DVA REFERENDUMA ZKJ IN | Na 2. strani | objavljamo v celoti I pismo predsednika I ZKJ tov. TITA | in izvršnega biroja | predsedstva ZKJ | s katerim so se | seznanili člani ZK | naše delovne skupnosti na | konferenci, ki je | bila dne 18. 10. 1972. 20. NOVEMBER 24. NOVEMBER CeJje - skladišče D-Per 214/1972 GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE Na konferenci so člani ZK razpravljali o svojem delu in se seznanili s pismom. Dopolnili so program dela s konkretnimi akcijami in zadolžitvami. Naša delovna skupnost bo odločala v mesecu novembru z dvema referenduma. O izenačitvi pravic iz zdravstvenega varstva delavcev in kmetov smo že pisali v zadnji številki. Na konferenci so se člani ZK enotno zavzeli za dosledno postopno izvajanje nalog, ki so nakazane v pismu in sprejeli dopolilni program dela naše organizacije ZK. Na 13. strani objavljamo važno stanovanjsko problematiko, ki je bila obravnavana na zadnji seji DS. Iz te problematike je razvidno, da je stanovanjsko vprašanje pri nas čedalje bolj pereč. V zvezi s tem je DS sprejel nekatere sklepe, ki bodo stanovanjske probleme vsaj nekoliko izboljšali. Prvi referendum bo 20. novembra, na katerem se bodo naši člani delovne skupnosti odločili o izenačitvi pravic iz zdravstvenega varstva delavcev in kmetov. Drugi referendum bo 24. novembra, na katerem bodo člani naše delovne skupnosti odločali o združitvi EMO z ZP ISKRA. > Tudi v tej številki > smo objavili članek S na 15, strani, ki še i bolj osvetljuje J to vprašanje. i» Na 4. strani i» objavljamo vse ¡i obširno gradivo, ¡i ki je v zvezi ! z združitvijo med l EMO in ZP ISKRA. Upamo, da bomo s temi informacijami vse člane naše delovne skupnosti vzpodbudili k razmišljanju, da se bodo na referendumih laže odločili. Leto XXII. St. 10 30. 11. 1972 PISMO PREDSEDNIKA IB ZKJ OSREDNJB KNJ /~~CELJE Pismo predsednika ZK Jugoslavije in VSEM ORGANIZACIJAM IM ČLAMOM ZKJ Na seji, ki je bila 18. septembra t. 1. je izvršni biro predsedstva ZKJ s sodelovanjem tov. Tita, razpravljal o nekaterih bistvenih vprašanjih izvajanja politike ZKJ in določil ukrepe, ki jih je treba storiti odločno in brez omahovanj, da bi Zveza komunistov povečala svojo enotnost, akcijsko sposobnost in učinkovitost. I. Sklepi 21. seje predsedstva in akcijski program II. konference ZKJ pomenijo za vse organizacije in vodilne organe ZK obveznost, da pri svojem praktičnem delovanju uveljavljajo in dosledno izvajajo politični kurs IX. kongresa ZKJ, odpravljajo nakopičene slabosti v Zvezi komunistov, da se odločneje zavzemajo za socialistično samoupravljanje in politiko enakopravnosti, bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti ter se spoprimejo z vsemi nasprotniki politike ZKJ. S prehodom na idejno in politično ofenzivo je Zveza komunistov že dosegla določene rezultate, ki jih ni treba podcenjevati. Ti rezultati so dobra podloga in opora za nadaljnje združevanje sil v Zvezi komunistov in v družbi na pozicijah socialističnega samoupravlj an j a. Zavedajoč se odgovornosti za potek in rezultate izvajanja sklepov in stališč, sprejetih na II. konferenci in sejah predsedstva ZKJ, poudarja izvršni biro, da bi bili lahko doseženi rezultati ogroženi, uspeh politike ZKJ pa vprašljiv, če se Zveza komunistov ne bo preobrazila v takšno organizacijo revolucionarne akcije, ki je zmožna svoja stališča in politiko učinkoviteje uresničevati. Izvajanje sprejetih sklepov je preizkusna in kritična točka dejanske pripravljenosti, doslednosti in odgovornosti komunistov, sleherne njihove organizacije in foruma. Delavski razred in ostali delovni ljudje ocenjujejo aktivnost komunistov in njihovih organizacij ne po deklaracijah, temveč po dejanskem političnem in družbenem obnašanju v praksi, po rezultatih njihove akcije. Sprejeta stališča in sklepi se preveč počasi izvajajo. Pri tem je očitno, da so tudi v vrstah Zveze komunistov poskusi, da bi se omilila ost sprejetih stališč, da bi se stališča razvodenila in potisnila vstran, praktični 'ukrepi pa se odlagajo in nevtralizirajo. To se izraža pri tistih vprašanjih, od katerih rešitev je odvisna krepitev položaja delavskega razreda v družbeno-ekonomskih in političnih odnosih, pri izvajanju ustavnih amandmajev, izvajanju politike ekonomske stabilizacije, premagovanju socialnih razlik, ki ne temeljijo na delu, ter na drugih področjih politike in prakse Zveze komunistov. V nedoslednostih, omahovanjih in neučinkovitosti pri izvrševanju sprejetih sklepov so izražene številne slabosti, ki jih imamo v organizacijah in vodilnih organih Zveze komunistov: — prisotnost in vpliv interesov ter pojmovanj, ki nasprotujejo interesom delavskega razreda in socialističnega samoupravljanja; — vpliv birokratične mentalitete, drobnoposestniške stihije in malomeščanske miselnosti, kar se izraža z nadomeščanjem načelne politike s politikanstvom in prodorom političnih intrig, ki jih pogosto inspirirajo tuji sovražni elementi iz naše države ali pa iz tujine; — vkoreninjenost oportunizma, ki se je zelo razmahnil; toleriranje pogledov in političnega obnašanja, ki nasprotuje ideologiji in politiki Zveze komunistov; — neizenačena merila in različna stopnja intenzivnosti v akciji za izvajanje političnih stališč ZKJ v različnih družbenih okoljih; — pojavi idejno-politične in akcijske razcepljenosti vse do poskusov obnovitve in krepitve, v starih ali novih oblikah strankarskega in frakcionaškega delovanja in klikarskih bojev za položaje oblasti. Samo z brezkompromisnim bojem za izkorenitev takšnih pojavov si lahko Zveza komunistov zagotovi odločilni vpliv na vsa družbena gibanja. II. Od idejno-politične enotnosti in akcijske sposobnosti Zveze komunistov je odvisno ali bo v sistemu socialističnega samoupravljanja zagotovljeno več učinkovitosti, odgovornosti, organiziranosti in reda pri reševanju življenjskih problemov delavskega razreda in razvoja družbe. Za krepitev enotnosti in akcijske sposobnosti Zveze komunistov so bistveno pomembne posebno naslednje zahteve: 1. Ne moremo se pomiriti z dejstvom, da so številni sklepi, ki jih sprejemajo naše organizacije in forumi, še vedno precej posplošeni in premalo jasni, da jih potem različno tolmačijo in pride celo do nasprotnega obnašanja v praksi. Izhajajoč iz programa in statuta ZKJ, odlokov IX. kongresa, sklepov konference in predsedstva ZKJ, je nujno potrebno z idejnim prečiščevanjem v popolnoma konkretni obliki definirati, za kaj in proti čemu se bojuje Zveza komunistov v vsakem določenem družbenem okolju. Z izostritvijo idejnih meril za akcijo je treba jasno določiti linijo razmejitev z vsemi tistimi pojmovanji, interesi in akcijami, ki odstopajo od razrednega bistva politike ZKJ in že sprejetih stališč. 2. Nujno potrebno je v vsaki organizaciji in forumu Zveze komunistov ustaliti prakso rednega kritičnega ocenjevanja izvajanja sprejetih sklepov, ali se in kako se komunisti ravnajo po teh sklepih tam, kjer delajo in žive, tam, kjer se odloča o družbenih zadevah — v samoupravnih organih, v predstavniških, izvršno-politič-nih in upravnih organih oblasti, v družbeno-političnih organizacijah. Samo s takšnim konkretnim ocenjevanjem, kako se postavljajo in obnašajo v družbeni praksi člani, izvoljeni funkcionarji, organizacije in forumi Zveze komunistov, in s stalno kontrolo izvrševanja nalog lahko uspešno razvijamo in ugotavljamo konkretno osebno in kolektivno odgovornost. To je pot za ocenjevanje dejanskih ideoloških, političnih in moralnih kvalitet in odgovornosti slehernega člana Zveze komunistov. Da bi to zagotovili, je treba odločneje odstraniti iz vrst Zveze komunistov vse tiste elemente, ki so tuji ideologiji in politiki Zveze komunistov, vse tiste, ki so jim lastni ozki, egoistični in skupinski interesi več kot interesi delavskega razreda in samoupravne socialistične skupnosti — korumpirane posameznike, malomeščane, nosilce birokratične samovolje, oportuniste, karieriste in druge ljudi, ki s svojim obnašanjem rušijo ugled Zveze komunistov. Ko bo ~ odstranila takšne člane, bo postala Zveza komunistov idejno enotnejša, sposobnejša za akcijo in privlačnejša za razredno zavestnejše delavce in mlade ljudi. 3. Ocenjujemo, da je tudi po II. konferenci ZKJ še vedno precej omahovanja, nedoslednosti in odmikov od načel demokratičnega centralizma, katerega bistvo je določeno v statutu ZKJ. Od doslednega izvajanja teh načel v praksrje odvisna preobrazba Zveze komunistov v enotnejšo in bolj borbeno organizacijo. Odločneje se moramo postaviti po robu tendencam, da bi bil demokratizem v Zvezi komunistov omejen na razprave brez sklepov, na pravice brez odgovornosti in na formalno-demokratično proceduro. V enakem obsegu je treba nasprotovati slehernemu poskusu, da bi se demokratični centralizem spremenil v birokratični centralizem, v vsiljevanje stališč brez predhodnih demokratičnih razprav v organizacijah in forumih, v vladavino ozkih skupin nad članstvom. Ponovno poudarjamo sklep II. konference Zveze komunistov, da načelo demokratičnega centralizma ne velja samo za odnose v okviru republiških in pokrajinskih zvez komunistov, temveč da je to načelo, ki velja prav tako od osnovnih organizacij pa do predsedstva ZKJ. Zaradi tega se je treba odločno postaviti po robu sleherni tendenci, ki bi vodila v idejno in politično dezintegracijo ZKJ, v spreminjanje ZKJ v labilno koalicijo republiških in pokrajinskih organizacij in ločevanje delavskega razreda po nacionalni in republiški pripadnosti. Enakopravna udeležba vseh zvez komunistov republik in pokrajin pri oblikovanju skupne politike pomeni tudi njihove enake obveznosti za demokratično izvajanje sprejetih sklepov, enako odgovornost za rezultate politike ZKJ. Predsedstvo in izvršni biro bosta zmožna redno razpravljati o vseh tistih vprašanjih iz življenja in delovanja Zveze komunistov republik in pokrajin, ki se nanašajo na politiko in prakso ZKJ kot celote, če bosta imela neposreden vpogled v izvajanje sprejetih sklepov. Do sedaj je bilo v tem pogledu precej slabosti. Izvršni biro bo izdelal takšno delovno metodo in neodložno bo storil potrebne ukrepe za spremembo takšnega stanja. 4. Izvršni biro ocenjuje, da je idejno-politična usposobljenost članstva Zveze komunistov še vedno v resnem razkoraku s potrebami sedanjega družbenopolitičnega trenutka, z obveznostmi, ki jih je prevzela Zveza komunistov. Aktivnosti v tej smeri še zdaleč ne zadovoljujejo. Z aktivno udeležbo in vplivom centralnih in pokrajinskih komitejev je nujno potrebno, da vsaka občinska organizacija Zveze komunistov izdela programe in oblike ideološkega usposabljanja, ki bodo zajeli celotno članstvo Zveze komunistov. Ideološko delo mora z marksistično usmerjenostjo in aktualno vsebino bistveno prispevati k usposabljanju članstva Zveze komunistov za uspešnejšo, povsem konkretno idejno in politično borbo proti ideologiji buržoazne orientacije, nacionalizmu, tehno-kratizmu in etatističnemu biro- Sekretar občinske konference ZK Celje tov. Seničar je na konferenci članov ZK EMO zelo jasno in obširno razložil naloge članov ZK 3 EAH&fihe<> Izvršnega biroja predsedstva ZKJ kratizmu, lažnemu levičarstvu in proti vsem oblikam socialne in politične demagogije. 5. S preciznejšim definiranjem idejnih meril, z jasnimi političnimi stališči in akcijo svojih članov v samoupravnih in državnih organih in družbenopolitičnih organizacijah, mora Zveza komunistov okrepiti svojo vlogo in vpliv na področju kadrovske politike. Vodilni organi in organizacije Zveze komunistov naj se neposredno in konkretno zavzamejo za to, da se odgovornost za družbene in državne zadeve zaupa ljudem, ki bodo te dolžnosti opravljali v interesu delavskega razreda in razvoja socialističnega samoupravljanja. To je nujno potrebno zagotoviti zlasti za tako pomembne družbene zadeve, kakršne so vodilne dolžnosti v gospodarstvu, na področju izobraževanja, v sredstvih informacij, v javni upravi, sodstvu, tožilstvu, organih kontrole in varnosti. Pri vodenju kadrovske politike v delovnih organizacijah v gospodarstvu in negospodarskih dejavnostih je še vedno precej privatizacije in monopola posameznikov in skupin. S tem je v dobršni meri odvzeta oblast delovnim kolektivom in njihovim ^ samoupravnim organom, ogrožen pa je širši družbeni interes. Da bi premagali takšno stanje, je treba okrepiti vlogo družbenega dogovora o kadrovski politiki in preveriti veljavne zakonske in samoupravne norme, ki urejajo ta vprašanja. III. 1. Stabilizacija našega gospodarstva se srečuje s številnimi zaprekami. Še vedno nismo odpravili nestabilnosti. Nismo izvršili temeljitega preobrata v dosedanjem obnašanju. Nelikvidnost še vedno pritiska z vso močjo. Raste število delovnih organizacij, ki poslujejo z izgubami. Še vedno je precej nepokritih investicij. Družbenopolitične skupnosti niso poravnale svojih obveznosti do gospodarstva, proračunski viški pa niso vrnjeni gospodarstvu. Izvidi družbenega knjigovodstva in inšpekcijskih služb ostanejo brez ugotavljanja učinkovite zakonske in družbene odgovornosti. Še vedno predvsem z rastjo cen iščemo izhod iz trenutnih težav. Kljub ugodnim ekonomskim rezultatom v proizvodnji, izvozu in zaposlenosti pa lahko slabosti, ki jih nismo odpravili, ogrozijo te rezultate, če ne bomo hitreje in radikalneje spremenili obnašanja vseh nosilcev gospodarske aktivnosti, vseh organov, odgovornih za gospodarske tokove v naši državi. Posebno veliko odgovornost pri tem imajo republiški, pokrajinski in zvezni izvršni svet ter drugi izvršni organi. Predsedstvo ZKJ je nekajkrat razpravljalo in sprejelo sklepe o teh problemih. Izvršni biro predsedstva ZKJ vztraja pri tem, naj vsi vodilni organi in organizacije Zveze komunistov takoj ugotovijo in ocenijo, v kateri fazi je izvršeyanje sklepov iz akcijskega programa II. konference ZKJ, posebno glede omejitve investicij in ostalih oblik potrošnje v okvire razpoložljivih sredstev, glede zmanjševanja izgub, realizacije sklepov ZKJ o agrarni politiki, spreminjanja položaja delovnih organizacij na področju bančništva ih blagovnega prometa v državi in s tujino v skladu z ustavnimi amandmaji. Zveza komunistov naj se odločneje zavzame za to, da bo v vseh delovnih kolektivih in družbenih okoljih prevladala in se utrdila orientacija v maksimalno mobilizacijo notranjih moči, v dvig produktivnosti dela in zvečanje dohodka, razvoj sposobnosti in ustvarjalnosti, krepitev družbene odgovornosti in delovne discipline. Odločneje je treba nasprotovati na vseh črtah pritisku potrošniške psihologije, pojavom nevestnega odnosa do dela in družbenih sredstev, malomarnosti ter vsem oblikam razsipništva in parazitizma. Vsi ukrepi, sistemski, ekonomski in administrativni, ki so storjeni s ciljem ekonomske stabilizacije, naj prispevajo k ponovni uveljavitvi načel gospodarske in družbene reforme, tržnega gospodarjenja in izgraditve sistema zavestne planske usmeritve ekonomskih in družbenih gibanj. Politika ekonomske stabilizacije se lahko uspešno uresničuje z odločno pripravljenostjo in doslednostjo komunistov, ki delujejo v vseh organizacijah združenega dela, v vseh državnih in političnih organih. Odnos do vprašanj, od katerih je odvisen uspeh politike stabilizacije, naj bo bistveno merilo za ocenjevanje rezultatov vsakega posameznega člana in organizacije Zveze komunistov, vseh samoupravnih in državnih organov, vseh družbenopolitičnih organizacij. 2. Kljub doseženim začetnim uspehom pa ne moremo biti zadovoljni z rezultati boja za premagovanje socialnih razlik, ki ne temeljijo na delu, oz. za izvrševanje sklepov, ki jih je glede tega sprejelo predsedstvo ZKJ. Zveza komunistov in vse organizirane socialistične sile naj odločno premagujejo in odpravljajo vse tiste tokove v življenju, ki vodijo v razslojitev družbe na revne in bogate. Potrebna je nujna, organizirana in široka akcija, ki naj jo vodijo komunisti, za odpravo virov bogatitve, pridobivanja dohodka brez dela oz. nesorazmerno vloženemu delu. Za premajhno učinkovitost pri odpravljanju teh pojavov so odgovorni organi, ki so zadolženi za izdajo zakonov in odlokov o obdavčenju čezmernega zaslužka, ki so zadolženi za organiziranje sposobnih davčnih in drugih inšpekcijskih organov, ki bodo striktno in brez oklevanja izvajali zakonske predpise in odloke državnih in samoupravnih organov. Čimprej je treba sprejeti zakon, s katerim se uredijo in obdavčijo dohodki, pridobljeni od prodaje zemlje ali nepremičnin, prilastitve rente, ki je rezultat družbenega vlaganja, onemogočiti pa je treba prakso, da se v obliki nadomestila škode za razlaščene parcele ali poslopja pridobiva bogastvo. Za naš samoupravni socialistični sistem je nedopusten pasiven in oportunistični odnos do korupcije, kraje in drugih podobnih oblik prilaščanja dobrin in dohodka. Pri odpravljanju in kaznovanju nosilcev podkupnine, korupcije, nezakonitega prilaščanja premoženja, preganjalni in sodni organi še vedno niso kos svojim nalogam in nimajo dovolj pomoči in podpore. Organizacije in vodstva Zveze komunistov naj se več kot do sedaj zavzemajo za pobudo in vodenje široke družbene akcije proti vzrokom in nosilcem teh pojavov. Storiti je treba nujne ukrepe, ki bi zagotovili usposabljanje organov državne in delavske, samoupravne kontrole, za učinkovitejše zatiranje takšnih pojavov. V Zvezi komunistov ne sme biti prostora za ljudi, za katere se ugotovi, da si pridobivajo premoženje na način, ki nasprotuje zakonu in socialističnim družbenim normam. 3. Na širšem posvetovanju in na seji predsedstva ZKJ 26. junija t. 1. so se dogovorili in določili politične in idejne ukrepe, ki jih je treba storiti na področju sredstev informiranja. Do sedaj je bilo le malo storjenega za uresničevanje teh sklepov in ukrepov. Zato je neodložljiva naloga, da se skličejo sestanki vseh komunistov v tisku, na radiu in televiziji in vseh odgovornih političnih in družbenih organov, da bi storili odločne ukrepe, ki naj bi onemogočili destruktivno pisanje, odstranili z vodilnih mest vse tiste, ki ne sprejemajo političnega kursa ZKJ, onemogočili pisanje, ki je nasprotno politiki ZKJ in frakcijsko delovanje preko tiska. Vse to bo olajšalo, da bodo komunisti in drugi delavci v tisku, na radiu in televiziji, izhajajoč iz naših osnovnih stališč, začeli odločen boj za realizacijo naše politike v družbeno-političnem življenju. To bo pomemben in nov prispevek, v boju ZKJ. Sedanja etapa revolucije je odločilna za razvojne smeri in usodo socializma v Jugoslaviji. Bi- stvo je v tem: ali bo delavski razred zagospodaril s celotno družbeno reprodukcijo in zagotovil odločilno vlogo pri političnem in družbenem odločanju, ali pa se bodo okrepili tisti odnosi in sile, ki nasprotujejo interesom delavskega razreda, socializma in samoupravljanja. V tem prelomnem trenutku ima Zveza komunistov povečano odgovornost za smeri družbenega razvoja, za funkcioniranje in razvoj sistema socialističnega samoupravljanja, za krepitev revolucionarnega značaja oblasti delavskega razreda, za socialistično vsebino vseh družbenih odločitev. S krepitvijo svoje enotnosti, odgovornosti in akcijske sposobnosti pri izvrševanju sprejete politike se bo Zveza komunistov najbolje pripravila za svojo III. in IV. konferenco ter X. kongres, za sprejetje in uresničevanje druge faze ustavnih sprememb, za definiranje dolgoročnejše politike Jugoslavije. V tem pismu so naznačena samo nekatera aktualna vprašanja, ki so bistveno pomembna za uspešnejše izvajanje politike ZKJ. O drugih, enako pomembnih vprašanjih iz tekoče prakse Zveze komunistov, bosta razpravljala in zavzela stališča predsedstvo ter izvršni biro na svojih naslednjih sejah. Vse organizacije Zveze komunistov imajo obveznost, da na podlagi stališč, izraženih v tem pismu, kritično ocenijo lastno idejno-politično prakso, natančno definirajo svoje obveznosti in naloge ter razvijejo široko akcijo v delavskem razredu, med mladino in drugimi deli družbe, s ciljem uspešnejšega uresničevanja politike ZKJ. Komunisti so dolžni, izhajajoč iz teh stališč, usmeriti in okrepiti svojo aktivnost v organih samoupravljanja, državnih organih in družbeno-po-litičnih organizacijah. Za izvršni biro predsedstva ZKJ sekretar STANE DOLANC, s. r. Predsednik Zveze komunistov Jugoslavije JOSIP BROZ — TITO, s. r. EMO IN 1. POMEN ZDRUŽEVANJA INDUSTRIJE V svetu se ne glede na družbeno ureditev in stopnjo razvitosti, v desetletjih po drugi svetovni vojni pojavlja stalno rastoča potreba po industrijskih izdelkih in storitvah za investicije, za družbeno in osebno porabo. Velikost te potrebe pa ni samo v množini istovrstnih ali sorodnih, temveč tudi v velikosti skupkov raznovrstnih in popolnoma različnih izdelkov in storitev. Odjemni del trga se združuje v močna središča, da lahko uresniči velike in vedno zahtevnejše projekte in da lahko zadovolji svoje raznolike potrebe po najugodnejših pogojih iz čim manj virov. Nudenje mora biti zato sleherno leto večje, širše in obsežnejše. Finančne možnosti trga pa naravno zaostajajo za temi potrebami, kar povzroča neizprosno konkurenčno borbo med ponudniki v cenah, kvaliteti, rokih dobav in plačil, širokosti in kompleksnosti nudenega blaga in storitev. Zato, da lahko uspešno nudijo trgu svoje blago in storitve v zahtevani količini in obsegu, širini in obsežnosti, se morajo industrij ska podjetja združevati znotraj in zunaj svoje proizvodne veje. Le velika združena grupacija istovrstnih in raznorodnih podjetij zmore koncentrirati kapital in kadre ter lahko izvede znotraj sebe delitev in specializacijo dela. To ji omogoči uporabo modernih metod vodenja in upravljanja ter uporabo najnovejših tehnoloških in znanstvenih dosežkov v proizvodnji. S tem doseže potrebno poslovno okretnost ter najboljše razmerje med kvaliteto in ceno. Na skupnem sestanku so se predstavniki družbenopolitičnih organizacij ZP ISKRA in naši predstavniki ter člani vodstev obeh podjetij o marsičem pogovorili Iz tako zagotovljenih ekonomskih učinkov znotraj sebe in doseženih ekonomskih učinkov na trgu, lahko taka velika grupacija naglo širi svojo materialno osnovo, svoje kadrovske in proizvodne zmogljivosti, skratka, naglo veča svoj gospodarski potencial. S tem se pa veča tudi gospodarska zmogljivost ožjega in širšega gospodarskega področja. Jugoslovanski trg je zanimiv, vendar premajhen za doseganje zadosti velikih proizvodnih serij. Zato se morajo naša industrijska podjetja vključiti v mednarodno delitev dela in iskati uvrstitvene možnosti za svoje blago in storitve na mednarodnih trgih. Na njih se morajo pojaviti z obsežnim in konkurenčnim nudenjem, kar pa lahko store le, če so združena. Zato se je v Jugoslaviji že pred časom pričel nagel proces združevanja v industriji. Za slovensko industrijo je značilna njena razdrobljenost in majhnost njenih podjetij. So finančno šibka, nezadostno in zastarelo opremljena in dosegajo nizke ekonomske učinke. Zato je njihova uspešnost na jugoslovanskem trgu sleherno leto bolj ogrožena, zlasti zaradi naglega združevanja konkurenčne industrije v drugih republikah, ki je že od vsega začetka bolje opremljena, ima širšo materialno osnovo, večje rezerve delovne sile in obsežnejši izbor kadrov. Na zunanjih tržiščih pa prodajamo drobnjakarsko in nerentabilno. Slovenska industrija mora v prihodnjih 5 letih z združevanjem oblikovati velika podjetja. Le tako organizirana bo lahko racionalno izkoriščala omejene finančne vire naše republike, se naglo modernizirala, pravilno zaposlila kadre, uspešno prodrla na domače in zunanje tržišče in razširila svojo materialno osnovo. S tem bo, okrepila svojo ter splošno gospodarsko zmogljivost naše republike in lahko zagotovila zaposlenim dolgoročno socialno varnost in primeren osebni standard. 2. PRAVNI POLOŽAJ ZP ISKRA Podjetje ISKRA Kranj je ustanovila vlada FLRJ s svojim aktom PO št. 2065/41 z dne 31/12-1946 in je do 3U12-1965 imelo status enotnega podjetja. Na referendumu dne 22/12-1965 pa se je delovna skupnost podjetja ISKRA Kranj izjavila za spremembo statusa enotnega podjetja z Združeno podjetje, kar je ugotovil delavski svet pouJ^lJa ZDRUŽENO na svojem 11. zasedanju, dne 28. 12. 1965 in sprejel ustrezne sklepe in novi statut združenega podjetja tako, da od L L 1966 dalje posluje prejšnje enotno podjetje ISKRA Kranj kot združeno podjetje s sedežem v Kranju. Sedaj ima v svojem sestavu 18 organizacij, tj.: 16 proizvodnih organizacij ali tovarn, raziskovalno-razvojno organizacijo in komercialno organizacijo. Združeno podjetje je vpisano v register gospodarskih organizacij pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani pod številko RG I-134-Kr. Organizacijske enote pravne osebe, ki so v sestavu združenega podjetja so vpisane v register gospodarskih organizacij pri krajevno pristojnem sodišču. Organizacije v sestavu ZP ISKRA so: L ISKRA — ELEKTROMEHANIKA — tovarna’elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov Kranj — v združenem podjetju ISKRA Kranj; 2. ISKRA — AVTOMATIKA — tovarna za elektroniko in avtomatiko, Ljubljana-Pržan v združenem podjetju ISKRA Kranj; 3. ISKRA — ELEMENTI — tovarna elementov za elektroniko, Ljubljana — v združenem podjetju ISKRA Kranj; 4. ISKRA — APARATI — tovarna električnih aparatov, Ljubljana — v združenem podjetju ISKRA Kranj; 5. ISKRA — NAPRAVE — tovarna elektronskih naprav, Ljubljana — v združenem podjetju ISKRA Kranj; 6. ISKRA — KONDENZATORJI — tovarna kondenzatorjev, Semič — v združenem podjetju ISKRA Kranj 7. ISKRA — ELEKTRONIKA — tovarna elektronskih instrumentov, Horjul — v združenem podjetju ISKRA Kranj; 8. ISKRA — AVTOELEKTRIKA — tovarna avtoelektričnih izdelkov, Nova Gorica — v združenem podjetju ISKRA Kranj; 9. ISKRA — ELEKTROMOTORJI — tovarna elektromotorjev, Železniki — v združenem podjetju ISKRA Kranj; 10. ISKRA — INSTRUMENTI — tovarna električnih merilnih instrumentov, Otoče — v združenem podjetju ISKRA Kranj; 11. ISKRA — USMERNIKI — tovarna usmerniških naprav, Novo mesto — v združenem podjetju ISKRA Kranj; 12. ISKRA — POLPREVODNIKI — tovarna polprevodnikov, Trbovlje — v združenem podjetju ISKRA Kranj; 13. ISKRA — SPREJEMNIKI — tovarna radijskih sprejemnikov, Sežana — v združenem podjetju ISKRA Kranj; 14. ISKRA — ORODJARNA — tovarna orodja, Ljubljana, v združenem podjetju ISKRA Kranj; 15. ISKRA — GOSPODINJSKI APARATI — tovarna gospodinjskih aparatov, Škofja Loka — v združenem podjetju ISKRA Kranj; 16. ISKRA — INDUSTRIJSKA OPREMA — tovarna industrijske opreme, Lesce — v združenem podjetju ISKRA Kranj; 17. ISKRA — COMMERCE, Ljubljana — v združenem podjetju ISKRA Kranj; 18. ISKRA — ZAVOD ZA AVTOMATIZACIJO — Ljubljana — v združenem podjetju ISKRA Kranj. V sestavi združenega podjetja obstoji samostojna organizacija združenega dela — pravna oseba: ISKRA — CENTER ZA AVTOMATSKO OBDELAVO PODATKOV — Ljubljana, v združenem podjetju ISKRA Kranj; dalje organizacija združenega dela, ki opravlja storitve članom delovne skupnosti: ISKRA — POČITNIŠKA SKUPNOST Ljubljana — v združenem podjetju ISKRA Kranj in samostojna organizacija združenega dela: STROKOVNE SLUŽBE združenega podjetja. V okviru ISKRA-COMMERCE pa ima združeno podjetje svoja predstavništva v državi, in to: v Ljubljani, Mariboru, Zagrebu, Beogradu, Skopju, Sarajevu, Splitu, Rijeki, Osijeku, Novem Sadu in Banja Luki. V tujini pa svoje firme in predstavništva: v Milanu, New Yorku, Pragi, Moskvi, Istanbulu, Londonu, Caracasu in v Stuttgartu — ISKRA ELEKTRONIK STUTTGART, kamor je vključena tudi firma za proizvodnjo električnega orodja, PERLES v Švici. Poslovni predmet združenega podjetja je: a) proizvodnja vsakovrstnih elektronskih, telekomunikacijskih, elektromehanskih, finomehanskih in mehanskih izdelkov in opreme ter sredstev za avtomatizacijo, kakor: elementov in naprav za avtomatizacijo, telekomunikacijskih, tele-mehanskih in signalno-varnostnih naprav in aparatov, elektromerilnih naprav, avtoelektrične opreme, električnih strojev in orodij, kakor tudi sestavov, delov in elementov za te vrste proizvodov ter gospodinjskih aparatov in njihovih sestavnih delov, kakor tudi sestavnih delov, izdelkov, naprav, strojev in sistemov na osnovi mehanike, b) projektiranje, instaliranje, montaža, vzdrževanje in popravljanje takih izdelkov in naprav, tako lastne kot tuje proizvodnje ter razne dejavnosti na domačem in tujem trgu, ----------- PODJETJE ISKRA projektiranje, izdelava, instaliranje, montaža, vzdrževanje in popravljanje orodij in strojev ter opreme za proizvodnjo izdelkov in naprav lastnega proizvodnega programa, c) pripravljanje tehničnih in tehnoloških osnov za proizvodne organizacije, opravljanje skupne raziskovalne dejavnosti ter dejavnosti razvoja materialov in novih izdelkov ter konstruiranje izdekov, č) projektiranje — uvajanje organizacije poslovanja v zvezi z avtomatsko obdelavo podatkov, programiranje avtomatske obdelave podatkov, koordiniranje in posredovanje avtomatske obdelave podatkov na elektronskem računalniškem sistemu, d) prodaja izdelkov lastne proizvodnje, njihovih sestavnih dopolnilnih in rezervnih delov, kakor tudi dopolnilnega sortimenta, e) dajanje tehnične pomoči ali licenc za izdelavo izdelkov lastnega proizvodnega programa, kakor tudi dajanje tehnične pomoči in projektiranje obratov za montažo ali proizvodnjo teh izdelkov, izvajanje investicijskih del, f) izvajanje inženiringa na domačem in tujem tržišču, g) nabav surovin in pomožnih materialov, polizdelkov, delov in sestavnih delov, orodja, aparatov, merilnih pripomočkov, strojev in naprav ter njihovih rezervnih delov, ki so potrebni za izvrševanje osnovne dejavnosti, h) prevoz blaga lastne in tuje proizvodnje z lastnimi prevoznimi sredstvi, i) zunanjetrgovinski promet: razširitev registracije Iskre izvoz blaga iz proizvodnje elektroindustrije za sebe in za druge, uvoz reprodukcijskega materiala vseh vrst, rezervnih delov, investicijske opreme in drugega blaga za sebe in za druge, opravljanje vseh zastopniških poslov za tuje firme, sprejemanje blaga od tujih firm v kon-signacijo, izvajanje investicijskih del v tujini, opravljanje mednarodnega transporta blaga v cestnem prometu, posredovanje v zunanjetrgovinskem prometu, promet s pravicami industrijske lastnine, j) nudenje možnosti za rekreacijo in oddih članov delovne skupnosti združenega podjetja, kot tudi drugim osebam ob pogojih zakona in splošnih aktov. Zaščitni znak združenega podjet-ja ISKRA Kranj je simetrična zvezda s petimi kraki. 3. PRAVNI POLOŽAJ EMO Podjetje EMO — emajlirnica, metalna industrija in orodjarna Celje, obstoja že od leta 1894 in je v začetku proizvajalo emajlirano posodo. Kasneje je pričelo proizvajati tudi kotle in radiatorje. Leta 1946 je bilo podjetje z odločbo vlade SRS z dne 26. 10. 1946 ustanovljeno kot državno gospodarsko podjetje republiškega pomena. »Tovarna emajlirane posode Celje«, ki je bila kot gospodarsko podjetje registrirana z odločbo Ministrstva za finance LRS z dne 19. 1. 1947, št. 5693-11-1947. Predsednik DS Ervin Belak spremlja tovariše iz ZP ISKRA po tovarni V letu 1966 se je EMO priključil obrat v Kruševcu v SR Srbiji, 1968 pa še obrat TOBI v Bistrici pri Mariboru. Tako ima EMO sedaj 12 delovnih enot, od tega: 1. kemični obrat 2. obrat kovinske predelave in obrat pocinkovalnice 3. obrat emajlirnica 4. obrat emajlirnica Kruševac 5. obrat emajlirnica Bistrica 6. obrat radiatorjev 7. obrat kotlov 8. obrat odpreskov in avtokoles 9. obrat orodjarne in vzdrževanja 10. režijske enote in dve posebni enoti, tj. mehanografski center in stanovanjsko enoto, ki imata status organizacij združenega dela, ki samostojno pridobivata in delita dohodek, nimata pa svoj st va pravne osebe. EMO ima svoja predstavništva v Beogradu, Zagrebu in Skopju. Podjetje je registrirano za poslovanje na področju SFRJ. I. Izdelovanje na industrijski način: a) sestavnih delov strojev in naprav, odpreskov in odkovkov, vključno avtomobilskih koles ter drugih delov za proizvodnjo motornih vozil, strojegradnjo, elektroindustrijo in ostalo kovinsko industrijo, b) pločevinastih radiatorjev, grelnih teles in kotlov za centralno kurjavo ter elektroindustrijo, c) higienskih in sanitarnih artiklov, kopalnih kadi, senčnikov za električno razsvetljavo, kovinske transportne embalaže in pripomoč kov vključno butank, cestno prometnih znakov, uličnih in napisnih tablic, garderobnih omaric ter drugih podobnih predmetov za investicijsko vzdrževanje, d) emajlirane, pocinkane, pokositrane, brušene in aluminijaste posode, e) gospodinjskih in kuhinjskih predmetov ter opreme kovinske in druge stroke, ki jih podjetje izdeluje v lastnem proizvodnem programu in drugih proizvajalnih podjetij, s katerimi ima tozadevne pogodbe o medsebojnem poslovno-tehničnem sodelovanju, f) raznovrstnih orodij in investicijske opreme za emajlirniee in pocinkovalnice ter drugo kovinsko predelovalno industrijo, g) kremenčeve in živčeve moke, emajlov in frit ter drugih pomožnih materialov za emajliranje, pocinkanje in pokositranje." 11. Izvrševanje uslug v kovinsko emajlirski stroki: Emajliranje, pocinkanje in strojna obdelava raznih kovinskih predmetov. III. Izvrševanje preiskav materiala in konstrukcij v kovinski stroki IV. Nudenje rekreacije ter penzionskih uslug in gostinskih uslug, vključno točenje alkoholnih in brezalkoholnih "pijač tako za člane delovne skupnosti kot za tretje osebe. V. Opravljanje uslug in storitev članom delovne skupnosti ter gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini pod upravo podjetja. VI. Prirejanje stalnih razstav za lastne proizvode in opravljanje servisnih storitev za izdelke kovinsko predelovalne industrije ter prodaja nadomestnih delov proizvodov, za katere opravlja servisne storitve na veliko in malo. Podjetje je registrirano za zunanjetrgovinsko poslovanje: I. Izvoz: a) sestavnih delov strojev in naprav, odpreskov in odkovkov, vključno avtomobilska kolesa ter drugih delov za proizvodnjo motornih vozil, strojegradnjo, elektroindustrijo in ostalo kovinsko industrijo, b) pločevinastih radiatorjev, grelnih teles in kotlov za centralno kurjavo in elektroindustrijo, c) higienskih in sanitarnih artiklov, kopalnih kadi, senčnikov za električno razsvetljavo, kovinske transportne embalaže in pripomočkov, vključno butanke, censtno prometnih znakov, uličnih in napisnih tablic, garderobnih omaric ter drugih podobnih predmetov za investicije in investicijsko vzdrževanje, d) emajlirane, pocinkane, pokositrane, brušene in aluminijaste posode, e) gospodinjskih in kuhinjskih predmetov ter opreme in druge stroke, ki jih podjetje izvaža iz lastnega proizvodnega programa in drugih proizvajalnih podjetij, s katerimi ima tozadevne pogodbe o medsebojno poslovno-tehničnem sodelovanju, f) raznovrstnih orodij in investicijske opreme za emajlirniee in pocinkovalnice ter drugo kovinsko in predelovalno industrijo, g) kremenčeve in živčeve moke, emajlov in frit ter drugih pomožnih materialov za emajliranje, pocinkanje in pokositranje. II. Uvoz: a) reprodukcijskega materiala za potrebe lastne proizvodnje in po posebnem odobrenju pristojnih organov za potrebe drugih sorodnih proizvajalnih podjetij, s katerimi obstojajo pogodbe o medsebojnem poslovno-tehničnem sodelovanju kot tudi sestavnih delov za vgradnjo v lastne proizvode, b) opreme in njenih rezervnih delov, ki služijo neposredno proizvodnji tako za potrebe novih investicij, kot tudi investicijskega vzdrževanja. Zaščitni znak podjetja je: dva leva, ki stojita s prednjima nogama na emajlirani posodi, na posodi je peterokraka zvezda. EMO je skupaj z Interexportom Beograd v letu 1971 ustanovilo 'podjetje EMOCONTEJNER Celje, ki je v fazi ustanavljanja in s tem statusom. Ustanoviteljski delež znaša 90: 10 v korist EMO. Proizvodni program so kontejnerji za prevoz blaga. Podjetje je registrirano za poslovni predmet: izdelovanje kontejnerjev in drugih transportnih naprav na industrijski način. 4. ORIS DEJAVNOSTI ZP ISKRA V Iskri je trenutno zaposleno 17.800 oseb, od tega 14.500 v tovarnah in obratih s skupno delovno površino 120.000 m2, 850 v znanstveno raziskovalnih in razvojnih laboratorijih Zavoda za avtomatizacijo ter ca. 1600 v Iskra Commerce — komercialni organizaciji podjetja. Z 1783 milijoni din proizvodnje in 19,8 milijoni § izvoza je bila Iskra v letu 1971 peto največje industrijsko podjetje v Jugoslaviji. Proizvodni program ZP Iskra zajema področja telekomunikacij, elektromehanike, elektronike, avtomatike, sestavne dele in vse pripadajoče tehnične in poslovne dejavnosti. Na hitro rastočem jugoslovanskem trgu ima ZP Iskra največjo in najbolj razvejano prodajno, projektivno in servisno organizacijo v svoji stroki, ki jo je zgradila med prvimi in to že znatno prej, preden se je uveljavilo tržno gospodarstvo v Jugoslaviji. Rast podjetja je pogojena z zakonitostmi ekonomskih serij in s stalnim napredkom tehnologije. Zato se ZP Iskra zavestno usmerja na področja z največjim razvojnim potencialom in ji za normalno rast ne zadošča tržni potencial v domovini. Zadostne možnosti za nadaljnjo ekspanzijo lahko nudi Iskri poleg domačega samo mednarodni trg. Zaradi tega je ZP Iskra zgradila in načrtno širi tudi eno od prvih in najmočnejših industrijsko-komercialnih organizacij v tujini. V Jugoslaviji ima ZP Iskra 14 prestavništev, 17 lastnih trgovin, 17 lastnih in 350 pogodbenih servisov, skladišča rezervnih delov itd. V inozemstvu ima 9 firm in predstavništev v glavnih mestih največjih držav, 1 proizvodno podjetje itd. Število vse se stalno povečuje. V oblikovanju svojih izdelkov je Iskra vodilno podjetje v Jugoslaviji in dosega najvišja mednarodna priznanja. Estetsko in funkcionalno oblikovani izdelki ji omogočajo širjenje na domačem in inozemskem trgu. Stalna skrb za kakovost izdelkov in storitev ter prilagodljivost tržnim zahtevam sta v teku let utrdila poslovne vezi in ustvarila trajno zaupanje domačih in tujih kupcev v ZP Iškim. ZP ISKRA V LETU 1971 Osnovni podatki Minulo leto je bilo za ZP Iskro leto nadaljnjega gospodarskega vzpona. Tako so se povečali v primerjavi z letom 1970 v organizacijah, ki so bile v združenem podjetju v letu 1971: vrednost proizvodnje za 12,1 % število zaposlenih za 6,7% produktivnost za 5,0% investicije za 115,0% izvoz za 31,5 % čisti dobiček za 37,5% Vsi ti rezultati so bili doseženi, kljub nestabilnim razmeram na domačem in mednarodnem trgu. Raziskave in razvoj V zavodu za avtomatizacijo (ZZA) je ZP Iskra združila tehniške službe skupnega prometa (tehnološke raziskave, študij dela, standardizacija, razskiave, konstrukcija embalaže, patenti, dokumentaci- Predstavniki ZP ISKRA si z zanimanjem ogledujejo proizvodnjo ja, knjižnica itd.), centralne laboratorije za zanesljivost in kvaliteto. Zavod za avtomatizacijo je iniciator tehniškega in tehnološkega napredka v ZP Iskra na mnogih področjih. Poleg centralne razvojne institucije obstojajo po tovarnah tudi lastni razvojni oddelki. ZP Iskra polaga zelo veliko pozornost na razvojno dejavnost. V razvoj je bilo v letu 1971 vloženo 20,2% več kot leto poprej, ali skupaj 49,5 milijonov din, kar ustreza 2,84 % od vrednosti proizvodnje. Na ključnih področjih, zlasti v elektroniki, so znašala celotna vlaganja 10 do 15 % vrednosti proizvodnje. Proizvodnja Vrednost proizvodnje v ZP Iskra je v letu 1971 dosegla 1783 milijonov din. Približno 1/3 vrednosti proizvodnje zajema področje elektronike, dve tretjini so področja elektromehaničnih, elektrotehničnih proizvodov ter storitev. V istem letu se je ZP Iskra pojavila na trgu s številnimi novimi izdelki. Prodajni program smo dopolnili z izdelki dveh na novo priključenih tovarn, tj. Tovarne gospodinjskih aparatov Škofja Loka in Tovarne industrijske opreme Lesce. Investicije Uspešno poslovanje je omogočilo ZP Iskri povečanje investicij za 115 % nasproti letu 1970. Vlaganje v investicije je doseglo v tem letu že 7% vrednosti proizvodnje, tako da se je vrednost osnovnih sredstev podjetja povečala za 17 %. V letu 1971 se je tudi začela izgradnja novega poslovnega centra v Ljubljani in novih proizvodnih prostorov v mnogih tovarnah. Z nabavo novega računalnika CDC 6400, ki ga je sofinancirala ZP Iskra so se bistveno povečale kapacitete osrednjega centra za obdelavo podatkov kot osnove za učinkovito vodenje proizvodne in poslovne politike. Uspešnost poslovanja Med številnimi vplivi, ki so pripomogli, da se je čisti dobiček podjetja v minulem letu povečal za 42,3 % omenjamo zlasti uvajanje tržno sposobnejših proizvodov, zboljšanje organizacije poslovanja, uresničitev dolgoročnih akcij in priprav in preusmeritev na inženiring storitve. Dve tretjini čitsega dobička je podjetje vložilo v svoj poslovni sklad — kot osnovo za nadaljne poslovno širjenje. Pri tem so bili osebni dohodki zaposlenih sorazmerno ugodni, saj so bili za 4,5 % višji od povprečja v jugoslovanski industriji. Srednjeročni načrt Srednjeročni načrt za obdobje 1972—1976 ZP Iskra predvideva veliko razširitev na vseh področjih. Celotni dohodek podjetja naj bi se povečal od 2,50 na 8,00 milijard din. Izvoz naj bi dosegel 30 % vrednosti proizvodnje. Povečanje zunanjetrgovinske menjave pa od 50 na 200 milijonov dolarjev. 5. ORIS DEJAVNOSTI EMO EMO je eno najstarejših podjetij v Sloveniji. Osnovano je bilo leta 1894 za proizvodnjo emajlirane posode. Podjetje je širilo svojo proizvodnjo na radiatorje, higienske in sanitarne izdelke (leta 1924), na kotle za gretje (leta 1936) in je bilo pred drugo svetovno vojno eno največjih podjetij v Jugoslaviji. Leta 1939 je bilo zaposlenih 2.300 ljudi, ki so proizvajali 5.100 ton izdelkov. Po drugi svetovni vojni se je podjetje širilo, kot prikazuje spodnja tabela: leto 1955 1960 1965 1970 ocena 1972 zaposlenih 1.751 2.365 3.126 3.882 3.500 ton proizvodnje 9.077 15.582 24.902 33.936 35.000 Od skupno 3.500 zaposlenih delavcev je v Kruševcu zaposlenih 50, v Bistrici pa 300 delavcev. Ostali pa so zaposleni v matičnem podjetju v Celju. (vrednostni delež je naveden v %): — frite za proizvodnjo emajlov 4,0% — posoda in sanitarni izdelki 60,0 % — toplotne naprave: kotli za centralno kurjavo, peči za individualno gretje, radiatorji 25,0 % — odpreski in kolesa za TAM 6,5 % — ostalo (usluge) 4,5 % skupaj 100,0 % Podjetje EMO zavzema kljub svojemu širokemu in raznolikemu proizvodnemu oziroma prodajnemu programu pomemben tržni delež v Jugoslaviji v vseh proizvodnih grupah. Na trgu uživa velik ugled in je v kvaliteti in izvedbah proizvodov vodilni domači proizvajalec. 7 EXnG$Ke& Njegova udeležba na jugoslovanskem trgu je (v odstotkih): Proizvod oz. grupa 1967 1968 1969 1970 1971 ocena 1972 1. Emajlirana posoda — delež v proizvodnji 51 49 47 43 43 — delež v potrošnji 38 38 38 36 36 39 2. Pocinkana posoda — delež v proizvodnji 66 64 51 39 22 — delež v potrošnji 66 48 51 34 18 34 3. Alu posoda — delež v proizvodnji 25 16 29 35 24 — delež v potrošnji 12 12 20 34 16 21 4. Pomivalne omare — delež v potrošnji — 90 82 65 58 56 5. Peči za lokalno ogrev. — delež v proizvodnji 8 9 17 14 10 — delež v potrošnji 7 8 16 15 10 23 — delež v proiz. olj. peči 9 10 18 14 9 19 — delež v proiz. peči na trda goriva — 12 23 22 19 28 6. Kopalne kadi — delež v proizvodnji 32 29 28 27 25 — delež v potrošnji — — — — 24 31 — del. EMO v pr. ploč. kk 59 55 57 53 52 7. WC splakovalniki — delež v proizvodnji — delež v potrošji 78 76 78 8. Frite — delež v potrošnji — 34 18 21 26 34 9. Kotli za centr. ogrevanje — delež v proizvodnji 13 16 25 34 29 — delež v potrošnji 13 14 19 22 20 26 10. Radiatorji — delež v proizvodnji 34 32 32 37 31 — delež v potrošnji 38 34 31 35 27 40 — delež v proiz. pl. rad. 66 52 56 69 56 Trend potreb tržišča po izdelkih proizvodnega progama EMO bo v naslednjih letih še močnejši. Zato mora EMO povečati proizvodnjo. Z novimi, modernejšimi izdelki pa mora doseči še večji delež na trgu in še okrepiti svoj ugled. Po svojih zmogljivostih štejemo EMO med največje proizvajalce emajlirane posode v Evropi. V zahodnih državah sta dve podjetji, ki po svojih zmogljivostih dosegata EMO. V izbiri lahke posode je EMO poleg Italije največji proizvajalec. Močnejši proizvajalci lahke emajlirane posode so le v državah vzhodne Evrope. Pomembnejšo vlogo kot izvoznik lahke posode ima EMO v Italiji, Veliki Britaniji in Avstriji. Za artikle posebnih oblik pa so najpomembnejša tržišča Levante, kamor se izvozi 90% teh artiklov. Za težko sodobno posodo modernih oblik in izvedb pa postaja EMO v zadnjem času pomemben izvoznik v skandinavske države, Zahodno Nemčijo in Veliko Britanijo. Za razvoj novih izdelkov skrbi danes posebni razvojni sektor s svojimi laboratoriji in delavnicami: pospešeno razvija nove vrste posode, emajle. Z licenčnim partnerjem pa so bile razvite trajnožarne peči. V ogrevalni tehniki so razvojniki EMO razvili vrsto novih izdelkov (oljne peči, kotli za ogrevanje) in na tem področju nadaljujejo raziskave v novih smereh. Obrat orodjarne s svojo konstrukcijo in delavnicami ima dolgoletno tradicijo in sloves. Izdeluje orodja za lastne potrebe tovarne in za zunanje naročnike. Pred uresničitvijo sta dva nova programa razširitve proizvodnje: obrat novega tipa radiatorjev (ki je že v poskusnem obratovanju) in tovarna kontejnerjev, ki bo pričela obratovati leta 1973. Zaposlovala bo 400 delavcev pri polni proizvodnji 10.000 kom. malih kontejnerjev letno. Vrednost te proizvodnje bo znašala 2,40 milijonov dinarjev in bo namenjena pretežno izvozu. V srednjeročnem programu predvidevamo z lastnim razvojem bistveno povečati proizvodnjo frit in emajlov, kar temelji na tržnih potrebah. Pri proizvodnji emajlirane posode se bo povečala proizvodnja predvsem težke in poltežke posode, medtem ko bomo lahko posodo proizvajali v enakem obsegu. Modernizirala se bo surovinska izdelava posode, mehaniziralo se bo nanašanje emajlov in moderniziralo notranji transport. Pri ostali posodi želimo izbiro razširiti na nove izdelke aluminijaste in nerjaveče posode. Bistveno bomo povečali proizvodnjo peči za lokalno ogrevanje na vse vrste goriva oziroma energije in proizvodnjo kotlov za centralno ogrevanje z lastnim razvojem ter nakupom licenc. Proizvodnja radiatorjev bo povečana s prestavitvijo in modernizacijo stare proge v nove prostore in zagonom proizvodnje nove radiatorske proge. Pri kuhinjskih elementih bomo razširili izbiro z novimi sestavami teh izdelkov. Proizvodnjo kopalnih kadi bomo modernizirali z mehanskim nanašanjem emajla. S kooperantsko proizvodnjo odpreskov in avtomobilskih koles bomo sledili naglemu razvoju avtomobilske industrije (TAM — Maribor). Rast proizvodnega programa EMO: Količina v tonah in kom. Vrednost v 000 din 1971 1972 1976 1971 1972 1976 Frite in emajli 2.318 3.000 12.000 9.676 14.160 65.136 Emajlirana posoda Kuh. in sanit. 6.542 7.480 9.000 122.558 175.679 244.975 elementi 286.655 261.510 350.000 57.944 62.090 143.000 Ostale posode 2.730 2.562 3.550 24.675 32.641 57.344 Kotli 1.472 1.590 5.100 19.545 20.164 75.084 Radiatorji Odpreski in 5.344 6.450 10.000 35.955 45.165 79.880 kolesa TAM Kov. predelava 2.952 3.030 6.300 23.746 29.501 60.288 na višji stopnji Ostali izdelki 17.864 22.648 150.000 Skupaj 369.835 453.979 1,009.040 V prihodnosti predvidevamo uvajanje proizvodov višje stopnje predelave kot so klima naprave ipd. kar predstavlja višji tehnični razvoj in zaokroženje naše sedanje ogrevalne tehnike. V izgradnji je tovarna EMO-Kontejner. Vrednost predvidenih investicij je 73 milijonov din. Udeležba EMO v njej znaša 90%. V tej višini tudi jamči EMO za EMO-Kontejner. 6. STATUS ZP ISKRA IN NJEGOVIH ORGANIZACIJ Podjetje ISKRA je organizirano kot združeno podjetje in posluje po statutu, sprejetem na zasedanju delavskega sveta Združenega podjetja ISKRA Kranj, dne 28. 12. 1965. Tovarne in specializirane organizacije so samostojne in samoupravne enote, katere upravljajo člani njihove delovne skupnosti neposredno in po svojih organih upravljanja. Vse organizacije v združenem podjetju poslujejo po določilih Iskrini predstavniki so se zlasti zanimali za program novih izdelkov, ki so zanimivi za naše in tuje tržišče statuta in splošnih aktov združenega podjetja, po organizacijsko statusnih pogodbah, ki jih sklenejo z združenim podjetjem ter po določilih svojih statutov in splošnih aktov, pri čemer v svojih statutih natančneje določijo organizacijo, organe upravljanja, njihove pristojnosti, temeljna načela poslovanja in urejevanje delovnih razmerij. Pri volitvah v delavski svet podjetja predstavljajo organizacije volilne enote in volijo v najvišje organe v združenem podjetju svoje predstavniku po ključu, ki ga določa statut združenega podjetja. Med združenim podjetjem in organizacijami v njegovi sestavi ter med organizacijami samimi ni subsidiarne odgovornosti. Izjemoma pa se organizacije z združenim podjetjem dogovorijo o medsebojnem jamstvu le na podlagi soglasja vseh delavskih svetov ostalih organizacij v sestavu združenega podjetja. Združeno podjetje ima svoj rezervni sklad. Razmerja oblikova-naj rezervnega sklada pa določa vsakoletni gospodarski plan združenega podjetja. Poleg tega pa se pri združenem podjetju lahko formirajo še poslovni sklad in drugi skupni skladi na osnovi pogodb med združenim podjetjem in njegovimi organizacijami. Spore med združenim podjetjem in organizacijami ter organizacijami samimi, kr nastanejo v zvezi s sklenitvijo in izvrševanjem pogodb ter poslovnih razmerij, rešuje dokončno notranja arbitraža združenega podjetja, katere odločitev ima izvršilni naslov. Z ozirom na uveljavljanje ustavnih dopolnil in glede na razvojne perspektive združenega podjetja so v izdelavi predlogi za novo organiziranost združenega podjetja, kjer bo še v večji meri prišla do izraza pravica in pristojnost neposrednih proizvajalcev, ki bodo odločali v okviru temeljnih organizacij združenega dela in v organih upravljanja. 8 EAnafiheo Ta določba statusa organizacijskih enot v združenem podjetju ISKRA veljajo tudi za novo organizacijsko enoto — podjetje EMO po pripojitvi. Po pripojitvi EMO v združeno podjetje ISKRA, bi podjetje EMO spremenilo sedanjo firmo tako: ISKRA — tovarna emajlirane posode in metalne opreme Celje v združenem podjetju ISKRA Kranj Skrajšno ime: ISKRA-EMO Celje v združenem podjetju ISKRA Kranj. Sedanji zaščitni znak EMO (dva leva) se lahko po pripojitvi uporablja kot blagovna znamka za vse proizvode EMO, kot zaščitni znak pa kjer je to potrebno z ozirom na potrebe tržišča in skupne do- Gibanje povprečnih mesečnih osebnih dohodkov: ISKRA EMO Leta 1966 1.044 900 Leta 1970 1.262 1.071 Leta 1971 1.491 1.278 Leta 1972 (ocena) 1.753 1.500 Povprečni osebni dohodki na zaposlenega so v EMO nižji kot v ZP Iskra in tudi nižji kot v kovinski industriji. Vzroka za nizko povprečje sta deloma kadrovska struktura predvsem pa slabše finančno stanje podjetja. 3. Obratna sredstva — Povprečna vezava (v 000 din) govore. 7. PRIMERJAVA OSNOVNIH PODATKOV POSLOVANJA ISKRA 1969 1970 1971 Ocena 1972 Dosedanji razvoj in perspektivo ZP Iskra in EMO Celje bomo skušali oceniti na osnovi nekateri važnejših pokazateljev, ki jih v tem poslovanju navajamo. Primerjava kazalnikov obeh navedenih podjetij, daje istočasno že možnost sklepanja o primernosti in o ciljih integracije. Vezana obrana sred. Viri obratnih sred. 643.583 634.147 730.698 814.120 979.877 1,070.177 1.039.000 1.321.000 Višek-primanj kij a j — 9.436 Povprečna + 83.422 vezava + 90.300 + 282.000 1. Proizvodnja v 000 din EMO 1969 1970 1971 Ocena 1972 Podjetje 1969 1Q7n Indeks 1Q7, Indeks Ocena Indeks um rasti U/L rasti 1972 rasti Vezana obratna sred. Viri obratnih sred. 141.776 134.604 181.004 189.204 215.644 205.871 204.164 204.681 Iskra 1,186.089 1,530.947 129,1 1,782.571 116,4 2,218.000 124,4 Višek-primanjkljaj — 7.172 + 8.200 — 9.773 + 517 EMO Razmerje 296.098 24,16 343.857 22,50 116,1 381.241 21,39 110,9 400.000 18,03 104,9 Obseg proizvodnje je v obeh podjetjih v stalnem porastu vendar je v Iskri hitrejši kot v EMO, kar se odraža v razmerju med vrednostjo proizvodnje, ki je razvidno iz tabele, saj je znašala vrednost proizvodnje EMO v primerjavi z Iskrino leta 1969 še 24,16 %, leta 1972 pa samo še 18,03%. Seveda je to razmerje odvisno od velikosti podjetja, asortimenta razpoložljivih kapacitet in obratnih sredstev. Večja proizvodnja Iskre je pogojena že z njenim obsegom pa tudi z bolj masovno proizvodnjo v njenih specializiranih obratih. Na trend rasti pa pri Iskri vplivajo večja vlaganja (investicije) v modernizacijo proizvodnje, vlaganja v razvojno dejavnost, razširjenost trgovske mreže doma in v inozemstvu, predvsem pa ugodnejša struktura obratnih sredstev s tem pa tudi večja finančna moč in boljša likvidnost. Tudi v EMO se obseg proizvodnje povečuje, vendar je trend rasti počasnejši in v upadanju. Vzrokov za to je verjetno več predvsem objektivnih, najvažnejši pa so gotovo pomanjkanje obratnih sredstev zaradi neustrezne strukture virov (lastni, tuji) kar povzroča motnje v proizvodnji, nepravočasno nabavo materiala in težave z likvidnostjo. 2. Kadri in osebni dohodki Primerjava kadrov in osebnih dohodkov je potrebna, ker ta v precejšnji meri vpliva na razmerja tako pri proizvodnji sami, kot pri poslovnem uspehu, oziroma pri finančnih rezultatih. a) Kadri Podjetje 1969 1971 Ocena 0/ 1972 /o Iskra EMO Razmerje 14.236 3.966 27,86 15.448 3.863 25,00 8,5 -2,6 16.918 9,5 3.791 —1,9 22,41 — 17.900 3.500 19,55 5,8 ■7,7 Število zaposlenih se v obeh podjetjih giblje skladno z rastjo proizvodnje, čeprav zaradi povečanja produktivnosti v nižjem odstotku kot rast proizvodnje. V skladu s tem pri Iskri število zaposle nih narašča pri EMO pa pada. Zmanjšanje števila zaposlenih pri EMO je bila pogojena s težavami v proizvodnji in nižjimi osebnimi dohodki. Pregled kadrovske strukture po stanju 31. 12. 1971 (v odstotkih): ISKRA EMO VS + VŠ 5,2 2,1 ss 11,1 5,0 NS + PU 6,0 VK 3,1 1,7 KV 21,3 12,4 PK 36,4 63,5 NK 16,9 15,3 100,0 100,0 Kadrovska struktura v ZP Iskra je višja kot v EMO, čeprav tudi v ZP Iskra še ni najboljša. Vzrok za take razlike je delno prav gotovo v različnih potrebah po strokovnih kvalifikacijah glede na panogo proizvodnje (elektronika — kovinska industrija) delno pa tudi od doseženih finančnih rezultatov, ki v EMO ne omogočajo boljše stimuliranje srednje in višje strokovnega kadra. V tem izračunu so pod vezanimi sredstvi upoštevane tudi terjatve do kupcev med viri pa obveznosti do dobaviteljev. Iz pregleda je razvidno, da je pokrivanje vezanih sredstev z viri v ZP Iskra boljše kot v EMO in da se ta razlika z leti povečuje. Vzrok zato je poleg višjih dolgoročnih kreditov za obratna sredstva predvsem v večjem vlaganju ZP Iskra v lastni poslovni sklad zaradi ugodnejših finančnih rezultatov. EMO je imela pri pridobivanju dolgoročnih kreditov manjše možnosti kot Iskra, zato je razumljivo, da so premajhni viri obratnih sredstev stalno onemogočali povečanje proizvodnje, doseganje višjih osebnih dohodkov in tudi povzročali stalno blokado žiro računa. Ker je pri oceni obratnih sredstev in virov važna tudi kvaliteta, podajamo strukturo sredstev in virov per 31. 12 . 1971: Sredstva ISKRA % EMO % 1. Material, drobni inventar 308.631 28,7 63.863 30,1 2. Nedokončana proiz. in polizdelki 141.529 13,2 14.720 6,9 3. Gotovi izdelki 231.800 21,5 24.329 11,5 Skupaj zaloge 681.960 63,4 102.912 48,5 4. Terjatve do kupcev 393.198 36,6 109.178 51,5 Skupaj sredstva 1,075.158 100,0 212.090 100,0 Viri ISKRA % EMO % 1. Lastna sredstva v PS 290.439 25,5 37.053 18,7 2. Dolgoročni krediti 250.529 22,0 22.790 11,5 3. Kratkoročni krediti 309.944 27.2 39.158 19,8 4. Ostali viri 26.042 13,1 Skupaj redni viri 850.912 74,7 125.043 63,1 5. Obveznosti do dobav. 287.677 25,3 73.085 36,9 Skupaj viri 1,138.589 100,0 198.128 100,0 Gornja struktura potrjuje, da so glavni vzroki za težave z obratnimi sredstvi v pomanjkanju lastnih obratnih sredstev, dolgoročnih kreditov in visoki vezavi kupcev, saj znašajo pri EMO lastna sredstva 18,7% dolgoročni krediti 11,5%, medtem ko so pri Iskri lastna sredstva udeležena v strukturi virov z 25,5 % in dolgoročni krediti z 22,0 %. Iz podatkov je tudi razvidno, da je imel EMO že 31. 12. 1971 primanjkljaj virov kar je imelo za posledico blokado žiro računa, nelikvidnost in zaradi tega velike težave pri pravočasni nabavi reprodukcijskega materiala, neizkoriščenost proizvodnih zmogljivosti in zastoje v proizvodnji. 4. Osnovna sredstva Nabavna vrednost 1969 1970 % 1971 % 1972 % Iskra 396.434 452.612 11,4 764.668 68,9 892.000 16,7 EMO 127.578 132.222 3,6 217.074 64,1 240.117 10,6 Sedanja vrednost 1969 1970 % 1971 % 1972 % Iskra 233.949 257.087 9,9 425.884 65,6 447.000 4,9 EMO 46.122 52.167 13,1 94,774 87,4 95.000 0,2 Struktura OS po nabavni vrednosti z revalorizacijo 31.12. 1972 (v 000 din) Grupa ISKRA % EMO % Zemljišča 1,1 0,1 Gradb. objekti 38,0 39,3 Delovna naprave 58,0 57,0 Druga OS 2,9 3,6 Skupaj 100,0 100,0 Zgornja primerjava lahko služi le kot pregled gibanja in strukture osnovnih sredstev, saj je zaradi različnosti podjetij, tako glede velikosti kot panoge proizvodnje dokaj neprimerljiva. Struktura obeh podjetij po grupah osnovnih sredstev pa je le slučajno skoraj popolnoma enaka. Iz pregleda je razvidno, da je pri Iskri rasla proizvodnja hitreje od rasti osnovnih sredstev, medtem ko pri EMO povečanje osnovnih sredstev v letu 1971 ni dalo odgovarjajočih rezultatov, zaradi pomanjkanja obratnih sredstev, ki niso omogočala boljše izkoriščen j e strojev, delno pa je na to vplivalo investiranje v novo opremo in zgradbe, ki bodo dale odgovarjajoče rezultate šele v letu 1973. 5. Struktura nabave, prodaje in plačilna bilanca a) Nabava (v 000 din in /--v m o o o ISKRA 1969 1970 Ind. 1971 Ind. Ocena 1972 Ind. Domača nabava 395.300 426.613 107,9 433.270 101,6 485.000 111,9 Uvoz v $ 14.335 20.430 142,5 19.606 96,0 22.000 112,2 EMO Domača nabava 92.501 103.714 112,1 125.352 120,9 161.000 128,4 Uvoz v $ 4.499 5.966 132,6 3.974 66,6 4.059 102,1 b) Prodaja (v 000 din in ooo s) ISKRA 1969 1970 Ind. 1971 Ind. Ocena 1972 Ind. Domača prod. 1,182.577 1,496.975 127,6 1,618.329 108,1 2,250.000 139,0 Izvoz v $ 13.070 17.336 133 19.806 144,2 25.200 127,2 EMO Domača prodaja 254.385 306.025 120,3 327.310 107,0 359.557 109,9 Izvoz v 3 1.710 1.893 110,7 2.020 106,7 2.167 107,2 c) Devizna bilanca — razlika med uvozom in izvozom EMO — 2.789 — 4.073 —1.954 -1.892 ISKRA —1.265 — 3.094 + 200 + 3.200 Struktura 1969 EMO Cel. doh. 285.113 343.152 20,4 370.934 8,1 400.000 - 7,8 Mat. in st. bi. 176.039 209.343 18,9 231.129 10,4 257.765 11,5 Nab. vr. trg. bi. 11.016 15.980 46,1 12.936 - -19,1 14.000 8,2 Amortiz. 16.222 15.969 — 1,6 16.916 5,9 16.000 — 5,4 Dohodek 86.994 87.910 1,1 105.860 20,4 112.235 6,0 Obr. od kred. 3.379 6.182 82,9 6.595 6,7 7.545 14,4 Ost. PZO 9.132 10.783 11,8 3.674 - -28,9 8.883 16,8 Bruto OD 68.060 75.496 10,9 83.941 11,1 91.647 9,2 Dobiček 6.429 5.695 — 11,5 7.208 26,6 4.160 — 42,3 Anuitete 2.814 4.718 67,7 6.724 42,5 14.485 115,4 Ost. dob. 3.615 977 —170,3 484 - -50,5 —10.325 — Amortiz. 16.222 15.969 — 1,6 16.916 5,9 16.000 — 5,4 Sred. podj. 19.837 16.946 — 14,8 17.400 2,7 5.675 —320,1 Pri podatku o celotnem dohodku Iskre je zajet seštevek celotnih dohodkov vseh organizacij. Tako je celotni dohodek proizvodnih organizacij, ki prodajajo preko Iskra Commerce ponovno upoštevan v celotnem dohodku kot to zahtevajo predpisi. Celotni dohodek je tako povečan za približno 40°/o. V strukturi niso zajeti vsi elementi delitve temveč samo najvažnejši, zato jih tu ne bi posebej analizirali, saj je njihovo gibanje zajeto v skupnem rezultatu. Posebej pa prikazujemo vlaganje v razvoj in raziskave, ki v strukturi ni zajeto je pa zelo pomembno 1969 1970 1971 1972 ZP Iskra 3,25 2,68 2,84 3,70 EMO 0,78 1,11 1,11 1,16 Zaradi slabših finančnih rezultatov EMO ni moglo vlagati večja sredstva v razvoj, čeprav je smatrala za nujno. Primerjava potrebnih vlaganj v razvojno dejavnost je otežkočena tudi zaradi različnih zahtev proizvodnih dejavnosti. Iz tabele pregleda finančnih rezultatov ni razvidna delitev dobička, ki je bila v EMO leta 1971 naslednja: Dobiček Od nad vkalkuliranim Sklad skupne porabe (regres) Skup. rez. gosp. org. 7,208.116 din 432.799 din 6,436.551 din 338.766 din Za poslovni sklad torej ni ostalo ničesar in je za plačila anuitet ostala samo amortizacija. S tem pa je bila seveda EMO onemogočena nadomestitev iztrošenih osnovnih sredstev in tudi investiranje v nove kapacitete. Še huje pa je EMO prizadelo, da ni moglo povečati svojih virov obratnih sredstev, ki so bila že tako premajhna za nemoteno proizvodnjo, posledica pa je bila konstantna blokada žiro računa, zastoj v proizvodnji in visoki stroški zamudnih obresti in tožb. ZP Iskra tega problema v zadnjih letih ni imela, ker je ustvarjala zadosten dobiček, da ga je lahko razporejala v poslovni sklad tako za odplačila anuitet kakor za povečanje dela za obratna sredstva, kar je razvidno iz 3. točke tega poglavja. Značilnost nabave materiala je, da imata obe podjetji precej visok odstotek uvoza, ki pa od leta 1971 pada. Podjetji sta se torej zadnji dve leti precej preusmerili na domače materiale, čeprav je delež uvoza še vedno precejšen. Uvoz je pogojen s pomanjkanjem nekaterih materialov na domačem trgu, delno pa tudi s kvaliteto domačih materialov, ki ne odgovarja tehnologiji in kvalitetnim zahtevam izdelkov. Izvoz obeh podjetij narašča v Iskri bolj kot v EMO, kar je v veliki meri pripisati zunanjetrgovinski mreži in večjem poslovnem sodelovanju ZP Iskra z inozemskimi poslovnimi partnerji. Navedene ugotovitve so razvidne tudi iz devizne bilance, saj so kljub večjim količinam razlike med uvozom in izvozom v letu 1969— 1972 v Iskri manjše kot v EMO. 6. Celotni dohodek, dohodek, dobiček, anuitete in sredstva podjetij Struktura 1969 ISKRA Cel. doh. 2,212.042 2,876.914 30,1 3.256.432 13,2 4,100.000 25,9 Mat. in st. bi. 756.108 1,022.828 35,3 918.190 - -10,2 1,107.000 20,6 Nab. vr. trg. bi. 807.210 1,149.608 42,4 1,501.869 30,6 1,988.000 32,4 Amortiz. 35.190 44.499 26,5 53.339 19,9 74.000 38,7 Dohodek 467.442 619.933 32,6 673.991 8,7 820.000 21,7 Obr. od kred. 46.142 57.084 23,7 49.281 - -10,4 70.000 42,0 Ost. pog. ZO 37.849 47.764 26,2 40.733 - -14,7 40.000 - - 1,8 Bruto OD 310.745 393.786 26,7 436.375 10,8 530.000 21,5 Dobiček 85.527 133.033 55,5 161.783 21,6 175.000 8,2 Anuitete 73.260 71.519 — 2,4 92.129 28,8 107.000 16,1 Ost. dob. 12.267 61.524 401,5 73.654 19,7 68.000 - - 7,7 Amortiz. 35.190 44.499 26,5 53.339 19,9 74.000 38,7 Sred. podj. 47.457 106.023 123,4 126.993 19,8 142.000 11,8 7. Perspektiva predvidevanja ZP Iskra in EMO kot samost, podjetji V nadaljevanju dajemo še nekaj najosnovnejših podatkov iz srednjeročnega programa obeh podjetij za orientacijo nadaljnjega poslovanja: Podatki ISKRA 1973 EMO ISKRA 1976 EMO Proizvodnja 2,750.000 667.500 6,700.000 1,211.556 Število zaposlenih 18.800 3.900 24.000 4.400 Povpr. OD v din 2.000 1.800 3.300 3.100 Investicije 150.000 40.000 400.000 70.000 Plač. anuitet 108.000 16.323 260.000 76.000 Uvoz v 000 S 26.000 10.101 90.000 14.480 Izvoz v 000 .$ 36.000 12.767 96.000 20.720 Celotni dohodek 5,200.000 672.340 12,000.000 1,212.570 Dohodek 1,050.000 147.000 2,250.000 262.000 Dobiček 230.000 21.551 700.000 80.712 Iz pregleda je razvidno, da obe podjetji v 5-letnem programu predvidevata velik napredek v vseh bistvenih elementih gospodarjenja zlasti pa v proizvodnji, izvozu, celotnem doh., dohodku in dobičku. Pri tem gradi ZP Iskra zlasti na doseženih rezultatih vlaganja v modernizacijo proizvodnje, izboljšanju organizacije, produktivnosti in novi razširitvi prodaje tako v izvozu kot na domačem tržišču. EMO svoja predvidevanja poleg istih pogojev izboljšanja poslovanja, ki so navedena že pri Iskri gradi tudi na delnih spremembah proizvodnega programa. Realizacija srednjeročnega programa bo pri obeh podjetjih odvisna predvsem od zagotovitve zadostnih obratnih sredstev, pri čemer bo potrebno poleg pomoči zunanjih kreditorjev izboljšati izterjavo kupcev posebno pri EMO. Obe podjetji imata dolgoročen program za proizvode, ki so na tržišču cenjeni in iskani, kar potrjujejo vse analize tržišča. 10 -------------------------------------------------------------------------------£Mic$}iec> 8. POSLOVNI MOTIVI PRIPOJITVE Vključitev EMO v ZP Iskra je možna in utemeljena, ker — je program EMO tržno zanimiv in se ne prekriva z Iskrinim programom; — obstaja tržna, programska in tehnološka sorodnost med obema; — je sedanje kritično stanje EMO le prehodnega značaja, ki ga je možno s skupnimi močmi ob obljubljeni pomoči Ljubljanske banke naglo ozdraviti; — se s tem večajo možnosti ekspanzije tako povečanega Združenega podjetja ISKRA. 1. Namen in skupne koristi S pripojitvijo EMO k ZP ISKRA se združita dva kolektiva, dve materialni osnovi, dve proizvodni tradiciji, dva gospodarska potenciala. Vendar ta združitev ni samo seštevek potencialov, temveč poraja novo kvaliteto v tako povečanem združenem podjetju. Združitev omogoča nadaljnjo delitev dela v proizvodnji, višjo specializacijo skupnih tehniških, komercialnih, finančnih in drugih strokovnih služb podjetja. Na tako razširjeni in kvalitetno višji osnovi odpira združitev nove perspektive na skupnem programu, v popolnoma novih izdelkih zahtevnejše obdelave, v kompleksnih napravah in agregatih. Tak kvalitetni skok združenega podjetja povečuje njegovo poslovno okretnost in sposobnost, pospešuje prodor na mednarodni trg, učvrščuje njegov položaj na domačem trgu in olajšuje vključitev v mednarodno delitev dela. Vzbuja nadaljnje in še hitrejše integracijske procese združenega podjetja. Povečani ekonomski učinki specializirane proizvodnje izdelkov in storitev bodočega skupnega programa ter tržnega plasmana zagotavljajo dodatno večanje materialne osnove in s tem večanje varnosti in osebnega standarda zaposlenih. 2. Koristi EMO Pripojitev a) daje in veča kreditno sposobnost EMO in s tem omogoča najetje kreditov za — deblokado, — že predlagano modernizacijo linije težke posode, — nadaljnjo uspešno rast; b) usposablja EMO, da se preko zunanjetrgovinske mreže ISKRE pospešeno vključi v mednarodno delitev dela in tako bistveno poveča proizvodne serije celega svojega programa, kar ustvarja možnosti za mehanizacijo in racionalizacijo proizvodnje; s tako proizvodnjo se mu povečajo ekonomski učinki; c) daje EMO vizijo vodilnega podjetja celjske regije in kondenzacijskega jedra širšega združevanja; d) daje EMO na voljo vse Iskrine izsledke in delo skupnih tehniških, tehnoloških, servisnih služb, marketinga in drugih strokovnih služb, kar mu omogoča hitrejši tehnološki in organizacijski napredek, sistematsko izkoriščanje notranjih rezerv in povečuje njegovo poslovnost. 9. PROGRAM POSTOPKA ZA PRIPOJITEV PODJETJA »EMO« CELJE V ZDRUŽENO PODJETJE ISKRA KRANJ Predlagamo, da nadaljnji postopek poteka po naslednjem razporedu: 1. Seja DS združenega podjetja Iskra: Informacija o nameravani vključitvi podjetja EMO Celje v sestav združenega podjetja Iskra. Rok: 22. 9. 1972. 2. Seja DS podjetja EMO: Informacija in sklepanje o načelnem stališču vključitve podjetja EMO v sestav združenega podjetja Iskra in imenovanje 3 članov komisije. Rok; 26. 9. 1972. 3. Seja odbora za poslovno politiko združenega podjetja Iskra. Imenovanje treh članov skupne komisije. Rok: 30. 9. 1972. 4. Dokončna redakcija programsko-tehnične in finančno-ekonomske analize o upravičenosti vključitve. Rok: 7. 10. 1972. 5. Sestanek (skupni) predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in organov upravljanja združenega podjetja Iskra in EMO. Obravnava programsko-tehnične in finančno-ekonomske analize o upravičenosti vključitve. Skličeta ga predsednika sindikalnih organizacij. Rok: 15. 10. 1972. 6. Ločeni seji odbora za poslovno politiko združenega podjetja Iskra in poslovnega odbora EMO. Obravnava pogramsko-tehnične in finančno-ekonomske analize o upravičenosti vključitve in obravnava predloga statusne pogodbe. Rok: 15. 10. 1972. 7. Sestanek skupne komisije, ki napravi dokončno redakcijo programsko-tehnične in finančno-ekonomske dokumentacije v smislu sklepov in stališč družbenopolitičnih organizacij in odborov za poslovno politiko združenega podjetja Iskra in poslovnega odbora EMO. Rok: 15. 10. 1972. 8. Seja delavskega sveta EMO z dnevnim redom: a) obravnava programsko-tehnične in finančno-ekonomske analize o upravičenosti integracije; b) obravnava sklepa, da se gradivo da v obravnavo delovni skupnosti podjetja EMO; c) razpis referenduma v podjetju EMO. Rok: 24. 10. 1972. 9. Obravnava predloga o vključitvi s člani delovnih skupnosti v podjetju EMO. Informacija organizacij v sestavu združenega podjetja Iskra o vključitvi EMO v združeno podjetje Iskra. Rok: 20. 11. 1972. 10. Referendum v podjetju EMO. Rok: 24. 11. 1972. 11. Ločene seje delavskega sveta združenega podjetja Iskra in podjetja EMO: a) ugotovitev ali se je delovna skupnost EMO na referendumu izjavila za vključitev; b) sklep o vključitvi; c) sklep o podpisu statusne pogodbe; č) sklep delavskega sveta združenega podjetja Iskra za dopolnilne volitve v delavski svet združenega podjetja Iskra; e) sklep o pripojitvi za vpis v register gospodarskih organizacij. Rok: 6. 12. 1972. 12. Dopolnilne volitve v delavski svet združenega podjetja Iskra. Rok: 31. 1. 1973. 10. PREDLOG STATUSNE POGODBE ki jo skleneta med seboj: Združeno podjetje Iskra — industrija za elektroniko, telekomunikacije, elektromehaniko, avtomatiko in elemente, Kranj (v nadaljnjem besedilu Združeno podjetje Iskra Kranj) in EMO — emajlirnica, metalna industrija, orodjarna Celje o pripojitvi podjetja in ustanovitvi nove organizacije v sestavu Združenega podjetja Iskra Kranj. Združeno podjetje Iskra Kranj in EMO Celje sta spoznali in se sporazumeli o tem, da je usklajevanje proizvodnje, specializacije proizvodnje, delitev dela, organizacije skupnih služb ob koncentraciji finančnih in materialnih sredstev ter fizičnega in umskega dela pogoj za nadaljnje doseganje gospodarske učinkovitosti in sodobne tehnologije, kar je koristno in obenem potrebno za oba pogodbenika, zlasti še za podjetje EMO Celje, obenem pa tudi za širšo družbeno skupnost. Na podlagi tega spoznanja in na njem temelječem sporazumu pristopita pogodbenika na osnovi 244. in 228. člena Temeljnega zakona o podjetjih po opravljenem referendumu v podjetju EMO Celje dne ............in sklepa delavskega sveta Združenega podjetja Iskra Kranj z dne.............v namenu, da uredita položaj pripojenega podjetja z novim statusom naslednjo POGODBO 1. člen Podjetje EMO, emajlirnica, metalna industrija in orodjarna Celje se z dnem 1. 1. 1973 pripoji k Združenemu podjetju ISKRA Kranj in s to pripojitvijo izgubi dosedanji status podjetja. Pogodbenika se sporazumeta, da se pripojeno podjetje EMO, emajlirnica, metalna industrija in orodjarna Celje preoblikuje in dobi v Združenem podjetju ISKRA Kranj status tovarne kot organizacije v sestavi združenega podjetja, ki samostojno pridobiva in deli dohodek in je pravna oseba ter bo imelo naslednje ime: »ISKRA« — Tovarna emajlirane posode in metalne opreme, CELJE — v Združenem podjetju ISKRA Kranj, v skrajšanem besedilu pa: ISKRA — EMO CELJE — V ZP ISKRA Kranj. 2. člen Sedež ISKRE — tovarne emajlirane posode in metalne opreme Celje (v nadaljnjem besedilu: »organizacija«) je v Celju. Organizacija ima svojo številko žiro računa pri ekspozituri SDK v Celju. 3. člen SREDSTVA Vsa sredstva, pravice in obveznosti, ki so s to pripojitvijo prišle v Združeno podjetje ISKRA Kranj, ostanejo v celoti premoženje organizacije. O prenešenih sredstvih, pravicah in obveznostih pripravi organizacija svoj zaključni račun per 31. 12. 1972 do 1. 3. 1973, ki je istočasno začetna bilanca organizacije. Svoja sredstva koristi organizacija skladno z zakonom o sredstvih delovnih organizacij, s to pogodbo in statutom združenega podjetja ISKRA, statutom organizacije in na osnovi sprejetih samoupravnih splošnih aktov. 4. člen PRAVICE IN DOLŽNOSTI Organizacija je v sestavu združenega podjetja ISKRA osnovna, tehnološko zaključena in ekonomsko samostojna samoupravna enota, ki ima naslednje pravice in dožnosti: A) PRAVICE 1. Organizira proizvodnjo in ureja poslovanje, vključujoč pravice izbire najugodnejšega načina prodaje svojih izdelkov in prodajalca, načina nabave in nabavitelja materiala oziroma surovin in polizdelkov za proizvodnjo in osnovnih sredstev ter pravico samostojne izbire izvrševalca raziskovanj in razvojnih nalog v smislu določil statuta združenega podjetja ISKRA in te pogodbe. 2. Sklepa pogodbe blagovnega prometa s področja svoje dejavnosti, ima pravico sklepati kreditne in druge pogodbe z dolžnostjo, da prevzema le take obveznosti in v taki višini, da jih bo sposobno poravnati s svojimi sredstvi. 3. Določa prodajne cene in stopnje rabatov. 4. Z opravljanjem svoje dejavnosti samostojno pridobiva, ugotavlja in deli dohodek po zakonitih predpisih in mora pri delitvi dohodka, ki ga doseže, upoštevati proporce in določila svojega finančnega načrta, ki mora biti usklajen z načrtom združenega podjetja ISKRA, kakor tudi z določili te pogodbe in statutom združenega podjetja ISKRA. 5. Podatke (za ugotavljanje dohodka) o gibanju in stanju sredstev ter o poslovnem rezultatu, ki so potrebni delovnim ljudem v organizaciji, podjetju ter širši družbeni skupnosti, zagotavlja z vodenjem knjigovodstva. Ob koncu poslovnega leta sestavi zaključni račun, med letom pa sestavlja periodične obračune. Ta pogodba, splošna pravila in drugi samoupravni splošni akti združenega podjetja ISKRA določajo, kako se vodi knjigovodstvo, pri čemer mora upoštevati potrebe in zahteve podjetja, kar zadeva vodenje knjigovodstva. 6. Neposredno obračunava svoje obveznosti do družbene skupnosti. 7. Razporeja doseženi dohodek na del, namenjen za razširitev materialne osnove poslovanja, rezervni sklad in za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi, na podlagi izhodišča za politiko delitve dohodka in osebnih dohodkov organizacijskih enot združenega podjetja ISKRA, ki ga sprejema DS združenega podjetja ISKRA z letnim gospodarskim planom ali z drugimi splošnimi akti združenega podjetja ISKRA ter določa osnove in merila za politiko delitve dohodka in osebnih dohodkov s svojimi statuti in splošnimi akti, v skladu z določili iz te pogodbe ter samoupravnih dogovorov in zakonitih predpisov. 8. Formira sklade iz svojega dohodka in razpolaga s svojimi sredstvi za enostavno in razširjeno reprodukcijo ter določa o prometu s premičninami in nepremičninami (kot so repromaterial, polizdelki, osnovna sredstva, sredstva skupne porabe in druga sredstva), pri čemer pa mora upoštevati določila statuta združenega podjetja ISKRA glede prometa z nepremičninami in predkupne pravice organizacijskih enot združenega podjetja Iskra, če te nudijo vsaj enake če ne boljše pogoje kot druge delovne organizacije. 9. Odloča o računih, ki jih ima pri banki, ustanavlja organizacije združenega dela sama, ali skupaj z drugimi pravnimi ali fizičnimi osebami doma ali v tujini v skladu z zakonitimi predpisi in statutom združenega podjetja ISKRA. 10. V skladu z zakonitimi predpisi in določili statuta združenega podjetja lahko združuje sredstva z drugimi organizacijskimi enotami združenega podjetja ISKRA in z drugimi delovnimi organizacijami. 11. S svojim statutom in drugimi svojimi splošnimi akti ureja delovna razmerja v osnovi in v podrobnostih. 12. Samostojno odloča o izobraževanju svojih delavcev in o načinu financiranja izobraževanja, bodisi da vlaga v ta namen svoja sredstva pri združenem podjetju ISKRA ali da združuje sredstva z drugimi organizacijami in podobno. B) DOLŽNOSTI 1. Opravlja svojo proizvodno-poslovno dejavnost tako, kot je ta določena v predmetu poslovanja s to pogodbo. 2. Zagotavlja s svojo notranjo organizacijo, sredstvi in planom izvršitev proizvodnih in gospodarskih nalog kot so določene v proizvodnem, letnem in gospodarskem perspektivnem planu združenega podjetja ISKRA, ter te naloge izvršuje na način in v rokih, določenih v planih. 3. V svojem in v skupnem interesu je dolžna deliti pridobljeni dohodek po načelu delitve po delu in solidarnosti v skladu s statutom in drugimi splošnimi akti združenega podjetja ISKRA ter zakonitimi predpisi in samoupravnimi dogovori. 4. Pri odločanju in delitvi dohodka delovnim ljudem morajo biti zagotovljeni njihovi posamični in skupni interesi in potrebe po nenehnem razširjanju materialnih osnov združenega dela, zaradi česar mora upoštevati zlasti naslednja osnovna izhodišča: a) zagotoviti plačilo anuitet in ostalih obveznosti organizacije, b) zagotoviti vlaganje sredstev za razširjanje materialne osnove za nadaljnji gospodarski razvoj organizacije, c) zagotoviti sredstva za razvoj in dvig družbenega standarda zaposlenih in d) pokrivati obveznosti do skladov združenega podjetja ISKRA ter s planom določen minimalni del razširjene reprodukcije. 5. V smislu določil točke 4 pod b) ob delitvi dohodka je organizacija zlasti dolžna zagotoviti: a) nalaganje v rezervni sklad združenega podjetja ISKRA po razmerjih, ki so oblikovana z vsakoletnim gospodarskim planom združenega podjetja ISKRA, b) formiranje poslovnega in ostalih skupnih skladov, ki je urejeno s statutom združenega podjetja ISKRA ali drugimi splošnimi akti podjetja, c) poravnati obveznosti do rezervnega sklada, do poslovnega sklada in ostalih skupnih skladov v naslednjem letu, če jih zaradi izgube ne uspe poravnati ob zapadlosti, d) zagotoviti pri delitvi dohodka skladnost proizvodnega potenciala in gibanje realnih osebnih dohodkov glede na uspeh poslovanja, e) vrniti z obrestmi sredstva, izposojena iz rezervnega sklada združenega podjetja ISKRA za pokritje svoje izgube, f) pokrivati razlike, če se doseže manjši dohodek od dohodka za pokritje osebnih dohdokov in drugih obveznosti iz dohodka, kakor tudi s planom določenega minimalnega dela sredstev za razširjeno reprodukcijo in to ne samo iz svojega rezervnega sklada, temveč tudi iz svojih sredstev, namenjenih za osebne dohodke. 6. Smotrno uporabljati družbena sredstva, in sicer tako, da zagotovi s poslovanjem dobro gospodarjenje in da doseže kar največji poslovni učinek za sebe, za združeno podjetje ISKRA in za družbeno skupnost. 7. Ob upoštevanju največjih ugodnosti oziroma dogovorjenih cen je organizacija dolžna kupovati polizdelke in storitve "pri drugih organizacijah v združenem podjetju ISKRA in jih tudi prodajati drugim organizacijam v združenem podjetju ISKRA. 8. Če z izvozom izdelkov in storitev ustvarja presežek deviznih sredstev, mora najprej po zakonitih in poslovno ekonomskih pogojih, ob upoštevanju največjih ugodnosti, ponuditi odkup deviz organizacijskim enotam združenega podjetja ISKRA, v kolikor pa z izvozom izdelkov in storitev ne ustvari zadostnih deviznih sredstev za svoja reprodukcijo, ima predkupno pravico, kupiti po zakonitih predpisih in poslovno ekonomskih pogojih, ob upoštevanju največje ugodnosti devizna sredstva od drugih organizacijskih enot združenega podjetja, ki imajo presežek v smislu določil te točke. Če ne pride do realizacije odkupa presežka deviznih sredstev znotraj združenega podjetja ISKRA, lahko organizacija presežek deviznih sredstev v skladu z zakonitimi predpisi odproda zunaj združenega podjetja ISKRA. 9. Sofinancirati splošno-tehnično dejavnost in bazični razvoj za pripravljanje skupnih tehničnih in tehnoloških osnov za vse proizvodne organizacije in dejavnosti ter usmerjenih aplikativnih raziskav. Sofinanciranje vrši v mejah plana in predračuna, sprejetega na DS združenega podjetja ISKRA, ki je istočasno sestavni del letnega gospodarskega plana v smislu določil statuta združenega podjetja ISKRA. 10. Sofinancirati institucionalno ekonomsko propagando, marketing in osvajanje tujih tržišč v skladu z določili statuta združenega podjetja ISKRA in gospodarskim planom združenega podjetja ISKRA. 11. Prispevati za pokrivanje stroškov strokovnih služb v smislu določb statuta ZP in plačevati strokovnim službam storitve in usluge, ki jih te za njo opravljajo po predračunih in posebnih pogodbah, ki se medsebojno sklenejo po načelu največje ugodnosti ter izkoriščati vse razpoložljive storitvene zmožnosti strokovnih služb v cilju zadovoljevanja potreb po intelektualnih storitvah. 12. Izpolnjevati pogodbene obveznosti, ki jih pri poslovanju prevzame tovarna proti organizacijskim enotam združenega podjetja ISKRA in se ravnati pri tem po načelu poštenosti, vestnosti in dobrih poslovnih običajev, v primeru pa, če ne izpolnjuje pravočasno svojih pogodbenih obveznosti, je dolžna poravnati drugi organizacijski enoti nastalo škodo. 13. Predlagati in dopustiti reševanje sporov notranji arbitraži združenega podjetja ISKRA v zvezi s sklenitvijo in izvrševanjem pogodb med organizacijskimi enotami združenega podjetja ISKRA in med organizacijskimi enotami združenega podjetja in združenim podjetjem, kakor tudi spore iz osnovnih razmerij med njimi. Odločitev notranje arbitraže združenega podjetja ISKRA je dokončna in ima moč izvršilnega naslova. Organizacija ima pravico sodelovati pri programiranju in sprejemanju planov za financiranje in izvajanje z določili tega člena. POSLOVNI PREDMET ISKRE — TOVARNE EMAJLIRANE POSODE IN METALNE OPREME CELJE IN DELITEV PROIZVODNEGA PROGRAMA 5. člen Združeno podjetje ISKRA jamči organizaciji preko svojih organov in organizacijskih enot polno svobodo delovanja v smislu določil statuta združenega podjetja ISKRA, splošnih aktov združenega podjetja ISKRA in zakonitih predpisov. 6. člen Poslovni predmet organizacije je: 1. Izdelovanje na industrijski način: a) sestavnih delov strojev in naprav, odpreskov in odkovkov, vključno avtomobilskih koles ter drugih delov za proizvodnjo motornih vozil, strojegradnjo, elektroindustrijo in ostalo kovinsko industrijo, b) pločevinastih radiatorjev, grelnih teles in kotlov za gospodinjstva, centralno kurjavo ter industrijo, c) higienskih in sanitarnih artiklov, kopalnih kadi, senčnikov za električno razsvetljavo, kovinske transportne embalaže in pripomoč-' kov vključno butanke, cestno-prometnih znakov, uličnih in napisnih tablic, garderobnih omaric ter drugih podobnih predmetov za investicijsko vzdrževanje, d) emajlirane, pocinkane, pokositrane, brušene in aluminijaste posode, e) gospodinjskih in kuhinjskih predmetov ter opreme kovinske in druge stroke, ki jih podjetje izdeluje v lastnem proizvodnem programu in drugih proizvajalnih podjetjih, s katerimi ima tozadevne pogodbe o medsebojnem poslovno-tehničnem sodelovanju, f) raznovrstnih orodij in investicijske opreme za emajlirnice in pocinkovalnice ter drugo kovinsko predelovalno industrijo, g) kremenčeve in živce ve moke, emajlov in fr it ter drugih pomožnih materialov za emajliranje, pocinkanje in pokositranje. 2. Izvrševanje uslug v kovinsko emajlirski stroki: emajliranje, pocinkanje in strojna obdelava raznifl kovinskih predmetov. 3. Izvrševanje preiskav materiala in konstrukcij v kovinski in emajlirski stroki. 4. Nudenje rekreacije ter penzionskih uslug in gostinskih storitev, vključno točenje alkoholnih in brezalkoholnih pijač za člane delovne skupnosti kot za tretje osebe. 5. Opravljanje uslug in storitev članom delovne skupnosti in gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini pod upravo podjetja. 6. Prirejanje stalnih razstav za lastne proizvode in opravljanje servisnih storitev za izdelke kovinske predelovalne industrije ter prodajo nadomestnih delov proizvodov, za katere opravlja servisne storitve na veliko in malo. 7. člen Združeno podjetje ISKRA se zavezuje, da brez soglasja organizacije ne bo dalo razvoja in proizvodnje izdelkov, ki so že predmet poslovanja te organizacije, drugim organizacijam v sestavu združenega podjetja. Temu nasproti pa se organizacija zaveže, da brez soglasja delavskega sveta združenega podjetja ISKRA ne bo organizirala razvoja in proizvodnje izdelkov, ki so že predmet razvoja in proizvodnje katerekoli organizacije v sestavu združenega podjetja. Organizacija se s to pogodbo zaveže opravljati uvozno in izvozno dejavnost preko organizacije ISKRA-Commerca, Ljubljana. Po sporazumu z ISKRA-Commercem Ljubljana lahko organizacija nek konkreten uvozni ali izvozni posel opravlja mimo ISKRA-Commerca Ljubljana, če je za organizacijo to ugodnejše. V kolikor ne pride med organizacijo ISKRA-Commercem do sporazuma, odloči o sporu poslovni odbor združenega podjetja. V cilju modernizacije, tehničnega izpopolnjevanja asortimana in tehnološkega procesa lahko organizacija skladno z določili te pogodbe, statuta združenega podjetja ISKRA in zakona samostojno razvija kooperacijsko in pošlovno-tehnično sodelovanje z inozemskimi partnerji v skladu z globalno poslovno politiko ISKRE s tem, da bo realizacijo, ki rezultira iz sodelovanja v smeri uvoza, kakor tudi izvoza, vršila izključno preko ISKRA-Commerca Ljubljana. Tehnika medsebojnega poslovanja v smislu določil tega člena bo definirana z ISKRA-Commercem Ljubljana s komercialno pogodbo, ki jo organizacija sklene z ISKRA-Commercem Ljubljana. 8. člen Če se doseže boljša uveljavitev na domačem trgu in ekonomič-nejše poslovanje, se lahko organizacija poslužuje storitev ISKRA-Commerca Ljubljana pri nabavi in prodaji na domačem trgu, kakor tudi pri servisiranju izdelkov na podlagi komercialne pogodbe, ki jo skleneta med seboj organizacija in ISKRA-Commerce Ljubljana. 9. člen Statusne spremembe organizacije in postopek so določeni v statutu združenega podjetja ISKRA in zakonitih predpisih. IZOBRAŽEVANJE 10. člen Organizacija skrbi za strokovno izobraževanje in usposabljanje svojih kadrov. Združeno podjetje ISKRA mora preko Šolskega centra ISKRA omogočiti programsko izvedbo izpopolnjevanja in izobraževanja strokovnih kadrov organizacije na naslednji način: a) z rednim šolanjem poklicnih delavcev, b) z organiziranjem izrednega šolanja zaposlenih na rednih, višjih in visokih šolah ter c) dopolnilnim izobraževanjem zaposlenih delavcev na splošnem in strokovnem področju v skladu s statutom in splošnimi akti organizacije, ki tudi sama organizira način priučevanja delavcev na de-jovnem mestu, pri čemer se poslužuje storitev Šolskega centra ISKRA ali drugih izobraževalnih ustanov. Organizacija tudi lahko pri Šolskem centru ISKRA formira sklade za izobraževanje kadrov. b) ostale splošne akte, katere je dolžna sprejeti v skladu s statutom združenega podjetja ISKRA (splošnih aktov združenega podjetja ISKRA in zakonitih predpisov) pri čemer mora organizacija uskladiti svoj dosedanji statut s statutom (in splošnimi akti) Združenega podjetja ISKRA Kranj do 30. 6. 1973. V tem vmesnem obdobju do uskladitve, uporablja organizacija svoj dosedanji statut in splošne akte s tem, da se določila slednjih, ki odstopajo od določil statuta (in splošnih aktov) združenega podjetja ISKRA, ne uporabljajo, temveč se uporabljajo določila statuta združenega podjetja ISKRA. 12. člen Organizacijo zastopa in zanjo podpisuje njen glavni direktor, ki pa lahko pooblasti določene osebe, da podpisujejo za organizacijo v posameznih strokovnih zadevah. Pooblastilo za podpisovanje mora biti vpisano v sodni register. 13. člen Pogodbeni stranki ugotavljata, da sta njuna delavska sveta pred odločitvijo o pripojitvi obravnavala proizvodno-tehnično in finančno-ekonomsko dokumentacijo, to pogodbo in da sta seznanjena z vsemi okoliščinami, pomembnimi za pripojitev. V organizaciji bodo po pripojitvi funkcijo DS, kolegialneea in individualnega izvršilnega organa — direktorja, opravljali njen dosedanji delavski svet in njeni dosedanji izvršilni organi, do rednih novih volitev oziroma imenovanj. 14. člen Pogodbeni stranki se sporazumeta in organizacija vzame na znanje, da bo s člani njene delovne skupnosti zastopana v delavskem svetu, kolegijalnih izvršilnih organih in komisijah združenega podjetja ISKRA, in sicer po osnovah in merilih, določenih v statutu in splošnih aktih združenega podjetja ISKRA in po volilnem, oziroma imenovalnem postopku, določenem v teh aktih. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 15. člen Organizacija je dolžna sama skrbeti za zavarovanje, varnost, pravilno uporabo in vzdrževanje sredstev, s katerimi razpolaga, po načelih dobrega gospodarjenja in je tudi sama odgovorna za tako gospodarjenje. 16. člen Glede vseh drugih razmerij, pravic, dolžnosti in obveznosti, ki niso urejene s to pogodbo, veljajo in se uporabljajo določbe statuta in drugih splošnih aktov organizacij, v kolikor niso v nasprotju s statutom združenega podjetja ISKRA. 17. člen Ta pogodba prične veljati z dnem, ko jo bosta v enakem besedilu sprejela delavski svet organizacije in delavski svet združenega podjetja ISKRA ter jo podpisala predsednika delavskih svetov in direktorja obeh pogodbenih strank, uporabljati pa se prične od 1. 1. 1973. 18. člen Po veljavnosti te pogodbe iz prejšnjega člena sta direktor organizacije in generalni direktor združenega podjetja ISKRA, dolžna urediti vse, kar je potrebno za vpis pripojitve v sodni register. 19. člen Pravice in dolžnosti, kot so določene s to pogodbo, se smejo spreminjati le s soglasjem obeh pogodbenih strank v skladu s statutom in splošnimi akti Združenega podjetja ISKRA in zakonitih predpisov. Predlog sprememb je treba podati vsaj dva meseca pred iztekom koledarskega leta, sprememba pa začne veljati s 1. 1. naslednjega koledarskega leta. Ne glede na prejšnja dva odstavka pa lahko zahtevata delavski svet Združenega podjetja ISKRA in delavski svet organizacije, v primeru, če se ne doseže soglasja v smislu prvega odstavka tega člena, da Okrožno gospodarsko sodišče v Ljubljani z odločbo ugotovi, da so sC po sklenitvi pogodbe bistveno spremenile, okoliščine, ki so bile odločilne za njeno sklenitev (100. člen Temeljnega zakona o podjetjih). 20. člen Določila te pogodbe tolmači delavski svet Združenega podjetja ISKRA po predhodnem stališču delavskega sveta organizacije. Kranj, dne ............... Celje, dne ................. ZA DS ZP ISKRA KRANJ: za EMO, EMAJLIRNICO, ME- TALNO INDUSTRIJO IN ORODJARNO CELJE: STATUT IN SPLOŠNI AKTI (predsednik DS) (predsednik DS) 11. člen Organizacija kot organizacijska enota v sestavu združenega pod- Generalni direktor: Generalni direktor: jetja ISKRA ima naslednje splošne akte: a) statut (splošna pravila), ................................. STANOVANJSKA PROBLEMATIKA NA SEJI DELAVSKEGA SVETA Na seji DS, ki je bila dne 19. 10. 1972 je delavski svet razpravljal o stanovanjski problematiki, ki jo je predložila komisija za stanovanjske zadeve. Pri analiziranju stanovanjske problematike je ugotovljeno, da zadnji prioritetni listi še nista izčrpani. Prva prioritetna lista, ki je bila izdelana v letu 1966 še vedno ni v celoti rešena in sicer je ostalo še pet nerešenih prosilcev. Druga prioritetna lista, ki je bila izdelana 1967. ni v celoti rešena in sicer je ostalo nerešenih še enajst prosilcev; torej skupno s prve in druge prioritetne liste šestnajst nerešenih prosilcev. Od izdelave druge prioritetne liste pa do danes se je nabralo nič manj kot 300 vlog za stanovanja. Izmed teh 300 vlog je le 20 vlog za zamenjave ter manjše število vlog za samske sobe, vse ostale vloge pa se nanašajo na zahtevo po družinskem stanovanju. Kot je znano je naše podjetje gradilo zadnja stanovanja v letu 1970 in sicer 20-stanovanjski stolpič na Hudinji. Po letu 1970 nismo več gradili novih stanovanj, iz tega pa je razvidno, da je stanovanjski problem vedno večji. Kolikor je bilo mogoče reševati najbolj kritične stanovanjske razmere, so se te reševale le z izpraznitvijo, ki so jih izpraznili naši delavci, ki so se preselili v svoje lastne hiše. Komisija je na eni izmed zadnjih sej obravnavala predlog enot za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, v katerem se predlaga adaptacija podstrešnih in pomožnih prostorov v naših stanovanjskih hišah. Iz pomožnih in podstrešnih prostorov bi se zgradila stanovanja, v katera bi se preselilo tiste, ki zasedajo stanovanja v naših blokih in so podjetje zapustili. Pravna služba je proti njim uvedla postopek za izpraznitev stanovanja, sodišče pa je razsodilo, da v teh stanovanjih, ki jih zasedajo ne morejo ostati, mi pa jim moramo nuditi primerne ali najnujnejše prostore. Na takšen način bi prišli do določenega števila stanovanj v katere bi z zamenjavo komisija razporedila naše delavce. Iz evidence je razvidno, da je trenutno 100 individualnih graditeljev, ki so od strani podjetja sprejeli le manjšo vsoto kreditov. Pri vseh teh graditeljih pa gradnja zelo počasi napreduje predvsem iz razloga, ker so odvisni le od svojih osebnih dohodkov, mi pa jim ne moremo nuditi višjih kreditov. Prav zaradi navedenega v letu 1972 na račun individualne gradnje ne bomo pridobili nobenega stanovanja. Glede na tako kritično stanovanjsko problematiko je služba kot komisija pred zelo težkim delom, ker ne moremo reševati tudi trenutno najbolj perečih stanovanjskih problemov. Skozi vsa obdobja je vladal določen red pri selitvah in so se spoštovali predpisi podjetja, v zadnjem času pa je prišlo tako daleč, da ljudje ne spoštujejo internih predpisov še manj pa sklepov komisije za razdeljevanje stanovanj, pač pa si ljudje sami dovoljujejo vseljevanja v stanovanja, ki jih je komisija dodelila tistim delavcem, za katere je smatrala, da so najbolj potrebni. Pojavilo se je, da sta se v zadnjem mesecu izvršili dve nasilni vselitvi. Zgodilo se je celo to, da je stranka, ki je izpraznila stanovanje, na svojo roko dala ključe drugemu, da se je ta lahko vselil v stanovanje, hkrati pa je odprodal svoje staro pohištvo, kar lahko smatramo, da so se s takšnim načinom pridobivale lastne koristi. Na podlagi zgoraj navedenega je po dosedanjem postopku služba ukrenila le to, da je preko pravne službe uvedla sodni postopek. Na podlagi navedenega sta služba in komisija prišla do zaključka, da je potrebno DS podati kratko analizo, ter tudi predlagati določene sklepe, katere naj bi DS sprejel in na podlagi katerih bi služba oz. komisija lažje poslovala. Komisija za razdeljevanje stanovanj je na svoji izredni seji dne 5. 10. 1972, ko je obravnavala nasilne vselitve sprejela določene sklepe, ki jih posreduje DS v potrditev. Delavski svet je na podlagi komisije za stanovanjske zadeve sklenil, da pooblašča sektor poslovnih odnosov — splošno službo, da pri vsaki morebitni nasilni vselitvi takoj ko to ugotovi, izvrši izselitev dotičnega, ki se je nasilno vselil pri čemer najame tuje delavce, pri izselitvi pa sodeluje varnostna služba podjetja. Ne glede na to, da je komisija po svojem sklepu odobrila, kateremu koli članu kolektiva stanovanje, se nihče ne sme v stanovanje vseliti prej, dokler nima odločbe in sklenjene stanovanjske pogodbe in dokler ne sporoči službi točen čas preselitve, da služba lahko opravi komisijski pregled stanovanja. V nasprotnem primeru se vselitev smatra kot nasilna. Komisija za razdeljevanje stanovanj predlaga DS naj razpravlja o finančnih sredstvih iz leta 1972, ki so namenjena za stanovanjsko gradnjo. Iz teh sredstev komisija predvideva, da bi se enoti za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami za začetek adaptacijskih del nakazalo 300.000 din, za kohčna dela pa bi bilo potrebno še 500.000 din. Komisija predlaga, da bi preostala sredstva namenili za kreditiranje individualne gradnje, oz. da se namensko prenesejo za stanovanjsko izgradnjo-v letu 1973. Ta predlog je DS sprejel kot sklep. SKRB ZA VARNOST PRI DELU JE ENA NAJVAŽNEJŠIH IN NAJODGOVORNEJŠIH NALOG VSAKEGA SAMOUPRAVLJAVCA! DELAJ VARNO! Zaradi nezavarovanega stroja, dvakrat zlomljena roka Dejavnost varstva pri delu V začetku septembra ali točneje 8. 9. 1972, je pri ozkem lu-žilnem stroju, v lužilnici emajlir-nice, prišlo do težje poškodbe. Poškodovala se je delavka — snemalka pri lužilnem stroju. Na dan poškodbe je s sodelavko normalno opravljala delo na snemalni strani. Zjutraj okoli osme ure, je dobila s strani nadrejenega nalog, naj pospravi okolico lužilnega stroja. Medtem je delavka odnesla slabo luženo posodo k odprtini, kjer se posoda obrača. Poškodovanka je najprej pospravila okolico stroja, ko pa se je nagnila in hotela izpod traku pobrati karton, jo je za rokavico na desni roki zagrabil vijak, rotirajoče sklopke. Pri tem ji je dvakrat zlomilo desno roko v zapestju in pod komolcem, manjše poškodbe pa je dobila po glavi. Pri analizi poškodbe je bilo ugotovljeno, da sklopka ni bila zaščitena, čeprav je oddelek varstva pri delu stalno opozarjal na potrebne zaščite. Prav tako je bila tudi odstranjena zaščitna ograja in sicer že mesec dni pred poškodbo. Poškodba je bila raziskana s strani oddelka varstva pri delu, sedaj pa jo raziskuje in proučuje republiška inšpekcija dela. Komisija delavskega sveta za varstvo pri delu, je na svoji drugi redni seji razpravljala tudi o zgoraj omenjeni poškodbi in ostro obsodila premajhno zanimanje odgovornih oseb za varnost delavcev. Prav tako tudi zahteva za odgovorne osebe, da v tem in podobnih primerih nosijo polno odgovornost za poškodbe. Vedeti moramo, da imajo težke poškodbe v glavnem trajne posledice in da predstavljajo stalno prizadetost za poškodovanca kot tudi ogromno materialno škodo za podjetje. Da do podobnih primerov ne bo več prihajalo, je potrebno, da naši vodilni ljudje tako v delavnicah, kot tudi v obratih, polno upoštevajo vse varnostne predpise. Zdolšek Marjan ml. MLADI RAZPRAVLJAJO 0 KADRIH Med zadnjimi akcijskimi in drugimi nalogami se je na občinski konferenci ZMS pojavilo kadrovsko vprašanje zasedbe delovnega mesta predsednika konference. Ker je to vprašanje povezano z vrsto problemov, ki se tukaj povezujejo, je nujno potrebno, da se informira celotno članstvo, kajti le s celotnim informiranjem o takih stvareh je lahko akcija uspešna. Že dalj časa je bil informiran ožji krog, da se predsednik poslavlja iz redne plačane funkcije v amatersko delo predsednika občinske konference. Tu pa že nastane problem zaradi dela okrog organizacije in dejavnosti mladih, kar pa ne smemo prepustiti ob strani. Zaradi tega se je po razgovorih našlo skupno stališče, da je potrebno za celjsko mladino v samem vodstvu ali vrhu imeti ljudi, ki bodo stalno in ob vsakem času močni za doseg in aktivno delo. Iz tega pa je nastal nov moment, ki narekuje, da je potrebno izvoliti novega predsednika ker se dosedanji umika iz predsedniške- ga mesta zaradi študija, ki ga ima v Ljubljani. Nadomestne volitve za obdobje šest mesecev bodo v mesecu novembru, v tem času pa je predlagana komisija predlagala kandidatno listo in jo poslala vsem aktivom, v razpravo in dopolnitev predlogov. Za to mesto predsednika za mandatno obdobje šest mesecev sta kandidata Milan BRATEC sedanji sekretar Obk ZMS in Franci RAMŠAK profesionalni član predsedstva Obk ZMS. Verjetno se bo potrebno o kadrovskih vprašanjih za redne volitve malo bolj zavzeti, saj se mladina kot organizacija ne more in ne sme smatrati kot nepomembna stvar. Zaradi takih menjav in nepredvidenih zapletov trpi akcijsko področje mladih, saj namesto reševanja drugih važnejših stvari rešujemo probleme s kadri na vrhu. Verjetno pa je tudi eno, da bi ob zaostritvi odgovornosti vseh, ne samo mladih, naredili več za samo zainteresiranost in vzgojo mladih na tem področju. Kotnik Fric 14 SMuffiiec, ZLATE IN SREBRNE ZNAČKE - NAGRADE Objavljamo sezname upravičencev na zlate in srebrne značke in nagrajencev za dolgoletno delo. Če niste na seznamu in menite, da bi morali biti, sporočite to kadrovski službi do 10. 11. 1972. SEZNAM UPRAVIČENCEV ZA ZLATO ZNAČKO USLUŽBENCI: Ahtik Anton Amon Jože Ažman Franc Belak Franc Bornekar Antonija Božnik Franc Božnik Jože Brečko Ivan Brunšek Marija Cocej Stanko Čater Marija Češnovar Rozalija Čuvan Viktor Dobrajc Ivanka Ferant Fani Fidler Franc Gregl Franc Jager Anica Jakše Terezija Jamnišek Frančiška Janežič Dragica Jaušovec Martin Kavčič Zdenko Kmecl Karl II Koštomaj Jože Kopušar Albert Kralj Stanislava Kramer Anton Kresnik Ema Kriter Ana Križan Štefka Kršlin Jože Lampe Franc Lapornik Ivana Lednik Anotn Mesarič Marija Mlakar Ferdo Muršič Ivan Novak Terezija Orličnik Slavko Ovčar Fani Pilko Olga Pogačar Franc Prašnikar Anica Pristovnik Marjan Pušnik Ivan Ramšak Frančiška Resnik Franc Rezar Antonija Robič Jože Robnik Terezija Slapnik Janko Smrečnik Ivankd Šaleker Erih Škoberne Alojz Vaupotič Angela Vengust Stanko Vrane Ivanka Vrečer Marija Vrečko Milan Zdolšek Ivan Zupanc Marija Žnidar Marica Žuran Marija KONTEJNERJI: Pušnik Jože Cocej Ana Cokan Olga Čander Dragica Čater Ivan David Valentin Felicijan Fanika Goršek Stanislava Grobelnik Ivan Habjan Slavko Jaušovec Marija Kamplet Alojzija Kokalj Inge Košec Anton Kotnik Marija Krempuš Matija Lebič Jožefa Leljak Vida Meznarič Alfred Mirnik Karl Muhovec Slavko Perko Karl Pritekelj Ivan Sivka Albina Stante Danica Stoje Ana Šentjur Vera Šprajc Janko Tilinger Neža Točko Marija Trstenjak Karla Vetrih Ivanka Žgajner Frida Jazbinšek Martina Jeram Irena Ružič Martina Sabadija Frančiška Savski Albina Savski Ela Selčan Ema Selič Marija Selič Martin Senic Marija Senic Viktor Sivka Anica Sivka Ivan Skamen Frančiška Skrbiš Franc Sojč Ana Srebot Ljudmila Stante Marjan Steble Anton Stožir Berta Stropnik Ivana Sumrak Terezija Šale Alojzija Šantej Vida Šantek Ivan Ščopič Angela Šega Ivan Šket Avgust Škoflek Zofija Škornik Stane Terbovc Alojzija Škrobar Amalija Šmarčan Zofija Šmon Jože Štancer Ivana Štante Pavla Štimulak Marija Šulc Franc Terce Nada Tivadar Marija Tratenšek Julijana Turnšek Marija Veber Karolina Vengust Rudi Veršnik Hedvika Vešligaj Mirko Mastnjak Franc Mavhar Janez Videc Terezija Vidmar Alojz Vidovič Anka Vidovič Mihael Vinko Avgust Vodeb Terezija Vodičar Andrej Vouk Ignac Vrečko Justina Vrhovšek Ana Zagmajster Stanko Zalokar Jakob Zalokar Mirko Zavšek Štefanija Zorinič Josip Zorman Marija Zorzini Valter Žabel Genovefa Žižek Jožica Žnidar Terezija Žnidar Helena Žurman Milena žvižaj Leopoldina USLUŽBENCI Ajdnik Helena Amon Marija Beltram Dora Berginc Jožica Buček Alojz Cocej Olga Čelik Rafko Čerenak Bernarda Dobovšek Jožica Flis Roža Hafner Marjana Jošt Jože Kelhar Marija Kolar Justina Kolman Marko Korošec Hedvika Kotnik Leopoldina Koželj Jože Kramar Silva Rezar Stanislava Roc Štefan Krese Ludvik Krivec Vida Matko Eka Memič Marija Mlakar Albin Mravljak Drago Napret Franc Paumgartner Drago Pavlovič Ljubo Pečnik Jože Pepel Janez Polak Anton Ratej Rihard Sešel Frančiška Simon Sonja Suholežnik Erna Šuhel Jože Tominc Erna Turk Marija Valentič Ljudmila Veber Marjana Zdolšek Marjan Zupanek Katarina Železnik Olga KRUŠEVAC Jovanovič Ljubisav Kovačevič Borislav Kozic Milutin Lukič Tihomir Milič Milorad Petkovič Bogoslav Petrovič Mirčeta Radajičič Tomo Stanojlovič Predišov Petrovič Dragoslav Stojkovič Zoran KONTEJNERJI Gluvič Vlado Veber Jože MC Dimeč Jožefa SEZNAM DELAVCEV, KI SO UPRAVIČENI NA SREBRNO ZNAČKO NAGRAJENCI 10, 20, 30, 35 IN 40 LET NEPREKINJENEGA DELA 10 let Ambrož Hilda Antlej Franc Antloga Edi Antologa Jožefa Banjeglav Marija Belej Friderik Beltram Marjan Bizjak Pavla Borovnik Albin Borovnik Marta Božič Alojz Božič Ivan Brežnik Ivan Cepuš Margareta Cirkulan Adolf Cirkulan Justina Cocej Terezija Čanžek Marija Čavs Frančiška Čehajič Marjana Černič Jožefa čiček Franjo Črepinšek Olga Deželak Marija Dimeč Terezija Džakovič Milutin Drobnak Olga Falnoga Vukadinka Filipič Vera. Flajs Herald Fridan Karl Gaber Mirko Gaber Ana Gaber Ela Bavez Anton Golej Vili Golob Anton Golouh Julijana Gorečan Margareta Govedič Anton Gubenšek Karolina Horvat Franjo Hostnik Martin Hrovatič Ivana Iršič Franc Ivanjko Štefan Jankovič Cvetka Jaušovec Vili Javornik Marija Jazbinšek Marija Jesenek Rudi Jug Justina Juranič Pavel Juteršek Mirko Kačičnik Gizela Kampošek Matilda Kampuš Pavla Kelhar Antonija Kerš Danijela Klokočar Terezija Klopotan Marija Klukej Doroteja Kmecl Ana Knez Marija Kolar Rado Kolarič Karl Kos Marija Kosec Marija Kostanjšek Ivanka Kosec Stane Koštomaj Roza Komerički Alojija Korošec Jožefa Kovač Antonija Kranjc Adolf Kranjc-Franc Krajšek Frančiška Kregar Anton Kričaj Jakob Kukovič Silvo Kvartič Rudi Kumpič Siegfrid Krušič Ivan Kritar Marija Lah Dragica Lah Štefan Langeršek Rozalija Leben Justina Lichtenegger Marija Lipovšek Alojzija Lipovšek Anton Lipovšek Leopold Lončar Jurij Lugarič Jože Lužer Frančiška Majcen Slavica Majetič Franjo Marciuš Mijo Martinko Rozika Mastnak Berta Miiošek Štefan Mikola Alojz Miletič Danilo Milidragovič Mladen Mlinar Angela Mohorko Vincenc Napret Silva Nemec Neža Novak Frančiška Novak Vilko Oberski Franc Ogrizek Julijana Orličnik Justina Ošlak Hilda Oštir Emil Ovtar Anton Pavlič Frančiška Pečnik Marija Pekošak Anton Petan Marjan Petek Štefanija Pilih Ana Pilko Marija Pirš Cvetka Pirš Marija Pirš Silva Plevnik Franc Počivalšek Ela Počivalšek Franc Podgoršek Irena Ana Podgoršek Rudi Pogladič Vincenc Polutnik Ciril Polutnik Marija Potočan Ferdo Požek Avgust Prevolnik Venčeslav Prevoršek Hermina Puher Helga Puher Viktor Pungaršek Marija Pušnik Karl Pušnik Marija Radakovič Danica Rajniš Monika Ravnjak Danijela Razboršek Veronika Razgoršek Franc Regula Viljemina Rejc Ida Ambrož Hilda Antlej Franc Antloga Edi Antloga Jožefa Bizjak Pavla Božič Franc Cirkulan Justina Čanžek Marija Čavs Frančiška čehajič Marjana čiček Franjo Črepinšek Olga Dimeč Terezija D j oko vic Milutin Falnoga Vukadinka Filipčič Vera Flajs Harald Golob Ferdo Golouh Julijana Gorečan Margareta Grofelnik Stanko Horvat Franjo Hostnik Martina Hrovatič Ivana Hudournik Engelbert Iršič Franc Jankovič Cvetka Javšovec Viljem Jazbinšek Marija Jesenek Rudi Jurovič Pavel Juteršek Mirko Kampošek Matilda Kampuš Pavla Kerš Danijela Klokočar Terezija Knez Marija Kolar Jakob-Rado Komerički Alojzija Komplet Viktor Koprivc Mihael Korošec Silvo Kotošek Jožefa Kovačič Avgust Krajnc Adolf Krajnc Danijela Krajnc Martin Krajšek Rihard Kritar Marija Kregar Anton Krušič Ivan Kukovič Silvo Kumpič Siegfrid Kvartič Rudi Lah Dragica Langeršek Rozalija Lihtenegger Marija Lipovšek Leopold Lončar Jurij Lugarič Josip Lužer Frančiška Majetič Franjo Marciuš Mijo Marovšek Alojz Mastnak Berta Mastnjak Franc Miletič Danilo Nemec Neža Ošlak Hilda Oštir Emil Pečnik Marija Pekošak Anton Pirš Cvetka Pirš Marija Plevnik Franc Počivalšek Elizabeta Počivalšek Franc Podgoršek Rudi Potočan Ferdo Prevoršek Hermina Puher Helga Puher Viktor Razgoršek Franc Roc~Stjepan Ružič Martina Sabadija Frančiška Savski Albina Savski Elizabeta Selič Marija Selič Martin Senic Marija Senic Viktor Stante Marjan Steble Anton Stožir Berta Sumrak Terezija Šale Alojzija Šalekar Franc Šantej Vida Ščopič Angela Škoflek Zofija Škrobar Amalija Šmarčan Zofija Šmon Jože Šulc Franc Terce Nada Turnšek Marija Vešligaj Mirko Vidmar Alojz Vidovič Anka Vinko Avgust Vodičar Andrej Vouk Ignac Vrečer Marija Vrečko Justina Vrhovšek Ana Zavšek Štefanija Zorman Marija Zorzini Valter Žižek Jožica Amon Marija Beltram Teodor Berginc Jožica Buček Alojz Čelik Rafael Dobovšek Jožica Flis Rozalija Hafner Margareta Kolman Marko Kotnik Leopoldina Koželj Jože Krese Ludvik Matko Eka Memič Marija Mravljak Drago Polak Anton Turk Marija Valentič Ljudmila Veber Marjan Zdolšek Marjan Ahtik Marija Brglez Alojz Dolenc Stane Gračner Dominik Hrovatič Stanko Jurjevčič Ivan Krajnc Franc Seničar Karla Sluga Frančiška Mlinar Martin Pur Rudi Zottl Vinko Anžlovar Kristina Bajec Antonija Jeler Roman Kumberger Marija Kuzman Mihaela Mestinšek Marija Muršič Martina Poteko Ida Leskovšek Vera Čakš Franc Lebič Martin 20 let PovšnarBerta Povšnar Slava Požek Jožica Rebernak Slava Repič Marija Romih Jože Šlatau Marija Vengust Justina Žnider Friderik Klenovšek Lovro Centrih Ivan Mauer Danijel Oštir Silvo Peterle Marjan Štorman Ivan Zidanšek Mirko Rebek Jože Krajnc Marija Metličar Jurij Ovčar Jože 30 let Uršič Vinko Dvoršak Marija 35 let Javornik Erika Pertinač Stane Terce Marija Teržan Jože Vanovšek Kristina Zupanc Franc Brodnik Štefanija Cocej' Pavla Korošec Justina Močnik Jakob Monfreda Marija Veninšek Stane Vizjak Slavko Vizjak Karolina Panza Franjo Panza Marija Petelinšek Marjan Pratnekar Štefan Prelog Ljudmila Ravbar Pavla Sgerm Judita Kojc Silva Zottl Milica SEZNAM ZAPOSLENIH 10 LET IN 25 LET V OBRATU TOBI — ZA SREBRNO IN ZLATO ZNAČKO 10 let ČERNE Mira, ČREŠNAR Gabrijela, GRUBELNIK Branko, GAMSER Franc, GRUBELNIK Helena, JAVNIK Jožica, LEŠNIK Marija, LAMUT Elvira, REIS-MAN Katarina, ROBIČ Alojzija, SABELNIK Ana, TERTINEK Štefka, VINCEKOVIČ Marjeta, VRHNJAK Silva, ROB Alojzija. 25 let BLAŽKE Erna, ILEŠIČ Greta, LEŠNIK Franc, MARKO Ida, ŠKERBOT Marija, ŠAUPERL Erih. IZENAČIMO PRAVICE IZ ZDRAVSTVENEGA VARSTVA NE DELAJMO RAZLIK PRI ZDRAVSTVENEM VARSTVU MED DELAVCI IN KMETI Zavarovanci skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Celje in skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Celje bodo 19. in 20. novembra 1972 skupno z zavarovanci drugih skupnosti v Sloveniji odločali o tem, da bi se zdravstveno varstvo kmetov izenačilo z zdravstvenim varstvom delavcev. S tem bomo zmanjšali socialne razlike med našimi državljani, kajti tako bosta pred zdravnikom v ambulanti in bolnišnici kmečki in delavski zavarovanec enakopravna in enaka. Pri izenačenju pravic iz zdravstvenega varstva bodo nastali večji stroški kot doslej, ki jih bodo pokrivale deloma družbeno politične skupnosti (republika in občine) in deloma iz dohodka delovnih organizacij, pri čemer pa ne bodo prizadeti osebni dohodki zaposlenih. Praktično to pomeni, da se stopnja prispevka zviša za 0,45 %, ki bi se plačevala iz dohodka delovnih organizacij. Prispevek 0,45 % bi se plačeval iz povečane sedanje stopnje za nesreče pri delu in poklicna obolenja iz dohodka delovnih organizacij. Če bi namreč za 0,45 % spremenili bruto osnovo osebnih dohodkov, bi s tem povečali bruto osnovo tudi vsem ostalim koristnikom, ki se financirajo iz bruto osebnih dohodkov (proračuni, otroško varstvo, pokojninsko-invalidsko zavarovanje itd.). Predvidena stopnja 0,45 % je dokončna in jo po referendumu ni mogoče zviševati. Tudi za naslednja leta se ne bi smela povečevati — celo nasprotno, ker bodo morali kmetje sami nositi bremena večjih stroškov, kar jih mora siliti k večji lastni ekonomski moči. Seveda bo pa tudi družba odnosno družbeno politične skupnosti morale še nadalje nositi del bremen za socialno ogroženo kategorijo kmetov. Samo zdravi in za delo zmožni delavec in kmečki proizvajalec sta porok naše bodočnosti. Zato smo prepričani, da boste vsi delavski in kmečki zavarovanci glasovali Z A IZENAČENJE PRAVIC IZ ZDRAVSTVENEGA VARSTVA DELAVCEV IN KMETOV. DEJAVNOST MLADINE Zveza mladine bo razpravljala o vajencih Problemi vajencev ali bolje rečeno učencev v gospodarstvu so prisotni v naši sredini že več let. Številne razprave in pripombe, ki so jih iznašali posamezniki, ali pa določene skupine so v več primerih pokazale kje in kako je določen status učenca v gospodarstvu. Veliko je stvari, ki bi jih morale rešiti nekatere naše skupnosti, ki so odgovorne za to področje, vendar je tu bilo narejeno premalo, kajti še vedno smo priča, da se organizacije ali pa privatni sektor okorišča z delovno silo, ko zaposli učenca. Saj morajo ti delati več kot osem ur, niso plačani za te ure, katere so opravili čez svoj delovni čas, delati morajo tudi v nočnem času, prejemajo nizke nagrade, so zapostavljeni in še bi lahko naštevali stvari, katere so se ugotovile ob anketiranju določenega števila učencev v gospodarstvu. Primerjava takega stanja v obdobju treh let nam predoči naslednjo sliko ali tabelo, kar pa smatram, da bi bilo lahko veliko drugače. II., III. letnik Nagrade od 15—25 delovni čas nad 8h 15 % delo v času šolanja 25 % delo izven učnega programa 12 % nima inštruktorja 35 % brez zimskega dopusta 5 % brez letnega dopusta 10% S to primerjavo nismo nikakor zadovoljni in mislim da je prav, da se prične organizirana akcija za poenotenje kriterijev in pravic do učencev v gospodarstvu v družbenem in privatnem sektorju. Zato je potrebno, da se pri- ključijo tem zahtevam vsi aktivi in vsi mladi, ki čutijo probleme tega dela svojih sovrstnikov. Akcija mladine naj bi potekala v tej smeri, da se na problemski konferenci celjske mladine izoblikujejo stališča v skupnem dogovoru ali kolektivni pogodbi, ki naj izenači status in pravice za vse, ki so prizadeti v tej strukturi. Upam pa, da bo za takšno akcijo podpora tudi v širši javnosti, saj bo tak dogovor tudi zadeval vprašanje socialnega razlikovanja že pri tej šolski strukturi, kar pa je v sedanjem času vsekakor pomembno. Kotnik Fric ŽE VESTE — Mladi pripravljajo Vsako leto organizira naš aktiv sam ali pa v sodelovanju še drugega aktiva večjo javno oddajo. Tako je tudi letošnjo jesen pripravljena velika kulturna prireditev v Narodnem domu, ki bo organizirana skupno z mladimi iz Tehnomercatorja. Pripravljamo »Večer črnskih duhovnih pesmi z recitalom«. Oddaja bo v torek, 14. novembra v dvorani Narodnega doma v večernih urah, tako da bo možnost ogleda te prireditve čim širšega kroga ljudi. Kdo in s kom bo potekal ta prijetni večer vas vabimo, da si pridete ogledati sami, ostalo pa bo vidno na reklamnih plakatih. Upamo, da bo za samo oddajo dovolj zanimanja, saj so te oddaje že skoraj tradicija in vsako leto dobro obiskane in vas zato vabimo, da se je tudi letos udeležite. Kotnik Fric Naši vrli gasilci so imeli velike in zelo uspešne vaje. Na sliki jih vidimo kako vneto gasijo. Zaradi pomanjkanja prostora nismo mogli kaj več poročati o njihovi veliki prizadevnosti. To bomo storili v prihodnji številki, ki bo izšla pred 20. novembrom PRIPRAVE NA 8. KONGRES ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE Od republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije smo prejeli zelo obširno gradivo o pripravah na 8. kongres Zveze sindikatov Slovenije. Ker vsega tega gradiva ne moremo objaviti, objavljamo le izvlečke iz govora predsednika Toneta Kropuška in nekatere sklepe. V ponedeljek, 2. oktobra so na seji republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije navzoči odločali o precej zahtevnih vprašanjih. Najprej so razpravljali o vsebinskih pripravah na 8. kongres Zveze sindikatov Slovenije. Podlaga za to' razpravo so bile publikacije »Poročilo republiškega sveta o delu med kongresoma«, »Idejnopolitične osnove in sklepi o delovanju sindikatov Slovenije« (kot teze za javno razpravo) in »Spremembe in dopolnitve statuta Zveze sindikatov Slovenije« (prav tako osnutek za javno razpravo). Bile so tiskane v nakladi 13.000 izvodov in že razposlane izvoljenim sindikalnim delavcem v republiških, občinskih in medobčinskih organih sindikatov in seveda nad 8.000 elektorjem z volilnih konferenc. Po obširnem tehtanju posameznih vprašanj, ki se zastavljajo in ki jih bo treba rešiti še pred kongresom, so navzoči sprejeli sklepe. Kako pomembne so vsebinske priprave na kongres, poudarja že dejstvo, da bodo na njem morale biti natančno določene mnoge naloge, ki naj se jih Zveza sindikatov loti v bodočem mandatnem obdobju. Teh nalog vsekakor ne bo malo. V idejnopolitičnih izhodiščih za delovanje sindikatov jih je veliko že zbranih, v njih je še zapisano: »...mesto sindikatov določajo potrebe po organizaciji, v katero se delavci združujejo v prizadevanjih za svojo večjo družbeno in politično moč in za svoj vedno močnejši samoupravni položaj. Sindikati so politična in množična organizacija delavcev, ki se bori za to, da delavski razred in delovni ljudje v politični in idejni akciji organizirano krepijo svojo družbeno moč, večajo svoj vpliv na družbeni razvoj in se usposabljajo za premagovanje protislovij in konfliktov v današnji družbi.« Osnovni konflikt in karakteristika naše situacije danes je konflikt med množico nosilcev ustvarjanja družbenega bogastva in med manjšino tistih, ki s tem družbenim bogastvom upravljajo oziroma z njim razpolagajo. To upravljanje in razpolaganje je lahko v imenu tistih, ki druž- Casnik izhaja v okviru enote za informacije in tisk enkrat mesečno v nakladi 4800 izvodov in ga dobijo vsi člani kolektiva brezplačno. Ureja ga komisija za informacije in tisk. Glavni in odgovorni urednik Emil Jejčič. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 39-21, interna 238. Tisk in klišeji AERO Celje beno bogastvo ustvarjajo, lahko pa je tudi mimo njihove volje in interesa. Gre za konflikt med družbeno lastnino in samoupravljanjem na eni strani in med raznimi predstavniškimi strukturami, ki imajo v naši družbi — glede na odločanje o dohodku — še vedno prevladujoč vpliv. O družbeni reprodukciji na vseh ravneh še vedno premalo odločajo tisti, ki so dominantni pri ustvarjanju materialnih in duhovnih dobrin zanjo. Zaenkrat še nismo tam, ko bi delavec svoj interes v celoti lahko uresničeval skozi samoupravno organizacijo, čeprav bi bilo to idealno in v daljši perspektivi naš cilj. Ne glede na to da govorimo o neposredni demokraciji in samoupravljanju, trdimo, da je politična organiziranost delavcev še vedno bolj obsežna kot samoupravna organiziranost delavcev. Zato moramo pustiti delavcem možnost, da tudi preko svoje lastne politične organizacije izražajo svoje interese in potrebe in jih na raznih ravneh stalno konfron-tirajo s samoupravnimi strukturami, to je sami s seboj. Iz te osnovne teze smo napisali XXXI. ustavni amandma, ki opredeljuje pravice delavcev, organiziranih v sindikatu kot njihovem sredstvu za politično izražanje in uveljavljanje njihovih današnjih in dolgoročnih interesov. V dosedanjih razpravah pa je prevladalo mnenje, da je treba sedanji dokument dopolniti z nekaterimi konkretnimi nalogami, ki bodo povedle sindikate v odločnejšo bitko za stabilizacijo go- _ spodarstva. Kajti stabilnost v gospodarstvu pomeni socialno in politično stabilnost. V tezah za kongresni dokument smo začrtali za sindikate nekaj povsem konkretnih nalog, ki jih bodo uresničevali samoupravno organizirani delavci. Ne gre za naloge, katerih uresničitev bi sindikati terjali od drugih, ampak za naloge, ki jih bodo samoupravno organizirani delavci uresničevali sami in v svojo korist in skladno z možnostmi, to pa v temeljnih organizacijah združenega dela in preko svojih delegatov v samoupravnih in predstavniških organih. Te konkretne naloge tedaj niso pomembne samo zaradi izboljševanja materialnega in splošnega položaja delavcev, ampak zato, ker se bodo ob njih delavci tudi samoupravno aktivirali na vseh ravneh in v institucijah, kjer so organizirani. 5. Kot eno pomembnih nalog smo postavili zahtevo, da v štirih letih uresničimo brezplačno šolanje otrok v osnovni šoli. Mislim, da smo že toliko bogati, da zmoremo zagotoviti brezplačne učbenike za vse učence osnovnih šol. Ne da bi se preveč zgledovali po drugih, naj vseeno povem, da bodo v Avstriji s prihodnjim letom dobivali brezplačne učbenike vsi dijaki in študentje — tudi na visokih šolah. In Avstrija ima približno enak narodni dohodek na prebivalca kot Slovenija — to vemo. Če se bomo odločili za sprožitev tega vprašanja, bomo morali v delovnih organizacijah zagotoviti ustrezno klimo, da se zagotovijo potrebna sredstva. Možno pa je tudi v okviru obstoječih sredstev za šolstvo to zago- toviti, saj ne gre za velike denarje (enkratna nabava približno 2,5 milijarde starih din). Pomanjkanje stanovanj je danes eden izmed prvenstvenih problemov delavcev. Zato predlagamo bistveno povečanje števila družbenih stanovanj za delavce. Kongres naj bi predlagal, da se prispevek za stanovanjsko izgradnjo poveča od 4 % na 6 % od bruto osebnih dohodkov (že sedaj se izdvaja v ta namen preko 5% od bruto osebnih dohodkov) ter da se od teh sredstev dve tretjini namenita za gradnjo stanovanj v družbeni lastnini za delavce. S tem bi se zaostrili pogoji za kreditiranje zasebne stanovanjske gradnje. Teže bo priti do kredita brez lastne soudeležbe. Delavci, ki pa ne morejo graditi s svojimi sredstvi, ker jih nimajo, pa bodo lažje prišli do stanovanja. Več družbenih stanovanj potrebujemo tudi zato, da omogočimo večjo migracijo delavcev s področij, kjer so ljudje še nezaposleni na območje, kjer primanjkuje delovne sile. Pa tudi naši delavci na tujem se bodo vračali na delo v domovino, če jim bomo poleg dela nudili tudi stanovanja. Več delovnih organizacij se odloča za razširjeno reprodukcijo, pri tem pa ne računajo, da se bo tudi potrebno število delavcev zato močno povečalo. Sestavni del reprodukcije določene tovarne mora biti tudi minimalni stanovanjski fond za delavce, ki bodo delali v tej tovarni. 8. Več sklepov se nanaša na področje otroškega varstva. Med njimi je tudi predlog za podaljšanje porodniškega dopusta materam. V sedanji javni razpravi smo ugotovili, da se vsi strinjajo s takim predlogom, ko gre za načelno razpravo, ko pa se začnemo razgovarjati o realizaciji načelnih dogovorov, navdušenje splahni. Naš predlog je, da se porodniški dopust podaljša, obremenitev iz tega pa porazdeli na vse zaposlene. V tem smislu bi morali razpravljati predvsem v tovarnah, kjer je zaposlenih več žensk. Od javne razprave je odvisno ali bomo šli- s tem predlogom pred kongres ali ne. Zapisali smo, da je treba vsako leto valorizirati pokojnine po dveh kriterijih: po kriteriju rasti družbenega proizvoda in po kriteriju rasti življenjskih stroškov. Zaenkrat se torej tudi drugemu NA NOVO SO SE ZAPOSLILI Lešnik Silvo, Hadner Marija, Glavič Zdenka, Koštomaj Marija, Počivalnik Cvetka, Komljanec Danica, Hrastnik Ivana, Čretnik Marta, Zidar Nevenka, Grubelnik Stanislav, Koisseg Ivan, Hojnik Franc, Kekec Albin, Ovčar Andrej, Šarlah Bogomir, Raitnaier Jože, Brglez Ignac, Majcen Branko, Koštomaj Karl, Vouk Ignac. SPORAZUMNO SO PREKINILI Brglez Vlado, Kovač Miha, Pla-tovšek Ivan, Koštomaj Karl, Pušnik Ladislav, Kramžar Ivana, Verdelj Rozalija, Močnik Zinka, Goršek Zdenka, Cokan Marija, Peruš Ivana, Šulc Silva. kriteriju ne moremo odpovedati zaradi nestabilnosti življenjskih stroškov, ki najbolj prizadevajo tiste, ki imajo nizke prejemke, torej tudi upokojence. V bodoče je treba na liniji solidarnosti oziroma odpravljanja diferenciacije v materialnem smislu narediti nekaj odločilnih prodorov na področju izenačevanja pogojev pri otrocih in pri starejših (zlasti upokojencih). Na področju generacije, ki je aktivna, pa moramo dopustiti tisto diferenciacijo, ki jo povzroča načelo delitve po delu. Za rekreacijo smo rekli, da je treba v štirih letih doseči zanjo sredstva, ki bodo v višini polovice poprečnega mesečnega osebnega dohodka v republiki. Delitev teh sredstev je v pristojnosti delovnih organizacij. Sindikati se bomo zavzeli, da se več teh sredstev kot doslej nameni za kapacitete za oddih in rekreacijo. Odločen boj je treba napovedati tistim, ki izrivajo delavski turizem z določenih območij, češ da so »atraktivna« samo za inozemski in komercialni turizem. Taki pojavi so prisotni v Sloveniji in na Hrvaškem. Tu bo treba ob vsakem posameznem primeru narediti politični pritisk za spremembo mnenja. Za celoten naš političen sistem je značilno, da delamo bolj preko struktur. Forumsko delo dominira. Baza ni tista dominantna osnova, ki bi izražala svoje avtentične interese. Zato je treba dati osnovni poudarek sindikalno organiziranim delavcem v temeljnih organizacijah združenega dela. V temeljnih organizacijah združenega dela naj bodo osnovne sindikalne organizacije, ki se povezujejo v strokovne sindikate in Zvezo sindikatov. Zato se je treba ob teh nalogah organizirati tako, da bodo prišli maksimalno do izraza interesi delavcev, ki delajo na raznih področjih, in da se ti interesi takoj soočijo z drugimi interesi znotraj delavskega razreda, torej z interesi delavcev, ki delajo na drugih področjih. Ti različni interesi se soočajo in združujejo v Zvezi sindikatov. Zveza sindikatov je tista, ki se konstituira kot integracijski faktor različnih interesov znotraj delavskega razreda v enotne in skupne interese vseh zaposlenih na platformi zgodovinskih interesov delavskega razreda. SAMOVOLJNO SO PREKINILI Žlavs Anton, Prah Leopold, Jazbec Franc, Jeseničnik Marjan, Vizjak Ivan, Žavski Janez, Berdnik Stanislava, Grobelnik Julijana, Geršak Silva, Stojanovič Julijana, Pohajač Jožefa, Zec Tatjana. UPOKOJENI SO BILI Režen Avgust, Čoki Štefanija, Beg Maks. POROČILI SO SE Kovač Bogomil, Peternel Franjo, Tkalčič Mihaela — PETERNEL. KADROVSKE VESTI