GozdVestn 77 (2019) 10 425 Gozdarstvo v času in prostoru Slika 1: Gozd ima pomembno izobraževalno in turistično vlogo (foto: J. Prah) Turizem je splet dejavnosti oseb, ki potujejo in bivajo v kraju zunaj svojega običajnega okolja zaradi preživljanja prostega časa, sprostitve, poslov ali iz drugih razlogov, in sicer najmanj en dan (z najmanj eno prenočitvijo), vendar ne več kot eno leto (365 dni) brez prekinitve. Glavno načelo pa je: TURIZEM SMO LJUDJE. V zadnjem obdobju se vse bolj govori o turizmu v zeleni ekonomiji, o zelenem turizmu, o prilaga- janju in blaženju podnebnih sprememb v povezavi s turizmom, o zelenem trgu, o zelenih programih itd. Gre za okolju prijazna trajnostna potovanja v destinacije, kjer so flora, favna in kulturna dediščina primarne atrakcije in kjer so vplivi podnebja minimizirani. Govorimo o konceptu zelene destinacije, ki je izredno pomemben ob velikem razcvetu »industrije« na temo turizma. Še poseben razcvet turizma najdemo v dejavnosti, Izobraževalna in turistična vloga gozdov za trajnostni razvoj GDK 907:611(045)=163.6 ki bazirajo na naravnih vrednotah in gostoljub- nosti okolja. Predvsem mestno prebivalstvo išče s socialnim kapitalom osveščene privlačne, mirne, varne prostore za rekreacijo in ekoturizem. Gozdna območja nudijo možnosti razvoja podeželja, ki temelji na njihovi večnamenskosti, ki se kaže v množici blaga in storitev. Sonaravno gospodarjenje skoraj v celi Evropi daje možnosti za oblikovanja celovitih turističnih produktov. Gozd in gozdni prostor nudita zaradi svoje raznolikosti in obsežnosti izjemen naravni kot kulturni modum, ki lahko pomeni vir za raz- vijanje turizma. V gozdnem prostoru naj turizem temelji na rekreativnih in športnih dejavnostih, na doživljanju narave in spoznavanju novega, lahko bi rekli v tako imenovanem »rekreativnem izobraževanju«. Današnji »svet« ima premalo gibanja in je vpet v debelost, stres, depresijo, preveliko socialno izključenost, pohlep, tekmovanje za vsako ceno itd. Življenjska doba raste in vse več je starejše populacije. Klasičnih družin je vse manj z vse manj otrok. Manj delovnih mest z več avtomatiziranja podaja krajši delovni čas. Večje migracije in hite- nje so stalnica in povzročajo padanje pozornosti. Narašča pa pomen vseživljenjskega učenja. V okolju je vse manj razpoložljivih surovin, poraba energije kot stroški rastejo. Biodiverziteta se manjša, a teh- nološko znanje, avtomatizacija, nasilnost raznih medijev, mobilna komunikacija, interaktivnost, … so v porastu. Blogi in socialne mreže so stalnica. V turizmu so v trendu kratki in »hitri« izleti kot počitnice. Zanimanje za sam počitek je le še pri tretjini obiskovalcev, obisk kraja zaradi kulture še mnogo manjši, a ko so obiskovalci na destinaciji, se radi odločijo za obisk naravne kulturne dedi- ščine. V ečina dopustnikov se sprehaja, kolesari oz. gre na gibanje v naravo, gozd in gozdni prostor, ki tako postaja športno in duhovno igrišče. Trend je virtualna komunikacija (npr. internet itd.). Vsi ti trendi dajejo izziv v poudarku na doživljajih in zgodbarjenju ali dajejo ponudbe za učenje na pro- stem z množico virtualnosti. Ljudi nagovarjamo s pripovedovanjem zgodbe in poudarjanjem čutnosti GozdVestn 77 (2019) 10 426 Slika 2: Sprostitev je zelenju gozda (foto: J. Prah) Gozdarstvo v času in prostoru in ljubezni. Razviti moramo tiste oblike turizma, ki želijo gostu ponuditi kvalitetno doživljanje narave in nova spoznanja. Za to je nujno vključevanje kva- litetne interpretacije naravne in kulturne dediščine v turistične produkte. Interpretacija nikakor ni isto kot informiranje ali izobraževanje - gre za posebne oblike komunikacijskih procesov, s pomočjo kate- rih vzbujamo odnose, oblikujemo vrednostne sisteme, povzročamo miselne in čustvene odzive. (Keršič – Svetel). Z vključevanjem domačinov najdemo poseb- nosti v prostoru, tako naravne kot grajene danosti. Iščemo: • posebno drevo, • stezo skozi gozd, • poseben razgled, • izvir, ali slap vode • ali tišino • ali šelestenje listov… • tradicionalno znanje, kot je npr. oglarjenje, tesanje švelarjev, splavarjenje … T urizem na kmetiji, turizem v gozdnem prostoru lahko prepoznamo v nabiranju, predelavi in prodaji sadežev ter zelišč. Mnoga tradicionalna znanja na kmetiji in v gozdu kot so npr. oglarstvo, krovstvo, tesanje švelarjev in podobne. Drevo je lahko poseben magnet, na katerega vežemo mnogo drugih dejavno- sti. Gozdna meditacija, gozdna pedagogika, gozdni vrtec, gozdna šola itd. Pa razne etnološke zbirke in podobno. Poseben izziv je turistično vodenje po gozdu in v gozd. Preživeti v gozdu, fotolov. Obisk tematske poti – pohodne, kolesarske, ježa s konji itd. Iskanje posebnosti rastlinskih in živalskih vrst. Gozd nudi kakovostne produkte, z oblikova- njem nišnega trga, z večjo dodano vrednostjo izdelkov in storitev. To pa pomeni ohranjanje naravnih, kulturnih in duhovnih vrednot gozda, kakor tudi ohranjanje lokalne identitete in večanje kakovostnega življenja prebivalcev podeželja. Gozdni prostor zahteva oblikovanje kakovostnih tematskih turističnih grozdov, kar pa ni mogoče brez sodelovanja različnih strok in interesnih skupin. Kaj pa lastniki gozda? Pomembno je znanje lastnika gozda. Če želi lastnik gozda pridobiti iz gozda določen dohodek, mora znati v svoje proizvode vtkati ogromno znanja, na kar jih mora potem znati še čim bolje prodati na trgu. Mora ga zanimati njegov gozd in splet tako proizvodnih kot okoljskih in socialnih funkcij oz. vlog gozda. Mora jih dodobra spoznati in se znati umestiti v širši prostor. Danes ni več glavno kako hitro izdelati hlod in ga dobro prodati, temveč kako bo znal svoje posebno drevo, stezo skozi gozd, poseben razgled, izvir vode ali tišino in šelestenje listov vtkati v razvojne cilje okoljskih, podeželskih programov. V edeti je potrebno, da le eno posebno drevo, ali ena posebna steza ne more roditi nove dodane vrednosti. Posameznik je premalo. Najti moramo skupne rešitve, takšne, ki bodo sprejemljive vsem lastnikom določenega prostora. NARA VI IN GOZDU TER ČLOVEŠKI SKU- PNOST želimo pridati moč prasile ljubezni, ki nas nagovarja v paradigmah : • PO VEZO V ANJE, zdr uže va n j e in s p oš t o va n j e , • P REN OS ZN ANJ A, • INO V A CIJE in FLEKS IBILNOST ter ODGOVORNOST. Vse to pa lahko dosežemo s krepitvijo socialnega kapitala. GozdVestn 77 (2019) 10 427 Kdaj pa bo uspešen turizem? Uspeh turizma je le, če je del zgodbe… (interdi- sciplinaren pristop, zavedanje identitete). T uristični razvoj ne sme spreminjati tradicio- nalnega življenja ljudi. Lokalno pobudo je potrebno “obogatiti z državo” in ključno je delo z ljudmi. Nadvse je pomembno izobraževanje podeželanov ter vse- življenjsko in medgeneracijsko znanje poslušanja. Pomembno je, da znam biti drugačen. Nastanitev nudim v gorskem lesu, ali lunarnem lesu, ali spanje v drevesni hiši itd. Meditacija v krošnjah drevesa. Prednost gozdnega turizma je tudi v tem, da doživljanje gozda ni vezano ne na letni čas, ne na vreme, ne na dan ali noč. Vedno je drugačno, adrenalinsko. Simbioza z Gozdom, Naravo in viri ter člove- kom, daje pridih vseživljenjskega snovanja učenja in medgeneracijskega druženja. Krožnost je povezana z zamislijo povratne zanke, ki pokaže na medsebojno soodvisnost in kroženje snovi in energije v naravi ter se prek teorije sistemov prenaša tudi v socialne sisteme. Razumevanje prepletenosti vodi do pravilnega odnosa do okolja, ki omogoča trajnostni razvoj in je edina garancija za sonaravno bivanje te in prihodnjih generacij. Pragozd, prapotok, pranarava ….nam nudijo odgovore in nas učijo - nagovarjajo . Ob dobrem spoznanju ni nič več dilem o krožnosti, o naravo- varstvu, o trajnostnem razvoju, o razvoju zelenih delovnih mest; krožno gospodarstvo postane stvarnost in samoumevno. Zeleni turizem lahko ocenjujemo skozi module: • V t i s-p r i v l ačn os t, • Vzdrže va n j e-u p ra v l ja n j e (ur ej en os t des t inaci j e), • P o n ud b a in v o den j e • D os t o p n os t in va r n os t in • S p o r o či ln os t-in t er p r et aci j a V Sloveniji imamo vrsto primerov dobrih praks, ki se kažejo v različnih produktih turizma v gozdnem prostoru. Paleta praks se kopiči okoli raznih tematskih in planinskih poteh. Iskanju kulturne identitete krajev (npr. Oglarska dežela itd.). Obisku posebnih rastišč (npr. encijan na Lovrencu); opazovanja medveda, povezovanju v motu posebnega dre- vesa, ali potoka, slapa itd.. Posebnost potopa v Gozd in preživetja noči v gozdu itd., gozdni šoli, gozdni vrtci itd. Gozd in gozdni prostor nikakor ni le skladišče lesa in veliko število dreves na kupu – gozd je edinstveno naravno okolje, kjer kraljuje čutnost. Ni žive ali nežive narave, temveč le skupnost. Zato je obisk gozda imenitna šola narave, razumevanja njenih zakonitosti in spoznavanja sveta. Menim, da turizem v gozdnem prostoru je lahko za našo deželo zeleno zlato! Jože Prah Zavod za gozdove Slovenije in Turistična zveza Slovenije joze.prah@amis.net 041657 560 Gozdarstvo v času in prostoru