224. itevDki. Po konfiskaciji druga izdaja, I UiUloflL i petek. 25. septembra 1908. . lete. gj^ia vaafe dan ar*č«i tanMtiat« **6?t:a la ptiiuTfim &j &&*ti pajamn aa *vat*i**#tf**&a đaaata & /m msio 35 K aa 90I Sata 13 Kf aa teari Jate 5 X 50 It, ca tn mesec 2 K 30 & £a fcSRfclfsae * valjanjem na oom za vse teto 3« Si a P01 l »rs a ;g$*«»*a *#*;Stf$stf* veb&atoa aa «a oafr*. ■ Sa ^rasrnUa aa plačttja otf pataroatopna patit-vrat »o 14 h, ca aa oananila tiska takrat, po 12 h, če ae. tiaka dvakrat ta po 10 o, če se tlaka trikrat aH večkrat. •m&te »a! s« taval* !msto*&& — m m Tjafctfc. — t£?e«au&te» s* ttmnrea&ttv« *a v i(naito*ih *iUa* ii. a. - Uprafnttttn aa| m blagovolilo »oaU|ati naročnina, raktaaa&ia, oananOa, 11. administrativne stvari. ■murni Pa pogrebu. Pokopali smo žrtve vojaškega nasilstva, zvonovi so utihnili in go-mile mučen ikov krije cvetje. S tem je odigrano prvo poglavje naše narodne drame in začne se drugo. Iz žalosti in ogorčenja, napoje-nega s krvjo, je vzklila v naših srcih velika ideja, ki bo odslej vodilna misel našega delovanja — gospodarska emancipacija. Po tem geslu se ima uravnati v novi dobi, ki se začenja za nas po krvavih dogodkih minulih dni, vse naše javno in zasebno življenje. Osvoboditi se v vsem, tudi v naj malenkost nej šili stvareh tujčevega vpliva in kapitala bodi naše sredstvo in cilj. Da pa moremo to dosledno izvajati, je pred vsem potrebno, da se zavedamo poleg svojih dolžnosti tudi svoje moči. Doslej smo vedno trdili, da sme slabi in ubog narod. Res je, proti puškam in bajonetom ne opravimo ničesar, a ubogi vsled tega nismo, tudi slabi ne. Naše bogastvo,katerega se niti ne zavedamo, je neizmerno. V našem materijalnem bogastvu tiči velikanska moč, raztezna sila, s katero lahko osvojimo dežele, trdnja-va,ob kateri se zlomijo lahko tudi bajoneti vojaštva. Da te besede niso morda samo izraz navdušenja, se lahko prepriča vsak, kdor količkaj motri naše gospodarsko življenje. Stavimo si temeljno vprašanje: Koliko nas je in kolika je naša posesti Na videz smešno malo, a računajmo s številkami, če tudi le s okroglimi in osupnili bomo. Vzemimo, da nas je Slovencev le 1,000.000 in porabi vsak za svoje potrebe brez izjeme le 100 K na leto. To je minimalna vsota, a znaša na leto sto milijonov kron. In kam gre ta denar! Večinoma tujim v žep. Doma ga ostane prav malo, ker drugače pri* sedanjih razmerah ni mogoče. Naša zemlja je slabo obdelana, nosi malo, a tudi najboljši kmet, ki pridela živeža, dovolj,rabi še obilo drugih stvari, katere mora dobivati od tujca. Vrednost teh potrebščin preseza vrednost iz slovenskih dežel prodanega in izvažanega blaga, iz česar sledi, da je bilanca našega narodnega gospodarstva pasivna. Tukaj tiči vzrok, da se naše meje vkljub vsem naporom krčijo, kajti napredek na gospodarskem polju zaostaja splošno za političnim, in dokler nadaljujemo v tej smeri, je naše delo prazno. Poglejmo n. pr. na deželo v trgovino z mešanim blagom, ki prodaja skoraj vse, kar kmet še potrebuje, in oglejmo si izdelke in blago. Blago za obleke, klobuke itd. je izdelaj nemški čifut kje na Češkem ali Moravskem, železnino Nemec na slovenskih tleh in s slovenskimi žulji, cikorijo Nemec, milo Nemec, žito je prišlo iz rok ogrskega juda, kava od lahonov itd. Povsodi je udeležen tujec, slovenskega izdelka ni skoro nikjer. Res je, da prodaja vse te stvari Slovenec, a ta JgTa le ponižno vlogo trgovca-kra-ttiarja, dočini se masti tujec z dobičkom producenta in grosista. Vsak slovenski trgovec, ki naročje direktno od tujcev, naj vzame te dni svinčnik v roke in naj izračuni ogromno vsoto slovenskega denarja* ki gre skozi njegove roke leto za letom v žrelo Nemcem %ili Italijanu. Pri tem naj pomisli kolik dobiček "»a tujec in smešna se mu mora Jdeti vsotiea, ki jo daruje on navdu-za družbo sv. C. M., v primeri z ^eski, katere lahko tujec od tolike-8* dobička žrtvuje za agitacijo. Ce cenimo tedaj denar, ki ga iz-^oio nam sovražnim sosedom, le na *>,000.0OO K na leto, se moramo z začudenjem vprašati, smo li res ubogi? gotovo ne, pač pa do skrajnosti ^atkovidni, lahkomiselni in negami. Naša kupilna moč je moč, kate-?**0 pustili doslej rjaveti. A se-"ai io izderimo in naredimo si z njo m do svobode. Poglejmo nadalje našo nepremično last. Xaša zemlja primeroma iimlo donaša, a tega je kriv neugoden socijalni položaj in pomanjkljivo znanje v kmetijstvu, to je na kratko rečeno, mi sami. V tem oziru nas čaka še velikansko kulturno delo. A vkljub temu, da so obresti majhne, leži y naši zemlji neprecenljiv kapital. Pomislimo samo na vrednost lesa, ki se iz naših krajev, dosedaj žal večinoma skozi laške roke izvaža. Slovencem manjka - za to lukrativno kupčijo denarja ali pa podjetnosti. Vpoštevajmo dalje rudninsko bogastvo naravne lepote, pridelek vina, vodne sile, podnebje in •dr. naših krajev. Vse to skupaj tvori ogromno vsoto našega narodnega premoženja. Največjo vrednost daje naši zemlji pa njena lega. Že sama na sebi ugodna za kupčijo in industrijo ji pride v prid tudi njena eksponirauost. Vojni minister nam skrbi za prometna sredstva, kakor naš najboljši oče. Če bi ne bile vse železnice pri nas »strategičnega« pomena bi ne imeli Slovenci razven južne še do danes najbrže nobene. Tako jih imamo pa že precej in še jih dobimo. Kujmo torej iz te okolnosti kapital. Zavedajmo se vrednosti svoje grude in ne odstopimo jo niti pedi tujcu, ki tako pohlepno steza roke po nji, kar je najboljši dokaz njene velike vrednosti. Rado se navaja, kako so naša posestva zadolžena. Res je to. Poglejmo pa na drugi strani milijone, ki so nakopičeni v naših denarnih zavodih. Vkljub zapravljivosti, ki se nam večkrat po pravici očita, je slovenskemu narodu vendar še v veliki meri lastna varčnost. Ta čednost, katero moramo v gotovi smeri z vsemi silami pospeševati, je nagrmadila v Knaflovih ulicah milijone, s katerimi se nas je doslej uničevalo. Sedaj prehaja ta kapital z drugim vred v slovenske roke in vodstva naših denarnih zavodov so poklicana, da od-pro ž njimi meje slovenski podjetnosti. Ni tukaj mesto, kjer bi se moglo o tem podrobneje razpravljati, ker praktično izvažanje te ideje bo skupno delo vsega slovenskega časopisja in neštetih posameznikov, — a mu je treba sedaj poudariti: Velikanska je naloga, ki nas čaka. Do zadnje malenkosti se ima izvršiti pri nas gospodarski preobrat, vsi moramo čuvati nad našim narodnim premoženjem in s potrojeno silo moramo agitirati med ljudstvom, vzbujati zavest, podpirati časopisje s članki in nasveti iti pripomoči posameznikom do gospodarskega obstanka in razvoja. Vsem pa nam bodi vodilna misel — slovenski kapital Slovencem. Nasproti oboroženim polkom nasprotnikov mobilizirajo mi drugo vojsko. Slovenski milijoni naj stopijo v akcijo in naj nekrvavo, a s kruto doslednostjo in brezobzirnostjo maščujejo tisočkrat vsako kapljo prelite slovenske krvi. Pri vsem delovanju naj nas pa bodri, kakor Hanibala spomin na Rim — spomin na Ptuj. S. V. Deželni zbori* Gorica, 24. septembra. Glavni dogodek včerajšnje seje je bil že naznanjen v brzojavki: dokumentirala se je namreč zveza slovenskih klerikalcev z laškimi liberalci. Posl. dr. G r e g o r i n je popravljal najprej zapisnik seje prejšnjega dne. V zapisniku namreč ni povedano, da je govornik v svojem govoru navajal, da so bili v Gradcu napadeni bosanski vojaki, a vojaštvo ni streljalo; v Hebu so Nemci metali na vojake opeko in streljali nanje z revolverjev, a vojaki niso streljali. Pač pa se je streljalo v Pragi, Ljubljani in Trstu. — Poslanec Gabršcek je odločno zahteval, da mora deželni odbor predložiti deželnemu zboru vse akte v slovenskem in italijanskem jeziku, ne pa d a mora vse te stvari prihodnji pone- septebmra. Po-interpeliai de- žele prevajati tajnik. Nadalje bo stvar poslancev, da se med seboj dogovore, da se danes čita v enem teh jezikov,jutri v drugem,ker je na vsaki strani nekaj gospodov, ki razumejo slovensko, oziroma italijansko. Nadalje je poslanec Gabršcek inter-peliral zaradi imenovanja Nemca Streinza za deželnega šolskega nadzornika in zaradi dveh nemških profesorjev za Gorico. Potem je prišel znani burni prizor zaradi volitev v verifikacijski odsek. Ker je Marani-jev predlog padel, so zapustili laški liberalci in slovenski klerikalci, z njimi tudi deželni glavar sejo, ki je postala vsled tega nesklepčna. Prihodnja seja bo del jek. Celovec, 24. slanec \V i e s e r je žel nega predsednika, zakaj se ne prepovedo župnim uradom slovenske tiskovine. — Posl. G r a f e n a u e r je v zadnjem zasedanju predlagal, naj se občinam prepusti določevati olajšave glede šolskega obiska, posebno glede uvedbe poldnevnega pouka, j Predlog je bil odklonjen. Praga, 24. septembra. Po današnji burni seji, ki so jo Nemci s frivolno obstiukcijo razbili, so imeli nemški poslanci sejo ter sklenili izdati oklic na nemško prebivalstvo Češke. V oklicu govore o nasilstvu po predsedstvu in po češki večini. Dogodki na Balkanu. Sarajevo, 24. septembra. »Srpska Rječ« je bila včeraj konfiscirana, ker je pozivala Srbe in mo-hamedane v Bosni, naj prirede k otvoritvi turškega parlamenta demonstracijsko potovanje v Carigrad. Carigrad, 24. septembra. Vlada je zelo vznemirjena, ker so se zadnje dneve pokupile velike množine pušk ,revolverjev in streljiva. Trgovci z orožjem so napravili tako dobre kupčije, da so napravili nove trgovine na raznih krajih mesta. Med kupovalci orožja so večinoma Staroturki in pristaši reakcije. Sultan je odredil, da se število dam v haremu zniža na 50. Ministrski svet je določil sultanu civilno listo na 20 milijonov, za vse prince skupaj pa na 4 milijone frankov. Antidinastična zarota na Portugalskem. M a d r i d , 24. septembra. V Li-zaboni so razkrili veliko antidinasti-čno zaroto. Vsled tega so se združili monarhisti vseh strank, da rešijo p n'stol. Katoliki in liberalci si v ta namen podajajo roke. Mnogo samostanov so spremenili v skladišča za orožje. Franoosko-španski dogovor v Maroku. B e r o 1 i n, 24. septembra. Nemčija je odgovorila na francosko-špan-sko noto glede priznanja sultana Mule j a Hafida, da se v tem oziru popolnoma strinja s francosko in špansko vlado. Tudi ne odreka Franciji in Španiji- pravice do odškodnine za vojaške odredbe in za usmrtitev njunih podanikov v Maroku, vendar upa, da se bodete obe velesili pri tem ozirali na finančni položaj Maroka. Dopisi. Iz Celja. Veselica, ki jo je priredil »Klub naprednih akademikove v Celju dne 20. t. m. v prid »Sokol-skemu domu« v Celju, se je obnesla vrlo dobro in to vkljub nemčurskim nasilnostim, ki so imele zlasti namen preprečiti udeležbo na tej slavnosti. Navzlic temu so se zbrali v obširnih prostorih našega »Narodnega doma« Slovenci ne samo iz Celja in okolice, ampak tudi iz drugih krajev, zlasti mnogo iz Savinjske doline. Program veselice se je rešil na občo zadovolj-nost, kar je zlasti zasluga gg. dr. Gvidona Srneća kot pevovodje, Komna kot kapelnika in Bukšeka, opernega basista. Pri prosti zabavi so na roti ne dame s poznano požrtvovalnostjo oskrbovale posamezne šotore. Popolnoma domača in neprisiljena zabava je trajala do jutra. Kaže se, da bodo prireditelji v stanu položiti lepo vsoto v prid »Sokolske-mu domu«. Iz Divače. Marsikdo izmed čita-teljev je prišel na svojem potovanju tudi v prijazno Divačo in gotovo mu je ugajala ta lepa, mirna vas, kakor nalašč ust varena, da se meščani tu-intam naužijejo v njej čistega zraka, bodisi na poletni počitnicah, bodisi na kratkih izletih. Je pa tudi pri nas pozimi in poleti mnogo tujcev, ki se tu vesele proste narave in se divijo prirodnim čudesom tukajšnjih podzemskih jam. Skrb ali celo dolžnost vasi je torej, da si prizadeva na vse načine upeljati vse potrebno, kar povečuje promet tujcev in pospešuje obče blagostanje. 2alibog, tega pri nas ni. Nad Divačo gospodari občinski svet županije Naklo, da je groza. Cela občina, ki je tako velika, kakor malo občin na Goriškem, ne premore enega zdravnika. Zakaj ne! Vas Divača je že davno uvidela potrebo zdravnika in skušala z največjo požrtvovalnostjo in možnimi prispevki pridobiti si ga. Podpirana je bila pri svoji akciji tudi od državne železnice, ki je sama obljubila podporo v tej prekoristni zadevi. A zdravnika ni bilo v Divačo in ga še vedno ni, ker je nakelski župan brez posvetovanja in brez obvestitve divaških odbornikov naravnost zavrnil tozadevno informacijo državne železnice. Rečeno je bilo, brez posvetovanja in brez obvestitve divaških odbornikov, a opustilo bi se prav lahko tudi to, ker v občinskih sejah divaški odborniki ne proderejo nikdar s kakim predlogom, naj si bi bil še tako važen in koristen. Najbrže Divača zato nima pravice uveljaviti nikakega svojih predlogov, ker je plačala v občinsko blagajno v teku 10 let samo — 100 tisoč kron (!) na užitnini in drugih nakladah, a ni dobila za svoje potrebe od občine niti vinarja!? Morda zato, ker plača Divača nad dve tretjini vsega užitninskega davka, ker plačuje ves najemninski davek v občini sama, ker ji je naložen že tekom več let davek za letoviščna stanovanja — bog ve zakaj — celotno samo njej! Tako ne sme in ne more iti naprej. Naša vas je dovolj velika in tudi dovolj premožna, da si sama gospodari ter daje svoj denar za lastne potrebe. Vse si lahko pripravimo, ko si priborimo svojo lastno županijo in se rešimo nakelskega samosilstva. Naj se goriški gospodje poslanci prepričajo o navedenih razmerah in naj nam izvole enkrat pomagati, da se ločimo od Naklega — ker le po ločitvi od Naklega se bo začelo blagostanje v novi samostojni Divači. Gospodje poslanci, apelujemo na vas, da nam izvojujete pravico! Dnevne vesti. V Izubijani, 26 septembra Konfiscirano! Konfiscirano! '~ ' Občinstvo naj za- upa političnim voditeljem in časopisju, da bodo začeti boj častno in zmagodobitno dobojevali. V Ljubljani vlada danes faktično izjemno stanje in s tem moramo računati. — Energija ljubljanskega državnega pravda i stva in ljubljanskih sodišč. Nekoliko pobitih šip, nekoliko žvižga in klici »živio« po ljubljanskih cestah in ulicah, zahteva po slovenskih napisih v slovenski Ljubljani, in že je na nogah ves znani nemški aparat. Od nemškega mini-stra-deželana, notri do zadnjega nemškega praktikanta pri deželni vladi, kriči vse po izrednih sredstvih, s katerimi naj se ubije probu j eno slovensko dušo. Teh klicev seveda ne sme preslišati ljubljansko državno pravdništvo, ne smejo preslišati ljubljanska c. kr. sodišča. In res je razvilo ljubljansko c. kr. državno pravdništvo z ljubljanskimi c. kr. sodišči naravnost nervozno energijo, da se spravi kot obtoženca pred preiskovalnega sodnika vsakogar, kdor. se je v zadnjih osodepolnih dneh le prikazal na ulico in naj si je to storil v najnujnejših in neodložljivih opravkih. Hodniki v prveru nadstropju justične palače so polni od zore do mraka in... Pikre besede nam silijo v pero in le z največjim samozatajevanjem opuščamo upravičeno kritiko in ker nočemo pisati samo za c. kr. državno pravdništvo, pribijemo to izredno vnemo ljubljanskega državnega pravdništva in ljubljanskih c. kr. sodišč tu brez komentarja. Le neko pohlevno prošnjo od Slovencev v Ptuju, Mariboru in Celju si hočemo še dovoliti. Poročajte nam nemudoma, koliko obdolžencev je bilo radi zadnjih izgredov v Ptuju, Mariboru in Celju na zahtevo c. kr. državnih pravdništev v Mariboru in Celju že zaslišanih pred ta-mošnjimi c. kr. sodišči. — Kako vojaška oblast omalovažuje slovenske obrtnike. Pred ljubljanskim civilnim sodiščem se je vršila včeraj dopoldne obravnava vsled tožbe znanega gostilničarja Fr. Šusteršiča vulgo »Slepega Janeza« iz Št. Vida proti upravni komisiji, oziroma provijanturi 27. polka (kralj Belgijcev) za odškodnino 54 kron 20 v. Stvarni položaj je sledeči: Dne 24. julija t. 1. je prišel polkovnik pl. Radieevie k tožencu osebno naročit kosilo in večerjo za 50 do 60 častnikov in za C00 do 700 mož (za po-poslednje le pijačo, kruh in mrzle jedi), češ, da se bodo vršile od 7. do 8. avgusta v bližini vaje celega polka. Obenem je polkovnik naročil gostilničarju, naj postavi pri hiši posebno kolibo za kantino, ako pa tega ne stori, pripelje polk kantinerja s seboj iz Ljubljane. Polkovnik je pristavil, da pošlje glede podrobnejših določil še častnika. Dne 4. avgusta je ivs prišel k Šusteršiču častnik (poročnik Arko) ter se domenil z njim glede vseh podrobnosti in tudi glede cen. Šusteršič je vse preskrbel po naročilu za 7. avgust. Šele tega dne ob polu 9. uri zjutraj je poslal polkovnik svojega trobentača odpovedat h gostilničarju. Gostilničar vsled tega ni mogel spraviti v denar, pripravljenega mesa, pečenke, kruha, sira, pri-kuh itd. ter je te stvari po polovični ceni prodajal vaščanom deloma pa so se mu sploh pokvarile. To škod'» je cenil le 54 K 20 vin., ker si za delo in trud ni ničesar zaračuuil. Isto-tako ne zahteva odškodnine za šunko, salame in sploh za stvari, ki so lahko shranijo. Da bi gostilničar sploh ne bil mnogo zaslužil, dokazuje dogovor, da bi bil moral pripraviti častnikom kompletno kosilo po 90 vin. za osebo. — Polkovnik se je zadovoljil s slovensko obtožnico, češ, da jo je razumel. Izgovarjal se je, da je bila vaja določena le za slučaj lepega vremena. Temu nasproti je Šusteršič kategorično izjavil, da mu je poročnik Arko na tozadevno vprašanje odgovoril: »Nas dež ne sme zadrževati.« Na podlagi tega so Šusteršiču naročeno meso, sir itd. pripeljali dne 7. avgusta ob 7. uri, ker je bilo kosilo naročeno na polu 1. uro, a odpoved je prišla .šele ob polu 9. uri. Polkovnik je zatrjeval, da je Šusteršiču v pisarni ponujal 20 K odškodnine, dočim trdi Šusteršič, da mu je to ponudbo napravil šele pozneje pri njem poročnik Arko. Polkovnik je še hvalil vojake svojega polka, da povžijejo mnogo (verzeh-ren viel), ker so premožni (ne bo take sile!). Preden se je začelo nadalje obravnavati in zasliševati priče, je polkovnik izjavil, da poravna Šusteršiču zahtevano vsoto. Denar mu pošlje po pošti. — S tem je pokazano, da smejo »civilisti« tudi od vojaške oblasti vselej terjati svojih pravic. — Simpatije goriškega deželnega zbora za Ljubljano. Znani nujni predlog v goriškem deželnem zboru, naj se v znak sožalja za Ljubljano zaključi seja, je utemeljeval poslanec dr. Gregorin sledeče: »Visoki deželni zbor! — Kakor znano vsem častitim članom tega visokega deželnega zbora, so se vršili v Ljubljani predsinočnjim veletragični dogodki. Povodom protinemških demonstracij v Ljubljani izzvanih po znanih dogodkih v Ptuju, je vojaštvo smatralo za potrebno streljati ljubljanske demonstrante in uspeh je bil grozen: dva mrtva, sedem težko in nebroj lahko ranjenih oseb, od katerih se nekatere borijo s smrtjo. Ne le Ljubljana, nego ves slovenski narod, kateremu spada tudi večjidelj goriškega prebivalstva, stojita danes pod groznim vtiskom tega krvoprelitja. A prepričan sem, da tudi vsi naobra-ženi človeško čuteči in pošteno misleči drugorodci sočuvstvujejo z nami. Ni moja naloga, da v tem žalostnem trenotku, ko se v Ljubljani polagajo k večnemu počitku nesrečne žrtve, preiskujem, so li bile demonstracije umestne ali ne, a tudi nimam pravice do tega. Narodna duša je govorila kakor je mislila, da mora govoriti in nam je le konstatirati dejstvo. Istotako nočem preiskovati v tem trenotku in na tem mestu, je-li je bilo vojaštvo opravičeno tako brezobzirno postopati, kakor je postopalo ali ne. O tem se bo govorilo v mirnejšem času in na kompetent-nejšem mestu. Samo nekaj moram konstatirati, in to je, da mi ni znan slučaj, v katerem bi bilo naše vojaštvo z enako strogostjo postopalo proti nemškim demonstrantom, kakor je postopalo sedaj v Ljubljani. Tako so na primer Nemci demolirali večkrat na Češkem češke šole — a ni se streljalo; v Hebu so Nemci metali opeko na vojake ter na nje streljali iz revolverjev — a vojaštvo ni streljalo; v Gradcu so Nemci dejansko napadali bosanske vojake in zopet se ni streljalo; slednjič so Nemci vandalsko, takorekoč do tal demolirali v Inomostu poslopje, namenjeno za italijansko univerzo — a ni se streljalo. Pač pa se je streljalo v Pragi, Trstu in sedaj — v Ljubljani. Komentar naj si stori vsak sam. Nam slovenskim poslancem tega visokega deželnega zbora je danes samo do lega, da izrazimo svoje sočutje radi žrtev padlih v ljubljanskih demonstracijah, nadejaje se, da se tej naši manifestacij i pridružijo tudi italijanski zastopniki, kakor so se svoječa-sno pridružili v tem deželnem zboru manifestaciji italijanskih poslancev radi dogodkov v Inomostu tudi slovenski poslanci in kakor so se pridružili manifestacije italijanskih mestnih svetnikov v Trstu radi krvoprelitja po tržaških ulicah tudi tržaški slovenski mestni poslanci. — Naša Lina. Slovensko občinstvo bo gotovo zanimalo, izvedeti nekaj podatkov o starikavi dami, ki nastopa kot zastopnica ljubljanskih »Nemcev« in informatorica nemškega ministra-krajana. Predvsem moramo spominjati, da se je oče gospe Line opetovano in skozi dolgo časa izdajal za Slovenca. Ko se je pred leti na Bledu vršilo zborovanje, ca katerem se je sklenila ustanovitev »Slovenske Matice«, bil je po govoru dr. Lovro Tomana pokojni Linin oče prvi, ki je izjavil, da podari 1000 gl. za namene »Slovenske Matice«. Še žive priče, ki so bile tedaj navzoče. »Naša Lina« — tako sta jo imenovala brata, dokaz, kak nemški ton je vladal v rodbini — je slovela v svoji mladosti kot krasotica. Poročila se je z nekim mornarskim kapetanom, toda že v prvem letu svojega zakona je izpoznala, da ta mož ni zanjo, oziroma da ima neko napako, ki ji ne ugaja. Sklenila se je ločiti. Vsled tega, ali morda iz drugih še ničimer-nejših vzrokov Lina tudi ni hotela imeti otroka, ki ga je nosila pod srcem. Toda kako se tega iznebitit, to je težka stvar. Nakrat napadejo Lino krčeviti nervozni popadki, kričala je in se zvijala po tleh, da so obstajali ljudje pred hišo. Vzrok temu je bila seveda nosečnost. Zdravniki so dolgo opazovali, študirali, slednjič se je sestavilo neko izpričevalo in zgodilo se je, kar je Lina želela in kar ji je nakrat zopet dalo zdravje. Stari profesor Valenta je vselej majal z glavo, ko se je spomnil tega slučaja iz svoje prakse. Kmalu nato se je Lina preselila v Gradec. Srce se ji tekom enoletnega zakona seve še ni popolnoma zamorilo in tako so se v Gradcu čule marsikatere pikantne govorice. Ena najpikantnejsih je ta, da je Lina za enega svojih ljubimcev, dala fotografirati svojo nogo. Na sliki videl si konec duhtečih spodnjih hlačic, nogavice, ki so oklepale krasno ustvarjena meča in majhen čeveljček. Dotičnik je neki posebno ljubil Linino nogo. Sliko je marsikdo občudoval pri nediskret-nem fotografu. Celo še pred leti,ko je zopet prišla v Ljubljano — bila je tedaj že nad štirideset let stara — imela je Lina še vroče srce. Rodbina nekega nadporočnika, ki je tedaj zabredel v njene mreže, se je resno bala, da bi je mož ne poročil. — Lino tudi ljubljanski »Nemci« ne smatrajo za resno, temveč za skrajno eksal-tirano. Kakor znano, je predsednica damskega odbora »Siidinarke«. Kot taka se peha le za svoje društvo in ji je vse eno, če oškoduje druga nemška društva. Cesto je prišlo radi tega do hudih prepirov in rabuk. Intervenirati pri ministrstvih je Lina že vajena. Pred leti je šla prosit vojnega ministra, naj ne transferira zeta neke znane ljubljanske rodbine. Seveda ji je tast moral plačati vožnjo. Toda s to intervencijo ni imela sreče. Pripovedovala je ministru, kako strašno bolna je soproga mladega častnika in kako bi ji škodovala vsaka selitev. Minister pa je kmalu nato izvedel, da he mlada gospa veselo giblje v družbi. Posledica je bila, da je ta intervencija strašno škodovala vsem drugim prosilcem iz Ljubljane. Sedaj je Lina intervenirala za svoje rojake-trpine, ljubljanske Nemce, češ, da niso več svojega življenja varni. Čudimo se, da se Lina še ni preselila v Gradec, želeli bi ji veselo pot ne le mi Slovenci, temveč tudi marsikateri izmed ljubljanskih Nemcev. — Slov. društvo »Lipa« v Zagrebu je v svoji izvanredni seji dne 22. t. m. sklenilo, da se za dne 3. okt. določeni koncert s plesom vsled žalostnih dogodkov v Ljubljani na nedoločen čas odloži in Slovenskemu narodu izreče največje sožalje. Določilo se je prvi nastop koncerta prirediti čez mesec dni, od kojega dohodek naj bi se porabil za spomenik padlih žrtev! — Odbor. — Demonstracije v Novem mestu. V torek zvečer so se pripeljali novomeški Sokoli iz Ljubljane, kjer so spremili k zadnjemu počitku dve žrtvi nemških vojakov. Na kolodvoru v Novem mestu je pričakovala kakih 300 oseb broječa množica Sokole. Gromoviti »Na zdar«-klici so zaorili v pozdrav došiecem. G. dr. Schegula, podstarosta Sokola, je nagovoril navzoče, jim povedal, da se je v Ljubljani vršilo vse jako mirno, da ni bilo videti nobenega vojaka (fej-klici) in da je vzel gospod župan Hribar (dolgo trajajoči »živio« in »na zdar«-klici) odgovornost nase, da se izvrši vse v miru. Opominja nadalje navzoče, naj nikar sedaj dejansko ne demonstrirajo, ker tudi novomeški župan ni hotel pomnožene policijske nočne straže, ker zaupa, da se ne bo zgodilo nič, kar bi zamoglo dati Nemcem vzrok kaki zopetni osveti. — Na kolodvoru se je nato nepokritih glav zapelo: »Hej Slovani« in »Lepa naša domovina«, nakar se je počel pomikati sprevod proti mestu. Pred okrajnim glavarstvom je bila prva postaja. Napravili so demon-strantje mačjo godbo in klici »abzug Schwarz«, »fej vojakom«, so bili jako številni. Zapeli so še »Lepa naša domovina« in odšli na Mestni trg. Demonstriali so pred različnimi hišami. Demonstrant je so odšli nato zopet na Mestni trg, zapeli »Lepa naša domovina« in se nato mirno razšli. Godilo se je vse v najlepšem miru, da policiji ni bilo treba ni enkrat intervenirati. Tudi poškodovalo se ni nikjer nič, kar se je zahvaliti taktnemu nastopu mestne občine. — V znak žalovanja so v Novem mestu in Kandiji razvite črne in slovenske s florom ovite zastave. Popoldne so razobesili zastave tudi Nemci, a so jih morali umakniti. Novo mesto je izgubilo značaj mirnega mesteca. Ljudje hodijo v gručah po trgu. V nedeljo zjutraj je napovedan protestni shod in nato obhod po mestu. Kavarnar Zgur je odstranil zraven slovenskega, nemški napis »Caffe«. Prav tako in naj najde mnogo po-snemalcev! — Nekaj z realke. Da je poturica hujši od Turka, to morajo pač zdaj čutiti slovenski realci. Poljski renegat, gospod direktor Junovicz skrbi tako očetovsko za Slovence, da so nemški in »urgermanski« dijaki res vsega obžalovanja vredni, ker jih v primeri s Slovenci kar zanemarja. Velik strah ima za kazino, zato je zadnjič o belem dnevu razpodil malo družbo slovenskih ai- žjerealcev, ki so mirno sedeli v »Zvezdi«. Če se pa nemški in posebno nemčurski dijaki pozno zvečer zib-ljejo po cesti, to nobenega nič ne skrbi. Gospod Junovicz je zelo prijazen človek. Z medenosladkimi besedami je strgal nekemu prvošolcu žalni trak z rokava, in mnogim drugim je ukazal, da ga naj snamejo sami. Eden, ki ga je prosil, če bi smel ob treh domov, da se lahko udeleži pogreba, je bil najodločneje zavrnjen, češ, da je ta pogreb demonstracija. Daleč smo prišli, zares! Ce hoče iti dijak za pogrebom tovariša, ki je tako žalostno umrl, je to demonstracija. Na realki so uvedli nemški vladarji, posebno Kari (nekdaj Drago-tin) Schrautzer preiskavo, če ni bil kak slovenski dijak mogoče v petek zvečer zunaj. Sicer so morali vsi prinesti od doma podpisane liste, kje so bili; slovenski dijaki bodo gotovo zopet kaznovani kakor vedno, nemškim dijakom pa, ki so špijonirali z batinami in čakali prilike za pretep, se ne bode gotovo nič zgodilo. Denun-cijantstvo med nemškim dijaštvom cvete na realki, kakor nikjer drugje. Brez komentarja bodi povedano, da je gospodine Schrautzer prepovedal brati »Omladino«. Poživljamo starše slovenskih realcev, da nam takoj naznanijo take dogodke, ker tega nečuvenega gospodarstva mora biti na realki tudi enkrat konec. — Iz Senožeč se nam piše: Se-nožeški trgovci so sklenili držati se gesla »Svoji k svojim« in vsakega potnika prononciranih ljubljanskih nemških tvrdk brez naročil odsloviti. To izjavo naj si te tvrdke zapomnijo in naj nikar svojih potnikov k nam ne pošiljajo, ker prišli bodo brezuspešno; naj te tvrdke — to jim svetujemo — svoj delokrog začno po Gornjem Štajerskem, nemškem Koroškem in drugih nemških krajih, naše slovenske pokrajine naj puste pri miru — ne bodemo redili več gada na svojih lastnih prsih. Včeraj je bil tu bivajoči potnik tvrdke Kenda iz Ljubljane z enakimi besedami odpravljen za vselej in kakor čujemo tudi v Postojni. Čast takim zavednim trgovcem, na gospodarskem polju pokažimo, koliko veljamo! Prosimo, da bi se vsem slovenskim trgovcem sestavil zaznamek prononciranih nemških tvrdk in pa zaznamek slovenskih ali čeških enakih tvrdk; naša potrpežljivost je pri kraju. Proč s tlačanstvom. (Opomba uredništva: Čim bodo ljubljanski napisi trgovcev in obrtnikov popravljeni, izide zaznamek tistih tvrdk, ki jih je smatrati za sovražniške). — Človekoljubnost Nemcev. Pod tem zaglavjem smo poročali, da je rodbina vladnega svetnika Kulavi-csa v družbi komisarja Sime ploskala streljanju Belgijcev na Slovence. Priči tega sta gospa dr. Robido-v a in gostilničar gospod Zajec. Zdaj smo prejeli o tej stvari sledeče pismo: Slavno uredništvo! Z ozirom na notico »Človekoljubnost Nemce v« v št. 220 z dne 22. t. m. Vašega cenjenega lista prosim Vas, da objavite sledeče: Jaz sem se povrnil šele včeraj s potovanja in izvedel o govo-i ici, da je moja rodbina baje izražala svoje dopadajenje ali da se je sploh kdo v mojem stanovanju demonstrativno obnašal, ko so se začuli prvi streli. Po temeljitem in najstrožjem poizvedovanju sem dognal, da je mogla ta govorica nastati le ali vsled pomote ali pa vsled zlobnosti. Zagotavljam marveč lahko, da tudi jaz in moja rodbina, kakor vsakdo, obžalujemo nesrečne nedeljske dogodke. V nadi, da ust režete moji prošnji in to pojasnilo v Vašem cenjenem listu objavite, beležim z odličnim spoštovanjem K u 1 a v i c s. — Dvojna mera. Iz celjske okolice se nam piše: Nekdo je Celjane nafarbal, da pride 21. septembra zvečer tri do štiristo rudarjev iz Trbovelj in Hrastnika s sekirami maščevat se nad krutostmi, prizadetimi Slovencem v Celju v nedeljo 21. septembra od strani nemških divjakov. In glej! Omenjenega večera je bilo na peronu celjskega kolodvora polno orožnikov, v skladišču pa poskrita cela stotnija — vojakov! Vkljub vsemu čakanju ni prišel ni eden — knap. — Nemci so se bali za svoj »Haus« in zase. Državna oblast je bila koj pripravljena, ukreniti vse v njih varstvo. Niti las se Nemcu ne sme skriviti... Prav! — Kako pa se je godilo dan poprej — Slovencem! Vlada je dobro vedela, kaj nameravajo Nemci; vsaj so njih listi dosti očito to izražali. Če bi bila vlada hotela, bi se bilo vse pretepavanje in opustošenje 20. septembra v Celju preprečilo. Slovence se lahko pobija in njih imetje ugonobija. To je tista avstrijska dvojna mera! — Mi Slovenci le pribijamo gola dejstva! A nemški listi kriče, da ščuvamo. Fakta govore ter kličejo glasno k maščevanju. In maščevanje mora priti! — Ob zadnjih izgredih v Celju, dne 20. septembra proti Slovencem, sta bila oškodovana na lastnini, kakor se nam naknadno poroča, tudi trgovka Fr. Zakotnik v »Narod- nem domu« in g. privatni zdravnik dr. Ant. S c h w a b v Okrožnih ulicah. — Z Bleda. Podpisani prosim na podlagi § 19. tiskovnega zakona, da sprejmete sledeči popravek članka »Z Bleda« v »Slovenskem Narodu« št. 207. 1. Ni res, da sem pozdravil nadškofa dr. Sedeja na kolodvoru. Res pa je, da me isti dan niti doma ni bilo, ker sem bil na lovu. 2. Ni res, da sem se pritožil proti izvolitvi častnih občanov. Res pa je, da so to storili drugi, in da sem med drugimi pričami tudi jaz podpisan, da je bila dotična seja občinskega odbora nepravilna, torej neveljavna. — Na Bledu, 19. septembra 1908. — Fr. Rus. — »Kranjska hranilnica« je morala, kakor poroča »Neue Freie Presse«, v torek in sredo dvigniti pri svoji bančni zvezi 250.000 kron in 150.000 kron, da okrepi svoje blagajniške zaloge. To je odkrita beseda in vsak pameten Slovenec, ki ima svoje vloge pri »Kranjski hranilnici«, ve sedaj, opozorjen po nemškem časopisu, kaj mu je storiti. — Bombardement »Kranjske hranilnice« pretekli petek zvečer opisuje v dunajskem časopisu neki ljubljanski Nemec,ki stanuje v obliž-ju hranilnice, in pravi, da je nekaj sto Slovencev bežalo pred enim orožnikom in enim policajem. Izrecno konstatira, da je ta šibka straža za-« doščala. Čemu so potem spustili cele kompanije,da streljajo na naše ljudi. — Ljubljanski Nemci so postali zgovorni. Ker je znano, da niso posebno brihtni, pač pa satansko zlobni, jim uide marsikaka zlobna beseda, ki nam pove, kaj nameravajo proti Slovencem. Grof Barbo ki * je jako nečimeren, se je dal od »Neue Freie Presse« intervjuvati in pravi, da bodo sedaj gotovo vsi Nemci kupovali le pri nemških firmah. Sedaj imamo klasično pričo, da so ljubljanski Nemci edini v tem, da začno gospodarsko vojsko proti Slovencem. Grof Barbo, eden njih voditeljev in deželni odbornik, je to vsemu svetu razglasil. Slovenci! Svoji k svojim! Bodite neizprosni, vsako usmiljenje je neumestno. Grofu Barbu pa hvala za odkritosrčnost in informacijo! — V spomin nedolžnih žrtev. V spomin v nedeljo ustreljenih žrtev Ivana Adamiča in Rudolfa Lundra se bode bodočo nedeljo molilo po vseh kranjskih cerkvah. — Poročniku Konigu je stranka, pri kateri stanuje, na zahtevo hišnega gospodarja, takoj odpovedala stanovanje. Ker se govori, da se je gospodinja te stranke jako žalilno izrazila o smrti nedolžnih dveh žrtev, bode tudi stranka sama morala iskati drugega stanovanja. — Občinski odbor slovenske občine Ovsiše je pri današnji seji storil soglasno sledeči sklep: Občinski odbor slovenske občine Ovsiše izreka svoje globoko obžalovanje, da je v Ljubljani v nedeljo, dne 20. septembra 1908 brez vsake potrebe streljalo avstrijsko vojaštvo na avstrijske državljane in pri tem ubilo več nedolžnih ljudi. Občinsko odbor slovenske občine Ovsiše protest uje naj odločnejše proti rabi orožja, zahteva neizprosno kaznovanje vseh vojaških in civilnih krivcev, se izreka v imenu svojih občanov solidarnega s slovenskim prebivalstvom bele Ljubljane in svečano izjavlja, da bodo vsi naši občani odslej neizprosno izvajali geslo : »Svoji k svoji m«. — Odbor »Političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem« je sklenil v svoji seji dne 24. t. m. soglasno sledečo izjavo: Odbor »Političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem« izreka v imenu koroških Slovencev slovenski prestolnici Ljubljani na nedolžno preliti slovenski krvi naj-globokcje sožalje, obsoja brutalni nastop tujerodnega vojaštva, votira v znak sočutja za nagrobni spomenik nedolžnih žrtev 50 K ter izraža svoje veselje, da je v razdvojenih bratih moč sovraštva rodila moč ljubezni. — Ravnatelj Črnivec je zopet pokazal svojo barvo. Ko so prišle na dan zgodovinskega dogodka t. j. 21. septembra 1908. 1. nekatere učenke s črnim trakom za rokavom v znak žalovanja po nesrečnih nedolžnih žrtvah v šolo na tukajšnji c. kr. vadni-ci, jih je opozorila gospodična učiteljica Stupica, naj snamejo trakove z rokavov, ker g. ravnatelj Črnivec tega ne dovoli. Takšno postopanje se nam naravnost gabi. Ko so 1. 1897. ustrelili v Gradcu vojaki nekega delavca, je vse nosilo žalne znake, tudi srednješolci, a nobenemu ravnatelju ni prišlo na misel, da bi to prepovedal A pri nas! Črnivčev adlatus, učitelj Jaklič, se baje revež ni upal niti gledati impozantnega pogreba omenjenega dne, da se ne zameri g. ravnatelju Črnivcu. So to možje! Mi bi jim rekli vladni hlapci! — Bealčnt ravnatelj Janowlcz ni dovolil šestošoloem, da bi izkazali zadnjo Čast pokojnemu tovarišu Adamiču. Ko je prišel dijak v imenu celega razreda prosit, da jim da prosto uro od 4—5, aa katero je bila na- stavljena telovadba, mu je ravnatelj odgovoril: nMein liebes Kind, das geht nioht, dass Sie an offentlichen Aufziigen teilnehmen." In frivolno je pristavil: „Eh iat besser, dass Sie turnen, ist sehr gesand!u Pieteta do mrtvih se je vedno smatrala za plemenito čuvstvo, ki zasluži, da ga vzgojitelji negujejo. Zato so se tudi zavodi polnoštevilno udeležili sprevoda. Kakšno zaupanje pa naj imajo učenci do vzgojitelja, ki skoro zasmehuje njih sveta Čuvstva? Pričaka-jemo, da bo deželni šolski svet poučil g. Šolskega svetnika Junowicza o vzgojnih sredstvih. Sploh ne raz. urnem o, zakaj g. ravnatelj, ki je že davno zrel za pokoj, Še vodi zavod in s svojo nezmožnostjo podpira nem ško gonjo na ljubljanski realki, ki ima skoro dve tretjini slovenskih dijakov! — Firma L C. Mayr nas zagotavlja, da je popolnoma neresnično poročilo, da je prišlo več gospodov v banko prosit, naj se odstrani nemški napis „"Wechselstubeu, nakar da se je reklo: Ge pride sto Slovencev, se to ne zgodi Nihče ni tega zahteval in nihče ni dobil takega odgovora. Napis se je danes iz proste volje odstranil. — Dr. Hans Hoegler, tabačne tovarne zdravnik, jo je dne 23. septembra odkuril v Kočevje, prepnstivii svoj okraj brez namestnika svoji usodi. Sel je baje organizirat svoje kočevske rojake proti Slovencem. Dr. Hogler je svoje dni že dozi vel vihar, zato uaj se ne igra s slovenskimi delavkami, ker se mu zna pripetiti, da bo ostal v ordinacijskih urah — sam. — Zagrebški gimnazijci so nam poslali razglednico s slikami Matije Guboa, kneza Frana Krsta Franko-pana, grofa Petra Šubić-*, Zrinjskega in Evgena Kvaternika ter z napisom: „Za dom tek živi tko je umro zanj. — Slava mučenicima grude slovenske! Dolje sa tudjinom!" — Izstreljene patrone je v ponedeljek zjutraj našel na Turjaškem trgu hlapeo izvošeka g. Ku-šarja v Gosposkih ulicah — Žargi. To je dokaz, da so vojaki v nedeljo ponoči streljali tudi na Turjaškem trgu. Dve najdeni patrom se nahajata v našem uredništvu. — Nafte e. kr. žensko učiteljišče ima kočevskega Nemoa za slugo. Tudi sluga moškega učiteljišča občuje s svojimi otroki le nemški. Tako je v pritličju. V prvem nadstropju pa vladata Kočevar Peerz in vadniška učiteljica „Suppantsohitsoh", žena uradnika kranjske Sparkasse, tašča ravnateljeva! Lepe raz* mere v beli Ljubljani. — Vodstvo kemične tovarne V Mostab pri Ljubljani je odpustilo dva delavca, med njima Cirila Škr-janca, samo zato, ker sta se udeležila pogreba nedolžnih žrtev, dasi sta to naznanila poprej delovodju. Prosimo slov. podjetnike, da sprejmo odslov-Ijena v primerno službo. Kemično tovarno pa si notiramo med naše sovražnike. — Ptnjski ftupan Ornlg, ki je glavni provzročitelj nesramnih ptujskih napadov, ima vso nesrečo, ki se je zgodila v Ljubljani, na vesti. Ljubljanski Nemci, ki so pri zadnjih izgredih trpeli škodo ali jo še bodo — naj se zahvalijo pri tistih gospodin v Ptuju, ki so provzročili ptujske tolovajske napade. — Nameravani protestni shod v Novem mestu*, napovedan za nedeljo, 27. t. m, na Glavna m trgu, se opusti: 1. ker bodeta slovenski stranki skupno nastopili na merodajnem mestu zoper postopanje e. kr. vlade in o. in kr. armade in 2. ker je ljudstvo radi postopanja Belgijcev tako razburjeno, da se je bati izgredov ni nesreč. Protestni shodi v ptujskem Obralo. V kratkem času se bodo vršili proti tolovajskim napadom ▼ Ptuju po vseh občinah ptujskega okraja protestni shodi, da se da ljudstvu prilika, spoznati svoje ptujske prijatelje. — Protestni shodi proti nemškim grozodejstvom v Ptuju, Maribora in Celfn bodo: v soboto, 86. t. m., v Gornjem gradu, v nedeljo, 27., v Mozirju, v okolioi Ptuja p* skliče politično društvo „ Pozor" * Ptuju šest protestnih shodov. Sledi jim še več takih shodov. — Banlenec Botidar Berfttalk se počuti v bolnici razmeroma dobro. Vest, da bi mu bili odrezan nogo, ni resnična, o čemer se je Član našega uredništva prepričal na svoje oči v bolnici. — Is sodne slnibe. P""11 praktikant pri okrožnem sodišču J Celju dr. Maks Kataiantso hitsofl (pristen Nemeo!) je imenovan aa aV' skultanta v področju graškega nad-sodišča. — Is šolske slnibe. Absoivi-rana učiteljska kandidatinja gdč. Angela Klun je imenovana za provj; zoricno učiteljico v Fara-Vaai. Učitelj g. Josip Lampe v Ovašou je zaradi bolezni dobil dopust in pride na njegovo mesto absolvirana učit. kan Madame Butterfl.v«, »Prodana nevesta« i. dr. Gospod ravnatelj Šubert je prepustil g. Fialo naši operi v dokaz svojih največjih simpatij do slovenskega gledališča in na opetovano prošnjo g. Govekarja. Operetni tenor, g. Jos. Arno Hess, nečak češke pisateljice gospe Gabrijele Prei-ssove, je posečal razne češke operne šole in je bil poslednje leto v Beroli-nu. Sodeloval bode tudi v operah in v spevoigrah. Takisto bode sodeloval v operi I. spevokomik g. Fr. Boh u-slav, bivši član češkega gledališča v Brnu. Prvi baritonist, gospod Bogdan pl. Vulakovič, bivši I. bariton zagrebške opere in opere v Oloimicu. je Slovencem znan umetnik, ki je sodeloval pri koncert lil »Glasbene Matice« in je tudi gostoval že na našem odru. Prvi basi-;, g. Bogumil V 1 č e k , obenem operni režiser, je bil angaževan že pri raznih čeških gledališčih, naposled v Plzni in v Oseku ter ima veliko prakso. Drugi bariton, g. Josip Flori-a n, učenec prof. Tobinsona na Dll-naju, je bil angaževan pri ravnatelju Zollnerju in pri Lortzingovem gledališču v Berolinu. V operi bodo sodelovali dalje basist g. Josip Kri-žaj. gojenec »Glasbene Matice«, g. Josip p o v h e , g. Lj. 11 i e i ć in al-tistiea gdč. Terezija Thalerje-v a. gojenka »Glasbene Matice«. Za opero je angaževana tudi I. operetna Bubretka gdč. Josipina H a d r b o 1 -c o v a , bivša L subreta sinichov-Bkega gledališča v Pragi s svojim obsežnim repertoirjem ter gdč. Mada ¥ e š k o v a , absolventka Parž-Zike-šove operne šole v Pragi. Družba sv. Cirila Id Metod« una poleg Bleiweis-Vodnikovih, Pola-kovih tudi nekaj Jurčičevih razglednic V Balogi. Zadnje je prejela družba v razpečavanje od gdč. Helene Bau-dekove. Te razglednice so se izdale prvotno v korist ženski Šentpeterski podružnioi. — Rodoljubi segajte pridno po naših razglednicah! Drnibi sv. Cirila in Metoda so poslali mesto venca na krsti žrtev: Čitalnioa v Ljubljani BOK, Maks Ličen 10 K, Maks Robič 1 K, Jos. Birsa 1 K iz Rihenberka, Oton Ploj, o. kr. notar v Črnomlju 20 K, Lav. Bučar, župan v Kostanjevioi 30 K, ki so jih darovali: Rado Jereb 10 K, L. Bučar 6 K, dr. Alb. Češarek B K, Antonija Prevčeva B K, Iv. Grerlovič 2 K, Ant. Pavčič 1 K, Jos. Simončič 1 K, Iv. Nagu, o. kr. poštar v Črnomlju 10 K, Ant. Muc v Črnomlju 2 K. Hvala! Za dražbo sv« Cirila in Metoda svetujemo, naj izda posebne narodne koleke v spomin na nemške napade v Ptuju. Taki koleki bi se gotovo obnesli. Dražbi sv. Cirila in Metoda je poslal g. Krajno iz Kranja 4 K, zbirko od pogreba žrtev vračajoČih se rodoljubov v železniČnem vozu št. 6384. Hvala ! Gosp. profesor Josip Reisner je dobil dopust za celo leto, da spiše fiziko za slovenske gimnazije. V nemške žole vabi svoje gojence vrtnarica Ah činova, ki službuje v vrtou pri Sv. Florijanu. Lepa taka vrtnarica! Akademično ferijalno društvo tlSavaH V Lfnbljani naznanja, da se vrši občni zbor dne 27. t. m. ob pol 10. dopoldne v dvorani restavracije „pri Rožiu in ne kakor se je pomotoma javilo v „Narodnem domu" ! Opozarjamo o. starejšine na ta občni zbor, od članov se pa zahteva toliko discipline v teh resnih Časih, da pridejo do zadnjega ta dan v Ljubljano! Odbor. Akademično ferijalno društvo ,,Bodočnost" vabi na veselico z godbo, petjem, konfetijem itd. katero priredi o priliki otvoritve svoje II. javne ljudske knjižnice pri Sv. Ani na Krem b ergu v nedeljo, dne 27. sept. v gostilniških prostorih g. Senekoviča. Začetek ob 3. popoldne Vstop vsakemu prost Slovensko trgovsko društvo »Merkur11 naznanja svojim članom, da nameravanega sestanka glede učnih tečajev ne bo danes, marveč v sredo, dne 30 t. m. ob 9. zvečer v društvenih prostorih. Litijska podružnica „Sloven-skeg« planinskega društva" napravi prihodno nedeljo, dne 27. sept. izlet na Primskovo pri Litiji. Odhod iz Litije ob 7. zjutraj. Pomlad V leseni. Gospa Josipina Tavčar v Št. Jerneju na Dolenjskem nam je poslala šopek zrelih rdečih jagod in vijolic, ki jih je nabrala na svojem vrtu. Gdč. Adol-fina Špil ar v Št. Petru na Krasu nam je poslala trobentic, ki jih je nabrala v bližini Predjamskega gradu Gdč. Lojzika Kristan je poslala velik šopek rdečih jagod iz Šc. Vida na Dolenjskem. Srčna hvala vsem trem! Vinsko trgatev piiredi restavracija „Rožna dob"nau v Rožni dolini v nedeljo, dne 27. septembra. Po sporedu ples in prosta zabava. V mraku ume tal ni ogenj. Začetek ob 3. popoldne. Vstopnina prosta. Olepševalno društvo v Boinl dolini je nameravalo prirediti za Martinov večer veselico. Oziraje se na neizmerno tugo in bolest, ki polni slovenska srca zaradi nedolžnih žrtev, sklenil je odbor, da v znak žalosti, letošnje leto ne priredi nobene veselice več. Odbor bode skušal prirediti isti večer javno predavanje o gospodarski osamosvojitvi in nemški oholosti. Ic Litije. K dopisu od 23. t. m. Lekarnar Brilli je dal preoej nemške napise na hiši pobeliti; trgovec Le-binger je prostovoljno odstranil nemški nap:s na izložbenem oknu. Trgovec Elsner je dal madeže ostrgati, napis je še nemški; ta se pa bo teško poboljšal. Druge trgovine imajo vse slovenske napise le Elsner bo iz jema. ¥ prvo slovensko meščansko ŽOlO V POStOlni je začetkom letos njega šolskega leta vstopilo 78 učencev in sicer v 1. razred 35, v 2. razred 23 in v 3. razred 20 učencev. Pričakovati je, da se s prihodnjim šolskim letom priklopi tema prevažnemu zavodu še IV. razred, oziroma trgovski nadaljevalni tečaj. Umrl je dne 19. septembra t. 1. V Zagorju na Pivki na svojem posestvu g. Josip P rim o vulgo „Maslou, znan širom Kranjske, Primorske in Štajerske kot mož poštenjak. Bil je kremenitega značaja, naprednega mišljenja in blagega srca. Bodi mu zemljica lahka! Ogenj v KandiJL V torek popoldne ob drugi uri se je začel ka« diti gost dim izpod strehe gostilne g. Juroa - Štemburja, župana v Kan-diji. Vnelo se je postrešno tramov je, ker je dimnikar po lastni neprevidnosti pustil vrata dimnika odprta. Požarna bramba iz Novega mesta je prišla pod poveljstvom gg. Luzerja iz Rozmana v najkrajšem času. Med- tem so pa prišli na pomoč došli sosedje, zidarji in novomeški dijaki pa menda prvi. Iamed teh je posebno pohvaliti osmošoloa g. Joa. Gregoroa, ki je pri enakih prilikah že večkrat pokazal redko hladnokrvnost in velk pogum. Od požarne brambe bil ogenj kmalu pogašen vendar ima g. Juroa do 800 K škode, ki je pa z zavarovalnino pokrita. Poroka- Poročil se je dne 21. t. m. g. Stanko Kodri č, posestnik in krčmar v Rihembergu z gdč. Julijo Boletovo. Vse najbolje! Trg kanal v Soški dolini na Goriškem je bil v torek popoldne ob času pogreba nesrečnih irtev v Ljubljani, v črnih zastavah. Trgovine so bile zaprte. Priden slovenski dijak Na realki v Gor ci je saončaf zadnje šolsko leto dijak Anton GasperšiČ prvi razred z odliko. V počitnicah se je učil predmete drugega razreda in z dovoljenjem naučnega ministrstva je delal ob začetku tekočega šolskega leta izpit za drugi razred. Izpit ie prestal prav dobro ter stopil v tretji razred. V Boveu na Goriškem otvorijo v nedeljo sadno razstavo, ki bo trajala do 4. oktobra t. 1. Kap le zadela v Trstu 41letnega gostilničarja Franca Beroeta. Bil je takoj mrtev. Zaradi tatvine je bil obsojen v Trstn Ivan Zega na šest let težke ječe. Huda ionska. V sredo popoldne se je na Cesarja Jožefa trgu neka branjevka silno raztogotila nad svojim možem. Začela je nanj kričati kakor sraka, da vse zapravi z dru gimi ženskami, ona pa da ga mora živeti. Slednjič je skočila vanj in ga začela pretepa vati. Stražnik je potem rešil moža iz neprijetnega položaja s tem, da je žensko odvedel med velikim vriščem in smehom mladih ljudi na stražnico. Ženska je po poti trdila, da ji nihče ne more nič in da je popolnoma upravičena moža tepsti, Češ, za to ga pa imam. Tudi ko so jo izpustili, ji je šel Še jezik kakor kle petec in obljubila je, da, ako ga ne sme na ulici, ga bode pa doma še hujši nabreskaia. Nevarna igrača. V sredo je 9 letni Otomar Ogrin na vrtu na Gruberjevem nabrežju napolnil steklenico z živim apnom in vodo ter jo zamašil. Steklenica je eksplodirala in je steklo odskočilo dečku na vrat in ga poškodovalo, raztopljeno apno pa mu je brizgnilo v oko. Prvo pomoč je dal ponesrečencu g. dr. pl. Fo-dransberg, ki je nato odredil, da so ga oddali v deželno bolnišnico. Semeni« Dne 23. t. m. je bilo na tedenski semenj prignanih 21 volov, 82 krav in telet, skupaj 103 glave. Kupčija je bila srednja. v,Čez 7 let pride vse na dan.11 Svoj čas se je po mostu ki vodi čez Grubarjev prekop, neki dečko igral s srebrnim goldinarjem, ki mu je pri tem padel v vodo. Sedaj, ko so končali zatvornioe, se je deček spomnil izgubljenega goldinarja, ter ga šel pod most iskat, kjer ga j<3 faktično našel. To je druge otroke tako c jaČilo, da dan na dan iščejo po jarku podvodnih zakladov. 100 kron nagrade. Dne 24. m. m. zvečer se je peljal z vlakom iz Trsta proti Opatiji g. Milivoj Vrho-viDSki-CačkoviČ ter izgubil 800 kron denarja v bankovcih po 100 kron, katerih Še ni dobil nazaj. Kdor bi utegnil vedeti kake podatke, ki vodijo na sled najditelju, naj jih izvoli sporočiti tukajšnji policiji. Iegubitelj je obljubil dotdčniku 100 kron nagrade Delavsko gibanje. 23. t. m. se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 23 Slovencev in 10 Hrvatov, nazaj je pa prišlo do 100 Hrvatov. V Heb je šlo 40, v Inomost 23, v Bruk pa 25 Hrvatov. V Bad-Gastein je šlo 40 Makedoncev, v Lino je šlo 19, na Dunaj pa 20 Kočevarjev. Oelavsko gibanje Včeraj so se z južnega kolodvora odpeljali v Ameriko 3 Hrvati, nazaj je prišlo pa 300 Ogrov in Hrvatov. 25 Hrvatov je šlo v Heb, 5 pa v Inomost. V Lino se je odpeljalo 10 Kočevarjev. Izgubljeno in najdeno. Posestnik Fran Štrus je izgubil hranil nično knjižico z vlogo 1400 K in 620 K denarja. — Zasebni ca Jožefa Hafnerjeva je izgubila denarnico, v kateri je imela do 10 K denarja. — Načelnik zglaševalnega urada gosp. Anton Gutnik je izgubil listnico, v kateri je imel 40 kron denarja. Zasebni o a g. Olga PetriČiČeva je izgubila sivo zelen otroški suknjič. — Krojaški mojster Jožef Pettauer je izgubil sive otroške mftce. — Zasebnik g. Oaharija Cur-lini je izgubil usnjato denarnioo s srednjo vsoto denarja. Gospodična, ki le pozabila jopič v 8okwoatneiievl trgovini predvčerajšnjim, se opozarja, naj pošlje ponj. Izgubila se je na potu od kavarne „Union* do južnega kolodvora Črna usnjata ročna torbioa, v kateri sta se nahajala 2 robca, srebrna bonbonjera, denarnica z 20 kronami in nekaj drobiža, črne svilene rokavice, ter druge malenkosti. Someščani! Poslednje dni primerili so se baje v Ljubljani slučaji, da se je proti posameznim vojakom na cesti ali javnih lokalih na razne načine izražala nevolja. Daairavno je to pripisovati veliki razburjenosti, ki ima vzor v zadnjih vsega obžalovanja vrednih dogodkih, ponavljam vendar kar najreeneje svoje svarilo ter Vas kar najodločneje poživljam, da opustite vsako dejanje, ki utegne kakorkoli nasprotovati obstoječim zakonom ter kaliti zopet povračujoči se mir in poprejšnje dobro razmerje med prebivalstvom Ljubljane in tukajšnjo posadko. Dostojnost, kakršno ste v neizmerni svoji boli nad nesrečnima žrtvama pretekle nedelje pokazali zadnje dni, naj Vas tudi zanaprej ne zapnstti. Proti vsakomur pa, ki bi se kakorkoli pregrešil proti zakonom, postopalo se bode kar najstrožje. Someščani. Ne valite krivde posameznikov na ves stan in trezno nvažnjte moje reano svarilo v lastno korist in Čast našega mesta. V Ljubljani, 24. sept. 1909. Zupan: Ivan Hribar. Telefonska m brzojavna poročila. Ministrski svet. Dunaj, 25. septembra. Na danes ob 11. napovedani ministrski svet je bil preložen. Ministrski predsednik baron Beck je o tem obvestil ministre. Mogoče je, da se skliče seja jutri. V skrbeh radi Ljubljane! Dunaj 25. septembra. Danes je bila ves čas zasedena telefonska proga Dunaj Ljubljana, kar zaači, da so se vršili med kranjsko deželno in centralno vlado zelo važni razgovori. Z Ljubljano je bilo moči govoriti Šele ob in še to nujnim potom. M*yer v Gradcu. Gradec, 25. septembra. Krvavi poročnik Maver se je včeraj pojavil v Gradcu Videti ga je bilo v tukajšnjem praterju takozvane „Herbst messe", kjer se je ostentati^no postavil tik vhoda, da je moral vsak obiskovalec videti to izvanredno ab-normiteto, ki je v Ljubljani prelivala nedolžno kri. Baron 8eck v Pragi. Dunaj, 25. septembra Baron Beck bo sprejel v avdijenoi izvrše -valni odbor nemških stran v češkem deželnem zboru. V nedeljo odpotuje Beck v Prago. Senzacionalno aretovanje. Trst« 25. septembra. Ta so are-tovali markija Villamarino, bližnjega sorodnika italijanske kraljioe-vdove Margarite. Obdolžen je, da je svoje upnike osleparil za 30.000 kron. Češki deželni zbor. Dunaj, 25. septembra. Današnja seja deželnega zbora ni bila odpovedana. Nemški radikaloi so prišli v zbornico z modrižjem v gumbnioah. Nemci so pričeli s tehnično obstruk-oijo. Praga, 25. septembra. Današnja seja se je pričela ob 10. dopoldne. Predsedoval je deželni maršal princ Lobkowitz. Najprvo so se prečitale došle vloge ; koj nato so pričeli s tehnično obstrukoijo. Kossuth pri Aehrenthalu. Budimpešta« 25. septembra. Trgovinski minister Kossuth je imel včeraj konferenco z ministrom zunanjih del baronom Aehrenthalom. Izrazi sožalja. Zagreb, 24. septembra. S hrvatske skupštine svih staleža i svih stranaka, Šaljemo izraz duboke svoje boli i saučešća najiskrenijoj i najvjernijoj slovenskoj braći svojoj s čvrstom odlukom, uzroditi svim sredstvima, da u našem glavnom gradu i U cieloj Hrvatskoj Što prije nestane zadnjega traga svakoga njemačkoga upliva na kulturnom i gospodarskom polju. Kad zviezde gasnu, zora sviće. — Stjepan Radić, predsjednik skupštine. Bena« 24. septembra "Vladina samo vi j a uzkraćuje, da sabor kraljevine Dalmacije Hrvatske, Sla- vonije ne saboriše; toga radi ja, dobri njegov predsjedni|k, uvjeren da tumačim osjećaje svih saborskih zastupnika naroda hrvatskoga i srbskoga, smatram si dužnim izraziti bratskom slovenskom narodu najiskrenije sau češ će, prosvjedujući proti barbarskom postupanju tamošnje cesarsko kraljevske posade, nadom, da iz krvi nevinih žrtava će uzkrisiti sloboda, nezavisnost, ujedinjenje Jugoslavena. — Erasmo Barčić. Zagreb«. 24. septembra. Zgražajući se nad postupkom modernih barbara kličemo palim žrtvama bratskoga slovenskoga naroda: »Slava«, dušma-nima pak za spomen; Hodie rnihi eras tibi. — Maturanti gornjogradske gimnazije zagrebačke. Zagreb, 24. septembra. Vaša žalost je i naša žalost. Neka iz grobova nevinih nikne složna borba svih Slo-vena proti sili i nepravdi. — Ured-niČtvo »Pokreta«. Zidan mosti 24. sept. Proljevena slovenska krv naviješta slobodu našem bratskom hrvatsko-slovenskom narodu. Tješite narod brzom boljom boduć-nošću. Vas i sve borce pozdravlja sa slovenskog tla— Gjuro Džamanja iz Mostara. Bribir« 24. sept. Zgraža j uć se nad barbarstvom Švaba narodnim mučenicima palim za otačbinu, klicu: Slava! — Božo Stržić, Mladen Hofer, Pašk van, Fran j o Stanišić, An-dre Božidar Sablić, Juro Ko m-bol, Radoslav Mance. Toplice, 24. sept. Slava narodnim žrtvam! Toplice so v žalnih zastavah! Nedolžna kri naj okrepi vse Slovence v boju za svoje pravice. Pazin« 21-. septembra. Izrazujemo iskreno saučešće nad invalidi i nevinima žrtvama. Slava jim. — Hrvatska slovenska omladina gimnazije u Pazinu. Varaždin« 24. sept. Uzdisaji umirućih tlačenog bratskog naroda jdopiru i do nas prolivene kapi krvi predteče su dolazeće slobode, slovenskim djacima najiskrenija sućut na izgubljenom drugu. —Varaždinski maturanti. Bovec, Včerajšnja sožalna brzojavka med potjo zaplenjena, vendar sožalujemo. — Gasilno društvo B o v ec. Crna« 24. sept. Objokujemo .z vami nedolžne žrtve in želimo, naj vzklije iz prelite nemčurske krvi zatiranemu narodu našemu seme svobode. — Društvo »Novi žar«. Sarajevo 24. sept. Slava narodnim žrtvama! Neka iz njihove krvi niće svoboda bratskom slovenskom narodu s najiskrejnijem saučešćim — uredništvo »Srpske Rieči«. Zadar, 24. septembra. Pozdrav i suza nad grobom slovenskih žrtava. — Katalinić-Jeretov. Varaždin, 24. septembra. Zgražam se nad brutalnošću švabske soldateske. Slava divnim žrtvama, Čast slovenskoj Ljubljani! Nazdar! — Dr. Magdić, hrvatski narodni poslanec. KarlOVOC} 24 septembra. Na ne-progorivim gubitku za domovinsku svijest naše mlade braće primite duboki utisak sažaljenja. — Klub trgovačke obrtničke omladine Karlovac. izjava.* V „Slov. Narodu" od 21. sep-tembra 1908 je omenjeno v notici „Kakšne pomočnike imajo naši nemški trgovoi", da sta najina trgovska pomočnika Kiiher in Masoek demonstrirala proti Slovenoem. Po najinih informaoijah se je samo trg. pomočnik Kiiher res tako daleč izpozabil, da je žalil narodni čut slovenskega občinstva. Ta trgovski pomočnik je moral včeraj, ko sva izvedela o njegovem žalostnem postopanju — zapustiti najino službo. Tako se utegne zgoditi vsakemu najinemu sotrudniku, ki bi se ne uklanjal najini odločni volji, ohraniti firmo „Sohneider & Ve-rovšek" prej ko slej slovensko. Cenjeno slovensko občinstvo bodi uverjeno, da se je gori označeno, obžalovanja vredno dejstvo zgodilo brez najine vednosti in volje in da imajo tudi tisti inorodni najini uslužbenci, ki jih radi pomanjkanja domaČih moči — spričo velikemu, v najini trgovini potrebnemu številu — morava imeti, strog nalog, tako postopati, kakor to zahteva značaj slovenske trgovske firme. Zaeno sva nakazala za ranjene žrtve nedeljskega večera znesek 100 K, da tudi na ta način nekoliko opereva nepremišljeni čin bivšega najinega uslužbenca. V Ljubljani, dne 25. septembra 1908. 3437 Z odličnim spoštovanjem Josip Schneider in Oroslav Verovšek družabnika firme Karel Kavšeka naaledn. Schneider & Verovšek trgovina z železnino, £jubljana. * Za vsebino tega spisa Je uredništva odgovorno le toliko, kolikor določa sakoa. tieteorclosKno poroffle, ^»p* r»r*. morjem «€••. 8r«k*all «r»Arl t*»k "S« 9 •>•(•* Prodajalka pridna, ianjena v trgovini a mešanim blagom, so sprejme tako) ali pozneje pod prav dobrimi pogoji. Ponudbe pod „poštenoSt1' na uprav. „Slov. Naroda*. 3U1-1 I MIK Farler, iilss Eoerltt Izveibana 3413—1 scptem Cas opazovanj* Stanje barometra ▼ mm So n. * f != H 3 Vetrovi 23 9. zv. 7367 11.1 si. svzh. jasno 21. 7. zj. 2. pop. 736*8 7363 50 17-5 brezvetr. slab jug megla pol obl. ■ 9. zv. 7370 121 brezvetr. m 25. * 7.zj. 2. pop. 7381 737*4 75 209 sr.'jug megla del obl. gospica teli na domu poučevati klavir. Naslov v uprav. „SJov. Naroda". io kack front Eogland and ko« gin tkoir leaaona a ga in on tko 1 st ot Ootokor, In Dalmatinovo TallOO it 9. — Poiave se pri gospe M. Tdnniea no Dunajski cesti 29 od 15* septembra od 12 do poln 2. in od 27. sept naprej vos dan. 3035 6 jtbsolventinja praškega konscrvatorija uči za zmeren honorar igranje na klavir, Naslov pove upravništvo „ Slovenskega Naroda". 3341—5 Prodajalka pnplrio Stroke, ki je zmožna ekspedicije časopisje, išče službe. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 3385—2 Sprejmem takoj N]nčarske*rr«*e pomočnllia Srednja včerajšnja in predvčerajšnja temperatura 11*5° in 11*5*; fnorm 1381' in 13*6° Padavina v 24 urah 0 0 mm in 0 0 mm. fe4*M Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in znancem prežalostno vest, da je naša iskreno ljubljena hčerka, ozir. sestra, gospodična JVUci Sever po dolgi, močni bolezni, previđena s sv. zakramenti, v 23. letu starosti mirno zaspala v Gospodu Pogreb drage rajnice bode jutri, v soboto, dne 26. septembra ob 4. popoldne iz hiše žalosti. Turjaški trg št 4 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 25 sept. 1908. Žalujoča rodbina Sover. V tivolskem gradu so oddasta takoj 3404 1 Z balkonom solidnemu gospodu. Gospodično se sprejme na hrano In stanovanje v Gosposkih ulicah IL 4- I nadstropje, desno. 3112—1 Nova hiša ▼ Erikom e vrtom in v bližini 6 oralov vinograda, travnikov in gozda so tamo] proda. Hiša je na lepem prostoru zraven meščanske šole in farne cerkve. 3430—1 Pojasnila daje lastnik Josip Strgar, posestnik v Krškem št. 45. Tukaj so sprejme tudi Kleparski pomočnik 10.000 parov čevljev 4 pari čevljev samo K 6 50. Vsled ugodnega ogromnega nakupa se odda za to nizko ceno: par moških in par ženskih čevljev, Crnih ali navih na trakove s močno zbitimi podplati, najnovejše oblike, dalje par moških in par ženskih modnih Čevljev, elegantnih in lahkih. V*l a pari! Mffcmo 14 OSO. Za naroćitev zadostuje dolgost. 3426 Razpošiljanje po povzetju. Izvoz čevljev KOHANE, Krakov it. 31. Ne ugajaj oče rad zameni aro 2716 40 Glavna zaloga v lekarni Ob. pl. TrnKdczyjn v MIlani. e \ H C S I « 8 Primarius dr. U. Gregorič Ljul>l janti Kronsbn ustno voda EUODIH Zakonito varovano. Specijaliteta za kadilce. 10 do 15 kapljic v kozarec vode. Cea« 2 kroni. j » l 9 t t n 9 9 Glavna uloga v lekarni Ob. pl. Trnkdczy]o o LJubljani. Otvoritev jesenske in zimske sezone! Popolnoma sortirana zaloga = za jesensko in zimsko sezono = In ncjoerja Izbira moške In danske obleke ter § koie:iVfc olj o za dečko In cIVklioe. g »Angleško skladišče oblek" O. BeruaJović V LJUOljODi, NeitOl tfO flff. 5. Pozor! Usojam si naznaniti, da je vse moje perilo, katerega imam v prodajalni, samo domač in ne Izdelek dunajskih tovarn. Za izdelovanje porabljam samo zanesljivo dobre kakovosti in bodem v prihodnje gledal na to, da svojim oenjeuim odjemalcem v vsakim oziru še bolje ustrežem, kakcr dosedaj, posebno z nizkimi In stalnimi cenami, katere so na vsakem komadu raavidne. — Priporočam nevestam bale od priproste do najfinejše vrste, gospem telesno, posteljno in namizno perilo, gospodcm pa arajce, hlače, robce 1.1, d. — Naročeno perilo se v kratkem času U vrši. 3414—1 Z velespoStovaojem Anton Šare. ki zoa delati vsakovrstne tehtnice (vage). Delo trajno. Zahteva plače naj se naznani pismeno. 3383—3 Iv. Rebek v Celja. nova kilo Z Tolikim vrtom, iz katerega se proda za 800 K na leto, in ki ima vpeljano Špecerijsko trgovino, poleg te se lahko dobi gostilna in trafika, stoji na na (lepšem prostoru v novem đelu Ljubljane, se proda« Gotovine ni treba velike. 3336 -5 Pojasnila daje J. Toni, mesar, Lingarlove ulice v LJubljani Službo plačilnega sluge, nočnega tavaj* ali vratarja liče v tej stroki dobro izurjen mož. ZmoŠen je slovenskega nemškega in laškega jezika. Položi tudi kavcijo. 3386~2 Ponudbe pod „čuvaj" na uprav, „Slovenskega Naroda' m ■ V Kamniku, na trgu, v popolnom* prenovljenem Društvenem domu, 8e takoj odda v zakup kavarna x gostilno. Ponudbe sprejema dr. Kraut t Kamniku. 343i~i Mesarskešo pomočnika in 2 učenca 2 sprejme takoj Ivana Košenina, mesar, LJubljana, Kolodvorske ulice st 6. 34 6-2 Delniška pivovarna Laški trg - Žalec 3435-1 sprejme pod ugodnimi pogoji zalagate, ja za nečlo zalogo na Spodnjem Štajerskem proti kaotUI, odda tudi dobro idočo tllno in zalogo pio v večjem kraju na Dolenjskem. Samo 6 dni fer. avatrfjak« A državno jfoleznfa*. Havre-New Tor! Francoske prekomorske dražbe. Edina najkra|s« crta žez gazel, Pariz, jCavre v Ameriko. Veljavna vozna liste -in brezplačna pojasnila daje za vse slovenske pokrajin* §gKgr *aeno ~it#& 843 34 i izvod iz voznaga reda Veljaven o<£ rtns 1. maja 1908. teta, gmss oblastveno potrjena potovalna pisarna Cjnbliana Dunajska cesta 18 Cjufetjana v novi hlal „Kmetske posojilnica", nasproti gosttJutte ari „Pinovco". i 11 Šolske knjige za ljudske in srednje šole, učiteljišče, licej, dekliško solo, za obrtne in strokovne šole Ima v naluovejslb izdajah v zalogi JtaroDna knjigarna v £jubljani na Jurčičevem trgu stev. 3. 9*50 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica, d. ž., Trst c. kr. drž. žel (ob nedeljah in pr. znikih do Trbiža). 7*O0 ^titraj* Ltečoui viak v smeri: Tržič, Jesenice, Frblž, Beljak, juž. žel., Gorica, d. ž., žčiTrst, C kr. drž. že!., Beljak čca Po-drotjco, Ceiovac, Prago. /•07 utraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, RmtoŽfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 92© pred p« letno. Osebni vlak v smeri: •.-■*?>poidr.iice, Trbiž, Beljak, [ui. žel., Gorica drž. 1 fc&i- Trat dr*, žel.. Beljak juž. žel., (čea Podrožčico). ^a\aoa ta LiBbiiaaa dri. kolodvor i 7-28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. 2'00 jeopetdne. Osebni vlak v Kar-avt 7-IO j veder. Osebni vlak v Kamnik o-oo yona^K Osebni viak v Kamnik. (Sata* aa uedett&h in pra*niklh^ TV^mk^a v '*;a&,&3? Ksia. ooo zjutraj* Osebni viak iz Beljak? žeL, Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Tržič?.. 8*34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, St: Toplic, ^iidoUovega, Grosuplja. 11-22 predpeldne. Osebni vlak Is Pr* Celovca. Beljak* Juž. žeU čez Podro-2 in Trbiž, Gorice drž. žeU, Jesenic, Tržič 2 32 popoldne. Oseba? vlak iz Kotev}! Str?.i^ Tcpt?c; Roaoaovea}B| Grosupijs« 3-oo p»«>pi»ldno. Osebn! vlaJr \?i Bel juž. žeL Trbiž*, Ceiovca, Beljaka Podrožčico) Gorice dri. iei.. Trs^t žel. Jesenic, Tržiča O-OO zvečer. Oseb. vlak iz Pw C^: Beljaka (čez Podrožčico) jesebic a 37 tvoder. Osebni vlak ta Kočevja, Stre is-Topile, kudolfovega, Grosuplje. 8- a5 zvedor. Osebni vlak is Bejjak? faa. ItU Trbiža, Celovca. Beljaka (čez V rožčico) Tratn dri, aei. Gorice OlrJv Jesenic, Tržiča. ii-OO ?ot!»fc>. Osebni viak iz Trbiža, ievca, Beljata (cez PodroŽčicoi drž. žel. Gorice drž, žel., Jesenic. Ponod v faiaaitaa* ara. Hclodaaa' e-46 fjvtrai. Osebni vlak bi fbaaaOai (O 09 f>iG a»fpyaiatetMB č^su.) G kr, stavaatftiSaiv« Iržavals žalt -ip tj! r' Svoji k svojim! uelika zaloga Sik W0jimS vsakourstnesa pohištva od nauadne do najfinejše orste po najnižjih cenah. PETER JER A J TRST, ulica Vincenzo Beliini štev. 13 3171—6 ter vogal ulice 8v. Katarina. Sprejema zavarovanja človeškega irv-ljenja po najrasnovrstnejfiih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica Zlafti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt s manjkajočimi se vplačili. Vsak član ma po preteku petih let pravico do dividende. •t SLAVNA" 45—111 m m m m v z sj e m n o zavarovalna banka v Pragi. - - . ■ Raz. fondi: 41,335.041 01 K. Izplačana odškodnine in kapitalije 97,814 430*97 K. Po vclik08ti druga vzajemna zavarovalnica nase države ■ vs)«flfcoxt alsvanuko-narodno uprav«. Vaa pojasnila daje: aaatop V Llabllanl, iigar pisarne no v lastnej baocnei hiši •w aB»«o«psar«aailaftla amUaBaala jats^evr« Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenfuje takoj in najkulaotneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje is čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokorisme namene. iMlaJatalj Iv aaaavarai aradaJk ftaato W m i i m a 1 a aa i a K. Laataima la ilak »Naroima tiakaraa«,