Hladnikia 7: 29-31 (1996) 33 Notulae ad floram Sloveniae I 1 1 rr . i . • ... „ # „ f. „r~. *m&- I | j 28. Asperula taurina L. Nova nahajališča v dolini Soče med Kobaridom in Tolminom New localities in the Soča Valley between the towns of Kobarid and Tolmin 9746/3 (UTM UM72): Slovenija, Breginjski kot, logi in grmišča belega gabra od Mosta na Nadiži (mejni prehod) navzdol ob reki do Krasa, okoli 350 m nm. v. ter ob kolovozu (odcepi se na drugi serpentini ceste od mejnega prehoda) v severozahodni smeri, v sestoju sive jelše in velikega jesena, okoli 400 m nm. v. Leg. & det. B. ČUŠIN 13. 9. 1996, ZRC 9746/2 (UTM UM72): Slovenija, Breginjski kot, ob potoku Cerkovnik (med Homcem in Sedlom), okoli 400 m nm. v., Asperulo-Carpinetum. Det. B. ČUŠIN, junij 1996, avtorjev popis. 9746/2 (UTM UM82): Slovenija, Breginjski kot, grapa potoka Gostenk (med Borjano in Stanoviščem), okoli 400 m nm. v., grmišče. Det. B. ČUŠIN, junij 1996, avtorjev popis. 9746/2 (UTM UM82): Slovenija, Breginjski kot, ob potokih in v senčnih grapah v okolici domačije Mokar, v grapah Rakuščka in Suhega potoka pod Borjano, okoli 300 do 350 m nm. v., Asperulo-Carpinetum, Hacquetio-Fraxinetum s. lat. Leg. & det B ČUŠIN 30 8 1996, ZRC. 9747/1 (UTM UM92): Slovenija, Zgornje Posočje, začetek Stolovega grebena nad Kobaridom: pod vzpetino Baba (772 m), okoli 670 m nm. v., pionirski gozd belega in črnega gabra na rastišču asociacije Ostryo-Fagetum, Predela, okoli 740 do 820 m nm. v., pionirski gozd na rastišču asociacijeLamio orvalae-Fagetum. Leg. & det. I. DAKSKOBLER, 21. 5. 1996, ZRC. 9747/4 (UTM UM91): Slovenija, Zgornje Posočje, Kolovrat, vznožje pobočja ob cesti v zaselek Foni, okoli 200 do 250 m, pobočni grušč, Hacquetio-Fraxinetum. Leg. & det B ČUŠIN & I. DAKSKOBLER, 23. 5. 1996, ZRC. 9747/4 (UTM UM91): Slovenija, Zgornje Posočje, Kolovrat, Tbin, hudourniški vršaj na levem bregu grape, okoli 270 m nm. v., Hacquetio-Fraxinetum. Leg. & det I DAKSKOBLER 5 5 1995, ZRC. ' ' 9747/4 (UTM UM92): Slovenija, Zgornje Posočje, grapa Ročice pri Ladri, na več krajih na desnem bregu potoka, 250 do 400 m nm. v., Asperulo-Carpinetum. Det. I. DAKSKOBLER, 17. 7. 1995, avtorjev popis. 9747/4 (UTM UM92): Slovenija, Zgornje Posočje, pri Sv. Lovrencu, ob potoku vzhodno od griča in v vznožju sosednje vzpetine, 200 do 230 m nm. v., Asperulo-Carpinetum. Det I DAKSKOBLER, 24. 5. 1996, avtorjev popis. 9747/4 (UTM UM92): Slovenija, Zgornje Posočje, V Kamnih, Gabričje, vse do Suhega potoka, okoli 200 do 350 m nm. v., vršaj, apnenčasta groblja, Asperulo-Carpinetum, Hacquetio- Fagetum, razmeroma pogosta. Det. I. DAKSKOBLER, 24. 5. 1996, avtorjev popis 9747/4 (UTM UM92): Slovenija, Zgornje Posočje, Selce, manjša grapa ob kolovozu Selce- Vrsno, okoli 400 m nm. v., Asperulo-Carpinetum. Det. Igor in Ljudmila DAKSKOBLER, 18. 10. 1995, popis avtorjev. 9748/3 (UTM UM91): Slovenija, Zgornje Posočje, jugozahodno vznožje Mrzlega vrha med vasema Gabrje in Volarje (nad Glažarjem), okoli 300 m nm. v., kamniti žleb v pobočnem grušču (dolomit z roženci), robidovje ob gozdni vlaki, okoliška gozdna združba Asperulo- 34 Notulae ad floram Sloveniae Carpinetum. Leg. et. det. I. DAKSKOBLER, 6. 5. 1996, ZRC. 9748/3 (UTM UM91): Slovenija, Zgornje Posočje, Sopotnica (Gabije), z gruščem zapolnjena dolinica na desnem bregu grape, okoli 550-600 m nm. v., Hacquetio-Fraxinetum. Leg. & det. I. DAKSKOBLER, 25. 5. 1995, ZRC. 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 05 SI. 1: Razšiijenost vrste Asperula taurina L. v Sloveniji Fig. 1: Distribution of Asperula taurina L. in Slovenia MARTINČIČ (1984: 498) pri razširjenosti turinske perle omenja alpsko in submediteransko fitogeografsko območje Slovenije. V prvem raste v Breginjskem kotu (M. WRABER 1963 - LJU, 1965, ČERNIC, POLDINI & T. WRABER 1966, T. WRABER 1971, ČUŠIN 1996) in v okolici Kobarida, kjer jo omenjata že KRAŠAN (1867: 353) in BECK (1907: 55). ZIRNICH (COHRS 1954: 125, MEZZENA 1986: 360) jo je nabral pri Sužidu in Kobaridu (9747/3) ter med vasema Idrsko in Kamno (9747/4), T. WRABER in LOVKA pa v gozdu pri vasi Idrsko (1970 - LJU). MIKULETIČ (1978) omenja nahajališča na desnem bregu Soče nekoliko nižje od Trnovega ob Soči (9747/ 1), na desnem bregu Soče nasproti Kamnega (9747/4) ter nad cesto Tolmin-Kobarid na pobočjih Kolovrata (blizu vasi Volarje - 9747/4, ustno sporočilo 29. 3. 1996). Nahajališči ob grapi Tbin in ob cesti v zaselek Foni sta torej v tistem delu Kolovrata, kjer sta turinsko perlo našla že ZIRNICH in MIKULETIČ. Na pobočjih bližje Tolminu, pod Hlevnikom in Sv. Jakobom, je doslej nisem opazil. Prav tako raztreseno je turinska perla razširjena na levem bregu Soče med Ko- baridom in Tolminom. To potrjujejo nahajališča ob Ročici, pri Sv. Lovrencu in Kamnem, nad vasjo Selce in tudi nahajališči, ki sta doslej Tolminu najbližje, na jugozahodnem vznožju Mr- zlega vrha nad domačijo Glažar in ob grapi Sopotnice nad vasjo Gabrje. Rastišča zgoraj naštetih novih nahajališč so si zelo podobna. Turinska perla v dolini Soče med Kobaridom in Tolminom navadno raste na vlažnih in zelo skeletnih koluvijalnih tleh v podgorskem pasu (200 do 700 m nm. v.). Geološka podlaga je največkrat pobočni grušč. Raste v združbi velikega jesena in gorskega javorja (Hacquetio-Fraxinetum s. lat.) in v drugotnih gozdovih belega gabra in drugih listavcev na potencialnih rastiščih podgorskega bukovja (As- 91 92 93 94 95 96 97 98 99 00 01 02 03 04 Hladnikia 7: 29-31 (1996) 35 perulo-Carpinetum). V podobnih združbah (Asperulo taurinae-Carpinetum, Fraxino-Alne- tum incanae) in v istem višinskem pasu jo je M. WRABER (1965) našel ob Nadiži v Bregin- jskem kotu. Na nekoliko drugačnih rastiščih, že v spodnjem gorskem pasu (600 do 800 m nm. v.), turinska perla uspeva na začetku Stolovega grebena nad Kobaridom. Turinska perla po podatkih iz literature (KRAŠAN 1863: 360, POSPICHAL 1897-99: 696-697, ZIRNICH in MEZZENA 1986: 360) uspeva tudi v okolici Gorice, v Goriških Brdih (Podsabotin, Kojsko) in pri Solkanu (pod vzpetino Katarina - sedaj Kekec) ter pri Vrhpolju v Vipavski dolini. Zaradi Pospichalove opombe, da je ta vrsta pogostejša višje v dolini Soče, bo treba njeni razširjenosti v Posočju še posvetiti pozornost. Literatura BECK, G. 1907: Vegetationsstudien in den Ostalpen. I. Die Verbreitung der mediterranen, illyrischen und mitteleuropäisch-alpinen Flora im Isonzotale. Sitzungber. d. Akad. d. Wiss. Wien Mathem-naturw Kl., Bd. 116: 1-96 (1439-1534), Wien. COHRS, A. 1954: Beiträge zur Flora des nordadriatischen Küstenlandes. Feddes Repertorium (Berlin! 56(2): 97-143. ČERNIC, D., L. POLDINI & T. WRABER 1966: Erborizzazioni nelle Prealpi Giulie del Torre Boll Soc Adriat Sei. Nat. Trieste (Trieste) 54(4): 3-7. KRAŠAN, F. 1863: Beiträge zur Flora der Umgebung von Görz. Österr. Bot. Zeitschr 13(11)- 345-362 13(12): 385-396. KRASAN, F. 1867: Eine Exkursion in die Gebirge von Tolmein und Karfreit. Österr Bot Zeitschr 17- 348- 359. MARTINČIČ, A. 1984: Rubiaceae. V. MARTINČIČ, A„ F. SUSNIK: Mala flora Slovenije, s. 496-504, DZS, Ljubljana. MEZZENA, R. 1986: L'erbario di Carlo Zirnich (Ziri). Atti Mus. civ. Stor. nat. Trieste 38(1): 1-519, Trieste. MIKULETIČ, V. 1978: Novo nahajališče turinske perle (Asperula taurina L.). Soški gozdar (Tolmin) 14(1- 2): 40. POSPICHAL, E. 1897-1899: Flora des österreichischen Küstenlandes. I-II, Franz Deuticke, Leipzig-Wien. WRABER, M. 1965: Gozdna vegetacija ob gornji Nadiži z ekološkega, fitocenološkega in ekonomskega vidika. Elaborat. Biološki inštitut SAZU, Ljubljana, 36 s. WRABER, T. 1971: Floristika v Sloveniji v letih 1969 in 1970. Biološki vestnik (Ljubljana) 19: 207-219 Igor DAKSKOBLER 29. Campanula marchesettii Witasek Novo, doslej najbolj severno nahajališče ilirskega endemita New, up to now northernmost locality of the Illyrian endemic 9947/4 (UTM UL99): Slovenija, Srednje Posočje, severni del Sabotina (Nad Dolgim hribam), 400 do 500 m nm. v., apnenec, Genisto sericeae-Seslerietum kalnikensis, Amelanchiero- Ostryetum. Leg. I. DAKSKOBLER, 29. 9. 1994, det. L. POLDINI 27. 3. 1995, ZRC. Doslej znano najbolj severno nahajališče ilirskega progresivnega endemita Campanula marchesettii je bil Čaven na robu Trnovskega gozda (T. WRABER & SKOBERNE 1989: 79). Jeseni