68 Miscellanea Ekskurzija BDS v Posočje 29. 9. 2002 Namen tokratne ekskurzije je bil predvsem opazovanja ogroženosti narave, ki jo po eni strani neposredno (prekomerno izkopavanje gramoza na soških prodiščih), po drugi strani pa posredno (vnos tujerodnih vrst, od katerih se nekatere širijo v naravo) povzroča človek. Ljubljanski udeleženci smo se v nedeljo, 29. septembra zjutraj razporedili po avtih in se podali prek Vršiča v Bovec. Tu nas je že čakal Boško Čušin, ki je kot poznavalec flore doline Soče vodil prvi del ekskurzije. Prvi postanek smo imeli nedaleč od Bovca, pod Polovnikom, na levem bregu Soče nasproti zaselka Podčela (9647/3), od koder je lep razgled na razdejanje, ki ga povzroča brezvestno izkopa- vanje proda. Med gozdom na rečnih terasah in vodno gladino tako sploh ni več rastišč za nekatere vrste kasnih pionirskih faz, ki v drugih habitatih preprosto ne morejo preživeti, saj niso konkurenč- ne. Od tujerodnih vrst smo tu opazili le enoletno suholetnico (Erigeron annuus). Le kak kilometer zračne razdalje stran smo se ustavili na prodiščih pod slapom Boka (9646/4) kjer naravno okolje še ni tako močno prizadeto. Tu so kljub poznemu letnemu času med grmi sive vrbe (Sahx eleagnos) in šopi navadne sršice (Achnatherum calamagrostis) še pocvitale navadna hrustavka (Chodrilla chondrilloides) in florentinska škržolica (Hiemcium piloselloides), videli pa smo lahko še celo plodečo navadno kamnico (Aethionema saxatile). Kar precej je bilo tudi rastlin francoskega rigca (Erucastrum gallicum), zahodnoevropske križnice, ki se je v Posočju očitno udo- mačila ob cestah pa tudi v pionirskih prodiščnih združbah. Pri Kobaridu smo zavili v dolino Nadiže in se ustavili tik nad njeno strugo nekaj sto metrov zahodno od Robiča (9747/3). Sprehodili smo se po velikem platoju, kije nastal z nasipanjem gradbe- nega materiala m porušenih hiš po potresu 1976. leta in ga danes uporabljajo kot prehodno skladišče hlodovine. Tako smo sredi skorajda neokrnjene narave opazovali otoček ruderalne vegetacije ki je zanesljivo lahko tudi odskočna deska za številne tujerodne vrste. Tu smo lahko opazovali stare znanke ze več desetletij naturalizirane na vlažnih rastiščih osrednje Slovenije, od katerih pa si nekatere v Posočju šele utirajo pot v naravo. Od azijskih vrst sta bili taki žlezava nedotika (Impatiens glandulife- ra) m japonski dresnik (Fallopia japónica), še precej večja paje bila množica severnoameriških prise- ljenk: robinja (Robinia pseudacacia), enoletna suholetnica (Erigeron annuus), navadna vinika (Part- henocissus quinquefolio), črnoplodni mrkač (Bidens frondosa), orjaška zlata rozga (Solidago gigan- tea), vejicati rogovilček (Galinsoga ciliata), kimasti mleček (Euphorbia nutans), navadna žvrklja (Ambrosia artemisiifolia), kanadska hudoletnica (Conyza canadensis), topinambur (Helianthus tube- rosus), srhkodlakava rudbekija (Rudbeckia hirta), octovec (Rhus typhina) in nežni loček (.Juncus te- nuis). Med drugim smo naleteli tudi na užitno ostrico (Cyperus esculentus), nedavno v Slovenijo prispeli subtropski plevel koruznih njiv, ki se je zaradi kdo ve čigave nevednosti znašel celo na Rde- čem seznamu, objavljenem letos v Uradnem listu RS. Poleg lasastega prosa (Panicum capillare), ki je v Sloveniji že več desetletij, smo pri koncu nash se dve drugi severnoameriški enoletni travi: prezrti plodomet (Sporobolus neglectus) ki seje v zadnjem desetletju bliskovito razširil ob cestah po skorajda vsej Sloveniji, in frankovo kosmatko (Eragrostis franku), katere pojavljanje je bilo dotlej obravnavano le kot prehodno (en sam podatek iz okolice Bovca s srede šestdesetih let 20. stoletja), ki pa seje morda na peščenih rudelanih mestih v Posočju tudi že naturalizirala. Četrti postanek smo imeli ponovno na soških prodiščih, tokrat med Ladri in Idrskim na levem bregu Soče (9747/4). Ker se dolina pod Kobaridom razširi, je reka tod lahko oblikovala tudi kilome- OMMRsratnaHHifan; Hladnikia 14: 53-61 (2002) ^ ^ ter široka prodišča, ki pa so zaradi enostavne dostopnosti z mehanizacijo danes še bolj na udaru grobih roparskih pohodov trgovcev z gramozom. Naravne prodiščne vegetacije takorekoč ni več videti, saj je rečna dinamika ohromljena. Le nekaj deset metrov od obstoječe struge je izkopano novo, kaka dva metra globlje rečno korito, kamor bo ob prvem resnem deževju zdrknila Soča, da se bo izkoriščanje proda lahko nadaljevalo tudi v njeni sedanji strugi. Prodiščnih vrst smo tod videli le za vzorec, po robovih grmišč in ob klovozih pa so se že košatih francoski rigec, nežni loček, lasasto proso, topinambur, orjaška zlata rozga, žlezava in drobnocvetna nedotika ter vejicati rogovilček. Po kosilu v Novi Gorici nas je kratek jesenski dan že močno priganjal, tako da smo se ustavili le še pn nekdanjem strelišču v Panovcu (0047/4). Panovec je nekaj kvadratnih kilometrov velik gozd- ni kompleks med Novo Gorico in Ajševico, ki je celo zavarovan kot naravni spomenik. In ko vidi- mo, katere vse tujerodne vrste so tod ušle nadzoru, se res lahko strinjamo, da je to spomenik - človekovemu neodgovornemu odnosu do narave. Grmovno plast v kostanjevem gozdu je skoraj v celoti nadomestila ena sama invazivna vrsta, japonska medvejka (Spiraea japónica), ob kolovozih se košatijo barvilne jagode (Phytolacca sp.), mrkači (Bidens sp.), topinambur, japonski dresnik, med drevesi pa ponekod prevladujeta robinja (Robinia pseudacacia) in rdeči hrast (Quercus rubra). Sklenemo lahko, daje bil čudovit jesenski sončen dan, daje bila lepa ekskurzija, na kateri pa smo spoznavali bridke reči. Prenehajmo končno z ravnodušnostjo do neposrednega uničevanja na- rave in širjenja tujerodnih vrst, že zdavnaj bi se morali tem rečem postaviti po robu! Neje JOGAN in Boško ČUŠIN