Za poduk in kratek čas. Črtice ii slovanskega bojišča v Aziji in Evropi. XVI. Pred mesencem doi so naši slovauožrečni turkoljubi klepetali, kako je Rusija v Aziji pobita ter da je ondi ta. letos boj skončan zmagonosno za Turke. Ali sedaj je vse drugače, kakor so si turkoljubi reč domišljevali. Boj se ni skončal, ampak ie le trdoo zaeel, silni udaroi zadevljejo Tarke nepričakovano naglo in pogubno. Jibova vojna bila je pred Karsom razdjana, ostanki pa pred Erzerumom pobiti; najmočnejša turška trdnjava v Aziji, namreč Kars, je v ruski oblasti in Erzerum, glavno mesto Armenije, se jim ne more dolgo več braniti — vsa Armenija, dežela blizu toliko, kakor polovica Avstrije, je za Turke zgubljena. Muktar-paša se je sicer 28. okt. z Izmail pašo združil in do 4. nov. kakih 20.000 vojakov zbral na višinah proti izhodu pred Erzerumom. Črez te višine pelje iz precej šime ravniae od Hasau kale, kamor sta ruska geoerala Heiman in Terguzakov že bila pridrla, skozi skalno sotesko ozka pa dobra cesta v Erzerum. Ta prelaz je Muktar sklenil Rusom zabraniti. Na seveino stran od sotesko je poslal Izmail-pa.^o. sam se je postavil nad klanec in južno stran. Okoli 8. ure dopoldne 4. nov. so ruski pelaki zgiabili Izniail pašo, vendar ga nikamor niso mogli potianoti, ttrašno se je branil in mnogo Rusov je palo. Turki so Ž8 veseli bili in mislili, da je ziuaga jihova. Okoli poldae pridraplje veliko tisoč ruskih konjenikov proti Rtiteski, zemlja se je pod kopitami konjev tresla. Muktar jim da precej blizu priti, potem pa hipoma iz vseb kauonov v nie streljati in svojim peSakom z bajonetom nad nje rdreti iz viiin. Ali to je bilo za Turke pogubuo. Kajti ruski koujeniki se bliskama umaknejo nazaj pred Turki, ti pa sedaj tem hujše za njimi pritiskajo; veadar ko so že precej daleč bili proddi v ravan, se vzdigne jim ua strani 45 ru>kih bataljonnv, ki so se prejšnjo noc oudi po grabah in jamah poskrili. Kakor da bi bili iz grobor vstajali ali iz tal rastli, množi se stevilo ruskih pcšakov ter premejo z neizmerno urnostjo in silo Turke od strani; ob enein se obinejo ruski konjeaiki iu lomastijo nazaj uad nje. Ti se piectrašijo, obrnejo, bežijo, Rusi pa udarijo za njimi tako naglo, da so vai skup skoro ob enem v klancu, na viiini in za višino proti Erzerumu. Poidoč bilo je 8trahovito klauje, Rusi so Turke kar zabadali in sekali kakor kozle, in česar ni pokončal ruski bajouet, sablja, puska in revolver, to je prišlo še pod ruske kanone, katerib so kanoDirji kaj bitro spravili na višino in v bežeče Turke streljali. Tolik 8trah se je Turkov lotil, da 80 36 kanouov pustili na rišini, vse je bežalo na dos na vrat v mesto. Rusi so drugi den pokopali 2500 TurkoT; koliko ranjencev je v mesto všlo, to še ni razvidno; bodemo pa skoro izvedeli, ko bo Frzerum y ruski oblasti. Erzerum je planinsko mesto, pozidano na 6046 črevljev nad morjem pozrisani ravani, ki je obdana proti jugu, izhodu in severu od skaloib goia; te so sedaj že z saegom pokrite. Na zapadai strani od mesta je pa ravnina, po kateri že iz sv. pisma stare zaveze znana reka Evfrat teče. Mesto šteje 40.000 prebivalcev, ki so na gla*u zarad svojega marljivega rokodelstva in kupčije. Najbolj slujejo erzerumski kovači, puškarji, srebrnarji, zlatarji, U8njarji in izdeloralci prcprog, sagov ali tepibov. Samo angleškega blaga se skozi Erzerum prepelja na leto v vrednosti 3 milijonov goldinarjev. Splob Erzerum je veliko tržišče za evropsko in azijsko blago. Ulice po mestu so ozke, skrivljene in nesnažoe, ninngo biš je v zemljo izkopaaib tako, da samo 3—4 črevlje iz tal molijo. Siedi inesta je ruočau grad; zunaj njega pa 5 velikih šanc, ki se naslanjajo na mestuo visoko ozidje in globok graben. Erzerum je Ntarodavno mesto, ki je v teku stnletij mnogo pretrpelo od raznib sovražnikov. L. 1049. so ga bizantinski cesarji močno utvrdili, kar pa ni zabranilo, da bi se ga 1. 1201. ne bili polastili divji Seldžuki, ki so takrat razdjali 100 cerkev in pobili 140.000 ljudi. L. 1242. so Erzerum vzeli Mongoli in 1. 1517. Turki. L. 1829. je ruski geneial Paskijevič mesto naskočil in ga vzel, toda pri sklepanju miru so Turki Erzerum dobili nazaj, kar se pa sedaj gotovo ne bode več zgodilo, če se ga Rusi zopet polastijo. Smešničar 47. Nekdo prinese pismo na pošto brez napisa ali adrese. Poštar to opazivši vpraša ga: zakaj nisi napisal, katu ide pismo? ,,Kako pa, pravi oni, jeli mislite, da naj vsaki zna, komu pišem?"