SVOBODNA SLOVENIJA AÑO XXXIII (27). Štev. (No.) 22 •■■••■■■•■■■■■■■■■■■■■■■M KSI.OVBNIA LIBRE BUENOS AIRES 30- maja 1974 •■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■BBBaB«BBB«BB«r.aa-Baaa*aaa aaaaaBBaaaaa MOGOČNA SLAVNOST BLAGOSLOVITVE SLOVENSKE CERKVE MARIJE POMAGAJ V BEENOS AIRESU Preteklo nedeljo smo Slovenci doživeli enega izmed najvažnejših dogodkov v zgodovini naše skupnosti. Ta dan je bilo blagoslovljeno v našem osrednjem domu v Buenos Airesu naše narodno svetišče, slovenska cerkev Marije Pomagaj v Buenos Airesu. Morda danes niti ne moremo nravilno oceniti važnosti tega dogodka in celotnega pomena, ki ga ta cerkev ima za nas, in vlogo, ki jo bo svetišče igralo v našem sedanjem ;n bodočem življenju; življenju vsakega posameznika, naših družin in skupin, pa tudi celotnega slovenskega naroda, katerega nedeljiv ud je tudi naša narodna skupnost v Argentini. Ni treba posebej poudarjati, da so bile za to priliko organizirane velike svečanosti, ki so nrivabile rojake v takem številu kot ga naše središče na ulici Ramón Falcón še ni videlo. Od sobote zvečer, pa do poznih nedeljskih ur je množica rojakov polnila hišne prostore. Posebej naj poudarimo, da so se že med tednom, brale posebne maše: v čast Materi božji, za dobrotnike cerkve Marije Pomagaj in zlasti v soboto 25. maja ob 19.15 za rajnega škofa Gregorija in druge žrtve. Pri tej maši je bila cerkev nabito polna. Med tednom pa so se tudi mrzlično nadaljevala zadnja dela, tako da je dobila cerkev, kakor tudi celotna Slovenska hiša kar najlepši praznični izraz. Sobotna Vigilija : Oratorij „Asgiisnptio a Organizatorji blagoslovi tveni h slavnosti so hoteli na poseben način poudariti marijansko pobožnost Slovencev. Ka, bolj primernega kot da se na sobotnem kulturnem delu, na samo vigi-lijo blagoslovitve Marijine cerkve izvaja njej posvečeno delo. In izbran je bil oratorij patra Hugolina Sattnerja „Assumptio“ — Vnebovzetje. Delo, nadvse zahtevno, ki je od vseh sodelujočih dolge mesece zahtevalo žrtev, časa, vaj in potrpljenja, je gotovo vse prevzelo. Izvajal je' oratorij naš slovenski pevski zbor „Gallus“, to pot ojačen, saj so sodelovale tudi Slovenske mladenke in Slovenski buenosaireški oktet. Kot dirigent je imel celotno delo na skrbi dr. Julij Savelli, korepeticijo in klavirsko spremljavo pa je izvajala ga. Anka Savelli Gaserjeva. Izvedba oratorija je privabila množico občinstva. Dvorana slovenske hiše take množice že dolgo ni videla pri kaki prireditvi, najmanj pa pri kakemu koncertu. Vsa sedišča so bila prodana, in mnogi so, v želji da bi delo slišali, stoje napolnili zadnje kotičke dvorane. Večer je otvoril inž. Jože Žakelj, ki je najprej povabil navzoče, da so stoje zapeli argentinsko državno himno, v počastitev državnega praznika 25. maja, ki je sovpadel z vigilijo blagoslovitve. Nato je na oder stopil med bučnim ploskanjem navzočih delegat slovenskih dušnih pastirjev za Argentino, msgr. Anton Orehar, ki je v kratkih in jedrnatih besedah obrazložil duhovni pomen te vigilije in dela, ki je bilo izvajano. Poudarjal je potrebo duhovnega užitka ob poslušanju tega petja na čast Materi božji. Posebej pa se je zahvalil vsem sodelujočim, poimenonia dirigentu in glavnim odgovornim. Predsednica in predsednik mladinskih organizacij sta se msgr. Oreharju zahvalila za vse njegovo delo in mu med ploskanjem občinstva izročila šopek. Priznati moramo, da je bil za vse poslušalce duhovni in glasbeni užitek velik. Temu je pričalo navdušeno ploskanje po posameznem delu, zlasti pa ob koncu, ko je občinstvo gromovito nagradilo dirigenta, soliste in vse pevce. Naj samo omenimo šopek, s katerim sta bila nagrajena dirigent dr. Julij Savelli in solistka Elida Canepa-Boršt-nikova pa še osebne čestitke, katerih je bil on in njegov: sodelavci deležni ob koncu. Hvaležni poslušalci so kar oble gali člane zbora, in rokovanja ter priznani ni bilo konca. Kakor tudi ne osebnih komentarjev in priznanj, ki so se nadaljevali še na poti domov. Glasbeno oceno tega lepega dela, objavljamo posebej na drugem mestu lista. BLAGOSLOVITEV IN SOMAŠEVANJE Težko pričakovani dan je nastopil. Ne sicer zunanje lep, saj je bilo oblač-čno, in od časa do časa je droben dež motil priprave na slavnosti. Kot že ves teden je na žalost tudi nedelja bila deževna, siva in pusta. A to ni motilo prazničnega razpoloženja rojakov, ki so od zgodnjih jutranjih ur hiteli iz vseh krajev buenosaireške okolice. Od blizu in daleč se je v Slovensko hišo zgrinjala množica Slovencev. Lepo jih je bilo videti, ko so v manjših in večjih skupinah hiteli vzdolž ulice, hite- li „na Ramón Falcón“ kot se vsakdanje izražamo v argentinsko-slovenskem žargonu. Prihajali so predstavniki domov, zastopniki organizacij našega izseljenskega javnega življenja, kulturni delavci in rojaki sploh. Prišli so zastopniki slovenskih naselbin v notranjosti Argentine. Predstavniki Bari loč, roja-ki iz Cordobe, Slovenci iz Miratnara, delegacija iz Mendoze in rojak iz Mar del Píate. Bili pa so tudi Slovenci iz drugih delov sveta: iz Severne Amerike, iz Nemčije, Anglije... Vseh stopi- nja je peljala na slavnostni prostor. Pričakovala jih je praznično okrašena Slovenska hiša, s katero pročelja so visele slovenska, papeška in argentinska zastava. Notranji prostori so bili prav tako praznični. Zelenje in rože vse povsod. Na steni nasproti cerkve, venci povezani s slovenskim trakom, okrašen spomenik našim žrtvam, pa pripravljena dvorana in notranji prostori obeh stavb. Ob desetih so se na pokritem prostoru pred cerkvijo začele zbirati narodne noše, katerih število je kar naprej in naprej naraščalo. Žive barve teh oblačil so razsvetljevale ves prostor, da rojaki kar niso pogrešali sonca, ki se ta dan ni hitelo prikazati. Bližala se je enajsta ura, in v prostoru je bila taka gneča, da se ni dalo skozi. Vsi zbrani so nestrpno pričakovali začetka. Pevci našega zbora Gallus, pod vodstvom dr. Julija Savellija so stali na svojih mestih. Tedaj se je razvila blagoslovitvena procesija. Najprej križ, za njim ministranti, nato del narodnih noš, pa botri te blagoslovitve. Za njimi so stopali praznično opravljeni naši duhovniki in na častnem mestu blagoslovitelj, delegat slovenskih dušnih pastirjev v Argentini, msgr. Anton Orehar. Za njim pa še in še narodne noše v res nenavadnem številu. Blagoslovitvi so botrovali predsedniki vseh naših domov v Argentini, ter naše osrednje organizacije. Ti so bili Božo Stariha za Zedinjeno Slovenijo, France Jerman Tž Rariloch, Vidmar Jože iz Berazateguija. Lojze Sedej iz Ca-rapachaya, Pavel Bajda iz Mendoze, Janko Gornik iz Miramara, France Per-nišek za Pristavo, Vester Franc za Slomškov dom, Stane Mustar za Naš dom iz San Justa, Anton Žagar iz San Martina ter Slavko Reven iz Slovenske vasi. Ko je blagoslovitvena procesija prišla pred oltar, je med globoko tišino vseh zbranih vernikov msgr. Anton Orehar zmolil blagoslovitveno molitev, po kateri je bila naša slovenska cerkev v 'Argentini posvečena Bogu, da v njej posebej slavimo Boga in Njegovo Mater, in v njej kot udje slovenskega naroda razvijamo svoje cerkveno življenje. Medtem, ko je zbor pel mogočno „Iu-bilate“, je msgr. Orehar, v spremstvu NOTRANJOST NOVE CERKVE. Velik lesen križ (delo umetnika Ivana Bukovca) in Kor it ni kova Brezjanska Marija naičeljujeta slovenski cerkvi V Buenos Aires). Na levi, križev pot in spominska plošča. Na de!sni tabernakej, kjer biva Bog dveh duhovnikov in vseh botrov, obšel še vse prostore nove dvonadstropne stavbe, ter jih nosebej blagoslovil. Po vrnitvi v cerkev, je blagoslovil še svetinjice in podobice, ki so bile položene na oltar. Takoj nato se je pričela sveta maša, katero je daroval msgr. Anton Orehar. Z njim je somaševalo še dvanajst duhovnikov, dušnih pastirjev iz Vel. Buenos Airesa, in prihitelih od drugod na to našo slavnost. Somaševali so gg. Matija Lamovšek, Jurij Rode, Jože Horn iz Mendoze, dr. xxxxxx Stetničar in Jože Božnar iz Severne Amerike, Stanko Skvarča iz Lujana, Boris Koman iz Mar del Plate, Janez Prebil, Matej Boštnar, Ladislav Lenček in Jože Guštin. Med bogoslužjem božje besede sta brala berila arhitekt Marijan Eiletz (ki je izvedel načrte cerkve) in arh. Jure Vombergar (avtor slovenskih grbov na dvoriščni steni). Evangelij pa je pel g. Jpže Horn. Besede msgr. A. Oreharja BLAGOSLOVITEV. Msgr. Antojn Orehar, ob asistenci številnih slovenskih dušnih pastirjev, blagoslavlja slovansko cerkev v Buenos Airesu Po evangeliju je povzel besedo msgr. Anton Orehar, ki je nagovoril zbrane Slovence. Njegove besede prinašamo v celoti. Takole je spregovoril: Rojaki, Slovenci, ki ste se zbrali skupaj iz naše Argentine, iz Severne Amerike, Evrope, imamo tudi Slovenko iz Anglije, ki prihaja kot misijonarka med nas. Zbrali smo se k enemu izmed najlepših praznikov kar jih obhajamo v času odkar smo v Argentini. Zbrali smo se k blagoslovu noše spominske cerkve. Vsaka slovenska hiša ima in je imela tako imenovani „Bogkov kot“. V ta kot smo postavili križ, podobo Marije in svetnikov in pred tem oltarjem se je družina zbirala k molitvi. Prav tako je tudi naša slovenska hiša na slovesen način danes dobila svoj „Bogkov kot“, ko na slovesen način izročamo Bogu v čast, Materi božji v počašče-nje, nam pa v blagoslov, to našo cerkev. Hiša živega Boga V tej cerkvi nimamo samo podobe Boga, ampak imamo Boga samega, če gledate proti desni strani vidite, da je tam tabernakelj, bivališče živega Boga. Jezus živi tam zato, da nam deli milosti, kar pomenijo rože, ki so na taber-nakeljskih vratcih, in nam kličejo naj prihajamo k Njemu, da dobimo to kar nam On podeljuje. Kristus sam ima tako svoj prestol v naši cerkvi. Kot nam je pred osemnajstimi leti rekel rain' škof Rožman, ko je blagoslavljal naše začasne prostore: „Prišel bo čas, ko boste tudi Slovenci v Argentini imeli svojo dvorano in svojo cerkev, če boste držali skupaj.“ To se je danes uresničilo. Kristus živi v tabernakliu ¡n Kristus nam iz tabernakelja deli milosti. Začetek božjega življenja se prične pri krstilniku, ki ga imamo pri malik vrati1-!. Tam sprejemamo in bomo snre-'emali naše nove člane narodne družne v Kristusovo Cerkev, med ude Kristusovega skrivnostnega telesa. Da moramo živeti Bogu prav, tako kakor on želi, imamo ob strani, že proti središču ambón, to je kraj kjer se bere božia beseda, kjer se božja beseda razlaga zato, da bi mogli tudi danes prav živeti po božji volji. In kmalu tam zraven je središče naše cerkve, to je oltar. Na oltarju se opravlja in se bo opravljala, Bog daj še delgo, daritev svete maše, v kateri se Jezus z nami vred daruje za naš blagoslov, za našo srečo. Uči nas žrtev. Da na te žrtve ne pozabimo nam je nad oltarjem postavljen velik križ, ki je zunanja podoba živega Kristusa, ki na tihem živi v tabemakelju. Velik križ nad oltarjem, ki gleda po cerkvi in ven na prostore naše hiše, naj nam pokaže nazorno, da je Kristus Bog, Gospodar naše hiše. Da hočemo vse življenje, ki se tukaj ureja, ki se tukaj živi, živeti po Kristusovi besedi. In da bomo vedeli, da naše življenje tudi vnaprej ne bo brez stisk in težav, imamo ob desni strani naprej sveti križev pot. Kristus nam s svojim trpljenjem pokaže, da je trpljenje tudi delež naš v življenju. Hodite po mojih stopinjah, tako nam reče Jezus in hoče, da njemu ostanemo zvesti tudi na štirinajstih postajah križevega pota. In če se morda našim postajam še kakšna doda, bomo ostali s Kristusom. Marija naše pribežališče Glejte, to je Bog v naši cerkvi. Nad oltarjem vidite sliko naše Marije Pomagaj (slikar Koritnik je že umrl). Ona nas spremlja v vseh cerkvenih prostorih kar smo jih imeli v izseljenstvu v Argentini. Marija je dobila naslov Marija Pomočnica, Marija Pomagaj, v stiski in zaupanju. Ona je krepila papeža, ki je bil zaprt, ona je krepila kristjane, ki so se borili proti Turkom, ona je varovala, po delu Janeza Bosca, ogrožano mladino. Glejte, tako je Marija tudi naša pomočnica in morda nam Slovencem še na poseben način, ko nosi svoj naslov med nami Marija Pomagaj z Brezij kjer so se zbirali zdravi, bolni, trpeči, vojaki, invalidi, ženini in neveste, grešniki, duhovniki s svojim ljudstvom, ki so prišli urejati svoje načrte za božje življenje med slovenskim božjim ljudstvom. In prav ta Marija Pomagaj je bila, poleg Boga, naša najzvestejša spremljevalka takrat, ko smo morali pred leti prestopiti mejo domovine in nastopiti tužno pot begunstva, ki ostane kljub vsemu, za vse čase tužna in bedna, ker smo morali zapustiti to, kar je bilo naše, to, do česar imamo pravico, zapustiti smo morali domovino. Marija, ki je bila Pomagaj prej, je bila Marija Pomagaj tudi z nami. In potem smo jo postavljali na oltarje zunaj pod nebom, v barakah, po taboriščih. Spomnimo se na Vetrinje, Lienz, Spittal in druga taborišča v Avstriji. Marija je sla tudi z drugo skupino z nami v Italijo. Postavili smo jo v Mo-nigef, Servigliano, Senegalija, Barle-tta, Trani, in nazadnje se je z nami poslavljala v Napeli iz Evrope, da nam je ugladila pot v izseljenstvo, preskrbela pot v svobodno življenje. In ko smo prišli sem, smo jo postavili spet na naše, sicer skromne oltarje. Dobila je lep oltar v semeniških brezjah v A-drogueju, dobila je prostor po naših slovenskih hišah, kamor smo jo postavljali zlasti leta 1945, ko smo obnav, (Nad. na 2. str.j MOGOČNA SI A VAGST BLAGOSLOVITVE (Dalje s 1. str.) Ijali posvetitev Marijinemu brezmadežnemu srcu. To Marijo Pomagaj prosimo, naj ostane z nami. Naj ona ostane z nami, da nas uči, da nas vodi, da nas tolaži in da nas svari, kadar bi morda mi naredili korak, ki ne bi bil Bogu v čast, nam pa v zveličanje. Spomenik žrtvam Tretja posebnost naše cerkve, ki je doslej edinstvena na svetu med Slovenci, je pa tretji oddelek naše cerkve, tako imenovana spominska stena. To je spomenik žrtvam, katerega doma ne morejo postaviti. Drugod po svetu na poseben način tega niso storili, da bi imeli spominsko cerkev. Mi naj bi bili med prvimi, ki smo se na lep način spomnili vseh žrtev, katere obhajamo v teh letih, naših zadnjih tridesetih, petintridesetih let. Ko gledate v spominsko steno tam, vidite oblake: to so viharji skozi katere so te žrtve šle. Za tem viharjem mi gledamo dih smrti. Poslušamo krike pred smrtjo, vidimo železne okove, kri in strele. Vidimo zadnje krike pred smrtjo: „Marija Pomagaj; Bog, odpusti.“ To je spominska stena, katero mi danes slovesno otvarjamo in se spominjamo žrtev, ki so za nas umrli. Za to spominsko steno pa glejmo tudi mi vse zapore. Glejmo celice zasliševanja, glejmo družine brez očeta, in glejmo vse trpljenje ljudi, ki so odtrgani od svojega rodnega doma. Glejmo tudi mi svoje begunstvo, glejmo svoje izseljenstvo, zlasti izpostavljeno vsem nevarnostim, katere v tujini imamo; za njimi gledamo v vseh tridesetih letih u-klenjeno slovenstvo. Zahvalimo se Ko gledamo te tri dele naše cerkve naj gre naša misel k Bogu in ga prosimo, da bomo razumeli to, kar nam hočejo vsi trije deli povedati. Prvi del naj nam pove, zahvalite se. Zahvalite se Bogu, da nam je odprl oči in ušesa pred tolikimi desetletji, da nam je dal pastirje: škofa Gregorija, duhovnike, laike, ki so nas učili resnico. Zahvalimo se Bogu, da je nam dal ušesa, da smo to resnico tudi poslušali in smo jo hoteli izvesti. Zahvalimo se Bogu, da nam je ohranil življenje, da nas je v begunstvu varoval gnilobe, in da nas je preko morja pripeljal v svobodo dela in življenja. To je prvo kar nam pove beseda zahvala. Zahvalimo se Mariji, ki je ostala doslej z nami: za vse, kar je za nas dobrega naredila, od tistega trenutka, ko smo se odtrgali od rodnih hiš, od naših župnij in naših krajev, do trenutka, ko smo začutili zemljo svobode pod svojimi nogami. Zahvalimo se tem žrtvam, ki so za nas umrle in poslušajmo klic, katerega imate napisanega na spominski steni: „Ne bodite mrtvi za nas, mrtve.“ In mislimo na njihovo žrtev, ki so jo naredili ne v svojo čast, temveč v čast Bogu in v dobro nam. Zato jim hvala tistim, ki so mrtvi, hvala pa vsem tistim, ki trpijo še danes iz tega ali onega ozira zaradi resnice, kateri so hoteli ostati zvesti. Potreba vere Drugo je, nam kličejo vsi trije deli, živi Bog in pa Marija, in pa naše žrtve žive na drugem svetu in na tem: verujte resnici. Verujte Kristusu, če ste verovali Kristusu takrat, ko ste trpeli, ko ste bili lačni, skrbite, da ne boste vere zatajili ko ste siti, ko imate obleko, ko imate hišo, ko imate urejeno življenje. Verujte +ej božji resni- ci, ki nas je rešila in pripeljala do sem. Poglabljajte to resnico, skrbite, da vas ne zapeljejo zmote, ki danes hodijo tudi tukaj in bodo morda še večje. V vsej odgovornosti bomo morali duhovniki učiti vas vernike. Vi, starši, skrbite da bodo vaši otroci vedeli, zakaj ste vi odšli, in da bodo vaši otroci vedeli, kaj je božja resnica. Paziti moramo v svojem življenju, zlasti tukaj v begunstvu, v izseljenstvu, tla ne bi delali naši izseljenski stavbi pročelja, naša notranjost pa bi gnila. Skrbimo za duhovno življenje naših družin, skrbimo za duhovno življenje vsega našega skupnega življenja. Nfl bi bile naše družine res svetišča. Naj bi bili naši krajevni domovi in tam kjer se zbiramo Slovenci, res božji in slovenski krov, kamor naj ima dostop samo resnica in samo svoboda. Ne bo to lahko. Razmere postajajo očitno hujše, ampak mi moramo vedeti zakaj smo vse to žrtvovali, zakaj smo vse to ustvarjali. To je zvestoba veri in resnici. Ljubezen in spoštovanje In zadnje: ljubite se med seboj. Vsi nas učijo najprej ljubezeni do Boga. Da bomo znali živeti, da bomo znali trpeti. Ljubimo Boga, da se bomo znali ljubiti med seboj. Naj ne bodo te besede o krščanski ljubezni, ki jih kličemo in potem večkrat ponavljamo, prazne besede. Od Boga se naučimo, da se bomo res ljubili med seboj kot bratje. Ljubite se med seboj; tako nam kličejo Bog, Marija in naše žrtve. Bodite res med seboj bratje. Odpustite si. Resno se trudite za liubezen, če ne ie tudi naša vera prazna. Vera brez liubezni v krščanstvu ne pomeni veliko. Tudi tisti, ki nam iz smrti in v življenju še iz trpljenja kličejo, nam kličejo tudi to: odpustite našim morilcem, odpustite- svojim preganjalcem. Molimo danes tukaj za domovino. Molimo danes tudi za tiste če je med njimi kai brezbožnikov. Molimo za zakrknjene, molimo za zapeljane, molimo za tiste, ki nam morda včasih niso želeli dobrega; sodili ne bomo. Potem nam kličejo vsi trije: Bog, Marija in naše žrtve: iz ljubezni sodite pravično. Sodite tudi vse tiste, ki v domovini živijo tako kot jih mora soditi kristjan. Sodite pravilno pastirje in vernike. Za vse pastirje velja beseda: kdor vas posluša, mene posluša, kdor vas spoštuje mene spoštuje. Sodimo zlasti pametno tudi ravnanje in delo pastirjev v domovini. Kot smo spoštoval: pastirja Gregorija, moramo Slovenci spoštovati pastirje, ki jih imamo danes, naj se imenuje kakor hoče. Dokler ga papež pusti, da je pastir, če:enj nobene besede. Oni odgovarjajo papežu in Bogu, nismo mi sodniki, da bi jih postavljali pred sodbo. Spomnimo se na naš slovenski pregovor ki pravi, ne samo v materialnem pomenu ampak predvsem v duhovnem: „cerkveno je ognjeno.“' Če bomo spoštovali svoje starše, če bomo spoštovali svoje- pastirje, če bomo spoštovali tudi vse tiste, ki nam v civilnem življenju kaj dobrega store, vsak drug drugemu pomagamo, bodimo prepričani, da. bo nad nami božji blagoslov. Glejte na to, dragi moji. Naj nam govori ta cerkev danes. In še večkrat prihajajmo v to cerkev. Naj bo ta cerkev res naše slovensko narodno svetišče v Argentini, v katero je dostop vsakemu prost, katera ie zgrajena za vse, ki imajo vero in ki imajo upanj" in ljubezen do Boga, ter zaupanje do Matere božje. Večkrat poklekajmo pred tabernakelj. Prosimo Jezusa: bodi naše življenje. Poklekajmo pred podobo Marije Pomagaj, prosimo jo: bodi naša vodnica, da te bomo resnično poslušali. Poklekajmo tudi velikokrat pred spominsko steno in mislimo na tiste žrtve, katerih podobe so upodobljene s temi dušami in vse hitijo in težijo h Kristusu, in jih prosimo: da ne bomo mi pozabili na vas. Mi se vas ne sramujemo in vas priznamo. Damo vam pa besedo, da z vami ne bomo nikdar barantali sebi v korist. Vi ste naše žr-fve: spoštovanje in čast vam. Mi molimo za vas; vi pa molite in prosite "a nas, da ostanemo to, kar moramo biti: kristjani. Vse naše življenje naj bo živa spominska stena vsem žrtvam, ki so padale in trpele in trpijo do danes, za naše dobro. Če bomo tako naredili v zaupanju v Boga, Marijo, in v spoštovanju vsem žrtvam, potem bomo z Bogom in Marijo, in vsemi veseli, da to cerkev imamo. m DAROVANJE VERNIKOV Ko se je sv. maša nadaljevala, se in izvedlo darovanje vernikov, staro-običaini slovenski „ofer“, katerega so se udeležili vsi zbrani. Medtem, ki jo zbor in pa delno tudi ljudstvo, prepeval Marijine pesmi, so se pred oltarjem v dveh' vrstah sledili rojaki, ki so iz rok duhovnikov prejemali spominske podobice Marije Pomagaj z Brezij in svetinjice brezjanske Matere božje. Ganljivo je- bilo gledati, kako so se vrstili Slovenci: otroci, katerim j * ■ na obrazu odsevala preprosta ljubezen do Marije, fantje in tdekleta, odrasli možje in žene-, pa tudi starčki ob palici, ki so polni vere poljubljali svetinjico brezjanske Marije. Sledil je ostali obred svete maše. med katero je zlasti veliko rojakov pristopilo k svetemu, obhajilu, katerega je delilo osem duhovnikov. Tudi med obhajilom so vsi zbrani navdušeno prepevali priljubljene cerkvene pesmi. Ob koncu je pevski zbor Gallus, pod vodstvom dr. Julija Savellija še zapel zadnji spev Sattnerjevega oratorija Vnebovzetje, ki je mogočno izzvenel. S tem je bila zaključena blagoslo-vitvena slavnost. Posebej pa naj omenimo, da je med blagoslovitvijo cerkve bil položen pred spomenik junakom na dvorišču Slovenske hiše v imenu obeh borčevskih organizacij krasen šopek rdečih nageljnov, povezanih s slovenskih trakom, na katerem je bilo napisano: „Tudi mi smo z vami“. S tem so borci svoje mrtve junake simbolično pritegnili k blagoslovitvi njim posvečene cerkve. OPOLDANSKI ODMOR Po končanih : iovesnostih, je bilo na razpolago kosilo vsem rojakom, ki so želeli ostati v Slovenski hiši In res jih je približno 700 še ostalo, ter posedlo ob mizah postavljenih v veliki dvorani in sedmih prostorih nove stavbe. V veliki dvorani je bila tudi pripravljena posebna miza, kamor so posedli botri, in pa tisti, ki so največ sodelovali pri graditvi naše cerkve. Poudarili bi, da je vsa nedeljska slovesnost bila povsem cerkvenega značaja. Na željo msgr. Oreharja tudi v dvorani med kosilom ni bilo govorov. Le tedaj, ko je po končanem cerkvenem obredu prišel v dvorano msgr. Orehar, je stopil k njemu Miloš Stare, predsednik NO in mu izrekel prisrčne čestitke in zahvalo za vztrajno in ogromno delo, ki ga je opravil, da je dosegel veliki cilj: Slovenci v Argentini imamo svojo cerkev. Fojiol(Psmska pobožnost Rojaki, ki so ostali na kosilu, pa tudi mnogi, ki so se. iz svojih domov vrnili v Slovensko hišo, pa še drugi, ki jih dopoldan ni bilo, pa so popoldan prihiteli k Mariji, so se zbral' k posebni pobožnosti ob 16. uri. Pobožnost je vodT msgr. A. Orehar ob asistenci gg. Prebila in Guština ter ob prisotnosti okrog oltarja desetih drugih slovenskih duhovnikov. Pred začetkom litanij je bila kratka proslava Brezjanske Marije, ki nai nam prikaže češčenje Marije nekdaj doma na Brezjah, potem ob 1. 1945, ko smo zapuščali domovino in sedaj ob posvetitvi te cerkve v Argentini. Marta Malovrhova je recitirala prelep opis Ivana Preglja iz Lilije mogote ob pobožnosti slovenskega ljudstva na Brezjah pred vojno. Nato je Marijan Schiff1 rer podal iz Kalinove Črne maše odhod rt domovine 1. 1945 z brezjansko Marijo v taborišča in v svet z mislijo na mrtve in samo z njeno tolažbo in upanjem v srcu Maks Nose pa je kot za oznako današnjega dne prebral pesem o Brezjanski Mariji iz Kalinove zbirke Mariji z zadnjima, prav za današnjo priložnost zloženima kiticama: Mi pa k Srebrni reki smo pripluli v valovja oseki, dober veter tu piše. Zložili smo Marijo v svetišču, zgrnili se k Njej kot k ognjišču v cerkvi Slovenske hiše. Kraljica Slovenske skupnosti! Ob Tebi, polna zaupnosti, naj odpre nam se nova zgodovina: za rajne — nenehna molitev, za žive odločitev in posvetitev: Bodi nam Ti — domovina! Po tej uvodni proslavi Brezjanske Marije v cerkvi so se začele pete lav-retanske litanije z ljudskih petjem. Po posvetitvi naše skupnosti presvetemu Srcu Marijinemu se je popoldanska pobožnost končala s pesmijo vsega ljudstva: Zmagala si.. Tako je minil praznični dan. Poln pobožnosti in veselja. Slovenci v Argentini smo dobili svojo cerkev, posvečeno snominu naših junakov, v kateri kra-liirte Bog in kjer ima prestol naša nebeška Mati Marija Pomagaj. Bil je res dan, ki ga je naredil Gospod. Satiner jev oratorij Assumptio v Slovenski hiši MED BLAGOSLOVITVIJO- Pojgled na del občinstva. V prvih vrstah botri Težko bi. si zamislili primernejši in lepši uvod v slavje blagoslovitve spominske-cerkve Marije Pomagaj v Buenos Airesu, kot sTno ga doživeli s celovečernim koncertom v dvorani Slovenske hiše, na katerem so SPZ „Gallus“, dekliški zbor „Slovenske mladenke“ in „Slovenski buenosaireški oktet“ pod vodstvom dr. J. Savellija izvajali oratorij Hugolina Sattnerja „Vnebovzetje“. Koncert je bil na predvečer blagoslovitve in je lepo duhovno razpoložil slovensko družino v argentinski prestolici na slavnost naslednjega dne. Umetnost je za človeka in družbo in za versko občestvo velika vrednota. Človeku bistri oko, zboljšuje posluh, oplaja domišljijo plemeniti srce, posreduje najvišja spoznanja in najtišja doživetja, sodeluje pri oblikovanju človekove osebnosti. Nobena umetnostna zvrst pa ne vpliva na človeka tako silno in neposredno kakor glasba. Ta ima skoraj čudežno moč ne le na posameznika, marveč tudi druži ljudi in jih po svoje oblikuje, notranje dviga in očiščuje. To velja še posebej za dobro versko glasbo. Med cerkveno glasbo in tudi med glasbeno tvornostjo sploh zavzema častno mesto oratorij ,ki je naslednik srednjeveške duhovne drame. Običajno je to skladba na svetopisemsko ali duhovno vsebino za soliste, zbor in orke- ster brez scenskih pripomočkov. Izjemno ga izvajamo tudi scensko kot n. nr. te dni z velikim uspehom v tukajšnjem opernem gledališču Colón Honeggerje-vo „Ivano Arško na grmadi“ na besedilo Paula Claudela. Osnove oratoriju sta dala v 16. st. sv. Filip Neri in Palestrina. Gojili so ga nekateri nai-večji skladatelji: Carissimi, Scarlatti, Haendel, Haydn, Beethoven, Gounod idr. V oratorijih so strnjena najlepša umetniška snovanja. Z- vzvišeno vsebino in umetniško dognano obliko osvajajo tudi danes izvedbe oratorijev najširše publike. Sattner ga je ustvaril 1. 1912 in jo bil še isto leto izvajan v Ljubljani, kjer so ga večkrat izvajali tudi kasnejša leta in za 100-letnico skladate-1 j c/e smrti. P. Hugolin Sattner sodi med najpomembnejše in najplodovitejše slovenske cerkvene skladatelje. Rojen je bil v Kandiji pri Novem mestu 1. 1851. Njegov oče je- bil nemškega pokolenja, mati pa Slovenka Že v mladosti se je naučil igrati na klavir, na violino in na orgle. Gojil je tudi petje. Vstopil je v frančiškanski red in postal duhovnik. Najprej je deloval v Novem mestu, 1. 1890 pa je bil prestavljen v Ljubljano, kjer je ostal do smrti (1. 1934). V frančiškanski cerkvi Marijinega oznanje- Aovlce i/ Slovenije LJUBLJANA —- Arhitekturni muzej iz Ljubljane je v galeriji Emonska razstavo „Arhitekt v risbi“. Predstavili so arhitekte Drašlerja, Hočevarja, Jegliča, Kraigherja, Mušiča, Ocvirka in Suhadolca. KRANJ — V Prešernovi hiši je odprla svojo prvo samostojno razstavo ljubljanska kiparka Sonja Tavčar-Skaberne. Kiparka je razstavila 41 malih plastik v žgani glini, bronu, mavcu in kamnu. LJUBLJANA — Oktet Gallus je 24. aprila pripravil koncert v veliki dvorani Narodne -galerije. Pod vodstvom dirigenta Milivoja šurbka je predstavil v prvem delu dela renesančnih mojstrov Falestrine, Lassa in Gallusa, v drugem delu skladbe Mozarta, Schuberta, B. Ipavca, Maška in Kodalyja, Kogoja, Srebotnjaka, Merkuja in Vrabca. JESENICE — Kljul) redukcijam električne energije so slovenske železarne v marcu izdelale 68.000 surovega jekla, kar predstavlja doslej največjo mesečno proizvodnjo. Umrli so od 29. aprila do 8. maja: LJUBLJANA. Franc Poljanec sodnik okrožnega sodišča v. p.; Lado Lavrič, ivan r'reseren, reševalec v p.; Marija Rak; Mirko Bervar, trgovec; Janez Boštjančič up.; Blaž Schweizer up. oi-ož. m kor. borec; inz. Jane. Umek direktor zavarovalnega zav. Slovenije, Ivanka Bajt r. Gantar, Tone Jernejčič up.; Slavko Mehle stroj, tehnik; Karbara Moškon; Franc Kocijančič bivši tovarnar na Viru pri Domžalah ; Ana Lipovšek: Ivanka Mažina r. Milner; Jože Stegalj up. korektor (84) mr. pil. Marija Dolenc; Franci Lampič šofer; Frančiška Potočnik r. Miklič. Danica Lipovšek r. čerček; Josipina Cetin, gospodinja: Elizabeta Kozina, prof. v p.; Jože Naglič kovinostrugar: Pepca Avbelj r. Zupančič up.: Angela Semič r. Martinčič; Emil Soklič graji k v p.,^ Tone Svetlin, športnik; Jelica Kreč r. Komatar; Matija Zalar (86) : Eligij Eber, krznarski m. v p.; Rozalija Privšek r. Kneisel (92). RAZNI KRAJI — Albina Jaklič r. Bregar, Višnja gora; Ema Medic r. Klulej, Sevnica; Ana Lovrin up., Petrova vas pri Črnomlju; Tone Snedic up. vrtnar, Predoslje; Viktor Gutman, strojevodja, šmarjeta pri Rimskih Toplicah; Ivan Srabočan, gozdar v p., Trbovlje, Antonija Žunko r. Hoelzel, Selnica ob Dravi; Karel Prelovšek. obrtnik v p., Depala vas; Anton Dolinar, Razori pri Dobrovi; Štefan Lojen, Buče pri Kozjem; Ruža Lucija Petelinova, pesnica in prevajalka Sežana-Anton Pungartnik, kovaški moj., Mežica; Franc Blažon, up., Ločna; Alojzij Petek, Polenšak; Janez Letnar, mesar v p„ Dravlje; Frančiška Hribar, Kranj; Katica Žižek, uč., Radenci; Jože Rebec, žel. up., Postojna; Lojze Ivanetič, uč. v p. (80), Ločna; Mihaela Cencelj r. Ocepek. Zagorje ob Savi; Neža Žitnik r. Zrimšek, Bizovik; Jože Mlakar, Lož; Franc Bertoncelj, bi v. mlinar in pos., Domžale; Slavica Kremne. Vipolže; Ivo Benigar, Trnovo pr' II. Bistrici; Magda šmuc r. Kebm-Šmarje —Sap; Milka Prinčič r. Fermija, Kozana; Peter Kociper Lit.-rt • Olga Valenčak, Celje; Tone Svetlin, Blejska Dobrava: Franc Hos*-"-'1-'■mertno prt Litiii; Uršula Sevš"'--Dole pri Litiji; Milan Pucko, im. rrtt Turško: janRo Rogelj, publicist. TCrnnl-Tože Kompare, uč. v n. Kazlie: Mn.rtan Kobal, ključavničar. Gor. Logatec; Anton Mihevc, Sp. Logatec. nip v Ljubljan- je ustanovil mešan' zbor in ga kot pevovodja dvignil na visoko raven, ter z njim nastopal po mnog'h krajih in v ljubljanskem radiu s programi domačih in tujih glasbenikov. Veljal je za enega najboljših cerkvenih zborov v Sloveniji. Šele pri 54 letih se je Sattner začel uč'ti pri Mateju Hubadu kontrapunkta, kompozicijske metode samostojno vodenih, a ubrano zvenečih glasov. Do tedaj se je sicer glasbeno učil in izpopolnjeval pri različnih glasbenikih, vendar, je bil v glavnem samouk. Od tedai naprej pa se je glasbeno visoko povzpel in ustvarjal svoja najboljša dela. Sattnerjev opus je obširen. Napisal je skoraj nepregledno število najrazličnejših del, cerkvenih in svetnih, od preproste zborne pesmi do dovršenih celovečernih koncertnih umetnin. Skladal je mašne, praznične, Marijino, svetniške, božične, postne in velikonočne pesmi. Ustvaril je več obsežnejših kantat, največ na Gregorčičevo besedilo (Jeftejeva prisega, Oljki, Soči, V pe-nelnični noči, V Kripti sv. Cecilije!, napisal opero Tajda ; (ali komposteliski romarji) na besedilo dr. Ivana Preglia in uglasbil prvi slovenski oratorij „Assumptio.“ Sattnerjeve skladbe odlikuje izrazita melod-čnost. V harmoniji je skladatelj hodil nekaj časa po konservativnih ustaljenih poteh, kasneje pa je prevzel 1«. KONGRES JUGOSLOVANSKE KP KOMAJ 5 ODSTOTKOV PARTIJCEV V DRŽAVI Pokojni Janko Mernik V ponedeljek se je v Beogradu začelo zasedanje 10. kongresa jugoslovanske komunistične partije pod predsedstvom 82-Ietnega diktatorja Tita. Trajanje kongresa je bilo določeno za štiri dni, do vključno 30. t. m. Glavno poročilo na kongresu je imel diktator Tito pod naslovom: „Boj za nadaljnji razvoj samoupravljanja v naši deželi in vloga Zveze komunistov Jugoslavije.“ Branje poročila je trajalo več ur ter se je v njem Tito vmešal tudi v notranje zadeve drugih držav, seveda nekomunističnih, ko je grozil „multinacionalnim podjetjem“ in napovedoval „antiimperialistično zmago v latinski Ameriki.“ Kakor da bi zunanji svet komaj čakal navodil od njega, je Tito z viška izjavljal, da „mir ne bo napredoval, če ne bodo rešili svetovnih gospodarskih problemov, spre-menivši radikalno sedanji mednarodni sistem gospodarskih odnosov, človeštvo stoji pred eno svojih najvažnejših sprememb v zgodovini.“ Noče pa Tito priznati, da gospodarske zaostalosti komunistične Jugoslavije in drugih komunističnih držav ni kriv svobodni Zahod, temveč prav marksistični sistem in da je njega v sporu s Stalinom rešil prav „kapitalistični“ Zahod. Partija je predhodno sklenila, da bo na kongresu „uzakonila“ naslednje u-krepe: a) Tito bo „izvoljen“ za dosmrtnega predsednika partije (po novi ustavi je tudi dosmrtni predsednik države) ; b) do naslednjega kongresa bo vrhovni partijski organ 166-članski Centralni komite, sestavljen iz po 20 delegatov iz vsake republike po 15 delegatov iz obeh pokrajin, 15 delegatov iz vojaških partijskih organizacij, plus šefa jugoslovanske KP; c) Centralni komite bo „izvolil“ predsedstvo (prezi-dij), ki bo štelo 39 članov (dosedanje jih je imelo 52); d) novi Izvršni komite bo imel 12 članov (prejšnji jih je imel 8), od katerih jih bo šest partijskih sekretarjev. Na kongresu je delovalo 5 komisij: 1) Komisija za razvoj samupravljanja (vodil Kiro Gligorov) ; 2) komisija za razvoj političnega sistema (vodil Jure Bilič); 3) komisija za razvoj partije (vodila Stevan Doronjski in Gjuro Novakovič) ; 4) komisija za vzgojo, znanost in kulturo (vodil Budislav Soskič) in 5) komisija za zunanjepolitične odnose (vodil Dobrivoje Vidic). Za najvažnejšo smatrajo komisijo št. 3, ki se je bavila s problemom razvoja partije in to zaradi neprestanega upadanja partijskega članstva po vsej državi. Konec 1972 je jugoslovanska KP štela komaj 1,006.285 članov, komaj 5 odtotkov prebivalstva, se pravi enako kakor leta 1960. Nad 140.000 ljudi je v letu 1972 prostovoljno ali prisilno zapustilo partijo. Ugotovili so tudi, da odstotek delavcev v partijskem članstvu znaša samo 30%. Na kongresu so razpravljali o načinih pridobivanja novih članov med delavstvom (ne med „delovnimi ljudmi“) in o „o-krepitvi centralizacije partije, da se novejšo glasbeno govorico. Sattnerjeva dela izpričujejo globoko vživetost v božje skrivnosti, tenak nosluh za pristne narodove prvine in skladateljevo osebno žlahtnost. V mladih letih je bil Sattner pristaš cecilijanskega gibanja, ki je hotelo odstraniti iz cerkvene glasbe vse necerkvene, neduhovna, posvetne primesi in celo izločiti vse moderne in narodnostne vpliye ter osebna občutja. Po 1. 1903 je Sattner prekinil z gibanjem in priznal, „da je bil dolgo časa vkovan v cecili-jansko strujo, ki nas je vse ovirala v umetniškem poletu.“ Od tedaj so njegove skladbe dobile bolj osebno noto in modernejši izraz. Oratorij „Vnebovzetje“ ima tri dele: Marijina smrt, Marijino vnebovzetje in Marijino kronanje. Besedilo je zvečine iz svetega pisma Izbral ga je dr. Aleš Ušeničnik, pesniško oblikoval pa dr. Mihael Opeka. Sattner ga je komponiral za soliste, zbor in orkester. Vokalni del 1. dela (Dormitio) začne spev Ženina, Sv. Duha (bariton solo), ki vabi Marijo v nebesa s svetopisemski besedami iz Visoke pesmi: „Vstani, moja prijateljica, lepa moja, in pridi...“ Marija (sopran) odgovarja: „Kakor jelen po studencu hrepeni, moja duša k Bogu mojemu drhti....“ Ženinovemu vabilu se pridruži zbor no-beščanov (mešani zbor): „Vstani, hit', Zveza komunistov Jugoslavije ne bo spremenila v federalizirano partijo, temveč da bo enotna vangarda jugoslovanskega delavskega razreda.“ Ko je diktator Tito novembra 1973 obiskal sovjetskega diktatorja Brežnjc-va, je povabil sovjetsko delegacijo na zasedanje 10. kongresa jugoslovanske KP. Sovjeti in drugi sovjetski sateliti so bojkotirali štiri kongrese jugoslovanske KP: 5. kongres julija 1948 (takoj po Titovem izgonu iz Kominfor-ma), 6. kongres novembra 1952, 7. kongres aprila 1958 in 9. kongres marca 1969 (ker se Tito ni javno strinjal s sovjetsko okupacije Češkoslovaške). Sovjeti pa so se udeležili 8. kongresa jugoslovanske KP decembra 1964, ki je bil nekaj tednov po odstranitvi Hru-ščova iz Kremlja. Prve štiri kongrese je jugoslovanska KP imela v času prve Jugoslavije. Tkim. „Kongres unifikacije“ ki je bil prvi, je bil leta 1919 v Beogradu. Glavni tajnik je postal srbski komunist Filip Filipovič. Drugi kongres je bil v mestecu Vukovar junija 1920, na katerem so „proglasili“ „Sovjetsko republiko Jugoslavijo.“ Ker je bila nato v Jugoslaviji partija prepovedana, je bil njen 4. kongres, s Stalinovim dovoljenjem, maja 1926 na Dunaju. Prišlo je do konflikta glede „narodnostnih vprašanj“. Za sekretarja partije je bil „izvoljen“ Srb Sima Markovič. Naslednji in zadnji predvojni kongres jugoslovanske KP je bil 4. kongres in sicer novembra 1928 v Dresdenu v Nemčiji, na katerega je prišlo samo 22 delegatov. Odstavili so Simo Markoviča in postavili dva sekretarja: političnega Josipa Malisiča-Martinoviča in organizacijskega Djura Djakoviča. Prvega je jugoslovanska policija ubila leta 1929, nakar je leta 1932 Kominterna nastavila za političnega sekretarja jugoslovanskega KP Josipa Čižinskega (ki se je skrival pod psevdonimom Milan Gorkimi Stalin je Gorkiča likvidiral leta 1937 in postavil na njegovo mesto sedanjega diktatorja Tita. Mednarodni Leden NOVI FRANCOSKI DRŽAVNI PREDSEDNIK 48 letni Valéry Giscard I)‘ Estaing, je minuli ponedeljek nastopil svojo novo karijero. Izjavil je, da Francija „začenja novo dobo, ki je kakor nova knjiga z nepopisanimi listi.“ Za vladnega predsednika je Giscard nastavil 41 letnega degaulista Jakoba Chiraca, ki je bil v prejšnji vladi notranji minister V krogih SET-a smatrajo Chiraca za „političnega oportunista“. VEČ ČILSKIH POLITIČNIH IZGNANCEV, ki so dobili zaščito v inozemstvu, je zaprosilo čilsko vlado, da jim dovoli vrnitev v domovino. Vladni tajnik polkovnik Ewing je izjavil, da nobenemu Čilencu, ki je sam odšel iz domovine- kot politični izgnanec, ne bo dovoljen povratek. moja golobica...“ Tudi angelski zbor (mladenke) vabi Marijo v nebesa: „Zima je proč, cvetje dehti, grlice glas v gajih zveni, vstani in pridi, prelepa hči!“ Marija razodene svoje hrepenenje po nebeškem ženinu in svojo ljubezen do njega v samospevu :„Preljubi je moj in njegova sem jaz, o naj mi odkrije svoj večni obraz!... močnejše kot smrt so ljubezni želje. . .“ Zbor zemljanov (mešani zbor) se obrača k Marni s prošnjo: „Nikar od nas, Devica, o vrni se nam, vrni...“, angelski glas, ki ga povzame tudi zbor nebešča-nov, pa prepričuje Marijo: „Pridi z Libana, Ženinu zvesta, da boš venčana, nridi, nevesta!“ Drugi del oratorija (Assumptio) se začne z recitativom (bariton solo) o Marijinem odhodu iz tega sveta. Apostoli, raztreseni po vesoljnem svetu, so se po božjem navdihu zbrali v Jeruzalemu in pokopali Marijo med petjem angelov. Ko so pa 3. dan spet šli h grobu, niso več v njem našli njenega trupla. Preroški glas (bas solo) opozori na prerokbo v raju po padcu prvih staršev. Marija je bila zavoljo božjega materinstva obvarovana izvirnega greha in njegovih usodnih posledic. Marije je sicer umrla, vendar Bog ni dopustil, da bi njeno deviško telo, ki je spočelo in nosilo Odrešenika sveta, trohnelo v grobu. Kmalu po pokopu je Globoka žalost ie prevzela vso slovensko skupnost v Argentini, ko se je v zgodnjih jutranjih urah v ponedeljek, 13. maja zvedelo, da je v nedeljo ponoči v bolnišnici umrl slovenski salezijanski duhovnik velik prijatelj mladine, in neumor ni delavec g. Janko Mernik sdb. Saj smo se bali, vsak hip, te tužne novice, in so rojaki o njegovi bolezni govorili tudi na lepem romanju v Lujanu tisto nedeljo, ko nas je g. Janko zapustil, a žalostna vest je kljub temu vse prizadelo,. Pokojni g. Janko Mernik, ki je letos 1. marca dopolnil komaj šestdeset let, je bil rojen pri Sv. Juriju ob Ščavnici na Štajerskem, še mlad se je odločil za duhovniški poklic nristopii k Don Bosco-vi družbi in bil v božjega služabnika posvečen 11. junija 1944. Ni dolgo trajalo novomašniško veselje, itak kaljeno sredi vojne in revolucije. Takoj naslednje leto je nastopil pot begunstva. Prešel je skozi avstrijska taborišča, ki so poznala njegovo nenehno in neumorno delo, zlasti za mladino, katero je organiziral v Mladinskem domu. Tam je sodeloval tudi odločilno pri listu „Begunska mladina“. Po taboriščnih letih se je preselil v Argentino, kjer se je takoj postavil na razpolago salezijanski družbi. Delo v družbi ga ni oviralo, nasprotno je mnogo pripomoglo k njegovim naporom za. vzgojo slovenske mladine, katero je organiziral v Mladinskem domu v Don Boscovem zavodu v Ramos Mejia. Pomagal je v dušnem pastirstvu tudi v ramoški slovenski srenji. Bil pa je zlasti dušni pastir saniuških Slovencev. G. Janko je izredno dinamično deloval tudi med argentinsko mladino. Najprej v zavodu Vilfrid Baron nato pa v Ateneo Don Bosco. kjer je naravnost „oral ledino“ salezijanskega dela z mladino v vseh ozirih. Njegove napore in vztrajno delo '■' nailepše opisal njegov duhovniški so-bvat g. prof. Avanzo, ki mu je med d'1-grebno mašo v slovo med drugim deial • ..Svoio sposobnost, svoje zdravje, vse ŠEF ZAHODNONEMŠKE OBVEŠČEVALNE SLUŽBE dr. Nollau je vzhodnonemški vohun, je zapisala finančna revija Capital, ki izhaja v Kol-nu. Zahodno Nemčijo je spet prevzel strah, da so v Bonnu na naj višjih po-N ložajih minirani od komunističnih vohunov. Novi predsednik Schmidt je zanikal verodostojnost Capitalovega poročila in izjavil, da je Nollau dobil svoj položaj potem ko so poleg zaho-dnonemškf obveščevalne službe tudi obveščevalne organizacije drugih zavezniških držav, med njimi severnoameriška CIA, potrdile, da ni nezanesljiv. KAREL MAUSER TEŽKO OBOLEL Pisatelj Karel Mauser je bil povabljen, da pride v Argentino na obisk in bi najprej govoril na Spominski proslavi 2. junija v Slovenski hiši. V nedeljo, 26. t. m., oa je predsednik Zedinjene Slovenije dobil telefonsko sporočilo iz Clevelanda, da je Karel Mauser dobil hud srčni napad Je še vedno v bolnišnici. Vsi Slovenci mu iz srca želimo, da bi čimpreje ozdravel. bila s telesom in dušo vzeta v nebesa. Zato kliče moški zbor: „O smrt. o smrt, tvoj strah je strt, o pekel, kje je tvoja zmaga?“ Ko se Marija dviga v nebo, se sprašuje angel (tenor) : „Kdo je ta, ki kakor zarja vstaja svetla do neba?“ Ko jo prepozna, jo prisrčno pozdravlja: „Ave, Marija, polna nebeške milosti, vsa nebeška domačija tvoje zmage dan slavi!“ Tedaj počasti Marijo ve:, angelski zbor („Ave, Marija, rajska Devica, ti čudovita nebeška Gospa!. . .“) in zbor nebeščanov („Ti Jeruzalema slava...). Par angelov (sopran in tenor) časti Marijo z najlepšimi naslovi> hvalnico pa nadaljuje tudi zbor nebeščanov. Za sklep II. dela je povabilo angela, ki ga povzame tudi mešani zbor: „Pridi z Libana, Ženinu zvesta, da boš venčana, pridi, nevesta!“ V III. delu oratorija (Coronatio) navaja kronist v recitativu besede iz Skrivnega razodetja: „In se je prikazalo veliko znamenje na nebu: Žena, odeta s soncem in luna pod njenimi nogami in okrog njene glave venec dvanajsterih zvezd.“ Zbor nebeščanov proslavlja Marijo: „Aleluja! Zavriskajte, zbori!...“ Marija (sopran solo) zapoje Magnificat-, „Moja duša Stvarnika veliča. . .“, pa jo s hvalnico dvakrat prekine zbor nebeščanov: „Aleluja! Zdrava, počeščena, v zarjo božjo vsa odeta žena.“ in „Aleluja! Hram miru in sprave. . .“ Ko izzve- svoje moči je daroval Bogu in bližnjemu, posebno mlademu človeku. Pomagal je vsakemu, ki se mu je približal; imel je vedno prijazno besedo in prijateljsko roko za vsakega. Znal se je žrtvovati v svojem delu; prestal je tiho nerazumevanja in nasprotovanja; moral je začeti'sam: šele s časom so tudi drugi razumeli njegova dela in načrte in mu začeli pomagati. Zaupal pa je obenem v druge, vzgajal jih je v odgovornosti, znal je pretrpeti in počakati, da so stvari dozorele. Imel je globoko vero, ki ga je spremljala skozi vse življenje; imel je stalno veselje, ki je bilo znak notranjega življenja in upanja na božjo pomoč; imel je tako ljubezen, da je vedno našel nove poti v delu za Božje Kraljestvo.“ V tej ljubezni in tem delu je vztrajal, dokler so mu telesne moči dopuščale, dokler se ni popolnoma žrtvoval in svoio blago dušo izdihnil v božje naročje. Komaj se je razvedela novica o njegovi smrti, so ga številni rojaki, pa tudi nešteti domačini, hodili kropit in molit za pokoj njegove duše. Pogreb ie bd -torek. 14. maja, ko se ie v cerkvi Marije Pomočnice najprej brala pogrebna maša. Nad dvajset duhovnikov je som:'-ševalo s salezijanskim inšpektorjem m z msgr. Oreharjem. V slovo mu je mpJ mašo govoril v španskem in slovenskem jeziku g. Avanzo ki je zbranim Slovencem in Argentincem prikazal svetel lik pokojnega g. Jankota. Po sv. maši ie msgr. Orehar pre-1 krsto opravil molitve za rajne, nakar se je zahvalil rajnemu g. Jankotu Merniku za vse delo, ki ga je v prid našemu narodu in našim liudem storil. Rojakom pa je priporočal, naj molijo za dušo pokojnega. Nato se je razvil pogrebni sprevod na Chacarito, kjer je salezijanska grobnica. Pogrebne obrede je ob navzočnosti salezijanskega inšpektorja, rektorja zavoda Don Bosca, slovenskih in argentinskih duhovnikov opravil msgr. Orehar. Od pokojnega se je z besedo poslovil še predsednik Našega doma iz San Justa. ki je dejal: „Kot redovnik salezijanske družbe ste se posvetil vzgoji mladine. Vaše do'n pa ie dobilo pravo vrednost šele v begunstvu, kjer smo razredčeni in razbiti po udarcu rdečega kladiva nad našo domovino hoteli ostati, na svetli poti našega svetniškega škofa Rožmana. S trnjem in trpljenjem ie bila posuta naša pot, a s svoio prožnostjo st-> "odili našo mladino v begunstvu, da m čutila trnjev. Marsikateri mož Vam 1"? EDITORIAL ni Marijin slavospev v aleluji, pove solist v recitativu: „Povišana je božja Porodnica nad kore angelov v nebeškem kraljestvu. Veselimo se vsi v Gospodu!“ Po violinskem vložku počasti Marijo zbor zemljanov in se ji priporoči v ganljivi prošnii: „češčena Kraljica, usmiljena Mati, ti naše življenje in up in sladkost! Glej, k tebi zdihujemo Eve otroci, ko žalost nas bega, napaja gren-kost. Pokaži nam svoje premile oči, usmili se, Mati, nas ti!... Ti Sonce rodila si večne Pravice, o daj, da posije na temni naš pot... obvaruj življenja pogubnih nas zmot. In k sebi trpine privedi nas kdaj v nebeški prebla-ženi raj. Amen.“ V instrumenta^em uvodu oratorija so nakazane nekatere glasbene misli, ki iih skladatelj potem obširneje razvija in prepleta. V celotnem'oratoriju je čutiti, da je besedilo počelo glasbenih misli. Glasba odeva, razlaga, podčrtava in stopnjuje duhovno vsebino. Glasbeni izraz je skrbno in lepo oblikovan, pa naj gre za melodične okrase samospevov, fuge v zboru ali instrumentalno spremljavo. Izvedba dela ni lahko opravilo. Od dirigenta terja, da se z umetniškim čutom čim bolj približa duhu in slogu skladbe in da potem svojo umetniško voljo prenese na izvajalce ter z njimi čim verneje uresniči svojo zasnovo umef- danes hvaležen, za dobro in krščansko vzgojo. In dokler Vam je dopuščalo zmavje, ste ostali zvesti svojemu poslanstvu, vzgoji mladine. Mi, člani Našega doma v San Justu smo Vam za Vaše delo iskreno hvaležni. Prepričan sem, da tudi drugi, ki so bili deležni gostoljubja Mladinskega doma v Don Boskovem zavodu v R. Mejiji. Po mladini ste prihajali tudi k" nam Pravični Bog naj Vam poplača delo, kf ste ga opravili med Sanjuščani. Kot spovednik in mašnik, da smo se z Vsemogočnim lahko pogovarjali v našem materinem jeziku, saj nas je On ustvaril za Slovence. Bili ste prvi župnik Sanjuške fare, pozneje pa še duhovni vodja Našega doma. Veliko dobrega ste napravili med nami. zato bodi večno zahvala Bogu, ki Vas ie nam poslal. Isti Bog naj Vam bo dober plačnik za Vaša dobra dela mi preostali pa Vas bomo v večni hvalnici našemu skupnemu Stvarniku ohranjevali v hvaležnem spominu.“ G. Janko Mernik je tako odromal na sVoio poslednjo pot. Njegovo življenje in delo naj nam bo v spodbudo, njegova noži tvovalnost zgled, kako se moramo borit: za ideale krščanstva, kajti le delo dom-inešeno v naporu in žrtvi, kot i« bilo delo pokojnika, bo rodilo stotere sadove. Po športnem svetu Priprave argentinske nogometne reprezentance za nastop na svetovnem prvenstvu v Nemčiji ne vzbujajo posebnih iluzii. Po neodločeni igri z Anglijo v Londonu (2:2:), je preteklo nedeljo Argentina gladko izgubila z Nizozemsko v Amsterdamu s 4:1. Seveda so to le tekme za trening, toda po igri se moraio s tem tolažiti Argentinci in ne Holandci. V Helsinki je bilo že 21. aprila končano svetovno hokejsko prvenstvo skupine A. Prvo mesto je spet zasedla ekipa _SZ, čeprav je v prvi tekmi izgubila s ČSSR z 2:7. Toda kasneje so Čehi zelo popustili — premagali so jih še Finci in Švedi, pa v obratni tekmi tudi ekipa SZ s 3:1. ČSSR je v 10 kolih zbrala 14 točk (7 zmag in 3 porazi), SZ na .ie izgubila le eno tekmo s Čehi. Za ČSSR so se uvrstile švedska z 11 točkami. Finska z 10 točkami. Poljska s 4. zadnja je bila NDR, ki bo na prihodnjem tekmovanju igrala vskupini B; na njeno mesto bo prišla ekipa ZDA. ki je na tekmovanju v Ljubljani zasedla prvo mesto v skupini B nine. Zbor mora biti izšolan, prožen in pozoren, da melodično in harmonično, ritmično in dinamično pravilno izvaja vse lepotne prvine skladbe, in solisti morajo razpolagati ne le z naravnim lepim in močnim glasom, temveč tudi s pevsko tehniko. Pri sobotni izvedbi je bilo čutiti visoko poustvarjalno zmogljivost izvajalcev. čutiti je bilo tudi njihovo odgovornost in osebno doživetje duhovne skladbe. Tzvedba je bila intonančno čista, ritmično urejena, dinamično prepričljiva in občuteno doživeta in je poslušalstvo osvojila ter ga povedla v svet glasbene lepote in v svet najvišjih duhovnih vrednot. Izvajalci: Slovenski pevski zbor „Gallus“, zbor „Slovenske mladenke“, „Slovenski buenosaireški oktet“ in pevci solisti Elida Canepa-Borštnikova (članica opere Colon), Marija Marinčkova, Anica Mehle, Lučka Pavšer, Silvo Lipušček, Janez Jerebič, Janez Zorec, Janez Mežnar in Janko Klemenčič ter violinist Alojzij Šonc, predvsem pa dirigent dr. Julij Savelli in pianistka Anka Savelli-Gaserjeva, ki je skladbo spremljala s klavirjem, ker ni na voljo orkestra, so želi za prelepi večer hvaležno priznanje občinstva; ki je bilo najštevilnejše, kar jih je kdaj privabil kak koncertni program v slovenski skupnosti v Buenos Airesu. J. Š. Llamado do la Iglesia Frente a la inusitada ola de violencia, que azota nuestra comunidad, los obispos argentinos han dado a conocer un documento, en el que expresan su punto de vista frente a este problema. En su parte final el documento expresa: “Que los cambios que necesita la Nación se realicen con la mayor celeridad posible. “Que la transformación llegue a todos los sectores y regiones del país que la necesiten. “Que los responsables de las diversas gestiones no escatimen esfuerzos y dedicación consciente. “Que los más favorecidos no teman y no vacilen en deponer actitudes que sean egoístas y en renunciar a intereses injustos. “Que los jóvenes orienten sus ideales, su voluntad y su maravillosa capacidad, hacia un recto proceso de construcción y den asi la nota de una segura esperanza que asciende rápidamente hacia el futuro y aleje de sí toda posible frustración. “Que hombres y mujeres renuncien en generosa decisión a cualquier acción y método de violencia, no sólo porque destruye la unión de la familia humana, sino también porque traba y frena la reconstrucción nacional. “Que los partidos políticos y las organizaciones que agrupan a los ciudadanos y a les trabajadores, hagan una serena y patriótica labor de reflexión y de entrega total a la solución de los grandes problemas del país. “Que cuantos integran la Iglesia de Jesucristo, tengan siempre una plena disponibilidad y espíritu de servicio, para hacer realidad la reconciliación del Año Santo, como fruto del amor y como fundamento que posibilite el despegue del país hacia las grandes metas que se propone”. DRUGI JUNIJ PRAZNIK NASIN JUNAKOV POSVEČEN VSEM ŽRTVAM KOMUNISTIČNE REVOLUCIJE Ob 16. uri: PRED SPOMENIKOM V SLOVENSKI HIŠI: Polaganje venca Petje žalmstink — izvaja otroški zbor iz Slovenske vasi pod vodstvom ge. Zdenke Janove Molitev za pokojne Vedno več knjig in vedno več nepismenih ljudi Po statističnih podatkih UNESCU se je število knjig v letih 1955—1971 na svetu podvojilo in sicer od 285.000 na- slovov na 548.000 naslovov. Zanimivo je da je največ knjig s področij družbenih znanosti, šele potem sledi leposlovje. Na drugi strani pa ie na svetu vedno več nepismenih ljudi. Dočim je bilo leta 1960 registriranih 735 milijonov ljudi, jih je ©ramaiski odsek Slovenske vasi vabi na komedijo v treh delanjih CARLO GOLDONI KRČMARICA Režija Ciril Jan v petek, 7. junija, ob 20 v Slovenski vasi; v soboto, 8. junija, ob 20 v Skvenski hiši, Ramón L. Falcón 4158- Slovenski dom v San Mariin« vabi vse rojake in rojakinje na ©©MAČE MLINE v nedejo, 9 junija od 18 dalje Sodeluje orkester “Plzmikti” Klobase, ki jih bo napravil v prostorih doma mojster Gabrijel Dovč, bodo za dom na razpolago že v sobotp od 15 dalje. LUK/ RUTA 205 FTE. ESTACION TEL. 295-1197 AVDA. 25 de MAYO 136 ALMAFUERTE 3230 a 1 cuadra Municipalidad V CERKVI MARIJE POMAGAJ: Koncelebrirana sveta maša, pri kateri bo pel Slovenski pevski zbor „Gallus“ V D ORANI: Spominski govor: g. Rudolf Smersu Moj dedek čaka name — prizor — izvaja mladina Balantičeve šole iz San Justa. ESUKBOA UBRE Editor responsable: Miloš Stare Director; Tone Mizen! Reducción y Administración; Kamuu Faicor. 4158, Buenos Air.-* T. E. 69-9503 Argentina Uredniški odbor; Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj iu Tone Mizen C PETA NAGRADNA KRIŽANKA VODORAVNO: 1) Sramota. 6) Ljubek, čeden. 11) Rešen. 12) Zgodovinska doba. 14) Ljubke gozdne živali. 15) Tekočina. 16) Brstela. 18) Darilo. 19) Središče. 20} Gomile. 22) Kadar. 23) Pritečetno. 25) Kolobar. 27) Kraj pri Belgradu. 29) Pretim. 51) Niha. 32) Turški obluastnik. 33) Predplačilo. 35) Veznik. 36) Oksidirana kovina. 37) Vrh strehe. 39) Del voza. 41) Predlog. 42) Pravila.o vedenju v dražbi. 44) Medmet bolečine. 45) Ugeden mož. 46) Slečenima NAVPIČNO: 1) Afriška rogata žival. 2) Nravstvena struktura. 3) Denarno nakazilo. 4) Glasbena notacija. 5) Zgodnja pomladanska cvetica. 6) Malopridnež. 7) Za pol tona znižana tretja nota. 8) Neusmiljen. 9) Prav takšen. 10) Neprikladna. 13) Lovec rib. 16) Vpije. 17) Uradno obvestilo. 20) Velik strah. 21) Posedovala. 23) Tir. 24) Metla. 26) Napeljane vinske trte. 28) Jemljem življenje. 30) Nepravi bog. 31) Skala. 34) Pregovor. 36) Podzemski hodnik. 37) Obstojata. 38) Grška črka. 40) Prva žena. 42) Medmet navdušenja. 43) Znak za srebro. Med vsemi pravilnimi rešitvami, ki bodo poslane do 30. junija t. 1. na naslov: V SLOGI JE MOČ, Bme. Mitre 97, Ramos Mejia, bomo izžrebali nagradno knjižico z vlogo $ 100. bilo 10 let pozneje registriranih 783 milijonov. Največ nepismenih je v Aziji (48.8%) in v Afriki (73.7%). OBVESTILA SOBOTA, 1. junija 1974: V Slovenski cerkvi Marije Pomagaj maša zadušnica za dr. Ignacijem Lenčkom, ob 19. po naročilu Protikomunističnih borcev. NEDELJA, 2. junija 1974: Praznik naših junakov, posvečen žrtvam komunistične revolucije. Ob 16 slavnost v Slovenski hiši. PETEK, 7. junija 1974: V Slovenski vasi ob 20 igra ..Krčmarica“. SOBOTA, 8. junija 1974: V Slovenski hiši ob 20 igra „Krčmarica“. NEDELJA, 9. junija 1974: V Carapachayu dopoldne sv. maša in kosilo, popoldne pa občni zbor Slovenskega doma. V Slovenskem domu v San Martinu družabna prireditev (koline). SOBOTA. 15 junija 1974: V Slovenski hiši ob 20 kulturni večer SKA. V srečanju z našimi ustvarjalci: ..Tine Debeljak — prevajalec“. NEDELJA, 16. junija 1974: V Don Boscovcm zavodu v Ramos Mejia telovska procesija. V Slomškovem domu po telovski procesiji na razpolago domače kosilo. SOBOTA, 22. junija 1974: V Slomškovem domu ,ob 19. uri spominska proslava: sv. maša, spominska beseda, simbolični nastopi, petje, godba in molitev za mučence pri slovenskem znamenju. NEDELJA, 30. junija 1974: V Slomškovem domu družinska nedelja. Ob 9 sv. maša, zanimivo preda-vanj e "debata in kosilo! 9. junija bo v Carapachaju sv. maša za pok. Francita Mramor, nato skupno kosilo. Popoldne pa občni zbor Slovenskega doma. MARIJA SNEŽNA OSTERC ZOBOZDRAVNICA Tharnes 2272 7. nadstr. „E“ Prositi za uro na telefonu: 761-1730 od 10. do 15. ure ©R. JUAN JESUS RUASNIK Specialist za ortopedijo in travmatologijo C. José E. Uriburu 285, Cap. Fed Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855. Privatni telefon: 628-4188 Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20 JAVNI NOTAR FRANCISCO RAUL CASCANTE Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofic. 2 T. E. 35-8827 EZEIXA C. SPEGAZZINI SAN JUSTO AVDA. PAVON/H. YRIGOYEN 8854/62 LOMAS DE TEL. 243-2291/3058 (Entre Boedo y Sáenz) ZAMORA Opozarjamo, da imamo v Lomas de Zamora, v našem novem velikem lokalu, vedno na razpolago najfinejšo pohištvo DRUŠTVENI OGLASNIK Spominska proslava ob dnevu naših junakov bo 2. junija ob 16. uri v Slovenski hiši. V nedeljo, 2. junija, bo posebna radijska oddaja posvečena spominu naših žrtev. Govoril bo g. Pavel Fajdiga. Oddaja je na radio ANTARTIDA ob 14,30. ______________________ PORAVNAJTE ZAOSTALO NAROČNINO! Argentino Correo Central (B ) FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5775 TARIFA REDUCIDA Concesión N* 3824 Registro Nacional de la Propiedad Intelectual IN* 2.233.341 Naročnina Svobodne Slovenije za L 1974 za Argentino $ 105.— (10.500) — pri pošiljanju po pošti $ 110.— (11.0P0). ZDA in Kanada 16 USA dol.; za Evropo pa 19 USA dol. za pošiljanje z avion-sko pošto. Evropa. ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 12 USA dol. Talleres Oraficns Vilko S.R.L., Estaa