DRŽAVNA TRGOVSKA AKADEMIJA V MARIBORU * Izvestie 26 soiskd' JUto 1935-36 V MARIBORU IZDALO IN ZALOŽILO RAVNATELJSTVO Državna Trgovska Akademija v Mariboru lauesl{e na hiška £eta 1935-36 V Mariboru 1936 Izdalo in založilo ravnateljstvo Tisk Mariborske tiskarne d. d. — Predstavnik: Ravn. Stanko Detela. Sv. Sava. Spoštovani navzoči! Oh proslavi sedemstoletnice smrti prvega srbskega ikofa, državnika, književnika, rodoljuba, velikega organizatorja in prosvetitelja svetega Save naj nam bo dovoljeno, da se vpoglobimo v globoko preteklost in da s pravo resnico razsvetlimo važnejše momente, velike dneve in napore pri ustvarjanju solidne osnove za edinstvo, za močan in pravilen razvoj in napredek našega naroda. Na današnji dan, dan smrti velikega svetnika, spontano gori po vsej prostrani Jugoslaviji večna luč pijetete in hvaležnosti do njegovega dela. Ta večna luč daje veličastno sliko moči naroda in razsvetljuje prihodnje horizonte, vrhove oblakov in blago lice Sv. Save, ki nežno blagoslavlja in po polnih sedemstoletih ponavlja svojo oporoko: »U j e-d i n s t v u je s p a s«. Na razvalinah bizantinskega državnega in socijalnega življenja so se začeli pojavljati poskusi ustvarjanja nacijonalnih državic. Časlav, Vojislav, Bodin in potem Nemanja so verni predstavniki teh poskusov. Zmaga Nemanje nad brati je prva zmaga ideje edinstva nad razdirajočimi elementi. V tedanjem razburkanem političnem življenju je bil potreben velik človek, duh velike koncepcije, ki naj hi duhovno in moralno okrepi! narod. To moč je dal s svojim delom duhovni vodja, najmlajši sin Nemanje, Rastko — Sv. Sava. V dobi najlepše svoje mladosti, ko je bila pot njegovega življenja posuta s cvetjem in rožami, ko je zemeljska slava snovala sanje najlepše sreče; ko je njegovo srce mladosti drhtelo po življenju in radosti; ko mu je blesk in sijaj dvorskega življenja obetal polno srečo na zemlji; ko so glasba, lov, zabave in plesi obsenile oči plemičev, tedaj je zamenjal Rastko prestol in sijaj carskega dvora pa srečo posvetnega življenja s skromnim samostanom. In prežet z genijem narodne bodočnosti, je šel v tihi samostan, živel skromno življenje, se odpovedal vsemu, postal Sava in posvetil vse svoje delo Bogu in molitvi, domovini in narodu svojemu. Ko je živel na atonski Sv. Gori, središču tedanje znanosti in umetnosti, obdarjen od Boga z neobičajno inteligenco, oprt na svoj visoki rod, je postal prvi med duhovniki in stopil v prve njihove vrste. Državna ideja zedinjenja je tekla v pravo smer. Duhovna stran te akcije je bila znatno manjša od politične. Sv. Sava je prišel, da s svo- jim neumornim delom izpolni to praznino. Iz krvi in srca je črpal moč za daljno bodočnost. Z bleščečim zanosom po delu, da prebudi narodno zavest, je krčil pot svojim idealom, globoko prepričan, da le v združitvi napora in volje, da samo v koordiniranju naših stremljenj leži poroštvo srečnejše bodočnosti. Religija mora postati izhodišče za duhovno ujedinjenje, a religija se oživi in spopolni najhitreje v šolah in s poukom. Radi tega je Sv. Sava zbiral okrog sebe mlade nadarjene ljudi na Sv. Gori, da jih je tako pripravil za prve apostole nacijonalne religije in izobrazbe. Radi tega je napel vse svoje sile in ob sodelovanju svojega velikega očeta, meniha Simeona, in po odobrenju bizantinske vlade, zgradil samostan Hilenclar, ki še danes, po preteku tolikih stoletij, priča s svojo lepoto o sijaju in bogastvu, kulturi in umetnosti tedanjega časa. Tu v Hilendaru na Sv. Gori je prižgal Sv. Sava oni sveti ogenj, ki je stoletja razsvetljeval naša obzorja in ogreval dušo srbskega naroda. Sv. Sava je s teni, združen s Strossmayerjem in drugimi, položil temelje za duhovno zedinjenje jugoslovanskega naroda. Dan smrti Sv. Save proslavljajo vsi Jugoslovani v Jugoslaviji, in izven nje, vsi Jugoslovani v Ameriki in povsod, kjer prebivajo. Spomin na njega se zliva v eno veliko željo, v eno misel celega našega naroda. Milijoni naše omladine složno in enodušno prinašajo tople molitve Vsemogočnemu, pevajoč himno Svetemu Savi: »Da živimo svi u slozi. Sv. Savo ti pomozi!« Sv. Sava je prepotoval mnogo krajev in povsod se je trudil, da je povsod prinesel svetlobo in znanje, tudi v najbolj oddaljene kraje naše tedanje domovine. Dviganje kulturnega nivoja našega naroda je opisano v številnih legendah o življenju in delu Sv. Save. Narodna duša je lepo poosebila Svetega Savo v pripovedki o Seljaku, ki je postavil hišo brez okenj; hiša je bila seveda brez svetlobe in temna. Ko je Sv. Sava to videl, je dal hiši narediti takoj okna. Prišla je svetloba in mrak je izginil. Sv. Sava je prinašal povsod svetlobo s seboj. In še mnogo drugih legend govori o delu, o globoki psihologiji in veliki ljubezni Sv. Save do svojega naroda. Ne vemo, kaj je plemenitejše in idealnejše, ali njegovo prosvetno, ali kulturno ali politično delo?! Ko je Nemanja stopil s prestola z željo, da ohrani svoji zemlji mir, je postavil na prestol mlajšega sina Stevana, zeta bizantinskega carja. To je bilo politično upravičeno, ali prav radi tega pa je prišlo pozneje do razdora med bratoma Vukanom in Stevanom. Nastali so razdori, ki so pretili, da uničijo vse pridobitve in napore Nemanjičev. Visoki in vzvišeni duh Sv. Save je hitro doumel vso nevarnost tega razdora, pa je z mrtvim telesom očetovim pohitel s Sv. Gore, pozval brata k miru, jih pomiril in nad mrtvim telesom očetovim sta brata prisegla, da se v interesu zemlje in naroda ne bosta nikdar več prepirala. Duh edinstva je v drugič slavil svojo zmago. V globoki starosti ter v prepričanju, da je svojo dolžnost do naroda in domovine vestno izvršil, gre v Palestino na Kristusov grob, da se pokloni velikemu mučeniku in rešitelju. Pri povratku v domovino se pri službi božji v Trnovem prehladi, zboli in umrje. In danes smo, ko po preteku toliko stoletij praznujemo dan njegove smrti in obnavljamo spomin na njegovo veliko, prosvetno, kulturno in politično delo, v polni veri prepričani, da se bo ob granitu duha jugoslovanskega naroda, ki ga je ustvaril Sv. Sava, Strossinayer in hlagopokojni Kralj Aleksander I., razbil vsak poskus političnega ali ekonomskega zasužnjenja. Stoletja so minevala. Carevine in kraljevine so se rušile in dvigale, a duh Sv. Save je živel in ostal globoko v duši srbskega naroda. Vzvišeni in svetli njegovi ideali so večno bdeli nad jugoslovanskim narodom, ki je v najtežjih trenutkih svojega trpljenja črpal moč, da je vztrajal v borbi za svoje svetinje: Jezik, ime in vero! I urki, ljubosumni nad toliko močjo mrtvega Sv. Save in da l>i v narodu zatrli vsako misel na osvobojenje in zedinjenje, pa so prenesli mrtvo telo na X r a č a r pri Beogradu in ga sežgali. Ali prav s tem so še bolj dvignili in okrepili moč Sv. Save! Mu-čeniški oreal je pretresel duše in izzval solze ljudem od palač pa do najmanjše kolibice v našem narodu. Veličasten plamen z Vračara je obsijal daljne horizonte in prošlost, delo in napore Neinanjičev; ogrel zamrzla srca, okrepil nade v tre-nutkih brezprimernib težav in trpljenja in dvigajoč se do neba, osvetlil svetnikovo roko z blagoslovom, ki je ponavljal njegovo sveto oporoko: »V s e za edinstvo, srečo iu napredek domovine in naroda!« A duli njegov z nebeških višin je porušil politične barijere in meje in s teni v tretjič slavil zmago edinstva nad razdirajočimi elementi. Danes pa živi, po preteku sedem sto let od dneva smrti velikega nacijonalnega apostola in prosvetitelja Sv. Save, njegov duh v našem narodu, ki je močnejši in trši ko jeklo in granit; danes, ko so mračne sile zlomile največjega pobornika edinstva in sloge, velikega apostola miru, največjega pobornika Svetega Save, blagopokojnega Kralja Aleksandra I. Zedinitelja; danes, ko zopet dvigajo glave naši neprijatelji, danes, ko se zbirajo črni oblaki negotovosti nad Evropo in skušajo uničiti vse pridobitve civilizacije človečanstva, danes, ko orkan ekonomske krize ruši temelje naše civilizacije, ko vihar strasti lomi najmočnejše karakterje, a vrline in svetinje zametuje in meče v prah, danes, ko mnogobrojni neprijatelji od zunaj iu znotraj tako složno napadajo temelje naše slavne domovine, — je potrebno kot sploh kedaj, da se združimo in odbijemo vse napade, ki so naperjeni proti temeljem in svetinjam našega naroda, in da prinesemo žrtve na oltar celote in edinstva. Jugoslavija stoji trdno in bo ostala večno. Vodi jo duh Sv. Save, duh Strossmayerja in duh neumrlega Kralja Aleksandra 1. Zedinitelja. Podobe teh treh velikanov-borcev edinstva postajajo za nas svete podobe, ikone, ki so za vse Jugoslovane s i 111 b o 1 m oči, v z t r a j 11 o-s t i in junaštva. Značilna je zgodba o solunskem junaku na Kajmakčalanu, h kateremu je pristopil oficir neke velike sosedne države ter mu govoril tako-le: »Ti, srbski vojak, zakaj se še boriš, saj vendar veš, da ste vse izgubili, niti pedi svoje zemlje nimate več, in še to, kar imaš na sebi, ni vaše, to smo vam dali mi. Vrzi puško proč in ne bori se dalje, ker je vse zaman!« Toda ta preprosti srbski vojak-seljak in junak s Kajmak-čalana se zravna pred tujim oficirjem in mu reče: »Resnica je, da smo vse izgubili, in resnica je, da tudi ta obleka, ki je 11a meni, ni naša, ampak Vaša, toda to, kar mi imamo, tega pa nimate Vi«. In vojak si odpne suknjo, položi roko na svoja gola prsa in govori: »To je tisto srce, ki ga ima samo, samo srbski vojak, takega srca Vi nimate. To srce bo junaško zmagalo in zato se bom boril dalje za Kralja i 11 Domovino!« V vojaku iz svetovne vojne je govoril duh Sv. Save, duh Stross-niayerja in duh neumrlega Kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Govoril 1111 svetosavski proslavi v dvorani »Union« dne 27. januarja 1936: Modic I. Peter, direktor. 1. december — dan šolske „Slave“. Praznik zedinjenja troimenega naroda Srhov, Hrvatov in Slovencev v enotno državo pod žezlom dinastije Karadordevičev se je letos proslavil na najsvečanejši način. 01» 10. uri so se zbrali učenci in učenke pod vodstvom gg. profesorjev v dvorani kina »Union«, kjer se je vršila šolska proslava državnega praznika 1. decembra, s katero je bilo obenem spojeno slavnostno razvitje prapora Pomladka Jadranske Straže na našem zavodu. Tej svečani proslavi so prisostvovali tudi starši dijakov, dalje zastopniki civilnih oblasti in raznih kulturnih organizacij ter veliko število ostalega občinstva. V popolnoma zasedeni dvorani je g. direktor Modic Peter otvoril proslavo z iskrenim pozdravom na vse navzoče ter se zabvalil zlasti gospe Ninki Pinterjevi, ki je kumovala zastavi P.J.S., dalje g. dr. A. Trstenjaku, prof. realne gimnazije, ki je blagoslovil zastavo in opravil obred, g. Gj. Valjaku, ki je brezplačno dal dvorano na razpolago in g. prof. V. Mirku, ki je vodil pevski zbor, g. prof. Škofu za slavnostni govor in vsem jadranskim stražarjem in zastopniku Oblastnega odbora Jadranske straže g. dr. V. Rapotecu in poverjeniku P.J.S. g. prof. Šilcu ter vsem učencem in učenkam, ki so pripomoglo k tej lepi šolski proslavi. V uvodnem govoru je gospod ravnatelj razložil tudi pomen in namen »Krstnih Slav« v naši hrabri jugoslovanski vojski, pred vsem pa pomen šolskih > Slav«, ki jih praznujejo vse trgovske akademije v državi. Drž. trgovska akademija v Mariboru si je zbrala I. d e c e in her kot dan svoje šolske Slave z ozirom na največji dogodek v zgodovini jugoslovanskega naroda in le temu dejstvu se imamo zahvaliti za trgovsko akademijo v Mariboru. Po soglasnem sklepu profesorskega zbora bo zavod od danes dalje proslavljal 1. december kot svojo šolsko Slavo. Spored šolske proslave je bil sledeči: 1. 1. Nagovor direktorja g. Petra Modica. 2. Blagoslovitev prapora PJS; obred opravi c. g. prof. dr. Anton Trstenjak, kumuje gospa Ninka Pinterjeva. 3. Razvitje prapora; poverjenik g. prof. Jožko Šilc preda prapor praporščaku učencu Hmelju Franu (I. 1.). 4. Državna himna (D. Jenko: Bože pravde). 5. Pomen Pomladka JS: govori Perhavec Bojko, uč. IV. 1. II. 1. Narodni praznik. Govori g. prof. Fran Škof. 2. a) G. Ipavec: »V mraku«; J h) 0. Dev: »Oj jesenske duge noči«, narodna; < P°je šolski moški zbor. c) A. Schwab: »Oj dekle, kaj s’ tako žalostno«; ’ 3. O. Župančič: »Naše pismo«, deklamira učenka Iršič Vida (111. 1.). 4. B. Ipavec: Fantazija o Jenkovi skladbi »Naprej!«, izvaja učenec Lokošek Vilko (IV. 1.) na klavirski harmoniki. 5. a) M. Kogoj: »Zvončki«; i b) C. Pregelj: »Tri su ptice...«, narodna; , P°je šolski ženski zbor c) A. Schwab: »Škerjanček poje«, narodna; » 6. S. Jenko: »Naše gore«, deklamira učenec Kralj Radomir (1. 1.). 7. 13. Jenko: »Na tujih tleh«, dvospev, izvajata učenki Korošec Olga (III. I.) in Kopic Ana (IV. 1.). 8. A. Gradnik: »Ujedinjenje«, deklamira učenec Lutar Karel (II. 1.). 9. a) D. Jenko: »Tiha luna«; j 1>) „ „ »Lipa«; f poje šolski mešani zbor. V »Na gorah«; c) V. Lisinski: »Brodar«; ^ III. Slavnostna akademija. Dne II. maja ob 20. uri so priredili dijaki trgovske akademije v tukajšnjem Narodnem gledališču svojo III. slavnostno akademijo v proslavo narodnih mučenikov in junakov Petra Zrinjskega in Krsta Frankopana. Pokroviteljstvo je prevzel predsednik mestne občine dr. Alojzij Juvan. — Pomen in namen tega in bodočih podobnih nastopov je v smiselno zasnovanem pozdravnem govoru pojasnil maturant B. Smerdu. Povedal je, da so take akademije izraz veselja do dela in dokaz trdne volje naše dijaške mladine, ki upravičeno pričakuje polnega upoštevanja in razumevanja, saj je poklicana, da v bodočnosti poseže v naše gospodarsko življenje in posveti svoje znanje in moči blagru ljubljene Jugoslavije. Mladina Trgovske akademije v Mariboru je s to svojo tretjo akademijo izpričala vse odlične vrline, ki jo odlikujejo. Saj je pestri in slikoviti akademski spored potekel brezhibno in so nekatere točke nudile toliko prisrčnosti in iskrenosti, da so žele uprav viharen aplavz številno navzočega občinstva, ki je popolnoma zasedlo gledališko dvorano. Splošni vtis je bil razveseljiv, zanimanje in razpoloženje je vzdržalo do konca koncerta, moralen in materijalen uspeh nad vse zadovoljiv. Mladina Drž. trgovske akademije v Mariboru je na ta svoj koncert lahko ponosna, saj je pokazala, da je idealna, sposobna in da stremi vedno navzgor v korist narodu in državi. Ravnateljstvo se tem potom najiskreneje zahvaljuje pokrovitelju koncerta g. dr. A. Juvanu, predsedniku mestne občine mariborske, g. prof. V. Mirku, ki je vodil pevski zbor, vsem učencem in učenkam zavoda, ki so pripomogli do krasnega in razveseljivega uspeha III. slavnostne akademije in vsem onim, ki so materijalno podprli to lepo mladinsko prireditev. Spored koncerta je bil sledeči: 1. Pozdravni nagovor (učenec Bogomir Smerdu). 2. J. Hatze: Uvelo lisce; P. Čajkovski: Kdor hrepeni kot jaz; F. S. Vilhar: Kam? poje Ladislav Rakovec, bivši učenec zavoda, zdaj gojenec ljubljanskega konservatorija; pri klavirju učenec Vilko Lokošek. 3. Tri narodne pesmi: Bore moj zeleni (iz Dubrovnika); Viju vetri (iz Zaječara); Cej so tiste stezdice (koroška), pojeta učenki Olga Korošec in Anica Kopič; pri klavirju profesor Vasilij Mirk. 4. A. Dvorak: Slovanski ples št. il: P. Linke: V kraljestvu Indre; izvaja na klavirski harmoniki Vilko Lokošek. 5. I). Jenko: Barkarola i/. Pribislava in Božane (s klavirjem); B. Ipavec: Kolo iz Teharskih plemičev (s klavirjem). Pet narodnih pesmi: Ko so fantje proti vasi šli (gorenjska, Z. Prelovec); Marko skače (prekmurska, Fr. Kimovec); Stavaj, Monzo (slovaška, B. Pokorny); Prevarani zet (hrvatska, A. Andel); Prišla je miška (slovenska, M. lluhad); poje mešani zbor Trgovske akademije pod vodstvom prof. Vasilija Mirka. Pri klavirju dijakinja Nada Rakuša. Predsednik P. J. S. Perhavec Rojko, učenec IV. razreda je imel sledeči govor: Bratje in sestre Jadranski stražarji, dragi naši gostje! V imenu pomladka J. S. se zahvaljujem gospe Pinterjevi, ker je darovala in kumovala zastavi našega pomladka. Zahvaljujem se gg. zastopnikom oblastnega in mestnega odbora kakor tudi vsem zastopnikom pomladkov iz drugih šol, ker so nam izkazali toliko čast in prišli osebno k naši proslavi. Pozdravljam ravnatelja naše šole, g. Modica Petra, ves profesorski zbor in vse ostale. Svečano obljubljamo, da bomo še povečali vrste našega podmladka, ki sc bodo uvrstile pod našo zastavo. — Ta prapor bo simbol naših dolžnosti, to zastavo bomo vedno čuvali, ščitili in branili, nikdar je ne bomo zapustili in vedno se bomo borili pod njo za ustvaritev vzvišenih idej Jadranske straže. Neminljivi proces, ki ga vrši morje, da privlačuje narode in države, ki hočejo biti močne, bogate in kulturne, se vrši tudi pri nas. Ta proces se obnavlja in mi verujemo, da bomo zopet močni in veliki. Uspehi J. S. dokazujejo, da se ni samo začel jugoslovanski centrifugalni pomorski proces, ampak se vrši s polno močjo in bo izvršen v popolno slavo države in naroda. Svoj Jadran nazivamo vrata naše države in naravno je, da ga kot Jadranski stražarji čuvamo ob vhodu svoje države. Iz zgodovine nam je znano, da so stražili stari Grki vhod svoje države na Termopilah, ko jih je napadla perzijska vojska. Njihov zapoveduik Leonid je branil z Lakcdemonci Termopilski klanec, dokler niso bili v*i mrtvi. Na tem mestu so odkrili potomci spomenik z napisom »Tujec, javi Lakede-monccin, da smo tu poginili, pokoravajoč sc zakonom svoje domovine.« Ako bi tudi nas, bratje, napadel tujec na naših Termopilah, na našem Jadranu, bomo tudi mi, kot Lakcdemonci stali na braniku naših Termopil z mečem in puško v roki in samo preko nas bodo lahko zavzeli naše Termopile. Tedaj bi pomnila zgodovina še en Termopilski klanec. Hvaležni potomci pa bi zgradili spomenik s posvetilom: »Tujec, javi Jugoslovanom, da smo tu poginili, pokoravajoč se zakonom Jugoslavije!« Bratje! Kljub vsem motnjam demonskih sil, ki že nad 1000 let spremljajo življenje našega naroda, je ustvarjena ideja jugoslovanskega narodnega osvobojenja in zedinjenja. Toda temne sile obstajajo še danes, dvigujejo ponovno glave, nam pretijo in hočejo odtrgati del naše zedinjene in osvobojene domovine, Dalmacijo, da nas na ta način potisnejo s tega našega (livnega morja. »Tuje spoštujemo, svojega pa ne damo« in za vse ono, kar je naše, se ne bojimo nikakih žrtev. Vsaka, tudi najmanjša žrtev bo najsigurnejše jamstvo za svobodo našega morja in bo stoletja pričala bodo- čemu naraščaju o velikanskih žrtvah njegovih prednikov, čijih kosti bodo ležale po mračnih globinah morja. Našo zemljo in naše morje smo namočili s krvjo, iz katere je zrasla velika lipa. ki razteza svoje vejevje nad Slovenci, Hrvati in Srhi in ki se napaja z vodami Jadrana lipa — velika in močna Jugoslavija. Naša svoboda se je porajala skozi stoletja, v zamahu noža Obilica Miloša, na Kosovem polju krvavem, v škripanju vesel v rokah »seiavov« na galejah Latineev, Beneškega doža, v lomljenju kosti v temnicah Hudima, mesta belega, v tragediji na Gvozdu, Bobovcu, Dunajskem novem mestu in v mnogih drugih razhojništvih. Ta večni trenutek nikdar zlomljivc moči genija našega naroda je šumel z legendarnimi šumi iz valov pod galejami kralja Tomislava. Ko so pa ostale, kot spomeniki naše stare slave, na morju samo ribniške ladje, nismo klonili. Naša vera v zmago je bila trdna, trša od kamenitih levov, in trša od železnih črnih orlov. I11 ko so z vrhov Veternika, Dobre Polja in Kajmakčalana poletele čete naših maščevalcev, ki jih je spremljal genij Dušana Silnega, vodil pa hrabri potomec Karadžordža, se je pojavila na obzorju zora boljših dni, a sonce nase svobode je obsijalo ves naš narod od solun- skega predmestja do vrha Triglava in od sinjega Jadrana do zlatega potoka — Timoka. Da pa so zabučale fanfare iz maščevanega Kosovega polja in od Niške Čele Kule in da je ognjeni meč Karadžordževičev razklal črne oblake od iztoka do zapada, od severa do juga, da je tako odprl svobodno pot silnemu poletu Belega Orla od Bitolja do Triglava, od Jadrana do vzhodnih meja — česa je bilo treba? In koga je bilo treba? Treba je bilo viteške besede onega klicarja z dne S. oktobra 1912.: »Spomnite se, da nas naši neosvobojeni bratje z nestrpnostjo in solzami v očeh pričakujejo, da bi nam kot svojim rešiteljem padli v naročje in da bi tudi sami kolikor mogoče, pripomogli k naši zmagi in k svojemu osvobojenju!« In še več! Treba je bilo dejanj in junaštva, umiranja in zmagovanja, ki jih svetovna zgodovina ne pomni enakih, treba je bilo Kumanova, Prisata in Bakarnega guvna ter Bitolja, treba je bilo grobov pri Odrinu in Skadru in treba je bilo uiuče-niške poti preko Albanskih gora. Treba je bilo razvalin in mrličev, ranjencev in pohabljencev brez števila, dokler ni kraljevska beseda javila našega osvobojenja in zedinjenja: »V imenu Njegovega Veličanstva kralja Petra I. proglašam zedinjenje Srbije z deželami neodvisne države Slovencev, Hrvatov in Srbov v edinstveno kraljevHio . . .« Kdo nam javlja ta nedopovedljivi in zanosni proglas? Kdo z njim — s to kraljevo besedo polaga granitne temelje naši domovini? To je kralja Petra sin — regent Aleksander! To so bile njegove besede! Prve besede osvobojenemu narodu. In ko se je dne (^. oktobra 1934. leta, zadet od sovražnikov, zgrudil in ko je njegova duša že zapuščala telo, komu so veljale njegove poslednje besede? Tistemu narodu, ki se je boril ob njegovi strani za svobodo južnih Slovanov. »Čuvajte mi Jugoslavijo!« so bile njegove poslednje besede. Mi mladi nada Jugoslavije in Jadranskega morja, iz najsevernejših delov naše domovine, iz lepega in velikega Maribora, smo stopili na branik časti in svobode, da tu pred razvito in blagoslovljeno zastavo položimo prisego, slično oni, ki so jo položili kosovski osvetniki. Našim sovražnikom bomo smelo povedali: Širom cele naše domovine smo nerazdvojeno združeni in ako bo potrebno, bomo skupno, kot eno telo, branili naše morje in vsako ped naše zemlje. Prisegamo, da bomo verno izpolnjevali zadnjo voljo blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Naš prapor, simbol naše slave in veličine, bodi ponosno znamenje vsemu sedanjemu in bodočemu naraščaju, plapolaj po našem Mariboru v ponos in slavo nam, a v strah in zavist sovražnika! Naj nam pretijo, naj nas mrzijo, naj nam zavidajo! Ne bojimo se jih, ker sc ju. niso bali naši predniki, ki so umrli za ideale, ki so danes ustvarjeni in katere mi l>ii(lno čuvamo. Ne bojimo se jih, ker smo mi zmagovalci, a zmagovalec se premaganca ne hoji. Ne bojimo se jih, ker nam zavidajo, zavidati more le slabši boljšemu. Ne bojimo se jih, ker se je ob naših mišicah in ob naši trdni volji zlomila in se bo še zlomila moč naših neprijateljev. Iz pretenj in sovražnosti vidimo, da še ni prišlo do poslednjega boja in takrat bomo vsi skupno zaklicali iz branika naše domovine: »Življenje dal bom za Te, domovina moja, Vedoč, kaj dajem in čemu ga dajem!« Profesorski zbor. A. Spremembe med šolskim letom 1935/36. 1. Postavitve. a) Z odlokom g. ministra za trgovino in industrijo z dne 4. novembra 1935, I. Br. 38.534/0 je l>il postavljen za uradniškega pripravnika-suplenta na Drž. trg. akademiji v Mariboru Arko A. Karel, diplomirani filozof ljubljanske univerze. 2. Napredovanja. a) V smislu razpisa ministrstva za trgovino in industrijo z dne 4. junija 1935, 1. Br. 19.393/0 in na osnovi dekreta istega ministrstva z dne 23. maja 1935, I. Br. 19.393/0 se razveljavlja po razsodbi drž. sveta Br. 8.991/35 Ukaz 1. Br. 30.115/0-1932 o postavitvi Mirka Vasilija za profesorja V. položajne skupine. b) Z dekretom ministrstva trgovine in industrije od 23. maja 1935. I. Br. 19.394/0 je bil postavljen z veljavnostjo od 14. septembra 1932. za profesorja VI. položajne skupine Mirk Vasilij, profesor istega zavoda. c) Z odlokom od 12. decembra 1935, I. No. 9301 je kraljevska banska uprava dravske banovine priznala Škofu 1. Franju od 19. avgusta 1935. dalje plačo VI. položajne skupine s 1. periodičnim poviškom. č) Z ukazom Nj. Vel. kralja od 15. januarja 1936, I. Br. 2.160/0 je bil postavljen za profesorja V. položajne skupine na drž. trgovski akademiji v Mariboru Mirk Vasilij, profesor istega zavoda. d) Z odlokom od 14. februarja 1936, I. No. 1133 je kraljevska banska uprava Dravske banovine priznala Rakuši I. Rudolfu od 15. decembra 1935. dalje plačo VI. položajne skupine s 1. periodičnim poviškom. e) Z odlokom o(l 10. marca 1936, I. No. 1211 je kraljevska banska uprava Dravske banovine priznala Mirku Vasiliju od 14. septembra 1935. dalje plačo VI. položajne skupine s 1. periodičnim poviškom. Tek. štev. B. Stanje profesorskega zbora na koncu sol. 1. 1935/36. Ime Zvanje Skupina Službena doba 28. VI. 1936 1 | ni 1 <1 Poučeval je C 0) TJ O a u D Razrednik | Opomba Modic Peter direktor I V/l 21 10 13 tr II 3 — Čopič Josip profesor IV/2 19 10 28 fr II, III, IV n 1 h, zg I ab 20 m Mirk Vasilij profesor V 16 8 14 z lab, II, III, IV zg IV, n IV sh IU, II, III 20 la Varuli zetnlj, in zgodovinske zbirke Šolski poslovodja Škof Fran pred. uč. VI 25 3 4 bl III, IV, str IV kem lab, 11,* 111 f I 21 Ib Varuh blago/naustv zbirke Rakuša Rudolf pred. uč. VI, 1 23 7 28 8t I, II, 111, IV 1 p lab, u I u II, - str IV 22 II Varuh Htrojepisne zbirke Struna Alojz profesor VII 12 11 28 kn 11, III, IV ko II, III, IV trg Ib, str IV 21 IV Šilc Josip profesor VII 7 8 12 ui lab, II -por III, IV - tr la, III, IV 21 — Kralj Dr. Vladimir profesor VII 7 4 28 sl Ib, II. III, IV -sh III, IV n III 20 — Varuh prof. in dijaške knjižnice Degen Friderik priprav. — 2 7 28 p III, IV, nek III, IV, trg la, II tr I b 17 — Varuh trgovske zbirke Arko Karel priprav. — — 7 - h! I a, sb I b fr la, Ib zg II, 111 17 — Služitelj: Zorč Franc, služ. 1/3. Službena doba: 28 let. Obči načrt za trgovske akademije. Tek. Predmet Kra- Razred Skupaj št. tice 1. 11. III. IV. 1 Nauk o trgovini . trg 2 2 4 2 Knjigovodstvo s kont. posli . . k n —- 4 3 4 11 3 Trgovska korespondenca . . ko — 2 2 2 6 4 Trgovsko računstvo tr 3 3 3 3 12 5 Matematika m 3 2 — 5 6 Politično računstvo por — — 2 2 4 7 Trgovsko, menično, čekovno, stečajno in pom. pravo . . . I» — — 3 2 5 8 Narodna ekonomija, finančna veda in carinstvo nek 2 3 5 9 Fizika f 3 — — 3 10 Kemija in tehnologija .... ke o 2 2 — 6 11 Blagoznanstvo bi — — 2 3 5 12 Ekonomska in nacionalna geografija z o z 2 2 2 8 13 Zgodovina trgovine, občna in nacijonalna zgodovina . . . zg 2 2 2 2 8 14 Slovenski jezik sl 3 3 3 3 12 15 Srbolirvatski jezik sli 2 2 2 2 8 16 Francoski jezik in korespondenca fr 4 4 4 4 16 17 Nemški jezik in korespondenca u 4 4 4 4 16 18 Lepopisje lp 2 — — - 2 19 Stenografija st 2 2 1 1 6 S k u ]) j • • 34 34 37 37 142 Neobvezni predmeti. V šolskem letu 1935/36 so se poučevali na zavodu sledeči neobvezni predmeti: 1. Nemška stenografija po dve uri na teden za III. in IV. razred. Poučeval je nast. g. R a k u š a Rudolf. 2. Strojepisje v treli oddelkih po dve uri na teden za IV. razred. Poučevali so gg. prof. Rakuša, Struna in Škof. Seznam učnih knji«* ki so se rabile v šolskem letu 1935/1936. Slovenščina: Breznik, Slovenska slovnica..........................I.—-IV. Grafenauer, Slov. čitanka za višje razrede srednjih šol, I. del.................................................... I. Grafenauer, Slov. čitanka za višje razrede srednjih šol, II. del.................................................II. Grafenauer, Slov. čitanka za višje razrede srednjih šol, III. del..................................................III. Grafenauer, Slov. čitanka za višje razrede srednjih šol, IV. del....................................................IV. Grafenauer, Kratka zgodovina slov. slovstva...............II.—IV. Srbohrvaščina: J. Bačič, Udžbenik hrvatskog ili srpskog jezika J. Sl. Raič, Srpskohrvatska čitanka.............................II. Dr. F. Ilešič, Vežhenica hrvatskosrbskega jezika .... II. Dr. I). Bogdanovič, Povijest književnosti Hrvata, Srha i Slovenaca od početka XIX. vijeka do danas .... III.- IV. Dr. Fr. Ilešič, Vežbeniea hrvatskosrbskega jezika . . . III.—IV. Francoščina: Dr. F. Sturm, Francoska vadnica, I. del .... I. Dr. F. Sturm, Francoska vadnica, II. del....................II. H. Južnič, IV. del in Dr. M. Stojšič, Francusko trgov, do- pisivanje ................................................III. I)r. J. Adamovič, Francuska čitanka in Stojšič, kakor v III. IV. Nemščina: R. Medenica, Nemačka čitanka, treči deo................I. A. Tuma, Nemecka čitanka....................................II. \. Kralj, Gramatička čitanka njemačkoga jezika .... III.—IV. Sv. Jovanovič, Nemačka trgovačka korespondencija, I. i II. deo..........................................III._____IV. Fkonomska geografija: Geistheck-Pavičič, Opča geografija za više razrede srednjih i njima sličnih škola .... I. M. Djerič, Osnovi opšte ekonomsko-saobračajne geograf. II. J. Brdjanovič, Ekonomska geografija za više razrede srednjih i stručnih škola................................II. T. Radivojevič, Kraljevina Jugoslavija i druge kulturne zemlje .................................................III.—IV. M. Senoa, Geograf, atlas za srednje škole ili Šenoa-Kozen. Ekonomska zgodovina: Krošl, Zgodovina trgovine...................I. Miladinovič-Rajičič, Opšta istorija sa istorijom trgovine i kulture, II. deo....................................II. isto, III. deo........................................III. isto, IV. deo..........................................IV. Stanojevič, Istorijski atlas za opštu i narodnu istoriju . . I.—IV. Matematika: Karel Kunc, Aritmetika in algebra za V. in VI. razred srednjih šol .......................................II. Karel Kunc, Aritmetika in algebra za V. in VI razr. srednjih šol.............................................II. Sodnik: Logaritmi...........................................II. Politično računstvo: Mohorovičič, Kratka uputa u političku aritmetiki! sa pomočnim tablicama...................III.—IV. Trgovsko računstvo: Sič, Trg. računstvo I. in II. del.............I.— IL H. Kaludjerčič, Trg. računica...............................II.—III. Karlovič, Praktične vežbe iz trg. aritmetike ................III.—IV. Nauk o trgovini: Skripta..........................................I.— II. Korespondenca: Sič, Trg. korespondenca............................II.—IV. Knjigovodstvo: Ivo Dutkovič, Uvod v trg. knjigovodstvo ... II. Sič, Splošno knjigovodstvo....................................111. IV. Sič, Teorija bančnega knjigovodstva................................ IV. Menično, trgovsko in konkurzno pravo: Vrbanič, Mjenično pravo kraljevine Jugoslavije (in skripta)...............III.—IV. Narodna ekonomija: Beloševič, Politička ekonomija, II. ileo III.—IV. Fizika: Kunc, Fizika za nižje razrede srednjih šol...................I. Kemija s tehnologijo: Vladen, Anorganska kemija in kem. tehnologija .........................................................I.—IV. Vladen, Organska kemija in organska kemijska tehnol. II.—-IV. Bl.agoznanstvo: Franc Verbič, Blagoznanstvo, 1. in II. del . . Lj. Hadžič i ing. Milan Vladen, Poznavanje robe sa tehno- logijom za trg. akademije...............................III.—IV. Stenografija: Novak, Slov. stenogralija. I. in II. del............I.—-II. Robida, Sten. čitanka..................................111.- IV. Rakuša, Slovarček okrajšav ..........................111.—IV. Strojepis: R. Rakuša, Strojepis Letopis za šolsko leto 1935/36. Dne 24. avgusta 1935 ob 8. uri se je vršila seja celotnega profesorskega zbora, na kateri se je določil razpored privatnih, dopolnilnih in popravnih izpitov. Privatni in dopolnilni izpiti so se vršili od 24. do 30. avgusta, popravni izpiti pa 27., 28., 29. in 30. avgusta. Završni izpit v septeinberskem roku se je vršil: a) pismeno od 26. avgusta do 1. septembra 1935; b) ustmeno pa 5. septembra 1935. Prva seja radi završnega izpita v septeinberskem roku je bila dne 24. avgusta 1935 ob 8. uri, druga seja dne 3. septembra ob 16. uri in zaključna seja pa 5. septembra ob 17. uri. Y smislu razpisa ministrstva trgovine in industrije od 19. avgusta 1933, I. Br. 27.083/N je sprejelo ravnateljstvo 27., 28., 29. in 30. avgusta prijave za vstop v I. razred trg. akademije. Za vstop v I. razred se je prijavilo 112 absolventov(inj) nižjih srednjih šol oz. meščanskih šol. Zaradi velikega števila priglašencev je ministrstvo trgovine in industrije na intervencijo tukajšnjih gospodarskih organizacij brzojavno dovolilo otvoritev vzporednice z odlokom I. Br. 31.600/N od 10. septembra 1935. V I. a razred je bilo sprejetih 45 učencev in v I. b razred 41 učenk, skupaj 86. Vpis dijakov v višji razred se je vršil 1., 2. in 3. septembra. Otvoritvena seja za šolsko leto 1935/36 je bila dne 4. septembra ob pol 11. uri. Na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. se je direktor Peter Modic udeležil cerkvene slovesnosti v stolnici. Dne 6. septembra 1935 se je P.J.S. udeležil s svojo zastavo pod vodstvom prof. Škofa in kumice ge Pinterjeve mladinske manifestacije vsedržavnega kongresa Jadranske straže v Ljubljani, kjer je predsednik oblastnega odbora J. S. pomočnik bana dr. Otmar Pirkmajer slovesno razvil zastavo O. O., ki mu je v znak priznanja podeljena z Najvišjega mesta. Redni pouk se je pričel dne 9. septembra in gg. razredniki so v svojih razredih razložili učencem zakon o srednjih trg. šolah, tolmačili disciplinarni red, razdelili prijave in objavili urnik, dali pojasnila glede nakupa učbenikov, zvezkov in drugih šolskih potrebščin. Načelnik ministrstva trgovine in industrije g. Bojič Momčilo je nadzoroval 29. in 30. septembra 1935 zavod in prisostvoval pouku v vseh razredih. Dne 9. oktobra ni bilo pouka radi žalne slovesnosti ob priliki prve obletnice tragične smrti Viteškega Kralja Aleksandra I. Zedinitelia. Dijaštvo je prisostvovalo žalnemu cerkvenemu opravilu v frančiškanski cerkvi, nato se je zbralo v šolski dvorani, kjer sta direktor in profesor 'Ir. Kralj imela spominski govor. Na »Jadranski dan«, t. j. 31. oktobra 1935. je imel predse dnik PJS. Perhavec Bojko, učenec IV. razreda predavanje »Naše morje«, kateremu so prisostvovali vsi učenci in učenke pod vodstvom gg. razrednikov in direktorja. 01» tej priliki je imel predavanje prof. Mirk Vasilij, kako so sc tega 'Ine leta 1918. dvignile jugoslovanske zastave na vojnih in trgovskih ladjah od Pole do Kotora ter je navezal svoje predavanje na gospodarski pomen Jadranskega morja za Jugoslavijo. Dne II. novembra 1935. je proslavil zavod dan miru s primernim predavanjem v 4. učni uri in z dvominutnim molkom. Dne 1. decembra se je vršila šolska proslava praznika narodnega zedinjenja v enotno državo pod žezlom dinastije Karadordevičev, spojena z razvitjem prapora Pomladka Jadranske straže v veliki dvorani kina »Union« s slavnostnimi govori, petjem in deklamacijami. Predavanja o pomenu obrtnega tedna je imel g. Degen, suplent, v vseh razredih v času od 4. decembra do 7. decembra. Božične počitnice so trajale od 23. decembra do 10. januarja 1936. Dne 16. in 17. decembra je bil zdravniški pregled I. a in I. h razreda. Praznik Sv. Save se je proslavil dne 27. januarja v prostorih dvorane »Union«. Proslavo je priredila tukajšnja srbska pravoslavna cerkvena občina, kateri so prisostvovali učenci in učenke mariborskih srednješolskih zavodov. Svetosavsko besedo je imel direktor Modic Peter. Na proslavi je odpel dijaški pevski zbor pod vodstvom g. prof. Mirka Vasilija pesem »Na gorah«, na klavirju je spremljal Lokošek Vilko, učenec IV. razreda. Zaključek^ prvega polletja je bil 31. januarja 1936. Praznik velikega Jugoslovana Jos. Jur. Strossmayerja se je proslavil dne 9. februarja ob 15. uri v veliki dvorani »Union«, pod okriljem P.J.S. vseh srednješolskih zavodov v Mariboru. Pri proslavi so sodelovali tudi dijaki našega zavoda s pevskimi točkami pod vodstvom profesorja Mirka Vasilija. Dne 5. marca ogled kulturnega filma »Golgota«, katerega so se udeležili vsi učenci in učenke pod vodstvom gg. razrednikov. Velikonočne počitnice so trajale od 9. do 19. aprila. Dne 9. maja sta govorila v vseh razredih v smislu razpisa min. trg. in industrije gg. nastavnika dr. Kralj in Arko o materi, materinski ljubezni in požrtvovalnosti. Dne 11. maja oh 8. uri zvečer se je vršila v tukajšnjem Narodnem gledališču lil. slavnostna akademija. Dne 23. maja dies direetorialis. Dne 24. maja je prisostvovalo dijaštvo pod vodstvom gg. profesorjev razvitju zastav Pomladkov Jadranske straže in se udeležilo povorke po mestu. Dne 30. maja se je zaključil pouk v IV. razredu, v ostalih razredih pa 10. junija. Dne 28. junija razdelitev spričeval po razrednikih. Seje celotnega profesorskega zhora so se vršile dne 4. in 17. septembra, 2. in 30. oktobra, 8. in 28. novembra, 31. januarja, 7. februarja, 20. aprila, 30. maja in 14. junija. Redni sestanki razrednih učiteljskih zborov so se vršili začetkom vsakega meseca. Naloge iz slovenskega jezika. I. A razred. 1. Balada in romanca. (Primerjava.) 2. Kaj me je napotilo, da sem se vpisal na trgovsko akademijo? 3. Oton Zupančič: Kvartoperci. (Obnova.) 4. Oton Zupančič: Z vlakom. (Obnova.) 5. Moj najljubši šport. 6. Mati. (Naloga po ministrski naredbi.) I. R razred. 1. Burger: Leonora. (Razhor balade.) 2. Moja najljubša knjiga. 3. Oton Zupančič: Znamenja. 4. Premog — po Aškerčevi »Delavčevi pesmi o premogu«. 5. Fran Gestrin: Pesem o prepelici. (Razhor lirične pesmi.) 6. Mati. (Naloga po ministrski naredbi.) II. razred. 1. Drama. (Razhor ustroja.) 2. Oton Zupančič: Kiš. (Dušeslovni razhor.) 3. Oton Zupančič: Iz dnevnika. 4. A. Aškerc: Bazarska parabola. 5. Ivan Cankar: Za narodov blagor. (Razhor komedije.) 6. Mati. (Naloga po ministrski naredbi.) III. razred. 1. Pomen preporodne dobe. 2. Prešernova »Zdravica«. (Naloga o miru, po ministrski naredbi.) 3. \'. Vodnik: Glej stvarnica vse Ti ponudi... 4. A. Aškerc: Slovenska legenda. 5. »Laisser faire, laisser aller« in današnje gospodarstvo. 6. Mati. (Naloga po ministrski naredbi.) IV. razred. 1. Človek in knjiga. 2. Cernu nam »Interes« d. d.? (Dijaška hranilnica na zavodu.) 3. Romantika in realizem v slovstvu. 4. Oton Župančič: Zdravica. 5. Obličje zemlje in narodno gospodarstvo. 6. Kako ponujamo blago? Zbirka učil in knjižnice. A. Kabinet za liziko, kemijo, tehnologijo in blagozivinstvo. Varuh: Fran Škof, nastavuik. Trgovska akademija ima posebno sobo za zbirko in aparate, ki služijo pri pouku lizike, kemije, tehnologije in blagoznanstva. Z istimi je natrpana tudi mala predsobica, ki služi obenem za laboratorij za male kemične preizkušnje, za temnico za fotografično razvijanje in preizkušanje projekcijskih slik in mikroprojekcij. Razen tega je ena šolskih sob urejena za projekcijska oziroma filmska predvajanja. Največ pride v poštev projekcijski aparat za diapozitive na steklenih ploščah in mali »Rothschloss« projekcijski aparat za projekcijske filme s serijami pre- davanj. Zbirke same vsebujejo: 1. Fizikalnih aparatov (4 modele).......................................83 2. Aparatov za kemijo, posod, gumastih zamaškov, cevk itd. . . 82 3. Zbirk za kemijo, kem. in mehan. tehnologijo in blagoznanstvo 22 4. Projekcijskih slik .................................................650 5. Projekcijskih filmov »Rothschloss«...................................SO 6. Tehnoloških in mikroskop, slik.......................................56 7. Stereoskopičnih slik ................................................37 8. Vzorčnih knjig....................................................... 1 9. Mikroskopičnih preparatov............................................70 10. Ambulančna omarica.................................................... 1 11. Raznih rudnin, kamenin in okamenin 30 predalov. H. Zemljepisno-zgodovinska zbirka. Varuh: prof. Vasilij Mirk. Zbirka se je povečala z nabavo sledečih zemljevidov: Gavazzi, Sje-verna Amerika; Gavazzi, Južna Amerika; Gavazzi, Karta Balkanskog poluostrva; Poljoprivredna karta Jugoslavije (izd. Vel. Lože Trozveno-sti); Rotbaug-Modestin, Školska zidna karta podunavskih država i susjednili zemalja. Gospod Ladislav Biesik, lastnik ateljeja Makart, je podaril naslednje slike: Stjepan Tomaševič, bosanski kralj; Srli Gjurgj Kastriot (Skenderbeg), vladar albanski; Carica Mara Brankovič, žena sultana Murata II.; France Prešeren; Stanko Vraz; Ivan Gundulič; Avgust Šenoa. Zbirka šteje zdaj 74 stenskih, sicer večinoma zastarelih in nepo-rabnili zemljevidov, 24 priročnih kart, ki pa so skoraj vse brez vrednosti ter 35 tabel, slik in drugih učil. C. Trgovinska zbirka. Varuh: suplent Degen Friderik. V trgovinski zbirki se nahajajo vsa potrebna učila za praktičen pouk v trgovinstvu in knjigovodstvu. To so razni obrasci za menični in čekovni promet, za poslovanje s Poštno hranilnico, izvodi raznih obveznic, dalje zavarovalne police, skladiščni listi itd. Dobivali smo sledeče časopise in revije: Privredni pregled, Jugoslovanski Lloyd. Trgovski list. Ekonomist, Zadružni vestnik, Trgovsko-gospodarski leksikon, Ekonomsko-finansijski život, Narodno privredo, Tečajnico Ljubljanske borze, Sodobnost, Jadransko stražo, Glasnik stručne nastave, Ljubljanski zvon, Popotnik, Dom i škola. Kurzschrift. Službeni list Dravske banovine. C. Strojepisna zbirka. Varuh: nastavnik R. K a k u š a. Strojepisje se poučuje na 13 pisalnih strojih, od katerih je 10 last zavoda, 3 pa last Slov. trg. društva. 1). Učiteljska in dijaška knjižnica. Varuh: Kralj tir. F. Vladimir. Učiteljska knjižnica šteje 1126 knjig, novo nabavljenih 30 knjig, skupaj 1156 knjig. Dijaška knjižnica ima 187 knjig. Podarjene knjige: Narodna banka 1884—1934, spominski album; Dr. A. Čuvaj, Iz-veštaj trg. i trg. komore 1934; Izveštaj guvernera Narodne banke 1935: Saohračajni problemi u Zetskoj banovini 1935; Fr. Mišič, V čaru in žaru šumovitega Pohorja; IX. red. godišnji kongres privredne komore Beograd 1934; Izveštaji pretsednika trg. komore u Beogradu 1936; Trgovinska komora u Beogradu 1910—1934; Narodna privreda, drugo tromesečje br. 2. 1935; Bure Popovič, Pregled povijesti pomorstva ITI dio Zagreb 1935; Poslovni izveštaj Poštanske štedionice za 1935. — Magistr. svetnik v p. Ivan Vole: System Schär-Langenscheidt, I. Buchhaltung, 11. Kontorpraxis, III. Formulare. Dijaška združenja. A. Združenje dijakov trgovske akademije v Mariboru. Poverjenik: suplent D e g e 11 Friderik. V tem šolskem letu so bila na novo potrjena pravila osrednjega dijaškega združenja »Sidro« od Kralj, banske uprave VIII. No. 593/2 od 7. II. 1936. V združenju je včlanjenih 116 članov. Med letom je klub priredil 11 predavanj, to je 3 gospodarska, 3 satirična in 4 kulturna. V jeseni sc je zopet vršil pod vodstvom »Sidra« običajen srednješolski lahkoatletski miting ob sodelovanju dijakov ostalih mariborskih srednješolskih zavodov. Najvažnejša prireditev združenja je bila slavnostna akademija v tukajšnjem Narodnem gledališču, ki se je vršila 11. maja 1936. Klub ima svojo knjižnico, ki šteje 104 knjige. Na občnem zboru 22. maja je bila izbrana tale uprava: Predsednik: Robnik Ivan (lil. r.). Podpredsednik: Lutbar Karel (II. r.). Tajnik I.: Lovše Zora (III. r.). Tajnik II.: Markovič Zofija (II. r.). Blagajnik: Fock Miloš (III. r.). Odborniki: Korošec Olga, Lipuš Marjan, Lab Martin, Gajšek Stanislav, Hmelj Fran in Valenčak Vlado. Revizorja: Lovrenčič Anton in Iršič Vida. Denarni promet: Dohodki.................................Din 9074.75 Izdatki ..................................„ 9074.75 Osrednje združenje dijaštva ima sledeče sekcije: B. Pomladek Rdečega križa. Poverjenik: suplent Degen Friderik. Pomladek R. K. je imel v šolskem letu 1.935/1936 37 članov. Ti so sodelovali pri vseli akcijah R. K., zlasti pa nabirali prispevke ob priliki tedna R. K. ter protituberkuloznega tedna. Denarni promet: Dohodki.................................Din 172. Izdatki ...................................... 172. Na rednem občnem zboru 22. maja je bila izbrana sledeča uprava: Predsednik: Iršič Vida (III. r.), podpredsednik: Sekula Martina (II. r.), tajnik: Praprotnik Marjan (I. r.), blagajnik: Kolar Eifrida (I. r.), odborniki: Hladnik, Lampret in Frangež (II. r.). C. Pomladek Jadranske straže. Poverjenik: prof. Šilc Josip. P. J. S. šteje 129 članov. Denarni promet: Dohodki ... Din 383.25 Izdatki .......................................... 309. Saldo . . . Din 74.25 Denar je naložen pri »Interesu«. V tem šolskem letu se je vršilo 5 sej, na katerih se je razpravljalo o delovanju našega pomladka, ki je bilo v glavnem sledeče: 31. oktobra se je vršila proslava Jadranskega dne. Uvodno besedo je imel g. prof. Mirk Vasilij, nato pa je Perhavec Bojko, učenec IV. r., predaval o temi: »Čuvajmo naše morje!« 23. novembra se je vršil sestanek, na katerem je Lovrenčič Anton, učenec III. r., predaval o temi: »O parniku in življenju na njem«. 1. decembra se je vršila slovesna blagoslovitev in razvitje prapora I1. J. S., kateremu je kumovala gospa Pinterjeva. Glej poročilo v kroniki! 15., 16. in 17. aprila je bil učenec Luthar Karel kot delegat v Splitu na kongresu vseh P. J. S. O svojih vtisih tega kongresa je predaval 8. maja vsem učencem in učenkam. 24. maja se je udeležil naš P. J. S. blagoslovitve praporov P. J. S. na Glavnem trgu s svojim praporom. P. J. S. je naročen na dve reviji, in sicer: Jadranska straža in > Naše morje«. Na občnem zboru, ki se je vršil dne 25. maja, je bila izbrana sledeča uprava: Predsednik Luthar Karel, učenec III. r.; podpredsednik: Fock Miloš; Pernic Vesna, tajnica; Valjak Tatjana, blagajnica; odborniki: Dobovišek Oto, Večnik Marjeta, Hmelj Fran, Zalokar Boris; revizorja: Galu 'rc, Lab. Zastavonoša: Hmelj Fran, pribočnika pa Gajšek in Zalokar. Č. Podružnica Ferijalnega Saveza. Poverjenik: prof. Šilc Josip. Podružnica šteje 56 članov. Denarni promet: Dohodki.......................................Din 372.25 Izdatki ................................... „ 331.25 Saldo . . . Din 41.— Znesek je naložen pri »Interesu« d. d. Na občnem zboru, ki se je vršil dne 25. maja, je bil izvoljen za prihodnje leto ta-le odbor: Predsednik: Fock Miloš, III. r.; tajnik: Gajšek Stane, I. r.; blagajnik Gnilšek Olga, II. r.; v nadzorni odbor pa: Markovič Zofija, II. r. in Gaberc Hedvika, III. r. D. Pevski zbor. Vodja: prof. Mirk Vasilij. Pevski zbor trgovske akademije, ki ga je ustanovil jeseni 1932 prof. Mirk, je štel letos 26 pevcev in 36 pevk. Gojilo se je petje v mešanem, moškem in ženskem zboru, povprečno po dvakrat na teden (skupno 48 pevskih vaj). 0 njegovih nastopih na slavnosti ]. decembra, na svelosavski proslavi, na dan P. J. S. in na III. akademiji v proslavo Zrinjskega in Frankopana glej kroniko, oziroma tozadevna posebna poročila! E. Dijaška hranilnica in ckonomat »Interes« d. d. Poverjenik: prof. Struna Al. V tem šolskem letu so bila na novo potrjena pravila dijaške hranilnice in ekonomata od Kr. banske uprave VIII. No. 3804/3 od 9. novembra 1935. Letos smo dobili nove poslovne prostore s posebnim vhodom. Nabavili smo si tudi nekaj nove opreme ter pričeli izdelovati lastne tiskovine — na opalografu. Poslovanje v hranilnici smo razdelili na dva glavna oddelka, in sicer na bančni in blagovni. Za bančni oddelek smo nabavili lastne vložne knjižice. Posojila smo dovoljevali le proti menicam do 100 Din. Blagovni oddelek pa je nabavljal knjige in šolske potrebščine pri tuk. knjigarnah. Delo obeh oddelkov je bilo jako sistematično in dobro, kar dokazuje dejstvo, da je bilo v tekoči poslovni dobi nad 250.000 Din prometa. Na ta način smo dosegli glavni namen naše družbe, da se dijaki praktično uvedejo v one posle, katere se teoretično uče v šoli. Ker je bila sedanja uprava sestavljena pretežno iz dijakov in dijakinj IV. razreda, se je na občnem zboru dne 4. maja izvolila nova uprava. Nato je predsednik predložil sledečo bilanco za minulo poslovno dobo: Aktiva. liilanca z dne 30. aprila 1936. Pasiva. 1. Gotovina po blag. knjig 1.464*65 2. Denarni zavodi Kmet. lir., tu 1.275’— Pošt. hr., Lj. 194*97 Zadr. g. b., tu 152*55 1.622*52 3. Uimese po rim. sktru 51*— 4. Posojila 5. Dolžniki po tek. rnili 418*25 pri razn. zast. 11.044*75 na začas. rtiili 3.188*25 14.651*25 6. Blago na zalogi . . 5.880*70 v konsignaciji 65 — 5.945 70 7. Premičnine po seznamu 810*— po odpisu . . 40* 770* — 8. Depotne v red n. 1.175*— 9. Nevpl. glavnica 1.275 26.985*12 = Maribor, dne 30. aprila 1936. 1. Delniška glavn. 5.000'— 2 Rezervni fond . 1.581'83 3 Fkskurz. fond 890 — 4. Vloge po seznamu . 249 — 5. Upniki po tek. rnih . 690 75 na zač. rnih 15.797.15 16.487.90 6. Depotne vredn. 1.175- 7, Dobiček prenos iz 1. 35. 1(12-32 let. čisti dob. ! 49907 1.601-39 26.985 12 Za knjigovodstvo: Ferk Joško 1. r. Izgube. Izkaz izgube in dobička z dne 30. aprila 1930. Dobički. 1. Upravni sl roški 1.342 23 1. Pren. dob. lan. 1. 102-32 2. 0lag. oddelka Člani: Lindič Mirko 1. r. Ferk Joško l. r. Šumer Karel 1. r. Hajee Teodor 1. r. Valjak Tatjana 1. r. Primerjali s knjigami in prilogami ter našli v popolnem redu: Nadzorni odbor: Smerdu Miro 1. r. predsednik Člani: Čebular Danica 1. r. Klančišar Klica I. r. Dujec Marija 1. r. Gnilšek Olga 1. r. Šolski fond. Stanje fonda iz prejšnjega leta Dohodki v šolskem letu 1935/36 Saldo na dan 26. junija 1936 Denar je naložen pri PH. Društvo „Sola in dom44 v Mariboru. Društvo želi ustvariti najtesnejše stike med šolo in domom ter podpirati mladino, starše in šolo pri vzgoji in pouku. Predsednik mariborskega društva je prosvetni inšpektor v pok. dr. L. Polanec, ki vodi društvene akcije energično in požrtvovalno. Društvo je imelo v teku šolskega leta več sestankov, na katerih so se obravnavala vsa aktualna šolska vprašanja. Tesno vezo med šolo in domom tvori tukajšnja »Pedagoška centrala«, ki je priredila letos in z velikim uspehom zaključila ciklus aktualnih vzgojnih predavanj v času od 20. aprila do 2. maja. Naš zavod je včlanjen v društvu »Šola in dom« v Mariboru. Darila. Za ekskurzijo maturantov, ki jo priredijo julija na jiifi naše države, so darovali: 1. Dr. Al. Juvan, predsednik mestne občine, Maribor Din 1000. 2. Hutter in drug, Maribor..................................... ,, 500. 3. Marko Hosner, Maribor........................................„ 200. 4. Tvornica za dušik, Ruše......................................„ 200. 5. Nabavljalna zadruga drž. uslužbencev, Maribor . . ,, 200.- o. Posojilnica Maribor ........................................„ 200. 7. Doctor in drug, Maribor......................................„ 200. 8. Karl Thoma, Maribor ................................ .... ,, 200. 9. Tujsko-prometna zveza, Maribor..............................,, 100. Din 1316.75 „ 611.-„ 1927.7") 10. Bat’a, Borovo.................................................Din 100.— 11. Josip Benko, Murska Sobota ..................................... 100.— 12. Hranilnica Dravske banovine, Maribor...........................„ 100.— 13. E. Vajda, Čakovec..............................................„ 100.— 14. Franjo Majer, Maribor........................................... 50.— 15. Sterniecki, Celje............................................... 50.— 16. Jugotanin (1. (1., Sevnica.....................................„ 50.— Ravnateljstvo se tem potoni vsem darovalcem najtopleje zahvaljuje. Ekskurzije. V šolskem letu 1935/36 so si ogledali dijaki razna podjetja in razstave. Dne 6. septembra se je Pomladek J. S. udeležil s svojo zastavo pod vodstvom g. prof. Škofa in kumice gospe Pinterjeve mladinske manifestacije Jadranske straže v Ljubljani, kjer je predsednik O. O. J. S. pomočnik bana dr. Otmar Pirkmajer slovesno razvil zastavo O. O., ki mu je v znak priznanja podeljena od najvišjega mesta. Dne 14. septembra se je vršila ekskurzija dijakov IV. razreda pod vodstvom g. prof. Strune v Ljubljano, kjer so si ogledali Ljubljanski velesejem in razstavo »Jadranske straže«. Dne 21. in 25. oktobra sta vodila gg. prof. Struna in Degen III. in IV. razred na sodnijo, kjer* je razkazal in razložil zemljiško knjigo g. Meznarič in g. Kopic trgovski register. Dne 27. oktobra so si ogledali posamezni razredi pod vodstvom gg. razrednikov »Sadno razstavo« v tukajšnjih prostorih pivovarne »Union«. Dne 6. novembra si je ogledal IV. razred pod vodstvom g. Škofa tukajšnji »Paromlin Franz«. Dne 19. novembra ogled tovarne »Zlatorog« za III. razred pod vodstvom g. Škofa. Dne 27. novembra si je ogledal IV. razred pod vodstvom prof. Škofa tukajšnjo mlekarno Bernhard. Dne 30. novembra ogled podjetja kamnoseka Kocijančiča po III. razredu pod vodstvom g. Škofa. Dne 6. marca so dijaki III. razreda pod vodstvom gg. prof. Mirka in Škofa priredili enodnevno poučno ekskurzijo v Varaždin in Čakovec, kjer so si ogledali tovarno »Tivar«, dalje tovarno za pohištvo Thonet Mundus, tovarno nogavic in trakov Brača Graner ter tovarno E. Vajda, tvornico mesnih izdelkov in konzerv. Dne 13. marca poučna ekskurzija III. razreda v Ruše in Falo. kjer so si dijaki ogledali tovarno za dušik in elektrarno v Fali. Ekskurzijo je vodil g. prof. Šilc. Dne 27. marca poučna ekskurzija II. razreda pod vodstvom g. prof. Škofa v Zagreb, kjer so si dijaki ogledali borzo, prisostvovali borznemu sestanku; ogled tvornice olja, dalje »Maksimira« in druge znamenitosti mesta Zagreba. Dne 2. aprila ekskurzija IV. razreda pod vodstvom g. prof. Strune v Store in Celje, kjer so si ogledali tovarno Westen, železarno in livarno, tovarno emajlirane posode in samotno tovarno. Dne 3. aprila ogled tekstilne tovarne Hulter in drug po III. razredu pod vodstvom g. prof. Škofa. Dne 7. in 8. aprila ogled Mestne plinarne mariborske po I. a in I. 1) razredu pod vodstvom g. prof. Škofa. Dne 8. maja ogled tovarne usnja Freund po III. razredu pod vodstvom g. prof. Škofa. Dijaške ustanove. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je podelila z rešenjem od 25. februarja 1936, št. 3081 za tekoče šolsko leto pel ustanov po Din 500. sledečim dijakom: Kralj Radomir, učenec I. razreda; Luthar Karel, učenec II. razreda; Dasko Viktor, učenec II. razreda; Lipuš Drago, učenec IIT. razreda; Ferk Josip, učenec IV. razreda. Nagrade. Savez nabavljačkih zadruga državnih službenika, Beograd, je podelil z rešenjem od 25. maja Br. 6459/IV dve nagradi za sledeče teme: »Iz zgodovine kreditnega zadrugarstva« in »O zadružništvu« učenki Iršič Vidi (III. r.) in učencu Lovrenčiču Antonu (111. r.) v znesku Din 300. . Zdravstveno stanje dijakov(inj). V tekočem šolskem letu je bilo na tukajšnji šolski polikliniki sistematsko pregledanih 85 učencev in učenk. Vseh ambulantnih ordinacij je bilo 216, in lo: Radi notranjih bolezni .......................................... 18 „ bolezni ust, nosa in grla.......................................... 7 ,, bolezni zob ..................................................... 41 „ kirurških bolezni ............17 „ očesnih bolezni............................................. .... 6 „ kožnih bolezni......................................................6 „ ostalih bolezni....................................................21 V bolnico je bilo poslanih 5 dijakov. Popis in redovanje učencev po opravljenem popravnem izpitu v avgustu 1935: Popravni izpit so položili: I. razred: Cetin Charlotte, Jug Emil, Kalilovic Magda, Kumer Avguštin, Zimič Ljudmila —• vsi z zadostnim uspehom. II. razred: Kociper Ernestina, Planinšek Valerija, Plečko Tvan. Bukovec Vladimir — vsi z zadostnim uspehom. III. razred: Dreu Mira, Lukančič Anica, Miheljak Viljem (dober uspeh), Perhavec Bajko, Perovšek Josip in Petrovič Erna — vsi z zadostnim uspehom. IV. razred: Preatoni Angelo (zadosten uspeh). Kedovanje privat ist« v v šol. letu 1935/36, 1. Dopolnilni izpit iz nacijonalne skupine za I. razred je položil dne 26. avgusta 1935 na osnovi odobrenja Kralj, banske uprave Läufer Josip, bivši dijak Zvezne trgovske akademije v Grazu. 2. Dopolnilni izpit za prestop v lil. razretl je položil dne 28. avgusta 1935 na osnovi odobrenja Kralj, banske uprave Bizjak Vladimir, privatni uradnik v Mariboru. 3. V septembrskem roku 1935 je položila na osnovi odobrenja Kralj, banske uprave VIII. No. 3.181/1 od 18. maja 1935 privatni izpit čez lil. razred v času od 27. do 31. avgusta 1935 Frangeš Angela, rojena 27. aprila 1910 v Jarenini, z zadostnim uspehom. 4. V junijskem roku je položila na osnovi odobrenja Kralj, banske uprave No. 2842/1 od 28. aprila 1936 privatni izpit čez IV. razred v času od 2. do 5. junija Frangeš Angela, z zadostnim uspebom. 5. Dopolnilni izpit za prestop v III. razred je položil dne 2. junija 1936 na osnovi odobrenja Kralj, banske uprave Ban Albin, občinski uradnik občine Pobrežje. 6. Dopolnilni izpit za prestop v III. razred je položil na osnovi odobrenja Kralj, banske uprave dne 2. junija 1936 Lotrič Jože, rojen 3. marca 1903 v Selci n. Škofjo Loko. 7. Privatni izpit čez I. razred trg. akademije je položil na osnovi Kralj, banske uprave Vlil. No. 2863 od 28. aprila 1936 v času od 2. do 4. junija 1936 Štefančič Drago, rojen 3. novembra 1897 v Ljubljani, zvaničnik pri davčni upravi v Mariboru, z dobrim uspehom. 8. Privatni izpit čez L razred je polagal na osnovi odobrenja Kralj, banske uprave VIII. No. 7156/2 od 2. jan. 1936 v času od 2. do 4. junija 1936 Krajnčič Josip, rojen 1. marca 1916, Sv. Lovrenc na Pohorju ter izpit položil z nezadostnim uspehom — s popravnim izpitom iz matematike. Statistika učencev(nk). Razredi Skupaj Skupaj la ■ b 11 III IV tn ž n. ž m ž m ž m ž m ž. 1. V začetku šolskega leta 44 10 14 25 10 23 12 24 80 112 192 naknadno vpisanih ] - 1 - - 1 1 2 Vseli vpisanih - - I, 14 25 10 23 12 24 81 113 194 Od vpisanih je bilo: novincev — — 40 14 25 9 22 12 24 77 111 188 ponavljalcev - — 1 — - 1 1 — 4 2 6 Zavod so zapustili: radi prestopa na drugo šolo . - — — - — — — — — — — — odstranjeni iz zavoda po § 3i . 2 — - - — — — - 2 — o radi opustitve šolanja 3 — - - — - - — — - 3 — 3 Zavod je torej zapustilo 5 - — - — - — - - — 5 — 5 Število ueencev(nk) na koncu šol. 1. 10 - 4] 14 25 10 23 12 24 76 113 189 2. Starost učencev(nk): Hojeni leta 1921 U let 1 - 8 .— - — — - 1 8 9 „ 1920 15 „ 1 1 — 17 1 1 — — — 15 18 33 „ 1919 16 „ II) — — 10 2 13 1 1 — — 13 24 37 „ 1918 . 17 „ 8 — — 5 4 3 - 12 1 2 13 22 35 1917 . 18 „ 6 — — 1 6 6 3 9 2 13 17 29 46 .. 1916 . 19 „ 1 - — 1 - 5 1 4 8 11 9 20 .. 1915 20 .. — - — - 2 1 - 4 1 5 3 8 preko 20 let starosti - - - - 1 1 1 Skupaj . . . 1(1 - — 41 1 1 2:. 10 23 12 21 76 113 189 3. Narodnost ucencev(nk): J ugoslovani 39 — - II) 14 22 10 22 12 23 75 107 182 Cehoslovaki — - - - - 1 — 1 1 Nemci . . . 1 — - 1 - 3 — 1 - - 1 5 6 Skupaj . . . ,0 - II 1 1 25 10 23 12 24 76 113 189 4. Po veri: Kirn. kat. 38 11 12 25 10 23 11 24 71 113 181 Pravoslavni — — — 1 — — 1 - 2 — 2 Evangeljska 2 - - -- 1 - 3 - 3 Skupaj . . . 10 - 41 14 25 10 23 12 21 76 113 189 Statistika učencev(nk). Razredi Skupaj Ia Ib U III IV a Ul ž ni ž m Ž m ž m ž ... ž t/i 5. Starši učencev(nk): Javni nameščenci ir> — — 27 7 18 6 17 3 17 31 79 110 Privalili nameščenci .s — — 1 — 3 1 _ 1 — 7 4 11 Trgovci in industrijalci 8 — - 5 4 2 2 3 4 2 18 12 30 Obrtniki 7 — — 1 1 I - — 2 3 10 5 15 Kmetje 4 — - 4 1 1 - 2 — 1 5 8 13 Delavci 1 — — 1 1 — - — — — 2 1 3 Svobodni poklici - — — 2 - - — 1 1 — 1 3 4 Drugi poklici . . - - — - — - 1 1 1 o 1 3 Skupaj . . , 10 — - 41 14 25 10 23 12 24 76 113 189 6. Starši učencev(nk) stanujejo: V Mariboru — — 26 8 15 5 1 1 5 17 31 69 100 V obeh niarib. »rezih 13 — — 6 o 5 2 8 — 3 17 22 39 V drugih krajih drav. banov. . . . 13 — — 5 4 1 3 4 7 4 27 17 44 V ostalih krajih Jugoslavije . . — — — 3 - 1 — — — — 4 4 V tujih državah 1 — 1 - — - - - 1 1 2 Skupaj . . . II) — 41 14 25 III 23 12 24 76 113 189 7. Uspeh učencev(nk): ()dličen 1 1 J 1 1 2 3 5 Prav dober 1 — — 6 2 2 1 2 3 7 7 17 24 Dober . . 15 — — 16 5 17 3 18 8,14 31 65 96 Zadosten 6 - 6 5 1 2 — — 2 13 9 22 Izdelali so . , 23 29 12 21 6 20 12 24 53 94 117 Niso izdelali 9 — 4 l 1 1 _ 11 5 16 Popravne izpite imajo 6 — 8 1 4 3 1 — 10 13 23 Razredne izpite imajo . - — — — - 1 - - — 1 1 Izgube pravico šolanja 1 I — 1 Neocenjeni 1 1 — 1 Skupaj . . . 17 - 12 2 4 4 3 23 19 42 Vseh . . . 10 - - 11 14 25 111 23 12 21 76 113 189 Klasifikacija učencev(nk) na koncil šolskega leta 1935/36. Ia razred. Razrednik profesor Vasilij Mirk. Odličen uspeh: 1. Praprotnik Marjan, Koroška Bela Prav dober uspeli: 2. Dobrajc Anton. Ponikva Dober uspeh: 3. Berglez Adolf, Vuzenica 11. Lampret Janko, Janžev vrli pri Rib- 4. Detiček Albert, Studenci nici na Poli. 5. Gajšek Stanislav, Slovenjgradec 12. Lah Anton, Laško 6. Hmelj Franc, Radeče 13. Može Miroslav, Dolenjavas pri Se- 7. Jäger Helfried, Maribor nožečah, Italija 8. Kaudek Alojz, Družmirje pri So- 14. Mraz Maksimilijan, Maribor stanju 15. Potočnik Filip, Topla pri Crni 9. Kliček Jožef, Pobrežje 16. Valenčak Vladimir, Velenje 10. Kralj Radomir, Skedenj pri 'Prstu 17. Živko Aleksander, Košaki Zadosten uspeh: 18. Iliade Franc, Sv. Jurij ob P. 21. Mikek Leon, Loče (Konjice) 19. Kuhar Štefan, Markiševci (M. S.) 22. Mišič Vojmir, Maribor 20. Lah Martin, Ponikva 23. Sušnik Srečko, Pula (Istra) Popravni izpit imajo: 24. Janžekovič Ladislav, Studenci (zg) 27. Turič Leopold, Maribor (m) 25. Modic Rudolf, Ruta pri Fali (n) 28. Zalokar Boris, Ilirska Bistrica (t. rč.) 26. Petelin Alojzij, Slov. Bistrica (m) 29. Zorko Erik, Leibnitz v Avstriji (sl) Ponavljajo razred: 30. Dobovišek Oton, Maribor 35. Stampfl Anton, Slov. Bistrica 31. Lackner Ivan, Ljubljana 36. Stergar Franc, St. lij v Sl. g. 32. Lešnik Miroslav, Maribor 37. Tomažič Ivan, Zgornja Bistrica 33. Paulič Renat, Pula v Istri 38. Veržun Adolf, Črneče pri Dravo- 34. Pušauer Rranko, Sv. Anton v Sl. g. gradu Zgubi pravico do nadaljnjega šolanja: 39. Ogrinc Ilugon, Stražgojnica pri Pragerskem Neocenjen: 10. Derenčin Karel, Trst Odstranjena po čl. 31 Zakona o srednjih trg. šolali: 41. Maier Franjo, Gornji breg 42. Zafred Dušan, Košaki Odstranjen iz šole po čl. 17 discipl. reda: 43. Kosi Franc, Maribor Med letom zapustila zavod: 44. Polanec Friderik, Edling 45. Sorrovia Franc, Amstetten Ib razred. Razrednik Skof Fran. Odličen uspeh: 1. Kolar Elfrida, Radvanje pri Mariboru Prav dober uspeh: 2. Gračner Hildegarda, Rigonee pri 4. Jereb Nada, Ljubljana Dobovi 5. Sesek Vera, Ptuj 3. Hladnik Štefanija, Sv. Andraž v 6. Valjak Tatjana, Maribor Halozah 7. Vesenjak Eli/,a. Moskaujci Dober uspeh: 8. Brinskele Marija, Skrilj 9. Cerpes Justina, Maribor 10. Faninger Tatjana, Maribor 1 1. Goršek Franja, Laško 12. Grmek Antonija, Koper, Italija 13. Ipavec Slava, Gaberje (Dol. Lend.) 14. Kaučič Hildegarda. Sevnica ob Savi 15. Klavora Slava, Maribor 16. Krivec Areta, Pobile pri Celju 17. Lovec Josipina, Maribor 18. Makoter Emilija, Pragersko 19. Ostrouška Marija, Pulj, Italija 20. Velikonja Božena, Žalec 21. Žabcrl Ana. Bistrica pri Rušah 22. Žura Nela. Trst, Italija 23. Janžekovič Adela, Maribor Zadosten 24. Knez Hilda, Maribor 25. Potisk Erna, Maribor 26. Rozbaud Zora, Sv. Vid pri Ptuju uspeh: 27. Sorrovia Matilda, Mekinje pri Kamniku 28. Vernik Margareta, Waasen, Leoben, Avstrija 29. Žula Milena, Maribor Popravni izpit imajo: 30. Berglez Julijana, Pragersko (ne) 31. Lešnik Milena, Sv. Vid pri Ptuju (ne) 32. Pircher Marija, Maribor (ke) 33. Škorc Josipina, Sisak (ne) 37. Žiberna Dragica, 34. Tratnik Slavica, Križevci pri Ljutomeru (trg. rač.) 35. Vauda Dragica, Maribor (fr) 36. Visenjak Vera, Strejaci, sr. Ptuj (ne) Štorje pri Sežani (ne) Ponavljajo razred: 38. Jurman Dora, Čakovec 40. Nedogg Erika. Maribor 39. Lapuh Anica, Maribor 41. Samastur Marija, Sp. Polskava it. razred. Razrednik predm. nastavnik Rakuša Rudolf. Odličen uspeli: 1. Polanec Alice, Edling Prav dober uspeh: 2. Dasko Viktor, Maribor 4. Jaki Olga, Trst 3. Hvala Marija. Trbovlje 5. Luthar Karel, Sebeborci, M. Sobota 6. Božic Dagmar, Celovec 7. Brecelj Marija, Zapuže 8. Cvirn Hermina, Maribor 9. Čebular Danica, Straže 10. Dujec Marija, Trst 11. Frangeš Ida, Pragersko 12. Frangež Jelica, Bobova 13. Gnilsek Olga, Maribor 14. Grabner Marija, Maribor 15. Gril Marija, Mürzzuschlag 16. Gruber Viljem, Pulj Zadosten 28. Bajec Teodor, Lozice pri Gorici 29. Heričko Pavel, Dunaj 30. Jug Emil, Postojna Popravni 34. Cetin Šarlota, Maribor (fr) 35. Kranjc Kristina. Šmartno ob Dreti (ne) Ponavljajo 39. Kumer Gustav, 17. Kalitovič Magdalena, Vrutky (ČSR) 18. Klančišar Elica, Maribor 19. Kocjan Adela, Maribor 20. Kuhar Vida, Črna 21. Orel Milena, Maribor 22. Palouc Klodvig, Gaishorn 23. Sekula Martina, Maribor 24. Svenšek Maks, Ribnica na P. 25. Šumer Karel, Sl. Konjice 26. Voršič Klara, Kočevje 27. Zorčič Alojz, Breg pri Ptuju uspeh: 31. Lab Adolf, Sp. Polskava 32. Läufer Josip, Maribor 33. Markovič Sofija, Dunaj izpil imajo: 36. Orthaber Jelica, Sl. Bistrica (trg. r.) 37. Zei Dušan, Trst (ne) 38. Zimic Ljudmila, Celje (ne) razred: Maribor III. razred. Razrednik prof. Čopič Josip. Prav dober uspeli: 1. Brglez Rozalija, Starošinec 2. Fock Miloš, Kranj 5. Klavora Elza. 3. Gaberc Hedvika, Naraplje pri Ptuju 4. Kikelj Alma. Opčine Parschlug (Avstrija) 6. Dreo Elza, Maribor 7. Filipčič Zmagoslava, Šepulje pri Tomaj i llervatin Cita, Pulj Vida, Ponikva Ernestina, Borovnica Dober uspeh: 15. Lovše Zorislava, Zagorje pri Kozjem IršiČ 8. 9. 10. Kociper E*..^ ___________, Korošec Olga, Partinje Hilda, Maribor 11. 12. Kovač . 13. Kovačič 14. Lipuš ” Ernestina, Trst Drago, Arclin 16. Lutman Stanislava, Trst 17. Matoševič Nevenka, Aleksandrovo 18. Peharda Edeltruda, Maribor 19. Pernič Vesna, Medvode 20. Pivec Frančiška, Sele pri Mariboru 21. Selinšek Jerica, Maribor 22. Senčič Rudolf, Ranca 23. Vcsnaver Nada, Poreč 24. Wengcr Adolf, Selnica Zadosten uspeh: 25. Krašovic Srečko, Zagorje ob Savi 26. Peče Konrad, Barkovlje pri Trstu Popravni izpil imajo: 27. Čižinek Danica, Žabja vas (fr) 29. Robnik Ivan, Maribor (fr) 28. Lovrenčič Anton, Štrigova (fr) 30. Šmid Ljudevit, Trst (fr) Neizprašana: 31. Čoh Ljuha, Zagreli Ponavljala razred: 32. Frangeš Terezija. Pragersko 33. P|eško Ivan. Maribor VI. razred. Razrednik prof. Struna Lojze. 1. Kaffou Milica, Litija Odličen uspeh: 2. Lindič Miroslav, Majšperk Prav dober uspeh: 3. Ferk Josip, Brezno ol» Dravi 4. Iskra Elfrida, Krčevina 5. Kanič Elizabeta, Gradac pri Maka rski 6. Penic Bronislava, Koprivnica pri Rajhcnburgu 7. Petovar Miroslav, Ivanjkovci, sr. Ptuj 8. Pušnik Franja, Sp. Grušovje pri Sl. Konjicah 9. Rakuša Nada, Sv. Lenart pri Vel. Nedelji 10. Smerdu Bogomir, Gradec (Avstrija) ]1. Wolf Milena. Rojan pri Trstu (Italija) 12. Zupančič Marija. Sevnica ob Savi Dober uspeh: 13. Braniselj Franc, Cerknica 14. Gergič Svetozar, Sv. Peter na Krasu (Italija) 15. Geržina Kristina, Maribor 16. Golc Dragomila, Gradec (Avstrija) 17. Kirndl Ema, Sevnica ob Savi 18. Klar Elfrida, Gradec (Avstrija) 19. Koči-Biesik Olga. Plzen (ČSR) 20. Kopič Anica, Sv. Lenart v Sl. gor. 21. Lesjak Eva, Maribor 22. Lešnik Vladimir, Sv. Vid pri Ptuju 31. 2vah Alojzija. 23. Lokošek Viljem, Štore pri Celju 24. Lukančič Anica. Dunaj (Avstrija) 25. Majhen Anica. Loški potok 26. Miheljak Viljem, Maribor Mohorko Amalija, Maribor Perhavec Bojko, Trst (Italija) 29. Perovšek Josip. Ljubljana 30. Petrovič Ernestina, Maribor Prijatelj Cirila, Glince pri Ljubljani Schweiger Karolina, Maribor 33. Skasa Franc, Paka pri Velenju Maribor 28. 31. 32. Zadosten uspeh: 35. Dreu Mira, Val di Tore (Italija) 36. Sedlak Hedvika, Komarno (Ogrska) Završni izpit v septembrskem roku 1935. a) Ministrski razpisi: Ministrstvo trgovine in industrije je odobrilo z rešenjem od 23. avgusta 1935 I. I5r. 29846/N od direkcije predloženi razpored završnega izpita v septembrskem roku. I>) Izpitni odbor: Predsednik: Modic Peter, direktor. Cl ani izpitnega odbora: Isti kakor v junijskem roku. c) Pismeni in ustni izpiti. Pismeni in ustni izpiti so sc vršili od 26. avgusta do 5. septembra 1935. K izpitu se je prijavil en kandidat, ki je polagal vse predmete in dva kandidata, ki sta bila v junijskem roku odklonjena na tri mcscco, in sicer iz trgovskega prava. Izpit so položili vsi kandidati. P o d a t k i o k a n d i d a t i h : 1. Preatoni Angelo, rojen 28. julija 1914 v Celju, sin Ambrozija, trg. potnika, položil izpit z dobrim uspehom. 2. Gorjup Dušan, rojen 25. maja 1911 v Avčab (Italija), sin Ribarila, šolskega upravitelja, položil izpit z zadostnim uspeliom. 3. Šauperl Adolf, rojen 24. aprila 1913 v Mariboru, siu Franca, tovarnarja, položil izpit z zadostnim uspehom. Završni izpit v junijskem roku 1936. a) Ministrski razpisi: Ministrstvo trgovine in industrije jc imenovalo z rešenjem I. lir. 14124/N od 7. maja 1936 za ministrskega odposlanca g. M. Prešla, šolskega inšpektorja pri kralj, banski upravi dravske banovine. h) Razpored izpita: Pismeni izpit: od 12. do 18. junija. Ustili izpit: od 22. tlo 27. junija. c) Izpitni odbor: Predsednik: Presl Mihajlo, šolski inšpektor kraljevske banske uprave Dravske banovine. Podpredsednik: Modic Peter, direktor. Člani izpitnega odbora: za slovenski jezik prof. dr. Kralj Vladimir; za francoski jezik prof. Čopič Josip; za nemški jezik in zemljepis prof. Mirk Vasilij; za knjigovodstvo in dopisje prof. Struna Alojzij: za trgovsko in politično računstvo prof. Šilc Josip; za hlagoznanstvo in tehnologijo nastavil. Škof Fran; za pravne predmete in narodno ekonomijo suplent Degen Friderik. č) Pismeni izpiti: 1. Iz slovenščine: Gospodarski pomen morja. 2. Iz francoskega jezika: 1. Adamovič, čitanka, La derniere elasse (berilo) 47/27 vrstic, do odstavka, ki se začenja z Je comptais sur . . . 2. Koresp.: MM Durand et Cie, papetiers en gros, 64, rue du Quatre septembre, ä Paris, ont re^u le 20 avril une commande d’ une valeur de 7500.— fr. de la port de la maison Jean Bernard, rue du Kocher, 28, Marseille. MM Durand et Cie desirent avoir des renseigne-ments sur leur clicnt et eerivent dans ce but ä un de leurs correspon-dant de Marseille, M. Paul Ponsard. Rediger la lettre adressee ä M. Ponsard. 3. Iz nemškega jezika: 1. Zu übersetzen: Dr. W. Volkner: »Der tüchtige Korrespondent«. — Zeile 1—27. 2. Zu übersetzen: Akreditivno pismo — prevod iz slovenščine v nemščino. 4. Iz trgovskega dopisja: 1. P. Klarič, Sisak, mi sporoča dne 25. maja, da je pasiven ter mi ponudi za poravnavo moje terjatve v znesku Din 12.560.— 60%, ako pristanem na izvensodno poravnavo. Kljub trudu in naporu mu radi današnjih slabih kupčij in kmet. moratorija ni uspelo, da bi obvaroval dober glas svoje tvrdke pred nesrečo, ki ga je zadela. V slučaju sodnega postopanja bi se gornja kvota znatno znižala. Tamkajšnja tvrdka Nikolič je prevzela v tej zadevi posredovanje za to izvensodno poravnavo. 2. Po prejemu tega dopisa se obrnem 28. maja na tvrdko Teslič i drug, Sisak, da me natančneje obvesti o stanju tvrdke Klarič. 3. Prvega junija mi sporoča tvrdka Teslič i drug, Sisak, da zahteva večina Klaričevih upnikov otvoritev konkurza in da se napram njemu sodno postopa, ker ni več popolnoma reelna. 4. 5. junija pooblaščam tvrdko, da me zastopa pri ugotovitvenem naroku na podlagi priloženega pooblastila in izvlečka iz tek. računa ter prijavim 20. junija svojo terjatev sodišču v Sisku. Izgotovi vsa potrebna pisma! 5. Iz knjigovodstva: Sestava čiste bilance na podlagi bruto-bilance in enomesečnega bančnega kupčijskega načrta. 6. Iz trgovskega računstva: 1. Ljubljana iina terjatev v Trstu Din 250.000.— val. 16. VI. in isti dan vnovči svojo terjatev tako, da trasira na Trst 3 istovredne devize, in sicer prvo per 1. VIL, drugo per 1. VIII., tretjo pa v čeku po tečaju 364.07. Na koliki znesek se glase posamezne devize, če se računa 6% diskont, 'A promila kurtaže in 2 promila provizije ter Din 165.— stroškov? 2. Koliko odstotkov je zgubil papirnat L na vrednosti, če notira zlato v Londonu 141/1 in če je zlatnik za L tehtal 7.988-05 g standart-nega zlata? 3. Ljubljana arbitrira 17. junija direktno na diferenco pri teh-le tečajih: Ljubljana notira Zürich notira devizo London . . 217.88 devizo London . . . 15.26 Paris . . . 290.28 „ Paris . . . 20.37 Dunaj . . . 918.28 „ Dunaj . . . 57.925 „ Amsterdam . 2.977.30 „ Amsterdam . . 209.77 „ Zürich . . . 1.528.24 4. Zaključite 30. VI. tekoči račun po cetrogradnem rektificiranem načinu! (Tek. račun ima 9 postavk in eno razdobje.) 5. Pšenica notira v Chicagu 86.75; izračunajte paritetno ceno za Jugoslavijo pri tečaju dev. Newyork (cable) 4400.64! 7. Iz političnega računstva: 1. Posojilo Din 50,000.000.—, vračljivo v 30 letih z enakimi dek. letnimi anuitetami pri 6°/"ni dek. obr. meri, se koncem 28. leta kon-ventira v 4%no in se odplačilni rok podaljša za 2 leti. Sestavite odplačilni načrt do konca 28. leta naprej! 2. Nekdo vlaga 10 let zaporedoma začetkom vsakega leta Din 10.000.—, koncem 12. leta dvigne Din 20.000.—, ostanek pa izčrpa z dek. letno rento, ki jo uživa od konca 20. do konca 30. leta. Kako velika je renta pri 5%ni dek. obrestni meri? 3. Kolik naj bo emisijski tečaj posojila, ki je vračljivo po 20 letih pri 4°/oni dek. obrestni meri, če naj se upniku obrestuje kapital po 7%? 5. Koliko glavnico bi morala plačati 30-letna oseba, da bi zavarovala svojim dedičem Din 100.000. , izplačljivih koncem leta, v ka- terem hi umrla? 5. Zakonska dvojica si želi zavarovati s plačilom premij, ki jih bo plačevala začetkom vsakega leta, za doživetje 15. leta po sklenjeni zavarovalni pogodbi glavnico Din 100.000.—. Če hi eden od obeh umrl, zapadejo vse plačane premije v korist zav. družbe. Koliko hi znašala letna premija, če je mož star 40, žena pa 30 let. (i'A% dek.) T.št. | Ime Cas in kraj rojstva Ime, poklic in bivališče očeta (mat.) Uspeli pri za-vrsnem izpitu 1 Braniselj France 13. fchr. 1917, Cerknica Frančišek, posestnik dober 2 Dren Frida 26. jan. 1916, Val di Torre, Istra Franc, fin. preglednik v p. odkl. na 3 in. iz geogr. :s Ferk Josip 4. jun. 1914, Brezno Jožef, obrtnik prav dober 4 Gergič Svetozar 19. febr. 1916. Sv. Peter na Krasu železu, uradnik v pok. prav dober 5 Geržina Kristina 23. avg. 1917, Maribor Ivan, zvan. drž. žel. v p. dober 6 Golc Dragomila 16. sept. 1917, Graz (Avstrija) Nežika, zasebnica dober 7 Iskra Elfrida 6. jun. 1917, Maribor Andrej, kroj. mojster prav dober 8 Kaffou Emilija 3. nov. 1916, Litija Ivan, želez, uradnik odličen 9 Kanič Elizabeta 28. julija 1916, Gradac p. Makarski Franc, sklad. drž. žel. v p. prav dober 10 Ririnll Ema 12. marca 1917, Sevnica ob Savi Jakob, pregl. fin. kontr. v p. prav dober 11 Klar Elfri.la 14. febr. 1916, Graz (Avstrija) Friderik, strojevodja drž. žel. zadosten 12 Koči-Biesik Olga 31. jan. 1917, Lobzy-Plzen (CSR) pok. Franc K., uradnik dober 13 Kopic Anica 11. nov. 1916, Sv. Lenart v Sl. g. pok. Jakob, nadučitelj dober 11 Lesjak Eva 3. aprila 1918, Maribor Teodor, trgovec dober 15 Lešnik Vladimir 19. jun. 1915, Sv. Vid pri Ptuju Mirko, sol. uprav. dober 16 Lindič Friderik 23. febr. 1917, Majšperk pok. Henrik, mesar odličen 17 Lokošek Viljem 12. jan. 1916, Store ob. Teharje Filip, trgovec prav dober lil Lukančič Ana 11. junija 1917, Dunaj (Avstrija) pok. Ivan, dober 19 Majhen Ana 26. okt. 1917, Loški potok Ivan, poštni uradnik dober 20 Miheljak Viljem 11. avg. 1916, Maribor pok. Josip, narednik dober 21 Mohorko Amalija 20. avg. 1917, Maribor Ivan, strojevodja drž. žel. dober 22 Penič Bronislava 1. jan. 1917, Vojsko, obč. Gorj. pok. Franc, trgovec prav dober H Ime Čas in kraj rojstva Ime, poklic in bivališče očeta (mat.) Uspeli pri za* vršnem izpitu 23 Perhavec Rojko 3. sept. 1915, Trst Jakob, trgovec dober 21 Perovšek Josip 8. maja 1916, Ljubljana Jožef, uslužb. drž. žel. dober 25 Petovar Miroslav 25. apr. 1918, Ivanjkovci, sr. Pt. Lovro, pos. in trgovec dober 2<> Petrovič Ernestina 18. sept. 1916, Maribor Štefan, poštni poduradnik dober 27 Prijatelj Cirila 5. julija 1918, Glince pri Viču Josip, šol. uprav. dober 28 Pušnik Franja 17. nov. 1915, Sp. Grušovje-Sl. K. Vinko, posestnik prav dober 29 Rakuša Natla 26. apr. 1917, Sv. Len. p. V. Ned. Kudolf, nastavnik prav dober 30 Schweiger Karlola 1. maja 1917, Maribor Rudolf, delov, drž. žel. prav dober 31 Sedlak Hedviga 26. sept. 1916, Romarom (Ogr.) Franjo, art. major v pok. odkl. na 3 m. iz slov. jez. 32 Skasa Franc 29. aprila 1915, Šmartno p. Saleku Franc, pos. in t rgovec dober 33 Smerdu Bogomir 7. maja 1915, Graz (Avstrija) pok. dr. Franc, zdravnik prav dober 34 Wolf Milena 15. jan. 1917, Rojan pri Trstu pok. Andrej, car. skladiščnik prav dober 35 Zupančič Marija 30. sept. 1916, Sevnica ob Savi pok. Leopold, usnjar in pos. prav dober 36 Žvab Alojzija 30. aprila 1917, Maribor Stanislav, železn. dober 37 Frangeš Angela privatna učenka 27. aprila 1910, Jarenina Anton, želez, v p. zadosten Naznanilo o začetku šolskega leta 1936/37. A. Popravni in razredni izpili. Popravni in razredni izpiti se bodo vršili od 26. avgusta do 1. septembra po razporedu, ki bo objavljen na uradni deski. Prošnje za dovolitev popravnega izpita je treba predložiti ravnateljstvu do 23. avgusta. Priložiti jim je treba letno spričevalo, kolkovali se morajo z Din 5.—. Pristojbina za dovoljenje izpita znaša Din 10.—. Učenec, ki se je prijavil k popravnemu izpitu, a svojega izostanka ne more opravičiti, ni dovršil razreda. Učenec, ki ga dokaže z zdravniškim spričevalom, da radi bolezni ni mogel pravočasno priti k izpitu, ga sme polagati najkasneje do 30. septembra z dovoljenjem ministrstva trgovine in industrije ali banske uprave. B. Dopolnilni izpil. Dopolnilni izpil opravljajo absolventi dvorazrednih trgovskih šol z završnim izpitom, ki želijo prestopiti v tretji razred trgovske akademije. Dijak se mora prijaviti od 20. do 23. avgusta s predpisano prošnjo (5 dinarjev za prošnjo in po 30 dinarjev za vsak predmet). Dopolnilni izpit se opravlja iz francoskega jezika, matematike, fizike in kemije v času od 24. do 31. avgusta po razporedu, ki bo objavljen na uradni deski. Učenci, ki so obiskovali srednjo trgovsko šolo v inozemstvu in žele nadaljevati študij na našib akademijah, morajo polagati dopolnilni izpit iz predmetov nacionalne skupine in onih predmetov, ki se jih niso učili, v roku od 24. do 31. avgusta v smislu pravilnika za polaganje privatnih in dopolnilnih izpitov na srednjih trg. šolah. C. Vpisovanje. Vpis učencev(nk) v vse štiri razrede se bo vršil 1., 2. in 3. septembra od 8. do 12. ure. V prvi razred se sprejemajo učenci(nke), ki so dovršili štiri razrede srednje šide (gimnazije, realke ali realne gimnazije) z nižjim tečajnim izpitom ali štiri razrede meščanske šole z zaključnim izpitom in ki nimajo na dan vpisa več nego 17 let. Dijaki, ki so izgubili pravico do rednega šolanja na srednji šoli, se ne morejo vpisati v trgovsko akademijo kot redni dijaki. Dijaki, ki imajo ob vpisovanju več kot 17, toda manj nego 19 let, se smejo vpisati samo z dovoljenjem banske uprave. V trgovsko akademijo se sprejemajo pred vsem dijaki iz okrožja šole. Sele za temi se smejo vpisati tudi dijaki iz drugih krajev. Dijaki, ki žele vstopiti v prvi razred trgovske akademije, se morajo osebno javiti v spremstvu staršev 27., 28. in 29. avgusta med 8. in 12. uro pri ravnateljstvu, predložiti s 5 Din kolkovano prošnjo na vzorcu, ki ga dobijo v ravnateljevi pisarni, in oddati spričevala o prejšnjem šolanju ter krstni list. Za vpis v ostale razrede zadošča spričevalo o uspešno dovršenem predhodnem razredu; kdor pride iz druge akademije, mora imeti na spričevalu pravilno odobritev šolskega direktorja. n Naknadni vpis v trgovsko akademijo dovoljuje direktor do 20. septembra. ministrstvo trgovine in industrije ali banska uprava pa najdalje do 10. oktobra. \sak dijak, ki je sprejet na zavod, mora izpolniti dve prijavi na predpisanem vzorcu, eno prijavo pa mora kolkovati z Din 50.-—. Č. Šolnini). Vsak dijak, ki je sprejet na z avod, plača pri vpisu sledečo šolnino: kdor plača davka: za I. in II. r. za HI. in IV. r. nad Din 300. do 1.000. Din 150. Din 200. 11 „ 1.000. do 3.000. 11 200, 11 250, 11 „ 3.000, do 5.000.— 11 250.- 11 300. „ 5.000. do 10.000. 11 400.— 11 500. 11 „ 10.000. - do 20.000. 11 600. 11 700. 11 „ 20.000. - do 50.000. 11 900.—- 11 1.000. 11 „ 50.000. 11 1.400. 11 1.500. Osnova za plačevanje šolnine je seštevek neposrednih davkov roditeljev in učenca. Ako šolajo roditelji več otrok, se plačuje za prvega popolno šolnino, za ostale otroke le polovico šolnine. Šolnina se ne plačuje za učence, katerih roditelji z njimi vred plačujejo manj nego 300 dinarjev davka na leto. Poleg šolnine mora vsak dijak plačati pri vpisu Din 20.— za zdravstveni fond. D. Pričetek šolskega leta 1936/37. Pouk se prične dne 9. septembra ob fi. uri. V M a r i h o r u, dne 28. junija 1936. RAVNATELJSTVO. *