SVETE PESMI Nabral in zložil BI. Potočnik. Popravljene, pomnožene, ene bukvice iz dvojih četertiga natisa. V LJUBLJANI 1874. V založbi pri J. Gi o n ti ni. V natis tčh bukev so milostim Knez, GOSPOD GOSPOD ANTON AI O J S, Ljubljanski Škof, dovolili 6, dan Sušca 1845. |/V: 9 i(kH) l ' ] rj) 3 Jutrajna pesem. (Iz nemškima.) Prisvetil dan, zbežala noč, Živim, radnjem se, Skazuje solnce božjo moč, In kak dobrotljiv je. Kdo nam počiti sladko da, In kdo za nas skerbi? Kdo nas utrudene krepča? Kdo drug, o Bog, ko ti? Ti hočeš, de se vidmo spet, Vesele nas zbudiš, Na novo blagosloviš svet, Zvesto za nas skerbiš. Od tebe zvira vse, Gospod! Ker vse je tvoja vlast, Brez konca nam deliš dobrot, Zato ti pojem čast. Le v tvoji moči, Bog, živim, Spustiti me ne smeš; Dodeli mi, de rad storim, Karkoli zapoveš. 1 * 4 Veselo spet na delo grem, Veselje daje speli, Le dobro de naj delam, vem, In vedno čertim greh. človeka pred seboj imaš, Naj, kamor hoče gre; Serce njegovo vse poznaš, Vse misli in želje. Ge sim pobožnosti udan, Ravnam, živini lepo, Me ljubiš, Bog, sim prav kristjan, Me pekla vest ne bo. Večerna. (Iz nemškima.) Beži nam čas, mi tudi z njim, Pretekel dan je spet! O blagor mi, če prav živim! Ne bom se bal umret! Kdor prav ravna in vse stori, Kar Jezus zapove, Ga vest pečeča ne teži, Ga sanje ne straše. 5 Sprašujem, Bog, se pred teboj, Kolkrat sim dans grešil; — Odpusti mi, Zveličar moj, K si zame kri prelil. Kar dobriga nad sabo imam, Mi ti, o Bog, daješ; De duše grebu ne izdam, Me ti obvaruješ. Veljko sim prejel dobrot Že spet današnji dan; Zahvaljen bodi, o Oospod Cešen in povikšvan! Obračat’ prav mi daj pomoč, Z darmi, ki jih prejmem, De kadar pride zadnja noč, Veselo umerjem. Sveta maša. Kyrie. Pred Bogam pokleknimo, Povzdignimo serce! V nebesa zdaj pošljimo Vse misli in želje: 6 Ta dar presvete maše Sprejmi od nas, o Bog! Naj zbriše grebe naše, Nas var’je vsih nadlog. Mi v grešniki spoznamo, Zalili smo Boga! Oh, težko vest imamo, Pokoja nam ne da! Marija, vsi Svetniki! Pomozhi prosmo vas! Smo grešniki veliki — O Kriste usmil’ se nas! Gfloria. Bogu bod’ čast in hvala! Na zemlji mir ljudem, K’ je milost božja dala Rešenje vsim stvarem. Bog, hvalo ti pojemo, Prišel si greh odvzet; Ti slavo, čast dajemo, Ker sam, o Bog, si svet. Evangelium. Bog sam nam oznanuje V življenje srečno pot, Tamoto razsvetljuje, Nas varje grešnih zmot. — 7 Kristjani, poslušajmo, Kar Jezus nas uči; Po njem se vsi ravnajmo On zglede nam deli. Čredo. Jest verjem, Bog nebeški! De ti si Stvarnik moj; Odrešil rod človeški Je Sin edini tvoj; Svet Duh pri nas prebiva Nam Učenik poslan; Njegove gnade vživa Na zemlji vsak kristjan. Kar si, o Bog, oznanil, Kar je tvoj Sin učil, V katolški cerkvi hranil, K’ je za njo kri prelil, To verjem vse resnično; v Le, Bog, pomoč mi daj, Živeti tud pravično, De pridem v sveti raj. Offertorium. Sprejmi, Bog Oče večni! Za nas prečisti Dar, K’ ga Jezus Mašnik večni Daje na svet altar. 8 Za naše hudobije, In celiga sveta, De nam jih čisto zmije, Nam tvojo milost da. V ponižnosti pošljimo Ta sveti Dar v nebo, Giospod-Boga prosimo, De mu prijeten bo; De bode mu v češenj e V zahvalo ino čast; Nam vernikam v živlenje In sveti cerkvi v rast. Sanctns. Svet, svet, svet, Bog nebeški Oblast imaš čez vse; Ves svet, ves rod človeški Ti hvalo, čast daje. Naj^vedno hvaljen bode! Česen in povikšvan! Odrešit vse narode Nam iz nebes poslan. Vse cerkve poglavarja Se spomni, o Oospod! Tud škofa in cesarja, Ohrani jih povsod. Ti vodi vse kristjane, Ti naših duš pastir, De bodo tebi udane Jim daj nebeški mir. 9 Benedictus. O angelci! hitite In pridite z nebes! In z nam’ svet Kruh molite, Ni več kruh, Bog je res. Počutkam scer telesa Je Jezus tukej skrit; De b’ skoraj šli v nebesa Ga gledat in častit! Ti, Jezus, se usmili Duš bratov in sestric, De bodo mir dobili Odreši jih iz vic. De gremo k teb’ prebivat Nam grešnikam tud daj, Nebeško luč uživat Z svetniki vekomaj. Naš v duh, o Bog, ti poje: česen bod’ Oče ti! Kraljestvo pridi tvoje; Naj se, kar češ, zgodi. Daj nam naš kruh, jed zdravo; Dolge odpusti nam, Ne vpelji nas v skušnjavo; Otmi sovražnikam. 10 Agnus Dei. Moj Jezus, tebe vžiti Iz serca jest želim, Nevreden k tebi priti, Ker tolkokrat grešim. Očisti dušo mojo, Slabosti njene veš; Mi skazi milost svojo De v revno serce greš. O Jezus, k meni pridi, Preženi grehov noč, De duša moja vidi Ljubezni tvoje moč. Ostani vedno v meni, De slabga me živiš, Z menoj se terdno skleni, Me srečniga sturiš. Ite missa est. Naj teb’, o Bog, dopade Svet ofer dokončan, Izvir nebeške gnade Nam bodi slednji dan; Mertvim in živim sprava Za grebe njih naj bo; Naj nam bo vsim zastava De pridemo v nebo. 11 Sveta maša. Kyrie. Bog! pred tvojim veličastvam Molimo iz praha te; S svoje milosti bogastvam Se ozri v nas grešnike. Ofer naš naj ti dopade, Jagnje je brez madeža: Jezus, vir nebeške gnade, Ki odjemlje greh sveta. Jezusovo zasluženje Nam je grešnim upanje, In skoz njega odpušenje Tvoja milost nam daje. ' Res,, veliko smo grešili, Te žalili slehern čas: Ti, o Kristus, se usmili! O Gospod, usmil’ se nas! Grloria. Čast Bogu na visokosti! Sveto je njegovo ime; Po stvarjenja širokosti Naj ga vse stvari časte. Bodi hvaljen! bodi moljen! Večni, trojedini Bog! V tvojo vezhno čast odvoljen Naj ti služi zemlje krog. 12 Evangcliimr. Evangeli je resnica, Varuje nas grešnih zmot; Nam je luč, nam je vodnica Skoz živlenja temno pot. Nauk večmga živlenja Ti, o Jezus! sam imaš; Luč modrosti, razsvetljenja, Učenik, nam vernim daš. Čredo. Verujem v Boga Očeta, Neba, zemlje stvarnika; V Sina, odrešnika. sveta, Ino v Duha svetiga. Verjem tudi vse resnice, Ktere Jezus je učil; Ce se prav deržim pravice, Bom v nebesih ga častil. Offertorium. Večni Oče vse dobrote! Mil poglej na ta altar, Za brezkončne grehov zmote Ti damo prijeten dar. Svetga kruha ino vina Dar ponižno darovan, To je ofer tvojga Sina Za žive in mertve dan. 13 Tudi naše premoženje Naj ti posvečeno bo, Oframo ti vse živlenje, Svojo dušo in telo. Ofer za dolge človeške, Prinesen s ponižanjam, Bodi gnade vir nebeške Nam nevrednim grcšnikam. Sanctus. Z angelci na glas pojemo Sveto pesem, o Gospod! Vse češenj e ti dajemo: Svet, svet, svet, Bog Sabaot De b’ za tvojo čast se vneli, Nam, o Bog, dobrotljiv daj! Bomo tvojo hvalo peli Tii in tam, na vekomaj. Benedictus. Bodi moljeno, češeno! Bešnje Jezusa Telo! Nam v zveličanje rojeno, In na križu ofrano. Bodi moljena častita Jezusova rešnja Kri! Ki si za naš greh prelita, In za grehe vsili ljudi. 14 Agnus Dei. Mili Jezus! božje Jagnje! Nosiš grešnikov dolge, Naj se tvoja milost nagne, Svoj svet mir mi daj v serce; De se sklenem z vernim duham V Zakramentu zdaj s teboj; Poživljen z nebeškim kruham Bodem živ in mertev tvoj. Ite missa est. Zegnaj, Bog, nas trojedini, Z močno, milostno roko, V greha in skušnjav dolini Varuj nas nesreče z njo. S svojo milostjo ostani Vselej, o Gospod, pri nas; Konc živlenja nas ohrani, Nam odkri svoj svet obraz. Černa maša. Keguiem. TJsliši nas, o Bog! za duše mertvih vernih^ O, daj jim večni mir, otmi jih muk nezmernih Ponižno prosmo te. 15 Očisti jih, Gospod, de nehajo terpeti, De skoraj jim z nebes rešenja luč zasveti. Gospod, usmili se! Dies irae. Pravice dan, dan povračila, Spričuje David in Šibila Bo ogenj grešni svet v pepel požgal. O strah in groza prevelika, K’ bo vidil priti svet sodnika In bo pred njega ojstro sodbo stal! O dan trepeta, ura straha! K’ bo grešni človek vstal iz praha, In bode na pravice vago djan! Takrat se Jezus, ga usmili! Obvarvaj ga v poslednji sili, Postavi ga na svojo desno stran. Offertorium. Sprejmi od nas, o Bog, molitve in darila, De bodo nam pomoč, in vernih duš hladila, Za ktere prosimo. Svet angel Mihael naj pelje jih v svetlobo, Obljubljeno ljudem za slušbe njih zvestobo, Ki tebe ljubijo. Sanctus. V nebo povzdignimo veseli Častite pesmi glasni šum, De bomo združeni zapeli Z prepevanjcam nebeških trum: 16 Svet, svet, svet, Bog! izvir svetosti Nebo in zemlja te časti; Hosana teb’ na visokosti! Daje ti bvalo, kar živi.. Benedictus. V podobah kruha ino vina Te, Jezus, tukej vidimo, Nebeškiga Očeta Silna Te z živo vero molimo. Ljubezen tvoja je ognjena, De v jed nam svoje daš telo: Krivi prolite tvoje cena Omije grehov vso zemljo. Agnus Del. O Jezus, tam na lesu križa Si, Jagnje božje, kri prelil, De bi nam vrata paradiža Odperl, zveličanje dobil. Tud vernih mertvih se usmili, Ti dobrih zvestih duš pastir! De bodo večno te častili, Dodeli jim nebeški mir. Communio kakor Be Častna roža! o Devica! O Maria, ljualjena! D viških cvetov o kraljica! Bodi tu pozdravljena, Kjer pobožnih sveta truma, Skrivna r6ža, te časti, Preč od družb posvetnih šuma Tvoj mu duhu prot hiti. Zavolj čistosti berhkote Te je, Rožo, Bog izbral, Polno milosti lepote Mater svojmu Sinu dal, Teb’ pod sercam je prebival Jezus s svojo milostjo, Teb’ v naročji je počival, Te navdal z prijetnostjo. V večne slave visokosti, Roža angelska, stojiš, In z dišavo zgol sladkosti Vse nebesa veseliš. Svoje sveto dopadenje Večni nad teboj ima, Ti si njega zaželjenje, Kar ga prosiš, vse ti da. 118 Oh! oberni v nas sirote Svoj častitljiv, svet obraz,. Sladka Mati vse dobrote! Prosi Jezusa za nas! Ko boš ti Sinu prosila Za uboge grešnike, Božja milost bo razlila Se nad nas zaveržence. Čast Marije. I. Glas iz serca poženimo, Mater božjo poslavit, De pusti nam, jo prosimo, Jo priserčno počastit; Ona je nebesf-Kraljica, Ona naša pomočnica. Naj jo h valj o vse stvari: Bod’ češena, Dvica ti! Je prišla, za nas rojena, Lepšat in osrečit svet, Kakor lilja zasajena, Lepšal jo je dviški cvet. Je živela le v samoti, Le v ponižnosti, tihoti. Naj jo hvaljo i. t. d. — 119 Z božjo milostjo navdana Polna od Boga dobrot, Mati božja bila zbrana, In veselje nas sirot. Jezusa nam je rodila, Nam zveličanje dobila. Naj jo hvaljo i. t. d. Zdaj je ona naša Mati, Za nadloge naše ve, Nam zamore pomagati, Ce pred sedež Sina gre; Naše prošnje predenj nosi, In za nas nadložne prosi. Naj jo hvaljo i. t. d. Kakor je svetla danica, V nji gori tako svetost; Je ostala vselej Dvica, V nji se božja vid modrost.. Kristijani jo hvalimo, Svojo Mater počastimo. Naj jo hvaljo i. t. d. O, poslušaj zdaj, Marija! Mile prošnje nas otrok,. Nas zatira hudobija, O, poslušaj ti naš jok:: Dej Boga za nas prositi, Vselej te žel’mo častiti. Naj jo hvaljo i. t. d. 120 Čast Marije, n. O Marija! lepši cvet! Ko je kdaj imel ga svet, Izmed vsih devic si zbrana, Mati milosti nam dana, De pred Jezusam stojiš, Grrešnikam pomoč deliš. Sveta Mati vsih dobrot! Spomni se nas, revnih srot V sercu maternem nas nosi, In pred Bogam za nas prosi; On z veseljem vse stori, Kar ga prosiš, Mati, ti. Nam pomoč, Marija, daj, De poboljšamo se zdaj; Prosi božjiga sodnika, Njega milost je velika, De nam on odpustil bo Storil milostno sodbo. Orešniki! grehe objokuj, Vredno zanje zadostuj! Ce se bomo spokorili; Ino Jezusa ljubili, Bo Marija zadnji čas Milost sklicala nad nas. 121 Čast Marije. III. (Po latinskem: Salve regina.) Oešena Mati in Kraljica! Marija, usmiljena Gospa! Nam upanje in pomočnica, Cešena! usliši glas prošnja! Zaverženi otroci Eve Te kličemo, pomagaj nam V dolini solz, uboge reve, Se tebi veržemo k nogam. Ozri se, naša ljuba Mati! Ozri se milostno na nas! Po smerti dej nam pokazati Zveličarjev častit obraz. Devica sladka, mila, sveta! Pomagaj nam živet sveto; Ti spros' nebeškiga Očeta,^ De k tebi pridemo v nebo. 122 čast Marije. IV. O Marija, bo d’ češena! Polna milosti dobrot, Teb’ podobna ni nobena; Bog je s tabo, tvoj Gospod! Žegnana si med ženami, Zegnan tvoj presveti Sad! Jezus Kristus, sam Bog z nami, Nam začetnik božjih gnad. Prosi sveta božja Mati Za nas grešnike Boga, De nam njega da spoznati In ljubiti iz serca. Grešnim milost spokorjenja Sprosi nam, Marija, zdaj; Uro poslednjo življenja Sprosi nam nebeški raj. Čast Marije. V. Kristjani! Marijo častimo, Nebeška je ona Gospa; Jo s petjem veselim hvalimo. Rodila je Kralja sveta; 123 Iz serca jo toraj prosimo lepo, De v naj nam pri Bogu besednica bo; Ce človek pomoči želi, Pri nji jo gotovo dobi. Marija presveta Devica! Ki polna si božjih darov, Preblaga nebeška Kraljica! Kraljica presrečnih duhov! Poglej nas na zemlji pregrešnih sirot, Ki tare nas breme pretežkih pomot; Mi kličemo, de bi nas Bog, Odrešil iz naših nadlog. O mati naj bolj doprotljiva! Ki revežem pomoč deliš, Oči, ki jih solza zaliva, Vsa rada tolažiš, vedriš! O prosi preljubiga svojga Sinu, Zveličarja našiga, Kralja miru, De milo na nas se ozre, In grehe zanese nam vse. Ko duša se bode ločila Od tod iz telesnih slabost, O prosi, Marija premila! De pride v nebeško sladkost, Kjer gleda, kar tukej ne gleda oko, Posluša, kar tukej ne sliši uho, Uživa veselje serce, Kjer Bog mu spolnuje želje. 124 čast Marije. VI. O Kraljica družb nebeških! Mati celiga sveta! Sliši pesem ust človeških Zvirajočo iz serca. Sliši mile ti glasove; V zgol slabostih in pregreških Prosi tvojih gnad darove Revna stvar v dolin’ solza. Bodi naša pomočnica, Mati večniga Sinu! Milosti si porodnica, Sladke sprave in miru. Daj nam zdravje v duš bolezni, De ne spači nas krivica, De se unemamo v ljubezni, Priporočaj nas Bogu. Bodi, ljubezniva Mati! Pribežalše grešnikam; Ti nam moreš pomagati V dolu solz popotnikam; Vsim sovražnikam nas brani, Daj nam srečno tek končati; Stoj, Marija, nam na strani Pred sodnikam Jezusam. 125 Čast Marije. (Iz nemškiga.) Kako bi dost storili? Marijo počastili? Hvalite jo! Povikšano! Nikol ne bo prehvaljena; Hvalite neprenehama! Stvari ti vse pojejo, Duhovi čast dajejo, Te tam časte, S poklone Nebes kraljica! pred teboj, O poj serčneje, jezik! poj! Te vredno počastiti Se z angelci skleniti Kristjan želi, In te časti; O bodi vedno hvaljena! K’ si Mati našga Jezusa. Ti, vsili pebožnih želje! Ti, grešnikov veselje! Obemi v nas Častit’ obraz, O srednica pred Jezusam! Pokaži, de si Mati nam! 126 O bodi nam Devica, V potrebah pomočnica! Tud zadnjo noč, Nam daj pomoč; Pripelji nas v nebeških raj Boga tam gledat vekomaj. čast Marije. (Iz latinskima.) Duša moja! pesem tvoja Čast Marije rasglasuj; Nje godove, gnad darove Vsa pobožna posvečuj. Prav prevdari v božji stvari Njeno čudno visokost; Porodnico in Devico, Hval’ posodo vsili skrivnost Nji se zroči v grehov noči; De te ona rassvetli; De te varje, in viharje Strast hudobnih umiri. Ona mila, odklenila Je zaklade vsili dobrot; Ta Danica, zvezd kraljica, Rassvetli v nebesa pot. 127 Svete zmage D’vice blage Čast prepevaj, jezik moj ! Vse zvijače hude kače Je rasterla pod seboj. Ne prenehaj, se ne vpehaj Hvalit vsih nehes Gospe; Nje dobrote za nas srote Razglasuj do konc zemlje. Oznanujte, povikšujte Vsi počutki njeno čast, Razglasite prečastite Božje Matere oblast. Kolkor hoče, kar mogoče Naj bi kdo zvesto začel; Vender vedno dosti vredno Nji ne bode hvale pel. Vsi častite, vsi hvalite Mater božjo, čisto stvar; Nje svetosti, visokosti Ne presežete nikdar. Toraj pojmo ne obstojmo, Povzdigujmo sledni čas Čast Marije, de razlije Svoje milosti čez nas. Nje živlenje podučenje, Rassvetljenje nam deli, Krivovere in razdere Nekeršanske raspodi. 128 Ko cvetice te Device Dela cerkev lepšajo; Skoz nje zglede in besede Milost verni vživajo. Eva bila zaklenila Z greham vrata v paradiž: Pa Marije Sin omije Nas skoz svoj presveti križ. Zavolj Eve nas je reve Pogubljenje čakalo; Skoz Marijo vsi dobijo Pot v nebo odklenjeno. Ljubezniva in častljiva Je Marija vselej nam, Njo častiti in prositi Je potrebno grešnikam, De prosila, govorila Tam pred tronam božjim bo, De po smerti v raj odperti K Bogu pridemo za njo. Na Šmarni gori. Na goro Marije imena Me prikliče glasni zvon, Tukej padem na kolena Pred Device svetli tron. 129 Tu na sveti visočini, Se oddalša svet zares! V brumni keršenkov družini Se mi bližej zdi nebes. O Marija! z dušo vneto Tukej pred teboj klečim, Tebe, Mater čisto, sveto Vredno počastit želim. Zemlje in nebes Kraljica! Tebe vse nebo časti, Tebi Božja porodnica! Petje angelsko verši. Zvoljeni ti tam pojejo, Materi Zveličaija, Čast na vekomej dajejo Tebi, gnad napolnjena. Z njih prepevanjem skleniti; Se želi slab jezik moj; O de b’ mogel te častiti Jest, nevredni hlapec tvoj! Glasno, orgle, zaveršite S pesmijo častitljivo! Z nami vredno počastite Kašo Mater vsmiljeno: Naj ozidje templa tega Stresa svete pesmi šum! Naj v nebesa se razlega Med češenj e svetih trum. 9 130 Bod Kraljica, počešena! Mati božje milosti, Upanje, sladkost, češena! V nas, sirote, se ozri. K tebi kličemo v ječenji, Mila bodi grešnikam, ■ In po revnem tem živlenji Jezusa pokaži nam. Svet rožni kranc. Svet rožni kranc veseli, Rešenje smo prejeli: Devica čistiga rodu Spočela božjiga Sinu. Svet rožni kranc veseli! Svet rožni kranc veseli, Rešenje smo prejeli: K Elizabeti čez gore, Maria z božjim Sinam gre. Svet rožni kranc veseli! Svet rožni kranc veseli! Rešenje smo prejeli: Devica čista nam rodi Odrešenika vsili ljudi. Svet rožni kranc veseli! 131 Svet rožni kranc veseli, Eešenje smo prejeli, Marija, mati Jezusa Bogu Očetu ofrala. Svet rožni kranc veseli! Svet rožni kranc veseli, Eešenje smo prejeli, Marija našla je Sinu Med učeniki v tempelnu. Svet rožni kranc veseli! Svet rožni kranc terplenja, Naj vsak grešiti jenja! De b’ grešnik pogubljen ne bil, Je Jezus pot kervav potil. Svet rožni kranc terplenja! Svet rožni kranc terplenja, Naj vsak grešiti jenja! Za greh mesnih želja storjen Je Jezus gajžljan, rastepen. Svet rožni kranc terplenja! Svet rožni kranc terplenja, Naj vsak grešiti jenja! Za lakomnost časti, blaga Je z ternjem kronan kralj sveta. Svet rožni kranc terplenja! Svet rožni kranc terplenja, Naj vsak grešiti jenja! 9 * 132 Mehkužni, o kristjan živiš, Lej, Jezus nese težki križ! Svet rožni kranc terplenja ! Svet rožni kranc terplenja, Naj vsak grešiti jenja! Za nehvaležne grešnike Na križi Jezus umerje. Svet rožni kranc terplenja! Svet rožni kranc častiti Nam daj v nebesa priti! Res, kakor sam je prerokval, Je Jezus naš od smerti vstal. Svet rožni kranc častiti! Svet rožni kranc častiti, Nam daj v nebesa priti! Apostelnam je dal oblast, In šel k Očetu v svojo čast. Svet rožni kranc častiti! Svet rožni kranc častiti, Nam daj v nebesa priti! De vernim moč od zgoraj da Jim pošlje svetiga Duha. Svet rožni kranc častiti! Svet rožni kranc častiti! Nam daj v nebesa priti! V nebo je Jezus Mater vzel, Kor angelski je čast ji pel. Svet rožni kranc častiti! 133 Svet rožni kranc častiti, Nam daj v nebesa priti! Marijo vsili nebes Gospo, Je kronal z slavo in častjo. Svet rožni kranc častiti! 134 Sveta Neža. Pustite me nevesto, Vi, mladi Rimljane! Pustite njemu zvesto, K' je pervi zvolil me: Le enga boni ljubila, K’ je drag mi perstan dal; Le Jezusu služila, K’ je smert za me prestal. To preta sveta Neža, Keršanska deklica, Zavolj nebes deleža Bogu obljubljena. Nedolžna, sveta, stara Še komaj trinajst let; Vsa božja in ne mara Za ves priliznjen svet. Zaverženi snubači Mešvati se bite, Preveriti drugači S pertenjem jo žele. Devica pred sodnikam Nevstrašena stoji, Prodati jo malikam Prilisnjen govori: Poslušaj mene rada, Ti, mladih sere oblast! Uživaj lepa, mlada, Zlato, veselje, čast, Al vender to ti rečem, Kristjanam daj slovo. Ai’ ne, te živo spečem, Al vzamem ti glavo. Ne maram za obljube, Sodnik! odgovorim, Pa tud živlenja zgube Se mlada ne bojim: Le enga bom ljubila, K’ je drag mi p er stan dal Le Jezusu služila, K’ je smert za me prestal Devica zaničuje Hudobo trinogov, Se Jezusu zročuje Že v rokah rabeljnov. Z železjem je obdana Težkim nevestica, Tje v strašno smert peljana Zavoljo Jezusa. 136 Solze v očeh igrajo Device gledavcam, Vsi udje trepetajo Nemilim rabeljnam. In glavo je nagnila Trepečmu rabeljnu; In dušo je zročila Nebeškmu ženinu. Sveti Blaž. Res težko se je vojskvati Z hudobijami sveta; Pa ne da se zapeljati Kdor le ljubi res Boga. Češ, kristjan, tak zgled imeti? Blaža svetiga poglej, Lej, malikam noče ž’veti, Umoriti da se prej. Bil je vernim, kar ovčicam Je čuječ in zvest pastir; Evangelja udan resnicam, Je učil jih serca mir; Hudobijo posvariti, Omečiti grešnika, Cerkvi udov pridobiti Mu je skerb nar veči bla. 137 Močno čezenj se vzdiguje Malikvavzov poglavar, Z ljudstvam vpije: Naj daruje Berž bogovam ta slepar. Noče on bogov častiti, Ki neverni jih časte; Modro misli se prikriti, Na goro visoko gre. Pa, oh, našli in peljali So ga divji v mesto spet, Ter serdito ukazali Svojiga Boga mu klet. Ker še zmeraj stanovitno Jezusa časti svetnik, Da ga tepsti grozovitno Neusmiljeni sodnik. Tudi druge hujši rane Je še sveti mož prestal, Ali nič ga ne pregane, Je glavo za vero dal. Stanovitnim v veri bift Sprosi, sveti-škof, še nam, De s teboj Boga hvaliti Moremo na večno tam. 138 Sveti Jožef. Lej svetga Jožefa, kristjan! Spodob’ se ga častiti; Marii ženin čist je dan Jo čisto ohraniti. Nad Jezusam ima oblast, Zares prečudna taka čast! Cio božjih varh sme biti. Nikar se, Jožef, nič ne boj, Gla angel opomnuje, V svetosti svoji terdno stoj, Lej, Bog te osrečuje; In od Marije se ne loč’, Ker svetiga Duha je moč, Kar te od nje vrečuje. Poterjen je Marijo vzel; V uboštvu je rodila, Pa z Materjo je bil vesel, K’ sta Jezusa molila; Sovražnikam v Egipt vbeži, Zgubljenga v tenapelnu dobi; Vse to mu Bog pošilja. Je s Sinam in Devico bil V veselji in brhkosti, Le zanje vselej se potil, In živel je v svetosti. 139 Tovarš je jima bil nadlog. Zato ga tud ne loči Bog Bit’ zdaj tovarš sladkosti. O sveti Jezusov rednik! Te prosimo na sveti; Nam slabim bodi pomočnik, Spros’ milost nam prejeti, Premagovati hodo zdaj, V nebesa priti k Bogu kdaj, In večno v njih živeti. Sveti Juri. Bodi počešen, svet Juri! Zvest vojšak o boja uri, Za resnico vere unet! Pravimu Bogu služiti, Malikvavcov podučiti Ti ne ubrani hudi svet. Dolgo je ljudi motila, Slabe serca jim pačila Slepotija vražjih ver; Koliko devic požerla, V temni grob pekla zaperla, Malikvanja divja zver! 140 Toraj je gorko se imelo, Za odrešene gorelo Tvoje usmiljeno serce; In premagal si drakona, — Svete zmage draga krona, Hvala vernih tebi gre. Marternik si čudodelen, Pomočnik nebesaželen Kristijanam vsili stanov; Toraj tebi hvalo poje, Oznanuje dela tvoje Bežja cerkev vsih rodov. Vzemi tud od nas češenje, Upljivo priporočenje, Prečastitljivi Svetnik! Tam pri Jezusu v nebesih Nam na dušah in telesih Bodi vselej pomočnik. Sveti Kancian. Vernih družba zbrana Glas povzdigni svoj, Svetiga Kancjana Čast iz serca poj; 141 Je svetnik častit, V cerkvi imenit, Jezusove vere Marternik slovit. Bogat med uboge Premoženje zdal, Revšino, nadloge Si je v delež zbral. Sebe zataji, Križ si naloži; Jezusa nasledje, Kakor on uči. Gorel za resnico, Je skerbno učil Marsktero dušico Jezusu dobil. Zvest in terden stal, Smert nič se bal, In za sveto vero Kad živlenje dal. Zvoljenih svitlobe V nčbu j e. vesel; Krono je zvestobe Premagavc prejel: Vživa tam Boga In Zveličarja, In za verne prosi Našga Jezusa. 142 čast tega Svetnika, Kristijan, zvikšuj V tega pomočnika Prošnje se zročuj: De se zatajiš, S križem obložiš, Jezusa posnemaš, Vekomaj živiš. Sveti Vid. O sveti Vid, naš zvest patron Cvet mladih keršenikov, V nebesih vživaš večni Ion Zveličanih svetnikov. Lej, naša družba te časti, Pomoč od tebe si želi. Mladene posvetil za Bčga Si svoje mlade leta, Za sveto vero je bila Vsa tvoja duša uneta. Nam sprosi zaničvati svet, Darit’ Bogu mladosti cvet. Na duši uterjen, in podpert Z močjo bil gnade božjo, Si zaničval prezgodnjo smert In marter vsih orožje. 143 Zvesto ljubezen in serčnost Nam sprosi, polnim vsih slabost. O, kak se krone veseliš! K’ si jo serčno zaslužil; V nebeških svatih tam živiš, K’ je Bog te z njimi združil. Svet marternik, pomagaj nam Vojskvati se s sovražnikam. V nebeškem raji si svetnik, Kjer z Jezusam kraljuješ, Nam si mogočen pomočnik, Zvesto nad nami čuješ. V živlenji in na zadnji čas Ti prosi tam Boga za nas. Sveti Aloizij. Prelepa lilije cvete Iz samga svetga raja In duh čistote angelske To lilijo obdaja. Kdo krasne cvetke ne pozna Aloizija mladenča? Nedolžnost in pokora ga Zdaj v svetem raji venča. 144 Zato dejmo Aloiziju Castivnico zapeti, Njemu, v telesu angelu, Vso hvalo prizadeti. Aloizij, ti deviški cvet! Nedolžnost si ohranil O bodi ti razgled nam svet Ki nas bo greha branil. Ti v sveti sramežljivosti Si bal se sence greha, Ogibal se nevarnosti Nečimerniga smeha. Mi pa veselje ljubimo Nevarne kratkočase V nevarnost se podajamo, Slabi pozab’mo nase. Do usmiljeniga Jezusa Ti je serce gorelo Marija ti je mati b’la, Posvetno teb’ merzelo. Nam pa le serce poželi Veselje tega sveta, Ljubezen sveto v nas mori, V pregrehe nas zapleta. Aloizij, ti se pokoril, Počutkov moč poderal, Si molil rad, in setinoril, Skušnjave s tem zateral. 145 Mi grešniki pa pasemo Pregrešno truplo svoje, Naj nam pomoč premage bo Kazgled pokore tvoje. Naj se hudobni svet jezi, Sovraži, zapeljava, Le bodi, o Aloizij, ti Nam luč in steza prava. Aloizij, ti naš vojvoda Pred nami liFjo nosi, Usmiljeniga Jezusa Nam ti pomoč isprosi. Naj se s teboj vojskujemo, V nedolžnosti živimo; De srečno svet premagamo, Se s tabo veselimo; De bomo pri Marii tam V nebesih vsi veseli; Hodili vsi za Jagnjetam In novo pesem peli. Sv. Janez Kerstnik. Cerkev dans tvoj god praznuje, Sveti Jezusov Kerstnik! V tvoje prošnjo se zročuje, O mogočni pomočnik! 10 146 Nar več! med preroki! Česen od Jezusa, Ki v Jordanu potoki Se tebi kerstit da. Greš prebivat tj e v pušavo, Pred častjo sveta bežiš, Pusto jed, ojstro opravo Svojmu žvotu podeliš. Pred greham mi bežimo, Zivlenje duš je to, Ljubezen oblecimo, Naš pas naj čistost bo. K.erst pokore oznanuješ, Poravnat Gospodu pot, Zapustit’ priporočuješ Krivo cesto grešnih zmot. O, spros’ spreobernenje Nam, revnim grešnikam, O, sprosi odpušenje Pred milim Jezusam. Ne slepi te moč blišeča, Posvariti kralja znaš, Ne omaga te tud ječa, Za resnico glavo daš. Nam sprosi stanovitnost, De svet premagamo, Del dobrih rodovitnost, S serčno ljubeznijo. 147 Sveta Peter in Paul. Pridi vsa keršanska čeda, Čast apostelnam zapoj! Dva pastirja, dva razgleda Imaš dansi pred seboj. Evangelska učenika, Svete cerkve dva stebra, Dva častitljiva svetnika, Zate, čeda, skerbita. Sveti Peter, terdna skala! Jagnjet in ovčic pastir! Cerkev bo na tebi stala, In vživala večni mir. De je greba moč pregnana, Ti nam svetiš, svetla luč; Vsa oblast je tebi dana, Dan od vrat nebeških ključ. Grehov zveze nam razkleni, In razklenil jih bo Bog, Pros’ de bomo zveseljeni, Rešeni od vsih nadlog: Dp zatare Bog hudobo, In oberne v nas oko, De spoznamo nezvestobo, In se jokamo nad njo. 10 * 148 Sveti Paul, vsili narodov Učenik nevtrudljiv zbran! Zvest oznanovavc Gospodov, Živ in v smerti njemu udan Milost božja te je imela, Bil si jagnje iz volka; In ljubezen je gorela, Kakor ogenj iz serca. Sprosi, ker si nas zasajal, De bo Bog nam rast dajal,. Merzle serca nam otajal, In ljubezen v nas užgal. Sprosi nam zvesto ljubezen, De ne smert, ne britki čas, Ne terplenje, ne bolezen Od Boga ne loči nas. Sv. Peter. (Iz latinskiga.) V svojih revah in britkostih . O kristjan v nebo zdihuj; Svetmu Petru se v slabostih Za pomoč priporočuj.. 149 Svet Peter nam dodeli Z mogočno pomočjo, De vrata v raj veseli Nam v smerti se odpro. Solz potoki so ti tekli, Kadar si se pokoril, Daj, de b’ grehu se odrekli, Nas, tud potok solz oblil. Svet Peter nam i. t. d. Angel božji ti odklene Ketine od rok in nog; Sprosi de vezi jeklene Grehov nam odveže Bog. Svet Peter nam i. t. d. Svete cerkve terdna skala! Daj, steber neomajan! De bo terdna vera stala, De bo zmote strup pregnan. Svet Peter nam i. t. d. S kervijo zalil si svojo Svoj vinograd, mesto Rim, Volk preganja čedo tvojo, Varuj jo, pastir, pred njim. Svet Peter nam i. t. d. Vse keršanstvo tud ohrani, Spros’ miru in rasti dar, In sovražnikam nas brani, Svete cerkve poglavar! Svet Peter nam i. t. d. 150 Sv. FauL (Iz latinskima.) K apostel Pavlu pritecite, Ce vas nadloge obteže; Le njega za pomoč prosite, Dobrotljiv spolnil bo želje,. Apostel! zvoljena Posoda! Narodov luč in učenik! O, prosi ti za nas Gospoda, Nam bodi varh in pomočnik... Luč božja te je rassvetlila, Ko si preganjal verne kdaj, Te jim apostelna storila, Jih ljubeznivo varješ zdaj. Apostel! i. t. d. Zaderžala te ni težava, Ne šibe, tud ne ječe noč, Ne bližna smert, morja širjava, Kristjanam priti na pomoč. Apostel! i. t. d. Ljubezni svoje ne pozabi, Pomagaj nam pred Jezusam, V pregrehe padamo še slabi, O, sprosi milost grešnikam! Apostel! i. t. d. 151 Peklensko satana orožje Pred tabo naj se razdrobi, Molitev in češenj e božje Naj v svetih cerkvah se glasi. Apostel! i. t. d. Ljubezen sveto ti rasširi, Ki za krivice nič ne ve; Ki je ne motijo prepiri, Je krivovere ne more. Apostel! i. t. d. Vesolen svet naj se zedini V katolške cerkve sveti red, Naj bodo sklenjeni družini Nauki tvoji tečna jed. Apostel! i. t. d. O, spros’ hoteti nam in moči, Kar nam zapoveduje Bog, Otmi nas hudga strašni noči, Obvarvaj večnih nas nadlog. Apostel! i. t. d. Sveta Margareta. Presrečna si, devica sveta, V svetlobi božjih tam stojiš, O blagor tebi, Margareta! Se krone večne veseliš. 152 Premage znamnje, križ, se bliska, Ki tvoja desna ga derži; Peklenska zver se zvita stiska, Pred tabo zmagana leži. Očeta, slepga malikvavca, Te ne zapelje žuganje, Sodnika, gerdga prilizvavca, Te ne premoti vabljenje. Ostaneš veri križa zvesta, Ce tud zgubiti vse imaš, Ostati Jezusu nevesta, Glavo pod meč vesela daš. V nebaškem raji si dobila, Očeta boljšiga zato, Se s svojim ženinam sklenila, Ki te je rešil s kervijo. Na glavo ti je vene postavil Kervi rudeč, devištva bel, S častjo nebeško te opravil, Nevesto čisto te sprejel. Hudo nas satan zalazuje, Nastav njegovih poln je svet, Vihar skušnjav se povzdiguje, Nas slabe moti strah, trepet; O, sprosi tudi nam, Svetnica! Peklensko zmagati pošast, De prosta naša kdaj dušica Povzdigne se v nebeško čast. 153 Sveti Jakob veliki. v Česen, učenec Jezusov! Teb’ hvala gre velika, V število zbran apostelnov Za vere učenika: Od ribštva si poklican bil, De bi nevtrudama lovil V sladke vesi resnice Razbegane ovčice. Sin Cebedejev, bod’ česen! Gospodu ljub posebno, Spoznati zlasti podučen, Kaj samo je potrebno; Časti njegove priča bil, Tud priča, ko je kri potil; Ko brata te je ljubil, čast matre ti obljubil. Si evangeli oznanval, Po daljnih kraji hodil, Ljubezni poln dušic iskal, In k Jezusu jih vodil: Cio zadnje »Španije meje Tebe apostelna časte; Rassvetlil z lučjo vere Sinove njih in hčere. 154 Apostel pervi s kervijo Poterdil si resnico, Pil kelli terplenja, dal glavo, Preganjan za pravico. V kraljestvu božjim zdaj sediš, Se krone večne veseliš; Tam z Jezusam kraljuješ, Čast njega povikšuješ. Kdor hoče k Jezusu v svet raj V veselje večno priti, Pripravljen more biti zdaj Tud kelli terplenja piti. O sveti Jakob! sprosi nam, V dolini solz popotnikam, Časti nebes iskati, Terplenja ne se bati. Sveta Ana. I. Počešena! sveta Ana! Z božjo milostjo obdana! Mati božje Matere! Lepo Žarijo rodila, Zemljo z iučjo rassvetlila, Zveselila grešnike. 155 Dala svetu Pomočnico In nebesam si Kraljico Mater Sinu božjimu. Bodi serčno počešena, O presrečna, sveta žena! Ljuba svojimu Stvarniku! On, k’ se je za nas včlovcčil, Te je, mati, res osrečil, Zročil ti je drag zaklad: Sebi vselej dopadljivo Mater, milo, ljubeznivo, K je zravnala Eve pad. Slast nebeško si uživala, Ko v naročji si zibala Lepo Hčerko, tak sveto; Tvoja duša je vesela Čast Zveličarjevo pela K se je bližal na zemljo. Ko živlenje si sklenila, Ti je Hči na strani bila, Te spremila v serčnib kraj! Kadar ura nam odbije Spros’ tud nam pomoč Marije, De nas pelje v sveti raj. 156 Sveta Ana. II. Bod’ Češena, sveta Ana! David kralja lepi cvet; Tebi bla je sreča dana, De je veči nima svet; Ti Marijo si rodila, Njo kraljico vsih devic} Ktere Sina kri omila Celi svet je od krivic. Zdavnaj že je pokrivala Celi svet pregreh tema, Zdavnaj zemlja že zdihvala Po rešenji iz pekla; Kar iz tebe prisvetila Zvezda jutrajna se je, Zemlji upanje delila, De rešenje bliža se. Zarja lepa se je unela Nam spod tvojiga serca, Ko Marijo si spočela, Dar premiliga Boga; Ker iz nje je prisijalo Večno solnce, Jezus, nam, In to Jagnje nam je dalo Z Bogam spravo grešnikam. 157 Eva padla je globoko, Mati grešnikov je bla, Ti si vzdignjena visoko, Mati Matere Boga. Eva je bila zaperla Z nepokoršino nebo ; Tvoja hči ponižna sterla Kači greha je glavo. Seehflpipd svetani zaničvana Revna v duhu bla si ti; Zdaj pa, sveta mati Ana! Te vesolni svet časti; Ker tud ti zdaj tam kraljuješ, Kjer Marija, tvoja hči, Z njo vred tam za nas zdihuješ, De nam Jezus odpusti. O, pač res, de premoženja Bog ne gleda, ne časti; Le za čednosti živlenja Večne krone tam deli. Le kdor sebe zatajuje, Križe nosi vse voljno, Tam, kjer Ana zdaj kraljuje, Kdaj zveličanje dobo. O ti, Ana, sveta mati! Priporočaj nas Bogu, De bo volj in del nam dati Smerti Jezusa sadu; 158 Sprosi milost, de spoznamo Tukej grehov velikost, Spokorjeni de končamo, Tam vživamo sladkost. Sveti Lavrenc. Tebi moja pesem poje, Sveti marternik Lavrenc! Poslaviti dela tvoje, Plesti tvoje zmage vene. Oče zapušenim srotam. In ubogim oskerbnik! Vselej zvest pravice potam, V službi cerkve ves svetnik Mlad začneš Boga ljubiti, Ves za Jezusa goriš, V sercu ogenj ogasiti Zanj živlenje dat želiš. Blagor tebi! ker spolnile Bodo tvoje se želje; Se tri dni, in ohladile Bodo niartre ti serce. V ognja silniga vročini Te je rabelj hud moril; Pa na kraljevi blazini Si na belem roši bil. 159 Žgan na desni, žgan na levi Si vesel, terpiš serčno; Plamen ti je plajš kraljevi, In žerjavica zlato. Sej ljubezen v teb’ goreča Ognja hudo moč hladi, In žerjavica pečeča Žejo ti serca gasi. Duša se ti posvečuje, Zvesta, v ognji skušena; Cista se v nebo vzdiguje, V kraj veselja večniga. Sveti Rok. Blagor mu, kdor ljubi brate! On Živlenje za nje da; On posnema zglede zlate Svojiga Zveličarja. Blagor teb’, mladenč častiti! O svet Rok, keršanstva cvet Na pomoč v potrebah priti V sercu od ljubezni unet. Tam mori na Rimskem kuga, Križem seče grenka smert, Pokončati ljudstva žuga, Jih podreti v grob odpert. 160 Ta britkost se razglasuje, — Komaj, Rok! nje glas dobiš, Hitro v kraje daljne, ptuje Na pomoč Yesel hitiš. Tam, kjer je potreba veči, Si kot angel božji bil, Želel vsim bolnikam sterči, Vse si troštal, vse učil. Z božjo pomočjo ozdravljal, Vsim ljubezen skazoval, Jih za srečno smert pripravljal, In merliče pokopval. Želel si za brate umreti, Kakor Jezus nas uči; Bog ti kugo da terpeti, Te obilno posveti. Pa ohranil t’ je živlenje, Tvoje prošnje tud sprejel, In skoz tvoje zasluženje Šibo kuge vsim odvzel. Poln zaslužkov in svetosti Si zapustil v smerti svet, Si v vživanje vse sladkosti Med’ svetnike božje vzet. Tam, kjer vživaš, zdaj nebesa, Se, svet Rok, na nas ozri; Kugo duše in telesa S, svojo prošnjo odverni. 161 Sveti Bok. Vse brate ljubite, k* rp 0 Bog zapove; Na v pomoč hitite, Ce silo terpe; Kdor v stiski, bolezni Roko jim poda; On v sveti ljubezni Posnema Boga. V nebesa sprejeti Nam zglede dajo Svet Rok pa nam sveti Posebno lepo; Kjer zve za terpeče, Tam biti želi, Ljubezen ga vleče, Pomagat hiti. Po Rimskem moriti Jih kuga začne, In zemljo gnojiti Smert grobe odpre. Polajšat tepenje, Tolažit mil jok, Postavit živlenje Se vzdigne svet Rok. tl 162 Tje pride/ se trudi, Pomaga svetnik, Se v strežbo ponudi, Je varh, učenik. In mnoge ozdravi On z božjo močjo; In mnoge pripravi, De srečno umerjo. Od kuge bil ranjen Ni tunreti se bal, Pa čudno ohranjen Na dom se podal. Skončal opravilo Živlenja vesel; In Bog je v plačilo Nebeško ga vzel. Prav verno posnemaj Ta zgled, o kristjan! V ljubezni se unemaj, Bod’ v dobrem serčan, In Bog te bo branil Vse kuge pregreli, Te čist’ga ohranil Bo v svojih očeh. 163 Sveti Jernej. .Zvonovi dans lepo pojo, Svet praznik se obhaja, In v lepo' cerkev priteko Pobožni vsiga kraja; Sklicuje praznik vse ljudi Mladenče ino stare, Ker se svet Jernej tu časti, Patron in varh te fare. Svetnika tega počastit Veseli pritecimo, V njegove prošnje se zročit Si dans prizadenimo. Svet Jernej! ljudstva te časte, Varli Jezusove cede! Caste te in serčno žele Posnemat’ tvoje zglede. Zveličar sam je tebe zbral Apostelna resnice, Oblast nebeško ti je dal Zveličati ovčice. Kdor tebe sliši, srečen je, Nauke sliši božje, Beseda božja nam daje Premagat’ greh orožje. 164 Tud spolnil si, kar si učil. Ne maral za pertenje; Za Jezusa si kri prelil, Za vero dal živlenje. O sprosi, de naj Bog nam da Vsim moč sveto živeti, Premagovati moč sveta, Za vero tud terpeti. Za Jezusam si šel v nebo, Pri Bogu zdaj prebivaš; Vojskval si se na svet serčno Zato plačilo vživaš, O prosi ti Boga za nas, De b’ se serčno vojskvali, In kadar pride zadnji čas, Na desni božji stali. O sveti Jernej! zdaj svetnik Pred Bogam si v nebesih; Nam bodi varh in pomočnik Na dušah in telesih. Po v tvojih prošnjah Bog nam d Živeti, umreti srečno, De pridemo v nebeški raj Veselje uživat večno. 165 Sveti Mihael. Vi angelov kori češenj e glasite! Od hvale presvete bobnevaj nebo! Kristjani, arhangel Mihela častite, Naj v hvale presvete se serca odpro Povzdignil je Bog ga čez kore nebeške, In cerkvi katolški je varka ga dal, De je ne omotijo zmame človeške, De hudi sovražnik ne bo je majal. Ko angelov eden se povikševati S tovarši je svojimi nekdaj začel, Je Mihael angel napuh pokončati Meč božje ljubezni, mogočnosti vzel; In vojska ognjena v nebesih je vstala; Premagal jelvojvoda, sveti Mihel, In serdnost njegova presveta je zgnala Napuhnjene angele v strašni pekel. O huda pregreha, nad ktero mašuje Se božja pravica le tolko strašno! Glej, grešnik, napuha, kak Bog ga kaznuje Nad njim razserdi se vse sveto nebo. Zastonj se, ko Lucifer, zdaj povikšuješ, Zastonj zaničuješ Boga in pekel, Zastonj zdaj zapovedi vse zametuješ; Tud ti ne boš božji pravici odšel. 166 Povzdignila toraj čez angelov kore O Mihael sveti, je božja te moč; Čast tvojo v nebesih, kdo zreči jo more? Meni tvoje svetlobe je sobice le noč. Od tam ti peklenske hudobe strahuješ, De škodvat’ ne more nam kdaj njih oblast; Tam naše molitve zdaj ti posvečuješ, Unemaš nam serca v Gospodovo čast. Yse naše molitve in hvale ti nosiš V lepoti nebeški pred živga Boga, Daruješ kadila, za reve, nas, prosiš, De Bog nam zanaša, de milost nam da. Pri smerti se vernikam rad prikazuješ, In varješ skušnjav jih z nebeško močjo, Sprejemlješ njih duše, zvesto jih spremljuješ Pred sodni stol Jezusov v sodbo ojstro. Ti prosi za slabe nas, Mihael sveti! De lepa ponižnost med nami živi, In gerdi napuh nas nikoli prevzeti Ne bode imel clo nobene moči. O sprosi de sveta gorečnost uname Za božjo ljubezen nam naše serce; De Bog nas po smerti zveličane vzame Med angelov tvojih presrečne verste. 167 Angel varh. Ko me novi dan zbudi, Angel varh ti vse preženi, Kar mi luč duha mraei Rassvetljuj vse pota meni; Kaži mi Gospodov pot, Varuj me hudobe zmot. Ti, ki v družbi angelov Služiš, ljubiš rod človeški, Nesi prošnjo grešnikov Tje pred svetli tron nebeški Sprosi tam pred Ježusam Milost, spravo grešnikam. Ko brhkosti nas teže, Ti krepčaj nas ljubeznivo, Budi, unemaj nam serce V dobrem merzlo in tožljivo Omaguje slaba stvar, Ne zapusti je nikar. Terde serca omečuj Tajaj hudobij zmerzlino, Kviško duše povikšuj, Ki jih greh tiši v globino. Kviško kaži nam z roko, Gor nagibaj nam oko. 168 Brani nas z močno roko, Satanovo moč potlači, Zmagaj svet, zatri meso, De nam slabih sere ne spači. Veden boj živlenja čas Angel božji, varuj nas! Hlapca leniga strahuj, Mu hudobno voljo krati, Svari ga, in napeljuj Zasluženja si nabrati. De, ko bode tek končan, Pride zanj plačila dan. Sveti angel, varuj nas, V zadnji vojski naj bolj hudi, De ločenja zadnji čas S tabo pojde varvanc tudi Tje skoz sodbo usmiljeno Vživat luč nezmeijeno. Angel varh. Angel božji, ki me vodiš, De se sam ne pogubim, Ki zvesto pred mano hodiš, Tebi se priporočim. 169 Tebe mi je Bog odločil, Tebi mojo dušo zročil. Angel varh, prijatel moj! Vselej,mi na strani stoj! O prijatel moj nebeški! Meni varh mogočen dan, De v nezmožnosti človeški Nisim v hudo zapeljan. Ti preženi vse zmotnjave, In sovražnikov skušnjave. Angel varh, prijatel moj! Zlabimu na strani stoj. Ce opeša moja duša, Z greham ranjena medli, Jo hudič končati skuša, In ji večno smert želi; Ti sovražnika preženi, Milost božjo sprosi meni. Angel varh, prijatel moj! Grešnimu na strani stoj. Uči me Boga ljubiti, Kakor Jezus zapove; Njega voljo dopolniti, Njemu vdati vse serce; Do se vedno posvečujem, Vedno k Bogu perbližujem. Angel varh, prijatel moj, Mlačnimu na strani stoj. 170 Ko približa se ločenje, Zadnje vojske huda noč, Preden sklenem to živlenje, Bod’ mi hramba in pomoč. Zroči me Odrešeniku, Meni milimu Sodniku. Angel varh prijatel moj! V smerti mi na strani stoj. Svetimu Frančišku Seraf. Naj častitimu svetniku Naša pesem se glasi Pervih čednost učeniku, Vredno hvalo naj dari, Poln ljubezni je goreče Živel le za Jezusa, Zaničvavc bil svetne sreče; Svet Frančišk svetnik je ta. Ko je v hudobije zmote Bil zašel keršanski svet, Vere zgrešil bil dobrote, Bil v vezi peklenske vjet, Je, Frančišk! te Bog obudil, Cerkvi priti na pomoč, De si se nevpehan trudil Raskropiti greha noč. 171 — Le za blagam, premoženjem Hrepeneli so ljudje, Z lakomnosti poželjenjem Si obtežali serce; Ti, Frančišk, ubog, pohleven, Revšino učil si rad: Kdor je v duhu ubog in reven, Ima v Bogu svoj zaklad. Duh prevzetnosti, napuha Je po sercih gospodval, Zapeljan od hudga duha Brat čez brata se vzdigval; Ti, Frančišk, pa ponižvanje Ljubiš, in učiš krotkost, In terpeti zanič vanj e Je nebeška ti modrost. Samoljubljenja bolezen Serca je zakerknila, Sveta Jezusa ljubezen V vernih je omerznila; V teb’, Frančišk, serce le bije' Za Boga, ki ga je dal, In do Jezusa, Marije V njem Serafov planem vžgal. De b’ hudobni svet ohranjen, V grehih pogubljen ne bil, Si sladko v ljubezni ranjen Sam se vedno pokoril; Rasposlal povsod sinove Evangeli oznanvat, In k pokori vse stanove Z naukam, zgledam napeljvat. Rane Jezusove nosiš, Kjer pri njem se veseliš, Tam pred njim za grešne prosiš, In jim milost zadobiš; Prosi Jezusa, Marijo Tud za nas, ki te častmo, De sovražmo liudobiio, In za tabo pridemo. Vsi svetniki. Oh, odprite se nebesa! In odkri se sveti raj, Kjer nam je po smerf telesa Vsim pripravljen srečni kraj ! Bratje! čast nam pokažite, Ktcro ste dosegli tam; Slabim nam želje užgite Hrepeneti priti k vam. Spolnjene so vaše želje, Poveličal vas je Bog; Večno vživate veselje, Rešeni iz vsih nadlog. 173 Prešlo je, kar je težilo, Zginilo karkol boli; Vse se vam je ponovilo, Boja z greham nič več ni. Mraza ni več, ne vročine, Ne terpljenja, ne britkost, Smerti ni, ne bolečine; Le veselje in sladkost. Tamkej vam je sam Bog večni Zbrisal od oči solze. Opravičeni ste srečni; Vsi kristjani vas časte. Kviško serca povzdigujmo! Grori smo še le doma; Vse posvetno zaničujmo, Kar nas loči od Boga. Priti skoraj med svetnike Perva naša skerb naj bo; Ni je sreče tak velike, oe dosežemo let6. Pa slabost nas premaguje, Naš sovražnik je močan! Ce nas Bog ne poterjuje, Nas premaga greli strašan; Vi svetniki nam sprosite Moč nebeško, v dobrim rast, V svojo družbo nas sprejmite, Tam v nebeško večno čast. 174 Vernih duš dan. St rašin dan bo dan plačila, Zemlja se bo v prah zdrobila, Priča David in Šibila. Grozen strah bo svet obdajal, Kadar bo sodnik prihajal, K ojstri sodbi človek vstajal. Jela bo trobenta peti, Mertvim po grobeh grometi, K sodbi priti jim veleti. Smert, natura bo stermela, Kadar stvar bo oživela, Pred Sodnikov tron hitela. Bukve bodo prinesene, Dela bodeš bral storjene, / Dobre vse, in nepoštene. Bo sodnik tedaj se usedil, Vse, karkol je kdo naredil, Celi svet bo tistkrat zvedil. Bevež, kam se čem podati? Kje prijatla tam iskati? Komaj dobrim bo obstati. 175 — Kralj nezmerne visokosti! Rešiš svoje brez vrednosti, Reši v moji me slabosti. Spomni se, o Jezus mili De so zame te umorili, Prosim, tisti dan se usmili! Truden kotel si Hoditi, Zame svojo kri preliti; Daj k zveličanju to biti. Daj te imeti pomočnika, Naših duš Odrešenika, Preden vidmo te sodnika. De sim kriv, to sam spričujem, Sam pred sabo se sramujem, Pa zanesi, Bog! zdihujem. Rane grešnice zacelil. Tolovaja si zveselil; Meni upanje dodelil. Nisim vreden odpušanja; Vender, Bog pomilovanja! Varuj v ogenj me jokanja. Med ovce me den’ ovčico, Reši zmed kozlov srotico, In pokliči na desnico. 17G Ko zaveržene preklete, Pahnil v ogenj boš ujete, Deni me takrat mecl svete. Sliši prošnjo, Bog! pohlevno, Dušo glej pobito, revno; Skerbi zame stvar nevkrevno Dan trepeta ura straha, Ko bo človek vstal iz praha! Naj mu njega hubobije Milost tvoja, Bog, omije. Daj jim Jezus, naš pastir, Večni pokoj, večni mir. Sveti Lenard. Lej svetga Lenarda, kristjan Vesel ga moreš biti; Je slabimu p atr o n ti dan, Obilno gnad sprositi, V nebesih velik je svetnik, Ljudem mogočen pomočnik,, Dolžan si ga častiti. 177 V keršanski veri podučen Beži ’z kraljeve hiše; V duhovno službo posvečen Skerbno duš bratov iše. Jim oznanuje Jezusa, Vsiga sveta Zveličarja, Ki grehe vsim izbriše. Časti velike se hoji, Gre v kloštersko tihoto; S pušavniki sveto živi, Se pokori s samoto. S podukam in molitvijo Preganja vkoreninjeno Nevernikov slepoto. Dobrotnik božjim je stvarem, Nar skerbniši bolnikam, Varh, pomočnik je vsim ljudem, Preganjanim, jetnikam. Z nebeško delal je močjo, Na svetu že ga tud s častjo Vpodobi Bog svetnikam. O sveti Lenard, prosmo te, Naš zvest patron nam bodi, De duše drago kupljene Pastir naš, Jezus, vodi: De večni ječi odidemo In v tvojo drušno pridemo, Se veselit v Gospodi. 12 178 Sveti Martin. Glejte svetiga Martina! Vsim kristjanam zgled daje, Ze otročjih let mladina Čednosti serce odpre. Rojen v vražjih ver slepoti, Vlečen k grešnih del tamoti, Mlad malike zapusti, Vere v Jezusa se uči. V vojski mlad cesarja služi, Serčen, vsmiljen in krotak, Se s hudobnimi ne druži, Zvest je Jezusu vojšak. Revnim vsim želi postreči, Nazga reveža obleči Svojga plajša pol mu da; V njem ogeme Jezusa. Sam’mu Jezusu služiti Zapusti vojaški stan, Se obilno posvetiti Gre v samoto v duhu zbran. Tam začne ojstro živlenje, In za grehe pokoijenje, * V dobrih delih bogati, S čudeži povsod slovi. 179 V Škofjo slušbo je postavljen Zgled vsili čednost vernim bil, Vsim služiti je pripravljen, Vsmiljenje, krotkost učil, Ljubil Jezusa ovčice, Pasel jih z jedjo resnice, Želel dati jim serce, Molil vmirajoč za nje. Zdaj pri Jezusu kraljuje, Prosi tam zvesto za nas; V milost božjo nas zročuje, Sosebno na zadnji čas; De bi se serčno vojskvali, Jezusu zvesti ostali, In z njegovo pomočjo Tam dosegli svet nebo. Sveta Katarina, mart. Zapeljiva je lepota, Bliš obraza in oči, Ce prijetnosti života Lepa duša ne zderži; 12 * 180 Lepa toraj ! Katarina! Duša lepša ti telo, Perstan od Marije Sina Drago lepša ti roko. Duši je lepota prava Bassvetlenje in modrost, Jed prijetna, tečna, zdrava Svetga križa učenost. Katarina! kristjana Najdla si modrosti ključ, Zmoto vsacga modrijana Zmaga tvoje vere luč. Kar bolj pa ljubezen sveta Skušeno modrost uči, Ker po celem sercu vneta, Vse le za Boga stori. Oh! ljubezen tvoja, d’vica! Je zažgala ti serce, Svetga ognja perutnica Kesla k Bogu vse želje. Pa ljubezen stanovitna Je močneji, kakor smert, Al skušnjava grozovitna; Pekel zmaga sveti serd. Toraj, d’vica, v martrah zvesta, V sercu Jezusa imaš, In za ženina nevesta Iz ljubezni glavo daš. 181 Bodi toraj počešena, Ti nevesta Jagnjeta, Ki v nebesa prenesena Večno vživaš Jezusa. Sprosi vere nam svetlobo, In modrosti prave žar, U ljubezni sere zvestobo, Svete smerti dragi dar. Sveti Andrej. v Šteje k delovcam Gospoda Svet Andrej nar pervi se Judovskiga on naroda, Petrov brat in ribič je. čoln in mrežo zapustiti, In za njim serčno hoditi, Vabit duše v sveti raj Keče mu Zveličar zdaj. Evangeli oznanuje Nej e vernik am serčno, In v deželah daljnih sluje, Ko jim kaže pot v nebo. 182 Cedo Jezusu množiti, Serca grešnikam mečiti, V serdu svetem govori; Ves za Jezusa gori. V Patrali sili ga maliku Darovati poglavar; Ali zvestmu učeniku Ječa ino smert ni mar. Na moriše odpeljati, Neusmiljeno križati. Rajši sveti mož se da, Ko častiti kos lesa. Biti pred ljudmi ponižan, De je to le cerkvi v rast, Biti, kakor Jezus križan, To svetnik si šteje v čast. BocE česen, o križ presveti! Pravi za Gospoda uneti, Oh, kako sim te vesel, Ker boš mene tud sprejel! Za sovražnike moliti Cio na križi ne neha, Jim pregrehe odpustiti Prosi večniga Boga; V smerti učenik ostane, Pridobiva še kristjane; Kar v živlenji je učil, To je tud v smerti bil. 183 Tudi mi voljni terpimo, Bog ne bo zapustil nas; Radi križe vse nosimo, Sej terpe le kratek čas. Svet Andrej, o ti presrečni! Sprosi nam počitek večni, Vedno nam na strani stoj, Priti enkrat za teboj. Sveta Barbara. Tebi, o devica sveta, Ljuba sveta Barbara! Vence počešenja spleta Pesem serca unetiga; Tebi, ki v nebesih večnih Poveličana živiš, V družbi sc devic presrečnih Večne slave veseliš. Si v deviškim oblačilu, Vene obdaja ti glavo, V čistosti nebeškem krilu, Palma dana ti v roko. 184 V zgol sladkosti omedlevaš, Hodiš tam za Jagnjetam, Novo pesem mu prepevaš, In kraljuješ z Jezusam. Tvoja krona je rudeča, Ko krivave kapljice, Z bel’mi limbarji cveteča Čistosti ohranjene. Si devištvo ohranila, Zvesta svojmu Jezusu, Zanj serčno tud kri ^prelila, Sla k nebeškmu Ženinu. Zmagala si, o devica! Divjo moč sovrašnikov, Vere te zderži resnica V martrah, v rokah rabelj nov. Svojmu divjimu očetu Dala si pod meč glavo, Truplo zapustila svetu, Z dušo k Bogu šla v nebo. Prosimo te, o devica ! v Tam, pred svojim Ženinam Bodi naša pomočnica, Sprosi srečno umreti nam. Sprosi, kadar umerjemo, Preden pojedemo od tod, De še Jezusa prejmemo Na neznano, zadnjo pot. 185 Sveti Miklavž. Svet Miklavž, svetnik častiti! V cerkvi znan, česen povsod, Mašnik, škof, pastir sloviti, Čudodelnik, oče s’rot! O daj, de pesem moja Te vredno počasti, De čast in slava tvoja Se ’z vernih sere glasi. Kdo dobrote more šteti, Ktere si ljudem delil? Kdo vse čuda razodeti, S ktermi te je Bog častil? Nihčer zastonj ni prosil, Se teb’ priporočval; Povsod pomoč si trosil, Se angel varh skazval. Odvračuješ vse nesreče, Umiriš divje morje, Zmagaš smert, krivice, ječe, Vragi pred teboj beže; Posebno pa ovčice Skerbno, ljubo učiš, V molitvah njih dušice Vse Jezusu zrociš. 186 Morje našiga živlenja S čolniči hudo divja/ In nevarnost pogublenja Nam sovražna v nas zija. Tolaži ti viharje, Razženi černo noč, Pogube naj obvarje Nas, slabe, tvoja moč. Bodi naše varh škofije, Ktere si priporočnik, Nas obvarvaj hudobije, Naš mogočni pomočnik! Posnemat tvoje zglede Pastirjem našim daj, Ovčicam cele čede Ti sprosi sveti raj. Sveti Miklavž II. Svet razgled se tukej vidi, Zgled pobožnosti svete, Kristijan, le semkej pridi, Lej zares se reči zme: 187 O, blagor vsim ovčicam, Ki je pastir njih bil! O blagor tud sroticam! Je rad jim podelil. Svet Miklavž se imenuje, Bil je zvest pastir ovčic, Noč in dan on zanje čuje, Pase jih z jedjo resnic. Potil se je in trudil, Veselo storil to; Nikol se ni zamudil Pomagat jim v nebo. Jih nedolžne ohraniti, Kar zamore, hitro da; Skerb jim duše odkupiti Tud ne varuj e zlata; Sam trikrat iz dobrote Devicam revnim trem Skrivaj prinese dote, Ne kaže se ljudem. Blagor tebi, vsa škofija! Ta svetnik za te skerbi; Le beži naj hudobija, On pastirje tebi uči. Povsod jim z zgledam sveti, Z prošnjo jim moč daje, On varje čede umreti, V nesreči jo otme. 188 Tukej, starši, se zgledujte, O spoznajte jo dolžnost; Tudi vi nad svoj mi raj te, Njim in vam je to blagost, Tud vi ste škofje, v hiši, Jo varvat vsaki čas; Sodnik, pastir nar viši; Ojstro bo sodil vas. Sveti škof, razgled svetosti! In kristjanam učenik! V tolk’ skušnjavah in v slabosti Nam pred Bogam pomočnik! Ti prosi tam v nebesih Usmiljenga Boga, Na dušah in telesih De moč potrebno da. Sveti Štefan. Sveti Štefan, ti presrečni! Kdo bo vredno te častil? Bog je tebe zvolil večni, De si pervi kri prelil; Našo vero poterditi, Umiraj e svet učiti, De je Jezus božji Sin, Kolk’ prestal si bolečin! 189 Res, težko se je bojvati Pred sovražnikov vojsko, Al še več je premagvati Svoje spačeno meso; Pa svet Štefan vse premaga, Božja moč pri njem prevaga, De se ni terplenja bal, Grenko smert vesel prestal. Komej zvobjo ga levita, Zavolj njega dobrih del, Ni modrost njegova skrita, Je učiti preč začel. Zmed učenih se zberejo; Z njim prepirat se začnejo; Pa mu kmalo vsak molči, Bog iz njega govori. Jim očita njih terdobo Nepoboljšano serce, Njih zastarano hudobo, De bi jo spoznali že. Terdovratni, nehvaležni! Vse hudobe ste deležni, Svojih starišev pregreh, In kervi prerokov vseh. Silno so se togotili In pognali velik hrup; Vsi serditi vanj planili In razlili vanj svoj strup; 190 Preč iz mesta ga peljali In ga z kamnjem pobijali. Mimo vzdigne on oči. Dušo Kristusu zroči. Vender, preden da živlenje, Kaj ljubezni v sercu ima! Se poklekne, odpušenje Prosi zanje iz serca; Bog, ne števaj v greh jim tega, Ker ne vidijo prav slega, Kar storijo nad meno, Daj jim srečo, Bog, za to. Sveti Janez evangelist. Učene ljubezni, čisti cvet! Časti te pesem moja; De bi spolnila celi svet, Svet Janez, slava tvoja! Ljubezen tvojiga serca In čistost tvojiga duha Po vsim keršanstvu sluje, Nebesa zveseljuje. Zveličarjev si ljubljene bil. Tud sam nar bolj ga ljubil; Sladkosti in britkosti pil, Nikol ljubezni zgubil. 191 Za njim v terplenje se podal, Pri njem zvesto pod križem stal, Neločen hotel biti, Tud kelh terplenja piti. Ljubezen sveto oznanval, Kjer si apostel hodil, Ovce zgubljene si sklicval, Ljubezni poln jih vodil. Jim kazal vedno le v nebo, Kjer gledal si skrivnost sveto: Nevesto božjo blago, Vojskvanje nje in zmago. V ljubezni večni zdaj živiš, V častitljivem ki'aljestvu, Na desnem Jezusu sediš V časti, miru posestvu; Z Marijo ino Jezusam Ko sin in brat kraljuješ tam, Napolnjen vse sladkosti V nebeški visokosti. 192 Cerkveno žegnanje. Bog je duh, je brez telesa, Ga povsod stvari easte; Polne so ga vse nebesa, Polna zemlja in morje; Vender si je ta kraj zvolil, De b’ ga človek tukej molil, De bi tukej ga častil, In pomoč od tod dobil. Tukej toraj Bog prebiva, In dobrote nam deli, Nam ga kaže vera živa, De s’ ne vid’j o ga oči. Judje so ga scer častili, In nevidniga molili; V Sakramentu pa je res Pravi, živi Bog z nebes. Tukej se Bog Sin daruje, Za dolge vsiga sveta, V jed se vernim dodeluje De živlenje večno da: Se gode skrivnosti svete, So nebesa razodete; Hiša božja je ta kraj, Vrata vsim v nebeški raj. 193 Hišo mojo vsi spoštujte! Govori zato Gospod, Se pred mano ponižujte, Ker sim tukej in povsod. Til pred njega pokleknimo, In ponižno ga prosimo, De nas tukej posveti, Naše duše nam živi. Bog nebeški! v tvoji hiši Te časti in pros’ kristjan, Ti njegove prošnje usliši, De bo vselej tebi vdan; Ker to hišo obiskuje, V nji se tebi posvečuje, Naj bo, kader mine svet, V tvojo večno hišo vzet. Novi mašnik. I. Glejte sreče, ko med nami Novi mašnik dans stoji! S posvečenimi rokami Pervi Dar Bogu dari! 13 194 Z njim serce tud povzdiguje, De bi milost sprosil nam, Moli, in serčno zdihuje: Bog, zanesi grešnikam. Dans mu pervič odgernilo Se med nami bo nebo, Kruh in vino spremenilo V živ’ga Jezusa se bo; Njega, ki za odrešenje Je na križu kri prelil, Pervič v dušno bo živlenje Dans is svojih rok zavžil. Pasti zvoljene ovčice, Za pastiija zvoljen je, Varvati, de jim dušice Volk peklenski ne požre. Tam bo žalostne sprejemal, Jim veselje oznanval, Tam zanikerne bo unemal, K dobrimu jih napeljval. Grešnike u greh vtopljene Ljubeznivo bo svaril, Serca njih že okamnjene Z božjim straham bo mečil Ce nesrečni s prebritkostjo Svoje grehe zapuste, Bo navdajal jih s sladkostjo, Z miram božjim njih serce. 195 Večni Bog! sprejmi daritev, Ktero pervikrat d ari, In usliši ti molitev, Ktera v sercu mu gori; Daj mu luč in, moč učiti, Milost mu obilno daj, Daj z živlenjem mu svetiti, Priti z čedo v sveti raj. Novi mašnik. n. Novi mašnik, bod’ pozdravljen Od Boga si nam poslan, Za duhovnika postavljen, Med pastirje zveste zbran. Vodil boš zvesto ovčice, Pasel jih z jedjo resnice; Opominjal in učil, Serčno prosil in svaril. Prečastita tvoja služba! Pridgar, mašnik, božji mož! Z angelci bo tvoja družba, Jezusov namestnik boš! Boš opravljal, poln svestosti, Vere nar svetejš’ skrivnosti. Jezusa boš ofroval, Verne grehov odvezval. 13 * 196 Zdaj v svetiše veličastva Božjiga na pervo greš, Vrata milosti bogastva Sebi ino nam odpreš; Jagnje božje v rokah nosiš, Živim, mertvim milost prosiš, Milost, spravo sprosi nam Pred dobrotnim Jezusam. Kjer boš v svoji službi hodil, Bog ti svojo milost daj, De boš srečno duše vodil K Jezusu, v nebeški raj. On daj moč tvojim besedam, De z naukam in razgledam V zvesto čedo, kar želiš, Duš obilno perdobiš. Fri škofovem obiskanji. Blagor ljubljenim ovčicam Svete čede Jezusa! Ni se bati njih dušicam Hudiga sovražnika! Imajo pastirje prave, Božje nadomestnike, Jim ne manka paše zdrave; So nesreč obvarvane. 197 Vikši naš pastir premili, Ki zvesto za nas skerbi, Pride k nam v jlubezni sili, Ktera v sercu mu gori; De bi v svojih ljubih sredi, Kakor ljubljen Oče stal, De bi svojih ljubi cedi Apostolski žegen dal. Ti skoz njega nas obiši, Jezus, dobri naš pastir! Njega svete želje usliši, Daj nam žegen, daj svoj mir. Z našim škofam vselej bodi, Mu modrost, ljubezen daj, De ovčice srečno vodi, Jih pripelje v sveti raj. Pred pridigo. O Jezus, duša moja Je žejna slišat te Ker le beseda tvoja Resnica večna je; Oznani nam povelje Živlenja večniga, Besedo, k’ nam veselje, Neskončno srečo da. 198 — Tvoj nauk nam tamoto Duš naših rassvetli, In pameti slepoto Z resnico razjasni. Slep človek sam od sebe Ne ve, kaj je hudo, In dobriga brez tebe Spoznal nikol 7 ne bo. Beseda tvoja kaže V nebesa pravo pot; Ce naša pamet laže, Nas ona varje zmot. Le ta daje spoznanje De vidimo svetost. Odvrača grešno djanje, Podpira nam slabost. Oh, ojstra je, boleča, in dušo v živo skli, Ognjena je, goreča; Pa vender tud hladi; Poterdi vero našo, Oživlja jo povsod; De nam dajaj to pašo, Te prosimo, Gospod! Je grešnik marskateri V nesrečo sani goljfan, Miru ne iše v veri Tiči v dolgeh zaspan, 199 Ti k duši greš zaspani, Ter grešnika zbudiš, Mu praviš: grešnik vstani, De večno ne zaspiš! O de b’ beseda tvoja Ne utihnila nikdar, O daj, de duša moja Prejema ta tvoj dar; Daj v križih, daj v skušnjavah, V skerbeh nam, Bog, ga daj, Nas veseli v težavah Nas pelje v sveti raj. Nebesa. Moj duh se povišuje, Prot Bogu plameni, Na kviško me vzdiguje, ’Z doline si želi; Nad pota zvezd neznane; Na nepreselni dom, Kjer krone vrednim dane Se razveselil bom. 200 Na zemlji me zmotnjave, Tesnobe, skerb more, Nemir, vojske kervave Mi grizejo serce; Tam pokoj sam prebiva, Skončanje vsili britkost, Tam duša mirno vživa Obilnosti sladkost. Utihnite, igrače! Svetnjakov norski hrup! Same popite, kače! V medico zmešan strup. Omotne veseljake Zbujena kolje vest; Kdor serčno zmaga spake, Si gor’ miru je svest. Le gori se ozrite, Objokane oči! Solze! nikar ne lite; Terplenje že beži; Se bliža se veselje Prijazno, presladko, Spolnilo serca želje Bo vekomaj nebo. Tam poje truma sveta Zveličanih duhov, V nezmerni dom sprejeta Vsili rodov, vsih stanov. 201 Ljubezen jih edini, Kraljuje krog in krog; Nebeščanov družini Je večna radost Bog. Kristijanov dom. Kje je kristjanov pravi dom? Al’ mar je tam, vas prašal bom, Kjer draga mama ga zibala, Ga pestvala, ga kuševala? O ne, ne ne, Kristjanov dom vse lepši je. Kje je kristjanov pravi dom? Al’ mar je tam, vas prašal bom, Kjer lica rožno mu cvetele, Mladenču družbe serce grele? O ne, ne ne, Kristjanov dom vse lepši je. Kje je kristjanov pravi dom? Al’ mar je tam, vas prašal bom, Kjer bi imel blaga na kupe, Veselje, slavo, zlate upe? O ne, ne ne, Kristjanov dom vse lepši je. 202 Kje je kristjanov pravi dom? Morbiti tam, vas prašal bom, Kjer mu roko nevesta dala In cerkev zakon zavezala? O ne, ne ne, Kristjanov dom vse lepši je. Kje je kristjanov pravi dom? Saj vender tam, vas prašal bom, Kjer „Miserere“ mu pojejo, Ga v groba merzli dom zaprejo? O ne, ne ne, Kristjanov dom vse lepši je. Kje je kristjanov pravi dom? Veselo vam povedal bom: Na verh svetov, v nebeški časti, Kjer ni terplenja, joka, strasti; Tam je, tam je, tam gori je, Kristjanov dom v nebesih je. Sveti večer. (K strani 35.) Na polnoči grede, Potihnejo čede, Okol’ Betlehema pokojno leže. 203 Pastirji pojejo, Pobožno rečejo: O naj te, Zveličar, nebesa rose! Kak zvezde migljajo! Prijazno igrajo, In sijejo milost na grešno zemljo. Pastirjem serčneje Se petje ogreje: O pridi, o pridi, odpret nam nebo! Obda jih svetloba, Nebeška blešoba, In angel stermečim prijazno veli: Na božje povelje Vam znanim veselje; Zveličar je rojen! tam v jaslih leži. Lej, angelov truma! Nebeškiga šuma, Premiljga petja glas poje stvarem: Čast v nebesnji slavi Bogu na višavi! Mir bodi pobožnim na zemlji ljudem Naudani z veseljam Ne ubranjo se željam, Tje v Betlehem hitro pastirji teko. In tam na kolenih, Vsi v pesmih ognjenih Zveličarju slavo in hvalo pojo. 204 Tud mi krištijani, Z veseljem naudani, Posnemat pastirce liitimo ta čas Pred Njim'pokleknimo, Ponižno recimo: O Jezušek mili, usmili se nas. Kazalo Stran Svečnica II. . . 46 Postna.47 Spokorna. 49 Terplenje Jezusovo I.. 51 Terplenje Jezusovo II. 53 Terplenje Jezusovo HI. 56 Jezus na križi.60 Sveto rešnje Telo. 62 Odrešenje sveta 64 Očitanje. 67 Sveti križ.* 69 Jezus v grobu. 70 Sv. križev pot. 72 Počešenje svetih peterih ran Jezusovih . . 76 Velikonočna 1. 77 Velikonočna II. . 79 Velikonočna III..81 Križev teden.82 Nebohod Jezusov. 86 Binkošti.88 Sveta Trojica.89 Vera, upanje in ljubezen . 91 Sveto rešnje Telo 1. 94 Sveto rešnje Telo II. 96 Sveto rešnje Telo III. ... . . * . . . 97 Sveto rešnje Telo IV..99 Pred sv. rešnim Telesam V.100 Pred sv. rešnim Telesam VI.101 Pred sv. rešnim Telesam VII.102 Sveto Serce Jezusovo.103 Čisto spočetje Marie Device.105 Mali Šmarin.106 Sladko imč Maria.108 Oznanenje Marije Device.109 Marije Device pesem.110 Žalostna Mati božja.111 Stran Žalostna Mati božja.• • 114 Nebovzetje Marije Device. Maria, duhovna roža. * 47 Čast Marije I.• • • 118 Čast Marije II. 120 Čast Marije III. 121 Čast Marije .. 122 Čast Marije V. 122 Č ist Marije VI. 124 Čast Marije. 125 Čast Marije. 126 Na Šmarni gori. 128 Svet rožni kranc. Sveta Neža . Sveti Blaž Sveti Jožef . Sveti Juri Sveti Kancijan Sveti Vid Sveti Alojzij Sveti Janez Kerstnik . Sveta Peter in Paul Sveti Peter . Sveti Paul Sveta Margareta . Sveti Jakob včliki Sveta Ana I. Sveta Ana II. Sveti Lavrenc Sveti Kok Sveti Kok Sveti Jernej . Sveti Mihael Angel varh Angel varh . Svetimu Frančišku Seraf. 134 130 138 139 140 142 143 145 147 148 150 151 153 154 156 158 158 161 163 165 167 168 170 Stran Vsi svetniki.I 72 Vernih duš dan .I 74 Sveti Lenart. 176 Sveti Martin.1 7 8 Sveta Katarina mart.I 79 Sveti Andrej.181 Sveta Barbara. 183 Sveti Miklavž 1.185 Sveti Miklavž II.186 Sveti Štefan.188 Sveti Janez evangelist.. Cerkveno žegnanje . . . . . . . . 192 Nov mašnik 1.193 Novi mašnik II. ..195 Pri Škofovem obiskanji ....... 196 Pred pridigo . 197 Nebesa.199 Kristijanov dom.. 201 Sveti večer.202 Natis KArla ProcMski v TSšinS. \ NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA