra 205 podjetij v Porto Marghera eskrbeti vseh tamkajšnjih 50,000 delavcev s plinskimi maskami, ker da je zrak tako umazan, da je to nevarno človeškemu zdravju. Zaradi odpora Benetk in delavstva je vlada v Rimu ukaz razveljavila, toda vprašanje je bilo s tem le odloženo,
707 potniških letal v nadomesti
lo za svoja izrabljena letala, ne pa tudi rešeno.
Skupno bo to stalo okoli 50 mi- Republikanska stranka, ki je lijonov dolarjev, kredit so posre- v vladni koaliciji, je odločno dovale ameriške banke.	I proti novi industriji v Porto
Sovjetska zveza je ponudila! Marghera, socialisti, komunisti Egyptair svoja letala Iljušin pod ! in tudi del levega krila krščan-
ugednejšimi pogoji, pa se je E-gipt odločil za ameriška, ki veljajo za boljša inoudobnejša, to-
skih demokratov pa je za. Tako je verjetno, da utegne vlada pri glasovanju propasti, če ne pride
rej tudi vabljivejša za potnike, preje do kakega sporazuma.
/.ni	- *	k° dogovor: uja naj di namreč obsegei vso
E Ih n ? ugovuru zastopnica ; končno, primeren za podpis. Tu^AdoIcino, ne le Južni Vietnam, ZDA... J® Vamcs.ni sve tidijc, da bo te stvari možno na- j cemui moraa iega par um preje, oklenil iti razpravljat V gm urediti, ker ne predstavljajo j noiuradni ust v an inieuja dneh 15. do 21. marca 1973 več nobene načelne odločitve, xin ^ong je sinoči iz “visokega
v Panamo.
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.-
! ampak le vprašanja protokola in vira ’ dcoii izjavo, da “končnega postopka pri izvajanju določil sporazuma se ni... pogajanja
se se nadaljujejo”.
Načelnik senatnega odbora za
Republika Panama je že pred sporazuma Kljub temu ne pri-časom povabila Varnostni svet cakuJeJ0j da "ai oil sporazum v Panama Ci- Vsen P=dro,onostlh gotov in podpisan še ta teden, kot so nekate-
ZN na zasedanje v ty, svoje glavno mesto. Varnostni svet naj bi na samem mestu presodil in nato pretehtaval vprašanje panamskega prekopa.
Združene države so se temu predlogu upirale in ga odsvetovale, niso pa ga hotele vetirati.
Varnostni svet je tako na svoji seji zadnji torek odločil, da pojde v sredi marca zasedat v j Panamo. Panamski zastopnik je predlog svoje države podpiral in zagovarjal s trditvijo, da bo tam lažje razrešiti in odstraniti težave, ki povzročajo trenja in spore med ZDA in Panamo. Panama hoče imeti z ZDA o prekopu “resnično pravično in nepristransko” pogodbo.
Ameriški poslanik George Bush, ki je na tej seji zadnjič zastopal ZDA, ker bo prevzel skoro načelstvo glavnega narodnega republikanskega odbora, je svaril, da bo tako zasedanje sprožilo vročo propagando v Panami, ki ne bo primerna zal Južnemu. Vietnamu, kot je bilo
: Iz Clevelanda
»
t
in okolice
Za davčni popust na domove—
Tisti, ki so vložili lani prošnje za davčni popust na svoje domove v okvirju državnega zakona, ki tako znižanje dovoljuje za osebe stare nad 65 let, bodo letos opozorjeni na vložitev prošenj za leto 1973. Tisti, ki bodo letos te prošnje vložili prvič, dobe obrazce v uradu okrajnega avditorja. Na razpolago bodo šele koncem prihodnjega meseca.
Tečaji slovenščine—
Z 29. januarjem se bo začel pouk slovenščine v Euclid Senior High School vsak ponedeljek in četrtek zvečer od 7.20 do 9.30. Tečaj bo trajal 60 ur in stane po $20 za osebe. Za vpis se obrnite na: Charles R. Ness, 651 E. 222 St, Euclid Public School, tel. 731-8033. Vpis v tečaj v dneh 22. do 25. januarja od 6.30 do 8.30 zvečer v glavni veži Fordyce Administration Bldg., 651 E. 222 St., Euclid, Ohio. Devet križev—
Rojak Frank Gabriel, 1210 E. 60 St, je dopolnil danes 90 let.
t
o pogajanjih in njinovem stanju. Gojavljeno je bilo edino, j ,
...	za okoli 30
ua je predseamk Nixon govoru!
zasedanje in mirno razpravljanje Varnostn e g a sveta ZN. Prav tako ne bo olajšala novih dvostranskih r a z g ovorov med ZDA in Panamo.
ri napovedovali.
V glavnem naj bi bilo treba urediti in dopolniti določila o izpustu jetnikov. Sedanji dogovor ne pove nič o jetnikih, ki jih drže rdeče izven Južnega
Vietnama in o civilnih jetnikih, teeniic ZDA Nixon, ko ki jih imajo rdeči v samem Juž- pravija na vmeslitev nem Vietnamu.
Vojaške komisije bodo nadzirale prve dni izvajanje premirja. Hanoi jih hoče imeti v ve-čih mestih Južnega Vietnama, teleiomcno s Kissinger jem, ki kot je to Thieu pričakoval in bil se je ze pred par dnevi vrnil v pripravljen sprejeti.	I Wasnington in se še v torek zve-
Določila protokola omejujejo čer -estai z državnim tajniKom gibanje južnovietnamskega vo- W1 P. Rogersom na razpravlja-jaštva in policije na področjih nje vprašanj v zvezi z uueiezoj ^ pod nadzorom vlade tako na držav, ki bodd sodelovale v men- j tleh kot v zraku.	j narodni komisiji za nadziranje
Hanoi je pristal na priznanje premirja, demilitarizirane cone kot začas- j Ameriške letalske sile, ki so ne razmerjitve med obema Viet- ' prenehale z napadi na Severni
Vietnam, v zadnjih dneh načrtno in z vso silo bijejo po roečin oporiščih in skrivališčm v Južnem Vietnamu, pa tudi vzdolž Hočiminhove poti.
oborožene sile v saigonu sen.
Ten Tnat Dinh je dejal, da “Juž- Čestitamo in mu želimo skupaj ni Vietnam ne more podpisati:2 njegovimi otroci, vnuki in sporazuma v tem trenutku...! Pravnuki vse najboljše, zlasti več važnih zahtev Saigona še ni j obilo zdravja in zadovoljstva! rešenih”.	I Manj zločinov—
V Key Biscayne v Floridi,! p0 P°r°čilu mestnega načel-kjer se se vedno zadržuje pred-
nika policije se je število zloči-se pii-jnov v Clevelandu lani zmanj-v no\o ! za Prek° 11 '/< z izjemo umo-
reosednisko Oooo, trdno molče!rov’ udoiev m posilstev, ki so
I močno porastli. V sredini mesta
Ije zločinstvo v zadnjih mesecih
manjše. Policijski j načelnik sodi, da ima nekaj zasluge za to tudi policija na konjih, ki patruljira po mestnem središču.
Seja—
Društvo Ribnica št. 12 ADZ ima v nedeljo, 21. januarja, oh i 9. dopoldne sejo v SND na St. Clair Avenue, staro poslopje, soba št. 2. Vse članstvo vabljeno.
namoma, pa noče južnega dela te cone izprazniti in prepustiti
to odrejeno v ženevskem sporazumu leta 1954.
Van Thieu hoče imeti navedene štiri točke dopolnjene v svojo korist, predno bo pripra-
Vremenski prerok pravi;
.©r-
i*
Večinoma oblačno in milo z možnostjo dežja. Naj višja temperatura utegne kot včeraj doseči 60 F.
VESOLJSKE RAZISKAVE V TEM DESETLETJU BODO SLUŽILE ZEMUI
NEW YORK, N.Y. — Vesoljski program ZDA lani je končal eno razdobje, razdobje prodiranja v vesolje in razdobje preiskave Lune s poši-Ijatvijo astronavtov na njo, ter krenil v drugo, ki bo v tem desetletju usmerjeno predvsem preiskavi Zemlje in službi človeštva na njej. Poleti v daljave vesolja so odloženi na prihodnja desetletja, ko je v načrtu polet na Mars, če bodo za to sredstva, volja in požrtvovalnost ter če se bo izkazalo, da je človek sposoben prenesti tako dolgo pot v vesolju.
Lani je bilo odločeno, da bo ameriški vesoljski program o-mejen na vesoljski laboratorij, s katerim bo z Zemlje vzdrževal z vezo “vesoljski čolnič”. Ta program je finančno znosen, koristen pa v prvi vrsti in posredno Zemlji in prebivalstvu na njej.
Zgradnja in preskus vesoljskega čolniča je potrebna pred kakršnim koli novim, večjim poskusom prodiranja
globlje v vesolje. Prinesla bo nove skušnje in izpopolnila dosedanje. Vesoljski napor bo služil v prvi vrsti domačim potrebam na vseh možnih u-porabnih področjih. ZDA bodo razvijale novo tehnologijo in gledale, da v tem pogledu ostanejo v vodstvu, kar je potrebno in nujno za ohranitev njihovega položaja v svetu.
Vesoljska postaja, ki jo bomo poslali v vesolje v letošnjem aprilu, bo pokazala človekovo vzdržljivost v vesolju ter razkrila, kako daljše bivanje v vesolju vpliva na člove-kve duševne in telesne sposobnosti, pa dognala, če je človek sposoben ostati brez posebne škode v vesolju res daljšo dobo, ki bi bila potrebna za polete globlje v vesolje, kot smo doslej prodrli vanj.
Važnejše bo dognanje obsega človekove uporabnosti v vesolju, ali je res potrebno, da je on sam tam za dosego določenih smotrov ali je dovolj, da pošlje v vesolje le razne vrste robotov, ki bodo
delali to, kar Zemlje odredil.
jim bo on z
Z opazovanjem iz vesoljske postaje, še bolj pa z vrsto posebnih umetnih satelitov bo megeče pregledati vso zemeljsko površino in dognati njeno prirodno bogastvo, njene lastnosti in prednosti za razne vrste uporabe. Iz vesolja bodo sateliti nadzirali vreme v taki meri, da bodo vremenske napovedi lahko zanesljivejše tudi za daljše razdobje.
S posebno vrsto satelitov bo mogoče pregledati stanje in uspeh setve, stanje gozdov, morij, pa tudi jezer in rečnih sistemov na kopnem. Možno bo pregledati položaj ledu na obeh tečajih, pregledati težko dostopna področja puščav in gorskih planot, gora pokritih z večnim snegom. Vsi ti pregledi bodo izvedeni vedno znova v določenih časovnih razdobjih, da bo mogoče spremljati spremembe in z njimi računati in se z njimi okoristiti.
Izboljšani kom unikacijski sateliti bodo pocenili in olajšali zveze preko vse Zemlje tako v pogledu besede kot slike ... Posebno umetni sateliti bodo nadzirali ves svet in s tem povečali varnost na njem, olajšali čuvanje miru, ki si ga človeštvo tako želi in ga tudi potrebuje, če naj napreduje.
Kljub tej praktični usmerjenosti večjega dela vesoljskih naporov bodo ZDA poslale vesoljske ladje, ki bodo pomagale reševati skrivnosti Marsa, Merkurja, Venere, Saturna, Jupitra in ostalih planetov.
Sredi tega desetletja bodo ZDA poslale v vesolje posebno vesoljsko ladjo, ki se bo povezala tam s posebno sovjetsko vesoljsko ladjo, ki bo v istem času poslana na pot okoli Zemlje. To bo prvi tak poskus v vesolju, ki naj pripravi pot k skupnim naporom človeštva pri prodiranju v vesolje in njegovem razHkava-nju.
se-
Vatikan ni spremenil stališča o Jeruzalemu
VATIKAN. — Takoj po stanku in razgovoru sv. očeta Pavla VI. s predsednico vlade Izraela Goldo Meir je zastopnik Vatikana poudaril, da sv. oče ni spremenil svojega stališča do mesta Jeruzalema in do pale-
Odnosi med ZDA in
Kino spet zamrznjeni?
WASHINGTON, D.C. — Razgovori med ZDA in Kitajsko so obtičali in Peking ne kaže trenutno nebsne volje za njihovo nadaljevanje. V poučenih krogih trdijo, da je sporočil, da ni pričakovati v njih napredka, dokler ZDA ne končajo vojskovanja v Indokini.
Obnova, razširitev in povečanje letalskih napadov v decembru na področje Hanoi-Haifong sta Peking začasno močno ohladila v odnosih do Washingtona.
stinskih beguncev. Prav tako je To so tam tudi kar dosti no zanikal vest iz Jeruzalema, da p0vedaR
Posvetovanje Varšavske zveze v Moskvi
MOSKVA, ZSSR. — Tu so se
je sv. oče Goldo Meir povabil na obisk.
F. Alessandrini je izjavil, da bisk Golde Meir “ne pomeni in
ne vsebuje nobene spremembe zbra]i v začetku tedna na posve-v odnosu Sv. sedeža do vprašanj te zunanji ministri članic Var-Svete dežele . Povedal je, da je savske zveze, da se dogovorijo o predsednica vlade Izraela Golda | stališčih za evropsko varnostno Meir uporabila svojo pot v Pa-J konferenco. Pripravljalni posve-riz, da je zaprosila za sprejemi ti za njo so bili po enem mese-
pri papežu. O tem ni bilo preje nobenega razpravljanja. Sv. oče jo je sprejel, kot je sprejel tudi vodnike arabskih držav, med drugim kralja Huseina.
Predstavnik Vatikana je po- ZSSR udaril, da. ima ta diplomatske in “prisrčne” odnose z mnogimi arabskimi državami.
Papež Pavel VI. je ponovno
cu odmora v ponedeljek obnovljeni v Helsinkih.
Po končanih posvetih je ministre sprejel L. I. Brežnjev, glavni tajnik Komunistične partije
sta ponovno opozorila na izraelsko delo za “judaizacijo” mesta na škodo njegovih krščan-
govoril o potrebi, da naj bi Je-jskih in islamskih prebivalcev.
ruzalem, kjer je toliko krščanskih in drugih svetih mest, dobil poseben mednaroden položaj. Vatikanski časopis in radio
Izrael je namreč proglasil Jeruzalem za glavno mesto in mu priključil arabbski stari del in obsežno okolico.
m-M\ Ameriška Domovina
I im
=
LAMSUMm'oMT
- 431-0628 — Cleveland. Ohio 44103
‘ n icr r; ;U !tm al C ir cw; ali o * j
•ebevec
.00
. za 3 mesec«
'iiih držav:
za 3 mesec«
na leto
Kar nas Slovence, vsa stoletja sem svobodoljuben in zelo kulturen narod, najbolj prizadene ob tej statistiki, je dejstvo, da je tudi naša domovina Slovenija — črna. To bi nc bila, če bi obveljala želja po svobodi vseh tistih, ki so se uprli med revolucijo komunizmu. Ker so po volji zapadnih zaveznikov, vključno Amerike, svojo pravdo zgubili, je Slovenija črna. Kako dolgo bo ostala črna, nihče ne more eek of July vedeti. S tega vidika in pa z vidika table v Freedom House z ogromnimi črnimi lisami bi moral vsak razsoden, svobo-
----------doljuben Slovenec, kjer koli živi, gledati na sedanja svetov-
;na dogajanja stvarno, objektivno in jih tako presojati. Najbrž bi marsikaj videl in sodil drugače.
L. P.
■szwmmmmmm

SUBSCRIPTION RATES:
CJni:	dates;
por year; $9.r>-i for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
SYl.OO per year; $10.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
„0
; M
I
ill.
BESEDA IZ NARODA
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO

No. 13 Thursday, Jan. 18, 1973
Svobodni svet je že majhen
Sredi mesta New York stoji poslopje z imenom “Freedom House”. V veži te stavbe je obešena 20 čevljev dolga tabla, na kateri je razgrnjen zemljevid zemeljske oble z \semi neodvisnimi, suverenimi narodi in državami, ki jih je 151 (odvisnih teritorijev je 45). Države, kjer vlada svoboda, so na zemljevidu označene z belo barvo, one z delno svobodo nosijo bolj temno, črtkano barvo, dočim so avtoritarne dežele z diktaturo prikazane črno. Ko se človek ozre na tablo, ga obide mraz. Komaj slaba tretjina suhe zemeljske površine je še bela, vse drugo je ali šrafirano ali črno. V resnici je črnega največ; skoraj vsa Afrika in pretežni del Azije sta črni.
Tablo je izdelala po skrbnem študiju, imenovanem “Comparative Survey of Fredom”, posebna organizacija, ki si je stavila nalogo pospeševati svobodno družbo in se imenuje Freedom House. Mirno se zatorej lahko vzame, da podatki niso v nobeno smer pretirani ali pristranski in da je ocena svobode in nesvobode na svetu zanesljiva, znanstveno podprta in objektivna.
To je treba posebej naglasiti, ker delo za klasifikacijo držav z ozirom na svobodo znotraj njih meja nikakor ni lahko in enostavno. Že sam pojem “svobode” ni lahko definirati, ker vključuje prostost na raznih področjih življenja in delovanja, v različnem obsegu in pod različnimi vnanjimi okoliščinami in pogoji. Govorimo o svobodi govora in tiska, o svobodi združevanja in zborovanja, o verski svobodi, politični, kulturni in gospodarski svobodi in še o drugih. Toliko je oblik in vsebin svobode, kolikor je področij človekovega telesnega in duhovnega življenja in udejstvo-
vanja.
T-
ki dr
razčlenitev svobode in nje ocena na raznih odse-t :	; ri zaslužila več pozornosti in prouče-
ko posvečamo. Zla st .elja to za vaki . ' 'ivy v - v	, .j, kjer se
-;r J - : v .	:	■ tjva, dana
Na dobrodelni koncert ! ”ew j3”5™ Fla' fp
da vecma teh klubov ni poslala nobenih priporočil ali nasvetov za bodoče poslovanje, kljub tajnikovim opombam.
Zelo potrebno in koristno bi
ilashene iatise!
Rev. Leon Kristanc:
Lepo priznanje rojaku-duhovniku
CLEVELAND, O. — V nedeljo, 28. januarja, bo celoten mešan zbor Glasbene Matice prire-1 bilo, da bi tudi ostali klubi pri-dil koncert v Slovenskem na- stopili k federaciji, kajti čim
rodnem domu na St. Clair Ave., katerega čisti preostanek bo podarjen v pomoč Slovenskemu domu za ostarele.
Koncert se bo začel ob 4. uri popoldne, po koncertu bo ples in domača zabava. Za ples bo igral orkester Ed Buehner. Vstopnina v avditoriju s sedeži pri omizju je $3, na balkonu pa $2.
Zasedba v avditoriju bo v kabaretnem načinu, kjer ima vsaka niza deset sedežev. To je zelc primerno za družinske in prijateljske skupine; potrebno pa je, da si ta omizja rezerviramo v naprej. Za vsa pojasnila in za rezervacijo pokličite tel. 486-8473, kjer vam bodo ustregli v vaše zadovoljstvo.
več nas bo, tem bolj nas bodo vpoštevali na pristojnih mestih, ko bomo zahtevali povišanje pokojnine ali pošiljali resolucije v našo korist. Za podatke pišite na tajnika: Joseph Okorn, 1096 E. 68 St., Cleveland, O. 44103. Pristopnina za klube v federaciji je samo $10 brez nadaljnih prispevkov. Bojazen, da jim bo Federacija “vzela blagajno”, je brez podlage, ker imamo za pokritje stroškov svojo, precej močno blagajno. Federacija je v verskem in političnem prepričanju nepristranska.
V prešlem letu je Federacija poslala več resolucij poslancem in senatorjem glede izboljšanja socialne in zdravniške oskrbe, kakor tudi za končanje barbarske in nesmiselne vojne v Vietnamu ter za splošno korist ma-
V aprilu lanskega leta sta pev-
ki Glasbene Matice v duetu Do- lega človeka. Organizirala je lores Mihelich m June Price po-; več izletov v staro domovino in dali zelo uspesen koncert v prid tuk po Ameriki Sodelovala je Slovenskemu domu za ostarele. pri naporu z& znižanje hišnih to pot bomo deležni glasov ce-|davkov (Homestead Exempti0n) letnega zbora, solistov, dueta in:	stare ljudi itd> Vse to zna
terceta pod vodstvom Valenti- da je Federaci;ja upokojencev
zelo potrebna. Sodelovanje med njo in klubi je bilo doslej dobro, čeravno ima vsak klub svoja pravila.
ne Fillinger, kar bo za nas veselo doživetje, pri tem bomo pa še pomagali našemu Domu za ostarele.
Novo poslopje Slovenskega; Federacija bo tudi letos imela doma za ostarele je domalega!Več izletov v staro domovino. VOČ je to, acKončano in ljudje se že vse-, kakor tudi po Ameriki. Izleti v nekako potopi in se v vejo. Edino napotje nam dela j stari kraj so razen-družabnosti kakor se človek zgubi'aG!§ (mortgage), ki poleg nara-! p0trebni tudi iz gmotnih ražlo-eti in ne O njem soditi. :fajcce draginje nam dela skrbi.1 gov, ker Federacija prejme do-OlOpi v veliko veselje; '1L določanju stanarine in oskr- ločeno nagrado od vsakega pot-; razmišlja o njega ka- iG smnovalcem bo vodstvo Do-|nika. Svoj letni piknik, ki je
a Posiljeno misliti na ta dolg:VSelej zelo uspešen, bo Federa-: definicija svobode nortgage) m predvidene stro-jcija priredila v sredo, 8. avgu-: pravilno definirali, e upravljanja, po katerem se|sta. Prostor še ni določen, eden ' .. :r ima možnost kot °, določilo stanarino in oskrbo| Odbor za leto 1973 bo nasled-•Tiloibe :o svoji razsodnosti in volji. Seve- jiglašenim ljudem, kar pome- nji: predsednik Al Sajovec, pod m igrajo vlogo omejitve lastne vesti, zakonov, ’ d, da manjši je dolg, manj se bo splošnega blagra družbe itd. V resnici zelo zamotana in komplicirana zadeva! Z ozirom na zgoraj imenovano tablo
c o
ki
poe da p
na:
na je ne ati cdloc
svetovnega zemljevida postane vsa reč bolj enostavna, ker tam pride v poštev v prvi vrsti politična svoboda, ob nji pa še verska in kulturna. Te svoboščine so namreč najbolj elementarne in tudi največkrat omejevane in kratene, kadar se oblasti polasti diktatura. Kajti poseganje in pritisk avtoritarne oblasti v dnevno življenje, obseg in oblika nasilja in pa stopnja reakcije poedinca in družbe na tako nasilje so dejavniki, ki določajo prikrajševanje svobode in velikost nesvobode.
Vrnimo se sedaj k oni tabli! Po pravkar omenjenih teoretičnih osnovah svobode so sestavljalci karte razdelili svet v tri skupine: popolna svoboda, delna svoboda, nesvoboda. V skupino belih, svobodnih držav pride komaj kakih 35 držav od 151. Ali ni ta statistika zelo vznemirljiva, sko-laj porazna? Največja belina se sveti na severnoameriškem kontinentu z ZDA in Kanado; beia je vsa zapadna Evropa (razen Španije in Portugalske), potem Avstralija in Nova Zelandija; v Aziji samo Indija, Japonska, Cejlon, Izrael in Libanon, v Afriki pa edina mala državica Gambija. To je vse, kar se veseli resnične svobode na svetu, če prištejemo iz južne Amerike Kolombijo, Venezuelo in Čile ter nekaj drobnih držav na Istmu.
Ostali svet je na tabli - črn. Črna je vsa srednja in vzhodna Evropa, vsa azijska celina in vsa Afrika. Saj ni, da bi človek verjel, da je dve tretjini sveta pod knuto zatiralcev svobode, če bi ne-bilo tako kruto stvarno in resnično. Ko gledaš v to črnino in pri tem veš, da je večina narodov v njenem območju pod diktaturo komunizma, te postane strah. Tolažba, da po afriškem kontinentu ne Vlada komunizem. marveč druge sorte diktatorji, je zelo šibka, neučinkovit-. Vsi več ali manj prisegajo na “socializem”, ki si ga vsak diktator po svoje predstavlja, dejstvo ra je, da
Frank Česen,
por.
2o. decemora letno sejo. Navzo-1 Maršičev orkester; v prizidku cih je bilo 29 zastopnikov od pe-jbo pa .prijetna domača zabava, tih clevelanlskih klubov in ene- Vstopnice so po $3, samo za ga iz Barbertona in Girarda. ples pa $1 in se dobijo pri bla-Poročda zastopnikov so bila za-1 gajniku Andyju Bozich, tel 481-nimiva in optimistična. Pri vseh 7094. Občinstvo je prijazno vab-klubih imajo prireditve in ibz- ijeno na udeležbo, na razvedrila. Večkrat gredo tu-1 di na izlete. Število članstva ra-' ste, kljub temu da neizprosna1 smrt večkrat poseže v njihove vrste, kar je za starejše ljudi
čisto naravno.	! 25 leti je bilo v ZDA okoli dva
Pri federaciji je sedaj včlanje- milijona gospodinjskih pomoč-nih 14 klubov z 2,535 člani. Ra- nic in drugih hišnih poslov, zdaj
, ,	  .	zen Petih Hubov v Clevelandu lih Je komaj polovico tega, pa še
SO po sis: r.u vladanja vsi zelo blizu pristnemu komu n iz- j20 še v naslednjih naselbinah: 11 80 večinoma zaposleni le de-nnu. Nikjer ne vlada tiskovna svoboda, ki pomeni glavno o-! Barberton, O., Girard, O., De- len čas ali same po nekaj dni. rožje zoper nasilje, ni nepristranskih sodišč za zaščito pra-'troit> Mich., Cheswick, Pa., E- Dober del njihovega dela so pre-vic, ni nre: ovedi nečloveških kazni, ne omejitve, da bi se ccrse> Midi., Chicago, m., Fon- vzeli vseh vrst stroji, ki so ce-viaca :n oivast nc vtikala v dnevno življenje državljanov. tana, Calif., Pittsburgh, Pa., nejši. ..
plačevalo za stanarino. Ta kon-
predsednika Anton Perušek in Louis Arko, tajnik Joseph O-
cert je namenjen za olajšavo ob- korn, 1098 E. 68 St., Cleveland, veznosti v prid potrebnim, ki si; O. 44103, blagajnik Joseph Fer-iščejo zavetja v Domu za osta- ra, zapisnikar John Terček;
rele’	j nadzorni odbor: Louis Dular,
1 evskemu zboru Glasbene štefi Koncilja, John Habat; po-
Matice se že vnaprej zahvaljujemo za njihov nastop v dobro-vit Slovenskega doma za ostarele.
Za odbor: L. K.
lovise pri Federasifi
upokojencev
*
EUCLID, O. —- Federacija slovenskih upokojencev je imela
rcčevaiec Frank Česen.
Mimogrede sporočeno, da bo Klub slovenskih upokojencev v Euclidu, O., priredil svoj letni banket v soboto, 10. februarja, v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Naše splošno znane kuharice nam bodo pripravile imenitno večerjo in še potico zraven. Servirale jo bodo od 5. do 7. popoldne. Nato se bo vršil ples, za katerega bo igral
Vedno manj gospodinjske pomoči WASHINGTON, D.C. — Pred
STOCKTON, Kalif. — Božičnih pozdravov je vsakdo vesel, zlasti še, ko veš, da je prišlo pismo od iskrenega prijatelja, še bolj vesel, če je prišlo od dobrega predstojnika. Tako je naš rojak rev. dr. Martin Starc, župnik v San Andreas-u, dobil tik pred Božičem med obilno praznično pošto tudi uradno pismo škofa, v katerem mu z iskrenimi voščili in čestitkami izroča diplomo, s katero ga je papež Pavel VI. odlikoval za pomembno delo v škofiji in Cerkvi s tem, da ga je imenoval za častnega prelata — monsignorja. K imenovanju in odliki iskrene čestitke, saj je med po zadnji vojski došlimi duhovniki-begun-ci v Severni Ameriki on prvi slovenski duhovnik, kateremu je bilo dano tako odlično priznanj e za vestno delo v vinogradu Gospodovem.
Zanimiva je njegova življenjska pot. Naš monsignor je pristni Belokranjec, zibka mu je tekla pod Gorjanci v vinorodni bližini Metlike, v vasi Curile. Je naj starejši izmed 6 fantov in 5 deklet, katerega so starši na priporočilo učiteljev poslali v škofijsko gimnazijo v št. Vidu nad Ljubljano, kjer je vseskozi odlično študiral in končno vstopil v ljubljansko semenišče. Po mašniškem posvečenju v juniju 1930 je naslednje leto končal bogoslovje in nato dovršil kaplanske službe v Trebnjem na Dolenjskem, v Vinici ob Kolpi ter v Št. Petru pod prijazno Trško goro pri Novem mestu, pri oslepelem župniku, kjer je v šestih letih razvil vse svoje zmožnosti. Zvest sv. Petru je bil v jeseni 1939 nastavljen za mestnega kaplana pri Sv. Petru v Ljubljani, kjer je poleg cerkvenih in društvenih opravil poučeval po vseh šolah: od ljudske do meščanske in učiteljišča v Lichtenturnu in še na Poljanski klasični gimnaziji. Kljub veliki zaposlenosti je še našel čas, da se je temeljito posvetil študiju bogoslovja ter se je že v Ljubljani pripravil na doktorat. Ob koncu okupacije v majniku 1945 se je pridružil številnim beguncem in se umaknil na Koroško ter se je ustavil šele na Vzhodnem Tirolskem, kjer je v družbi ljubljanskih akademikov dobil prijazen sprejem pri gostoljubnih tirolskih kmetih. Sprejel je službo župnega upravitelja v Mittewaldu, kjer je izrabil čas ter se je pripravil za končanje doktorata, kar je odlično o-pravil v Pregli ji pri Padovi v Sev. Italiji, kjer je ljubljanska bogoslovna fakulteta že odprla svoje šole z lastnimi profesorji begunci. Po končanem doktoratu ga je papežev delegat za jugoslovanske begunce imenoval za svojega tajnika s sedežem v taborišču Peggez pri Lienzu na Vzh. Tirolskem. V tej odgovorni službi je mnogim beguncem omogočil pravilne poroke in o-nim, kateri so se izselili preko merja in v druge dežele, posredoval in oskrbel rojstne - krstne in poročne liste potom prič, katerih takrat iz domovine niso mogli dobiti. Tudi sam se je odločil za isto pot in po posredovanju blagopokojnega škofa dr. Gregorija Rožmana je bil sprejet v nadškofijo San Francisco v Kaliforniji, kamor je dospel v poletju 1949.
Dobil je kaplansko mesto pri cerkvi sv. Patrika v Oaklandu, kjer je med pretežno večino irskih in črnih faranov ibilo tudi nekaj hrvatskih družin. Komaj se je dobro znašel med njimi, je bil po enem letu prestavljen v Stockton k cerkvi Marijinega Oznanjenja, kjer je Ostal celih 11 let. Ko so spomladi 1962 razdelili obširno nadškofijo v štiri manjše škofije, je Stockton postal samostojna škofija in je bila veličastna Marijina cerkev iz-j
Uspelo predstavljen “Glavni dobitek”
Mladinski igralski krožek in dramatsko društvo LILIJA sta nas prijetno presenetila preteklo nedeljo s svojo odersko predstavo. Podala sta nam .Franja Lipaha veseloigro — GLAVNI DOBITEK. Igro, ki je pritegnila izredno dosti gledalcev, saj je bila dvorana povsem zasedena, kar je res že skoraj redkost. Raz-
KULTURNA KRONIKA
v gotovih prizorih naravnost “izdelan”, posebno, ko se je skušal prilizniti novemu milijonarju in spet, ko je podal svoje razočaranje nad novim “sorodnikom”.
Kocjančiča, sorodnika profesorjeve družine, je igral mladi France Zalar, ki je bil tokrat prvič v tako zahtevni vlogi. In moram reči, da jo je kar dobro rešil.
Agato, njegovo ženo je igrala “stara” oderska znanka ga. Andreja Novak, ki ji take vloge naravnost pristojajo. Veseli smo, da smo jo spet videli na odru.
Marjeto, prebrisano ljubljansko branjevko, je prav dobro podala R,oži Dolinar, ki se posebno odlikuje po dovršeni slo-
veseljivo je bilo število mladine s™"°. omiKuje po aovrsem srnin vsi stari in mladi smo prišli I	>«“ “ cist, izgovarja-
;	. v ti-	i vi ter je gotovo med stebri
na svoj račun.. Igralci so nam , ,	.	, ,	,	,
,	t .	. mladega igralskega kadra,
pokazali, kaj zmore ze tu rojena	. b &	.
_	v .	v i Marico, Brankovo zaročenko,
mladina, ce ima resno voljo, ne- .	’	.	- n/r-1
, . .	, ,	ne zelo naravno zaigrala Milena
kaj igralskih sposobnosti m do-J	^	^
,	v.	. T	I Dolinar, ki je tako kot Anica,
brega režiserja. Igra sama na se-	. .
služkinja — Marija Kocjan op-
bi nima posebne zahtevnosti, je
segala vedro in umirjeno v raz-
. ,	v v , r ■ u begaia vearp in
prava podoba meščanske Ljub-
Ijane pred 50 leti in pisana bolj p ‘L 01Sre-, , v ,..	.	. , j t Knstoia, sorodnika proiesor-
kot šaljiv dovtip, kot pa oder- .	...	.	,
.	.	...	,	, . m , • Jeve druzme, je odlično karakte-
sko komedijansko delo. Takoj se . .	..	v	.
.	.	,	nziral režiser Srečo Gaser, ki ie
opazi, da je bil pisec igre humo- .	. ■	.,	.	> j
v igranju dosegel samega se-
rist in je zadel ljudi in čas, za katerega je pisal igro.
Res lep igralski talent, v ne-
katerih prizorih zelo dovršen,
be”, saj je bila vloga kot napi-1 sana “prav” zanj in težko bi mu I našli namestnika. Tudi režija je . tila v njegovih “rokah” in z u-
nam je predstavil Brvar, prof e-	,	. , , ,
,	. T „	.	, spehom je lahko zadovoljen,
sor v pokoju — Janez lommec.1	„	J .
„ .	.	.	.	, i Morda bi bilo treba sem m ti a
Z jasno, cisto izgovarjavo je ta- , ,	.	,	,
, : .	...	°	„	.v codati nekoliko temperamentno-
koj osvojil publiko. Prav me	v
, ...	.....	.	. sci, veliko vec pa tudi najboljši
slabsi m bil v igranju, saj mu ..	, .	,	,.J	•’
- I režiser ne bi mogel nuditi. G.
sprememba okoliščin in obvla-
Gaserju čestitamo z željo, da bi
,	.	.	i vrciaei u cesi
danje proscora (odra) nista de-1 - , ,	,	, .
, ,	, v t-.	,	, spet kmalu kaj veselega ustva-
lala posebnih težav. Posebno do- ^	J	&
ber in doživet je bil v prizoru, „ , ,
,	,	. Zahtevno delo sepetalke ie
ko je onujal kesanje nad svojo	.„
,i .	,	, j tudi tokrat opravila ga. Julka
n Qiirn rveti im nrem rvcHn n c ti o	1	■L	°
naivnostjo in prevzetnostjo’. Njegova žena Matilda — Moj-
Zalar, igralcem pa je primerne maske izdelal dr. Milan Pavlov-
c, ,	.	... v	izueicii ur. iviiian iraviov-
oIcaK 16 ulici močan partner, ,.v	.	. .
, i i	. t Cie. Jtti spremmianiu mladih o-
tako da sta kot dvoiica zaigrala ,	v
.....	.	. . A . . brazov v že “častitljive” je imei
najboljše prizore v igri. Mojci se pozna, da se poklicno v (v šoli) ukvarja z dramatiko. V mimiki je lepo to pokazala, tudi slovenščina je bila dovolj uglajena pri obeh.
Brankota, profesorjevega sina, je igral Peter Dragar, ki je mestno ’’vzgojenega” sina podal neprisiljeno in uglajeno in se je dobro znašel v nelahki vlogi. Babiča, bančnega ravnatelja,
lep uspeh in seveda znanje. Oder sta opremila Slavko Štepec in France Jenko.
Po razpoloženju v dvorani sklepam, da so se gledalci res prijetno zabavali in iz srca nasmejali. Veseli smo uspehov vseh naših mladih fantov in deklet, saj so nam pokazali, da se da z voljo in trdim delom še marsikaj doseči. In to so v nedeljo dosegli. Prinesli so med nas
je igral res karakterno stari zna- n0kak praznik slovenske besede nec odra Ivan Jakomin, ki je bil nsk£j; kar ni bilo narejeno> ne.
kaj brez načrtov, nekaj, kar se med nas tako težko prikliče.
Moja želja in želja vseh, ki so bili v dvorani, je, da bi se tak praznik kmalu ponovil, da bi skupinica mladih igralcev ne o-stala na pol poti, temveč, da bi postala in ostala živ, pozitiven del našega kulturnega ustvarjanja na oderskih deskah.
Naj omenim, da se je predstave udeležil gotovo naj starejši
brana za škofijsko cerkev katedralo, je tako postal škofijski kaplan, katere časti pa ni bil posebno vesel. Zaželel si je samostojnosti, saj se je že pred petimi leti “srečal z Abrahamom”.
Prilika se mu je ponudila, ko je bila naslednje leto ustanovljena samostojna župnija Šan Andreas v lepem hribovitem naselju istega imena, 46 milj se-;
verno od Stocktona in kar 10001 prijatelj slovenske besede me čevljev nadmorske višine, kar j nami dr. Kern, kakor tudi du je do takrat spadalo pod 12 milj i hovniki, dr. Blatnik, dr. Kra' oddaljeni Angels Camp. Vedel! nik, g. Berglez, dr. Tomc, kako
je, da bo to v škofiji naj večja fara po obsegu in najmanjša po številu družin, torej tudi finanč-
tudi več znanih kulturnih delav cev.
Ob pričetku igre je v imeni
no zelo skromna, s sicer lepo! igralcev in društva LILIJE ob prostorno cerkvijo, zgrajeno tik! činstvo pozdravil g. Lojze Mo cb cesti nad robom obširnega har.
cerkvenega zemljišča, v samih Le dve s t v a r i bi rad regi jarkih in grapah med skalov- striral. Prva — točnost — ti
jem, kjer bo treba zgraditi primerno župnišče. Škof je bil v zadregi, kateri domačih duhovnikov bi bil voljan priti v tako razvlako, iz katere mu je pomagal rev. dr. Starc — po letih sta
smo se tokrat precej pregrešil in druga — ki je dosti hujša -nemir in ropotanje v zgornj dvorani Slovenskega doma. U prava doma je oddala zgornje dvorano proti dogovoru z Lili
si bila enaka po starosti. Na ško-| pnim odborom, tako da se je fovo ponudbo je v jeseni 1963 j daj že drugič zgodilo, da so bi prevzel novo župnijo z dvema podružnicama (Mission): Moke-
lumne Hill (9 milj) in visoke, v hribih nad 30 milj oddaljeni West Point.
Prvi dve leti je stanoval v bližnjem stanovanjskem bloku, kjer si je sam gospodinjil, sam vodil župnijsko pisarno, sam o-skrbcval in vodil poleg službe božje v farni cerkvi tedensko tudi v obeh podružnicah.
(Dalje)
prijatelji slovenske besede oško dovani. Morda še ne toliko gle dalci kot igralci, ki so nad o drom poslušali ropot, ki ga nisi pričakovali in ne zaslužili. Ca bi bil, da se naredi red v takil primerih. Na direktoriju in del ničarjih je — ali naj Slovensk dom še nosi slovensko ime zato da bo imel v njem Slovenec ir slovensko kuturno delo zadnji mesto, mesto pastorke?
M. Jakopič

K. MAY:
ZAKLAD V
SREBRNEM JEZERU
Redovne obleke in rimski ovratniki ostanejo
Pueblanci so Indijanci Mehike in južnih držav Severne Amerike. Prebivajo v pueblih, ki so v obliki piramid prislonjeni k skalnim stenam ozkih sotesk in nudijo prostora za več sto ljudi. Pueblanci so pohlevni, mirni ljudje, z živinorejo se bavijo in s poljedelstvom, niti od daleč niso tako bojeviti kakor njihovi severni sorodniki. Zdi se, da so potomci starih Aztekov. Ime pueblanec je pravzaprav psovka.
Zato je Indijanec koj ugovarjal:
“Iz Nove Mehike prihajam, pueblanec pa nisem. Poglavar rodu Tonkawa sem, Veliki medved, tale deček pa je moj sin.” Iznenadeni so pogledali raf-terji.
“Kaj, — Veliki medved? Slav-ni poglavar —?”
In Blenter je pridjal:
“In tale je najbrž Mali medved__?”
“Da!” je pokimal stari. “Seveda, potem je stvar drugačna! Veliki in Mali medved ata povsod dobrodošla!
Vzemita si mesa in medice, kolikor se vama" poljubi, za vse ho dovolj. In ostanita pri nas, dokler vama je všeč!
Kako pa da prideta tako da-leč sem na sever?”
“Prišla sva, da posvariva raf-terje.”
“Nas —?\ Nam preti nevarnost?”
“Velika nevarnost!”
“Kako —? Govori!”
“Tonkawa bo najprvo oskrbel konja in jedel, potem pa pripovedoval.”
Mignil je sinu, odšel je v gozd, Sam pa si je vzel kos mesa in se §a lotil tako ravnodušno, kot ha sedi doma v svojem wigwa-^nu -— šotoru —.
“Konja imata?” je vprašal filenter. “Prijezdila sta? Ponoči po temnem gozdu—?
Kii sta vedela, kje smo?” “Vedela sva samo to, da de-Mte ob Black bear riverju.”
“In vendar sta nas našla—?” ‘Tonkawa ima oči in ušesa, 1 Mterji pa so govorili glasno, da •hh je bilo daleč slišati, tudi nji-,10v ogenj sveti daleč v gozd. ^Mo neprevidni ste, čisto lahko 'k vas našli sovražniki!”
Kaki sovražniki? Žive duše hlizu, sami smo v teh krajih.
II	dovolj močni srno, da se ubra-llim° napadu.”
Hlenter se moti!”
Kaj —? Tudi moje ime poznaš?”
lonkawa je stal tamle za revesom in poslušal pogovor . Mokožcev ter čul tudi svoje lipe.”
(Sovražnik je blizu, praviš?” . ^ ga se ni, pa bo prišel. In ,e bodo ralterji neprevidni, jih 9 ‘ko premaga tudi malostevil-
III	nasprotnik!”
Zamolkel topot kopit je zado-v gozdu. Mali medved je Mivedei dva konja za-povodec, PUvčzal k drevesu, vzel noz, nabodel izdaten kos mesa ter sedel.
^ Ko se jc 0£c liajedel, je obri-a^°ž v usnjate hlače in dejal: lonkawa se je najedel. Pri-°vedoval bo in ralterji bodo nui z njim pipo miru.” d	Predvsem, kako si zve-
'e' 2a nas?”
( Old črnega Toma.”
Kje si ga srečal?”
Na
ognjenem canou, — par-— ki je plaval po Arkan-
hiki
sasu.
^rni Tom ima denar pri sebi,
Veliki medved se moti!”
“Tonkawa se ne moti, natančno ve vse. Pripovedoval vam bo!”
Poročal je o svojem doživljaju na parniku, pa zamolčal junaštvo Malega medveda. Preponosen je bil, da bi se hvalil.
Napeto so ga poslušali. Pravil je tudi, kako je zasledoval tram-pe. Koj ko je Mali medved ugotovil, da so trampi ukradli veliki ladijski čoln in se prepeljali na nasprotni breg, sta oba izginila s krova, vzela mali čoln in veslala črez reko. Trampi so se seveda že pobrali, pa čoln sta našla. Prenočila sta na obali in poiskala drugo jutro sled. Zelo razločna je bila, šla je na sever proti Fort Gibsonu, pa se mu izognila, se obrnila na zapad ter krenila med Canadianom in Red forkom spet na sever.
Spotoma so trampi ponoči napadli vas rodu Creek in jim ukradli konje. Drugi dan sta srečala Tonkawa potujoče bojevnike rodu Choctow in kupila od njih dva konja. Za nakup konj predpisani indijanski obredi pa so trajali tako dolgo, da so ju trampi medtem prehiteli za cel dan. Prebredli so Red
fork in se črez prerijo obrnili k
Black bear riverju. In tam sta jih našla Tonkawa na jasi ob reki, pa jih nista utegnila zalezovati, pohitela sta dalje in poiskala rafterje, da jih posvarita.
Povest je seveda močno učinkovala. Pogasili so ogenj in govorili le še šepetaj e.
“Kako daleč je do tabora tram-pov?” je vprašal Blenter.
“Pol ure.”
Stari se je zavzel.
“Ognja sicer ne morejo videti, pa navohali bi ga —.
Res smo bili neprevidni! Kako dolgo že taborijo tam?”
, “Uro pred večerom so prispeli.”
“Gotovo so nas že iskaii —. Nisi nič opazil?”
“Nisva ju utegnila opazovati, svetel dan je še bil in mudilo se nama je k vam, kajti —.”
Umolknil je in poslušal. In rahlo šepetaje je pravil:
“Veliki medved je opazil, da se je nekaj zgenilo za oglom tamle —. liho sedite in nič ne ■govorite! Tonkawa pojde, da vidi, kaj je.”
Pustil je puško pri ognju, legel in zlezel h koči. Ralterji so napenjali ušesa.
Deset minut je minilo in tedaj je odjeknil kratek, oster krik v temno noč, krik, ki ga pozna vsak westman, — smrtni krik človeka. In kmalu nato je stopil Veliki medved med rafterje.
“Oglednik Kampov je bil,” je poročal.
“In si ga —.”
“Da. Pa najbrž sta bila dva. Drugi se bo vrnil in poročal.
Brž se pripravite! Prisluškovat pojdemo!”
“Jako dobro! S teboj pojdem, ‘pot mi boš kazal. Ne slutijo, da ze vemo za nje, pogovarjali se bodo o svojih načrtih, če prideva o pravem času, bova zvedela, kaj nameravajo.”
“Da! Ampak tiho in skrivaj morava oditi! če je še drugi oglednik kje za kočo, bi opazil, da sva odšla. In pušk ne smeva vžeti s seboj, napoti bi nama bile.”
Pripravili so se. Ralterji so odšli v kočo, kjer jih nihče ni mogel opazovati. Blenter in Veliki medved pa sta neslišno zlezla okoli ogla.
(Dalje prihodnjič)
Predsedstvo škofovske konference v ZDA je še lani prejelo iz Rima pismo, v katerem ga obveščajo o sklepu Vatikana, da moški ali ženski redovi sme-, jo modernizirati svoja redovna oblačila, toda jih ne smejo opustiti, niti ne smejo dovoliti posameznim svojim članom, da bi jih svojevoljno spreminjali.
V posebnih okoliščinah smejo verski predstojniki dovoliti skromna posvetna oblačila, ki se pa morajo razlikovati od čisto posvetnih oblik.
Pismo pravi, da je II. vatikanski koncil smatral verska obi-lačila kot znak posvečenja oseb, ki so javno sprejele obvezo popolnosti v smislu evangeljskih svetov.
Kljub temu lahko verski redovi spremene v svojih pravilih predpise o redovnih oblačilih v soglasju s praktičnimi zahtevami in z zdravstvenimi potreba-
mi. Temeljna zahteva je, da mora biti redovna obleka — tudi modernizirana — taka, da odlikuje osebo, ki jo nosi.
Iz posebnih vzrokov smejo redovni predstojniki dovoliti nošnjo čisto posvetne obleke, brez spoznavnih zunanjih znakov tistim sestram, ki bi jim bila rft-dovna obleka v oviro pri izvrševanju njihove dejavnosti v gotovih okoliščinah.
Tudi v tem slučaju ne smejo redovne oblike zaiti od oblik uboštva, preproščine in skromnosti, primerne njihovemu verskemu položaju. Biti morajo vedno na nek način različne od čisto posvetnih oblik.
Pismo zaključuje z ugotovit-
! Idrija ima “muzej v
Prirodoslovno društvo, mestni muzej in zavod, za spomeniško varstvo so sredi oktobra predali javnosti muzej v naravi ob Divjem jezeru pri Idriji. Ta slovesnost se ujema z dvestoletnico izida Scopolijeve knjige “Flora l carniolica”.
naravi” j dvorano, ki ima 400 sedežev, ter ji Egipt in Libija ne
tr,
sli
aihpi so zvedeli za tisti denar,'
So, da počakajo na njega in u odvzamejo denar ter napako tudi
Glavni posel
■ z

Združitev osnovnih šol
Odborniki dravograjske občine so glasovali za združitev osnovnih šol v dravograjski občini. Tako bi se izenačile učne razmere za vse učence. Učenci višjih razredov iz Št. Janža, Libelič, Trbonj in Ojstrice bodo obiskovali šolo v Dravogradu, ki jim s svojim pedagoškim kadrom in opremljenostjo zagota- ralo in ugibalo o novi cesti. Vi-vlja ustrezen pouk.	j deti je, da gre sedaj zares.
Zločin pojasnjen
I JARENINSKI DOL — 5. ja-inuarja 1966 se je v Jareninskem I dolu 57 zgodil hud zločin. Ubiti ^ so bili trije starejši moški in dve ženski. Zaradi snega in dobro zamaskiranih odtisov je zločin-ostal nepojasnjen. Pred nedavnim pa se je kriminalnim organom iz Maribora posrečilo raz-j vozlati problem, ko so ujeli mladega Draga Božičnika. Zločin vijoTda podob n a "p r a vi 1 a°ve 1 j aj o ie PriznaL Ko K Božičnik storil tudi za moške člane verskih ta zločin’ ie	18 let-
skupnosti, ki se morajo vedno ‘ v.
razlikovati z rimskim ovratni- Čistke daVek Moskvi ? kom ali s kakim drugim vidnim Mogoče je dala Moskva Titu znakom.	; vedeti, da je v Jugoslaviji dovolj
......................- ...— sil, ki bi jih bilo v nuji lahko u-
| porabiti kot vzvod za olajšanje !-in opravičenje vojaškega posega proti “imperialističnemu napadu” (to poznamo od Prage leta 1968). In mogoče obstaja neformalna zagotovitev Sovjetov, da se ne bo “nič zgodilo”, dokler I Jugoslavija sama ve, kako se mo-j rajo komunisti obnašati.
! Če grozi torej Jugoslaviji kaka nevarnost, bi mogel Tito ; misliti, da le od Vzhoda. In se-1 danji vedno bolj ozki tečaj bi bil davek za bodoče lepo vedenje Vzhoda.
(Dunap: Die Presse, 3 novembra 1972.)
z več manjšimi dvoranami.
Zgraditev avditorija je investiral Piranski zavod za pospeševanje turizma. Vsa dela so-veljala okoli 23 milijonov din.

Hitro cesto Hoče-Levec grade
Gradbeno podjetje “Primorje” iz Ajdovščine je že začelo z zemeljskimi deli na bodoči hitri cesti Hoče — Levec. Z dobro mehanizacijo dela hitro , napredujejo. Upajo, da'jim vreme ne bo preveč nagajalo.
Veliko se je govorilo, debati-

LETEČEMU KROŽNIKU PODOBNA ZGRADBA sliči žabi, ki se 'pripravlja na ugriz. Zgradba je del Ukrajinskega instituta znanstvene in tehnološke informacije v Kijevu. Gradivo o sovjetskem in tujem raziskavanju je tu vpisano in spravljeno.
Koruza se uveljavlja v Pomurju
V Pomurju so leta 1960 posadili krompir na 7400 ha, koruze pa malo mnaj. V naslednjih desetih letih so pridelovanje krompirja omejili na 1500 ha, koruze pa povečali za 2900 ha in z njo zasejali že 10.000 ha. V prihodnjih letih jo bodo posejali še več, ne le na račun krompirja, ampak tudi krušnih žit.
Te spremembe so tesno povezane z živinorejo. V vsem Pomurju redijo okrog 78,000 govedi. V Pomurju ni veliko travnikov, zato kmetje pridelujejo veliko krme za živinoTsa,njivah.
Ilirska Bistrica gospodarsko raste
Otroški dodatek kmetom
RADLJE — 166 kmečkih o-trok v tej občini bo prvič prejelo otroški dodatek. Pomoč je sicer majhna — 50 din na mesec — vendar bodo vseeno mnogi do sedaj prizadeti otroci imeli vsaj nekoliko olajšanja. Ob razumevanju delovnih organizacij in drugih skladov se bo ta pomoč lahko povečala.
Kmečko orodje iz Slovenj Gradca
Repači ob Mislinji že 200 let poganjajo kolesa tovarniških strojev, kjer so kovali kose in drugo kmečko orodje. Sedaj nosi tovarna ime FERCO in se specializira tudi za druge proizvode v kmetijstvu.
Pred kratkim so postavili novo halo, ki bo omogočila širšo proizvodnjo in odpira 50 novih delovnih mest.
Mostu še ni
Čeprav si lendavska in ljutomerska občina že dlje časa prizadevata, da bi povezali prebivalce na obeh bregovih Mure z novim mestom med Srednjo Bistrico in Razkrižjem, je doslej ostalo samo pri načrtih. Tako služi za prevoze ljudi in tovorov še danes stari murski brod. Zaradi prenizke ali previsoke vode pa še ta včasih odpove.
‘TekeF’ so odprli
Turistično društvo iz Sv. Petra v Savinjski dolini je odprlo znano podzemeljsko jamo Pekel, ki je izredno zanimiva in privlačna za vsakega obiskovalca. V jami je napeljana električna razsvetljava.
Do jame se da priti po asfaltirani cesti in je oddaljena le kake tri kilometre od Sv. Petra.
nov
Ceste gradijo
Lani so v Vidmu odprli odsek asfaltirane ceste. Narejen je prvi korak k uresničitvi pomembne cestne povezave Sv. Lenart-Cerkvenjak -Videm in naprej proti Ljutomeru. Ta povezava kakor tudi cesta Radgo-na-Videm-Ptuj bosta pomenili važno mednarodno turistično Dokaj solidna gospodarska i prometnico iz srednje Evrope
rast v občini Ilirska Bistrica,' u-gotovljena v preteklih letih, se nadaljuje. Najugodnejše denarne rezultate dosegajo letos podjetje “Piama”, “Lesonit” in “Topol”. Tovarna organskih kislin še ni prebrodila težav, ki jih ima v tehnološkem procesu proizvodnje. Presenečajo pa še skromni denarni dosežki pri “Transportu”.
Napredek v Portorožu
V Portorožu so odprli nov avditorij. -Poleg amfleatra, ki ima okoli 2000 sedežev, ter velikega odra obsega še podobno oprem-Ijend prireditveno poslopje z
vas.
l( rvarji so osupnili.
^ Trampi —? Ni mogoče —!
LUk;
al ob Black bear riverju—?
| CHARLESTON, W. Va. -Dve izmed treh oseb v W. Virginiji sta zaposleni v premogovni industriji, v rudnikih in izven njih.
proti J a d r a n u. Videmskemu cestnemu križišču bodo posvetili veliko pozornost ob podpori republiškega cestnega sklada.
nudita nobene pomoči v njenem boju z Izraelom. Svarilo, oziroma grož-naj bi bila sporočena obema članicama Zveze zadnji teden po velikem spopadu z Izraelom, v katerem je Sirija izgubila 6 letal, 6 tankov in imela okoli 50 mrtvih.
Male Help wanted
Help Wanted Male MACHINIST
and TURRET LATHE operator
Full time, days Collinwood area Call 486-0870
(15)
Help Wanted — Female
MENDER — HAND SEWER
Experienced in knit goods Call 881-5459
(14)
Ženska dobi delo
za pomoč v kuhinji ali za natakarico v slovenski gostilni v Euclid. Kličite 531-9782.
(19)
HELP WANTED
HOUSEKEEPER for adult congenial family. Light cooking. Live-in, private room. Salary. Weekends off.
371-0384
(14)
SEWERS
Single needle operators Experienced only Call 881-5459
(14)
HELP WANTED
SLOVENIAN HOME FOR THE AGED NURSES AIDS (will train) and LPN’S.
Equal Opportunity Employer Apply in person 18625 Neff Rd.
(14)
MALI OGLASI
Apartment for rent
MODERN 2 BEDROOM in Euclid, O. $135. Available on Feb. 1, ’73. Call 731-3538 after 4 p.m.
_______________________-G4)
V najem
Oddamo 4 lepe sobe in garažo; vse udobnosti; na Carl Ave. Kličite 431-4053
-(13)
RAZSTAVA — Umetnostna razstava v Duesseldorfu na Nemškem je bila nekaj posebnega in je zato vzbudila precej pozornosti. Na sliki vidimo v ospredju velika očala, ki naj bi bila nemara 'potrebna za pravilni pogled na razstavo in razstavljene umetnine.
Sirija utegne zapustiti imm arabskih republik
BEIRUT, Lib. — Sirija je začela svariti, da bo zapustila Zvezo arabskih republik, v katero so se na prizadevanje Libije povezali Egipt, Libija in Sirija, če ji ostali dve članici zveze ne bosta pomagali v boju preti Izraelu. Dejansko je bila zveza ustanovljena zaradi skupnega nastopa proti Izraelu, ko nobena od arabskih držav ni sama sposobna uspešno nastopiti proti njemu.
Zveza je bila komaj dobro u-ctanovljena, pa še ne v celoti izvedena. Nobena od treh republik ne hiti preveč z združitvijo oboroženih sil in ustvarjanjem drugih skupnih organov.
Egipt je postal v svojih odnosih do Izraela previden in se ne mara spuščati v nobeno merjenje sil z njim, ker se zaveda svoje slabosti. To stališče so začeli razumevati tudi v Libiji, kot je razvidno iz izjav samega predsednika El Kadafija.
Sirija se hoče med tem kazati odločno zastopnico in braniteljico arabskih koristi in arabske časti. Tako je ona edina, ki podpira javno palestinske gverilce in jim dovoljuje delovanje svojem ozemlju.
V BLIŽINI E. 200 ST.
“Colonial” hiša. Ima 3 spalnice, polna klet, garažo za dva avta, ograjeni lot. V odličnem stanju. RUSSELL DEVELOPMENT 860—880 E. 250 St.
Nove zidane ali z alum, obložene “Ranch” hiše. Vse imajo tri spalnice in polno klet. Znižane cenel
VELIKO VRST NOVIH IN LEPIH HIŠ
Odprto v soboto in nedeljo od 2 do 6.
UPSON REALTY 499 E. 250 St.	RE 1-1070
(14)
na
V	NAJEM
Oddamo 4 sobe, zgoraj, na E. 168 St. zakoncem srednjih lei ali upokojenim.
Kličite 531-2486
(14)
V	NAJEM
Soba se odda poštenemu upokojencu. Si lahko kuha. Soba ima TV. V lepem okolju.
1189 E. 176th St.
(14)
IŠČEMO SNAŽILKO
1 dan na teden. V okolici Rocky River. Mora imeti svoj prevoz. Kličite - podnevi 251-4842 zvečer 331-3209
(14)
Carst Memorials
Kraška kamnoseška obrt
EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV
25425 Waterloo Kri
4X1-2237
Tukajšnji list An Nahar, ki je | immediately, običajno dobro poučen, pravi, da Sirija grozi, da bo Zvezo a-rabskih republik zapustila, ker
FOR SALE
2-story building. Will vacate
1060 E. 71 Street 881-8098
-(15)


Boleslav Prus: .
STRAŽA
Kakor perutnina je tudi on še Fant ga je objel za noge, bilo naprej slutil bližajoči se vihar mu je malo lažje in mirneje, to-in se že od jutra potikal po bajti da v tem hipu se je oče nekaj zaspan in nemiren. Ko je gle- premaknil na klopi in pri tem t dal oblake, je videl tam nekakš- tudi on odrinil Stanka, na posvetovanja in prišlo mu je Ko so ga po vrsti vsi pahnili
na misel, da najbrž nekaj sla- od sebe, je zagledal psa pod
bega nameravajo, čutil je bo- klopjo; umaknil se je tja in če-lest trave, ki jo je v tla bil dež j tudi je bil pes premočen, je po-in drgetal pri misli: kako mora i ložil nanj glavo, in ga objel z zebsti zemljo preplavljeno z vo- 1 rokami.
do? Ozračje, nasičeno z elek-j V nesrečo ga je zagledala triko, ga je zbadalo po celem ’ mati.
telesu, bliski so mu vžigali oči, j “No, poglejte,” je zaklicala, in pri vsakem tresku sevmu je. “kaj dela danes ta fant?... Ta-zdelo, da ga zadene v glavo in ! koj pojdi strani od psa, ker si-srce-	j	cer še trešči vate ... Psa pa spo-
Stanko se ni bal viharja, am- - di v vežo! ...” pak je samo trpel radi njega in j Ko je videl pes, da gospodi-trpeč premišljeval: odkod pri-jnja išče polena, je podvihal rep bajajo in zakaj tako strašne reči in se hitro umaknil skozi vrata,
na svetu?
’ Stanko
je pa v obljujeni izbi
Bilo mu je zelo hudo. Včasih ostal sam, čisto sam s svojin., je zaklopil oči, da ne bi videl nemirom. Njegovo obnašanje je
bliskov, toda tedaj se mu je vzbudilo nazadnje pozornost
zdelo, da vidi bliske v svoji no- matere, ki je mislila, da je fant tranjosti, in obšel ga je strah, morda lačen, ter mu je dala kos
Včasih si je zamašil ušesa, da kruha. Fant je vzel kruh, ugriz-
ne bi slišal grmenja, toda to ni nil košček, toda namestu da bi zadostovalo za njegov nenava- jedel — se je razjokal.
dno občutljivi sluh. Hodil je to- | “Za Boga svetega, Stanko, kaj rej iz izbe v čumnato, iz čum-; ti pa je?” je kriknila mati. “Ali
nate v izbo, kakor bi bil zmešan; včasih je pogledal skozi okno, ali je brez povoda odprl vrata v vežo, ali je polegal po klopi. Bilo mu je hudo, povsod hudo, posebno tu, kjer se ni prav nihče zanj zmenil.
Hotel se je razgovarjari z Ovčarjem, toda Ovčar je spal. Nagovoril je Lenko, toda ona je pestovala siroto. Ozrl se je na Andrejčka, toda ta ga je hotel takoj zvleči na dež. Bolesten in trpinčen se je zatekel k materi, toda mati, huda, ker ji je dež pogasil ogenj, ga je odrinila, rekoč togotno:
“O, daj mi vendar mir. Ravno s teboj se bom pečala, ko mi je cel obed pokvarilo ...”
Zopet je odšel v čumnato in se vlegel na škrinjo, toda tiščala ga je trda deska. Zato je vstal, se vrnil v izbo in se naslonil očetu na kolena.
“Ata,” je dejal tiho in pokazal na naliv skozi okno, “zakaj je tako hudo?”
“Kdo to ve.”
“Ali Bog dela vihar?”
“Gotovo, Bog.”

se bojiš, kali?”
“Ne.”
“Čemu si pa tako čuden?”
“Ker mi je tesno pri srcu,” je dejal šepetaje in pokazal z roko na prsi.
Polž, ki ga je tudi plašila skrb za polje, je pogladil Stanka in rekel:
“No nikar si ne delaj skrbi, nikar... Naj bo tudi božja volja, da nam ploha uniči vso setev, vendar gladu ne bomo umrli.”
Obrnivši se k ženi je pa dodal:
“Glej, četudi je najmlajši od vas, je vendar najbolj razumen, ker ima skrb za gospodarstv.” Vihar se je plagoma polegel; istočasno je vzbudil Polževo pozornost nenavaden hrup, ki je prihajal od reke sem. Kmet se je hitro obul in se vzdignil v klopi.
“Kam pa greš?” je vprašala žena.
“Pogledat grem,” je odvrnil, “ker tam nekaj ni prav.
Odšel je in se čez nekaj minut vrnil ves upehan.
“Tako je, kakor sem pravil!” je zaklical s praga.
“Ali nam je žito pobilo? ...” je kriknila žena.
“Žitu ni hudega,” je odvrnil, “toda železničarjem je predrlo nasip ...”
“Jezus! Jezus!...”
“Voda dere čez travnik in sega do našega dvorišča;.. Ker so pa ti vražji Nemci postavili jez, nam je odneslo kos hriba ..
V BLAG SPOMIN
ŠTIRINAJSTE OBLETNICE ODKAR JE UMRLA NAŠA LJUBLJENA MAMICA IN
STARA MAMICA
Terezija (Slezie)
T1LLINGER
ki je zatisnila svoje mile oči dne 18. januarja 1959
Štirinajst let je že minilo od tistega žalostnega dneva, ko si odšla od nas za vedro. Ostali so nam le lepi spomini na Tebe in tiste srečne in krasne čase, ko smo bili vsi skupaj.
Draga mamica in stara mamica, ohranili Te bomo v blagem in častnem spominu. Počivaj v miru, naša draga mamica in stara mamica.
Žalujoči ostali:
Tvoja hči ELČI FRANK KUHAR, zet FRANKIE, vnuk Euclid, O. 18. januarja 1973.
A CINCH—Cotton denim remains in the winner’s circle for spring, looking fresh and new in pale pastels. Avondale’s lavendar-colored denim tailors a shirt-jacket and lace-up pants in this Lady Wrangler design. It’s paired with a multi-colored tank top by Station Square in Sego cotton knit.
i “Za Boga!... Velik?...”
“Ne velik, toda vendar za kaki dve peči. Tudi tega je škoda.”
“Pa v stajo ste pogledali?” je vprašal Ovčar.
“Kako ne bi? V staji je voda, v hlevu je voda, pa tudi tu v veži je polno vode. Dež že ponehava, na zahodu je že jasno. Takoj je treba vodo spraviti vun, ker se sicer živina prehladi.”
“Pa seno?”
“Je premočeno, toda če Bog da lepo vreme, se že posuši.” ;
“Lenka, zaneti ogenj!...” je zaklicala gospodinja. “Andrej-ček, vzemi škaf in nečke in spravi vodo iz veže, vidva z Ovčarjem pa pojdita k živini. Najdenka naj ostane tu na klopi.
“Daj ključ od kašče,” je dejal Polž, “da vzamem lopato.”
Ko je solnce pokukalo izza oblakov, se je v Polževi bajti že vse gibalo. Na ognjišču je pla-j polal ogenj, gospodinja z Lenko I in Andrejčkom je sušila seno, gospodar s hlapcem je pa metal vodo iz staje.
Istočasno se je na drugi strani ’ reke nabrala množica Nemcev.1
Opazili so na površini Belice plavajoča drva in se napravili, da bi jih polovili. Oboroženi z dolgimi drogovi so zavihali hlače nad koleni in se brodeč previdno približali k glavnemu produ.
Čimbolj je ponehaval vihar, tem mirnejši je postajal Stanko. Ni ga trgalo po glavi, ni ga bpdlo po rokah, pa tudi po koži mu ni hodilo nekaj, kakor mravljinci. Včasih se mu je še zdelo, da grmi; napel je sluh... ne, ne grmi. Oče z Ovčarjem mečeta vodo iz staje in toičeta z lopatami ob prag.
V	veži letanje in ropot; An-drejček je nagajal Lenki, ko bi moral zajemati vodo.
“Ej Andrej ček, miruj!” kliče mati, “če zgrabim kaj trdega,: boš imel maroge ...”	j
Toda Andrej ček se smej a še bolj, pa tudi na materinem gla-| su se pozna, da je kljub svoji jezi vesela.
V	Stankovo srce se vrača upa- ' nje. Ko bi pogledal na dvorišče?
... Toda — če zagleda nad bajto tako strašen oblak kakor pred viharjem?... li, kaj je tam?...
Vtaknil je skozi vrata glavo, pogledal in uzrl namestu oblakov jasno nebo; raztrgani oblaki se umikajo nekam proti vzhodu, za hribe in gozde. V lopi je petelin zamahnil s perutmi, zapel in
sss?
THIS SPACE CONTRIBUTED BY THE PUBLISHER
illillllllllll
KITAJSKA ZANIMIVOST Prizor s programa Kitajske akrobatske skupine, ki nastopa po mestih z,DA, prva od leta 1949. Slika je bila posneta tekom vaje za nastop v Chicagu.

AMERIŠKO DOMOVINO
NAJVEČJI
kakor v odgovor se je izza bajte nih jagodah; po temni veži so pokazalo solnce. Na grmovju, švignile zlate proge, v črnih kana žitu in travi so bleščale rosne lužah se je zrcalilo modro nebo. kaplje, kakor megla na stekle-	(Dalje prihodnjič.)
ŽENINI IN NEVESTE!
NAŠA SLOVENSKA 11 NUŠKA TISKARNA VAM TISKA
KRAS N A POROČNA VAB I LA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
5117 St. Clair Avenue	431-0628

TUJA VRSTA — Howard R. Topoff, 30 let stari raziskovalec v American Musem of Natural History v New Yorku, si ogleduje madagaskarskega ščurka, ki se mu je povzpel na prst. Ta živalca sika, kadar je hudo razdražena.
slovenski


I ONEVNIK ,,
NAROČAJTE
Za vsakovrstna tiskarska dela
se priporoča
TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE
tiskovine pri
6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HE 1-0628
TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA
.	Vse tiskovine za društvene prireditve:
okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil. Spominske podobice in osmrtnice.
v
g
v
Najlepša izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežba
NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS*
TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE
N£