O uradniSki stalnosti »Narodna Prosveta« od 20. oktobra pri» naša naslednji uvodnik, ki ga zaradi aktual= nosti priobčujemo v celoti: Obstoja vprašanje, ki ga bo težko sta= viti z dnevnega reda. To tudi ne bi bilo v skladu z državnimi in nacionalnimi interesi. To je vprašanje uradniške stalnosti — specialno — učiteljske stalnosii. . Čitali smo uredbo o znižanju uradnirkih piejemkov. V tem trenotku nas interesira njena motivacija. Iz nje je razvidno, da se je minister fmanc odločil do tega koraka, poleg ostalega, tudi zaradi tega, ker se po plačilnih seznamih vodi preveliko stevilo uradnikov — aktivnih in upokojenih. Posebno pade v oči veliko število upokojencev in to takilh. ki nimajo polnega števila službenih let. Upokojeni so bili oni, ki se jim je na ta način hotelo iti na roko, — to je pokojnina naj bi bila neka stalna siniekivra, nek žep, — a istočasno bi upokojenec dobil kak lukra* tivni položaj na ikaki iprivatni ali poJdržavni ustanovi. Ampak večina teh začasnih upo« kojitev je bila izvršena kazenskim potom. Slučaj je resen, ter po izjavi ministra financ paralizira naše finance. Nasta.ja vprašanje: odkod toliko in takih upokojitev? Ali so bile potrebne, in ako so — komu so bile po* trebne? — Predčasne upokojitve, kot kazen, bi po našem mišljenju sploh ne smele ob« stojati; ampaik aiko se že stoji na principu, da smejo obstojati tudi predčasne upoko« jitve kot sredstvo za kazen, — teda.j bi sme= lo biti to le v minimalnem številu. Upokos jitve ipo diskretni pravici niso pravni dokaz, da je nekdo tudi kriv. Upokojitve so se vršile iz razlogov, ki se ne moreio opravičiti z državno potrebo. V večini 'primerov — na zahtevo nestr.ptiih narodnih poslancev. Še neka dosedanja praksa, ki je s svo= jimi posledicami zelo pritiskala naše finan= ce, so premeščanja po potrebi službe. V stva» ri so bila ta premeščan.ja izvršena brez vsa* ke službene potrebe. Tisoče uradniških rod= bin }e trpelo brez razloga, a mili.joni narod= nega denarja' so bili potrošeni za selitvone stroške, ki so bili povsem nepotrebni. Karakterizirajoč take pojave je gospod dr. Lujo Bakotič v časoipisu »Javnost« od 12. t. m. rekel: »Poslanci so tu, da v imenu naroda branijo in ščitijo interese nairoda v pajlamentu, a ne da na razne načine dose-= gajo ono, kair po večini ne predstavlja sploš* nega interesa, ono, česar se nima poguma iz« nesti v javnosti in kar najveokrat ni niti lepo niti dobro. Zdravo OTganizacijo našega administrativnega aparata je treba torej ču> vati in jo postaviti kot jez proti leventualnim samovol.jnim ukrepom ministrov samih, ka= kor tudi v obrambo samih ministrov pred nadlegovanjem neskropuloznih jn ise"bičnih narodnih poslancev.« Ne posegamo po teh pojavih globlje v moralne in socialrue penseikiucije. pač pa ugos tavljamo, da je uradniška stalnost edino zdravilo proti takemu zlu. A ker imajo na= rodni učitelji posebno dolžnost tudi kot vzgojitelji mladilne in instruktorji širših plasti našega naroda, je njim še potrebnejša stalnost, nego komurkoli druflemu. Sarajev^ sta glavna skupščina je tudi sprejela izjavo glavnega odbora, ki je bila na njej prečitanai in ki se glasi: Od bodoče demokracije pričakujemo pos polno zaščito in upoštevanje državljanskih pravic in svobode učiteljstva.