MED IZVOZNIKITUDIŽIMA
Le kakovostni izdelki na trg
»V timi sno začeli izvažati pred tremi leti, in sicer iz nuje, da smo prHli do deviz za uvoz reprodukcijskega materiala. Toda naši izdelki ¦iso ko«i«Bkturiii na tujih trgih, zato je težko dobiti naiočilo. Tega blaga je uprodaj dovolj iz Kitajske in Tajvana, pa še po nižjih cenah ga ponitjo. Mi pa za te izdeike doma razen lesa nimamo kakovostnih snrovn,« je pojasBil, zakaj je Žhna tako rekoč prisiljena izvažati, di-rektor te deiovne organizacije Janez Kastelic.
Žimine ščetke so si tudi v tujini pridobile precejšen sloves. »Izvažamo predvsem ščetke za obutev, tudi žične ščetke, dele lesne galanterije in zabojčke, v katerih se hrani pribor za čišče-nje čevljev,« je povedal vodja komercialnega sektorja Janez AIK. »Naši največji kupci so Ve-lika Britanija in Italija, nekaj pa prodamo ttidi v Holandijo in na Bližnji vzhod.«
V  lanskem letu so izvozili za 7,5 milijona deviznih dinarjev, uvozili pa le za 3,6milijona. V le-tošnjem letu nameravajo na tuji trg prodati 30 odstotkov več — za 10 milijonov deviznih dinar-jev, uvoziti pa samo za polovico tega zneska. Ob tem da nepo-sredno izvažajo, pa s svojimi iz-delki (raznimi strojnimi ščetka-mi) pomagajo tudi nadomeščati uvoz za papirno in tekstilno in-dustrijo.  V letošnjem letu bo delež   izvoza   v  celotnem   pri-hodku znašal okoli pet odstot-kov.
V zadnjih treh letih v Zimi riiso mogli uvoziti nobenega novega stroja, čeprav je njihova oprema, kot pravijo, že 70-odstotno iz-trošena. To so namreč posebni stroji, ki jih v Jugoslaviji ne dela
Uvoz pa ni rešil njihovih težav glede surovin ampak jih je sa-mo omilil. Zatoje razumljivo, da jih skrbi, kako bo v prihodnje. Pred leti so ščetine, bakreno in jekleno žico v glavnem uvažali, danes pa to seveda ni več mogo-če. Zato so že pred časom pričeli sovlagati v druge tovarne, fci bi jim lahko zagotovile te surovine, vendar je vse to še premalo. Od-ločili so se za rekonstrukcijo pralnice, tako da bi lahko ščeti-ne, ki gredo danes še vse preveč-krat v odpad, pTedelali sami. Ra-zvili so namreč tudi svojo tehno-logijb za predelavo ščetin. Tako kot v preteklosti, ko so posodab-Ijali tovarno, bodo tudi tokrat v prenovo, ki naj bi jih stala okoli 10 milijonov dinarjev, vložili lastna sredstva.
V proizvodni program Žime sodi izdelovanje galan-terijskih izdelkov (ščetk za osebno nego in gospo-dmjstvo), pleskarskega pri-bora (čopičev in vaijev) in žičnih izdelkov, to je raznih žičnih strojnih ščetk. Ker pri nas ni poklicne šole, ki bi de-lavce izobraževala za ta opra-vila, jih priučujejo kar sami.
Izdelava žičnih ščetk, ki jih Žima
DARJA JUV^N)    _
V Žimi je 153 zaposlenib lani ustvarilo 175 milijonov dinarjev celotnega prihodka, 75 milijonov dinarjev dohod-ka, dohodek na delavca je znašal 520.000 dinarjev, pov-prečni osebni dohodek pa je bil 17.300 dinarjev, le v de-cembru je bil nekoiiko višji — 23.800 dinarjev.
nihče. Pomagali so si tako, da so pri neki sorodni italijanski firmi napravili skice strojev, potem pa so jih dali narediti doma. Prav pred kratkim pa so od konku-renčne tovarne v Nišu, ki je kdove na kaksen način lahko uvozila štiri najsodobnejše stroje za izdelavo ščetk, ne da bi jih v resnici sploh potrebovala, odku-pili dva. Žima je v Sloveniji edina tovarna te vrste, v državi pa jih je še 12.
Neskladja med cenami surovin in končnih izdelkov, ki so se z zamrznitvijo cen še poglobila, so povzročila, da so morali tudi v Zimi opustiti izdelavo približno 20 izdelkov, med njimi tudi zid-nih čopičev in valjev, ki so sicer na trgu zelo iskani. Zavedajo se, da s tem siromašijo ponudbo, toda dbkler bo lastna cena proi-zvoda višja od prodajne, ne vi-dijo boljšega izhoda, da bi se izognili izgubi.
DARJA JUVAN