Ano (Leto) XIV. (9)
No. (štev.) 38.

“ESLOV ENIA LIBRE’

BUENOS AIRES.
19. SEPTEMBRA (Setiembre) 1957

Adenauerjev prestiž

Pariz, septembra 1957.

Nemške volitve se hitro bližajo in ko¬
likor bolj se komentira potek volilne
borbe med Adenauerjem in Ollenhauer-
jem, med krščansko demokratsko in so¬
cialistično stranko, tem bolj narašča pre¬
pričanje, da bodo volilci spet — in z lepo
večino — dali prav kanclerju Adenauer¬
ju. Sicer že nad osemdeset let stari vo¬
ditelj Zahodne Nemčije bo še za novo
dobo štirih let poverjen z vodstvom za-
hodnonemške in s tem nemške politike.
Na Adenauerja ne zre z zaupanjem sa¬
mo en del Nemčije, Adenauer je danes
osebnost, ki pooseblja in vodi ves nem¬
ški narod. Kakor je rešil Zahodno Nem¬
čijo, da je med najbolj uspevajočimi dr¬
žavami na svetu, tako želi ves nemški
narod, da bi dosegel še osvoboditev in
zedinjenje vsega nemškega ozemlja. Do-
čim zahtevajo socialisti takojšnjo zdru¬
žitev obeh Nemčij in to skoraj brez po¬
sebnih garancij, pa je bil Adenauer ved¬
no previden in zedinjenja ni zahteval
brez posebnih garancij. Obe Nemčiji se
moreta združiti in to tako, da bo ves
nemški teritorij zavarovan pred prese¬
nečenji zlasti pred komunisti in sovjeti.
Vse bodoče priprave za nemško zedi¬
njenje bodo za nadaljna štiri leta
spet izročene v roke staremu in izku¬
šenemu Adenauerju — in Adenauer se
bo mogel glavne zadeve nemške politi¬
ke lotiti s še večjim prestižem, če ga
volilci ponesejo na vlado s čim lepšo ve¬
čino glasov.

V Nemčiji sami mu tega prestiža ni-
kdo ne odreka, celo opozicija ne. Pod
njegovim vodstvom je Nemčija stopila
med vodilne države v Evropi in si zago¬
tovila položaj, izredno vpliven in močan.
Njen glas med zavezniki NATO sicer še
ni odločilen, ker nemška vojska še ni do¬
volj organizirana, zato pa je bil prav
Adenauer tisti, ki je vedno in povsod po-
vdjirjal, da se Nemčija ne more rešiti
drugače, kakor da ostane zvesta svojim
zahodnim zaveznikom in trdno zasidra¬
na v NATO. Ko se je ponekod na zaho¬
du zaupanje v NATO že krhalo, je bil
Adenauer tisti, ki je- opozarjal ne samo
Nemce, ampak ves zahodni svet, da
• mora ostati zahodna zavezniška zveza
močna in enotna, ako hoče biti kos ne¬
varnosti, ki narašča na vzhodu. Ko so
bila pogajanja v Londonu za razorožitev
in za omejitev v oboroževanju, je Ade¬
nauer svaril pred sovjetsko nevarnostjo
in opozarjal, da v pogodbe, sklenjene s
komunisti, nikdo ne more verovati, če se
pred presenečenji ne zaščiti. Daši do
sporazuma v Londonu ni prišlo, je bil
vendarle Adenauer tisti, ki je s tem sto¬
pal v ospredje vse evropske politike.

Anglija in Francija sta zaradi svojih
posestev in nesrečne zapuščine, ki jo je
povzročila kriza okoli Sueza, iz evrop¬
skega političnega trga odmaknjeni.
Skandinavski blok mora biti previden
do sovjetskih sosedov. V Italiji imajo
premočno komunistično stranko, da bi
se mogli predati ostrinam boja proti
sovjetom. Edino Nemčija je mogla to
storiti in Adenauer je iz te politike v
volilnem boju, ki je v teku, napravil e-
no glavnih kart svoje agitacije, če bo¬
do volilci to stališče odobrili, se bo po¬
ložaj Adenauerja v Evropi silno utrdil.

Daši vse Nemce boli razdelitev na
dvoje, pa vendarle ni zunanja politika
edina, ki usmerja zanimanje ob volitvah.
Nemčija je postala gospodarsko preveč
močna in vplivna, da bi ta uspeh Ade-
nauerjevega režima ne mogel ugodno
vplivati na potek volitev. Marsikdo bi si
med volilci najbrž želel ostrejših so¬
cialnih ukrepov in previdnejšo notranjo
gospodarsko politiko, zlasti kar se tiče
poljedelstva, vendar je splošno blagosta¬
nje danes tolikšno, da bo najbolj poteg¬
nil tisti Adenauerjev “šlager”, ki pravi:
“Vsem se nam dobro godi, zakaj tvega¬
ti skok v novo (socialistično) gospodar¬
sko politiko?”

Ko je bilo najmanj pričakovati, da bo¬
do sovjeti skušali vplivati v nemški vo¬
lilni boj, se je to vendarle zgodilo in na
nerazumljiv način. Sovjetska vlada v
ftfcskvi je nekaj dni pred volitvami sko¬
raj dan za dnem objavljala izjave in no¬
te, ki so bile naslovljene na Nemee. In
vse, kar so vedeli v Moskvi v teh dneh
o zedinjenju Nemčije in o vlogi Nemči¬
je v zunanji politiki, povedati, je bilo
povedano tako, da je bilo voda na mlin

i-<- ■

ADENAUERJEVA ZMAGA

napadom na Adenauerja in kljub Hruš-
čevim grožnjam o atomskem maščevan-
nju nad Nemčijo, je Adenauer izšel
zmagovit tako v političnem kakor v go¬
spodarskem programu svoje stranke. Za-

Adenauerjeva krščansko-demokratska
stranka si je v nedeljo, 15. t. m. v Za¬
hodni Nemčiji priborila novo veličastno
zmago za naslednja štiri leta. Nad 30 mi¬
lijonov volilcev, t. j. ok. 85% volilnih u-

Sirija še vedno
rovari

pravičencev, je oddalo glasove po večini, hodna Nemčija je danes bogata ter so

za dve tekmujoče stranki, krščanske de¬
mokrate in socialiste.

Poslanska zbornica je sestavljena ta¬
kole: Krščanski demokratje 270 poslan¬
cev, nemška stranka, ki sodeluje v vla¬
di, 17 poslancev. Opozicija pa šteje: So-
cialdemokratje 169 in liberalci 41. Ade¬
nauer ima tako absolutno večino.

Zahodnonemški volilci so z nedeljski¬
mi volitvami potrdili Adenauerjevo po¬
litiko naslonitve na Zapad in zavrnili
socialistične zahteve, da bi se Nemčija
izrekla za nevtralnost v boju med Zaho¬
dom in Vzhodom. Zaničljivo so prezrli
sovjetske grožnje in potrdili, da so po¬
zabili na nacizem. Kljub socialističnim

volilci geslo krščanskih demokratov “Za¬
kaj tvegati drugačno politiko” pravilno
razumeli. Točilnice piva so bile vso ne¬
deljo močno zasedene ter so Nemci po
svojem starem običaju razpravljali oko¬
li vrčkov o izidu volitev. Prvič v nem¬
ški zgodovini so volili vojaki. Skoro po
40 letih so tudi prebivalci Posarja zo¬
pet volili v Nemčiji. Po drugi svetovni
vojni so bile to tretje svobodne volitve
v Zahodni Nemčiji.

Čeprav je bila volilna borba osredo¬
točena okoli krščanskih demokratov in
socialistov, se je poleg teh dveh strank
borilo za sedeže v parlamentu še 14
manjših strank. Vseh kandidatov je bilo
ok. 3000.

"NACIONALNEGA” KOMUNIZMA NI

NAGLAŠATA TITO IN GOMULKA

V Jugoslaviji se je mudil na obisku
poljski predsednik Gomulka, katerega je
Tito, kakor večino tujih političnih go¬
stov, zapeljal na ogled naravnih lepot
med drugim tudi v Slovenijo. V Ljub¬
ljani so oblasti priredile Gomulki —
“navdušen” sprejem s tem, da so na¬
gnale na ulice na tisoče otrok in od¬
raslih.

Iz industrijske republike Slovenije,
kakor jo je označilo tozadevno poročilo
UP, sta Tito in Gomulka odpotovala v
Titovo rezidenco na Brione, kjer sta
imela konferenco o zadevah, ki zanima¬
ta oba i’deča državnika. Oba kom. dik¬
tatorja sta izjavljala, da je komunizem
mednarodna ideologija kljub različnemu
razvoju te ideologije v posameznih dr¬
žavah. Komunizem je mednarodni kon¬
cept in more obstati pri življenju samo
v neprestanem in- tesnem sodelovanju
med “socialističnimi” državami.

Tito je v zdravici Gomulki prišel v
izjavah o internacionalnosti komunizma
tako daleč, da je zanikal, da bi mogla
obstajati takšna stvar, kakor je “nacio¬
nalni komunizem”. Dobesedno je izja¬
vil:

“Želim, tovariši, da bi Poljska in Ju¬
goslavija, kateri so obtožili, da gojita
nacionalni komunizem, dokazali, da ne
odobravata nobene oblike narodnega ko¬
munizma, ker je tak komunizem nemo¬
goč in nasproten konceptu internaeiona-
lizma.” Tito je tudi poudaril, da sta
skupna podlaga vsemu komunizmu
Marks in Lenin in da je treba iz¬
kušnje komunizma v ZSSR samo prila¬
goditi posameznim komunističnim drža¬
vam, ne pa jih jim vsiliti. “Vsa medna¬
rodna vprašanja je treba motriti v luči
obstoja socialističnega sveta, ker sma¬
tramo, da se je socializem razširil. Nje¬
govi elementi so sedaj razpredeni po
vseh deželah in povsod so ljudje, ki te¬
že v socializem. Kako pa bodo sociali¬
zem dosegli, pa je drugo vprašanje. Do¬
dal je, da bosta on in Gomulka in njuni
komunistični stranki ter vladne oblasti
z lahkoto dosegli sporazum v vseh sve¬
tovnih problemih.

Poljska in jugoslovanska delegacija
sta se zedinili v pogledih, ki povsem od¬
govarjajo pogledom Moskve na svet,

zlasti kar tiče problema odnosov med
Vzhodom in Zahodom. Končal je svoje
izjave s trditvijo, da ni ovir za svetov¬
no sodelovanje komunističnih držav.

V skupni uradni izjavi ob koncu kon¬
ference sta Tito in Gomulka poudarila,
da Titova Jugoslavija smatra poljsko-
nemško mejo na Odri in Neissi za konč¬
no veljavno, da je varnost Evrope od¬
visna od združitve Nemčije, seveda po
sovjetskem načrtu, da nevarnost za mir
narašča na Srednjem Vzhodu in da je
Sirija žrtev pritiska zahodnih sil. Polj¬
ska in Titova Jugoslavija hočeta še bolj
utrditi prijateljske odnose med seboj in
podčrtavata važnost 20. kongresa sov¬
jetske KP v zgodovini “mednarodnega
delavskega gibanja.”

Jugoslovansko-poljska izjava, ki govo¬
ri o veljavnosti poljsko-nemške meje na

"EL PORVENIR SERA NUESTRO SI
NOS DECIDIMOS A ROMPER LAS
ATADURAS MENTALES CONTRA
LA LIBRE EMPRESA Y EL CAPITAL
EXTRANJERO"

En ocasion del segundo aniversario de
la Revolucion libertadora el vicepresi-
dente de la Nacion provisional contral-
mirante Isaac F. Rojas visito a la Es-
cuela Naval Militar en Rio Santiago pa¬
ra dirigir su mensaje al todo el Pais
para conmemorar los hechos historicos
hace dos anos.

En primer termine rindio homenaje a
aquellos que perdieron la vida por la li-
bertad y a la memoria del general Lo-
nardi y a todos los hombres y mujeres
que desde anos atras en la lucha abier-
ta contra la tirania prepararon con su
resistencia intelectual o fisica el clima
y las condiciones que h‘cieron posibles
la accion belica y su triunfo.”

Hablando sobre la tirania y libertad
hizo una advertencia a aque!los que pre-
tenden atacar la Revolucion libertadora.
En capitulos siguentes de su mensaje
cenceptuoso analizo el estado de derecho.
Bestaco que el pais retorna a su tradi-

Položaj okoli Sirije se še vedno ni
razčistil, pač pa je še nadalje napet,
zlasti, ker je na pomoč Siriji kot svoje¬
mu novemu satelitu tudi z izjavami pri¬
skočila Moskva. Sovjetski zunanji mini¬
ster Gromiko je opozoril zapadne vele¬
sile, naj prenehajo groziti Siriji z vo¬
jaškimi represalijami, predvsem Turči¬
ja, ki da zbira vojaške oddelke na svo¬
ji meji s Sirijo. Za njim se je oglasil
Bulganin, ki je zagrozil, da spopad s Si¬
rijo ne bo ostal omejen samo na Sred¬
nji Vzhod, pač pa se bo razširil po vsem
svetu.

V USA se je kot odmev oglasil Dul-
les, ki je napadel Sovjete, da igrajo ne¬
varno igro, ko segajo na Srednji Vzhod,
katerega da je USA za trdno odločena
obdržati izven sovjetskega vpliva. USA
pri tem računa na svojega najtrdnejše¬
ga zaveznika med Arabci kralja Sauda
ter na Libanon, Irak in Izrael.

Egipt in Sirija sta med tem objavili,
da sta njuni vojski postavljeni pod
vrhovno poveljstvo Egipta in da sta obe
armadi prav za prav ena armada. V Si- j cion y en el orden politico el gobierno
riji so protestirali proti manevriranju de la Revolucion libertadora restablecio
ameriške šeste flote v vzhodnem Sredo- el libre juego de los partidos sin acor-
zemlju ter obtožili Turčijo, da z napa- j dar privilecios, sin que se benefice nin-
dalnimi nameni koncentrira svoje čete guno con los resortes del estado.

na sirijsko-turški meji. Turčija je na
obtožbo odgovorila, da ne namerava na¬
pasti Sirijo, da pa ima pravico podvzeti
vse ukrepe, ki jih smatra za potrebne
za svojo varnost spričo razvoja na
Srednjem vzhodu.

Moskovska radijska postaja je tudi
napadla Turčijo, poleg nje pa še Grči¬
jo, katero opozarja, da je njena vloga
posrednika med srednjevzhodnimi drža¬
vami in Zapadom, ki jo hoče igrati, ne¬
varna zadeva.

Vnetljivost Srednjega Vzhoda, ki je
zaradi petroleja, za katerega se Zapad

Odri in Neissi, je povzročila v Bonnu v j ir-Vzhod borita, ker je-Anglija izpadla-
Zahodni Nemčiji veliko ogorčenje ter so 1  iz kombinacije kot ravnotežna sila, iz-
tam izjavili, da jugoslovanski pristanek redno velika, je delno že prestrašila si¬
na to mejo ni veljaven, kar so štiri ve- rijske komuniste, ki so objavili, da ni-
lesile že na potsdamski konferenci skle- majo napadalnih namenov ne proti Tur-
nile, da se bo to vprašanje uredilo z mi- čiji in ne proti Izraelu ali kateri koli
rovno pogodbo, ki pa z Nemčijo še ni drugi državi. Toda v ljubimkanju s sov-
bila sklenjena. Zaradi te Titove izjave jeti so se zapletli že tako daleč, da se
je nemški poslanik v Beogradu vložil teh izjav ne bodo mogli držati, če bo
protest, nato pa odšel v Bonn na poro- Kremelj imel drugačne načrte na Sred-
čanje. | njem vzhodu.

IZ TEDNA V TEDEN

V skupščini ZN so izglasovali spome¬
nico, v kateri obsojajo ZSSR zaradi nje¬
ne krvave intervencije na Madžarskem.
Sovjetska delegacija je z madžarsko de¬
legacijo nastopila z vsemi razpoložljivi¬
mi argumenti in propagando proti spre¬
jetju resolucije. Nekatere države zlasti
južnoameriške, so tudi zahtevale, da ZN
izključijo Madžarsko iz članstva v tej
svetovni organizaciji, dokler Radarjev
režim ne bi prenehal s terorjem, ki ga
sedaj izvaja nad prebivalstvom. V re¬
soluciji skupšina ZN ugotavlja, da je
ZSSR prav za prav edini gospodar Ma¬
džarske s svojo rdečo armado, ki jo je
tam postavila.

V New Yorku se je 17. t. m. začelo
letošnje jesensko zasedanje glavne
skupščine ZN.

V mestecu Little Rock v severnoame-

Bespues de senalar que en la esfera
economica todavia falta desmontar com-
pletamente la maquina totalitaria recor-
do a los ciudadanos aue es absoiutamen-
te necesario un potente esfuerzo de to¬
dos los Argentinos en el terreno econo-
mico.

Sobre la inversion del Capital extran-
jero en la Argentina el contralmirante
Rojas destaco lo siguiente:

“No temamos el porvenir. El sera
nuestro si nos decidimos a romper las
ataduras que estan frenando nuestro
progreso; ataduras mentales contra la
Jifer..  # y  ejrtran-

jero.

Adenauerjevi agitaciji. Malokdaj se je
zgodilo, da bi zunanjepolitični faktor
nastopil tako ugodno. Sovieti so poveda¬
li Nemcem, da zedinjenja ne bc, če se
Nemci ne uklonijo komunističnim pogo¬
jem in sovjetska vojska ne bo zapustila
Nemčije, dokler se Nemčija ne bo odrek¬
la svoji dosedanji zunanji politiki, če
so socialisti mogli kolikor toliko računa¬
ti vsaj na tiho diplomatsko podporo iz
Moskve, tedaj so bili zelo razočarani.
Kdor je poslušal sovjetke izjave, je mo¬
ral priti skoraj da do zaključka, da so
jih govorili samo zato, da bi le še bolj
podprli Adenauerja in mu “pomagali,”
da se vrne na oblast — in da ostane na
oblasti vsaj še nadaljnja štiri leta.

In v tej sovjetski potezi je velika ne¬
varnost za vso nemško -politiko v bližnji
bodočnosti. Ako bi se mogle sovjetske
izjave tako tolmačiti, kakor na zunaj iz-
gledajo, tedaj se sovjeti niso odločali za
podporo, da bi s tem Adenauerju poma¬
gali, ampak zato, da bi v Nemčiji še na¬
prej ostalo tako stanje, ki jim dovoljuje

ostati s svojimi četami vsaj še štiri leta
v Vzhodni Nemčiji, to je v sredini Ev¬
rope. Danes sovjetsko politiko v veliki
meri vodijo vojaški krogi in strateški vi¬
diki. Sovjeti pač računajo, da bo v pri¬
hodnjih letih razvoj tak, da morajo ohra¬
niti vso kontrolo nad tistim delom Evro¬
pe, ki ga iz Vzhodne Nemčije morejo
obvladati.

Adenauerjev prestiž bo pri volitvah
verjetno še narastel — in rastel bo še po¬
tem, ko bo moral s svojo politiko pro¬
ti sovjetom braniti ne samo Zahodno
Nemčijo, ampak zadeve vsaj vse Sred¬
nje Evrope, če že ne cele Evrope. Ko so
časnikarji med volilno borbo vpraševali
Adenauerja, ali ga starost ne utruja in
ali misli še nadaljevati s tolikšnim de¬
lom in koliko let, jim je glede let odgo¬
voril s primero: “Ko,, so Leona XIII ob
njegovi devetdesetletnici diplomati vpra¬
ševali, ali misli doživeti sto let, jim je
papež odgovoril: “Kako si upate omeje¬
vati mejo božje mijosti...” Adenauer
zre še daleč naprej, j B.V.

riški državi Arkansas se je pred tedni
razplamtel hud rasni boj med črnim in
belim prebivalstvom glede vprašanja
rasno mešanih šol. Spopadi so se stop¬
njevali do take višine, da je guverner
Faubus poslal vojaštvo tja, da znova
uvede red in mir. Faubus se je tudi se¬
stal z Eisenhowerjem, ki se trudi, da bi
enkrat za vselej odpravil v USA ta ža¬
lostni problem. Komunisti so po vsem
svetu izkoristili to nesrečo poglavje se¬
vernoameriških razmer za svojo propa¬
gando proti USA in zapadnim velesi¬
lam.

V Londonu je na otvoritvi konfe¬
rence Medparlamentarne zveze (Inter-
Paliamentary Union Conference) govo¬
rila britanska kraljica Elizabeta II. Na
zasedanju so začeli s splošno debato o
svetovnem položaju ter posamezni
parlamentarci govorijo o problemih, ki
se tičejo odnosov njihovih držav z dru¬
gimi državami in o splošnih svetovnih
problemih. Tako je grški delegat napa¬
del Anglijo zaradi Cipra, libanonski Iz¬
rael, japonski ZSSR in USA zaradi a-
tomskih poskusov, sovjetski pa zapad¬
ne velesile.

Francoska vlada je izdelala in odobri¬
la načrt za postopno samovlado Alžira.
Načrt bo predložila državnemu svetu v
pregled in odobritev, nakar bo prišel v
debato v parlament, ki bo imel končno
besedo o tem vprašanju.

Papež Pij XII. je na sprejemu vodij
jezuitskega reda, največjega in najbolj
vplivnega reda v katoliški Cerkvi, po¬
zval njegovih 33.000 članov, naj se od¬
povedo kajenju, izogibajo nepotrebnih
dragih potovanj in opuste počitnice iz¬
ven svojih samostanov. Govor, ki ga je
papež govoril v svoji poletni vili v Ca-
stel Gandolfo 180 vodjem jezuitskega
reda, ki se udeležujejo izrednega kon¬
gresa v Rimu, je Vatikan objavil 14.
septembra.

"BODOČNOST BO NAŠA, ČE SE
BOMO ODLOČILI RAZBITI DUHOV¬
NE PREDSODKE PROTI SVOBOD¬
NIM PODJETJEM IN PROTI TUJEMU
KAPITALU"

Ob 2. obletnici osvobodilne revolucije
je podpredsednik vlade kontraadmiral
Izak F. Roias obiskal Pomorsko akade¬
mijo v Rio Santiago. V svoji poslanici
narodu se je spominjal zgodovinskih do¬
godkov pred dvema letoma.

Svoje mišli je najprej posvetil tistim,
ki so za svobodo dali svoja življenja;
spominjal se je umrlega generala Lo-
nardija in tistih mož in žena, ki so več
let nazaj v svojem odprtem boju proti
tiraniji s svojim duhovnim in fizičnim
odporom pripravljali vzdušje in pogoje,
ki so omogočili vojaško akcijo in končno
uspeh.

Govoreč o tiraniji in svobodi je naslo¬
vil resno svarilo na tiste, ki mislijo, da
lahko napadajo tudi osvobodilno revo¬
lucijo. V nadalnjnjih odstavkih svoje le¬
po zamišljene poslanice, je govoril o vla¬
davini pravice. Poudarjal je, da republi¬
ka počasi dobiva nazaj svojo tradicijo,
vlada je pa tudi omogočila svobodno tek¬
movanje političnih strank, ne da bi jim
za to dala kake prednosti in da bi se ka¬
ka stranka mogla okoriščati z državni¬
mi sredstvi.

Po navedbi dejstva, da ie y gospodar¬
skem področju treba še odstraniti tota¬
litarni stroj, je sodržavljane opozarjal
na okolnost, da je neobhodno potreben
pojačan skupen napor vseh Argentincev.

O naložbi tujega kapitala v Argenti¬
ni je pa kontraadmiral Rojas dejal na¬
slednje: “Ne bojmo se bodočnosti. Bodoč¬
nost bo naša, če se bomo odločili razbi¬
ti predsodke, ki zavirajo naš napredek:
duhovni predsodek proti svobodnemu
podjetju in proti tujemu kapitalu. Ab¬
surdni predsodki, ki nam jemljejo ugled
Narod pokazuje svojo resnično suvere¬
nost in da je gospodar svoje usode tudi
tedaj, kadar sprejme pod zaščito in var¬
stvom svojih zakonov sodelovanje kapi¬
tala, znanosti in inozefnskih tehnikov,
zagotavljajoč jim pravično odškodnino,
do katere imajo pravico. Zapreti se sam
vase in računati, da mora država storiti
vse sama in še s svojimi denarnimi sred¬
stvi, se pravi obsoditi se na življenje, ki
bi bilo skoro podobno življenju pastir-
jen in z nizko življenjsko stopnjo”.

Stran 2.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires. 19. IX. 1957

GAULUSOV NEDE

Gallusov vsakoletni koncert, posebej
pripravljen za okus in potrebe sloven¬
skega občinstva, se je uvrstil med one
slovenske prireditve, ki privabljajo stal¬
no okoli tisoč udeležencev. V dvorani za¬
voda San Jose, Azcuenaga 160, se je v
nedeljo ob petih popoldne zbralo toliko
ljudi, da so bili vsi sedeži v dvorani, ki
jih je okoli 800, zasedeni in je precej
obiskovalcev moralo stati. Prav nič ni,
torej, pretirano, če računamo, da se je
koncerta udeležilo okoli 1000 poslušal¬
cev, v ogromni večini Slovencev. Pa tu¬
di nekaj Argentincev smo lahko opazili.
Z veseljem ugotavljamo, da se vedno
bolj veča krog argentinskih prijateljev,
ki z zanimanjem spremljajo razvoj slo¬
venskega kulturnega dela v Argentini.

Občinstvo je s pozornostjo sledilo spo¬
redu in ni štedilo s toplim priznanjem.
Z , razumljivim navdušenjem je pa po¬
zdravilo nastop Gallusovega mladinske¬
ga zbora, ki je ta dan doživel svoj krst
pred slov. javnostjo. Naj bi bil diri¬
gentu g. dr. Savelliju, voditeljici mla¬
dinskega zbora gdč. Nuši Kristanovi,
mladim pevcem samim in njih staršem
ta spontani pozdrav navdušenega pri¬
znanja in zahvale slovenske javnosti v
vzpodbudo pri njih požrtvovalnem in
pogumnem naporu, ki je neprecenljive
vrednosti pri našem skupnem delu za
ohranitev slovenskega naroda v tujini.

Kot pri prejšnjih sličnih koncertih, je
tudi letos Gallus izbral spored, ki je
primeren za slovensko občinstvo, po ge¬
slu “za vsakega nekaj”. Spored je bil
posrečena kombinacija umetnih pesmi,
potrebnih za vzgojo glasbenega čuta in
kulture, ter narodnih pesmi čuvstvenih,
lahkih in prijetnih, u priredbi naših pri¬
znanih skladateljev.

V prvem delu sporeda smo slišali
skladbe naših odličnih zborovskih skla¬
dateljev polpretekle dobe, Foersterja in
Adamiča. Imenujemo ju lahko klasika
naše zborovske glasbe, ki sta uglasbila
veliko število pesmi v najrazličnejših
stopnjah, od lahkih do precej težkih.
Foersterjeva “Ljubica”, na primer, je
trd oreh, zelo zahtevna v intonaciji, rit¬
mu in podajanju. Po ljubki Liparjevi
“Sončece sije”, živahni Mirkovi “Pisane
poljane”, sveže melodični Jerebovi “Ju¬
tranja”, so sledile Adamičeve skladbe:
Romantično ponazorujoča “V gozdu”, le¬
pa in čustvena “Kresovale tri devojke”,
in ritmična “Komarjeva ženitev”.

Po odmoru so bile na sporedu sloven¬
ske narodne pesmi v priredbi znanih
skladateljev, starih in novih imen. Sli¬
šali smo tri venčke narodnih, ki so jih
priredili Kernjak, Dolinar in Rener.
Kemjakov venček koroških narodnih za
moški zbor je sentimentalen in melodi-
jozen, z lahko in enostavno harmonijo
ter kot tak zelo prijeten za ušesa po¬
slušalcev. Dolinarjev venček je nekoliko
težji, pa zelo učinkovit in prijeten, do-
čim je Renerjev venček skoro predolg
in naporen, zlasti prehodi bi bili lahko
krajši. Dalje smo slišali “Lepo moje

L.SS&3 MOIVCEMT

ravno polje” v zanimi prireditvi Simo-
nittija za ženski zbor, učinkovito “Drež-
niško” Adamiča, tudi za ženski zbor,
Bajukovo “Čukovo ženitev”, Adamičev
“Potrkan ples”, obe za mešani zbor. Na
splošno zahtevo občinstva je pa zbor
dodal značilne Tomčeve “Vlahe”.

O zboru, ki bo kmalu praznoval 10-
letnico delovanja, lahko rečemo, da se
je obdržal ves čas na zavidljivi višini
kljub velikim težavam, ki se je z njimi
moral in se še mora boriti. Ne samo
slovenska javnost, tudi številno argen¬
tinsko občinstvo in ostale narodnostne
skupine v Argentini poznajo SPZ Gal¬
lus in njegovo visoko kvalitetno višino.

Zbor je discipliniran, dobro vbran in,
z ozirom na število, dovolj močan. Le¬
po pazi na dihanje in izgovarjavo. Di¬
rigent g. dr. J. Savelli zbor popolnoma
obvlada. Moški in ženski zbor, kadar sta
ločeno nastopila, sta pokazala, da sta
glasovno iznenačena in lepo vpeta. Soli¬
sti gdč. Nuša Kristanova, gdč. Anica
Rodetova, gdč. Roza Golobova, g. Silvo

BRALI  SMO...

"BEGUNCI, ZOPET

O prebegih ljudi iz Titovine v Italijo
smo že ponovno pisali v našem listu. Ti
prebegi se po poročilih slov. demokratič¬
nih listov na Tržaškem in Goriškem na¬
daljujejo kljub temu, da it. oblasti na¬
vadno tiste begunce, ki svojega pobega
z doma ne morejo zadostno opravičiti s
nolitičnimi razlogi, vračajo nazaj v Ti-
tovino. Pred sabo imamo sedaj zadnjo
pošiljko tržaške Demokracije. V štev.
z dne 28. jun. in 5. julija beremo, da je
prebegov in Jugoslavije v Italijo iz
tedna v teden več.

Tako je v štev. z dne 28.VI. t. 1. pod
naslovom “Begunci, zopet novi begunci”
objavljeno naslednje poročilo:

“Kar zadeva begunce iz Titovine, mo¬
remo reči, da gre za pravi naval. Dnev¬
no prihajajo na goriško področje po tri¬
je, štirje in tudi po pet, šest in več. Pri¬
hajajo pa iz vseh krajev Titovine: iz Sr¬
bije, Hrvatske in Slovenije. So to mla¬
deniči pri dvajsetih letih in tudi dekleta.

Vprašali smo jih, zakaj pa? Odgovo¬
rili so nam, da je pod komunizmom živ¬
ljenje nemogoče. Ne bežijo samo zaradi
vojaščine, ker so nekateri rok že presta¬
li, ampak zato, ker jim komunistični re¬
žim ne nudi človeku podobnega in do¬
stojnega življenja, tako gospodarskega,
kakor duševnega.”

V štev. dne 5. julija ima isti list o
prebegih nesrečnih ljudi iz Titovine kar
dve poročili.

V poročilu pod naslovom “Strah pred
vojno in pred kominformisti” navaja na¬
slednje:

“Vsi, ki kakorkoli pridejo v stik z ju¬
goslovanskimi državljani, vedo povedati,
da so ti poslednji naravnost panični v
strahu pred vojno. Že nekaj tednov sem
so pobegi mladih moških iz Titovine ne-

Lipušček, g. Ivan Rode in g. Rudi Bras,
so se dobro uveljavili nad primemo zbo¬
rovsko spremljavo. Le škoda, da akusti¬
ka dvorane ni taka, kakor bi si jo želeli.

Kot je bilo v razgovoru z g. dr. Sa-
vellijem, objavljenim v predzadnji “Svo¬
bodni Sloveniji” omenjeno, je prerano
ocenjevati delo in uspehe mladinskega
zbora s strogo glasbene smeri. Dokazal
pa je v posebni Osanovi priredbi narod¬
nih, da razpolaga z dobrim in številnim
materijalom, iz katerega se bo dalo, z
mnogo truda in časa, seveda, marsikaj
lepega in dobrega ustvariti. Mladi in
sočni glasovi so vzbudili pri občinstvu
vihar odobravanja, in zbor je moral do¬
dati dve pesmici od spremljavi klavir¬
ja. Malenkostna distonacija, ki jo je
mlada solistka z občudovanja vredno
prisebnostjo popravila, ni motila občin¬
stva, ki je nagrajevalo pevce z glasnim
odobravanjem, in vtis smo imeli, da so
ljudje še in še hoteli poslušati, tako se
jim je priljubil novi mladinski zbor, ki
bo v bodočnosti opora in jamstvo Gallu¬
su za njegov obstoj. Samo pogumno in
požrtvovalno naprej. A. M.

NOVI BEGUNCI"

navadno množični. No, tudi ti ubežniki
zaupajo, da sta jih spravila na beg dva
faktorja: težko prenašanje komunistič¬
nega režima in strah pred novo vojno.

Zlasti v Sloveniji je neverjetno moč¬
no razširjeno prepričanje, da je nova
vojna na vratih.

Ne drugi strani pa je ljudstvo prepri¬
čano tudi, da se Tito ne bo mogel vzdr¬
žati dolgo na njegovem koeksistenčnem
sistemu, in menijo, da ga bodo strli prav
kominformisti. Tega pa se vsi bojijo in
so zelo zaskrbljeni pred bodočnostjo.”

“Čolni v Jugoslavijo, begunci v Itali¬
jo” je pa naslov poročila o vračanju
praznih čolnov, s katerimi so pobeg¬
nili iz Titovine ljudje, ki niso mogli več
prenašati komunistične diktature, nazaj
| Jugoslaviji. Poročilo vsebuje tele podat-
j ke ter ugotovitve:

“Italijanska poročevalska agencija
ANSA je sporočila, da bosta te dni pri¬
šli v Ancono dve jugoslovanski ladji, da
odpeljeta približno 20 čolnov, ki so jih v
zadnjem času razni jugoslovanski be¬
gunci uporabili za beg iz tamkajšnjega
komunističnega raja. Do izročitve čol¬
nov je prišlo na osnovi jugoslovansko-
italijanskega sporazuma.

Medtem ko se čolni, seveda prazni,
vračajo v Jugoslavijo, pa prihajajo v
Italijo vsak dan novi begunci, ki ne mo¬
rejo več prenašati Titove diktature. Ta¬
ko je v preteklem tednu prekoračilo ju-
goslovansko-italijansko mejo nekaj nad
20 oseb, ki so nato zaprosile za politično
zatočišče. Največ je mladeničev iz Istre
in Reke, ki imajo kot morebitni Italijani,
oziroma vsaj nekdanji italijanski držav¬
ljani, že največ upanja, da si bodo ure¬
dili novo življenje v Italiji, v kolikor bi
se jim ne posrečilo emigrirati v tujino.

H. MEDNARODNI KONGRES
KRŠČANSKE DEMOKRACIJE
V SAO PAULO

V Braziliji v mestu Sao Paulo se vrši
ta teden II. mednarodni kongres krščan-
sko-demokratskih strank. Iz Argentine
je v torek zjutraj odpotovala posebna
delegacija argentinske krščansko demo¬
kratske stranke. Od Slovencev iz Sever¬
ne Amerike je prišel na kongres pred¬
sednik Slovenske ljudske stranke in pod¬
predsednik Krščansko demokratske zve¬
ze za Srednjo Evropo g. dr. Miha Krek
iz Argentine pa se kongresa udeležujeta
gg. Miloš Stare in Rudolf Smersu.

O dramatičnem pobegu osmih planin¬
cev iz Ljubljane pa poroča goriški Kat.
glas z dne. 25. julija. Ta pobeg se je o-
digral 8. julija na Mangartu. Le malo
je manjkalo, da se ni končal s smrtjo o-
smerih prebežnikov. Med 8 planinci sta
bili tudi dve dekleti. Vsi so prišli iz Ljub¬
ljane preko Bovca ter se iz koče pod
Mangartom povzpeli na 2650 m visok
mangartski vrh. Nazaj grede so počaka¬
li večer in hoteli preko sten malega
Mangarta priti k Belopeškim jezerom in
potem v Italijo. Ker pa niso poznali poti
so zašli v tako nevarne stene, da niso
mogli ne naprej in ne nazaj. Tema je
postajala vedno gostejša in nevarnost,
da vsi popadajo v prepade, vedno več¬
ja. Zato so začeli klicati na pomoč. V
dolini so jih k sreči čuli gozdarji. Ti so
obvestili karabinerje. Na njihov poziv
so prišli iz Trbiža in Rajbelja člani re¬
ševalne skupine. Reševalci so planince v
nevarnem položaju dosegli šele nasled¬
njega dne ob pol treh zjutraj. Z reševa¬
njem v veliki nevarnosti se nahajajočih
planincev so končali šele opoldne, ko so
vse spravili v restavracijo ob Belepe-
škem jezeru, nakar so begunce po pogo¬
stitvi odposlali dalje v zbirno taborišče
v Cremoni.

Poročilo o dramatičnem begu osmih
planincev iz titovine “Katoliški glas”
zaključuje z nasledno ugotovitvijo:

Ko človek bere take in slične dogodke
ljudi, ki beže iz Jugoslavije, se mu ne¬
hote vsiljuje vprašanje: “Pa zakaj vse
to? Saj so časopisi in izjave jugoslovan¬
skih voditeljev vedno tako polni hvale in
upanja o boljši bodočnosti narodov v ko¬
munistični Jugoslaviji. Tu pa so ljudje,
ki dan na dan tvegajo življenje zato, da
se rešijo iz toliko opevane in zaželene
“svobode”. Kje je resnica?”

Resnica je, da socializem prinaša ljud¬
stvu vse prej nego blagostanje in zado¬
voljstvo. O tem priča ne propaganda v
časopisih in na raznih konferencah, tem¬
več neprekinjen tok beguncev, ki so vsi j
mladi ljudje, katerim ravno je sociali¬
zem obetal boljše življenje. Ti mladi lju¬
dje, ki so pod komunizmom zrastli,
nam s svojim razočaranjem pričajo bolj
kot vsaka beseda, da je komunizem res
le mistično telo iz samih prevar, ki pri¬
naša korist le nekaterim koritarjem,
vsem drugim pa le vedno težje življenje
in brezup.

PABERKI OB SMUČARSKEM DRŽAVNEM PRVENSTVU L. 1957

Jerman državni prvak v teku — Tudi drugi Slovenci so se dobro odrezali

Bariloche, 19. septembra.

8. 9. je bilo jutro pusto in deževno.
Frenk se je zbudil slabe volje in malo-
dušno je pogledoval skozi okno zaveti¬
šča. “Za tek se mora vreme vsako leto
skisati”, je godrnjal.

A ko sem urico, dve kasneje drsal z
dilcami po progi in so me tekmovalci
prehitevali, sem bil vendar bolj zadovo¬
ljen kot si je Jerman mislil, še vedno
je nalahno pršilo in sivina je odevala
catedralska smučišča. Vendar sta odlič¬
no zadržanje tekmovalcev in navdušenje
mladine, ki se je v obilnem številu poja¬
vila na startu, posijala v puščobo dneva
in dala zadnji preizkušnji državnega
prvenstva čisto svojski in svetel videz.

Kaki dve leti menda že nisem osebno
prisostvoval smuškemu teku. Zato sem
tem lažje zaznal spremembe, ki so se
med tem izvršile. Ta nordijska discipli¬
na belega športa, pred našim prihodom
čisto nepoznana na patagonskem jugu
(bariloška “larga distancia” je pomenila
nekaj bistveno drugega kot pa je klasič- !
ni “langlauf” —) se je zdaj trdno zako¬
reninila med bariloškimi smučarji. O
tem ne priča le zunanji izgled tekmoval¬
cev, ki se prikažejo izza ovinka obleče¬
ni po skandinavski navadi v bele platne¬
ne vetrovke in svetle hlače. Tudi njiho¬
va drža in korak sta v skladu z nordij¬
skimi tradicijami, dasi je samo plavolasi
Enevoldsen resnični potomec severnih
Vikingov. Sicer je res, da tekmovalcev
prve kategorije ni dosti. Le sedem smu¬
čarjev se je prijavilo v prvem razredu.
Toda to malo število je usposobljeno, da
pokaže, kaj je resnični smuški tek.

Med tekmovalci sem opazil skoraj sa¬
me znane obraze: Jerman, Enevoldsen,
oba Ojeda, De Ridder. Nova sta bila le
Severnoamerikanec Fischer in veternja-
ški Mujiča, ki je poznan iz alpskih di¬
sciplin. Tekma je potekla brez posebnih
presenečenj. V prvih kilometrih je Jer¬
man malenkostno zaostal, ker je moral
deiati gaz, ki jo je dež ponoči popolno¬
ma zabrisal. Izgubo v času je v nasled¬
njih kilometrih zlahka nadoknadil ter
prepričevalno zmagal. Kot drugi se je
klasificiral Luis De Ridder in tretji je
prispel yankee George Fischer.

Ko se je glavna tekma končala, je pri¬
šel na vrsto naraščaj. Iznenadilo me je
razmeroma veliko število fantičev, ki so
;e z navdušenjem pehali po progi in se
trudili, da zvesto posnemajo finski korak
velikih tekmovalcev. Med ducatom deč¬
kov je brez težav zmagal Peter Bavdaž.
Njegov brat Slavko je tekel izven kon¬
kurence, ker se z deco ne more več me¬
riti, med senijorje ga še niso sprejeli,
juniorske konkurence pa ni bilo. Dose¬
gel je odličen čas in bi se prav lahko
pomeril v prvem razredu.

***

Dan preje kot so tekači zaključili dr¬
žavno prvenstvo, sva z Marjanom Ma¬
roltom stala pod skakalnico. Medtem ko
sem jaz na ' smučkah popravljal iztek,
zmerjal gledalce, ki so brez “dilc” sto¬
pali na progo in se v zabavo občinstva
čisto brez potrebe prekucnil, je prijatelj
Marolt obujal spomine iz Planice in za¬
ničljivo motril catedralskega pritlikav¬
ca. “Tole naj bo kakšna skakalnica?” je
prezirljivo mislil in cgorčeno cepetnil z

nogo. A catedralska belina je osvetila
hudo misel in že naslednji trenutek je
buenosaireški gost iskal svojo okončino
pol metra pod snežno skorjo in ko jo
je slednjič našel, jo je le trudoma iz¬
vlekel iz mrzlega oklepa.

No, drugače pa so tudi skoki dobro iz¬
padli. Nam je seveda manjkal Dinko, a
Budinekov Francelj ga je zadovoljivo
nadomeščal. Plasiral se je četrti, za
Raimondom in Noworyto ter finskim
gostom Hakkinen-om. Osmi je bil Davo¬
rin Jereb, dvanajsti Slavko Bavdaž.

***

V nedeljo po teku so pričeli deževati
pokali. Najprej klubski na temeljitem
“asadu”, potem pa še Fasini v hotelu.
Človek nehote pomisli, da obstoja v ca-
| tedralskem belem športu preveč razre¬
dov in prvenstev. Seveda včasih krivde
ni pripisovati organizatorjem. Letos na
primer je argentinska smučarska zveza
priredila V° južnoameriško prvenstvo.
Če so Bolivijanci in Čilenci v zadnjem
trenutku odpovedali — Kolumbijancev
že radi velikih daljav nismo pričakovali
— tega gotovo ni kriva argentinska zve¬
za. Tudi iz Mendoze ni nihče prišel —
in južnoameriško prvenstvo se je tako
omejilo na zastopnike iz Bariloč, bue¬
nosaireški CAS in goste iz San Martina
in Ezquiela. Dva Severnoamerikanca in
Finec Hakkinen so dali tekman nekaj
mednarodne barve, a ker njihova kvali¬
teta ni presegala bariloškega poprečja,
so se nekako izgubili med lokalnimi za¬
stopniki. Kljub skromni tuji reprezen¬
tanci pa so obstojale nagrade za južno¬
ameriške prvake, ki so se v pomanjkanju
zamejske konkurence istovetili z argen¬
tinskimi. Tej okoliščini ni mnogo ugo¬
varjati. Pač pa se mi zdi nesmiselno dro¬
biti alpslce discipline v neštete razrede

in podrazrede. Saj ni nobene potrebe, da
skoraj vsak drugi tekmovalec prejme
čašo, ploščico ali značko v nagrado, či¬
sti šport bi lahko živel brez pretirane
navlake daril in odlikovanj.

***

Alpske preizkušnje so bile opravlje¬
ne v tednu med 1. in 8. septembrom. Pa-
blo Rosenkjer je odnesel veleslalom, v
slalomu je zmagal Finec (državni prvak
je postal Osvaldo Ancinas) in v smuku
simpatični podtajnik Cluba Andino Ba¬
riloche, požrtvovalni Vicente Ojeda, ki
so mu vsi odkritosrčno privoščili, da se
je vendar enkrat prerinil na prvo mesto.

V dragi kategoriji je v slalomu in
smuku odločno zmagal France Budinek
s časi, ki ga uvrščajo med tekmovalce
prvega razreda.

Med dekleti je bila konkurenca tokrat
jako šibka. Hilda Mulazzi in Kristina
Schvveizer sta si razdelili prvenstva.

*

Slovenska udeležba je bila letos do¬
kaj številna. Med prvorazrednimi tek¬
movalci sta nas zastopala samo dva, a v
nižjih razredih se mladina krepko uve¬
ljavlja. Slavko Bavdaž je tekel v novin¬
cih in v drugi kategoriji alpskih discip¬
lin — v nordijskih sem ga že preje ome¬
nil — ter se zadovoljivo kvalificiral in
nabral tudi nekaj pokalov. Med nara¬
ščajniki sta tekla Alenka in Janko Grze¬
tič, med veterani pa nas je dr. Grzetič
častno zastopal. Mladi ljudje, ki rastejo
v bariloškem slovenskem okolju se mo¬
rajo nujno pavdušiti za beli šport. Ko
poskusijo, jim prične ugajati. Prvi uspe¬
hi jim dajo novih pobud in tako raste
nova smučarska generacija, na katero
gledamo starejši funkcionarji SPD s
posebnim veseljem in ji želimo še dosti
veselja na belih poljanah. VA.

AMGENTINA

Dveletnica osvobodilne revolucije j e
bil te dni dogodek v Argentini, ki so se
gospominjali po vsej republiki. Urad¬
nih proslav sicer ni bilo, pač pa so šte¬
vilne privatne ustanove in organizacije,
zlasti Društvo biv. političnih priporni¬
kov in internirancev ter političnih emi¬
grantov pripravilo vrsto proslav. V Bs.
Airesu je bila slavnost na Kongresnem
trgu prejšnjo soboto. Na ta trg so pri¬
šle velike množice ljudstva v sprevodu
s trga Republike. V sprevodu so nosili
zastave ter napise z gesli osvobodilne
revolucije. Posamezni govorniki so obu¬
jali spomine na zgodovinske dogodke, ki
so se v Argentini odigravali pred dvema
letoma, ko se je dvignila vojska proti
noilcu prejšnjega režima, ga premaga¬
la in tako s postavitvijo svojega pred¬
sednika šefa osvobodilne revolucije pok.
generala Edvarda Lonardija, vspostavila
demokratsko obliko vladavine. V hotelu
Les Ambassadeurs je bil,tudi slavnost¬
ni banket, na katerega je bilo povablje¬
nih veliko uglednih gostov.

Proslave dveletnice osvobodilne revo¬
lucije so bile tudi po vojaških garnizi¬
jah. Povsod so se spominjali z globoko
pieteto vseh, ki so v tedanjih bojih
padli za to, da bo narod zopet lahko ži¬
vel v svobodi. V Buenos Airesu je
predsednik republike general Arambu-
ru izkazal čast poveljniku osvobodilne
vojske pok. generalu Edvardu Lonardi-
ju z velikim vencem, ki so ga na nje¬
gov grob v vojaškem mavzoleju položili
njegovi pobočniki.

V mestu Santa Fe ustavodajna skup¬
ščina nadaljuje s svojim delom. Po¬
slanci razpravljajo o izjavah predstav¬
nika laboristične stranke, stranke
Union federal ter intransigentnih radi¬
kalov, da ustavodajna skupščina za
svoje delo nima zalonite osnove. V de¬
bato posegajo poslanci vseh političnih
skupin ter s pravnega in ustavnega
stališča zavračajo trditve in stališča na¬
vedenih polit, skupin. Te razprave daje¬
jo poslancem priložnost, da v svojih go¬
vorih podrobno obravnavajo razvoj po¬
litičnih dogodkov v zadnjih desetletjih
v Argentini, zlasti pa opozarjajo na raz¬
valine, ki jih je pustil za sabo prejšnji
režim na političnem, gospodarskem,
kulturnem in moralnem področju. Pri
tem opozarjajo na upravičenost in dolž¬
nost demokratskih sil — vojaških in ci¬
vilnih — da so se dvignile ter zrušile
prejšnji nedemokratski režim.

Nasprotniki sedanje vlade so v zad¬
njem času znova sprožili kampanjo s
širjenjem govoric o krizi vlade ter o
spremembah, ki se bodo v njej izvršile.
Kot razlog so navajali neprihajanje
predsednika generala Aramburuja v
predsedniško palačo. Dejansko pa je bil
predsednik prehlajen ter .zaradi močne
gripe ni smel zapuščati doma. Ko je o-
zdravel, je časnikarjem sam zanikal vse
gornje govorice. Naglasil je, da je med
njegovimi sodelavci lepo soglasje ter so
si vsi edini v tem, da sedanja vlada mo¬
ra izvesti politični program, ki si ga je
postavila.

Predsednik republike general Aram-
buru bo 29. t. m. potoval v mesto Casil-
da, v provinci Santa Fe, kjer bodo veli¬
ke slavnosti ob 50. letnici proglasitve
tega kraja za mesto. *

Kazenski sodnik je odredil preventiv¬
ni zapor proti biv. ministru za vojsko
Franklinu Lucern in šefu buenosaireške
policije Miguelu Gamboa. Oba sta obto¬
žena, da dne 16. junija 1955, ko je prvič
izbruhnila revolucija proti Peronovemu
režimu, nista ukrenila ničesar, da na¬
hujskana poulična druhal ne bi mogla
izvajati svojih zločinskih načrtev s po-
i žiganjem cerkva in svetišč. Kazenski
I sodnik je istočasno proti obema odre¬
dil tudi zaplembo njunega premoženja
do višine 20 milijonov pesov.

V Bs. Airesu že nekaj časa stavkajo
telefonisti, telegrafisti in radiotelegra¬
fisti. Oblast je objavila sporočilo, da
zahteve omenjenih javnih uslužbencev
po zvišanju prejenkov niso povsem ute¬
meljene ter je zato njihovo stavko pro¬
glasila za protizakonito.

Argentinski Touring klub je za pro¬
slavo svoje 50. letnice pripravil v Bs.
Airesu prvi mednarodni turstični kon¬
gres.

Oblasti so dobile v roke več terori¬
stov, ki so polagali bombe na razne jav¬
ne naprave. Vsi pripadajo prejšnjemu
režimu.

V buenosaireškem pristanišču se je
nudila na prijateljskem obisku angl. le¬
talonosilka “tVarrior”. Spremljali sta
jo fregatni ladji “Lynx” in “Mounts
Bay”. Argent. pomorske oblaste so an¬
gleškim gostom pripravile lep sprejem
ter vrsto prireditev in pogostitev. Angl.
letanosilko je v pristanišču obiskal tu¬
di podpredsednik kontraadmiral Rojas.

Buenos Aires, 19. IX. 1957

SVOBODNA SLOVENIJA

Stran G.

'Tirnice vz

Brezje so 1. septembra proslavile pet¬
deseto obletnico kronanja Marije Po¬
magaj. Slovesna proslava se je spre¬
menila v eno najmogočnejših manife-
gtacij, kar jih pomnijo Brezje. Prišlo je
nad 100.000 vernikov, prišli so tudi Slo¬
venci iz Koroške (600) in Primorske,
jled cerkvenimi dostojanstveniki je bi¬
lo pet škofov, duhovnikov pe je bilo nad
sto. Oblasti same so ob tej priložnosti
smatrale za primerno, da so dovolile dva
posebna vlaka iz Ljubljane.

V istih dneh je bilo v Ljubljani objav¬
ljeno, da bodo natisnili prve molitveni¬
ke. V prednaročbi je bilo takoj proda¬
nih že 60.000 izvodov.

V zapor zaradi izposojanja leposlovnih
knjig

Človek se resnično sam vpraša, ali je
to mogoče, ali ne. V kulturnem svetu
sploh ne, toda v titovi Jugoslaviji se je
zgodilo tudi to. In sicer v Hotedršici.
Župnijo v tem kraju je pred vojno vodil
župnik Ferkulj. Ob odhodu leta 1945 v
emigracijo je pustil v župnišču lepo
knjižnico. Ko je prišel v to faro novi
župni upravitelj, je v župnišču dobil tu¬
di Ferkuljevo knjižnico. Ker je bilo med
knjigami tudi več protikomunistične lite¬
rature in da župni upravitelj ne bi imel
sitnosti z rdečimi oblastniki, je to javil
komunističnim oblastem. Komunistični
funkcionarji so res kmalu prišli v žup¬
nišče in od tam odnesli eno tretjino
knjig. Ostale so pustili in župnemu upra¬
vitelju dejali, da lahko z njimi dela, kar
hoče. Župni upravitelj je zatem storil to,
kar bi vsak pameten človek napravil. V
dolgih zimskih večerih je dajal ljudem
knjige, da so jih lahko brali. To pa je po¬
stalo pri komunistih, pri istih komuni¬
stih, ki so mu knjige pregledali in deja¬
li, da lahko z njimi dela, kar hoče, zlo¬
čin. Župnega upravitelja so aretirali in
ga za nekaj mesecev zaprli. Na njegov
protest, da so mu predstavniki komuni¬
stične oblasti sami knjige pregledali in

?

Samo oni nmroenihi  f
v Argentini

ki bodo imeli pravočasno |
poravnano |

ZAOSTALO IN TEKOČO

NAROČNINO f

bodo deležni brez vsakega |
doplačila |

Velikega j
nagradnega žrebanja
Svobodne Slovenije j

ob deseti obletnici njenega |
obstoja v Argentini i

I

* •

PORAVNAJTE TAKOJ ZAOSTA- j

LO IN TEKOČO NAROČNINO !

«

mu jih pustili ter dejali, da lahko z nji¬
mi dela kar hoče, so mu sodniki odgo¬
vorili, da bi moral sam presoditi, če so
knjige v skladu z ideologijo sedanjega
komunističnega režima. In ker nekatere
knjige niso bile, je moral župni upra¬
vitelj v zapor.

Pač lepa kulturna svoboda pod komu¬
nisti!

Nagrado Državne založbe Slovenije je
za njeno desetletnico izmed 18 vposlanih
romanov dobil roman “Gorniki in čas”.
Napisala ga je v treh tednih doslej še
neznana slov. pisateljica Manica Lobni-
kova iz Jarenine. V romanu prikazuje
slovensko vas v prvih povojnih letih.
Vojna leta je pisateljica doživljala kot
dijakinja II. razreda klasične gimnazije.
Sedaj živi v Ajdovščini. Istočasno z ro¬
manom “Gorniki in čas” je pisala tudi
še roman “Rosa na pajčevini”, ki bo iz¬
šel v založbi Obzorja v Mariboru. -Pri¬
pravlja pa že tudi tretji roman, v kate-
term namerava popisati razpad Jugosla¬
vije, Hitlerjevo zasedbo slovenskih po¬
krajin, Kulturbund in peto kolono.

V Ravnah v Mežiški dolini je bi¬
lo posvetovanje mednarodnih stro¬
kovnjakov o posebni vrsti jekla ‘ ‘elo-
max”, ki ga izdelujejo v jeklarni v Rav¬
nah. Posvetovanja so se udeležili jeklar¬
ski strokovnjaki iz Nemčije, Švice, Fran¬
cije, Italije, Nizozemske in Luksembur-
| ga. Nova vrsta jekla elomax se je uve¬
ljavila že tudi v inozemstvu.

Biv. Južna železnica je slavila sto let¬
nico obstoja. Dne 27. julija 1857 je bila
namreč dokončana železniška proga
Ljubljana — Trst, t. j. zadnji del proge
med Dunajem in Trstom. Dovršitev te
proge je bil v tedanjih časih izreden do¬
godek. Otvoritvene vožnje se je udeležil
sam cesar Franc Jožef v spremstvu šti¬
rih nadvojvod, ministrov in druge gospo¬
de. Janez Blehvis je tedaj v svojih Novi¬
cah zapisal “Kjer je nekdaj le tovor no¬
sil blago in je dosihmal uboga žival veli¬
ko trpela, bodo v prihodnje po vodenem
sopuhu tirani vozovi po železnih šinah
pripiskovali v Trst”. Obširen popis no¬
ve železniške proge za tedanji največji
dunajski list “Die Presse” je pa napisal
Peter Kocen, Slovenec, najuglednejši te¬
danji geograf in avtor znamenitega zem¬
ljepisnega atlasa, ki še danes služi za
osnovo vseh zemljepiscem.

Letošnji novomašniki v ljubljanski in
mariborski škofiji so bili naslednji: V
ljubljanski škofiji: Anton Čapar iz Šmar-
tna pri Litiji, Ivan Kos iz Ribnice,
Franc Kuster iz Šenčurja, Janez Lavrič
iz Ljubljane, Franc Oražem iz Sodra¬
žice, Miroslav Perme iz Ljubljane, Franc
Rozman iz Dupelj, Janez Tomazin iz Trži¬
ča, Rudolf Tršinar iz Ljubljane. V ma¬
riborski škofiji: Alojzij Božank iz Pre¬
valj, Friderik Kolšek iz Vojnika, Franc
Obran iz Sv. Marka niže Ptuja, Viljem
Pangerl iz Vojnika, Martin Panič iz Št.
II'a ped Turjakom. V goriški apostolski
administraturi sta pa bila posvečena v
duhovnika Otmar Črnilogar iz Šebrelj
in Franc Pivk iz Črnega vrha nad Idri¬
jo.

Znanj strokovnjak za stenografijo in
trgovsko šolstvo Anton Rud. Legat je
nedavno slavil 60 letnico rojstva.

Mariborska bolnišnica, ki je pred pol¬
drugim letom slavila 100 letnico obsto¬
ja, ima velike težave. Nanjo je naveza¬
na skoro tretjina prebivalstva Sloveni¬
je, nima pa zadostnih prostorov, da bi
sprejela vse bolnike, ki se vanjo za¬
tekajo po zdravje. Tako n. pr. v tej bol¬
nišnici bolnikov za kilo skoro ne more
jo operirati, ker imajo vsak dan nujnej¬
ših in nevarnejših primerov. Vedno je
tudi večje število bolnih otrok, ki jih
bolnišnica ne more sprejeti. Za razširi¬
tev kirurškega oddelka bi potrebovali še
letos 16 milijonov dinarjev.

Dr. Alojz Kraigher, znani slovenski
naturalistični pisatelj, je v Ljubljani
slavil 80. letnico svojega rojstva. V
zadnjem času se je ves posvetil delu, v
katerem hoče prikazati Ivana Cankarja
kot človeka in umetnika. Po svojem li¬
terarnem delu je najbolj znan po roma¬
nu Kontrolor Škrobar. Osemdesetletnico
rojstva je slavil tudi še pisatelj Ivo
Šorli. Njegova glavna dela so: človek
in pol, Pot za razpotjem, Plameni, Šte¬
fan Zaplotnik.

Zr.ani ljubljanski pevski zbor Ljub¬
ljanski zvon je po vojni dalj časa pre¬
življal notranjo krizo. Po poročilih
ljubljanskih listov je sedaj iz te krize
izšel in je nastopil z 80 članskim meša¬
nim zborom na velikem koncertu v
Ljubljani. Dosegel je lep uspeh. Diri¬
gent zbora je Jože Hanc.

Arhitekt Niko Kralj, šef konstrukcij¬
skega oddelka tovarne pohištva “Stol”
v Duplici pri Kamniku, je dobil na med¬
narodnem natečaju načrtov za moderno
pohištvo prvi dve nagradi in eno drugo
v Cantuju v Italiji, ki je središče ita¬
lijanske proizvodnje pohištva. Prvo na¬
grado je dobil za načrt za pohištvo za
ureditev dnevne sobe, jedilnice in spal¬
nice, drugo prvo nagrado v kategoriji
za montažno izvozno pohištvo v 6 kosih,
v četri kategoriji, kovinsko pohištvo, pa
so mu prisodili drugo nagrado.

Pred nastopom letošnje turistične in
planinske sezone so slovenski listi v
Ljubljani objavili resna opozorila turi¬
stom in izletnikom naj nikar ne uniču¬
jejo redke planinske rastline, čeprav
so te rastline zaščitene, se turisti za to

dosti ne menijo in jih trgajo ter nabira¬
jo čez potrebo. Saj so n. pr. samo lani
nabrali 15 ton suhih korenin encijana,
kar predstavlja 60.000 kg svežih kore¬
nin encijana. Pisec napada podjetje
Gosad, ki v svoje cenike za zdravilne
rastline uvršča tudi take rastline, ki so
zaščitene. Prav tako pisec nastopa pro¬
ti neprestanemu povečanju izvoza zdra¬
vilnih rastlin. Navaja, da se nje izvoz
zdravilnih rastlin od 47.000 kg v letu
1947 dvignil do leta 1956 že na 800.000
kg.

V Beogradu je bilo nedavno XI.
posebno zasedanje Svetovne konferen¬
ce za energijo.

Pohištvo iz aluminija bodo začeli iz¬
delovati v tovarni kmetijskih strojev v
Št. Juriju pri Celju.

V Št. Vidu nad Ljubljano so zgradili
trinadstropno poslopje za tamošnjo
gimnazijo. Doslej je bila gimnazija v
Škofovih zavodih, te bodo pa sedaj spre¬
menili v vojašnico. Da bi zavode komu¬
nisti vrnili škofiji, katere last so, niti
ne pomislijo.

Umrli so. V Ljubljani: Viktor Damjan,
upokojenec, Franc Belič, kovinostrugar v
p., Franc Krnc, tesar, Josipina Obersnel,
Helena Jezovšek, Helena Križman, roj.
Sterle, Ivana Terčelj, upok. Tdb. tovar¬
ne, Evgenija Popovič, roj. Trebar, Fran
Flere, učitelj v p., Melita Špindler, vdo¬
va po pom. fin. direktorja v p. Fani
Markeljc, roj. Magdič, Miha Tarman, žel.
upok., Jakob Dirimiša, direktor trg. pod¬
jetja Volan, Feodor Gigorijevič Tkačev,
jurist in 'predmetni učitelj v p., Mirko
Terčan, biv. trgovec, Ivan Učakar in
Marija Vinšek, roj. Majcen v Mariboru,
Marija Praprotnik iz Velike Loke, Mh.
ph. Otokar Burdych, upravnik lekarne v
Škofji Loki, Marja Emilija Zadnik, roj.
Prah v Št. Vidu nad Ljubljano, Franči¬
šek Rihtar, delavec v Beričevem, Slavko
Rabič, uslužbenec tekstilne tovarne v
Šempetru v Sav. dolini, Franc Kušljan,
upok. v Brežicah, Karel Petač, uslužbe¬
nec tovarne celuloze v Medvodah, Alojzij
Žorž, strokovni učitelj v Rožni dolini,
Uršula Klemenčič, roj. Petrovčič, v Bo¬
rovnici, Karol Planinšek v Kranju, Juli¬
jana Paulin, vdova pošt. uslužb. v Sev¬
nici, Anton Hodnik, žel. upok. v Dol.
Logatcu, Metod Vilfan, davčni uradnik
v p. v Kranju in Anton Kragl, gostilni¬
čar in mesar v Sevnici.

SLOVENCI V ARGENTINI

SAN MARTIN

Društvo biv. slov. borcev v Bs. Airesu
je imelo 8. t. m. krajevni sestanek v
San Martinu. Udeležba na njem je bila
lepa. Poleg članov so prišli tudi prija¬
telji društva, med katerimi so bila tudi
dekleta. Dvorana je bila okrašena s slo¬
venskimi in argentinsko zastavo. Pozor¬
nost je vzbujala velika slika borca z
družino in slovensko vasjo, pod vasjo
pa grob neznanega vojaka. Slika je de¬
lo mladega slikarja g. Masleta.

Sestanek je vodil g. Havelka, začel
se je pa z domobransko pesmijo. Prvi
govornik je bil pisatelj g. Ivan Koro¬
šec. Spominjal se je v boju proti komu¬
nizmu padlih junakov. Navzoče rojake
je pozival naj se spomnijo ranjenih in

onemoglih borcev po italijanskih in av¬
strijskih taboriščih in jim po svojih mo¬
čeh pomagajo. Sledil je venček narodno-
domobranskih pesmi. Izvajal ga je san-
martinski pevski zbor pod vodstvom pe¬
vovodje g. Klemenčiča.

Drugi govornik je bil starešina dru-
tva g. Bojc. V svojih izvajanjih je pojas¬
njeval program društva ter obsojal ne¬
zanimanje ljudi za ideale, za katere se
je boril protikomunist med drugo sve¬
tovno vojno.

Pri volitvah krajevnega poverjeništva
sta bila izvoljena poverjenika gg. ing.
Tone' Matičič in Anton Potočar, nakar
je g. Havelka zaključil sestanek s pozi¬
vom na protikomunistične borce, da bi se
društvu pridružili. Vsi so zapeli še do¬
mobransko pesem.

Vsak teden ena

FANTJE PO POLJ’ GREDO ...

Fanje po polj' gredo,
žvižgajo in pojo,
jaz pa piščalko imam,
žvižgat ne znam.

Včasih je luštno b'lo,
zdaj pa ni več tako,
včasih smo vince pil',
zdaj pa vodo.

Včasih me rada ima,
včasih pa godrnja,
včasih pa, kjer me vid',
prav': Le še prid'!

Goriška im Primorska

Pod vodstvom prof. dr. Inzka se je 8.
julija podala iz Celovca na izlet v Slo¬
vensko Primorje skupina slov. koroških
dijakov-učiteljiščnikov. Med potjo so pa
imeli nesrečo. Njihov avtobus se je zadel
v bližini Humina (Gemone) v kamion,
naložen z granitom. Pri sunku je bilo
več dijakov ranjenih. Smrtnih žrtev k
sreči ni bilo. Po ranjence je prišlo kma¬
lu drugo vozilo iz Celovca. Zaradi te
nesreče so se koroški dijaki vrnili do¬
mov.

V Tržiču ie umrla Marija črnigojeva,
žena tam. urarja in knjigoveza. V Šem¬
petru pri Gorici so pa ob veliki udeležbi
faranov pokopali splošno priljubljenega
župnika Alfonza Berbuča. Župnik Ber-
buč je bil zelo izobražen in delaven du¬
hovnik. Več let je bil odbornik Kat. ti¬
skovnega društva in goriške Mohorjeve
družbe. Zanjo je napisal tudi knjigo Bla-
goveset, t. j. Kristusovo življenje. Knji¬
go je morala Mohorjeva družba petkrat
ponatisniti. Sodeloval je pa vedno tudi
pri vseh kat. časopisih. Na zadnji poti
ga je spremljalo 30 duhovnikov. Pogreb¬
no mašo je imel zanj apostolski admini¬
strator Mihael Toroš.

Pri usmiljenih bratih v Gorici je sla¬
vil 80. letnico svojega življenja prof. dr.
Ivan Tul. Po končanih bogoslovnih štu¬
dijah je bil več let profesor moralke v
goriškem bogoslovju, nato pa tudi spi-
ritual v istem zavodu. Fašisti so ga za¬
radi narodne zavednosti hudo preganja¬
li. V zadnjih letih je prof. dr. Tul hudo
zbolel ter ie že več let v postelji pri
Usmiljenih bratih. Prof. dr. Tul se je
tudi leposlovno udejstvoval, še bolj znan
pa je kot pisec molitvenikov, zlasti
šmarnic.

V nekdanjih hlevih meksikanskega ce¬
sarja Maksimiljana v miramarskem gra¬
du je bila nedavno umetnostna razstava.
Žirija je od 235 predloženih umetniških
del 142 umetnikov izbrala le 77 umet¬
nin 77 slikarjev. Od slovenskih slikar¬
jev sta bila na razstavi zastopana samo
špacal in Černigoj.

“...  Denar, ki ti leži doma, ti prav nič
ne hasne. Spravi ga čimprej v PROMET,
da boš zadovoljen kot tisti, ki so to že
storili. PROMET SRL — Capital
m$n 100.000.— (edina družabnika brata
Krištof,) 25 de Mayo 533/3?, Buenos
Aires — T. E. 31-6435.”.

PRIMOŽ BRDNIK

JAPONSKA - DEŽ!

Lahko si misliš, da nisem imel naj¬
boljših občutkov, ko je Japonec pred me¬
noj odrezal kos tune, ga zrezal na košč¬
ke in mi ga postavil na polico. Istočasno
je pripravil tudi nekaj zelenjave, ki jo je
v gručah ponudil z ribo.

Za tuno dobiš najrazličnejše vrste rib
in tudi jegulje — vse surovo. Končno
pridejo na vrsto precej veliki raki, ki
so še vsi živi, ko pridejo na mizo. Japo¬
nec odreže glavo in noge ter raka iz¬
lušči nakar ga poješ.

“Sushi” je znana japonska specialite¬
ta in veliko zahodnjakov je, ki imajo ta¬
ko hrano radi. Priznati Ti moram, da
sem sicer vse pojedel, ampak drugič me
več do kaj takega ne bodo pripravili.

Pri tej surovi hrani ni nič čudnega,
da moraš vsaj dvakrat na leto k zdrav¬
niku, kajti primeri trakulje ali drugih
zajedalcev so na dnevnem redu v Orien¬
tu.

Prejšnjo soboto sva šla z Vido in dve¬
ma Angležema na weekend na otok A-
waji, ki je blizu našega Kobe. Ob tej pri¬
liki Ti moram omeniti, da je vsa ravni¬
na gosto naseljena: Kobe ima 1 milijon,
Osaka 3 milijone, Kyoto pa poldrugi mi¬
lijon ljudi in z vlakom je samo uro vož¬
nje iz kraja v kraj. Ob gosto naseljeni o-
bali smo z avtom v eni uri prišli do kra¬
ja Akashi, ki bi bil po naših pejmih dol¬
ga vas, ima pa v resnici 150.000 prebi-

(15)

1A PARADOKSOV

valcev. Tam smo avto naložili na ladjo
in v pol ure smo prispeli na otok Awa-

ji-

Med tremi glavnimi otoki Honshu,
Kyushu in Shikoku leži prekrasno “No¬
tranje morje”, v katerem je na tisoče
otokov. Največji med temi otoki je Awa-
ji, ki zapira prost dotok vode iz Pacifi¬
ka v Notranje morje, kajti le nekaj milj
ga deli od otoka Honshu in prav tako
od otoka Shikoku. Zato je zanimivo o-
pazovati ob vsaki plimi in oseki, kako
voda dere iz Notranjega morja v Paci¬
fik aii narobe. Sredi preliva so močni
tokovi in zdi se Ti, da vidiš deročo re¬
ko sredi morja. Tokovi dosežejo brzino
sedem vozlov na uro in ko je naša lad¬
ja zašla v tok, jo je dobro zasukalo. V
toku samem so veliki vrtinci in tudi va¬
lovi ter dvomim, da bi preplaval to mor¬
sko ožino.

Na otoku Awaji smo našli staro Ja¬
ponsko. Imajo sicer elektriko in po ne-
tlakovanih in silno ozkih cestah vozijo
avtobusi in redki avtomobili, vendar so
hiše skoro vse lesene v značilnem japon¬
skem slogu in prebivalci se bavijo iz¬
ključno s poljedelstvom in ribištvom.
Vozili smo se skozi nešteto vasi in ob
glavni cesti imajo brez števila proda-
jalnie in majhnih trgovin. Odprte so dan
in noč, kajti ljudje v prodajalnicah tu¬
di živijo. Ker je sedaj, koncem avgusta,

zelo vroče, so temu primerno tudi oble¬
čeni: moški sedijo kar v spodnjih hla¬
čah v trgovinah, žene nemoteno dojijo
otroke na cesti in marsikatero babico
smo srečali, ki se je slekla do pasu, ker
ji je pač vroče.

Trafikant prodaja deset vrst cigaret,
papirnica ima nekaj zvezkov in knjig,
sadjar pet zabojev sadja, mesar ali ribič
tri ali štiri vrste rib in nekaj kosov me¬
sa — vse je silno majhno in ne moreš se
načuditi, kako ti ljudje sploh živijo. Od¬
govor ie pač, da so skromni in z malim
zadovoljni.

Glede tega je zanimivo opazovati šol¬
ske otroke. Nešteto jih vidiš, kako nosi¬
jo mreže za metulje in majhne lesene
gajbice: lovijo od jutra do mraka metu¬
lje in druge ‘insekte”, kobilice, hrošče
in cikade. Dodati moram, da je vsa ta
golazen na Japonskem veliko večja kot
jo mi poznamo: metulji so dvakrat več¬
ji od naših in kobilice ter hrošči tudi.
Nekateri so prav lepi in z njimi imajo
japenski otroci veliko veselje. Videl sem
jih tudi, kako privežejo hrošča na trak
in se zabavajo z njegovim letom.

To je značilno za Japonsko: dežela je
siromašna in ljudje . se zadovoljujejo z
majhnim razvedrilom. Opazovanje na¬
rave, dreves, živali, meseca itd. jim je v
veliko veselje. In pri tem so verjetno
srečnejši kot n. pr. naši ameriški otroci,
ki se vozijo v avtomobilih, namesto da
bi na izlete hodili.

Proti večeru smo se pripeljali v vas
Gunge-cho in nastanili v japonskem ho¬

telu, ki mu pravijo ryokan. Angleža
znata nekaj japonskih besed in za silo
smo se sporazumeli. Gostilnica je v zna¬
čilnem japonskem slogu in kakor večina
japonskih hiš, zelo čista. Pri vhodu se se-
zuješ in peljejo Te v sobo, ki je od
drugih predeljena le z lesenimi stenami
ali papirnatimi vrati. Po tleh imajo ta-
tami preproge in spiš tudi na tleh. Edi¬
no pohištvo v sobi je nizka miza.

Seveda moraš biti navajen na japon¬
sko življenje, da sploh prideš do spanja.
Ker je vse iz lesa in papirja, slišiš vsak
šum. Poleg tega pa je videti, da nemir
in ropot Japoncev sploh ne motita. V so¬
sednji sobi je bila glasna družba mladih
Japoncev in Japonk, ki so očividno pri¬
šli na izlet. Ni mi potrebno še posebej
poudarjati, da vsi kar pomešani spijo v
isti sobi. Prav tako je japonska poseb¬
nost tudi, da imajo skupna stranišča za
ženske in moške, kar je seveda zahod¬
njakom presneto neprijetna zadeva.

V nedeljo smo si ogledali vaš in polja,
ki so silno marljivo obdelana. Riž je že
precej visok in želi ga bodo koncem sep¬
tembra ali v oktobru. Hoteli smo oditi
preko otoka do kraja Sumoto in nazaj
po drugi strani. Vendar se nam je avto
pokvaril in opazoval sem silno prijaznost
ljudi, ki so nam pomagali, dasi brez u-
speha. Zato smo se odločili, da se vrne¬
mo s parnikom. Lastnik ryokana in vsa
služinčad je nas in druge goste spremi¬
la do pristanišča in veliko veselje so
imeli s poslavljanjem.

Parnik je bil majhna zadeva in bi po

vseh varnostnih predpisih ne smel ime¬
ti več kot 50 potnikov. Že pri odhodu
pa so jih naložili vsaj 200 in veliko so
jih sprejeli tudi v drugih pristaniščih
Toliko, da ni zajemal vodo. Postalo mi
je jasno, zakaj včasih čitamo, kako se
po 400 ali 500 ljudi na Vzhodu utopi, ko
se parniki prevrnejo. Vendar smo sreč¬
no prispeli v Akashi ter se s tisoči dru¬
gih nedeljskih izletnikov vrnili v Kobe.

Tretja posebnost, ki sem jo te dni vi¬
del, je Takarazuka. Ta prijazen letoviški
kraj leži ob vznožju hribov med Osako
in Kobe. Po vsem svetu je znan zaradi
gledališča, ki ga imajo tam od leta 1919
in ki je eno izmed največjih v Orientu.
Prostorov imajo 4.000. Glavno poslopje
je v parku, ki je veliko zabavišče: zoo¬
loški vrt, neštete restavracije, otroška
igrišča, kino in manjša gledališka dvo¬
rana, trgovine itd. so tam. Glavno dvo¬
rano uporabljajo za gostovanja (v za¬
četku septembra n. pr. bo več dni na¬
stopal moskovski balet z Lepešinsko )
vse leto pa nastopa tam domača trupa.
To je čez 300 deklet — in nobenega mo¬
škega — ki predvajajo klasične japon¬
ske igre, pa tudi zahodne revije, v slogu
pariških zabavišč. Vse moške vloge igra¬
jo ženske, kakor imajo spet samo moške
igralce v nekaterih drugih gledališčih.
Takarazuka je znana po vsem svetu in
tujci si gledališče običajno ogledajo. Do¬
dati moram še, da so predstave japon¬
skih iger, dram itd. izreden užitek, ka¬
dar pa poizkušajo predvajati zahodne
importe, je vse skupaj zelo amatersko.


Stran 4.

SVOBODNA SLOVENIJA

Bs. Aires, 19. IX. 1957 - No. 38

SLOVENCI PO SVETU

Koroška

U.S.A.

Na jezuitski univerzi Fordham v New
Yorku je postal doktor filozofije goriški
rojak, bogoslovni profesor Alfonz čuk,
doma iz Bilj. Doktorski naslov je dose¬
gel z disertacijo iz psihologije “Vpliv
starosti in spola na dojemanja časovnih
intervalov”. Napisal jo je na p odlagi
preizkusov na 240 osebah od 10. do 90.
leta starosti.

Ob tej priložnosti je Alfonza Čuka pri
cerkvi Kristusa Kralja v New Yorku
obiskala manjša skupina Slovencev in
mu izrazila svoje čestitke. V imenu Lige
slov. kat. Amerikancev je bil dr. Jože
Basaj, v imenu goriških Slovencev mu je
pa čestitala gdč. Cirila Saksidova ter je
novemu doktorju izročila šopek cvetja
s Slovenskim trakom. G. dr. čuku iskre¬
no čestita tudi Svobodna Slovenija.

Dr. Stanislav A. Mikolič, ki je nedav¬
no prispel iz Španije v USA, je postal
profesor na Saint Joseph College v
West Hartfordu, kjer je sedež vlade
države Connecticut. Poučeval bo socio¬
logijo s posebnim ozirom na katoliški
socialni nauk, o čemer je v zadnjih letih
napisal več razprav v slovenskih, špan¬
skih in italijanskih publikacijah, česti¬
tamo in želimo veliko uspeha.

AVSTRALIJA

Med Slovenci v Brisbanu, ki je glavno
polmilijonsko mesto Zvezne države
Queensland, kar pomeni kraljičina de¬
žela, kajti ime je dobila po angleški
kraljici Viktoriji —- v času njenega vla¬
danja se je imenovana dežela tudi usta¬
novila oziroma se osamosvojila od No¬
vega Južnega Welsa — deluje že tretje
leto Slovensko socialno društvo “Pla¬
ninka”. Namen ima, da v potrebi poma¬
ga svojemu bližnjemu, svojemu članu s
podporo, kar je pač vse hvale vredno.
Seveda pa to ni vedno izvedljivo, kajti
društvo nima vedno na razpolago po¬
trebnih virov in se mora še vedno bo¬
riti z začetnimi težavami.

Od časa do časa, nekako vsaka dva
ali tri mesece, prireja društvo vesele
zabavne večere. Namen istih je, da se
med seboj spoznamo, podomače razve¬
selimo, in kaj zapojemo. Tako je dru¬
štvo imelo zadnjo zabavo v soboto 24.
avgusta v društvenih prostorih v B. A.
P. S. dvorani. Udeležba je bila odlična,
tako, da so bili vsi prostori zasedeni.

Vseh rojakov je bilo kakih 80. Med ude-
želeženci smo lahko pozdravili tudi slo¬
venska dekleta, ki so šele nedavno do¬
potovale v Avstralijo.

Pri vhodnih vratih je goste iz prijaz¬
nosti sprejemala ga Fon, za žejna grla
je pa poskrbel že vsem znani starona-
seljenec g. Konda. Domači krofi iz pri¬
znane kuhinje ge Plutove, ki je s svo¬
jim možem staronaseljenka, so želi
splošno pohvalo in priznanje. Tako vidi¬
te, da delamo roko v roko stari in novi
naseljenci, kar je pač hvale vredno. Od¬
krito moram priznati, da se staronase-
Ijenci še skoro več žrtvujejo, ker pač
bolje poznajo tukajšnje življenje in pred¬
pise.

Za veselo razpoloženje je tja do polno¬
či skrbela odlična godba. Vsi gostje so
lahko prišli na svoj račun.

Ako pa hoče biti zabava res sloven¬
ska, ne sme manjkati naših kranjskih
klobas. Te je tudi tokrat, kakor vedno
poprej, preskrbel priznani izdelovalec
evropskih mesnih izdelkov g. Martin
Matica, doma iz Novega Sada. Naše
družabne prireditve se je udeležil z vso
družino.

Zabavni večer je potekal v prijatelj¬
skem domačem duhu ter je tako v mo¬
ralnem, kakor gmotnem oziru lepo u-
spel.

Vreme imamo lepo, tako, da “zime”
skoro nismo čutili. Pravkar smo pa vsto¬
pili v “jesen”. Leto je bilo zelo suho.
Priti so morali strokovnjaki za dež, da
so nam naklonili nekaj nebeškega bla¬
goslova.

Tako. Za danes naj bo dosti. Pa še
kaj ob priložnosti. Vse rojake in roja¬
kinje po širnem svetu pozdravljajo Slo¬
venci iz Brisbana.

Janez iz Brisbana, naročnik Sv. Slov.

V Sydney sta prispela iz Francije
Marijan Dragar in njegova žena Roza¬
lija. Tu se jima je rodil sinček, ki je
pri krstu dobil ime Karel Marijan.

Na občnem zboru Slovenskega kluba
v St. Albansu je bil izvoljen naslednji
odbor: Predsednik Martin Čebin, pod-
predsenik Martin Čebin, podpredsednik
Ludvik Tušek, tajnik Marko Zitterschla-
ger, blagajnik Stanko Zitterschlager,
gospodar Ivan Štern, odborniki Anton
Furlan, Ivan Erjavec, Jože Jakon. V
nadzornem odboru sta: J. Turk in V.
Čibej.

"EITMOPAK”

CANGALLO 439, oficina 119, I nadstropje
T. E. 30 - 5224 Buenos Aires

pošilja v domovino iz svojega skladišta v Trstu vsakovrstne pakete
z živili, šivalne stroje, dvokolesa, radijske aparate, škropilnice
■* za vinograd in podobno.

Pošiljamo pakete, ki so po najnovejših predpisih oproščeni carine.
Pošiljamo tudi vse vrste zdravil z letalsko pošto in pakete iz Argen¬
tine z živili in blagom, ki jih stranke same prinesejo. Paketi prispejo
iz Trsta v roke prejemnika v okoli 25 dneh in so v celoti zavarovani.
Prodaja ladijskih in letalskih voznih kart za vse ladijske ter letalske
družbe po uradnih cenah.

Uradne ure od 9.30 do 19. ob sobotah od 9. do 12.30
Naročila in denarna nakazila pošiljajte na:

E U H O P A K — CANGALLO 439, ol. 119, 1-er. piso - Buenos Aires

V letu 1956 je imela celovška radijska
postaja 541 slovenskih oddaj, ki so skup¬
no znesle 269 ur in 30 min., t. j. samo
približno 40 minut na dan. Te podatke
navaja letno poročilo vodstva celovške
radijske postaje, ki tudi naglaša, da so
lani znatno povečali oddaje slov. ljud¬
skih šeg in navad. Na glasbenem področ¬
ju je bilo v začetku opaziti delen zastoj
zaradi preureditve pevskih zborov na
podeželju toda proti koncu leta so pa
pevski zbori znova prispevali lepe pro¬
grame. Zelo dobre uspehe je dosegla od¬
daja Mlada setev. Pripravljali so jo go¬
jenci in gojenke zveznega učiteljišča v
Celovcu, ki se pripravljajo za pouk na
dvojezičnih šolah.

Melsjaf m  g©sp©€lsar-
skega življenja

Hassi-Messaoud je kraj, ki bo v bliž¬
nji bodočnosti postal svetovno znan ši¬
rokim množicam, predvsem, ki se ukvar¬
jajo s črpanjem in prodajo petroleja.
Kraj leži v Saharski puščavi in ležišča
petroleja po svoji jakosti nič ne zaosta¬
jajo za onimi na Bližnjem vzhodu, pra¬
vijo največji francoski optimisti. Vseka¬
kor pa je za črpanje precej zanimanja;
da se vsi interesi prav urede, je mero¬
dajna francoska oblast postavila nasled¬
njih pet pogojev: 1) če hočejo nefran-
coski koncerni črpati petrolej v Sahari,
potem morajo dovoliti francoskim inte¬
resentom tudi pravico do soudeležbe pri
črpanju v deželah, ki ne spadajo v pod¬
ročje francoskega franka (n. pr. Vene¬
zuela in Mehiko), 2) nobena inozemska

SLOVENSKA STROJNA
DELAVNICA IN LIVARNA

sprejme tovarniške delavce z ali brez
prakse in vajence za strojno stroko.

B. SELJAK

C. Remedios de Escalada 135,
Saenz Pena — Villa Raffo, FNGSM
Dohod: Od ul. Lope de Vega in Grah
Paz 3 kvadre, od postaje Saen Pena
3 kvadre.

a

I

?

i

k

1

i

I

f

«>

i

i

f

f

III.  PROSVETNI VEČER f
DRUŠTVA SLOVENCEV t
Sobota, 28. septembra ob 19.30 uri f

Dvorana Slovenske hiše, |
Ramon Falcon 4158 |

Predaval bo g. ing. Albin Mo- f
zetič o "Petroleju in njegovem J
pomenu". Predavanje bo po- |
jasnjeval film. |

Vsi iskreno vabljeni

Odbor |


JAVNI NOTAR

Frmcisc® Raul Cascaefe

Escribano Publico

IJruguay 387

T. E. 40 - 1605 Buenos Aires

skupina ne sme imeti večine v kateri¬
koli priznani ji koncesiji, 3) sleherna
skupina, kateri bo podana koncesija,
mora sama oskrbeti tako strokovnjake
kakor potrebni material, 4) vsaka taka
skupina se tudi obveže, da bo osrednji
francoski urad sproti obveščala o vseh
najdbah kakor tudi o vseh ugotovitvah
z ozirom na posebnosti zemlje na svo¬
jem področju, 5) koncesije se smejo po¬
deliti samo državljanom tistih držav, ki
stoje na stališču absolutnega nevmeša-
vanja v froncosko politiko napram de¬
želam preko morja.

Več kakor 3000 kalorij dnevno so le¬
ta 1955 redno zaužili prebivalci Avstra¬
lije, Kanade, Danske, Finske, Nove Ze¬
landije, Norveške, Švedske, Švice, An¬
glije, USA; okrog 3000 kalorij prebival¬
ci Belgije, Nizozemske in Zah. Nemči¬
je, 2800 kalorij — Argentinci, Avstrij¬
ci, Francozi in Uruguajci. V Indiji, na
Cejlonu in v Burmi prebivalci niso do¬
segli 2000 kalorij dnevno, medtem ko
prebivalci Hondurasa, Japonske in Pa¬
kistana dosegajo ravno 2000 kalorij, če
pomislimo, da so v avstrijskih tabori¬
ščih leta 1945/7 pravili, da dobivamo
najmanj 1200 kalorij, potem si lahko-
izračunamo vsaj skromno razmerje med
3000 n. pr. v Kanadi in 1200 na papir¬
ju v taboriščih.

SLOVENSKI TISK V ARGENTINI

Duhovno življenje. September 1957.
Vsebina: Našim mučenikom (Alojzij

Košmerlj); La medula del Apostolado
de la oracion (Papa Pio XII); Duhov¬
niku (Niko Kotnik); Papeški molitveni
namen za mesec september (Prof. Al.
Geržinič); Doma jesen, na južni polobli
pomlad, a svetniki isti tu in tam (Jože
Jurak); Pokorščina Cerkvi (dr. France
Gnidovec); Dvomoštvo (Gregor Hri¬
bar) ; Nekaj o plesu (dr. Ignacij Len¬
ček) ; Slovenski ljudski plesi (Marijan
Marolt); Molitev (vjv); Ob srebrnem
jubileju revije; Kardinal Višinski v Ita¬
liji (R. J-c); Štiri tisoč metrov nad
morjem (J. Jurak); Med Slovenci po
svetu; V svetu volje; Tvoja. skromnost
in ponižnost (Karel VVolbang); Kraljici
Slovenije (Gregor Mali); Iz domovine;
Upanje (Nada Černetič); Don Kamilo

ESLOVENIA LIBRE

Edit or responsable: Miloš Stare
Redactor: Jose KroselJ
Redaccidn y Administracion;
Ramon Falcon 4158. Buenos Aires
Argentina

(G. Guareschi — J. Jurak); šale; P 0
svetu in Mladinska priloga Božje ste¬
zice.

Mladinska vez. September 1957. Vse¬
bina: “Njih pesem bo vriskala” (Can¬
kar); Demu-(Agna); živi jeziki (Joža) ;
Oh, ta ^ft; Aristotel (Tine Debeljak
ml.); Jezikovni kotiček; Luč z gora; š e
eno pismo; Kronika.

OBVESTILA

Velikemu sinu slovenskega naroda _

dr. Janezu Evangelistu Kreku — bo po¬
svečeno ob 40 letnici njegove smrti ve¬
liko spominsko zborovanje, ki se bo
vršilo v nedeljo, dne 13. oktobra dopol¬
dne v cerkveni dvorani v Ciudadeli. To
zborovanje organizira Poverjeništvo SLS
v Argentini in vabi že danes nanj vse
Slovence in Slovenke, častilce velikega
dr. J. E. Kreka.

XI. kulturni večer Slov. kult. akcije
bo v soboto dne 21. septembra ob 19. uri
zvečer v salonu Bullrich, Sarandi 41, Ca¬
pital. Predaval bo č. g. dr. Pavel
Krajnik  : Dostojevski in njegov Veli¬
ki inkvizitor.

Pozor dekleta! Tečaj za ročna dela se
bo pričel v soboto 21. sept. ob štirih po¬
poldne na Pristavi v Moronu. Vezenje
bomo spremljale s petjem in z dobro
voljo. Po resnem delu pa lahko gremo še
k odbojki, ping-pong ali kar bo kateri
ljubo.

Dekleta zberimo se obilno in točno.

Slovensko dekle ni enostansko, pač pa
se vzgaja in uči na vseh ženski primer¬
nih poljih.

Prihodnji družabni večer Slovenskega
planinskega društva bo v soboto 12. ok¬
tobra po 21. uri v dvorani Gasilskega
doma v Ramos Mejia, Alvarado 173 (v
bližini bara Ilirija), čisti dobiček je na¬
menjen opremi planinskega doma “Stan”
v Bariločah. Prometna sredstva vozijo
vso noč.

f

|

I. SLOVKKSKl DOBRODEIOT MAN

1»© v BaedelJ® ©ktofera f

v prostorih SLOVENSKE HIŠE  |

na Ramon Falcon 4158 — Capital Federal j

® Dopoldne ob 9.30 sv, maša za vse dobrotnike in podpirance Slo- |
venske Vincencij eve konlerence. t

® Vsi, ki bodo počakali popoldanske prireditve, bodo lahko kosili i
v Slovenski hiši. I

• Popoldne ob 15. uri ra jaku in pevski nastop slovenske ljudsko 1 - f
šolske mladine. |

® Sledi veselo družabno popoldne ob dobro založeni kuhinji, f
vmes bogat ?

® S,R E Č O L O V i

K polnoštevilni udeležbi vabi Slovenska Vincencijeva konte- !
renca. — Tudi danes veljajo kot vedno svetopisemske besede: J
"Bogu posojuje, kdor revežu daruje." f

FRANC WERFEL — Prevedel: KAREL MAUSER (54)

PESEM O BERNARDKI

S. Fischer Verlag, Frankfurt am Main

Vital Dutour razočaran po tej modro¬
sti, je čutil z jezo, da Lacade plete svo¬
je mreže. Toda naslednji dnevi so njego¬
vo pozornost uklenili novi, nenavadni do¬
godki. Pričel je pekel s tem, da vsaj
nekaj reši tudi zase. Posrečilo se mu
je to z neko epidemično blaznostjo, ki se
je tu pa tam pričela javljati. Po celem
Bigorru je kar zamrgolelo vidcev, za¬
maknjencev in mesečnikov. Ni bil samo
uspeh, ki je priklical to posnemanje. Psi-
hopatično vzeto je bilo ta blaznost v ved¬
no globlji zvezi s satanom. Vera v bo¬
žanstvo ni nič drugega kot prepričano
priznanje, da ima svet nek smisel, to se
pravi, da obstaja duhovni svet. Blaznost
pa je popolno zanikanje tega smisla. Še
več, to je obenem nesmisel stvarjenja v
stvari. Kjer namreč v duši resnično
zmanjka zadnje smiselne evidence —
to se zgodi zelo redko — tedaj zakra-
ljuje v njej blaznost. Zavoljo tega pri¬
de, da čase, ki zanikajo božji smisel
stvarstva, kolektivna blaznost krvavo
zavrne, čeprav so v svoji samozavesti še
tako modri in prosvetljeni.

Prva opičja posnemalka je bila Ber-
nardkina sošolka Magdalena Hillot, ble¬
da deklica z dolgimi udi in prijetnim so-
c  pranom, in ki je nekoč pripadala gruči,
ki jo je vodila Jeanne Abadie. Magdale¬
na je 'izredno muzikalična. Božanstvo
zgrabi celo bistvo tistega, ki ga osreči.
Satan pa si skuša pot olajšati in upora¬

bi za to naše talente, da si utre stezo.
V tem je izvor vse bolezenske nečimer-
nosti talentiranih ljudi. Tudi pri Mag¬
daleni Hillot je satan izbral njen najbolj
nadarjeni organ, posluh. Nekega popol¬
dneva poklekne deklica v votlini in moli
rožni venec. Nenadoma Magdalena začu¬
ti, da jo poplavljajo tihi, toda angelski
glasovi. Dih ji zastane, zakaj tako lepo
in tako polno pojo kori, da si tega niko¬
li ni mogla predstavljati. Sprva ne mi¬
sli pra|v na ničesar, temveč samo vdano
prisliškuje. Toda koj, ko se zave, vsta¬
ne v njej nori ponos: zdaj sem izbrana
tudi jaz. — Stiha, toda vseskozi skuša
pevka vmešati svoj glas med nebeški
spev. Toda ne pride daleč, zakaj že pri
drugem taktu silijo v čisto prošnjo od¬
vratne kakofonije. Oglašajo se instru¬
menti, ki mojstrsko posnemajo kruljenje
svinj, vreščanje pavov, in krakanje vran.
Vmes glasovi trompete kakor iz pločevi¬
nastega lijaka. Mirno spreminjanje glas¬
be se sprevrže v kopitljast ples, podoben
plesu v afriškem pragozdu ob udarjanju
grmečih bobnov. Najhujše pa je bilo, da
je Hillot, koj ko je skočila kvišku, za¬
čutila, da se ji noge zapletajo v ta ples.
Kriče oddirja. Policijski komisar Jaco-
met je vesten človek. Nič prida po
stranski dogodki njemu, kakor tudi dr¬
žavnemu tožilcu, niso nezaželeni. Policij¬
sko poročilo je ohranilo akustično vizi¬
jo Magdalene Hillot za daljno bodočnost.

Nekaj dni zatem je videl mlad fant j
iz Omeva nad Votlinasto goro plavati
ognjen balon in sicer ravno tedaj, ko je
šel ob bregu Gave. Prekrižal se je in ba¬
lon se ie razpočil. Tudi ta fant je pridir¬
jal na komisarijat. Toda Vital Dotour
je ognjeni balon brisal iz aktov, k'i mu
jih je predložil Jacomet. Menil je, da tu
ne gre za domnevno duševno motnjo,
temveč za redek nevaren pojav krogliča-
stega bliska. Ni pa brisal iz poročila pri¬
povedovanja nekih otrok, staruh od osem
do enajst let, ki so ob samotnem opol¬
danskem času videli v votlini celo. sveto
Družino. Ko jih je Jacomet vzel v roke,
so orisali Družino v prav zanimivi pozi.
Marija je bila oblečena v samo zlato. Vi¬
deti je bila kakor kraljica na igralnih
kartah. Sveti Jožef je nosil na hrbtu
vrečo, v rokah pa srebrne vile za seno.
Gosti svete Družine so bili tudi zraven,
sedeli so za mizo in jedli močnik. Sveti
Peter in Pavel. Zakaj ravno ta dva?
Bila sta pač, gospod komisar.

Bolj čudovita sta druga dva slučaja.
Neko dekletce, ki je v spremstvu svoje
matere blizu Massabielle gledala v Ga-
vo, se je zavoljo nečesa, kar je le sama
videla, tako strašno ustrašila, da jo je
pograbil krč iu je za dve uri zgubila go¬
vor. “Laid”, je bila prva beSeda, ki jo je
izjecljala. Beseda pomeni toliko kot sa¬
tan.

Naravnost klasični primer satanstva
pa se je odigral v Senacovi hiši, kjer
stanujeta Jacomet in Estrade. Preprosti
malomeščani so imeli enajstletnega sina
z imenom Aleks, na katerega so bili ze¬
lo ponosni. Aleks je v resnici zgleden

otrok, prvi v šoli in pripraven za vsak
posel. Njegova pridnost, učljivost in
natančni čut za snago so res veliki. Ogi¬
ba se sošolcev, ki so v pogovoru pre¬
več plebejski. Rad ima, da je v obleki
in ponašanju nekam prazniško zaprt in,
če ga kdo vpraša, kaj bo nekoč, pravi,
da bo sodnik. Ta Aleks 1  je brez razum-
jivega vzroka ponorel. Napadel je svo¬
jo mater in jo ranil z žepnim nožem.
Potlej se je utrdil v kuhinji ter obmeta¬
val svoje domače, ki so ga prosili z ob¬
ljubami, z najbolj prostaškimi beseda¬
mi. Beseda, “merde” je bila od vseh še
najmanj prostaška. Starši bi prisegli,
da Aleks še nikoli ni mogel slišati take
besede. Nazadnje so otroka le premaga¬
li. Obsedenca so morali privezati na po¬
steljo. Iz ust mu je vrela pena, iz oči pa
mu je sijala tolikšna jeza in taka blaz¬
nost, da pošteni starši niso mogli prene¬
sti tega pogleda.

Doktor Peyrus je že odredil prepeljati
Aleksa v zaprti zavod v Tarbes. Tedaj
steče mati k Pere Beluzeu, poznanemu
samostanskemu duhovniku, ki je bil
prav tedaj v Lurdu. Beluze je začel
pri zmedencu moliti eksorcizme, ki so k
sreči uspeli. Nekaj dni potem je šel
Aleks spet v šolo, zaprt, trezen, odča¬
ran, veselje svojih staršev.

Med tem časom je našla Bernardka
množico epigonov. Estrade jih je v svojo
nezadovoljnost nekaj sam videl. Jaco¬
met pa jih je bil zelo vesel. Te posne-
movalke so svojo mojstrico na zunaj kar
dobro pogodile, tako v priklonih, pozdra¬
vih, nasmehu, v kimanju in dviganju
rok. Toda videti je bilo, da so bile po¬
slane samo zato, da bi prepad med pra¬

vim in nepravim natančno osvetlile. Če
so hotele prikazati Gospo, je bila za vse
navzoče videti votlina še bolj prazna
kakor prej. Toda tudi med temi posne-
movalkami je bila ena, ki je bila prav
posebna. Neko jutro še pred sedmo uro
se je kakor veter raznesla govorica, da
bo danes prišla Bernardka k votlini. Ve¬
lika množica ljudi se je takoj odpravila-
na pot. In res, našli so Bernardko z go¬
rečo svečo , prav kakor živo. Imela je
bel kapulet, ki ji je zasenčeval obrazek,
dolgo haljo in cokle. Umila se je v stu¬
dencu, tako, da je gledalcem kazala hr¬
bet, jedla od zelišč, se plazila okoli, na
doglo vzdihovala ter šepetala: “Pokora!
Pokora”. Kopija je bila tako varljiva,
da skoro nihče, ki je bil priča dogodkom,
štirinajstih dni, ni bil prenesečen. Ven¬
dar je bilo vse brez prave učinkovitosti,
ker je že vse bilo in je bilo kakor nekam
odmaknjeno. Čez deset minut pa kopija
skoči pokonci, vrže kapulet nazaj in
zdaj se pokaže rjav, nekoliko brazgoti¬
nast dekliški obrazek, ki se je zadovolj¬
no pačil. Mala spodreca haljo in začne
pred začudenimi ljudmi plesati. Toda še
preden so jo mogli zgrabiti, se je že za¬
vihtela preko skal in zbežala kakor gor¬
ska zver.

Nekateri so zatrjevali, da je bila mla¬
da španska sobarica, ki jo je gospa Lac-
rampe zaradi drzne kraje odpustila.
Drugim spet se je zdelo, da je bila ci¬
ganka iz taborišča, ki so ga pred nekaj
dnevi pri Lurdu razgnali. Kaj natanč¬
nega pa o neznanki ni vedel nihče. Jaco¬
met je javil prefektu o “težki pregreški
zoper vero”, Hyacint de Lafite pa je bil
nad dogodkom navdušen.