William Shakespeare: UfCR@ČEHA TRm0GLAVKA (The Taming of the Shrew) Prevod: Milan lesih Režija: lanusz Kiča Dramaturgija: Janez Vencelj Scena in kostumi: Jurgen Tangier Lektorstvo: Marijan Pušavec in Špela Virant Asistentka režije in prevajalka: Špela Virant Katarina:................................Milada KAI.EZIČ Bianca:.................................. Vesna JEVNIKAR Baptista:................................Stane POTISK Vincentio:...............................Miro PODJED Petruchio:...............................Mario ŠETIH Lucentio:................................Renato JENČEK Gremio:.................................. Bruno BARANOVIČ Hortensio:...............................Peter TERNOVŠEK k.g. Tranio:..................................Bojan UMEK Biondello:...............................Rok VIHAR k.g. Grumio:.................................. Zvone AGREŽ Curtis:..................................Tomaž GUBENŠEK Šolnik:..................................Igor SANCIN Vdova:................................... Tina GORENJAK .................................Eva ŠKOFIČ - MAURER, alternacija Krojač:.................................. Drago KASTELIC Čepičar:.................................Tomaž GUBENŠEK Služarniki:..............................Branko PILKO, Rado PUNGERŠEK. Tone CVAHTE, Uroš ZIMŠEK Vodja predstave: Zvezdana Štrakl-Kroflič - Šepetalka: Breda Jenček - Luč: Izidor Korošec, Rudi Posinek - Ton: Drago Radakovič - Krojaška dela: Adi Založnik, Marjana Podlunšek - Frizerska dela: Maja Dušej - Odrski mojster: Miran Pieko - Rekviziti: Franc Lukač - Garderorerki: Amalija Baranovič, Melita Trojar - Tehnično vodstvo: Vili Korošec Premiera: petek, =; n o v (} v v o n * 6 C; o (} v; 5!l li Ii ; 1j : "J ! ie : * ; v' ii: ; I 3i ** j«-*«- *** "" j-*”*’ 1T"~‘ IT"’"' •*"’*!* «-*”*■ ------ r 1:: r' l- -iu }■ f:i j: f Mi f I' Mi l' f iu j: v ; TnerTiAS Heyw®®d (IS73 - I64I) :: 1 >;• > Prolog o I n 6 6 C) 0 n .V u n 6 I h v? n 0 D I ;; 0 !■ n I I I I I I Jaz sem le glas, poslan, da razglasi In vam razkrije teh priprav pomene: Ne ho razkošja, muza naša bdi Nad skromno zgodbo sredi gole scene. Ta vejica bi hrast lahko bila, Ki vam na čast mu rasla moč bi drzno, To grobo platno - til, naš trot - čebela; Naš mali prostor - polje bi prostrano; Le ena jed - banket in voda vino; Naš potok - morje, slep pogled - vid orlov; Pritlehna muza pela bi v višino; Bilo bi belo perje naših vranov. A dobre misli, kjer vse to bi zgolj približek naredilo, ohranijo, kar bi prineslo, in prizanesejo, kjer bi skazilo. sugoloil siiT Jnog gniod .'mgriid’iiid b a>lil Jud omoo I mfiom noilini;<|'nq osorli Jeri // no/ Hot ot Inod ai sguM uro ,9tBt8 8 [J oii o Ig on iol >looJ ,9n908 'ned e JoojdijB u-rned b noqll t99it I'ldrni] g giwJ sirit IvioTle bluoo o ff ;blind 81uovbJ iuo^ no ^Iblod trlgim dlgnaita 98orT^ jaad - i(9nod b .onoib joussit .tossin mO :bl')il enoioBqs bnB 9g’iel b tioIq noTied tuO ;gniw ’iotev/ nidt ruo :8t9[i[)UE' SLUŽABNIK SLUŽABNIKA - : Biondello. Njegova {■ ______________informacija spreminja TOK DOGAJANJA IN S TEM DOBIVA VEČJO VREDNOST. KeR PA JO A' • • POSEDOVANJU VREDNOSTI PRISOTNA V ČLOVEKU ŽE OD SAMIH \ ZAČETKOV CIVILIZACIJE. V UKROČENI TRMOGLAVKI PA NOSILEC VREDNOSTI NI LE DENAR OZIROMA IMETJE, TEMVEČ JE BOLJ KOT ' TO IZPOSTAVLJENO MOŠKO LASTNINJENJE ŽENSK. ZENSKA PA JE TOLIKO VREDNJEJŠA, KOLIKOR BOLJ DELUJE KAKOR LASTNINA. Prav zaradi tega Katarina nima vrednosti, v bistvu ima CELO NEGATIVNO VREDNOST, SAJ SO PeTRUCHIU PRIPRAVLJENI TUDI INFORMACIJSKA VLEČE SVOJE KORENINE PRAV IZ RENESANSE, KO JE Z IZUMOM TISKA KNJIGA POSTALA DOSTOPNEJŠA IN IZGUBILA SVOJO MATERIALNO VREDNOST. V i .,J * i isi :=- -• i IZGUBLJATI SVOJ DRUŽBENI POMEN. V RESNICI JE ŽELJA PO1 POSEDUJE NA NEK NAČIN NEODVISEN IN GLEDANO Z NJEGOVEGA STALIŠČA MORDA CELO SUPERIOREN NAD OSTALIMI, OSTAJA '■ J PRETEŽNO NERAZUMLJEN IN LE S TEŽAVO KOMUNICIRA Z DRUGIMI. Seveda je težko govoriti o tem, da je Shakespeare slutil '.J TUDI DANAŠJI ČAS, A TAKO KOT VSE KASNEJŠE EVROPSKE DOBE : • I) (;• ;r: ;; ;=- : !i|:i I'- r "i i’ i:i r n I_____________________■ n 0 0 i) n () (} 1 a n :• () O o ( : E \ 0 \u A f: tl ;) (j >: S n A Kaj pa Vincentio, Grumio, Krojač, Šolnik in Curtis? Kateremu času pripadajo oni? Pri njih ni izpostavljeno, KAJ JE OBJEKT NJIHOVEGA PRIMARNEGA STREMLJENJA. PRAVZAPRAV SO BREZ NJEGA. VdAJO SE V SITUACIJO, V KATERI SO, JO SPREJMEJO ZA SVOJO LASTNO IN Z NJO TUDI VREDNOTE TISTIH, KI TO SITUACIJO USTVARJAJO - KI USTVARJAJO ČAS. Če JIH POGLEDAMO V PRIMERJAVI S PREJ NAŠTETIMI, POTEM MORAM NEKOLIKO POPRAVITI TEZO, DA PREJŠNJI PRIPADAJO ČASU, ČAS PRIPADA PREJŠNJIM, ONI DELAJO ZGODOVINO, MEDTEM KO VlNCENTIO, GlIUMIO IN OSTALI V TEJ ZGODOVINI SAMO ŽIVIJO. Bianca pa predstavlja drugačen, tretji model. Njen VREDNOSTNI MODEL NAMREČ ENAČI VSE VREDNOTE. ZAVEDA SE SVOJEGA POLOŽAJA IN LASTNE VREDNOSTI, OBOJE PA JI OMOGOČA, DA PARADOKSALNO Z ZAVESTNO POTLALČITVIJO INDIVIUDUALNOSTI LAHKO UVELJAVI PRAV TO. ZAKONSKI STAN PA JE ZANJO SREDSTVO ZA DOSEGANJE LE-TEH. Na NEK NAČIN JE IZVEN ČASA, ŽENSKA, KOT JE ONA, ENAKO REAGIRA V VSAKEM OBDOBJU. VSAKIČ POTEGNE NAJVEČ. Enako, kakor je današnjemu človeku težko razumljiv ČLOVEK l8.STOLETJA, ŠE MANJ PA LJUDJE RENESANSE, TAKO TUDI ZNOTRAJ SVETA UKROČENE TRMOGLAVKE PRIHAJA DO PROBLEMOV V KOMUNIKACIJI OZIROMA DO KOMUNIKACIJE SPLOH NE PRIDE. Zaradi tega konflikti nastajajo prav med osebami, ki PRIPADAJO ENEMU ČASU. Položaj: Hortensio se prav zaradi položaja, ki zaznamuje njuni "baročni" osebnosti, spopade z Lucentiem. Oba pod krinko skušata priti do čimbolj ugodne POZICIJE - ČIM bližje Bianki. Medtem ko pa se na drugi strani z Gremiem, ki je PRAV TAKO SNUBEC, SPLOH NE ZAPLETETA ZARES. NjEGOVO STREMLJENJE JE NAMREČ DRUGAČNO. S PeTURCHIOM PA SE ZAPLETETA V NEKAKŠEN NEGATIVNI KONFLIKT - V SODELOVANJE, SAJ SO NJUNI ŽELJENI POLOŽAJI RELATIVNO RAZLIČNI (BlANCA in Katarina). Vrednost: zato pa se Gremio zaplete s Traniem, oba pa tudi z Baptisto. Vsem gre za vrednost in bistvo njihovega ODNOSA JE PRAVZAPRAV TRGOVINA, O ČEMER PA SEM ŽE GOVORIL. Različni nivoji komunikacije pa se ne odražajo samo v MEDSEBOJNIH KONFLIKTIH, TEMVEČ TUDI V POVEZOVANJU V skupine. Glede na to, da se jezik položaja lahko dokaj ENOSTAVNO PREVEDE V JEZIK VREDNOSTI (POLITIČNA MOČ PREIDE V EKONOMSKO), SE SKUPINA SNUBCEV IN TASTA VSEENO DOKAJ USPEŠNO RAZUMEJO. Vsi SE RAZUMEJO TUDI Z BlANKO, KI "GOVORI VSE JEZIKE". Ostane Katarina, ki pripada drugačnim vrednotam. Položaj IN VREDNOST STA VREDNOTI, KI PRIPADATA ZUNANJEMU SVETU, VEDNO STA OSEBI DANI OD ZUNAJ, MEDTEM KO PA JE INDIVIDUALNOST, OSEBNA SVOBODA, SAMOSTOJNOST NEKAJ, KAR JE V ČLOVEKU IN KAR JE NEPREVEDLJIVO IN NIMA NOBENE ZVEZE Z VREDNOTAMI OSTALIH. PrAV ZARADI TEGA JE KATARINA NAJBOLJ OSAMLJENA IN JE V STALNEM BOJU Z OSTALIMI, V BOJU ZA RAZUMEVANJE. Klasificiranja oseb po obdobjih, ki so sledila renesansi (A JIH JE TUDI ŽE NAPOVEDOVALA IN VSEBOVALA), PA NE GRE RAZUMETI POVSEM DEFINITIVNO IN ENOSTRANSKO. OSEBE, KOT so te iz Ukročene trmoglavke, seveda živijo v vseh obdobjih ČLOVEŠKE ZGODOVINE. Pri ENAČENJU OSEB Z DOLOČENIM ČASOM GRE ZGOLJ ZA SKROMEN POSKUS OZNAČITI PREVLADUJOČI SISTEM VREDNOT TAKO ZNOTRAJ POSAMEZNIKA KAKOR TUDI ZNOTRAJ DRUŽBE V DOLOČENEM ČASU. GrE ZA POSPLOŠITEV, KI SKUŠA UGOTOVITI TEŽNJE TAKO POSAMEZNIKA KAKOR ČASA, V KATEREM ŽIVI. Kot VELJA ZA VSAKO POSPLOŠITEV, PA TA NIKAKOR NE MORE ZAJETI CELOTE NEKEGA BITJA IN S TEM VEDENJEM JE POTREBNO VSE NAPISANO TUDI RAZUMETI. Vsega tega Shakespeare seveda ni vključil v svoje besedilo. Kot že rečeno, se nikjer (z izjemo Katarininega zadnjega monologa) ne dotika filozofskih, niti socialnih vprašanj. Njegovo besedilo so besede dramskih oseb. Nič več. Zdi ;1 $; :: ! aH " - V. —v. SE, KOT DA SE JE HOTEL NAMENOMA IZOGNITI KAKRŠNIKOLI LASTNI INTERPRETACIJI SVETA, KOT GA UPODABLJA V UKROČENI TRMOGLAVKI. Kaj sploh je interpretacija? Interpretacija je razlaga INTERPRETOVEGA VIDENJA IN JE VEDNO OBRNJENA NAVZVEN, VEDNO NAMENJENA NOVEMU BRANJU, NOVEMU VIDENJU. Je POSREDOVANO VIDENJE. TaKO SE POLEG SAMEGA PREDMETA IN INTERPRETA NEIZOGIBNO DOTIKA TUDI TISTEGA, KI MU JE NAMENJENA. Z NJIM NEPOSREDNO KOMUNICIRA. INTERPRETACIJA JE PREVOD IZ ENEGA JEZIKA V DRUGEGA. DflAMSKO BESEDILO JE 1 I SEVEDA PRAV TAKO LAHKO INTERPRETACIJA. To VELJA ZA VSE GRŠKE TRAGEDIJE, ZA MoLIERA, ZA BRECHTA ŠE POSEBEJ. Zgodba, ki jo dramatik postavi v določeno družbeno okolje, JE NJEGOVA LAST, ON JE NJEN GOSPODAR. PrAV S TEM, KAKO JO KROTI, NAM LAHKO POVE, KAJ SI MISLI O SRČIKI - PREDMETU TE ZGODBE. ' V Ukročeni trmoglavki tega videnja predmeta, sveta ni. ( Publiki Shakespeare nikjer ne prišepne, kaj si o tem svetu 1 \ misli. Nikjer ne pokaže s prstom, češ to je dobro, to pa ne. Shakespeare pokaže samo predmet, samo svet, ki pa je univerzalen. Univerzalen v tem smislu, da ni vezan niti NA ČAS NITI PROSTOR, KAJTI LIKI PRIPADAJO VSEM OBDOBJEM. Seveda pa jih vsako obdobje razume drugače, vsak človek jih sodi s svojimi očmi. Vendar konfliktna razmerja med njimi, porojena iz nezmožnosti komunikacije ali iz enakih, A NASPROTUJOČIH si stremljenj, ostajajo. Univerzalen je tudi zato, ker se človeštvo, skupaj s Shakespearom nenehoma čudi nad dejstvom, da sta na svetu dva spola - dvoje različnih, a enakih ljudi. Paradoksalna PRISOTNOST DVOJNOSTI IN ENAKOSTI, KI JE OBENEM NEIZOGIBNA, SE VEDNO VZPOSTAVLJA KOT PROBLEM SLEHERNE DRUŽBE. Ob Katarini in Bianki vsaka publika vidi lastno razumevanje TEGA PROBLEMA. Shakespeare resda pove, da se spola gledata z dveh bregov ; ------------------------------------------------------------0 ir': IN DA ŽELJA PO OBLASTI NA ENI STRANI IN TEŽNJA K NEODVISNOSTI | V n ( VODITA V KONFLIKT, V KATEREM ZMAGA TISTI, KI JE MOČNEJŠI. I A TO SO samo dejstva tega sveta. , Seveda bi, če bi njenega avtorja poznali bolje, lahko rekli, ! DA JE HOTEL Z UKROČENO TRMOGLAVKO POKAZATI, DA ŽENSKA I I MORA BITI SPODAJ, KER JE TAKO GRAJENA. Da MORA BITI PODLOŽNA / MOŠKEMU, KER LE TAKO PRIDE DO MEDSEBOJNE HARMONIJE MED 1 SPOLOMA. Da JE ZMAGOVALEC LE TISTI MOŠKI, KI JE ANGAŽIRAN, I KI JE GIBALO RAZVOJA IN JE PODLOŽNOST DAR, KI GA ZMORE I , DATI IN OB TEM OSTATI ONA SAMA LE ZENSKA. Seveda bi, če bi njenega avtorja poznali bolje, lahko rekli, DA JE GLOBOKO SOVRAŽIL MOŠKO PRENAREJANJE V LJUBEZNI. Prevaro zapeljevanja, kjer je navidezna podložnost :; (LuCENTIO SE PREOBLEČE V slugo) LE IZGOVOR ZA DOSEGO PREMOČI. Da JE ŽENSKA TAKO KOT MOŠKI SAMOSTOJNO BITJE, KI ODLOČA O SVOJIH DEJANJIH, LE DA JIM MOŠKI DEL ČLOVEŠTVA TO SKUŠA PREPREČITI ZA VSAKO CENO. Da JE BISTVO MOŠKEGA LAŽ IN NASILJE. Seveda bi, če bi vedeli, da je Ukročeno trmoglavko v RESNICI NAPISALA ŽENSKA, ISTO IGRO GLEDALI S POVSEM DRUGAČNIMI OČMI. MORAMO ODGOVORE POISKATI SAMI PRI SEBI. To JE INTERPRETACIJA. n n i) A ft 6 A A o A A A A A Shakespeara v resnici sploh ni in prav zato je tako velik. X V Ukročeni trmoglavki pa ga je sploh zelo malo. Zato si >' 0 I A A A A A A A A ft) A A ; - .. •=; * : ...... ...... — ::— ****** ...... ...... — F* r *•; F '*:i L L i1 f F r I1 / i-;......- %’ ;.; O X • ji- Ianusz Riga Rojen jk bil leta 1957 v Wboclavu NA Poljskem. Študij GLEDALIŠKE BEŽIJE JE / končal v Krakovu na 1 JaGIELLONSKI UNIVERZI. J Ob VOJAŠKEM UDARU 1 GENERALA JaRUZEL- 4 SKEGA LETA 1981 JE BIL PRISILJEN OSTATI V Nemčiji. Tako se je v Poljsko vrnil šele , leta 1991. Prvič pa je 1 na Poljskem režiral \ lansko sezono, ko je \ SKUPAJ Z AnDRZEJEM Wajdo pripravil OTVORITEV NOVEGA GLEDALIŠČA V WrOCLAVU ( M O L I E R E : I MPROVIZACI JA V Versaillesu, Gira-doux: Improvizacije v Parizu). V Ki)LNU JE DOŠTUDIRAL UMETNOSTNO ZGODOVINO, POTEM PA ' SE JE SPET POSVETIL GLEDALIŠKI REŽIJI. SPRVA JE DELAL KOT ASISTENT POLJSKEGA REŽISERJA JeRZYJA JaROCKEGA. SvOJ PRVI ANGAŽMA JE DOBIL LETA I985 KOT HIŠNI REŽISER V StADTSTHEATRU V WuPPERTALU, V GLEDALIŠČU, KI GA ŠE POSEBEJ ZAZNAMUJE INVENTIVNO GLEDALIŠKO DELO PlNE BaUSCH. Po I ŠTIRIH LETIH JE TO MESTO ZAPUSTIL IN USTVARJAL PREDSTAVE po vsej Nemčiji (Karlsruhe, Wiesbaden, Koblenz, i Bremeriiaven), Avstriji in na Madžarskem bodisi samostojno ALI PA V SODELOVANJU S PETROM StEINOM IN AnDRZEJEM WaJDO. Nekatere izmed režij: \ Ch. Dickens: David Copperfield B. Brecht: Mati korajža A. Schnitzler: Reigen G. Tabori: Weisman in Rdeče lice G. Buchner: Leonce in Lena O. Wilde: Važno je imenovati se Ernest Leta 1990 je prvič režiral v Zagrebu, 1993 pa je na povabilo Tomaža Pandurja prišel v Maribor, kjer je režiral Dumasove Tri mušketirje. Za Kafkovo Ameriko, ki jo je postavil leto kasneje, je na lanskem Borštnikovem srečanju PREJEL TUDI NAGRADO ZA REŽIJO, PREDSTAVA TRIJE MUŠKETIRJI, KI JO JE REŽIRAL V ZKM V ZAGREBU, PA JE BILA PROGLAŠENA ZA NAJBOLJŠO PREDSTAVO NA HRVAŠKEM V LANSKEM LETU. V LETOŠNJI SEZONI JE V PRODUKCIJI NARODNEGA DOMA IZ MARIBORA IZJEMNO USPEŠNO REŽIRAL GeNETOVI SLUŽKINJI. Ukročena trmoglavka je njegova tretja režija Shakespearovih del. Pred tem je režiral Sen kresne noči v Zagrebu in v tej sezoni Kakor vam drago v Koblenzu. Četrto Shakespearovo igro bo spet režiral v Koblenzu in sicer Vihar, pripravlja pa se še na režijo Schillerjeve Marije Stuart in Calderonovega Življenje je sen. '1 ::?• 'I :•? •'! ar 1 Rok Vihar V VLOGI BlONDELLA KOT GOST CELJSKEGA ANSAMBLA NASTOPA Rok Vihar, študent četrtega letnika dramske igre AGRFT v Ljubljani. Rojen je bil leta 1972. Nastopil je v Turini - Goldonijevi Krmčmarici ptujskega gledališča Zato v režiji Sama Strelca, v Sofoklovem in H.Mullerjevem Filoktetu v režiji Paola Magellija v ljubljanski Drami in v Mali Lily Barbare Hieng v Lutkovnem gledališču Ljubljana. Prav tako pa je nastopil tudi v filmih Steber Matjaža Fištravca in Outsider Andreja Košaka. <: O:::;:-:;-.. -: G©STA V slg ceue •1 C:;,i A j v ’Z • : Alan Strang v Shafferjevem Equusu, Profesor v Ionescovi Učni uri, Južek Skok v Brešanovem Hamletu v Spodnjem Grabonošu, Don Juan v Horvathovem Don Juan prihaja iz vojne, Ksaver v Jančarjevem Disidentu Arnožu, Brecht v Erotičnem kabaretu B.Brechta Mire Erceg, Prozorov v Treh sestrah A.P.Čehova, Richelieu v Dumasovih Treh mušketirjih, Kralj Min v Urah Krai ja Mina Bine Štampe - Žmavc, ter Župan v Cankarjevem Pohujšanju v dolini Šentflorjanski. Za svoje igralske dosežke je prejel več nagrad: 1971 Borštnikovo diplomo za vlogo Tončka v predstavi U o 0 L: $ L/ * : * I ■L , * % c Peter Ternovšek JE BIL ROJEN 10. APRILA I947 V MARIBORU. Od LETA I97I JE član Drame SNG Maribor. Vloga Hortensia, v kateri NASTOPA KOT GOST SLG CELJE, JE NJEGOVA IO3. MeD PREJŠNJIMI PA SO SE zvrstile: Tonček v Linhartovem Matičku, Viktor v Vitracovi groteski Viktor ali Otroci na oblasti, Peter v Partljičevi komediji Ščuke pa ni, ščuke pa ne, Orlando v Shakespearovem Kakor vam drago. Popiva v Držič-Ruplovem Botru Andrashu, Matiček v Kreftovih Kranjskih komedijantih, "Ta veseli dan ali Matiček se ženi", A.T. Linharta. 1976 Nagrado občinstva Borštnikovega srečanja za vlogo Petra v Partljičevi komediji "O, ne, ščuke pa ne". 1978 Borštnikova diploma in nagrada za igro za vlogo Alana Stranga v "Equusu" P.Shafferja. 1982 Nagrada Prešernovega sklada za vlogi Profesorja v Ionescovi "Učni uri" in Južeka Skoka v Brešanovem "Hamletu v spodnjem Grabonošu". 1994 Glazerjeva nagrada za umetniški opus v Drami SNG Maribor. 6 0 6 6 n n A A A * ■; s ; ,;;; ; ^ rB ; - i if; i;.;:,. i ;i: J;.::.. ; ^ .. i ;■ * | ________________________________________________________________________________.. ________________________________________________________ * • S PoTisif R Vihar rf^tcifr R I i\iff ii! • -i’ •:- :.~~ ■■ ii' ■■ Adii® PRimez! n V‘: & A Ob premieri Ukročene trmoglavke se od Slovenskega ljudskega gledališča poslavlja Primož Bebler, ki je bil umetniški vodja v zadnjih TREH LETIH. Za njegovo obdobje je bila značilna žanrska pestrost, s pomočjo katere se je gledališče uspešno izognilo Scili samozadostnosti in Karibdi preteče komercializacije. Ob odhodu mu želimo, da bi se z neskaljenim navdušenjem LOTEVAL NOVIH GLEDALIŠKIH PODVIGOV. Od NJEGA SE POSLAVLJAMO z nasvetom: Mundus VULT decipi, ergo DECIPIATUR. V ČASU NJEGOVEGA UMETNIŠKEGA VODSTVA JE V GLEDALIŠČU NASTALO 20 PREDSTAV, OD TEGA 2 NA PROSTEM, 12 NA VELIKEM S kakšnimi občutki zapuščate celjsko gledališče? :.7: .v odru in 6 na ODRUPODODROM, OD KATERIH JE ENO - NEVIDNO ROKO Sama Sheparda - režiral sam. ■ • O : : & >: n ** o v .v i) • ; Eksplozija spomina, Gorgonin dar, Gospa poslančeva, Florentinski sl,\mnik. Halšat, Pat ali Igra kraljev, Nevidna roka, Smejči, Robni v noči, Veronika Deseniška, Beneški trgovec. Prikrita opolzkost vsakdana IN DRUGE SO PREDSTAVE, KI BODO OSTALE V PRIJETNEM SPOMINU TAKO USTVARJALCEM KOT TUDI KRITIKOM, ŠE POSEBEJ PA GLEDALCEM. PRIMOŽ BeBLER SI JE VES ČAS SVOJEGA UMETNIŠKEGA VODENJA PRIZADEVAL, DA BI OHRANIL VISOK UMETNIŠKI NIVO GLEDALIŠČA, TAKO Z IZBOROM BESEDIL KOT TUDI REŽISERJEV, KI SO VSAK S SVOJIM SPECIFIČNIM POGLEDOM NA GLEDALIŠČE PRISPEVALI K PESTROSTI ESTETIK IN poetik. Skozi različne metode ustvarjanja, ki so jih te ESTETIKE PRINAŠALE, JE DOBIL IGRALSKI ANSAMBEL MOŽNOST POTRJEVANJA IN RAZVIJANJA SVOJIH USTVARJALNIH POTENCIALOV, KAR SE JE POTRDILO TUDI S ŠTEVILNIMI IGRALSKIMI NAGRADAMI. KI SO JIH ČLANI ANSAMBLA DOBILI V TEM ČASU.Na TA NAČIN JE SLG Celil ostalo v stiku s sodobnim gledališkim dogajanjem IN OPAŽENO PRISPEVALO TUDI SVOJ DELEŽ. Če pomislim na okoliščine, v katerih SEM DELAL, SEM KAR PONOSEN NA DEJSTVO, DA SMO SE V TREH LETIH UKVARJALI PREDVSEM S POMEMBNO DRAMSKO LITERATURO, SODOBNO IN KLASIČNO, TER DA SO VEČINO PREDSTAV REŽIRALI VRHUNSKI USTVARJALCI. Skratka menim, da sem se dokaj POGUMNO IZOGIBAL MOČNEMU PRITISKU I PO LAHKOTNOSTI IN PRAKTICIZMU. MojE i, VESELJE OB ODHODU ŠE POSEBEJ VZBUJA IZJEMNA USPEŠNOST LETOŠNJE SEZONE, KO JE VSAKA OD PREDSTAV NA SVOJEM PODROČJU "ZADELA V ČRNO". Kaj bo po vašem mnenju ostalo za vami? Dočakal sem dokončno uveljavitev novega prizorišča, TAKOREKOČ NOVEGA GLEDALIŠČA, KI SEM SI GA IZMISLIL. Od ENOSTAVNOSTI PRVE PREMIERE - 1’llIKRITA OPOLZKOST VSAKDANA, Calderona de la Pare v režiji Sama Strelca do SPEKTAKULARNOSTI ZADNJE - EKSPLOZIJA SPOMINA, HeINERJA M UL L E RJA V REŽIJI EdUARDA MlLERJA, SE JE ODERPODODROM izkazal kot prostor, ki ponuja naravno ;= :\ -v. i ::: - 1 ii? *';1 .•••. .*-♦ .*"•••*•**.•*’* •'***.•»•' V OKOLJE, CELO DOMAČE UDOBJE, TAKO RAZLIČNIM PODOBAM KOMORNEGA TEATRA, TAKO DA SE MI ZDI "SVETLA PRIHODNOST" TEGA PRIZORIŠČA SAMOUMEVNA. To JE PA TUDI ŽE NEKAJ. Zakaj odhajate iz celjskega gledališča? Eden izmed razlogov, da se z veseljem poslavljam od te FUNKCIJE PRED IZTEKOM MANDATA, IZHAJA IZ OBČUTKA SPROSTITVE OZIROMA OSVOBODITVE OD FRUSTRACIJE, KI JO POVZROČA HIERARHIČNA ZMEDA V RAZMERJU MED UMETNIŠKIM VODJEM IN UPRAVNIKOM, TA PA IMA ZA POSLEDICO DEZORIENTACIJO IGRALSKEGA ANSAMBLA IN ŠE MNOGO DRUGEGA. ZMEDA NI SPECiiTKUM SLG. Utemeljena je bolj v zakonskih aktih, ki ONEMOGOČAJO, DA BI PRIŠLI DO KOHERENTNEGA GLEDALIŠKEGA PROGRAMA PO PRAVNI POTI. Ce ODŠTEJEMO IDILIČNO RAZLIČICO, V KATERI STA SI UMETNIŠKI VODJA IN UPRAVNIK TAKO BLIZU KOT SIAMSKA DVOJČKA, SE V PRAKSI DO NJEGA LAHKO PRIDE SAMO, ČE SE JE EDEN IZMED NJIJU PRIPRAVLJEN ODPOVEDATI VODENJU. To se v Celju tokrat ni zgodilo. V čem je torej bistvo hierarhične zmede? Hierarhično zmedo je mogoče najbolje ponazoriti s primero IZ DANES TAKO PRISOTNE POLITIKE. POZICIJA UMETNIŠKEGA VODJE JE PODOBNA PREDSEDNIKU VLADE, KI IMA ZA FINANČNEGA MINISTRA PREDSEDNIKA DRŽAVE. Če JE TA ŠE DOBER POLITIKANT IN ZASTOPA SVOBODNE IN NESVOBODNE, ODVISNE IN NEODVISNE SINDIKATE, POTEM JE ZMEDA DEJANSKO POPOLNA. Kaj bi naredili drugače, če bi bilo mogoče zavrteti čas nazaj? Za PREVZEM FUNKCIJE BI ZASTAVIL POGOJE, KI BI MI OMOGOČILI DEJANSKO VODENJE. PRAVZAPRAV ME JE OB PREVZEMU FUNKCIJE ZAVEDLA KVALITETA PREDSTAV, KI SO NASTAJALE V TISTEM OBDOBJU (Matiček se ženi v režiji Vita Tauferja in Barkerjeve Nepredvidljive posledice v režiji Bojana Jablan ovca), tako DA SEM DOBIL VTIS. DA STVARI V TEM GLEDALIŠČU FUNKCIONIRAJO V PRAVI SMERI IN ZARADI TEGA NISEM ČUTIL KAKŠNE POTREBE PO RADIKALNIH SPREMEMBAH V UPRAVNO-ORGANIZACIJSKEM smislu. Izkazalo pa se je ravno nasprotno: Raziskovalna in na sodobni estetiki utemeljena predstava JE SAMO MOTEČE BREME, KI ZAVIRA ŽE UTEČENI MEHANIZEM. Za GLEDALIŠČE, KI VEČINO PREDSTAV IGRA V DOPOLDANSKIH IN ZGODNJIH POPOLDANSKIH URAH ZA NAJSTNIKE, KI SO TU TAKOREKOČ PRISILNO, JE RUTINSKA, LAHKOTNA PREDSTAVA RES VELIKO BOLJ PRIMERNA. S TO LOGIKO BI SE BIL MORAL SPOPASTI NA SAMEM ZAČETKU MANDATA. BREZ KOMPROMISOV. Nasvet nasledniku?! Ne vem, ali novi umetniški vodja prihaja kot Petruchio ALI BO ODIGRAL KaTARINO, UPAM PA, DA BO KROTENJE USPEŠNO. y : ... * : ”■ . v o n ft n v U: i) 'J ;;} ....... | * ; V ..Mii n M . V ..:J 0 ... »s. . ■ i n v M 9 L) n ......... ? v : {■ ..Ml! n v * ,• M 7 V •••; . M .,:.j 0 'V . ti ;..j n 0 ... () :;;,j L,S ; i 3 | 3 u;; ; -f;.::. ; * i i;': ...... ...... ...... ::— ...... ir: ...... ...... r V r I' r 1:i f O Ih mem®RiAm Branr® G©mBAČ V (3.4.1924 - I4.2.I997) n n | (;• I ft (ft a 0 n $ 1 n u n (ft I n ■ft (ft a ■ft n 1 X U (ft Dvoje obdobij v ceuskem gledališkem življenju oznamenjuje Branka Gombača. Prvo je bil čas intenzivnih priprav na PROFESIONALIZACIJO GLEDALIŠČA (1945 - 1950), KO JE BIL Branko nepogrešljiv pomočnik (in igralec) Fedohja Gradišnika, organizatorja, režiserja, igralca in nato prvega upravnika poklicne ustanove. To je bil čas mladostnega poleta in vznemirljivega, načrtnega pričakovanja, ko se je imelo izpolniti, o čemer so lahko LE SANJALI IN ZA ČEMER SO STREMELI CELI RODOVI CELJSKIH GLEDALIŠKIH ENTUZIASTOV. SaJ ŠE NI TAKO DOLGO TEGA, IN VENDAR, KO UGASNE ŽIVLJENJE, SE NAM ZDI TAKO NEDOSEGLJIVO DALEČ. KOT DA JE ZDAJ ZARES ODŠLO ZA VEDNO. V TEM PRVEM OBDOBJU JE BIL BRANKO VODJA IN REŽISER MESTNEGA GLEDALIŠČA v Celju. Uredil je celjski Gledališki muzej (v današnji "muzejski sobi"), ki se je kasneje preselil v Gledališki muzej v Ljubljano. Ko SO BILI ŽE POSTAVLJENI SOLIDNI TEMELJI ZA ANGAŽMA POKLICNIH IGRALCEV IN VODSTVA, IN JE PRIŠEL V CELJE dramaturg in umetniški vodja Lojze Filipič, se je začelo za Branka drugo, nadvse plodno ustvarjalno obdobje. Prvi njegov večji vzpon je bila postavitev Teimeyerjeve Mladosti pred sodiščem (1954), ki je ponesla ime celjskega gledališča vse do Beograda. Pred tem študij režije na ljubljanski igralski akademiji. Z zagnano, neizčrpno ENERGIJO JE ZNAL FASCINIRATI TAKO NASTOPAJOČE KOT AVDITORIJ. V LETIH, KO SE JE CELJSKI TEATER ŠE LIKAL, JE BILO TO ŠE KAKO NA MESTU. NAVDUŠENJA SO NALEZLJIVA. ZAVIDLJIV REPERTOAR JE POSTAVLJAL NA ODER. Med DRUGIM: ZwElG, Volpone (1957), Levstik - Grun, Kastelka (1959), Brecht, Galileo Galilei (i960), odmevni Shakespearov Richard II. (1961), pa Vihar (1965), ki si ga je ogledal celo Jan Kott; Miller, Smrt trgovskega potnika (1962) in nazadnje nepozaben spektakel, Novačanov Herman Celjski na Starem GRADU (1965), KO SO CELJE PREPLAVILI ŠTEVILNI OBISKOVALCI s Hrvaškega in Avstrijskega. Ko JE 1966. LETA ODŠEL V TRŽAŠKO GLEDALIŠČE IN NATO V MARIBORSKO DRAMO, SE NI NIKOLI VEČ VRNIL V CELJE. Ob KONCU SEZONE 66/67 LE KRATEK ČAS, DA JE PONOVIL USPEH S Kreftovimi Celjskimi grofi na prostem. To obdobje je BILO ZANJ KONČANO. NEMIR GA JE GNAL DRUGAM. ZDAJ JE TA NEMIR DAN DRUGIM. VENDAR NIČESAR NE PONIKNE, IZ VSEGA RASTE NOVO. NaJ OSTANE SPOMIN NA BRANKA GOMBAČA ŽIVA VEZ ZA PRIHODNOST. Janez Žmavc ■ 14 ODERPODODROM Premiera: 10. januar 1997 CKSPLOZIIA SP©miNAi n ^_____1 Milerjevo križišče Pri eksploziji spomina je bil prvi IZDIH, KI SE MI JE IZVALIL: "Končno:" Dobili smo slovensko, SICER GLEDALIŠKO INAČICO FILMA Nevarna razmerja, ki sam film PRESEGA IN STOPNJUJE DO DESADOVSKE SRHLJIVOSTI IN POTENCIRANEGA OBČUTJA PERVERZNE SLADKOSTI REZILA. Dobili smo tudi slovensko Glen Glose, zlobno in nenadkriljivo Milado Kalezič. Janez Bermež se sicer ni nalezel očarljivosti Johna Malkovicha, je pa zato odlično prevzemal maske ne samo metaforično nedolžnih žensk, statistk v apokaliptičnem seksu pokvarjenih bogov. Jedri Ješ, Slovenske novice Eksplozija spomina je sicer po obsegu majhna komorna predstava, ( VENDAR DRAGOCENA V SVOJI GLEDALIŠKI POŠTENOSTI IN PREPRIČLJIVEM | IGRALSKEM DIALOGU Z NAJTEŽJIMI MORALNIMI VPRAŠANJI NAŠEGA BIVANJA. i Metod Pevec, Radio Slovenija I l Večnost in minljivost Režiserju Eduardu Milerju je uspelo zajeti brezčasnost. Ustvaril JE PREDSTAVO, V KATERI GLAVNO BREME NOSITA PREDVSEM IGRALCA Milada Kalezič in Janez Bermež v vlogi markize in vikonta. Res / IZVRSTNA STA, KO V PREDSTAVI SKORAJ NEPREMIČNO SEDITA V KOSTUMIH I (Leo ICulaš), ki v celoti prekrivajo oder, publika pa le sledi 1 NJUNIM BESEDNIM EKSHIBICIJAM, KI JO POPELJEJO V SVET NJUNEGA, Z 1 VSO EROTIKO NABITEGA SPOPADA, V SVET NAJGLOBLJIH VPRAŠANJ IN SKRIVNOSTI ČLOVEŠKE DUŠE. ( Dario Svetej, 1'eeer I Sugestivna postavitev i i Milada Kalezič Merteuilevo in Janez Bermež Valmonta odigrata 1 IMENITNO, Z NATANČNO IN MINIMALISTIČNO IGRO, V KATERI JE POLNO ' DROBNEGA POTUJEVANJA, TAKO V DIKCIJI, KI NA VEČ ZELO NATANČNO j DOLOČENIH RAVNEH RAZKRIVA ODNOS DO BOGA ALI MANJ PREVZETEGA | TUJEGA GOVORA, PREDVSEM PA V TIPIČNI, RAHLO STILIZIRANI I GESTIKULACIJI, KI PREFRIGANO NAKAZUJE MESTO GOVORJENJA, TOREJ I SOGOVORNIKA ALI NJUNIH ŽRTEV. Malej llogalaj. Delo Vožnja s kočijo Odlična predstava, ena najboljših v slovenskem gledališkem PROSTORU IN VSEKAKOR NAJBOLJŠA V ZADNJIH PETIH LETIH V SLOVENSKEM LJUDSKEM GLEDALIŠČU V CELJU. NATANČNA, MONOLITNA, KOZMIČNA, PERVERZNA, INTERPRETATIVNO ODPRTA, KOMORNA IN SPEKTAKELSKA HKRATI, JE OPRTA PREDVSEM NA IGRO MlLADE I^ALEZIČ IN JANEZA BeRMEŽA, KI S SVOJO IGRO VSTOPATA V TISTO ČISTO OBMOČJE GLEDALIŠČA, V KATEREM SKORAJDA NI VEČ "PODOŽIVLJANJA IN UTELEŠANJa". Krištof Dovjak, Dnevnik Katastrofična črnogledost Milada ICalezič in Janez Bermež sta s svojo skrbno zniansirano IN VES ČAS NADZIRANO IGRO UTELESILA PROTOTIP ČLOVEŠKEGA PARA, KI S PREIGRAVANJEM NAJDRZNEJŠIH SCENARIJEV MED ErOSOM IN TaNATOSOM TER PONOVNO POTRJENO UJETOSTJO V GLOBALNI MEHANIZEM CIVILIZACIJE IZRAŽA JEDRNO OBČUTJE IN SPOZNANJE VODILNEGA EVROPSKEGA RAZUMNIKA IN DRAMATIKA ZADNJIH DESETLETIJ. NjUNA IGRA JE TEATRALNA, BOGATO STILIZIRANA, KO JE TO POTREBNO, A TUDI POVSEM "GOLA", ČLOVEŠKO KRHKA IN RANLJIVA. J F. ZGOVORNA PREDSTAVITEV TEATRA IN NJEGOVO (SAMO)KRITIČNO ZANIKANJE. Slavko Pesdir, Novi tednik mm u () n i) A A A V i) {) ft A ft ft ft A A ft ft A A ft ft ft ft A A ft ft ? y ; * • ^ .. ::: .iU ! a; ; -i; Režija: Franci Križaj V i VELIKI ODER i Premiera: 13.december n: „ L” *•». .*•», -•**. 1996 DEDCIH IN BABAH V POLITIKI n i v ; Med igralci je svojo priložnost nedvomno najbolj žlahtno 1 izkoristila Anica Kumer v naslovni vlogi Žive Breskvar v: 1 Piškur, saj je bila nenehna spodbujevalka in pospeševalka |vsega komedijskega dogajanja (pravi motor komedije). Jedri Ješ, Slovenske norice I :y 5 n' (j n ;) n (\ (\ 0 9 ii A h 6 H A •;) Tone Partljič' G0SPA P0SLANČGVA Povolilna nasmihanja Bojan Umek, Anica Kumrova / _ _ _ _ -- Prisrčna neposrednost Uprizoritev celjskega gledališča, v režiji Francija Križaja, je dinamična in duhovita. Predstavlja realistično karikaturo neke lokalne volilne enote in njenih tipičnih predstavnikov. Uprizoritev se najbolj odlikuje v razvidnem podajanju generacijskih razhajanj ključnih protagonistov IN VERJETNO PREDSTAVLJA NOVO USPEŠNICO. Anica Kumer v naslovni vlogi odlično uteleša ubog slovenski značaj, ki se peha prek svojih zmožnosti in sposobnosti. Prisrčna in dovršena komedijantka skupaj z uigranim ansamblom napolnjuje oder z neposrednostjo in ŽIVOSTJO, KI BOSTA, SODEČ PO ODZIVU PREMIERNE PUBLIKE, V CELJSKO GLEDALIŠČE PRITEGNILI VELIKO GLEDALCEV. Krištof Dovjak, Dnevnik Režiserju Franciju Križaju gre zasluga za odrsko uresničitev Partljičevega besedila, ki se ga je zvesto držal in s pridom izrabljal NJEGOVE MOŽNOSTI. S POMOČJO IGRALSKEGA ANSAMBLA TER UČINKOVITE SCENE IN KOSTUMOV Janje Korun mu je uspelo pričarati nadvse zabavno in OSVEŽUJOČE GLEDALIŠKO DOŽIVETJE TER PREDSTAVO, SPOSOBNO IZVABLJANJA SPONTANIH NAVDUŠENIH APLAVZOV. Dnrio Sratej, Večer Komedija o srhljivem povolilnem mačku Ustrezna odločitev režiserja Francija Križaja ter SCENOGRAFKE IN KOSTUMOGRAFKE JaNJE KoRUN ZA REALISTIČNO POSTAVITEV BESEDILA, KI SE JE IZOGIBALA PRETIRANEMU ODRSKEMU DIVJANJU IN UČINKOM NA PRVO ŽOGO, PA VENDAR NADGRADILA VSE KOMIČNE NASTAVKE BESEDILA. Matej Bogataj, Delo Igor Sancin, Miro Podjed, Drago Kastelic, Jana Šmid, Anica Kumrova. Zvone Agrež HM Na Festivalu otroških predstav POKLICNIH GLEDALIŠČ ZA NAGRADO ZLATA ' paličica v Domu španskih borcev v \ Ljubljani je predstava SLG Celje v Trnuljčica v režiji Miha Alujeviča ' PREJELA NASLEDNJE NAGRADE: I. Zlata paličica za najboljšo piedstavo v celoti Ourazi.ožtev: Nova priredba znane pravljice z med seboj ENAKOVREDNIMI ELEMENTI UPRIZORITVE: GLASBA, SCENSKO-KOSTUMSKO IN SVETLOBNO PODOBO TER IZRAZITIMI IGRALSKIMI KREACIJAMI NAM PONUJA SVEŽO, ENKRATNO IN CELOVITO PODOBO ODRSKE PRAVLJIČNE ILUZIJE. V KARAKTERIZACIJI LIKOV SE JE PRIBLIŽALA ČLOVEŠKI PLATI PRAVLJIČNIH STEREOTIPOV IN IGRALCEM OMOGOČILA IZPELJATI DINAMIČNE IN POLNOKRVNE IGRALSKE stvaritve. Otrokom tako v intuitivni in NEPOSREDNI OBLIKI POSREDUJE PREPROSTO LEPOTO, VERO V RESNICO IN PRAVICO IN ODPIRA VRATA K TEMELJNEMU SPOZNANJU, SPOZNANJU ČLOVEŠKEGA SRCA. 2. Zlata paličica za glavno žensko vlogo - Vesni levnikar za vlogo Flore Obrazložitev: Celjska Trnuljčica je v svoji inačici v OSPREDJE POSTAVILA MOTIV DOBRIH VIL, KATERIH VODILNO FlORO JE VeSNA JeVNIKAR ODIGRALA Z IZJEMNO TEMPERAMENTNO, KARAKTERNO BOGATO. RAZSLOJENO IN V DETAJLE MINIMALIZ1RANO ODRSKO PRISOTNOSTJO. NjENA DOBROTA JE PLOD AKTIVNE, SKRAJNO OTROŠKO ISKRENE ŽELJE PREMAGATI ZLO. POPOLNOMA OBVLADUJE REFERENČNI PROSTOR LIKA IN NJEGOV DELEŽ V CELOTNI PREDSTAVI, KAR NJENO KREACIJO ODLIKUJE Z IZJEMNO PREPRIČLJIVOSTJO. Malefic vsem nagrajencem iskreno čestitamo! NAGRAD6 u: h 3. Zlata paličica za glavno moško vlogo gre Tomažu Gubenšku za vlogo hudobne vile / Obrazložitev: Velikokrat nehvaležno vlogo negativnega pola je Tomažu Gubenšku uspelo sprobrniti v svoj ' prid. Njegova kreacija nas kljub prekipevajoči ZLOBI PRITEGNE, DA MU SLEDIMO V VSEH SKRAJNOSTIH, KI SE JIH JE POSLUZIL PRI OBLIKOVANJU HUDOBNE VILE, ŽELJNE LE OBLASTNIŠKEGA MAŠČEVANJA. T.AKO IZPOLNJEN LIK NAS PREPRIČLJIVO OČARA, KAJTI GUBENŠKOVA IGRALSKA SREDSTVA NIKOLI NE PREKORAČIJO MEJE REALNEGA IN VERJETNEGA, HKRATI PA NATANČNO PONAZARJAJO ARHETIPSKO ZLO V VSEJ NJEGOVI RAZSEŽNOSTI. V ENI OSEBI NOSI SUVERENO CELOTNO BREME NEGATIVNEGA POLA PREDSTAVE. 4. Zlata paličica Mihi Alujeviču za režija Trnuljčice v izvedbi Slg Celje Obrazložitev: Miha Alujevič se je ob težki nalogi IZVRSTNO ZNAŠEL. VsE TEMELJNE USTVARJALNE ELEMENTE CELJSKE SCENSKO - GLASBENE UPRIZORITVE JE Z DOMISELNO IN NATANČNO REŽIJO ZDRUŽIL IN NADGRADIL V ENKRATNO IN ESTETSKO CELOVITO PODOBO ODRSKE PRAVLJIČNE ILUZIJE. S SPRETNIM IN INTELIGENTNIM VODENJEM JE PRIČARAL ČAROBNOST DOŽIVETJA PRIVZDIGNJENEGA PRAVLJlČNO-FANTAZIJSKEGA PROSTORA. A h 0 (} h v. A § (: i) A •A •A 0 n b v) n A A n A A H A 0 0 % o; ii 1; 'H. * ; .«? ; v- :=: i,;:.. f: t.V4 O n O k (\ /v' ijš | 'Š & i) (} U 0 J 6 1 : /. .*! ! • 1 f: S o P©R0CIL© STRffiR©VNC ŽIRIIE 6. DNEV©V RffirHEDIIE ČESTITAMO!1 Bobis Cavazza, Vito Taufeb, Baiibara Cekar, Boris Kobal Strokovna žirija 6. dnevov komedije v sestavi Andrej j Rozman Roza (predsednik), Matej Bogataj in Irena f OsTROUŠKA SI JE OGLEDALA ENAJST TEKMOVALNIH PREDSTAV, SE 1 O VSAKI SPROTI TEMELJITO POGOVORILA IN SOGLASNO ODLOČILA, ! DA NAGRADE PREJMEJO: I Žlahtni komedijant je Boris Cavazza za vlogi Chandebisa 1 IN PoCHA V UPRIZORITVI KOMEDIJE BOLHA V UŠESU ALI KAPLJA | čez rob Georgesa Feydeauja v režiji Vita Tauferja in i izvedbi SNG Drama Ljubljana. Obrazložitev: i Boris Cavazza je dvojno vlogo direktorja zavarovalnice 1 Chandebisa in hotelskega sluge Pocha odigral s spretnim NATANČNIM PREHAJANJEM IZ UGLAJENEGA, A V SVOJI SAMOZAVESTI OMAJANEGA MEŠČANA, V ZAPITEGA, PO DINAMIKI POVSEM 1 KONTRASTNEGA SLUGO, KI GA ODLIKUJE ŽLAHTNA UPORABA 1 NAREČNEGA JEZIKA. I Žlahtna komedijantka je Barbara Cerar za vlogo Helene i v komediji Florentinski slamnik Eugena Labicha v režiji ' Vita Tauferja in izvedbi SLG Celje. Obrazložitev: Barbara Cerar je razmeroma majhno vlogo kmečke neveste i Helene izrabila za skrbno preračunan, gibalno do i podrobnosti izdelan izraz in tako v okviru žanrskega - I modela vodvila ustvarila inovativno komično igro. | I I Nagrado za žlahtno režijo dobi Vito Taufer za uprizoritev komedije Florentinski slamnik Eugena Labicha v izvedbi SLG Celje. Obrazložitev: Uprizoritev odlikuje izjemna uporaba prostora, znotraj katerega režiser Vito Taufer natančno razmejuje tri socialne sloje, živahen, razgiban ritem, ki gledalcu ne PUSTI DO SAPE IN UČINKOVITA, DO GROTESKNIH POTEZ PRIGNANA KARAKTERIZACIJA. Po glasovanju publike je bila za žlahtno komedijo proglašena predstava AFRIKA ALI NA SVOII ZEMLJI v izvedbi Stalnega gledališča iz Trsta v režiji avtorja Borisa Kobala. m Gledališki list SLG Celje ^ SEZONA 96/97, številka 5 I I I Upravnik: Borut Alujevič Umetniški vodja: i Primož Bebler Režiser: Franci Križaj Dramaturga: Marinka Poštrak I Janez Vencelj Vodja programa: i Anica Mila novic Tehnični vodja: Vili Korošec i I \ N _________ Igralski ansambel: n Zvone Agrež, Bruno Baranovič, Janez Bermež, Tina Gorenjak, Tomaž Gubenšek, Renato | Jenček, Vesna Jevnikar, Milada Kalezič, Drago Kastelic, Anica Kumer, Iuna Ornik, 1 Miro Podjed, Stane Potisk, Igor Sancin, Mario Selih, Vanja Slapar, Eva Škofič - Maurer, / Jana Šmid, Bojan Umek Z Predstavnik: Borut Alujevič Urednika: Marinka Poštrak in Janez Vencelj Lektor in korektor: Marijan Pušavec Gledališki trg 5, 3000 Celje, Tajništvo: 063/ 441-861 Vodja programa: 441-814, Blagajna:442-9io int.2o8 Fax: 063/ 441-850 v- Oblikovalec: Iztok Skok Fotograf: Damjan Svarc Naklada: 3 000 izvodov Tisk: IB grafika http://www2.arnes.si/guest/ceslgl/slg.html 1 1 Pk Slovensko Ljudsko Gledališče Celje v; 0 - n {:} 0 v) D n v i) n I 0 h 0 0 n v) t; n 6 r: V 0 n 6 i) 0 U A A A A ^ i ; I; * i li " i 1J & i * li v P fl F f- !• Fl, ; * l,; LI ; •=■ ; J;.::.. ; - : t;; f’; i) O •••) (; 5 n .V 6 6 (i O fi () ii u A | O n a fl S. O (; 8 u FTTariiah Pušavk 1990. hlapci - 1997. ukročena trmoglavka no it zjKmmii ztunimo Oživitev s poljubom - čudež iz pravljice o Trnuljčici z otroško enostavnostjo govori o izjemnih dimenzijah medsebojnega vpliva, ki se včasih zgodi med moškim in žensko. Kako, kdaj ali zakaj? - Pravljica ima enigmatičen odgovor na ta vprašanja - oba, on in ona morata biti "prava": princ nima moči, ki bi zbudila vsako deklico, ki je zaspala ob kolovratu ali drugem delu, oziroma je zaspa la, še preden se je dela sploh lotila. Mora biti prav tista; črnih las, bele polti in rdečih ustnic, (ops, pardon to je Sneguljčica), skratka Ona. Prav tako pa se Trnjulčica ne bi zbudila, če princ ne bi bil ravno prav visok ali pa če bi bil preveč zabit oziroma prepameten, če bi bi bil počesan na prečo namesto, da bi mu lasje štrleli na vse strani, skratka če ne bi bil On. Gre torej za prav posebno razmerje med pravim moškim in pravo žensko - fenomen, ki je dovolj razburljiv, da njegove neštete različice poleg pravljic in mitov tvorijo še vsaj polovico svetovne dramske literature. Prebujanja so sicer drugačna, tudi prebujevalci in zaspanke so druge, včasih celo "Trnuljčica" prebudi zaspanega "princa", a vselej ostaja tista čudežna moč, ki se lahko rodi iz razmerja dveh ljudi. Naš letošnji repertoar je skoncentriran okoli čudežnega poljuba, na več ali manj uspešna prebujanja. Tisto Trnuljčico, ki je s princem potem "dolgo in srečno živela do konca svojih dni", bodo gledali otroci; zgodbe za odrasle pa so nekoliko bolj zapletene, saj so mojstri dramatike Shakespeare, Shaw, Shaffer, Kroetz in naš Partljič uganko o Trnuljčici in princu-skrivnost prebujanja zapletli vsak po svoje, razplete pa jo lahko samo čudež pravega gledališča - takega, ki svojo publiko začara in hkrati tudi prebudi. Dobrodošli z željo, da se vam bo v našem gledališču dogajalo oboje. Primož Bebler, umetniški vodja - Marcel Broodthaers 1 S L G C£UE V SEZONI 1996/97 1/ PETER SHAFFER: GORGON1IVO DARILO režija Mile Korun premiera v oktobru 1996 2/ TONE PARTLJIČ: GOSPA POSLANČEVA režija Franci Križaj premiera v decembru 1996 3/ WILLIAM SHAKESPEARE: UKROČENA TRMOGLAVKA režija Janusz Kiča premiera v marcu 1997 4/ GEORGE BERNARD SHAW: PIGMALION režija Franci Križaj P M premiera v maju 1997 OTROŠKA PREDSTAVA 5/ TATJANA AŽMAN: TRNULJČICA režija Miha Alujevič premiera v novembru 1996 ODERPODODROM 6/ FRANZ XAVER KROETZ: NAGON režija Eduard Miler premiera v januarju 1997 Režiser: Mile Korun ( The Gift of the Gorgon) G0RG0NINQ BARIL0 Prevajalec: Veno Taufer Sezono bomo začeli z uprizoritvijo najnovejše drame angleškega avtorja Petra Shafferja, dramatika, ki se s svojimi besedili uvršča med najboljše in najuspešnejše svetovne dramske pisce. Večkrat je bil uprizarjan tudi v Sloveniji: Equus, Peticija in Luštrek, prav tako pa je znan tudi celjski publiki, saj je celjsko gledališče uprizorilo dve njegovi igri: "Amadeus" in "Črna komedija". V Shafferjevi zadnji drami sc razpleta pot ustvarjalca dramatika, ki jo po njegovi smrti vdova pripoveduje njegovemu nezakonskemu sinu - dramskemu teoretiku, ki želi napisati njegovo biografijo. Skozi dramo se torej razkriva resnica nekega človeka, ki pa je, kot sleherna resnica, boleča. Njegova resnica pa ni resnica o urah njegovega življenja. Te ostajajo samo lupina njegovih idej, ki so srčika in najbolj pretresljiva substanca igre. Celotno besedilo je pravzaprav iskanje resnice o drami in gledališču, iskreno in zelo junaško obenem. Zakaj junaško? Ker si skozi lastno dramo avtor pogleda v oči. Kaj sploh lahko drama danes še pove gledalcu? Odgovor na tako vprašanje, brez izmikanja v motne vode teoretiziranja, je junaško dejanje za slehernega gledališkega človeka. Prav tako kot vprašanje drame je izpostavljeno tudi vprašanje ustvarjanja nasploh. To se razkriva predvsem skozi odnos med dramatikom in njegovo ženo. Taje v svoji osnovi precej "pigmalionski", le da v obrnjenem razmerju, kjer vlogo kiparja, vzgojitelja, učitelja prevzame ženska, kar odpre nove dimenzije temu problemu. V klasični dramatiki je prevzgajana vedno ženska, ki jo moški skuša prilagoditi svojemu svetu. Pri Shafferju pa je prevzgojiteljica ženska, ki za razliko od svojih moških prednikov svojega prevzgajanca noče prevzgojiti na svoj svet, ampak na njegov, na svet dramatikov, po katerem dramatik Damson hrepeni, a je hkrati še nezrel zanj. Ženski Pigmalion se izkaže kot pozitivna oblika te paradigme medčloveških odnosov, kot oblika, pri kateri je pravzaprav žrtev prevzgojitelj. Naslednje vprašanje, ki ga Shaffer odpira, je vprašanje nasilja in groze, kiju prenese gledališče ter vprašanje o njuni ritualnosti in katarzičnosti. Vprašanje, ki se na nek način navezuje na prvo V E L K I Peter Shaffer: Prva slovenska izv edba in ga obenem še poglobi. Se lahko sploh pokaže vse? In ali to zares očiščuje? To pa nas veže še na naslednji problem, temeljno človeški. Vprašanje maščevanja, ki, če smo iskreni, nikoli ne more biti dokončno rešeno. Je odpuščanje samo slabost, porojena iz strahu pred povračilnim dejanjem? Ali obstajajo dejanja, ki jih ni mogoče oprostiti? To je vprašanje, ki si ga zastavlja glavna oseba - dramatik v svojih dramah, Peter Shaffer pa ga postavlja nam. Tema drame je temačna in težka, vendar je besedilo napisano izjemno premišljeno. Shaffer jo je pisal več kot tri leta. Dialogi so izredno dramatični in teža vprašanj pogosto zmehčana s J subtilnim humorjem.Poleg vseglt naštetega pa jo odlikuje še I inventivna dramaturgija, ki zagotavlja izvrstne možnosti zp ! ' dobro predstavo. i Režiral jo bo Mile Korun, gledališki ustvarjalec in iskalec novega, ^ ki se je že nekajkrat predstavil .celjskemu občinstvu, nazadnje I z Brechtovimi "Bobni v noči". V spoj e m "le d a I i š k e m ustvarjanju : s posebnim posluhom vedno znova prisfubno novim izzivom, i ki jih prinašajo dramske novitete, obenem pa je vedno na st^di razkrivanja novih možnosti, kijih prinašaVledališki medij^s " 4|"" : ’ David Bailey Tone Partljič Na letošnjih "Dnevih komedije" je celjska publika za komedijo leta izbrala Partljičevega "Štajerca v Ljubljani" in s tem ponovno potrdila njegov komediografski sloves. V gledališkem letu, ki je pred nami, zato z velikim veseljem uvrščamo na repertoar "Gospo poslančevo", za katero smo prepričani, da bo "vžgala" prav tako, kot doslej še vse avtorjeve komedije. "Gospa poslančeva" seveda že po naslovu spominja na Nušičevo "Gospo ministrico". In res se v obeh komedijah dogajanje vrti okoli naslovnih junakinj, ki svoja politična soproga izrabljata za dosego lastnih visokoletečih ciljev. Tako je tudi gospa poslančeva, da bi režiser: Franci Križaj K K S T N A IZVEDBA zadostila svoji nečimrnosti in strastni želji po moči, pripravljena poseči po vseh možnih sredstvih. Gospa poslančeva je v Partljičevi komediji pripravljena na vse - celo sodelovati z mafijo. Pri tem pa se seveda situacija nevarno-komično zaostri. Partljičeva gospa je središčni motor tipične slovenske družine, kjer se v neprestanih konfliktnih situacijah srečujejo tri generacije, vsaka na svoj grotesken način zaznamovana s politiko. Partljič namreč tudi takrat, tako kot že v svojih prejšnjih družbeno angažiranih komedijah ("Ščuke pa ni, Ščuke pa ne", "Ščuka, da te kap", "Oskubite jastreba", "Moj ata, socialistični kulak"...) izhaja iz konkretne, nam dobro znane stvarnosti. V njegovih komedijah se z lahkoto prepoznavamo z vsemi obsesijami, pomanjkljivostmi, hibami ter seveda z vsemi križi in težavami. Toda ta humor je, kot pravi Tone Pavček, "sproščujoč, nekako odrešilen, kakor v žeji dober, dolg požirek osvežilne pijače, da ti odleže in si, vsaj za nekaj časa, potešen". Partljič torej v svoji najnovejši komediji smeši nebrzdane politične strasti, ki jih v določenih osebah razvnema politika s svojim temeljnim ciljem - bojem za oblast. Ko se politične strasti razvnamejo namesto nekaterih drugih, primarnejših, postanejo ljudje popadljivi in nevarni, a hkrati tudi neizmerno smešni in groteskni v svojem pritlehnem stremuštvu. Tako je "Gospa poslančeva" predvsem tudi poučna komedija, ki nas svari pred kvarnim vplivom politike na ljudi...ah, pardon, na ženske. Kdo se bo pri tem zadnji smejal, pa je seveda tako ali tako že zdaj popolnoma jasno. Komedijo bo režiral Franci Križaj, ki se je že večkrat izkazal s postavitvami slovenskih novitet, še posebej pa komedij. Režiser: Janusz Kiča ( The Taming of the Shrew) člKROČfllfl CRriXVjLHXO Prevajalec: Oton Župančič Ukročena trmoglavka je brez dvoma ena izmed najbolj znanih, hkrati pa tudi najbolj nenavadnih Shakespearovih komedij. V njej je Shakespeare mojstrsko združil karakterno in situacijsko komiko, opazne pa so tudi usedline commedie deli' arte. Zgodba sama je seveda preprosta in se vrti okoli znane teme snubljenja, kjer so v maniri dobre komedije na delu nesporazumi, zamenjave in preoblačenja, vendar je teza, ki jo v komediji izpostavlja Shakespeare, tako ortodoksna, da neprestano sproža nova in nova videnja. Truma neučakanih snubcev oblega prelepo, milo in krotko Bianco, medtem ko se za njeno jezično, muhasto in samovoljno sestro Katarino zaradi njenih zloglasnih značajskih "vrlin" nihče ne zmeni. Toda na vsesplošno presenečenje se pojavi čudaški Petruccio, ki se želi poročiti prav s trmoglavko. Ko se torej oče in snubec dogovorita za kupčijo, se prične za Katarino mučna, za publiko pa seveda smešna dresura, s katero trmoglavi ženin poskuša ukrotiti trmoglavo ženo. Po dresuri, katere "vesele" priče smo tudi gledalci, se prej neukrotljiva in emancipirana Katarina spremeni v pohlevno in krotko ženičko, medtem ko se mila Bianca po poroki sprevrže v samovoljno emancipiranko. Prav okoli teme ženske prevzgoje oz. dresure ter radikalnega obrata na koncu pa se seveda sproža neprestana polemika o težnosti te Shakespearove komedije in odpira polje najrazličnejših interpretacij. Jedro spora predstavlja predvsem zaključni Katarinin monolog o vlogi in funkciji ženske, ki ga eni interpretirajo kot njeno končno spoznanje o mestu ženske v vladavini sveta moških in vdanem pristajanju na inferiorno pozicijo, medtem ko ga drugi interpretirajo kot triumf ženske zvitosti in cinizma, s katerim ženska končno triumfira nad moškim svetom, ne da bi ta to sploh opazil. Ob Ukročeni trmoglavki se torej upravičeno pojavlja cel kup vprašanj, od katerih je najbolj bistveno gotovo to, ali je Shakespeare tudi dejansko zagovornik teze, ki jo je položil v končnem monologu v Katarinina usta, ali pa je preprosto hotel sprovocirati feministke, da bi ponovno povzdignile svoj glas. V E L I K William Shakespeare: Kakorkoli že, bistvena draž in kvaliteta te komedije je natanko v njeni interpretacijski odprtosti in neulovljivosti, s katero nas zmeraj znova izziva, da jo interpretiramo v skladu s svojim razumevanjem sveta in ženske v njem. Samosvoj odgovor na najrazličnejše zagate ob branju Ukročene trmoglavke bo trotovo z uprizoritvijo ponudil poljski režiser Janusz Kiča, ki se uprizoritvijo in Kafkove Mariboru. Janusz uprizoritvama slovenski in ga zaznamoval estetiko, interpretacijami minimalistično na igralcu režijo. Njegove odlikuje zmeraj kreativno gledališče mu daje novo provokativnost. je slovinski publiki že predstavil z izvrstno Dumasovih Treh mušketirjev Amerike v SNG Drami v Kiča je z obema usodno posegel v gledališki prostor s prepoznavno prodornimi ter natančno, in predvsem Temelječo predstave va tisto anje, ki ►obnavlja, .svežino in j ffJE v I ■ Gilles Berquet George Bernard Shaw (Pygmalion) PIGMALION Shawov Pigmalion in Shakespearova Ukročena Trmoglavka sta komediji, ki sodita v sam vrh svetovne dramske klasike. Ob tem pa je bolj kot to zanimivo tudi dejstvo, da obe, vsaka seveda na svoj specifičen način, obravnavata podobno temo - temo ženske prevzgoje - ali že kar krotitve, kar Shakespeare jasno in glasno izpove že v samem naslovu. In čeprav oba teksta govorita o podobni temi skozi komedijsko formo, so razlike v obravnavanju več kol očitne. Shaw seje problema, za razliko od Shakespeara, lotil z izrazito intelektualistične plati, medtem ko Shakespeare s svojo izrazito "moško" igro neprestano izziva najrazličnejše intelektualistične polemike, interpretacije in seveda tudi uprizoritve. V obeh primerih pa gre za zanimivo in duhovito "predelavo" mita o kiparju Pigmalionu, po katerem je dobila Shavvova komedija tudi svoj naslov. Motiv za igro si je namreč Shaw sposodil iz Ovidovih Metamorfoz, kjer se kipar Pigmalion zaljubi v kip dekleta, ki ga je ustvaril, boginja Afrodita pa kip obudi v življenje. Pri Shawm Režiser: Franci Križaj Prevajalec: Janko Moder seveda ne gre zgolj za romantično ljubezensko zgodbo. Osrednja junakinja njegove komedije, Liza Doolittle, je tako predvsem poskusni zajček v lingvističnem laboratoriju profesorja Iligginsa, ki zagovarja tezo, da so meje jezika tudi meje našega sveta. Higgins je tudi spoznal, da družba funkcionira po določenih prepoznavnih kodih, od katerih je predvsem jezik tisti, s pomočjo katerega se oblikuje družbena hierarhija. Se več, jezik je tisti, ki človeka neusmiljeno zaznamuje, mu določa njegovo mesto v družbi in je skratka tiste vrste usoda, pred katero ni mogoče ubežati ali jo preprosto preslepiti. In lingvist Higgins se ob srečanju z dekletom s socialnega dna kar tako za šalo odloči, da bo naredil z njo lingvističen eksperiment, s katerim bo svetu dokazal neomajno manipulativno moč jezika. Pri tem pa seveda v skladu s samoljubno moško logiko pozabi na posledice takšnega poskusa in končno tudi na dejstvo, da tudi sam manipulira s človeškim bitjem. Profesor Higgins si tako zada nalogo, da bo iz neuke in preproste prodajalke rož s pomočjo jezika skreiral predstavnico najvišjega družbenega sloja. Poskus profesorju seveda uspe. Liza Doolittle se iz preproste punčare spremeni v konverzacijsko damo, ki kot meteor zablesti v visoki družbi. Toda pri svoji evforični prevzgoji in konec koncev tudi krotitvi je profesor pozabil na najbistvenejšo stvar - na to, da se je Liza spremenila tudi osebnostno ter da je predvsem človek in ne le brezosebni objekt eksperimentiranja. Skozi duhovit dialog in brilijantno karakterizacijo likov Shawov Pigmalion tako ne ponuja le večno konfliktne situacije med moškim in ženskim principom, ki se tokrat nagiba v prid ženski. Shaw je namreč tudi izjemno natančen v slikanju socialnih konfliktov med bogatimi in revnimi. S pretanjenim in predvsem kritičnim očesom prikazuje slabosti in napake tako višjega kot tudi najnižjega družbenega sloja in se iz njih tudi neusmiljeno norčuje. Shawov Pigmalion je torej tekst, ki govori o temeljnih problemih, ki so v našem času in prostoru prav tako pereči in aktualni kot v času, ko je avtor tekst napisal. Tekst, ki zahteva subtilno režijo in predvsem občutek za niansirano psihološko igro, bo režiral Franci Križaj. Režiser: Miha Alujevič TRMIUCO otroška Tatjana Ažman, Patrik Greblo Krstna uprizoritev Tudi v tej sezoni nismo pozabili na naše najmlajše gledalce, poleg lutkovnega abonmaja jim bomo ponudili tudi otroško predstavo v lastni produkciji. Tokrat bo to otroški musical po motivih Grimmove Trnuljčice. Grimmove pravljice se poleg Andersenovih uvrščajo med tisto klasiko otroške literature, ki s svojimi čarobnimi in napetimi zapleti vedno znova prikujejo nase radovedna ušesa in tudi oči. Zgodba o nesrečni princeski, obsojeni na to, da se zbode s kolovratom in zaspi večno spanje, ter o pogumnem princu, ki se skozi trnje odpravi reševat svojo izvoljenko in jo nazadnje s poljubom tudi odreši, je postala del slehernega otroštva. Kar niti ni čudno, saj je to zgodba prve nedolžne ljubezni, ki živi v vsakem človeku od zgodnjih let naprej. A Trnuljčica je tudi predvsem pravljica, polna nenavadnih in tako privlačnih stvari: blišča dvora, galantnosti princev in lepote princesk, dobrih vil, a tudi zla. Starodavni spopad lepega in grdega, dobrega in hudobnega. Prav Grimmove pravljice so tiste, ki so doživele tudi največ ckranizaeij, vsekakor pa nihče, ki jih je kdaj vidci, nc more pozabiti Disneyjeve Sneguljčice in Trnuljčice. Tako bo tudi celjska Trnuljčica nastala po Disneyjevi priredbi. Za oder jo je priredila bivša dramaturginja SLG Celje Tatjana Ažman, režiral pa jo bo študent režije na zagrebški akademiji, Celjan Miha Alujevič, ki o nastajajoči predstavi pravi: " Za Disneyjevo različico sem se odločil predvsem z dramaturškega vidika, saj kot taka omogoča simpatičen zaplet, hudomušnosti in predvsem veliko mero fantazije, iluzije in tiste prave pravljičnosti , prepletene z glasbo." Prav zato bo Trnuljčica na oder tokrat postavljena kot glasbena predstava, zanjo bo glasbo napisal hrvaški komponist Patrik Greblo, kar bo igri dalo še poseben čar. predstava (Der Drang) NAG%N Franz XaverKroetz: ^ "Nagon" je podnaslovljen kot ljudska igra, čeravno se od klasičnih iger te zvrsti precej razlikuje. Ljudske igre skorajda obvezno nosijo tudi pridih pastorale, ki je v Kroetzevem besedilu ni. ” Njegova igra ni ljudska po sami obliki, temveč po vsebini, v z kateri razkriva najbolj intimne plasti "preproste kmečke duše". Drama prikazuje zakonski par v srednjih letih, ki vodi majhno režija: Eduard Miler Prva slovenska izvedba družinsko podjetje - vrtnarijo in pokopališče. K njima iz velikega sveta pride ženin brat, ki zaradi svoje nenavadne "gripe" vzbudi sume pri možu. Istočasno skuša njuna uslužbenka navezati s prišlekom ljubezensko razmerje, ki pa je zaradi njegove drugačnosti obsojeno na propad. Sumi in odnos z uslužbenko Mitzi pripeljejo moža do tega, da jo v pijanosti začne zapeljevati ■obnosti svaka Fritza na koncu tudi zapelje, sveža med možem in Mitzi pa pri ženi povzroči jo, ki od strpnosti preraste v agresivno nasilje, ko spozna, kaj je povzročil njegov prihod, snadoma umirijo, zveza med možem in Mitzi : a vrli v starem tempu, brez nagonov in strasti ej podoben Grumovemu "Dogodku v mestu tem primeru vrtnarje in grobarje hkrati ( ride človek, ki je drugačen, ki velja za egov prihod oziroma njegova drugačnost tiste strasti, ki so jih pred tem potiskali v z njegovim odhodom jih porinejo spet nazaj, n zapleta odnos med človekovo telesnostjo o, ki jo "preprosti ljudje" ljubosumno čuvajo, o so postavljeni, so prisiljeni spregovoriti o bi sicer molčali. V originalu je precejšnji del -kem dialektu, v "klenem" ljudskem jeziku, zmore neusmiljeno udariti tja, kamor se ica le s težavo prebija in kamor si človek le ti. jard Miler, ki je v Primorskem dramskem uspehom že režiral Kroetzovo dramo "Ne jedilo bo uprizorjeno na Odrupododrom, ki lične intimnosti omogoča močan stik med em, zaradi česar bo ta s čustvi in čuti nabita oj ega polnega izraza. Anica Kumcr je na Dnevih komedije '96 prejela nagrado Žlahtna komedijantka za vlogo Mici v komediji Zorana Hočevarja "Smejči", kijoje režiral Franci Križaj. PeTGR RT JANČIČ je prejel nagrado občil Borštnikovem srečanj Shylocka vShakespe; "Beneškem trgovcu" Kunčeviča. stva na 30. za vlogo rovem režiji Ivice I ? \1 V^^ISHIIH SEZON Eugene Labiche: FLOREN I INSKI SI^AJVINIK IVIakin Držič: DUNDO MAROJE Režija Ivica Kunčevič SLG CELJE 199* Igralski ansambel: Zvone Agrež, Bruno Baranovič, Janez Bermež, Peter Boštjančič, l ina Gorenjak, Tomaž Gubenšek, Davor Herga, Jure Ivanušič, Renato Jenček, Vesna Jevnikar, Upravnik: Umetniški vodja: Režiser: Dramaturga: Lektor: Vodja programa: Tehnični vodja: Borut Alujevič Primož Bebler Franci Križaj Marinka Poštrak Janez Vencelj Marijan Pušavec Anica Milanovič Vili Korošec Milada Kalezič Drago Kastelic, Anica Kumer, luna Ornik, Miro Podjed, Stane Potisk, Igor Sancin, Mirjana Šajinovič, Mario Selih, Jana Šmid, Bojan Umek BHBnmgBBatt Programska knjižica SLG Celje za sezono 1996/97 Predstavnik: Borut Alujevič Urednika: Marinka Poštrak in Janez Vencelj Lektor in korektor: Marijan Pušavec Oblikovalec: Iztok Skok Fotograf: Damjan Švare Naklada: 3000 izvodov Tisk:IB grafika ■ N« .v mi Slovensko ljudsko gledališče Celje Gledališki trg 5, SČOO c||e , Tajništvo': (063) 441 - 86l\r> Vodja programa: 441 - 814^ Blagajna: 442-910 int.208 Fax:(063)441-850 ■ e-mail: slg@celje.eunet.si http://www.eurocom.si/celje/slg.html er magumrn m x, IV 10oc 'oy VPISOVANJE ABONMAJA Vpisovanje abonmajev bo od 23. septembra do 1. oktobra za dosedanje abonente in od 2. do 5. oktobra za nove abonente. Gledališka blagajna bo v času vpisa odprta: vsak delavnik od 9. do 11. ure in od 17. do 19. ure v soboto od 9. do 11. ure Vse informacije dobite na naslednjih telefonskih številkah: 063 442 -910 int. 208 063 441-814 fax 063 441-850 ABONMAJSKA PONUDBA Abonma vključuje štiri predstave na velikem odru in predstavo na Odrupododrom. Pri slednji se lahko odločite za uro predstave: ob 17.00 ali 20.30. 0 dnevu predstave vas bomo obvestili na dom. VRSTE ABONMAJEV Premierski Torek večerni Četrtek večerni Sobota popoldanski Sobota večerni Študentski večerni LUTKOVNI ABONMA Zaradi izredno ugodnega odmeva, ki ga je bil lutkovni abonma deležen v prejšnji sezoni, smo se odločili, da vam ponovno ponudimo tovrstni abonma, namenjen najmlajši publiki in njihovim staršem. Abonmajska ponudba zajema 7 lutkovnih predstav slovenskih lutkovnih gledališč. IZVENABONMAJSKA PONUDBA Teden otroškega programa -TOP 96 bo tudi v tej sezoni popestril praznično decembrsko vzdušje z obilico zanimivih otroških predstav in bo trajal od 16. do 24. decembra 1996. Dnevi komedije Najboljše in najsmešnejše predstave slovenskih gledališč se bodo tudi v tej sezoni na odru SLG Celje potegovale za naziv najboljše komedije. Dnevi komedije, ki so vsako leto pestrejši in zanimivejši, bodo potekali od 24. januarja do 17. februarja 1997. Gostovanja drugih gledališč: V sezoni 1996/97 se bodo na celjskem odru predstavili: SNG Opera Ljubljana SNG Opera Maribor SNG Drama Ljubljana SNG Drama Maribor Mestno gledališče ljubljansko Slovensko mladinsko gledališče Prešernovo gledališče Kranj Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica Gledališče ZATO Ptuj Gledališče GLEJ Lutkovno gledališče Ljurljana Lutkovno gledališče Maribor Poleg poklicnih gledališč pa bo SLG Celje gostilo še druge uspešne gledališke skupine. Ze zdaj vas vabimo, da si vse te predstave ogledate, saj bodo skrbno izbrane iz repertoarjev vseli slovenskih gledališč in kot take prav gotovo nudile obilo gledališkega užitka. CENIK ZA SEZONO 96/97 ABONMA - 5 predstav parter L- 8. vrsta ABONMA 6000,00 SIT POSAM, VSTOP. 1500,00 SIT balkon 1. - 2. vrsta 6000,00 SIT 1500,00 SIT parter 9. vrsta in lože 5000,00 SIT 1200,00 SIT balkon 3. vrsta in lože 5000,00 SIT 1200,00 SIT galerija in stranski sedeži 3500,00 SIT 800,00 SIT odprta vstopnica za 10 predstav (ne velja za premiere) 10.000,00 SIT posamezne vstopnice za Oderpododrom 1000,00 SIT V abonmaju SOBOTA POPOLDANSKI imajo upokojenci 50% popust, prav tako študentje in dijaki v abonmaju ŠTUDENTSKI VEČERNI. Pri vstopnicah izven abonmaja imajo 20% popust upokojenci, študentje, invalidi in člani Sveta knjige LUTKOVNI ABONMA 7 predstav 2800.00 SIT 500.00 SIT MLADINSKI ABONMA 3 predstave 1800.00 SIT 700,00 SIT 4 predstave 2400.00 SIT 700.00 SIT ŠOLSKI ABONMA 3 predstave 1200.00 SIT 500.00 SIT 4 predstave 1600.00 SIT 500.00 SIT ABONMAJA ČEBELICA IN MRAVLJICA 2 predstavi 800.00 SIT 500.00 SIT ODKUPI PREDSTAV VELIKI ODER ZA ODRASLE 375.000. 00 SIT ZA SREDNJE ŠOLE 250.000. 00 SIT ZA OSNOVNE ŠOLE 160.000. 00 SIT ODERPODODROM ZA ODRASLE 125.000. 00 SIT ZA SREDNJE IN OSNOVNE ŠOLE 60.000,00 SIT V ceni vstopnic jc vračunan 5% davek od storitev.