Ol^VSILO narodne SLOVENSKE PODPORNE 4IEDNOTE UrtdaiAkl U spravtiikt m •in«. m0f a m. Offio* af nMluMil; «MT ga. Uniili in. lUepkeaei MII.I LETO—YEAR XV. C«M luu •MOO. Ei>i.r*4 M __ M CkiM««. U Ztrs iTT&^iVJS. ^"»MM f «r Ckicago, HI., torek, 17. olrtotr« (Oct 17), 1922. fee ta I«W«rVllM $100 i VeaHrT STEV.—NUMBER 243. FAiliMRSKA-D£UV9U STRANKA JE PODfflLA 1101, Aat 4t O*. 8, lil?, aaAhaHs.d «• j.M 14. 1*1«. t Odstavitveno postopanje proti ju stičnemu tajniku in sodniku Wilkoraonu ja bilo tudi * 'n odobrenofc^f/f- konvencija v bookpoedu Kockford, 11L — Na konvenciji farniarskc-delavske stranke v lili. iioisu je bila sprejeta resolucija, ki isreka simpatije obtolenim rudarjem v Herrinu in ottro obsoja illinoisko trgovsko zbornico, generalnega pravdnika Brundagcja in Bvcao illinoiskih tovarnarjev. De-legatje stranke so obljubili pomoč herrinskim rudarjem. Resolucija ae med drugim glasi, da je trgovska zbornica, ki jc vedno v ofenzivi proti organizirane mu delavstvu, našla poaluftno o-rodje v generalnem državnem pravdniku Brundagejn. Veliki podjetniki ao bili na delu, da porabijo rudarje in zato so rekruti-rali stavkokazo v cikaških bozni cah in jih poslali v Herrin, kjer so mislili narediti prvo vrzel v rudarski organizaciji. Rudarji so stvi, ki so jih imeli pri rokah. Dogodki, katerih posledica je bila izguba 2G življenj, so zelo neznatni/Če se primerjajo z dhevni mi nezgodami v rudnikih, ki mcljejo življenja rudarjev valed nemarnosti operatorjev, ki ae nc zmenijo za zakone glede varstva delzveev. I>a jc preoea v Marionu pred. vsem naperjen proti organizaciji, rudarjev, dokazuje dejstvo, da so bili obtoženi samo rudarji, katerih dolžc smrti stavkokaaov in gardi itov, KBO JE PREPJLECIL VOJHO S TUECUO? LLOTD 0E0E0E1 TEAOUAt Pariz, 1«. okt. - Lloyd George »o jc v svojem govoru v Manche »tru zadnjo soboto pobahal, da je on ohranil mir na Bližnjem vzto kil, ko jc pokazal Turkom "silno moč" Anglije! — Henri Franklin-BouiDcn. ki se je pravker vrnil iz MSdanije, pa izjavlja, da je bila Francija tista aiU, ki jc preprečila vojno. Ko so Kemalovo čete, pijane zmage, drvele proti Derda nelam zadnje dni septembra, je generel Harrington tdegrafiral v London, da nima dovolj vojaštva, da bi zadržal Turke. Nato je šel lord Curzon v Pariz in prosil Poin-careja, da naj vporabi svoj vpliv pri angorski vladi, da Turki ne bodo prodirali do ožine. MILJOZARJI NE SPOŠTUJEJO SE- i MATRIK SKLEPOV. TURKI ZAHTEVAJO SE VEH OD GRKOV. mm Tracija bo v resnici prazna, ko odidejo Orld, Id Jemljejo vm, kar se da odneati. kemali8ti HOČEJO PLEBIScit v zapadhi teacui. bili prisiljeni braniti sebe, svoje P •___. . . _ . tl - družine in domove z vaemi sred- }}' T ubili tri rudarje in sploh izzvali berrineko tragedijo. ; Taka je vsebina resolucije. »ruga resolucija, ki je bila •prejeta na konvenciji farmarzke-delavske stranke, zahteva odsta-vitveno postopanje proti juetične-mu tajniku Daughertyju in avez nemu sodniku Wilkersonu v Chi <«f?u zaradi anano eodnijske prepovedi, naperjene proti stavkajo i'm železniškim delavcem. Stran-obtožuje juetičnega tajnika, da je "prekoail vse rekorde, ko je »topil pred aodišče in izrabil moč 2vezne adminiatracijo z namenom, da po tolče delavce in jih pritiene k tlom z oropanjem svobode go-vora, ki jc zajamčena vsem v ustavi Združenih držav." Resolucija dalje obtožuje ju stičnega tajnika in sodnika Wil-»eraona, da sta ee poelužila nju i"h oblasti v avrho, da sebranita delavcem poraziti odprto delav-nieo. •Ileri" poroča, da bo Mustafa Kamel paša predložil še štiri zahteve na mirovni konferenci. Prva-zahteva bo, da Grki ne emejo več imeti bojne mornarice; druga; zamena vseh«>eeb civilne manjšine, to ae pravi, da ae vai muslimani na Grškem preeele v Turčijo, Grki na turžkih tleh pa kaj ji poveeočilo eaz steelbo v hotelu? Bristonr, Okla, — V hotelu H-linou j« naatala silna razztrelba. Kna oseba je nbita, dve smrtno ra njeni, okoli tuceta pa polkodo-^nih. Lastniki hotela izjavljajo, ! t; • - "l Zavezniške misije v vzhodni Traeiji so v velikih škripcih Grške obtožbe ,da turški prebival d izrabljajo paniko v Traeiji in pobijajo Grke, ao ee izkazale ne* resnične, naaprotno ao ae pa pokazali Grki ravno taka barbare kakor ao bili v Mali Aziji, ko ao bežali pred zmagovitimi Kamelo vimi četami. Grki jemljejo a seboj vae, kar morajo odnesti in odpe-ljati, ln uničujejo vee, čeear ne morijo odneeti. Izpraznjene vae eo v plamenu. Grki pravijo, da rajži zažgo sleherno hišo, kakor da bi jo puatili Turkom. Bavno tako delajo z letino na polju, ki je ne morejo pobreti. Z drogov jemljejo telegrafsko in telefoneko žico in sploh ropajo deželo do go-lega. . , - - / / Zeveznižld uredniki so se pri te žili proti temu ropenju pri vladi v Atenah, a snzmcnjz ni, de bl pritožba kaj pomagala. Med grikimi civilisti vlada velika zmežnjove. Železniške po-sUje eo polne ljudi. Živine, vozov in razne navlake. Vojeki eo veli noma brez orožja. V Rodostu je okrntf 50,000 zbeganih dralin;v pristanišču ao dnevni izgredi, kaj ti vaakdo bi rad prvi prišel na pernik. Cela grlka armada vzhodni Traeiji — okrog #0,000 mož — je zbrana ob železnici, kjer Čaka na vlake, toda vlakov je malo in ie ti bnejo večidel to verne vagone. Vojaka je popolnoma demoralizirana; nikjer nI več reda in dieciptino. Proetaki zmenijo aa čaatnike in zadnji — brez orožja ia raztrgani * niao nič bolji od prosta kov P Na tieočc gržklh kmetov ee eeli pe« iz Trecije. S eeboj gonijo čre-de koz ln ovac in vae eeeta eo na- AEMO0E MI HOTEL ODOO-VAEJATI HA VPBAAAHJA O LEDE 21THH KUPČIJE. Profitarake manipulacije ostanejo la nadalje tajaoet. . Okioago, 111. — Da miljonarji nimajo spožtovanja do zaključkov poatavodajnih i bo rov je bilo dokazano in potrjeno aopet eno. va, ko jc zvezfea trgovske komisija na podlagi v senatu eprejete resolucije uvedla v Chicagu za-sliževanje o žitnik kupčijah, posebno o kupčijah s plenico. Drage priče, ki jik je komiaija pozvala predse, so odgovarjale na vprašanja, le I. Ogden Armour je rekel, da ne odgovarja, ker aau je tako avetoval njegov odvetnik. Komiaar J. P. Nugcnt mu je ce- j lo prečital resolucijo, ki je bila I sprejeta v senatu in je uarefela komisiji, da dožene vse fakte,-ki rekel, da ee pretakava nanaša aa kruh naroda in je uradi tega izredno važna aa konzumente ln pridelovalce. Povdaril jat "Vpra- rezolucija, o kateri ste rekli, ia ZAKAJ ŽELEZNIŠKI MAOHAT JE NE POMNOtE VLAKOV ;... • ILUHOIBUt Hpriugfield, l\l — lllinoiaka i trgovska komiaija je poavala tri Železnilke družbe — Big Four, Wabash m Ohicago A Eaatern llllonis - da naj pojaanljo, zakaj m^DMgu poUAKU BO ISRB ---"tavijo vlakov, ki ao jih od!*^™W ma e iz prometa za čaaa stavke BRUTALNI Zl IZVRŠEN NAJBR2 V lUTEOESO bogatina. ar je v in železaižkih delaveev V poštev pridejo oeobnl in tovor-vlaki. Delo v illinolakih premo deloma počiva, ker nI nakladanje premoga V poštev ni vlaki, frovnikih pozov za SOCIAUSTIV AVSTRIJI V AKCIJI ' PROTI POSOJU. avstrijska armada je rekah socialistov ia krščansko SOC&AIAS vis^^A v SkuPipsUi» BOBATI AVBTBUOI IMAJO MILJOHE V IVIOI a . L xtJ ^ „ , . 16. okt. —- Na včerajšnji ce neeaftjo na kupčije s pžcnjoo. Iconlarcnei socialistično atrankc Komisar Nugcnt mu je na to kateri eo priaoetvovali tudi a*» iz Anglije, Francije, o in Čehoelovakije, je bilo gre atranka a mi ailami v boj proti posojilu na šam vaa, ko vam je bila prečitane podlagi načrU lir narodov, za katerega jamčijo Itiri zavezniške j? ™ t*0* n??eU l. ral na emeriiko vlado, da na j «a-redi izjemo as grike naseljenec v rko, da ea aaaeli v Zdrnienih državah miljon giikih begnneev it Male Azije, Trecije ia Certgre- senat naložil, da jih pre-skrbi fM "Mislim, da ne," je počeal od frovoril multlmiljonar in akl kralj. \ •T i Komisija je dokončala svoje delo v gfeicagu in se je vrnila Weakington. Nekateri Mislijo, da Armour je le enkrat saaliHjo. Armour najbrž ve, zakaj molči. Žitni špekulant Arthur CutUn je izpovedzl, da je borza odredila, da sc Žito prodaja v MttPS vozovih mceto v elevetorjih. Ta poteza ja bila po špekulantov! izjavi izvrtana v interesu Araiour-ja, da lakko pokupi plenico pe la-redno nizki ceni. OBOAHIEAOTJjilOEALOEV New York, H. T. — Profesijo-nalni igrelei žoge ennjcjo avojo organizacijo, da bi ae varovali proti magnetom, ki ae iakorlatljo a vprizarjenjem iger a žogo. Do pomladi upajo, da bo organiaaeija le dovolj močna, da bo stavila magnetom pogoje in zahtevala malo boljša ravnanja. Mogotci, ki ae Iz-korietijo a vprizarjenjem iger z žogo, že govorijo o nekaki uniji in rez es bo nova organizacija imenovala "Aaeociation of Profccsio-nel Bellplajrers". Govori se tudi le o stavkah in novo ofganiaaeijo reprezentir« kot voditelj Bay. asond Canon.-S;-i , .. ]», « Izvoljen je bil aplolni odbor, k nalogo organiairati maan< proti posojilu. Stranka leda na proleteriat vaega aveta, da pomaga v tem boju. Vojni aainlater ' Uaguin v seda. nji kržčaaako-aocialnl vladi je obelodanil apel na einove klerikai la delavcev, 4a n#j inore'zaneatl na eedaajo a v kateri la vedno poatoje vojaški aveti, kl eo pod kontrolo aoeiali-sto v. Bkoro vaa armada, ki šteje okrog4 18,000 mož — po mirovni pogodbi sme republika Avstrija imeti 26,000 vojakov-proetovolj cev, ki morajo aluŽHl 13 let — je prežeta a aoeiallstiAiii*' duhom. Klerikalna vlada bi rada iatrebila socialiste ia armade in jih nado-mestila a klerikalci .toda pri tem koraku Ima velike težave. Arbeiter Zeitung, gUaile sooie-listi&ne atranka, svari vlado, da vojaki in delavci imajo akupne ln-te rese in nc bodo trpeli nazadnje Ikege pro g ni m a krUanaklh eoeial-cev. "Buržoaziji ae ztoirem pri tožuje," piše ta liet, "da je sede-nje armada preveč levoluelonarna in nezanealjiva. Hkoro v veeh drževah, izvzemži v Avatriji, je vojaka orodje burloaaije In kepi. t al letov. V Avatriji nima bnržoa-zija kontrole nad bajonetom In vojaki ne bodo korakali proti de lavcem, kadar zadnji branijo re-publlčensko ustavo." London, 16. okt. — Iz Brna po ročaj«, da imajo bogati Avstrijci 00 miljonov dolerjev v švicarskih bankah. Medtem pa drnžlne avstrijskih ddevecv nepopleno stradajo in klerikalna avetrijaka vlada predaje politično svobodo Avatrije aa tO miljonov rfatfh kron poeojile. 4 SEHATOB JOHHBOV HE MAKA . EA VOJHO B TUBKI. lx>s Angelce, Calif. Benetor Hiram Johnson je v nedeljo okel pobožne meščane v Paaedeni, ki ao mu ponudili v podpis veeelneijo sa 'napoved vojne Turšijl po Združenih drževah V obrsmbo krfa sn etva". Jeknaon je dejal, de kriaa na Bližnjem vztoka izvira is tak* me med angleškimi la fraaeoski aa imperialleti In en je proti U-l, da ee bi Amerika mešala f to tekasovanjc. Jf „ nI prostora na da. aa katere JlrAk« Ia Hm ime poročajo, da je kilo zadnjih 700 grških begnneev pre-pet jenih Iz Baiirne na otok Mjrti-e v nedelje. Med begunci raa-eejajo kalne UleaM.' Armenci ia Žid je v Traeiji ee ee odleMII, da oetanejv aa mecm, ker nimeje kam Hi. EUKLUKBI PEETEPLI iU-P AHA e > v; f i ' * CoffejrvUle, Kana. — Theodore Bebierlmen. župan aMeteca Llber. t r, deaet milj od tnkej, je prilel v nedeljo semkaj in povedal, da je V soboto ponoči udri o devet molkih a maskami na obraeih v njegovo stanovanje. Napadalci ae ga odvlekli v evtomobH ia odpe Ijell itiri milje pro/ od »eote, kjer ee mu slekli hrbet, ga pri ve-seli k drrveeu In ga tepli a konj ekiaii Mil toliko laee, da ae mu je beta lupila. Bekli ae mu, da to naj he sen j šola, de ne ko več obrek« val kakfnkaklenoveov isvr je LBOUOBABJ1 ZBOEOJEJO New Or lesna, Le. — Ameriška legija obdrževa tukaj evoje četrte letao konvencijo. Delegatje napadajo Herdkapa^ U je veUre! hi okaejaje alabo ateitjc v katerih se naheje> neozdravljivi ranjenci. Napadli ao ga ponoči in klorefor- miraii, Okioago, Ul. — Zdi ae, da aa po- javijo jmvo vrste zločinci, odkar jo med bogatimi staroi nastalo po-žoljenje, da ac pomlade e preuo. som ŽleaCjt Dr. A. Sempollnaki je poročal o prvem takem zločinu po-lioiji. Policija je žla takoj na delo, da poišče in ujame hudodelce. Kajti policija ae boji, da ae razvije no-va akupina hudodelcev, ki bo napadala mlade može in mladeniče in jim jemala Žleae, ako takoj v začetku ne najde pravih kriveev. Woaniak, mlad delavec, ee jc vrnil komaj pred dobrim tednom v Chicago. Detelje na naaadih sladkorne peee bliao Foreetville, Wls. Woaniak je bil v bližnjem aa-Ionu a evojim prijateljem Pruohl-niokijem. Okoli treh sjutraj je spremil »M.jega prijatelja do vo za ulične železnloe. Na to aa je na|»otil proti domu. Ni'pričakovano je prldrdral avtomobil ln ia njega ao akollli Itir-jc neznanci. Vrgli ao mu vrečo prek glave, ki je bila najbrž na-pojeae a kloroformom. Vrgli ao ga v avtomobil in odpeljali. Kbm. Iu ja poetal neaavestea. Nekaj ur kaaneje se je prebudil na stranekem hodniku. Vrelo je imel la vedno okoli glave. Le-lal j« bliao Dva ia dvajeete ulice In Bobevjeve eeste. Pronašel je, da je bila na njem izvršena operacija proti njegovi volji. Dal ae Je prepeljati v bolnišnico ev. Ma IL pe racija pokaadje, Ul kurjen zdravnik. Po njegovem mnenju je bila iavrlena operael ja, da ae prenese'Žleza n« nekega dragega, ki bl se rad pomladil. Kaitl izresana ja bila aamo ena lleaa. Ako bl bilo dejanja iavrle no ia maščevanja, tedaj bl mu la rezali obe |laai,idi svoj publieiztični od-bor, v katerega ao iavaljeni sledeči rudarji t William Guiler, K. U, 5M, tT, M. W. A. Thomas Meyereeough, L. U. 4A«I, TJ. M. W. A, »m/-H* Zadnji je Slovence in m« P J , Vkbliolatičnl komi te j je le ta-dal prvo aerijo člankov, a žal ae-radl pomanjkanja prostora jih je nemogoče dobesedno naveetl v P ros ve t i. Zaradi tega eo omenje. Ue le glavne točke., , , Komitej pravi v evojem uvodu, da ja najbolj koruptiven diatrikt v rudarski Virganiaaalji pettfills. triki, ki Ima avoj glavni stan' v Pittehurghu. Varoke aa korupcijo je iakat i v dejstvu, da koiizumi-rajo premog Iz tega okraja veSi-noma velike korporaelje. Med velikimi konaumenti je tudi United Htatcs Steel korporae«/i. Zaradi prfiMM velikem obsegu ao pronTiv tem okraju večji kot v drugih krajih Združenih drŽav. Ia tega sledi, da lahko jeklarski maguatje potroiijo vel denarja M razžirjenje korupcije kot drugi podjetni®* Publicistični komitej pravi, da ao rebeli v organizaeljl skoai dvaj* sat let ponavljali napako, da sprejo skupsj majhno Itevilo Američanov in pod »rejo korupcijsko malino. Letos so pa iadelall odlo-len la jasen načrt, ki nI tajen, ampak je jaaen in odprt. Beetevl-11 so glasovnico, na kateri ao ameriški ln tujeaemekl rudarji. Sprejeta je bita tudi plat forma tako, kot jo sprejemajo organizirani delavci, Ruderjl, ki eo na glaeov« niel, ao znani kdt neutrudljlvl da-lavfl aa blagor delavetva. Zvesti ae svojemu rairedu. i Poaebna pozornost se bo daU kampanji med titfjeaemsklmi radarji, ki tvorijo akorej devetdeeet odstotkov vseh rudarjev zdaj In v tem dietriktu. Nasprotniki na bodo mogli letna v deermi.ru na drug nafflo poraziti naprednih kandldetov kot a tatvino gleeov. Ofieijelna mašina je tako pretre-sena, da doadaj le nI poetavlla svoje kandidatske llete. Na pred-na skaplna rudarjev ee seveda 0'0redjr je dejel v nedeljo, da teh dejetev in se pripravlja, da bo predlagal v zbornici, lim se porazi to "klapo" In njene etere snlde v prihodnjem jeneerju, de igro — krejo gleeov. se aa roparje molke žlose določi Da pmgreeevei v rudarski or-dosmrtne ječe. genizaeiji zmagajo, jih morajo .........Jigdplratl val radarji v Združenih /Irlavah. Za to apelira napredna | skupina na vae radarje v evojem Ckleago lo okolica i V sredo jee- U^rikta. ako pozaajo rudarje no in hladno. Hevernoaepednl ve- ^lalrtkla, da naj jim pUejo travi. Tempaaalnm v zadnjih 34. urah i najvišja 63. najnižja 46. Urine« izide ob «.«i, zaide ok i M. '.% m rerleže polojaj. • Ze tem uvodom je priobšfna platforma. V prvi U4ki izjavlja (Dalje na 9. etranl.) PROSVETA GLASILO SLOVENSSLE NAEOONE fOOWSi JSDHOTB SLIKE IZ NASELBIN. LASTNINA SLOVENSKE NAROONE I vbSBsl Cl>S Of^v l-o .JoKovoru PODTOftNE JEPNOTE __ m n« »r»*»jo. $2 60 ■N—nisst M«)«- šrfavs (Joveo CUe^o) St oo u!jete. H l*u In gl.tš M tri aseseee: Cbkoao IS.^o m Uto. M « s« S1.S6 M tri MNM in m tMWMt»B jS.OO._ "PROSVETA. 2*67 5» S« U-nm sl Useiali NUmS MiJijlSM I A | J%m*wi a—aismi N*UMMI ; Soci.tf. ii korak v sveži s to toiko je ps ntoril predsednik>Obregon pred ___neksj msssei, ko je ns teswlju te O Delavec ne ve lto*ke b
    ser voor; D.IM V .kln^i« «. pr. (Okt. JI M) poUg rmUtm Immmm u ■ „,r' ^ ftn )• « t.*n dvsvssi Ktdds M»«l»lM. P«mvH« H {.I.., 4« M wmm •• HeL____ prt««* NASl NARAŠČAJOČI DAVKI. Ns eni strani slišimo, koliko je sedanja administracija že prihranila in odplačala na vojnih dolgovih, na drugi strani pa ljudstvo občuti, da davki naraščajo. Profesionalni političarji zvračajo krivdo za naraščanje davkov drug na drugega. Ako. so v mestni občini sli v državi v sedlu republikanci, tedaj demokratje prav zanesljivo povdarjajo, da so povišanje davkov zakrivili republikanci. Kjer pa gospodsrijo v Občini in državi demokratje, na-glašajo republikanci, da so povišanje davkov povzročili demokratje. Tako profesionalni političarji odkladajo krivdo za naraščanje davkov drug na drugega, mesto ds se poglobijo v vzroke, ki učinkujejo, ds se davki višajo._ Poleg profesionalnih političarjev se oglašajo tudi ksuregs član Js tudi bil. univerzitetni profesorji, zakaj davki naraščajo. V njih izjavah je malo več resnosti in tudi več volje za rešitev davčnega problema, kot jo najdemo pri profesionalnih političarjih. Profesorji nsvajajo več vzrokov za naraščanje davkov. Podražitev življenskih potrebščin je povzročila tudi povišanje troškov zvezne administracije in državnih in občinskih uprsv. Zvezni vladni stroški so pred vojno znašali le okoli ene miljarde dolarjev. Zdaj so se ti stroški povišali. Ravno tako so se povišali stroški državnih, okrajnih in občinskih uprsv. Povišanje teh stroškov je imelo logično zs sabo, da so se povišali zvezni, državni, okrajni in občinski davki. Nekateri cenijo, da bo ljudstvo v Združenih državah letos plačalo za vse te uprave okoli osem in pol miljarde dolarjev. Povprečno torej odpade na ameriško družino približno štiri sto dolarjev za davke. In če vemo, da dva in sedemdeset odstotkov ameriških družin ima manj letnih dohodkov,, kot $1,500, tedaj rasumemo, kaj ta davčna butara pomeni Dalje izjavljajo, da se neproduktivni vladni oddelki množe od leta do leta, medtem ko si privatni velebizniški interesi pridrže vsa produktivna podjeta, ki nosijo dobiček. Prav v tem pa tiči ključ za znižanje davkov. Nekatere glavne industrije so tako centralizirane, da ss lahko nacionalizirajo. Ako se nscijonalislrajo rudniška, železniška, jeklarska, oljna in hidro-elektrlčna industrija, tedaj bo narod imel dohodke, ki prav zanesljivo znižajo davke. Zdaj gre ves dobiček, ki ga prinašajo te glavne jn še druge Industrie, ki niso tukaj omenjene, privatnim velebizriiškim interesoft, od ksterega vrnejo le majhen delček kot davek zvezni vladi, državi, okrajni upravi in občini. Ta dobiček bi pa lahko ostal Uudstvu, ako bi bile te industrije nacionalizirane. Avstralija je uvedla z nacionalizacijo že razne eksperimente in vsi so se dobro obnesli. Ps po izglede nam ni treba hoditi v Avstralijo, dan, ko vssk zsveden delavec v Združenih državah le-hko pokaže svojo moč. vaak voli-leo ali volilka naj voli sa delav* sko strsnko ne ps sa kapitaliati. čno. Gotovo ie ni rojeke, do bi ne bil okusil kepitaliatičnega biča v zadnjih per Jetlh, to je med če-som, ko so prišli sedsnji republi-ksnei ns-krmilo. Ne dajmo se preslepiti sli pregovoriti od onih slsdkih govorni kov, ki jih bo sedsj pred volitvs mi vso polno po dvorsnah in po javnih prostorih. Vssk ssvsdsn delsvec nsj voli ss delsvske ksn d i dale , to je soeislistično, ps bo vidsl, ds se ne bo smotU. Dokler nsše delavsko strsnks ni zaato psns v postsvodojni zbornici, teko dolgo nims delsvec nič boljšega pričakovati kakor bič. Z bratskim pozdravom — Vin cent P, Kollor. Delavsko gibanje Mehiki. ProČa F. W. Loigkton, kores-pondent P. P. od vsots obstoječe mezde. Dohodki tegs dsvks gredo v sklad delavskega zavarovanja. Davek se lahko smatra za poeredno zvišanje mezde vsem delavcem v Mehiki. S tem denarjem namerava vlada pomegeti proletariatu, kjer bo treba: za gradnjo atanovanj skih hiš, starostno zavarovanje in odškodnina v slučaju nezgode pri delu. O tem načrtu je bila na konvenciji Mehiške delsvske federacije dolga in vroča debata. Naposled je Morones predložil resolucijo, ki se glasi, da Mehiška delavska delavska federacija odobrava načrt delsvskegs zavarovanja kot tranzitni princip, ne da bi ae pri tem odrekla zahtevam za vedno večji in večji delež profi-ta, ki ga dajejo industri je ^federacija zahteva, da se davek ns delodsjslce zviša na 20 odstotkov ; 52 odstotkov nabranega devko mora vlada dati neposredno delsvccm, ostalih 48 odatotkov naj pa vlada porabi za starostno zsvarovanje in odškodnine za in-dustrijske nezgode, toda uprava tega zavarovanja mora biti v rokah zastopnikov orgsniziranih delaveev. Ko je imela iti resolucija na glasovanje, se je oglasil voditelj opozicije A. J. Mijsres, delegst rudarske orgsnizscije Union Mi-ners Mezicana, in protestiraj de se troti Čes. s to rečjo. Dejal je, da nečrt daje vladi 1,200,000 pe-zov in nobena vlada, ker jih je še ni imela Mehika do danes, ni po-iteno ravnala s ljudskim denar-( jem. Resolucijo je bilo sprejeta s 140 glaaovi proti 71. Komunisti so glssovsli proti. Delegacija iz Tukatana — pat delegatov — ki je zastopala 63,-000 orgsniziranih aocialiatišnih delaveev, je priila na konvencijo z načrtom za reformo šolstvs v Mehiki; Delegstje so tekoj prvi dan konvencije dobili knjigo, ve-zsno v škrlatno rdeče platno, ki vssbuje zbrens itsvilke "EI Bo. letina", glaaila racionalne iole v Tukatanu in Zveze racionaliatič-nih učiteljev, dalje naredbe glede ljudake vzgoje, katere je izdala socislistlčns vlsda v Yukatpnu. Med delegati iz Yukatana ja bil profesor Jose de la Luz Mena, ki je predeednik Zvese učiteljev v Yukstanu in socislistični poslanec v mehiškem kongresu. V dolgem govoru je Mons prsdlogal, da se Mehiiks delavska federacija zavzame za popolni preobrat šolske vzgoje v Mehiki na programu jukatenske vlade. Dejel je, do sedsnji šolski sistem vsgs. jo is' proletsrskih otrok buržoas-ne izrodke in opozoril je na dejstvo, da ee šole v Mehiki še danes izrsbljsjo sa kapitslistični patri otisem in ketollško propagando, čeprav ustava ls leta 1917. določe, da ao vse ljudske iole posvetne in ds je is njih isključen veronouk. Ko je Mens govoril, mu je vps dla v besedo delegetinjs is dršs-vs Jslisco, zastopnica organiza cije ušiteljee v mestu Guadalaja ri, kjsr js glavno gnssdo rimskega katolicizma v Mehiki. Medtem je odeek aa prosveto predložil re ns konvencijo in obljubile pred stsvnikom orgsnisirsnegs delav. stva, da bo s vsemi svojimi močmi branila njihove pravico pred večje poizkuse ia prihranitev obratnih stroškov, kot je to|,taP*di,k«pit«liat»Anib elementov mogoče, dokler ho te industrije pod privatno kontrolo. J.1 Preizkusile bi se lahko najmodernejše iznajdbe za prihra nitev produkcijskih stroUcov. Davki so torej dajo znižati. Da se davki znižajo. Pred nekaj dnevi ae js vršila v glevnem mestu aosednje republike Mehike četrts letna konvencija Mehiške delavske federacije. Delegat je so doživeli neksj, česar doalej še ni bilo na nobenem zbo- |ree*WH* m mehiških delaveev. Cela sku- predlog Mene. Resoluelja zahtrpin* delavakih poslancev v me-Iva, da mehiški kongrea Čimprej hiškem kongresu jo prikorokele | uvede racionalistično šolo in odpravi aedanji siatem šolakegs po eolueljo zs "rasfanatisirsnjs" delsvske mladine. Resolucija je bils sprejeta s veliko večino in rsvno tsko druga resolucija, ki zahtevs, ds vlads uVeljavi točko ustave, ki prepoveduje veronouk v šolah. Po dolgi debati je bilk sprejets Hi se ie nanašala na valedtego so se organizirali in pridružil delavski organizaciji. Tako je Mehiška delavsks federacijk storila vejik korak za svobodno izobrszbo delavskih mas v Mehiki. Voronovova metoda pomlajenja. Prvič v zgodovini Mehike ao dclsvci videli, ds imsjo v glavni zskonodsjni zbornici zastopnike, mora ljudstvo »amo pokazati, da želi odločno, da se tofc v zgodeHai •Stanke"*m£ Zgodi. Dokler ljudstvo voli kandidate, ki jih priporočajo jkike ao delavei ns svojem sboru političarji obeh starih strank, v kongrea, državne poefa-vodajne in občistake zastope ali v okrajne uprave, izreka samo, da je zadovoljno z davčno butaro. Kadar bo iud-stvo pričelp glasovati proti tem kandidatom, bodo profesijonalni političarji spoznali, da je zapihala druga sapa, da ljudstvo samo ne godrnja, ampak se je odločilo sa resno politično akcijo, Ui prinese zanesljivo od pomoč proti davdi butari. Ali j* ljudstvo A c zrelo, da to izvrši pri volitvah v novembru? * ' J S< tukaj t#diu>\ m dokazi bodo pred nami! Dr. Ssrgij Voronov, ravnatelj laboratorija za sksperimentalno kirurgijo na frsneoskem kolegiju v Parizu in iznsjditelj metode pomlajenja sa etsrce, je sopet stopil v ospredje pred neksj dnsvi, ko se je vršil letni zbor društvs francoskih zdravnikov. Voronov je predložil zboru natančno poročilo o uspehih omenjene njegove metode, tode društvo je zs vrglo poročilo, čsš, ds je ruski zdrsvnik kršil etična prsvila društva, ker. je o tem ie prej neksj poročsl v jsvnosti. Mnogi nsvzo-či zdrsvniki so protsetirsli proti sklepu vodstva in zahtcvsli, ds se Voronovovo poročilo sprejme, to-ds voditelji se niso ozirali na proteste. Voronov je nato objavil svojs poročilo v celoti in naznanil, da bo v bodoče redno predaval na javnih shodih o svoji metodi cep-ljenjs opiških žlez. V svojsm poročilu navajs dr. Voronov mnoge uspshe evoje metode. Poskuinjs je delal ie pred deset leti na živalih. Do jeseni leta 1919 je naredil 120 eksperimentov,^ so ss dobro obnesli in te-dsj se je - prepričal, da se mors stvsr obnesti tudi na ljudeh. Prvo cepljenje na človeku je naredil 10. junijs 1920. PosluiU ss je msterisls v opiesh. Rszen človs-škegs je edino opiiki material, ki se more porsbiti. Kdor prsvi, ds js mogoče cepiti na človeku Ži-valske organe, ns pozna biologi-žkegs zakona. Opics, posebns an-tropodične (človeike) so sdine, ki imajo enako kri kakor šlovek, medtem ko je druga šivali nimajo. Organi opio eo edipi, ki es — po domsčs rečeno — počutijo v človeku kokor domo, to je do ee hitro primejo in prilagodijo. Prvi moški, na katerem je dr. Voronov nsredil eksperiment, je bil ster 70 let. Tuberkuloso mu je uničila oba jajca ln / isglsdal je kekor ekopljenec. Brods in brki mu fliso vaš rosli, lice so mu bfls udrts in sploh js bil bres moči. Voronov mu je vcepil jajca dno-oefalne opice in po treh mesecih se mu je vračala moč. Breda mu je spet nerestla in po dvsjset letih se je sopet bril. • Podoben slučsj js bils tudi njegovo drugs operacija. V tretjem slučsju je bil mož star 59 let. Izgubil je spomin, koncetracijo misli in fizično je bil prsva razvalina. Osem let je že bU bres vsaka spolne moči. Operscija je bila izvršena 4. novembra 1920 ln tri-indvajeeti dan po operaciji je še bil veliko krepkejši. Pologoma ss mu js vrsčsla spolna svežost in dsnes po dveh Istih je moi dva-set let mlajii v vseh ozirih, lshko dela in prožno hodi kskor mlsde-nič. DrugI slučsj je ba 33-letni A-meričso, ki je bil od mlsdegs zelo slaboten. S triindvajsetim letom je isgubiftpolno potenco in počutil se je kakor stsrsc. Nič ga ni več ssnimslo ln želel st js smrti. Dr. Voronov ga je operiral 29. novembra 1920. Jajee velike opice je rozresal na dvoje in veepil polovici bolniku po eno no vaako stran. Tri tedne po operaciji je bil Američan že boljii in denee je zdrev ia močen kakor vssk nor-raalni moi. Nsjvečji uspeh, s katerim ee dr. Voronov nejbolj ponois, je ps I-mela operaeja na 74-letnem Angležu, ki je dovolil, da ae lahko o-meni njegovo ime v jevnosti. Ts duks. Novs šola mora sloneti na mož so piše Jamee Evelyn Liar-Nvohodai misli. Učitelji morejo j det in oeebno je prišel v" Pariš, da biti emancipirani od verakih in se pokaie ne zboru sdrsmikov socialnih prodaodkov iu organi-j kot dokaz uspeha Voronovove zirani morejo biti v delevaki metode. Liardet ae denea počuti stranki. Razširiti ie ima reeional ne in socialistična kultura e predavanji, knjižnicami ln v drami; Maj toplejši kae amaljo j* v ni. pzko ležeči Kaliforniji, ki jo ime-nujejo Death Valley (dolina smrti). Ta najbolj vroč kos sveta j« širok kakih 20 milj in 250 milj dolg ter je na njem najvišjs temperature 160 stopinj Pahreo-heita, opolnoči pa kaže toplomer 120 stopinj vročine. Poleti s« zemlja v Dolini smrti tako raz. greje od pripekanja aolnčnih žarkov, da ai človek opeče roke, če ae dotakne na tleh ležečega kamna ali železa. Iz te pokrajine razpošljejo jk> evetu veliko količino boraksa. Še pred kratkim >o morali to dragoceno aol kakih 300 milj daleč prevažeti do prve železniške postaje na poaebnih to-vornih vozovih. Pridobivanje iu odvažanje* borakaa je bilo eno najtežavnejših del. Dobili g0 mftvega voznika, ki je še v rokah držal steklenico vode. V krat. kem času je voda, ki so jo vzeli s ssboj v sodih, postsls tsko vro-čs, da je pričela izhlapevati in vreti. Inženirjem se je končno posrečilo, da ao Dolino smrti zve-zsli z drugim svetom potom železnice. Nepopisno je bilo trpljenje delsveev7 ko so grsdtli progo pod pripeksjo&m solncem. Člo-vek si ne more predstavljati tako neznosne vročine, kot je v tej pokrajini. Nek inženir je po nepre-vidnoeti pustil evojo pisalno mi-zo odzunaj na solncu. Močni soln-čni žarki so tako vplivsli ns les, da je miza kmalu rszpsdls ns ko. ss. Ksr je vpostavljena železnica v Dolino smrti, je pridobivanj® borakaa telo olajšano. Na leto ga izvozijo iz doline do treh miljonov ton. Na japonskld farmi ilatih rib. — Na Japonskem se ljudje peča-jo s takimi posli, da se prebival, cem drugih dežel zdi neksj nens-ravnegs, ko to slišijo. K enemu takih poslov spada tudi gojenje zlatih rib, ki posebno cvete okoli Tokija in prinaša velik dobiček gojiteljem. V nekem londonskem listu piše nek potovalee o obisku take fsrms: "V treh jarkih je ksr mrgolelo zlstlh rib, katerih* število je bilo okoli 80.000 ssmih' starih. Obrežje velikih umetnik jorkov js bilo obreščeno z žele-nim mahom, med njim ps nasajene nejbolj divne cvetlice v vseh živih bervsh. Najbolj ^ prikupna od vsega na farmi zlatih ribic pa je hišica oakrbnika, nizka in ozka kikor igrača. Vse se tsko le* po ujema s pokrajino, ds bi člo-vsk vedno/Ostal tam. V sredini med jsrki js med ksmenjem studenec, iz katerega žlobudra voda ln ae razliva v jarke, da so ribice vedno zslagsne s svežo vodo. Ribe gojijo za razprodajo. Ko eo mslo odrasle, jih nalovijo v prstene po-sods z vodo in prepeljejo v Tokio, kjsr jih prodsjo ns trgu s zlatimi ribami za drog dener. Z glasnim vpitjem ponujsjo ns trga meščsnom svoje zlsts ribice in vsak vpija o najnižji ceni, ki jo nosijo njegove ribe." * Velikost planetov. — Med pls. neti ima naša zemlja 610.000,-opo kvadratnih kilometrov povr-Šine. Venere jih ime 450 milijo-nov. Mars 143 milijonov in Merkur 73 milijonov kvsdrstnih ki-lometrov/Na Merkurju je potemtakem komaj toliko površine kot merita Azije hu Afrika skupaj. Mars bi pokrili vsi kontineti na semlji, oceanski otoki in polsrna tečsjs, medtem ko bi bila površina Venere enaka površini zemlje, • če izvzamemo Indijski o-eosn. Opios s osepaieemi. — V pra- gosdih Brazilije so nsšli opice, ki so obolele zs osepniesmi. Brs-ziljski raziskovalec Clark Bleier in Rio de Janeiro je dognal, da je ta bolezen med živalimi razširjeno deleč v notranjščino pragozdov ter da se jo lahko smstrs neksko zs podedovslno bolezen. Prensševslci oeepnie so komsrji, ki zsstrnpijo kri potom vpičenja. mravlje, gosenice in podivjsni pei ter neksj drugih Šivali. Te živali aicer prenašajo bolesen. ne obelijo pa sssm, radi česar so ie toliko nevsrne, ker vedno pridejo v dotika s drugimi Živalimi. razpravljali o zakonakih osnovah, s katerimi mora kongrea rsruna- ti. Nekateri poslanei so bili tudi delegst je na konvenciji. Najvažnejše vprašanje, ki je bilo ae dnetnem redn. ja J 23. točka mehiško ivesne u«tsve, ki vss-huje posebne gsrsneijo za delav. ;rid*j»'tiHnp|ra moža, popolnoma prerojenega ne duhn ln telesu. . . . . . ... I. Voronov navaja v svojem poro-|#, . -------------------------------------- isdsjsti se imsjo knjige ki obda *Uu še vsliko drugih slučsjev, ki Opice so rsvnotsko podvržene Isvsj« snsnost filozofijo in soe.. prišaj0 o uspehu ojegove metode, sepnicem kakor ljudje in tudi po-™ * P™* predaval dne slbdice ta kušne bolezni se ns njik 7. oktobra, je bUs dvorana natla-1 posnsjo na isti način. aa Ki- izključiti učitelji, ki spadsjo h Kolumbovim vltezem ia k drugim i^aa. Navzočih je bilo tndi veliko verskim organiaaeijam, ki so sov- šUvilo žena in deklet. Voronov ni ražne moderni vodi miali. in svobodni lo natančno opisal način cepijo-oje, temveč je aakrbel tadi kino- Revolucijo jO odobril todi dele- sliko, ki je kaaala ves proces v gat unije potovalaik učiteljev. Ti|vaeh podrobnostih. Neko šena učitelji ao r službi ministrstvs šol in potujejo po kega, pot iradi še bolj poostrili. Najvašacj laeje njega tešajs ia cilje in med poslušslei gs je vprašoU: "Kdoj boste tudi nam pomaga lit" Voroaov jo odgovoril: MVs ženske na |H»trrbujete uko pomoči. Te je samo sa sUre moške.* Dr. Voronov neprava krnila obi»ksti Italijo ia ftpanijo. priho dnjs leto pa pride v Ameriko. Ns 23 u-niverzsh, drugih visokih šolah (o-hrt nem inltitntn Osska) so p H-čoli s pod uše vaa jam espersnts V Tokija so posabai tašaji. kjer se uše profesorji kskor ačeaei novega jezika. NiljO zbornica jo prišela na Japonske« tudi delo. vati ssto in stsvljoui ao bili predlogi za u vodenje jezika sspers> U v eleaKntsrne šole po delali. Ns Kitojekem pou£njej*esperso-lo v petih mestlk. TOREK, J7. OKTOBRA, 19!?. PROSVETA MJEIJEII RUSIJI SE KMALU P0KII2E IME- | industrijsko formo j (ii bon jo z« rcorganiziranjo tah 'uuij na industrijski podlagi je splošno po vsej Ameriki. Cilj gi-banja je, da vsi delavci — tudi I vozuiki in kurjači — vpoeleni v klavniški in met*raki industriji —— Amerike, »padajo k eni sami orga- riLM ji dola dvaj81t ti- ni«ciji, organizacijo. | kasiimoi bo pritipu JU- naprrdni rudarji hi di CAKJA or UtU. soo eiVLJIV, ki pokazuje tlVUEKJM kaklilvo JI prinesla sto ga is Rusije Ziegfeld in Zucker. New Tork, h. Y. — W. K. Zieg-' Md, Jr., in Frank ZuCkcr sta se Trnils iz Rusije in Sibirije. Prine-j.la sta s »abo dvajset tisoč čev-1 jo v filma ,ki pokazuje rusko življenje. Filmi bodo oddani ameriškim kinogledaliSčem in ameriško ljudstvo bo imelo priliko videti, kako se razvija pristno življenje v Kusiji. To je prvi sistematični poizkus, ds se zunanjemu svetu pokaže, kakšen napredek je napravila Rusija v industriji in socialnem življenju. Ziegfeld in Zucker sts bivala petnajst tednov v Rusiji in Sibiriji, da je bilo njima mogoče napraviti slike. Zapustila sta New Tork s tretjo skupino, ki js od-potovala v Kuzbaško kotlino. S skupino sta potovala do Moskve. Tuksj sta prejela od ruske vlade vse ugodnoeti, do je bilo njima mogoče fotografirati rusko industrijo in življenje i Rusiji. V Moskvi sla ostala dva tedna in sta fotografirala reči, ki vzbujajo zgodovinsko zanimanje,, Slike kažejo velike cerkve, trge, ruske sovjetske uradnike na delu in druge zanimive prizore. En film pokazuje veliko demonstracijo ruske komunistične mladine na Rdečem trgu in nagovor po predsedniku Kalininu. V Petrogradu je bil fotografiran prihod pete kuz-baike skupine,« njim vrsd pa ve-lika demonstracija od strani vojakov in delavcev, ki so pozdravili skupino. .Vekateri filmi eo bili napravljeni v Kuzneckijevi - kotlini, v tomski guberniji v Sibiriji^ kjer zdaj dela več stotin izučenih ameriških delavcev,, ki obratujejo rudnike, kemične tovarne in so r.aposljeni v poljedelstvu in gozdarstvu. Fotografa izjavljata, da je bi-]a 'natrija y,^emerovW v pol, nem obratu. Tukaj sta napravila več filmov in en film pokazuje AV. D. IIaywooda na delu. V tej pokrajini niso poznali la koto. Na potu aem so pa naleteli na skupine, ki so bežale iz pokra jin, katere je obiakala lakoto. Drugi film zopet pripoveduje delu v jeklam^h v Najdenzkem okraju in raznih železarskih okrajih v Uralu. Filmi pokazujejo živ Ijenje in drvenje v kolonijah, i mestih, v rudnikih, jeklarnah in velikih tovarnah. Pokazujejo tudi •f>cijalno. organizacijo. Fotografa povdarjeta, da je nanje zelo u einkovala radodarnost ruske vlade. ki jo jc pokazala napram sme riškim inženirjem in delavcem- .Vamen postoji, da se filmi po k«ž<-jo smeriškim rudsrjem, jeklarskim delavcem, inženirjem farmarjem in drugim delavcem. V pisarni Kuzbaške organizacije iz. javljajo, da bodo filmi kmalu izdelani, da se lahko kažejo v kino gledališčih. Delavci v tovarnah za čevlje Poaner v Brookjynu ao pričeli energičen boj redi znižanje uieSde, ki jo hoče vsiliti kompsuija in prezreti njih organizacijo. Kom-panije jc izposlovela od eodlšče "indžunkšeii", da nb emejo etov-karji postavljati svojih stavkovnih straž, na kateri ukor pa sc stavkarji niso ozirali. Pekarska unija žt. 1., ki je del Organizacije živežnih delavcev je pokazala svojo solidsrnost, ko Je nakaaala $160 v svrho obrsmbne-ge sklada slučaja Sacco in Van-zettija. Tako so tudi storili loksli unije, in so darovali žt. 3 $500, št. 64 $?00 in obrambni komitej $500. Členi ao vplačali vssk po en dolar^da ac krije darovana vsoto obrambni sklad. Organizacijska kampanja stav-karjev. Delavci v tovarnah za vezenine v Bronxu in Harlemu v New Yorku so pričeli c organiza-cijskim delom med delavci iste stroke v Broumsvillu, Willlamo-rargu in Ridtfewoodu. Pridobiti ločejo še neorganizirane delavce tovarn sa vezenine za organizacijo, katero delo je tudi uspešno, posebno ko imajo vezeninarji vzgled, kako so se organizirani in vodi^j ztavke tekstilni delavci. Ve-zeninarji so stopili na stavko, da si pribore nazaj 44 urni tednik in višje mezde. „ . IZ DELAVSKEGA SVETA. (Federated Press). . Čikaška delavska federacija je »"deljo sprejela resolucijo za od svit veno postopanje' pjoti ju-sti^nrmu tajniku Daughertjrju in sodniku Wilkersonu. Predsednik federacijo John Fitzpatrick je poslal delegatom, da ofenziva proti organiziranemu delavetvu J" liiia tako udarjena, da se ns bo *'®P0 opomogla na noge. Berač* priboljšek dva oonta na 11 ■r° je prisodil vladni železniški d« lavaki odbor delavcem na pro-*ah zadnjo soboto. Pravzaprav ni x" nobeno zvišonje mezde, pač pa J" odbor dal delavcem nazaj dva < ""ta, ko jim je 1. julija utrga 'do za pet centov na urok. (rog 400,000 delavcev, večinoma ' tednih težakov j* opravičenih do priboljika. O mehanikih I>rije. Mesarski delavei aa indnatrij- »ko unijo. Iz Ht. Ixniiee poročajo, ds m> os ondotne unijr klavnišhih •' rneaarakih delareev izrekle za Razne vesti SELITEV ormoiv PROTI SEVEROVZHODU. I Bt Louis, Mo. — Šest jetnikov, previh desperetnih /kriminalcev, je preteplo v okrajni ječi ječarja in uskočilo. Pretepli so je-čarja William Oruppa tako, da je|vgi pošteni ruderjl stanejo v' or ti kbltlm svojih bok. (Nndnljovnnjo a prvo atroni.) napredna skupina petega distrik-ta, da naaprotuje vsakemu dual nemu unionismu in priporoča, da Slsvtiska Narodni UtUmllu 0. aprila 9l»04 Podporna Jednota lah«rp. t?, j »ni j* ISOT « drUvl llll««l«. obležal nezavesten, na kar ao pobegnili v njegovem avtomobilu. Orgauizlrane ao bile patrulje, da jih ujameje, toda dozdaj še niso poročali, do eo imele uspeh. Niirje jetniki eo obtoženi uin^ rs 1u dva pa ropa. v „ bojevita Sina. Chicago, 111. — Policaj Oeorge Iiollinger jo prišel v stanovanje Steve Kipika, da zapleni kotel za kuhanje žganja. Kipikova žena mu je priredila zelo vroč sprejem, k^ti polila ga je z vrelo nastjoj Policaj jc na to poklical pomoč in aretiral aakonako dvojico saradi kuhanja žganja. Zakonsko dvojico eo odvedli v zapor, pblicaj je pa moral v bolniž-nico. Washington, D. O. — Število zamorskih prebivalcev v severovzhodne države je pričalo nara-ščati že med leti 1910 do 19S0. Ko-ikor jc razvidno iz poročil trgovskega deparmente, so si Črnci vzeli za nekak centrnm priseljevanja severozapad države Georgi-je. Število zamorekih prebivalcev , e posebno naraalo v državah iašsachusetts, Conecticut, New York,'Nevr Jcrsey, PinnsyNania, West Virginija, Ohio, Indiana in Michigan. Vseh črncev v Združenih državah je 63,668 po zadnjem ljudskem štetju. Vzroki tolike se-itve proti severu so največ v tem, da je bilo posebno za časa vojne pe nekaterih industrijah v severovzhodnih držsvah višji sa služek kot na Jugu. Isgredl v Berlinu; trije ubiti. Berlin, 16. okt. — Včeraj popoldne ao bili na Unter den Lin-den izgredi med komunisti in nacionalisti. Zadnji so pod firmo "liga za svobodo in rod" aranžirali shode v Berlinu in na teh shodih ja prižlo do spopadov, V boju, ki je aledil ua ulicah, ata bila ubito dva policaja in eden komunist; okrog 30 oseb je bilo ranjenih. v Razmero v Nemčiji so neznosne. Neprestano padanje marke in naraščanje oen je vrglo vse ekonom sko življento o tira. Svet federa Ltivnih nemških držav je ravnokar določil nova eene sa Žito. Novo cene pomenijo, da bo hleb kruha stal ato mark. Socialisti ailno kri vlodo, ker noče ali na more vstaviti žpekuliranja s mar kami. 600,000 akrov močvirja šitev. Rim. — Vlada je dala 600,000 akrov neobdelone močvirnata zemlje v imušenje raznim družbam, da se s tem nekoliko odpo moro veliki nosapoalenootl in kul po- izvoz se ji statvo zkllal. Washington, D. 0. — Amcrižki izvoz v Kvropo je znošal tekom avgusta letoe $155,000,000, dočim je bil v preteklem letu sa XX),000 tekom ztega meseca. Vred nost importiranega blaga pa je kar skokoma narastla in sicer od 09,000,000 v preteklem letu na 85,000,000 v tem letu meseca avgusta. Izvoz v Evropo tekom prvih osem mesecev jc znašal $1,810, 000,000, lani v tem čaeu $1,682, 000,000,'uvoz v "istem čsau pa $61,000,000 proti $492,000,000 lanskega leto. KRISTUS BI BIL SLABO SPRE JIT V DITROITU Detroit, Mich —Rev L. Broum, pastor tukajšnje beptietovakc cerkve je dejel v nedeljo v svoj pridigi, da bi moral Kristus božo ti ia Dctroite, ako ga*i danee obi skal. "Ako bi Kristus prišel kot goet v Detroit ,bi Ml župen prvi, ki mu bi obrnil hrbet," je rekel rev. Brown. »tanizaciji m delajo ekupej, da o-čistijo peti distrikt, ki noj posts ne največje ruderska skupina v Združenih državah. Dalje spelira napredna skupi« ns, da sc združijo vsi rudarji tega distrikte, da ga rešijo nazaduj žkega vodstva, ki je prinealo petemu dletriktu nesrečo in škandale. Platforma izjavlja, da jc politika John L. Lewisa ln drugih mednarodnih odbornikov, ker so ignorirali inžtrukeije Mednarodno konvencije prt izdelovanju spora-zums v Clcvelandn In Philsdel-phiji. izdsjalska sa članstvo or ganlzacije. Lcwiz je dovolil, de pogodba poteče v avgustu 1923 sa antraeitne rudarje. S tem je pri-volil, da bodo ameriški kapltali-sti saloženi a premogom, ako rudarji ne polju mekkega premoga zaztavkajo prvega aprila. Moč zadnje stavka so je pokazala v tem, da ao prvikrat v zgodovini zaatavkali skupsj rudarji na poljn mehkega premoga in antracite. In ko se je nagibala sms-ga na stran rudarjev, eo bili rudarji izdani. Ako bi bili ti sporazumi predloženi članatvu na splošno glasovonje, bi bili prav sanssljivo odklonjeni. Platforma dalje razlaga, da premogovniški podjetniki* sahte vajo pogodbe po distrlktih s ns menom, da rudarje r a zdele lu po oepijo. Le v narodni pog>.lb|, to je pogodbi za rudarje v vseh dis triktih js napredek, pa tudi ga ranoija za rudarje, da no pojdejo nazaj in ne izgube tega, aar so si pridobili po hudih bojih, polnih trpljenje. Povdarja oe tudi alijanea i še lesnlčarjl, ki pa mota biti živa hi prava alijanea, katera sloni na pravih vezeh in ne aamo na izmenjavi prijateljčkih brsojavk Zahteva ee tudi, da se rudarji v Kansasu zopet aprejmejo v or ganizacljo, ki eo bili lojalni Ho wotu In drugim odbornikom 14. diatrikto, kateri eo bili obsojeni v ječo. 1 Platforma obeega še drug* važ ne tpČke. Želeti je, da jo publicistični komitsj da tiskati v jezi GLAVNI STAN. S087-8S SO. LAWNDALE AVE.. CHICAGO, ILLINOIS« i« Izvršovalni odbor: UPRAVNI ODSEK, PredMdalfc Vlmsi UUktr, o»š»MŠi»žaih A«4««w VMriek. t. P. D T, ki aa. J«k«M.w«( Pa., al. uuih Malthow Tork tajnih lik«. odMkm Slaa N»v«h. si Mafajmili V«tri«h. «r«daUi «U.iU J.*. Ravarlaih, «ipr*vH«lj gUiiU FiUp 0«diM. POROTNI ODSEKi Mi U»ferwMd. pr^Mdalh. 40T W. Ha, Si., afriMl^A IN.. M.nia UIm-Uhu. B.» ara. n.rb.nM. Okt., Prod A VUae, Baa a?J. EU. Min«^ Jmku TerfelJ, Bom lat, UwrMN, Pa., Jeha G«rl«h. 414 W. Hmy St« SprUifUM. IS. . BOLNIŠKI ODSEK i osrsonjk OKUOUCi IIm nmk, NST-SB 1. U«s4il« av4 tivira svet, ki je bU d polnoma bres vrednosti. V o jih Ferrare in Modcnc sože pričeli k|h k, jib rudtrji v ^ izauževanjem 200,000 akrov ^ Idiatrikt u. da ss tako seznsnijo z virja mod katerimi bodo zgradili za 10,000 mili jarkov in kanalov. To dalo bo atalo 30 miljonov lir, aa čiščenje drugih močvirij pa bo vlada dovolila še več kredita. V okrajih Poleeine in San Oior-gio je 125,000 akrov močvirja, v katerem je najboljša podlaga za razširjanje malarije. Ce to zemljo izsušijo, bodo imeli nsjbolj rodovitno žitno polje cele Italije. lova krlaa v Italiji Rim, 16. okt. — Italija ima aopet krizo zaradi fašiztov. Parlament ee najbrž ne enide več, ker fašisti zahtevajo novo volitve, ln sioer po starem volilnem rodu, ne pa po sedanjem proporČnem si-stemu, ki je bil sprejet za časa Nittij^ln kateri ja pomogcl, 4a jc bilo izvoljenih 1*50 socialistov ln komunistov in ato poslancev katoliške stranke. Socialisti in katoličani so proti sprsmenitvi volilnega reda. Paiistom je srdfcel greben, odkar eo ee jim pridružili liberalci in nacionslisti Aš desnici. Kindenburg, kandidat aa pred- Ckic*t*i VZHODNO OKROSJSi Ja*«b Aas aaa. H—m Re«, Pa. ZAPADNO Joha GfjtSI^Uai Pampec Avn* Olav^aaA O. OKROZJg. Aalon ŠuUr. Soa 104, Gr«»«, Kaaa., aa jit|*u|Mf Maa Mara, Bea 100, Suhi MU«., aa •♦»•rou|.»a. MIh« tMf*l, S4SS a. Wlaaha«ur St, M«rr«y. Utah. Nadzorni odbori Pvaak Zmiu, pr^edalh. 1184 S«. Cr«wUr4 Ah« CkUaa«. III- Praak %mmwkt OBOO Pvosmv Ave., CleveU«A O.. WlllU«i Sltt«r, SSOŠ It. Clalr It« «la«4, OhU. Zdruiitvoni odbori Pr*4««4*ik: Praah AM. StM So. Cr«wf«r4 A««., Chlaas«, Ml- j«th« o».«, ma w. aeik stM cu-.o. m. jSTSMi tiai s. asrd il. ci*Wa«J. obi« VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. P. i. K«r«. asaa S t CUlr Av., ClevtJaad, . do js bil pokrit s rana-mi. Kj'.govl mu^Ulji ae povedali da ae tako oče tleti, ki govore proti kuklokeoveem. BerUn, 14. okt. — Nemška ljud-sks stranka (monarhieti) je naprosila bivšega maršala Hinden-burga, da naj bo njen kandidat za predsednika Nemčije. "VocaL cehe Zeltung" poreče, da je Hln-denbnrg sprejel ponudbo. Volitve za predeednike nemške republike se vrše v novembru. njo In spoznajo cilje in namene progresivno skupine rudarjev v petem distriktu rudarsks organizacije U. ŽL W. A. Kandidatje progreeivne skupine eo sa peti dietrikti Predsednik Thomas Meyers-eough, Lavrenee, Pa. Podpredsed nik — Mjohsel W. Brajdich, L. U. 8251, Wjrano, Pa. Finančni tajnik — Thomae Ray, h. V. 1973, Mo-Donald, Pa. Avdltor — Tony Ro-sena, L. U. 1124, Van Voorhie, Pa. Avdltor — August Arnal, L. U. 1724, Houston, Pa. fttsvee — Jno. TTsnloh, L. U. 5085, Cove-rdele, Pa. Itevee — Joseph Man-tino, L. U. 8257, Wjrano, Pa. ftte. vee — Robert Baird, Raecoon, Pa, člani poddlstriktnega odbora t let Su)) Diotriet — Oeorge Peli-sky, L. U. 3814, Burgettstovra, Ps. 2nd Sub-Distriet — Peter Messo^h, L. U. 4561, Houston, Pa. Srd Sub-Distriet Charles E. Shatv, L. U. 2398, Van Voor-his. Pa. 4th Suh Distriet — Frank Leithold, L. V. 2396, Feyette Ci-tp, Pa. 5th Bub Distriet — Frank J. Indof, L. V. 2858, Smithton, Pa. 7th Sub-Diatrict — B. T. Ilendcr-sen, L. V. 1280, Psrnsssus, Pa. I>/kalne unije, ki eo sprejele to kandidatako listo, naj pošljsjo svoj zaključek takoj glavnemu stanu petega dietrikte. Ta kandt-detska lista je bila sprejeta eo-glasito ua konferenci neprsdne saopins dne 24. septembra ?922. Krvavi bo ji mi Bali Trst. K. okt. - Med fešieti li pristaši ZaneHe na Reki ee vrše krvavi spopadi že od zadnjega netka. I tali jonska vlada poakule ,HHmd Jsr^tji. Atene, IS. okt. Ekl Hioki, japonski poelanik v Nemčiji, je doepel sem no svojem potovanju po Balkanu, kjer "študira raz mere. Obiskal je Rumunijo, Jagoelovijo in Bolgarijo. Jepon eko bo kmalu imela evoje poela-ništvo v Atenah. Papež d ai- 'Pustite poli. Rim. IS. ohL - Popel Pij XI. js dane* izdal volno svsrilo na šaofe In dohovnike riouko koto SOVIČE IZ JU60SLAVUE. Orijonteko ipisšanji. Tskozvsno orijentoko vprašanje je že etoletje sporno vprašanje. Vcčinoau ae je tikalo to vprašanje Turčije in predaaijakih držav ter deloaao eeverevshodne Afrike, kjer imamo morske oli^ oe in prietonilša na poti v Ari jo ter pot Iz Črnega morja v Sredozemsko morje. Kvropcke države, slasti Anglija in Praneija, ps tbdi Italijo. Avstrija in Nemčija, so videlo v posesti teh poti velik pomen sa evojo goopodareko eke-ponalvnost. s kotoro dobe primeren politični In goepoderskl vpliv na države ob HredosemSkem in (rn*m morju ter v Aziji. K v rop ske drževe eo t neverjetno vtr-toosnoetjo konkurirale med na- boj, katera si s svojo gospodars. ko politiko pridobi večji vpliv nad temi deželami. V tem osiru pa je bila Rusijs r nsjncugodnoj. žem položaju, ker nI mogla iabo-jevati pred vojno niti proetoga prehoda ekosi morsko ožino Car-dsnelle in Bospor pri Carigradu, ki veže Črno morje in Sredozem-ako morje. Naetala je vojna med Turčijo in Grčijo. Grčija je hotela okupirati Anatolijo v Mali Aaijl. V tej akeiji jo je podpirala AngUja moralno, dejanako pa ne, dočim so bile turške čete isborno oborožene s nemškim vojhlm materija lom, ki so ga dobivala preko aov-jetake Rusija; Poras Grčija utog ne povsročiti v Grčiji politični prevrat, Turčija pa je poatala ^ avpjem zmagoslavju ln pod pro tAeljo Rusija'vladohlepna. Ko malove čete usedejo Carigrad, ter ae bsvijo s mislijo, da pridno v Evropi vojno, ter si sopet pri bore del svojo prejžnje posesti v Evropi, slasti Adrianopel. Interesi Francije ln Anglije, pa tudi Italije ae križajo na eni strani, na drugi strani se pa aopet vse te države savtdajo, da bi si Turčija preveč opomogla ter a-ventuelno s pomočjo Rusijs dobila prevslik vpliv v Orienttu. Rusija ae je na tom vpražanju angažirala jako previdno in bres rizika. dokler niso podane garsnel-je, da bi a eventualno Intervencija doeegla pozitiven uspeh. Orientsko vprašanje je pa važno tudi za n$s kot napoeredne mejaše. Razvoj dogodkov v Grčiji in Turčiji nas prav lahko potegne v vrtinec nove vojne. Vcnisclosovs politike utegne privesti v Orčiji do prevrata ali eelo do meščanake vojne, In ako ss to zgodi, bodo sa-htarale interesirans dr!#ve poere-dovanje sosednjih držav. Orki baje todi r.shtsvajo, da Jugoslavija sssede Solun ter hreni Grka pred Turki. Te verzije js molo verojetnai Orki ee najbrže boje, Sa Izberejo grški >evo|uclonarJI Solon aa izhodižčc svojih opera-aij, saroditego Šele, da bi se za vegniki v tem emislg zsvseli sa intereee eedanjega grškega re ši- bo sapomnilo, do ao isdall delav* Na IjuUjasslNSS valasajmu, ki se js vršil veČInoms ob deževnem vremenu, sa je vendar sklenilo aa več nego 850 milijonov dinarjev kubčlj. Veekekor so se ps sklenile še tudi druge kupčije, ki jih kupci niso prijavili. Največ se je prodalo kovinskega blaga (90 milijonov), potem, Živilskega (51,) tekstilnega (4(S), papirnate, ga (40), kemičnega (28), lesnega (SI) itd. Pritoževali eo se na kup* ei, da eo oene med semnjem ho« rendno dvigale. Stavka kovinarjev v Itorah. 1'rateJSaoi mesco ao stopili y atav-ko kovinarji v Storah. Plačr «o bile tako miserne, nlake, in $4 dv leč saostajsle aa plsčsmi enako kvalificiranih delavcev drugih podjetij, ds delsvstvo nI moglo več niti životsriti. V fitorsh so blir Sploh ves Čss po vojni naj-slabžc razmere, odjetje jc doale« dno odklsnjslo vsako sboljžanjo | materijslnega položaja in dosledno ah ušel o uvesti r obrat sušenj* sko israbljanjs dslavčsvih sil. Ho-drugi v Storah bodo boj ijgndiio isbojevsli, ker so ss boj odločni in dobro pripravljeni. Akcijo pvoti draginji ja pričel pmletarljat po vsej Jugoslsviji« Prirejal ja ža velike manileetaei* je proti verilništvu in oderuštvu v Mpndttf Zagrebu, Sarajevu in drugih krajih naše države. Oboo* jajo ti shodi sedsnjl režim, hi po* sredno podpira vsa to slabo goepo* dareko v državi. Tudi pri nas ja draginja naraala, a vladala klika s norčuje is ko»xumentov. Za Imhsajs plvs dotnn e t^^tll, slsdkor ta rasnSi leoeev, m, Mi tam lestavtme asro^llo po po> Mt, tošae v vse banje. gjggspm FRANK OGLAR« o. Vaekakor ss nshaja imperljali-, stična politika Rvrops v kritič-nem stodiju, ki nsm ne nudi no. j bonih ugodnih perspektiv. Če i-mamo ksj omeniti k razvoju teh' dogodkov, je la te, da je imperla-' ligam še vedno ošaben kakor je bil ter, da naa utegne z*0ct pek niti vsak hip v novo vojno kate etrofe. Stavka lesnik delavcev v Ljub Ijanl. Stavka mizarjev traja da Ije. Razpoloženj« stovkujočih ps js tako ugodno, da delo«lajalei vsHe va«m intrigam, katerih ee poeldŽujejo, ne bodo zlomili etov-j ka Delavstvo, dokler ne doa«ls| svojih zahtev, as bc povrne na do- ( lo. rModajalei ao ae sačell lote-vati organistranih delaveov, č«l, pojdi delat, vsaj ti plačam, kolikor zahtevaš S tem ae jim tudi' ni poerečile ujh« delat se, razen par takih, ki jih delavstvo že itok. ne mero v avoji evedi, in ki ei Jih; Kmdmr mUUu na aUri krmi, nsialito itn li ima s CESABK a ro—OtS Ae«., Hmm Taeb C it*. a pošt« la eanasljlvtml hoa-sami, 0 M#«ar«4«« IMh« sa vae^vaM« prekmorak« llnlle aa gOevaafe v start kraj lo Ia4«4ai« la>o«« aa M»»t oeeb le starega kr«)« In drage eo* tanke UsOae. tarske Zo aodeljo« alta ae sgora, atev. , aav«4«al aa- is tfrenshJlne riOSVETA LEPA VIDA ROMAN ("Zvon", l$77.) Prvo poglavje Adrtjamko morje se J« nekega popoldne o prvi jeseni lete, ketcre je skončavele prej|aje stoletje, borno gibalo. kakor vselej pred vikar-jem. Otve so ieUle ned veliki in valovi. ki #0 ee vedno nemirne je z/bali. deei je bilo vetrn še prav malo Čuti. Ovčji pestir Htoklea, ki je Šepol no eno nogo, s vender visoko ned morjem ne redki in pičli trs v i med skalovjem posel po skromnik kratkih tleh svojo brev, je opaaoval z veščim očesom nebo, ogrnil svoj deŠni plašč od lipovega lnbja čez ramo, tako de je bil videti kekor kak pokonei hodeč oven, stopil na vieoko skalo in zagnal preko doline glaaan "hoj-heji" Na oneat hribu, daleč proč, se mu je odzval tovariš ia zategajeno vpijoče »ta se čedaika * menile, da danee je treba prej domov gnati, ker bode viher. Oni prckogoreki pastir kmalu izgine e svojo čedo za »kalaini v notranjost auhe zemlje od morja h Ireni, ker je bil • posestva Baaaigojevege, katero je ležalo v rodovitni, z drevjem lepo obraete-ni oezi kraške zemlje. Ovčar Btoklaa pa je sluŽab. nik Mamorodov, goepoderje, čiger posestvo je le-želo prev na morski obali, komaj ea dober etre-I jej od morje vzreber, tudi na aamoti. Da bi ga vihar predaleč od doma ne prehitel, požene Sto-klss čedo proti jugu. Žvižga je pada njegov bič po kosmatinakih hrbteh ovnom in ovcam, da ae gnetoč in rijoč spuste v hiter dir proti potu, bo-sopeti peatir jim kakor strela žepe vedno ze petami z divjim kričem in neuamiljenim bičem. Tan« na potu pa sta stala dva jezdeea in o-pa/.ovala neusmiljenega pestirje delj Češe, e tako, de ju on ni ugjedal. "Čakaj, jaz mu pokažem, živel uko pretepb-vati." reče eden jezdecev, akoči z malega konja, a katerega so dolge noge velikanske njegove po-atevc tako že skoraj do tel onbele, vrže vajeti avo-jemu drugu in zavihti mali konjaki bič ter e gro-movitim glaeom zavpije Stoklseu ovčarju. "Kaj jc to, ti pesi Senike j k meni!" Kakor okeroene! obstene peatir; njegova prej preplešena čcda dirja še nekaj korakov dalje, potem se pe zopet začne paati. Mož Je bil njegov gospoder, Anton Samo rod in oni ne konju obee-dcli Hemorodov brat, dnhovnik, župnik pri cerkvi dve uri štreni. "Pusti ga zdaj, razkačen ai. kaznuj ga drug pot,"reče duhovnik, mož okoli 30 let atar In mnogo manjži od breta Antona. Ali Anton Sainonn! jc Že avojege ovčerje Imel v Železni pesti; z eno roko ge je ze obleko pod hrbtom čez sredo ubt *l in privzdignil suhe-ge Htoklese kakor snop o i m, z drugo pa s bi-čem neusmiljeno udrihal po zadnji paatirjevi o« plati, tako, da je prej tolikanj pogumni .ovšar zdaj na vse čeljuati kričal; "Jazeal Jaaeai Ja-ses!" Njegovo vpitje se je reslegslp ter sta tudi konja ns potu ušeea nastavila in gledala, kaj tn gospoder Hemorod s ovčsrjevim čestitim scdelom vrši in dele, ds vrli Stoklssek kriče pači sveto ime ZveliČarjevo. "Dovolj, dovolj, pusti ga t" prosi duhovnik, sil Msmorod tepe prilično dolgo, nsposled pa izpuhti peatirje ne revno ne mehko ob tla. "Obležal je! Bog pomogej, ubil si gs!" vpije prestrašen dobrodušni duhovnik dolgemu bratu, ki je počasi korakal proti njemu in proti konju nassj. Zdsj ae Bamorod obrne, poetoji ln vi-di, de se peatir ree ne gene s racate. "Ze Boga, kam te spre vije nagla tvoja Je-aa!" toži duhovnik in hoče že tudi 9 konja eple-sati, ds bi šel ubogi potepenl Človeški podobi po-msgst. t. «v < ■ s •. "Ubil aem ge?" ae zegrokoče Anton, naglo etopi k ležečemu Stoklaau ter govorit "Pritajil ec je žaba, pritajil} etoj, da vidlž!" Rekši dve-krat lešečo kepo po boeih nogah s bičem žvrkae. Kekor bliak je bil pastir na nogah in se je brso-nog spustil v beg in točil Čez ksmen in brin, tako, ds se je sem duhovnik te hipeo melo nasmehnil, "Preklete mečka!" se jesl Anton, ko zopst konjs ssssds, vee bled. "Te je prev, da kasnuješ takega človeka; ali prev ai, de ae aem teko reztogatuješ, de ne moreš negle svoje nereve prevledovatl," kara etarejši brat, morda že po avo jem poklicu karenja vajen. "Pusti, izpremenil me ne bodoš. — Kaj ara govorila prejf Obtičelo mi je nekaj v možganih, ali ne apomlnjam se. kej. Pomagaj mi.. Da, ie vem! Tebi ni povolji prijatelj moj ln goet Albar-to Paoli, Zakej ne t Zopet samo ssrsdi tega, kar je Italijan? Ti imaš rajši Nemce, Npenjole in vee druge, to vem. Ali kej pomeget Mi tu ob morju imamo največ a Italijani posla, oni a trgovino vladajo in ja* «cm trgovec." "To mi &e ne mialih m bilo. Ree, da aem do-atikret obžaloval, da neš rod doadej nI pekaaal še toliko moči, da bi bil mogel tuj element odrivati, eli sdej o tem ni«em mislil. Temu tvojessu prijatelju, Psoliju, jas ia drugih razlogov ne bi zaa-pel iu ge ne bi vebil ne to|to dolge poevetovaaje, kakor ti. Benečana se je trebe paaiti, potebuo ps tega." "A tekaj govoriš tako!" vpraša Aat^n a nekim nejevoljnim glesom. "Vidiš, i* sopet si nepol vakipel; kaka bi U mogel kaj mirno povedati? Kako dMge je bil sdsj sope! pri tebi?" 'Paoli? V Ar raj jutro je odplul domov v Ae nt*tke, m ea več prt meni; ne boj ae. no baš ga > t, p teko ropern. čemur ee morem čudi- ti, krr nima nič tira&nega na sebi. ftieer pa je bil samo itirinajtt »tvri aa) geet." * ■ -1 Itilo bi monla bolje, ko hI issel kaj etraš-ura« na **bi. kakor praviš ti," reče svečenik 9 ni|Ukon, "m »»i.ljr. «U ne hI po 4tlrinajcl dal* u«tajal." "A tekaj t Kekov rarlog m\ v.-ndar moreš poveden * Ali »i poaebil. da je le 9«j,n aše-š Peo lij^im dedom po trgovini ia prijetelj«tv« anea lol m vranu, ia da sem ja* i»nrJa «a polovico rde-njega i»rr*ošenja im \*m ivota ootovanje hvale d«lšeii »emo temu eneaju?" "Vse res! Ali se radi toga ni potreba, da sdaj mladi PaoB brez trgovanj* brca posla, brez deU kar po tri dni, ali celo po štirinajst dni pri tebi na domu gootnjc. Ti hodiš po kupčeveletvu in po peelik na okoli ip okoli, ni te po veš ur ne dan, šeeih po vee dan doma — ne zameri, da ti na rev-noat govorim — donm puščaš mladega goeta s mlado io lepo evojo ženo, ti, ki eam niei veš Uko TOREK, 17. OKTOBRA, 1922 "Mlado in lepo evojo ženo!" zaklifte Anton, ustavi konja, prestrašeno pogleda braU, kri mn line v zarjavelo, že melo nagabenčeno suho lice in oko mu divje iskri. "Kaj si rekel?" "Nič!" odgovori bret duhovnik naglo; u stražil ae jc bil vtieks, ki eo ge naredile njegove besede na Samorode. "Jez nisem nič rekel, da kaj vem. Semo tako malo opominjati sem te ari-sHI."' "Ti si kaj slišal!" grmi brat. '' "Nič, verjemi, da nič. Ali jaz sem duhovnik, is spovedniee poznam clabosti človeškega bitja in imam v vednem vidu in spominu, da molimo vsak dan Boga: "Ne vodi nee v izkušnje vo!" No, vidiš, ksr prosimo Bogs, naj nam stori, to stori-no sami prvi, kjer moremo, to je: kjer je keko-va izkašnjava, ogibljimo ao jo, ie u da. Tako sem jaa mislil, niš drugače, brate!" "Pojdi drugam a takimi nauki in pridigami, n meni prisaneei; vaaj v delavnik," reče Anton in požene konja, Uko da tndi duhovnikov konj po«koči.in dolgi otepki duhovnikove Črne auknje čudno v vetru safofgUjo. "Menim, da ravno jaz imam pravico reči ti, ker apoznem, da je potrebno." "De, da, in vedi že, da ko bi ti ne bil tleti* ki jc moje žene s Uko mlalijo omenjal, zgovoril bi ae bfl Anton Bamorod drugače ž njim, braU moj!" Rekoč neredi v zraku naglo s pestjo razumno znamenje. "Petmštirideaet let si sUr, mnogo morja ai že prevozil, vdrngič si Že olenjen, e še vedno ai tako nagel in hitro jezen, kakor si bil pred tridesetimi leti." Anton ne reče na to novo pripovedovanje nekaj čaaa ničesar. "Zdaj bode pa treba brže pognati, če ne, prideva mokra domov," izpregovori potem mirno in obe izpodbodeU konje, da sta zaporedoma v diru bežala, kolikor hitro se je pe£ delo po vrlo slebem kemenitem potu. Ree je bila že sils. Preoblačilo ae je bilo po vaem nebesu in morje pod njims jc že meUlo ve-likšnskc velovc. "Smo že tukaj, kvala Bogu!" reče duhov-nik, ko se jima naglo s vrha odpre rasgled v dolinico. kjer jc eUl komaj etreljej nad 'morjem dom Semorodov. "Rojstvena hiža! Glej, komaj pol leta je, kar sem bil tu pri vas, a sdaj ko sopet vidim dom svoj, sdi se mi, kakor bi bilo še dolgo in dolgo." Anton sopet nlčcear ae odgovori, molče jezdi pfed bratom proti svojim dvorom, odkoder ga je posdrevljela z glasnim lajanjem tolpa velikih psov, thivajev samotne hiše. Drugo pogiavjg. Domovje Ssmorodovo je iaselo več poslopij. Najviše je štele njegova etanovalna hiše, sieer semo pritlične, sli od belega kamena sidane, na širjavb prostrans In lepo s korci krite saradl znano silovite kraške burje. Na eeveru-vshodu se je rastaaal precej dšleč rodoviten krej, porssten s oljko in krestjem. Proti jugu pa se je kmalu sače) bolj kraški ksmeniti in špiljasti zemeljski značaj. i Rasen Semorodove — tako bi smel reči — gosposke hiše, bilo jc pe še več poslopij, se njegovo goepoderstvo ter shrambe in sa sUnovai^ja mnogim služabnikom, katerih je kot pomorski trgovec kskor tudi kmetovslcc in prekupee ne suhem pbtrebovel. Narsra pa je bila nod Samorodovim domom že same naredile malo luko, prostorno sa sevat je nekoliko čolnom In nevelikf Samorodovl trgovski ladji aa, jeflre. Veliksnske in vleoka skslns pe-Čine je namreč kekor objcmejoŠa roka tako v vodo molelo, da je bilo Samorodovim prednikom le s nekolikim, delom mogoče luko napraviti, ln najbrž je bila revno ta naravpa naredbe prvi iu morebiti edini realog, da se je tukaj kdaj naeelbina začele, ker eicer uredi samoU ln burje kraj um na sebi ni bil pooehno vabljiv. Hlšpeem isročiU konje in etopits v dom. 11 Kje je žena moja?" vpraša Anton Samorod deklo na hodniku. "Pri Tončku. Gospa pridejo, videli so Vaa," odgovori dekle. Z mrsčnim čelom stopi Antoa v veliko isbo, duhovnik sa njim. Tam ukaše goepoder prinesti vina ia prigrištjaja ter pokii^eti ženo. j. Krasne mlade šeaa pride in pozdravi najprej svaka kladno rekoč t "Bog Ves sprsjmi, duhovni gospod!" "Zakaj me ne pozdravljal za svaka?** reče duhovnik prijosno ln ji eeše v mehko roko. > ^Jas sem vea najprej posnsls duhovnik« in odrediti ae ne morem. "A kliceti te je trebe, če mož domov pride in goaU privede oeboj." "Nisem vedele, da si priiel — da prideš že nocoj." "že noooj?" zategne on in jo oetro poglede. One ošl ne povesi t Še ponosne je neg« j« bila eicer vee njene kraana mlada pokaaen, dvigne la-uto glavo In njen blater pogled premege moževe oči. Mae zastonj obviael« eelo oči pebožuege in' vender ne več mledege duhovnika občuduje« ned kracno postavo in dovršeno lepoto života In obraze te sveklajc njegove, šmte Bamorodove. Bila je šele eaoIndVajeet let eUra. bolj močne ga nego šibkage telcae 1 obraz najbUžji oval. kra-sni svilnati lasje, oči v srce človeku sesajoše, ai-cer pe nekako zarjavele gladko Hee. kekor ae je tdelo, da prietoji umu obraau. * Vida." naše .daj goepoder a aekako laešjkn In prijainejšit. giaeam sva ji šenl "uka-ši In peeekrbi nama dobra rašerje. da maj brat ta aa pernic, de pri nae aa svojem rejetaem domu sUbše ŠK nego na avoji iapttlji poleg__ nege ia eitae stare svaje kukariae." BABICA. Okrasi is Življenja na kmetik. SpiaaU češki BOŽKNA NEMCOVA. Poslovenil FRANCE CEGNAR. V:. ' - . T (Deij«r.) "Ali, babica," prašala je zopet Barbika, ko so zadoneli od jeze žaloetni glasovi neujemejoče se pesmi, "iau tudi Viktorica evojo zvezdo?" "Ima to, ali »kaljena je; zdaj pa pojdite, da vaa položim; čas jc apat iti," prieUvila jc, ker ae je.vže mrečilo. Molila je ž njimi: '' Pojdimo spet. Bog jc zlat, poj-dimo gledat, kaj devica Marija dela: angele napaja, duše v sveti gaj poaaja." Potem jih jc pokro-pila in v posteljo položiU. Meli 10 precej zaspali, ali Barbika je večkrat poklicala babico in prosila, naj bi aedle k njeni poaUlji: "Sedite k meni, babica, ne morem zaupati," in babica jc vzeU unnkinje roko in začele z deklico moliti in molila je, dokler ni unukinja oči zatianila. Babica je hodila ob desetih spat, to jc bila njena ura, to je Čutila na ošeh. Do te dobe je končala svojs opravila. Predno jc legla, pogledala je, *li jc vae dobro zaprto, Sklicala jc mački in ji na iaba zaprla, da ne bi prišli v spalnico in ne zadušili epečih otrok; pomorila jc v peči vaako iskro, priprsviU ns mizo kresilo* in luč. Ako se je bilo bati hudega vremena, pripravila je aveč-nično voš&enico, v belo platno zavila hleb kruha in devaje ga na mizo govorila poslom: "To me »lušajte, najprvo, kar človek o požaru k sebi vsame, bodi kruh, pa se ne smoti." "Ali, babica, vssj ne trežči," odpovorili so posli; ps s tem sol stoprav pravo zadeli. ' "Le Gospod Bog vsemogočen, kaj morete vi videti. Previdnost nikjer ne škoduje, to pomisliU." Ko jc bilo vse oprevljeno, pokleknile je pred sveto rszpelo, molile, pokropila še jedenkrat sebe in Berblko z blagoslovljeno vodo, položils pod vzglsvjc klokče-vo kronieo in zstpela v božjem imenu. m. Ako bi potoval človek, navajen hrupnega živenja velikih mest, skozi dolino, kjer stoji oumelo poelopje, v ksterem je Živela Pro-Ikota družine, mislil bi: "Kako morejo ljudje tukaj leto in dan Živeti? Jaz bi tukaj prebival le, kedar rože cveto. Za Boga, kako veoelje more tu biti!" In vender je bilo tukaj prav veliko radoeti po zimi. in po leti? Pod nizko etreko je prebivala zadovoljnost in ljubezen, kateri ao kalile lo vča-sih do godbe, na primer odhod gospoda Proška v preetolne meeto ali kaka bolezen v hiši. Poelopje sieer ni bilo veliko, ali bilo je prijazno. Okoli oken, ne vahod obrnjenih, ovijala ee je vin-ske trta, pred okni pa je bil vrtec, poln rož (žipkov), vijolic, rceed, »alate, peteržiljke in druge zelenjave. Na severnovzhodni strani je bil udovnjak, in u njim se je prostirale loka tja do mlina. Velika eUra hružka je stala pri hiši in razprostirala veje Črez streho, e kodlami pokrito, pod katero je gnjesdilo mnogo lastavic. Bredi dvora je eUla lipa in pod njo klop. Ne južnozepedni strani so bile manjše gospoderske stavbe in u temi gošča tja do jeza. Dve poti sU držali mimo hiše. kolovoz navkreber ob reki k Rieoen-burškemu dvoru in ne Rudcšo goro, ali doli k mlinu in dalje ob reki k najbližnjemu mestecu kratko uro hodš. Ta reka jc divje t pa. ki dere e Krkonoških gor, bobni Črea skale in atrmine, vije ae po oakik grapah do ravnine, in teče potem brez ovir do L«abo mej aeleaima bregome. i sme j keterih je jeden visok ia s različnim drevjem obraetel. Pred hišo, mimo vrtiše, bile je uglajena ateza preko atruge, katero je napeljal mlinar od jeze ne mlin. Od kiše jc bile položons brv čree strugo preko pečniee ia sušilnice. Jeeeni, ko so bile lese polne češpelj jebolk in drušk.1 tekala sU vedno Jolek in Tonček > čree brv, ali pasila ste, da ju ni! videU babice. Ali vae te je bilo I aeatonj: da je prišla babice v su šilnieo. precej je videU. koliko češpelj je aaaaajkalo in kdo je pri-šel nanje "Jošek. Tonček, pojdi te sem t" ktlecle je vrni vil ee. MMeni ee adi. da eter mv češpelj priložila na tedef" ~ "Ne. ae, ba-kšee/* 1ejtU ste otroka in zeru ^Ne lažita!" groziU ae jimA jc babica, "ali ne veeta, da vaju Gospod Bog sliži!" Dečka sta molčala in babica jc vže vse vedela, udila aU se. ka'co babica precej ve, kedar sU koj napačnega storila in kalfo more to biti, da jima vse na nosu pozna. Zšto pa ai tudi nista nikdar upala tajiti jej kej. Poleti, keder je bila huda vročina, alekla jc babica do koŠulje otroke in peljala jik v strugo kopat; ali voda je morala biti le do kolena, sicer se je bala, da ne bi utonili, čaei pa je eela ž. njimi na klop, ki je bila poetavljena za to, da ao laže plakali perilo, in dovolila jim kopati ei nožice in igrati se 1. ribicami, ki ao žvigale po vodi kakor strele. Nad vodo ao viaele temnolisnate jelše ve veje; otroci so radi lomili vejici, metali jib v vodo in gledali za njimi, kako jih voda dalje in dalje drvi. "Vejice morate metati daleč v vodo: kedar jih mečeU blizu proda, zadržuje jih vaaka travica, vaaka koreninica, in dolgo bi trajalo, predno bi prišle k cilju," u-čila jih je babica. ''Pa kako potem, babica, ko priplava vejica k jezu, ali bo mogle dalje?" rekel je Tonček. "More," trdil je Jožek, "ali ne veš, kako sem onidam vrgel vejico, v vodo prav pred zetvorni-co, sukala in sukaU ae je, pa kar naglo je splavala po rekah na kolcea, in predno sebi pritekel onstran mlina, bila je vže v potoku in plevela proti reki." "Kam pa potem pleve f" vpra-Sala je Nežika. "Od mlina plava k Zliškemu mosta, od mosta pod stenami k požiralu, od požirala čez jez okoli Bervirskege griča k pivovarn; pod skalo ae vije med velikim kamenjem k šoli, kamor boeU prihodnje leto hodili. Od Šole plava oez jez k velikemu moetu do oboka in do Zvola, od Zvola k Jaro-miru do Labe," odgovori babica. H*ln kam pa še potem plava, babica?" vprašajo otroci. "Daleš po Labi, dokler ne pride v morje." "Ah, da, v morje! Kje pa jc in kako je morje t" "Ah, morje je široko, veliko, stokrat dalje jc do njega, nego mesta," odgovori babica. MIn kaj ae tam zgodi z mojo vejico f" vpraša žalostna deklica. Zibala se bo po valovih in ti jo vržejo na breg; na bregu ec bo izprehajalo mnogo goapodov, go-spš in detet, in mlad deček pobere vejico in pomialit Od kodi ai pa ti, vejica, priplula ?fKdo te jc spustil po vodi? Gotovo jc kje daleč sedela deklica na vodi, in te je ulomila in po vodi spustila! In deček ponese vejico domov, vu-dl jo v zemljo t iz vejioe piraste lepo drevesce, ptice bodo na njem prepevale in drevesce se bo veselilo." Deklicn je globoko vzdahnile, zamišljena spustila podpaaano suknjico v vodo, in babica jo jc morala oviti. — Gospod lovec jc šel zde j mimo ln šaljivo rekel Ne-žikl:."da jc mala povodna deklica." Nežika jc odmejala z rumeno Rlavico in odgovorila: "Nisem ne, povodnih deklic ni!" Kolikorkrat je Žel gospod lovec mimo, vselej mu je babica rekla: "Stopita noter, goepod kum. doma so," in otroci so se mu obetali za roke in vodili ga v hišo. Včasih ss je goepod lovec branil, is-goverjeje se, de more pogledat mladih fazanov, ki se podš, ali v les in kdo ve kaj; ali ugledel ge je kos pod Prošek ali gospa, in hočeš nošoš, morel je ostati. Gospod Prošek je vedno imel doma steklenico dobrega vina za milega goeU .in to je bil goepod lovec. Babica je prineala kruha in soli in kar ao aicer imeli. iD gospod lovec je rad posabljial, da m fazeni gode. Keder je pa poaebil, razjezil ee je po avojo pozablji-voat, lAglo vzel puško na remeno in Šel Ne dvoru je pogreŠel pse in kričal: "Ucktor!" ali psa ni bilo. "Po keterem peklu skeče!" tbgotil ee jež in potrpežljivi otroci eo tekli iskat ga. nekje bo a Sultanom in Grlveem. Otroci ao šli in go*pod je sedel med tem pod lipo na klop. Ko je bil vše na poti. postal je še ln kričel babici: "Dajte se kaj videti gori. moja sUra vam hrani tirolskik jajec ze valjenje." Gospod lovec je pozne 1 sleboeti teb gospodinj. Babica je Uko j privolila: "Poadravite vse doma. vže pridemo!" Tako eo se vselej prijatelji razhajali. Goepod lovec je hodil, daei ne i*ek den. gotovo pe vselej po dnevi mimo 8tarege heltšče. vee leto, leto se letom. Druge osebe, katero je lahka; vsakdo veak den okali desete uie sre*el ae brvi pri 8Urem beliftši, Mi je oče mlinar. To je bila nje-gore ura, ko je kodfl glede t ned hiso k jezu. Babice je imenovala mlinarje, eli bolje, očeta mlinarja, kakor aro ir vaekdo rekel mdštenega in šaljivega človeka! To uto, ker je oče mlinar dru^e rad dražil, rad se aalil. sum pa aa malokdaj smejal, le pemežikoval Oči so mu gledale upod čih. gostih obrvi veselo v avci. hil velik, ne majheii. ali Ook.u ; vso leto je nosil opaliekane hlače,' komur so se čudili otroci, doki. J jim ni mliner povedal, da je to Silinareka barva. Po zimi je nosil olg kožuh ip tezke črevlje. [K> Mi plevo haljo, bele hlače in brc/., petnike. N> glavi je imel v d, lav. bo suhe ali nUtJfp, m brez tobaO-pice ga še nihče ni videl. 11„ iptroci le zagledali, tekli so mu na. proti, želeli mu dobro jutro iu šii ž njim k jezu. Med potoma j»: na-vedno dražil oče mlinar Tončka in Jožka, vprašaje zdej tega: "Ali Že znaž sešteti, koliko bode veljal krajcarski hlebček, kedar boda korec pšenice po deset zlatov?'* Ako mu je deček, emcjč se, dobre odgovoril, rekel je: "No, že vi. dim, de si kos. Mogel bi ie biti sodnik v Kur jej vesi." Vselej jo dsl otrokom tobaka za nos, in po-mižikoval je, ko ao dobro kihali, Nežika ae je vaelej skrila za babi. čmo obleko, kedar jc ugledala očeta mlinarja; ni že dobro znala govoriti, in oče mlinar jej je vselej rekel, naj u njim govoril "Baba bob pokopava," pa naglo in gladko, trikrat zapored. Zares, mala deklica je akoraj plakala, tako jo je mučil oče mlinar. Zate pa jc dobila včeaih košek jagod ali mandeljevih jeder, ali kake drugo alaščico, in kedar jej je ho-tel oče mlinar poaebno ustreči, rekel jej je msla rožica. Tudi graščmaki čuvaj, dolgi Mozee, šel jc vaak dan o mraku mimo SUrega belišče. Bil je zelo velik, kakor drog, temno je gle-dal in imel vrečo na rami. Dekla Jerica jc povedala otrokom, da v to vrečo pobira nepoalušne otroke, in od tega Čaaa so otroci vselej, kskor pirhi zarudeli v lica, kedar so videli dolsega Mozesa. Babica je sicer prepovedala Jeri* ci take besede, pa ko je rekla Ur-iika, druga dekla, da je Mozes zmuzaat, da se vse njegovih prstov prime, ni babica na to nič več rekla. Kaj prida tedaj ni mogel biti ta Mozes, in otrokom je ostsl grozen, desi niso več verovali, da ima v vreči otroke. Poleti, kader je bila gospodu na graščini, videli so večkrat o-troci kneginjo na konji in spremstvo ž njo; kadaV jo je videl oče mlinar, rekel jc bebici: "Meni se to tako zdi, kakor, kedar se prikaže zvezda z metlo in vleče rop za seboj." "Le to jc razlika, oče mlinar, da ropata zvezda avetu zlo ozna-njuje, gospoda pa jc ljudem v radost, kedsr tuksj prebive," odgo-vorl bebios. Oče- mlinar je točil tobsčnico v roki, kskor mlinsko kolo, to je bile njegova navade, pomeiiko-vel je, eli rekel ni ne bele ne črne. Na večer jc hodila babica z o-troki obiakavet Zaliko, hčer mlinske gostilnioc; deklics je bila jednaka roži, čvrste, urns kakor veverice, veoela kakor žkrjanee; babica jo je vedno rada imela in imenovala jo smejavo deklico, ker ee je Zelika zelo rade emijele. ■lalika je prišla vaelej le na akok, na besedico, goq>od loven je le postal, oče mlinar jc hodil le na hip, mati mlinarica je prišla le včeaih na prejo na Staro belišče, lovčeve gospa jc hodila v vaa. ker je imele aeboj malo dete. katero je morela dojiti, kedar je pa oakrbnikove gospa is grsda počastite s svojim prihodom Proi* kovo hišo. rckls je Proškova go-apa: "Danes sem dobile visite!" (Dalje prihodnjič.)