Uredništvo: Sehilleijeva cesta štev. S, ■a dvorišču, I. nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * * List iahaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. NARODNI DNEVNIK Upravni&tvo: Sehilleijeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12*50 četrtletno . . . K «'90 mesečno ... K 2*10 Za Nemčijo: celoletno . . . K 28'— za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. Stev. 6. Telefonska številka 65. Celje, v pondeljek, dne 10. januarja 1910. Čekovni račun 48.817. Leto II. Gospodarski shod v Braslovčah. Teliko razburjenje je zavladalo v Savirski dolini napram klerikalcem, ki so izdali življenske interese savinskih hmeljarjev z glasovanjem za predlogo deželnega odbora, da se zviša doklade na pivo od" 2 K na 4 K. Z največjim ogorčenjem obsoja cela Savinska dolina klerikalni klub, ki je edini izmed vseh deželnozborskih klubov sklenil obvezno glasovanje za to predlogo in se izkazal bolj papeškega ko papež sam, menda zato, da kaznuje brezverne savinske liberalce. Sicer pa je tudi mogoče, da Benkoviči in Terglavi vedeli niso, kake posledice more imeti zvišanje doklad na pivo na hmeljske cene, vsaj so klerikalni poslanci že pokazali, da se na hmeljerejo razumejo ko zajec na boben in da so jim interesi hmeljarjev španske vasi. Znano je še našim hmeljarjem, kako se je dr. Korošec ponašal v Žalcu s prove-nijenčno postavo, češ, da prinaša srečo Savinski dolini, no pa naši hmeljarji so takrat tako temeljito podučili širokonstnega gospoda, da je osramočen obrnil hrbet nehvaležnim Žalčanom. Po znanem izreku bi bil človek pričakoval, da ne pojdejo drugič na led, pa so vendar šli. Najhujša pokora je pač poslanec, ki ne ve kaj njegovim volil-cem škodi in kaj jim koristi. Z največjo ogorčenostjo so 2. jan. protestirali hmeljarji na shodu v Žalcu proti zvišanju doklad na pivo in obsodili klerikalne ^ljubitelje" našega kmeta in včeraj so naši hmeljarji govorili na krasno uspelih shodih v Braslovčah in na Vranskem, ki jih je sklicalo „Hmeljarsko društvo". Mnogo nod 100 mož je bilo zbra- nih v gostilniških prostorih gospoda Plaskana v Braslovčah, ko je drž. pos. Roblek otvoril zborovanje in obrazložil namen in posledice zvišanja doklade na pivo. Konzum piva se bo zmanjšal gotovo za 50%, vsaj se je že v lanskem letu za 33% piva manj prodalo, ko se je cena pivu zvišala za 1'20 K pri hektolitru. Treba je pa tudi pomisliti, da bo zmanjšan konzum povzročil še novo zvišanje cen, ker bodo hotele pivovarne gotovo tudi pri manjši oddaji doseči isto obrestovanje investiranega kapitala. In s podraženjem pive se bo konzum konstantno manjšal. Ker pa iz skušnje vemo, da cene hmelja ne rastejo in ne padajo v pravem razmerju z množinami ponujenega in zahtevanega hmelja, ampak, da že mala nadprodnkcija povzroča 3, 4 in 5 krat večje padanje cen, kakor pa bi nad-produkciji odgovarjalo, se nam je bati najhujšega, če se bo konzum tako zelo zmanjšal, kar bo pa neizogibna posledica zvišanja doklad. Dež. poslanec dr. Kukovec je obširno govoril o predlogi dež. odbora in osvetlil stališče klerikalnih poslancev, ki so ga zavzemali pri tej predlogi. Neki Matija Bošnjak, iz Pa-riželj, je na vsak način skušal gospode opravičiti in je stavil na dr. Kukovca par vprašanj (poslušalci so pravili, da ga je gospod kaplan naučil). Ta'," mu je pa dokazal, da z zvišanjem doklade na pivo nikakor nismo rešeni ostalih doklad, ker se bo konzum piva tako zelo zmanjšal, da tudi povišanje doklad ne bo imelo zaželjenega uspeha-Potrebno bode še vedno iskati novih virov, da se pokrije dež. deficit in ker država ne pripusti, da bi dežele nove davke vpeljale, se bodo doklade na ostale davke vzlic zvišanim pivnim dokladam še vendar zvišale. Pribiti je pa tudi treba, da se z zvišanjem piv-ne doklade hoče deželni deficit kriti na stroške dveh slovenskih okrajev. Slednjič jo tudi Bošnjak uvidel, da so jo klerikalni poslanci vendar le zavo-zili in se je tolažil s tem, da so klerikalni poslanci včasih že vendar kaj dobrega na Dunaju storili no in zato jim moramo že spregledati, če sedaj ni30 prave zadeli. Nato se je oglasil k besedi poslanec iz veleposestva, baron Cnobloch, ki je povdarjal, da je z zvišanjem pivne doklade zadan našemu hmeljarstvu hud udarec, ki ga bo težko prebolelo. Zgledu štajerske dežele bodo sledile tudi druge kronovine — in splošno zvišanje pivnih doklad bo povzročilo, da bo konzum piva vedno bolj padel. Napačna je trditev, da se bo pa konzum vina zvišal, skušnja nas uči, da se v takih okolščinah manj alkohola zavžije. Izjavlja, da je povsem jasno, da mora vsak hmeljar z vsemi silami nasprotovati vsakemu zvišanju pivnih do-kfad. Govoril je še g. Grad, nakar je predlagal gosp. Šporn sledečo resolucijo: Na gospodarskem shodu v Braslovčah zbrani hmeljarji protestirajo odločno proti vsakemu zvišanju doklade na pivo, ker se dobro zavedajo, da je zadan s tem hud udarec našemu hmeljarstvu. Z zvišanjem doklade na pivo se bo konzum piva zelo zmanjšal, tako, da se dohodki dežele ne bodo zvišali, pač pa bo naše hmeljarstvo zelo oškodovano in v svojih življen-skih interesih zadeto, ker bodo pri zmanjšanem konzumu piva cene hmelja neprimerno nizko padle. Zato hmeljarji obsojajo vse tiste zastopnike v deželnem zboru, ki nam mečejo pesek v oči in nam hočejo to novo breme naprtiti ter jih pozivajo, da naj ob 12. uri uvidijo, da naš interes zahteva drugačno postopanje. Svojemu zastopniku v dež. zboru, ki se je z vso vnemo temu oškodovanju naše hmeljereje takoj uprl, dr. Vek. Kukovcu in svojemu drž. poslanca g. Robleku izrekajo svojo zahvalo in zaupanje. Resolucija je bila soglasno in z navdušenjem sprejeta, tudi par navzočih klerikalcev je glasovalo za resolucijo. Soglasno se je sprejel tudi dostavek, da se poziva poslanca iz veleposestva barona Cnoblocha, da tudi on varuje interese hmeljarstva v deželnem zboru. Baron Cnobloch je izjavil, da ne bo glasoval za zvišanje pivne doklade, tudi če bi se šlo le za 1 v. Nato je zaključil drž. poslanec Roblek lepo uspelo zborovanje. Politična kronika. v Volitve na Angleškem. Seja tajnega sveta, v kateri se bode naznanil razpust parlamenta, se vrši danes v buckinghamski palači v Londonu, tako da se bodo lahko prihodnjo soboto vršile prve volitve. Okrog 60 volilnih okrajev pojde ta dan na volišče. Medtem se je začel volilni boj z vso silo. 5. jan. se je vršilo po deželi in mestih 4 tisoč volilnih shodov, na katerih je govorilo 7 ministrov. Rezultat volitev bo velepomemben za najbližjo bodočnost Anglije. Ako zmaga vlada, potem je gosposki zbornici, kot soodločujo-čemu činitelju pri zakonodaj stvu za LI STE K. Anton Novačan: Srčev kralj. Povest iz Slavonije. (Dalje.) Govori in govori stara ciganka, jaz jo samo motrim in se smehljam. Vržem ji groš in hočem odidi. Tedaj pa mi pride na misel, da si vendar lahko privoščim šalo in da jo pobaram lahko brez sramu, kaj misli Anka o meni. Starka se je že izgubljala v grmovje, — ko jo 'pokličem nazaj in ji rečem: — Počakaj, baba, da te nekaj pra-šam. Povej mi srečo, dobiš še en groš. — Sem vedela, sem vedela, da me potrebuje lepi gospod, je ščebetala starka, sedla na hrastov štor in izvlekla i« nedrij zamazane karte. Priznam Vam brez ovinkov, da sem zarndevalin z napeto radovednostjo čakal, kaj mi pove ciganka. Prebirala je karte in jih je zlagala po svojem krilu v več kupčkov, jih spet premešala, metala semtertja in poleg mrmrala nerazumljive besede. Pri tem je neprenehoma pogledovala name in mi mežikala s svojimi starimi živimi očmi. Bil sem že nestrpen, zato ji rečem: — Požuri se baba, meni se mudi. — O le potrpi lepi gospodič; zakaj čudna znamenja leže v teh kartah; kakorkoli jih zložim, ti kažejo nesrečo. Cuj torej: Ti si zaljubljen, močno zaljubljen in ne pomaga ti niti sveti Jurij, tako si zaljubljen. Ampak ta le kralj mi ne ugaja, ta srčev kralj . . , Povsod se vrine v mes in ti hoče škodovati. Boj se ga . . . Drugače ti kaže sreča . . . Presenetil me je starkin odgovor . . . Dam ji groš in hočem oditi. Kaj, ko bi jo prašal, če me ona ljubi, sem si mislil in se obrnil k starki: — Čuješ, baba, ali me ona ljubi? — sem prašal in se skušal nasmehniti; pri tem sem pa trepetal po vsem telesu. — I, i, i, se namrgodi ciganka. Mogoče te ona ljubi, kaj jaz vem? In če te ne ljubi, te ima pa rada, mislim jaz. In če te nima rada, se ji pa do-padeš, si jaz zopet mislim . . . Očitno ni pričakovala ničesar od mene več, ali pa je spoznala mojo zadrego, ker mi je tako zlobno odgovorila. Kakšen je to odgovor ? Ljubiti . . rad imeti . . dopasti se? . . Ali je tu kak razloček? — Najbrž se ji samo dopadeš, lepi gospodič . . Daj mi še en groš, lepi in ljubeznivi . . . Stegnila je snho, starikavo roko proti meni; brez obotavljanja ji dam še en groš, nakar ona klanjaje se in hohotaje izgine v grmovju . . S polno glavo in s težkim srcem sem odhajal proti domu. Srčev kralj in troumni odgovor stare ciganke me je vznemirjal. Sicer sem skušal, da odvrnem neumne misli in sem sam sebe psoval z naivnežem, ki ga zaraore stara ciganka spraviti iz ravnotežja; skliceval sem se na svojo naobrazbo, češ, kot inteligent se vendar ne smem ozirati na blebetavost prvega klati-babišča, ki me sreča na razpotju. Ali vse to ni nič pomagalo. V srce se mi je naselila črna slutnja in vsi moji pomisleki me niso pomirili. Iskal sem ključ, ki naj mi odpre skrivnost moje ljubezni, tako vroče in tako hrepeneče .. Ko sem zvečer tistega dne legel k počitku, sem še enkrat vse razmislil in sem se spomnil — Maksima. Videl sem njegove divie. žareče oči, vzdignjeno desnico in krvavi nož, s katerim je zabodel ubogega Svetozarja. Tisti žarek krvi, ki je privrel iz njegovih prs in oškropil obraz divjega ubojnika, je kipel celo noč v mučnih sanjah. In ko je zjutraj posijalo solnce, sem se prestrašil njegovih toplih in nedolžnih žarkov . . . William Ewart Gladstone. (V spomin stoletnice njegovega rojstva spisal L. Pnrlani.) Dalje. Predlagal je reformo najemninskega sistema (1. 1870). Po tej reformi bi bila zakonito določena minimalna doba najemnih pogodb in zemljiški gospodar bi bil prisiljen povrniti najemniku stroške za melijoracije, ako bi mu predčasno najemno pogodbo odpovedal. To je bil vendar minimum tega, kar se je po vsej pravici terjalo v obrambo nesrečnih najemnikov in kmet-skih delavcev. Zemljiškim gospodarjem pa je bil tudi ta minimum preveč in — lordi so reformo odklonili Umevno je, da se je Ircev polastil obup. Začeli so se razni izgredi in zločinska oškodovanja veleposestev. Vlada je nvedla proti Gladstonovi volji nekake nasilne odredbe, s katerimi je npala napraviti zopet „red in mir" v deželi. Da so nasilna sredstva zgrešena, je lahko vsakdo vedel, Gladstone se je pa to pot prepričal, da je lordska zbornica in nje postopanje istiniti vir vseh nemirov na Irs k e m. vselej odklenkalo, četudi še ostane zbornica lordov kakor je. Ako pa zmaga opozicija, potem bodo imeli na Angle-. škem zopet vlado tory-jev, ki bodo uničili vse reforme liberalne vlade. Finančni načrt Whig-kabineta bo padel in sistem indirektnih davkov, poostren z zvišanjem colnin se bode znova upe-ljal. Poskusilo se bode tudi doseči državno colninsko zvezo. V tem oziru so tedaj volitve na Angleškem največjega pomena za Angleško in cel ostali svet. v Vzroki rusko-japonske vojne. Revija „Monde illustr6" priobčuje članek, v katerem izdaja Jurij Silber, da je Rusija samo z diplomatičnimi intrigami zakrivila vojno. Car je tiral osebno politiko in oviral Witteja, Kuropatkina in Lambsdorfa pri njihovih načrtih. V dokaz teh trditev se priobčnjejo 3 brzojavke iz ruskega tajnega arhiva. — Članek bo menda bolj domišljija ko resnica. v Posvetovanje nemških dež. in drž. poslancev iz Češke v Pragi. Oficijelni komunike o zborovanju pravi samo, da se je vršil prost razgovor o notranjepolitičnem položaju. Praški nemški listi pa že poročajo, da namerava vlada poklicati češke in nemške vodilne politike na Dunaj, kjer se bodo vršili na-daljni dogovori glede delazmožnosti češkega deželnega zbora. Češki Nemci imajo sedaj računati z dokaj spremenjenim položajem: z reformo poslovnika ni došlo do § 14, na katerega so stavili velike upe; nekateri nemški politiki so takrat naravnost javno dali duška veselemu upu, da bode vlada v ne-parlamentarni dobi oktroyira j- n Narodnem domu majhna turističn r;iz-stava v reklamo za Savinske planine. To se gotovo popolnoma sklada z delokrogom celjske podružnice in je drzno hujskanje, ako celjska vahtarica v žargonu celjskih pouličnih barab zaradi tega napada podrnžnico in zahteva, naj ji štaj. dež. odbor odtegne pod poro! Ob tej priliki pa pravi „vahtarica" tudi, da bo „tekla kri" pri vseslovenskem sokolskem zletu. Poziva občino, naj bi se z vsemi kriplji branila proti slavnosti, ki se bo vršila v — celjski okoliški občini, kjer nimajo celjski Nemci prav ničesar opraviti. Da bi pa bil sabranjen našim ljudem vstop in prost obhod po mestu, to bodemo pa še le videli. Čisto prav je, da se vahtarica že sedaj poziva na na-mestnijo, naj ona napravi red; mi se bodemo na to sklicevali, ker so s tem celjski Nemci sami priznali, da njihov žalosten magistrat v tej zadevi ni kompetenten. — V ostalem pa opozarjamo celjske trgovce in obrtnike, naj pazijo, da si na ljubo Balloghu in enakim ljudem ne opečejo prstov! Mi nismo oni, ki smo za čeli hujskati, gotovo pa je da ne bodemo ostali na nobeno nasilstvo odgovora dolžni. Konečno še izrekamo svoje začudenje nad postopanjem drž. pravdništva, da zadnje številke „vahtarice" ni konfis-ciralo! o Proti zvišanju dež. doklade ua pivo se vrše jntri, pojutrišnjem in sredo na Zgor. Štajerskem protestni shodi gostilničarjev. Ker je med temi veliko razburjenje, se bodo shodi najbrž zelo bučno vršili. a Klerikalci v boju proti Clril-Metodovi družbi. V Framu se je vršil v četrtek, dne 6. t. m. ustanovni sestanek Ciril - Metodove podružnice ob velikanski udeležbi domačinov in narodnjakov iz Maribora, Slov. Bistrice in drugih sosednjih krajev. V imenu glavne družbe je govoril potovalni učitelj g. Ivan Prekoršek o pomenu slovenske šolske družbe in nalogah snujoče se podružnice v Framu, kot važne riarodne organizacije v južnem delu mariborskega okoliša, kamor razteza Nemštvo in nemčurstvo že močno svojo roko na slovensko posest in slovenski živelj, za kojega organizacijo, probujo in narodno vzgojo se je storilo še vse premalo. Z veseljem so pozdravili domačini snujoče se narodno društvo in pristopilo je koj nad 40 članov. Vse se je vršilo v najlepšem soglasju, kakor smo pričakovali — le domači župnik Muršec je začel na surov način razgrajati in kričati, da ne more pripustiti, da bi se v njegovi fari snovalo tako narodno društvo. Slovesno je izjavil, da je prišel zato na zborovanje s svojimi nahujskanimi mladeniči, da onemogoči ustanovitev. Izjavil se je, da brani vero, na to pa so začeli kot podivjani kričati njegovi somišljeniki, ki so bih v manjšini, stali so na mizah, in eden najbolj vnetih braniteljev vere je grozil z nožem! Tako delajo naši „narodni" klerikalci v krajih kjer sami nič ne storijo, proti poštenemu narodnemu delu pa hujskajo ljudstvo. Proti takemu lopovstvn in narodnemu izdajstvu nam preostaje le mirno in vztrajno delo za našo obrambno organizacijo in za vzgojo slovenskih ljudij. Ni časa za jadikovanje, čas dela — odločnega dela, narodnjaki, je, da otmemo te narodno ogrožene kraje in če tudi proti volji onih, ki imajo na jeziku narodnost, v srcu pa izdajstvo! Slovenski Maribor, čaka te v vsej tej okolici mnogo dela — na delo torej s podvojenimi močmi! o Ostanimo pri resnici! ,,Sloga" očita dež. posl. dr. Kukovcu, da je zadnjič g, dr. Benkoviča zavrnil, kakor je za svoje osebne napade zaslužil. Ker list jadikuje zaradi tega prepira v štajerski deželni zbornici in napada z. Kukovca, bi se tudi lahko prepričal, da je g. dr. Kukovec najprej do cela mirno in stvarno govoril proti zvišanju dež. doklade na pivo, na kar ga je dr. Benkovič osebno in celo v njegovi ne-navzočnosti napadel. Na to je dobil, kar je zaslužil. Da bi se pa ljudem kakor je Benkovič, prizanašalo, tega ne more noben pameten človek zahtevati. o T Celju hočejo zavzeti socija-listi svoje stališče k zvišanju deželne doklade na pivo v nedeljo dne 15. januarja na javnem shodu pri zelenem travniku. Značilno je, da si Nemci v Celju glede te zadeve ne upajo sklicati javnega shola. o Celjski Nemci so na zaupnem shodu, ki se je vršil na celjskem ro-tovžu in so imeli pristop le izvoljenci, sklenili, da ima dr. Negri glede zvišanja deželne doklade na pivo prosto roko. To se je sklenilo le na odločen odpor nekaterih gostilničarjev, ki so silno jezni na Negrija zaradi njego- vega 3tališča, da se mora pivo podra žiti. Kaj pa drugi celjski poslanec, Stallner? Ali je ta zavoljo svojega dež. odborništva sakrosankten ? o Zveza narodnih društev prosi vsa včlanjena društva, katera še niso poslala članarine za leto 1909, da to zanesljivo store do konca t. m. a Zveza narodnih društev. Od-borova seja se vrši jutri v torek, dne 11. t. m. ob 8. uri zvečer v knjižnici celjske čitalnice s sledečim dnevnim redom: 1. čitanje zapisnika zadnje od borove seje, 2. tajnikovo poročilo, 3. blagajnikovo poročilo, 4. poučni tečaji in knjižnice, 5. predavanja, 6. slučajnosti. o Z Miklavžkega hriba se je spodtaknil nekdo ob kamenje pri Bov hatovi škarpi — ne pred hišo, kakor on trdi — in ob dragoceni trotoar, po-zivajoč občino celjske okolice na pomoč! Res, da se je postavilo kamenje med kolovozom in pešpotom zato, da ne bi vozili tam vozniki s težkimi vozovi in pešpot pokvarili. A tega ni storila občina, marveč se je to zgodilo ua zasebne stroške z najboljšim namenom, ohraniti čez zimo Miklavžev čanom lepo pešpot. Ker je zemlja zmrznila, je nenadzorovani delavec premalo vgreznil. Toda zaradi tega se še ne more govoriti o kaki preteči veliki nesreči. Toliko v pojasnilo! o Za Ciril-Metodovo družbo je v veseli družbi pri g. Radeju na Bregu včeraj 9. t, m. nabrala g. Marjetica Terček K 2'90. o Poročil se je danes g. Franc Plevčak, gostilničar in mesar v Ga-berju, z gspdč. Treziko Kranjc iz Ga berja. Bilo srečno! o Bralno društvo v Gaberju je preložilo svoj občni zbor na nedeljo dne 16. t. m. ob 8. uri zvečer v Sokolskem domu v Gaberju pri Celju. S— Prosimo točne udeležbe! o Poziv. Onega, ki si je prilastil nabiralnik bralnega društva v Gaberju, pozivamo, naj ga takoj vrne, ker ga poznamo. Drugače se bodo storili drugi koraki. o Iz Gaberja pri Celju. Tu se klati lesica, katera je pomorila pri več hišah kure. o Imenovan je za žel. asistenta v 10. činovnem razredu g. Jakob Borko v Beljaku. o Za družbo sv. Cirila in Metoda je daroval g. Josip Kramar na Dunaju 7 K. Prisrčna hvala! o Uzmovičl. — Uboj. V Sevnici so vdrli 6. t. m. neznani tatovi v stanovanje davčnega kontrolorja Smekala in odnesli za več sto kron zlatnine in denarja. — V Gradcu je neki češki delavec težko ranil delavca Ignaca Naprudnika. Morali so ga prepeljati v bolnišnico. Storilca so zaprli. o Društvo za otroško varstvo in mladinsko oskrbo v kmetskih občinah sodnega okraja Ptuj zboruje v torek 13. t. m. ob 10. uri dopoldne v okoliški šoli z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo načelnika, zapisnikarja in blagajnika. 2. Slučajnosti. V očigled vzvi šenemu namenu, za katerim stremi društvo, se prosi malo zanimanja in obilne udeležbe. Odbor. o Zahvala. Podpisana se v imenu ubogih slovenskih otrok okoliške šole v Ptuju najiskreneje zahvaljujeva vsem velecenjenim dobrotnicam in dobrotnikom, ki so z nesebično požrtvoval nostjo pripomogli, da je bilo mogoče obdariti toliko revnih otrok deloma z obleko, deloma z obutalom; ki so vrhu-teera omogočili, da dobiva 72 najpotrebnejših otrok vsak šolski dan skozi zimske mesece hlebec kruha; končno bodi tem potom izrečena najprisrč-nejša zahvala gospicama Toplak Idi, Potočnik Olgi in gosp. Kajnih Valentinu, ki so z ljubeznivo in neumorno vnemo nabirali pri ptujskih Slovencih v ta blagi namen potrebni denar. — Krajni šolski svet in šolsko vodstvo Ptujska okolica dne 7. jan. 1910. — Ivan Kaukler, šol. vodja. o Vojaška taksa. Oni, ki morajo plačevati vojaško takso, so postavno obvezani, da se zglasijo tekom meseca januarja pri občinskem uradu pismeno ali ustmeno. Za pismeno priglasitev je treba spolnitve dvoje zglasovnic, ki se dobe pri obč. uradih in okr. glavarstvih. Kdor ima do 1.200 K letnih dohodkov, je oproščen vojaške takse. o Na Polenšaku pri Ptuju je dne 7. t. m. zvečer umrl župnik Valenko. Bil je že dalje časa bolan. Pokopljejo ga danes pri Sv. Lovrencu. o V Vučjivasi na Murskem polju se osnuje v kratkem kmetijska podružnica za to in sosedne občine. Priglasilo se je dozdaj že 80 udov. a Šolarska božičnica v Žetalah se je vršila na Novega leta po večer-nicah v šoli ob ogromni udeležbi tukajšnjega prebivalstva. Da se je za-mogla tako lepa božična slavnost prirediti, se mi je zahvaliti vsem blagim dobrotnikom, ki so v ta namen kaj darovali. Posebno gre hvala g. M. Ber-lisg-u, ki je podaril za 30 K blaga za ročna dela, iz katere so si napravile deklice tretjega razreda oblačila in raznih sladščic za vse šolske otroke. Posodil je tudi gramofon, ki je igral med posameznimi točkami prav mične komade. Za prireditev sta si pridobila zaslug gg. A. Gaberc in Fr. Zrimšek, ki sta vodila petje in pomagala staviti oder. Največ požrtvovalnosti je kazal tov. g. A. Pesek, ki je dva dni priprave vodil ter je pri nastopih igral režiserja. Naj mu bode izrečena najsrčnejša zahvala, posebej še za njegov jedrnat govor pred koncem veselice. Za darove v denarju se še zahvaljujem Posojilnici v Žetalah, č. g. župniku gg. orožnikom in g. Hroneku. Sotošek. o Iz Dravske doline. Naši narodni nasprotniki vedno iščejo prilike, kako bi blatili naše probnjajoče se ljudstvo na jezikovni meji. Ker pa Slovenci ne marajo Nemcem za ljubo preobračati kozlov ter žive med seboj složno in se niti ne zmenijo za izzivanje nekaterih prenapetih nemških petelinov, zato se zagrizenim Nemcem le redkokedaj ponudi prilika, da bi jih valjali po svojem umazanem časopisju. Ker takih prilik torej ni, si jih je treba poiskati; na kakšen način seveda, to jih ne briga. Samo da pokažejo s frazami in s sovraštvom napram nam Slovencem, da še žive, da se penijo jeze in sovraštva do nas. Da svet izve. da ti junaki žive, je treba pisati v „svetovni" časnik „Marburgerco" in udariti s polenom po teh preklemanih Slovencih, ki nosijo čedalje bolj pokonci glave. Prilika za to je vsaka dobra. Pretekli teden je nmrl v Vuze-nici eden izmed njihovih mož, ki res ni bil neumen, vsaj tako ne, kakor jih je mnogo izmed njih, ki mu sedaj pojejo v Marburgerici slavo, obenem pa izrabljajo pieteto umrlega ter nesramno udrihajo po Slovencih. Kaj takega bi rajnki oče Urban gotovo ne bil storil, ker je bil prepameten in bolj olikan, kakor so pa ti zagrizenci. O rajnkem bi tudi mi vedeli povedati marsikaj, iz česar bi se videlo, da ni vse tako, kakor piše „Marburgerica". A nam so mrtveci sveti ter ne govorimo o njih, vsaj kaj slabega ne, četudi so bili v življenju naši odločni nasprotniki. V surovosti radi prepustimo ,,finim" in kulturnim" Nemcem prvenstvo, ker imajo vsaj v tej stroki pravi takt, kakor kažejo dejanja. — Pri pogrebu pokojneea Urbana, katerega so se udeležili vsi resnični in navidezni veljaki iz okraja in drugod, seveda ni manjkalo vencev z nemškimi barvami. In to t slovenski Vuzenici. Ali se je hotelo izzivati? Pri naših nadutih Nemcih je vse mogoče. No, Slovencev ne speljejo tako hitro na led. Imeli so le pomilovalen nasmeh za take otročarije. Kljub vsem nemškim trakovom in veljakom je bil pogreb vendar slovenski. Vuzeniški g. dekan je molil od odprtem grobu slovenski, kar nemškim glavam ni šlo v glavo. Zato se „Marbur-gerica" jezi tudi na našo narodno duhovščino. Naša dolžnost ni zavračati take napade na duhovščino, četudi jih obsojamo. Ravilo g. dekan v Vuzenici je čutil na praznik potrebo, da je baje precej ostro pozabavljal čez „liberalce" in njihove časopise. Mi se čudimo, kaj je privedlo sicer mirnega moža do tega koraka. Do sedaj smo bili navajeni slišati v cerkvah na meji samo božjo besedo. Politika v naših cerkvah je nekaj novega, posebno pa od g. dekana, resnega moža, nismo pričakovali kaj takega . . . o Poskusno sajenje tobaka. Finančno ministerstvo je dovolilo, da se sme v kmetijskih šolah v Grottenhofu in Mariboru saditi za poskušnjo tobak. Od teh poskusov bo odvisno, ali bo dovoljeno saditi tobak tudi na Štajerskem ali ne. o Avtomobilni promet v mariborski okolici. Kakor poroča M. Z., ne namerava tvrdka Streintz iz Gradca upeljati samo avtomobilnega prometa iz Maribora v Zgor. Poljskavo, temveč tudi iz Maribora v Arnovž, Sv. Lenart in Selnico. Kranjske novice. z »Slovenski Pravnik" je z januarjem stopil v svoje 26. leto. z II. veliki ples Nar. Del. Org. v Ljubljani se vrši 21. t. m. z Umrl je v Ljubljani v noči 8. t. m. prelat Jožef Smrekar, vpokojeni bogdslovni profesor, prorektor bogoslovnega učilišča v Ljubljani. Rojen je bil 1. 1842. Kot profesor v bogoslovju je predaval cerkveno zgodovino. „Slov." ga šteje med najodličnejše duhovnike ljubljanske škofije. z Nakup. Grad Mala Loka pri Mengšu je kupil glavni zastopnik „Du-nava" g. R. Kokalj. z 65.500 romarjev je bilo 1. 1909. obhajanih na Brezju — tako poroča „Slo venec". Rorošhe novice. z Velika nesreča v Rablju. Vsled zasutja neke zaseke v rudniku grofa Henckela v Rablju na Koroškem se je zrušila in izginila pod zemljo bolnišnica, spadajoča K državnemu rudniku. Po dozdajnih poročilih (9. t. m.) se je ponesrečilo 7 oseb, med njimi dr. We-sely z ženo in otrokom. Na rešitev ni misliti, ker je na mestu, kjer je stalo poslopje, nastala velikanska jama, ki se je počasi napolnjevala z vodo. Rn-darji in vojaštvo je na delu. z Podružnico „Slov. šolskega društva" so ustanovili v Št. Jakobu v Rožu. z Iz finančne službe. Carinski nadzornik Jožef Schuster v Celovcu je povišan za višjega nadzornika. z Detomor. V Celovcu je 5. t. m. neka 17 letna služkinja porodila na stranišču otroka in ga spustila v stranišče. Primorske novice. d Hrvatsko ljudsko šolo si ustanovijo Hrvati v Trstu. d Trst ima glasom najnovejše statistike 219.777 prebivalcev (brez vojaštva). Sina obstrelil. 56 letni ladijski kuhar Fabbri v Trstu je na ulici streljal iz revolverja na svojega sina. Posodil mu je svoj čas 120 K, ki jih vkljub večkratnim opominom ni mogel dobiti nazaj. To ga je tako razjarilo. d Kolonsko vprašanje na Go-rišk em. Za rešitev kolenskega vprašanja obstojita zdaj dva načrta; enega je izdelal poročevalec v poljedelskem minibterstvu, drugega pa deželni odbor. Da stvar pride v tir, se vrši najprej medministerska seja, pozneje pa konferenca vseh prizadetih činiteljev. d Cerkev v Opatiji so v noči od četrtka na petek neznani zlikovci oropali. Odnesli so vso oltarno opravo in pušice. d Tržaška trgovska in obrtna zborniea. Pri volitvi predsedstva 8. t. m. je bil ob navzočnosti 87 svetovalcev izvoljen zopet dozdajni predsednik Anton di Demetrio in tudi dozdajni podpredsednik Edmund pl. Riccetti. d Predsednikom deželne zveze za tujski promet v Trstu in Istri je izvoljen vpok. predsednik pomorske oblasti pl. Ebner, podpredsednikom dež. glavar dr. Rizzi. Protestni shodi narodno-napredne stranke na Goriškem minoli četrtek in minolo nedeljo so bili — kakor poroča „Šoča" — vsi jako dobro obiskoni in je ljudstvo ogorčeno obsodilo izdajstvo slovenskih klerikalcev. najnovejša brzojavna in telefonična poročila. Ljudsko štetje 1. 1910. z Dunaj, 10. jan. Vlada je odklonila slovansko zahtevo, naj bi se pri ljudskem štetja mesto „občevalnega jezika" napravilo rubriko „narodnost". Češki deželni zbor. z Praga, 10. jan. „Narodni listy" pravijo v zadevi sklicanja deželnega zbora, da naj sedaj vlada stori potrebne korake za sklicanje, ker je to njena dolžnost. Kakor je svoj čas sklicala državni zbor brez formalnih garancij za delazmožnost, tako naj stori tudi pri češkem deželnem zboru in prepusti potem nadaljnji razvoj posameznim klubom in strankam. Lukacsevo ministerstvo. z Budimpešta, 10. jan. Zdi se, da se Lukacs pripravlja na daljšo vlado, tudi v slučaju, da mu državni zbor odreče indemniteto. Potem ga bode razpustil in ta razpust še eventualno enkrat ali dvakrat ponovil. Prevoz orožja v Španijo. z Madrid, 10. jan. V luki Sant-ander so prijeli parnik, kateri je imel namen peljati v Španijo orožje in stre-ljivo. „Heraldo" pravi, da je bilo vse to namenjeno za princa Jaimeja, pre-tendenta na španski prestol. Velik zemeljski plaz. v Pariz, 10. jan. Iz Sorbole v pokrajini Parma poročajo, da se tam vleče 2 km dolg in 800 m širok zemeljski plaz, obsegajoč najmanj 38 milijonov kubičnih metrov prsti, v dolino. V nevarnosti je vas s cerkvijo vred. Razburjenje je ogromno. Bolnišnica se je pogreznila. v Trbiž, 10. jan. K pogreznjenju rudniške bolnišnice se še poroča: Zemlja se je z groznim pokom v daljavi 100 metrov odprla in požrla celo bolnišnico. Velik obrah prahu je zaznamoval mesto, kjer je stalo poslopje. Prebivalci si spočetka niso upali blizu, ker so se bali nadaljnih vlomov. Posamezne hiše v bližini so razpokane. Sedem oseb je mrtvih. Kolera v Berolinu? v Berolin, 10. jan. Nekega 25 letnega artista iz Petrograda so tu spravili v bolnišnico, ker je zbolel na znamenjih kolere. Volilni boj na Angleškem. d London, 10. jan. Pretekli teden se je vršilo na Angleškem okroglo 20 tisoč ljudskih shodov. Lordi se od danes naprej, ko se bodo razglasile nove volitve, ne smejo več udeleževati volilnega boja. V soboto je še govorilo več lordov na ljudskih shodih, a se jih je sprejelo skrajno sovražno. Lorda Ronalshaga v Liondonu je, morala celo varovati policija, ker je množica naskočila govorniški oder. Napram temu so dosegli liberalni govorniki, osobito Lloyd George velike uspehe. Iz Grškega. a Atene, 10. jan. Ministerskl predsednik je vložil zakonsko predlogo, ki določa starostno mejo za grške poslanike v tujini s 60 leti in generalne konzule z 58 leti. Ker je gotovo, da bode zakon sprejet, bo moral odstopiti tudi grški poslanik na Dunaju, Manos. Boj policije z vlomilcem. a Pariz, 10. jan. Neki vlomilec, kakerega je policija zasačila pri delu je streljal na policiste in enega usmrtil, dva pa težko ranil. Še le ko ga je nek policaj udaril s sabljo, se ga je premagalo. I. izkaz darov za „Sokolslci dom" v Hrastniku. Neimenovan v Celju 50 K, br. D Stokaunik izdražbal sokola na Silve-strovo pri Rošu za 48 K 46 vin, isti izdražbal razglednico i. dr. darove na dolski veselici 45 K 65 vin, gramofon pri Rošu 12 K 80 vin. Po 10 K gg. poslanec Roblek, dr. Kolšek, Peklar. Na občnem zboru „ Sokola" nabral starosta 8 K 66 vin., isti našel v čepic* 8 K 80 vin., br. Jurko 6 K, pri streljanju pri Rošu nabralo 5 K 40 vin. Po 5 K so darovali gg. dr. Stiker, L. Schwentner, Fr. Dežman in ga. R. Plavšak. G. F. Lebar nabral v Brežicah 13 K. (Darovali g. Lebar 3 K, po 1 K gg. Sitter, dr. Stiker, Pišek, Šetinc, Balon, Agrež, Ivanetič, Supan, Gabron, Pečnik). Po '.! K gg. F. Dolničar. Iv. Jakša, Stermecki. Br. Št. Jurko nabral na Dolu 2 K 80 vin., Jenko daroval 1 K, P. 40 vin, in M. 68 vin. Skupaj 259 K 65 vin. ^Blagim rodoljubom so-kolski Na zdar! Odbor. I Zahvala. Vsem, ki so nama ob pre-bridki izgubi najinega ljnb-ljenčka Vladimirja bodisi ustmeno bodisi pismeno bodisi s prisostvovanjem pri pogrebu bodisi kakorkoli izrazili svoje sočutje, izrekava tem potom najino najprisrč-nejšo zahvalo. CELJE, 9. jan. 1910. Vek. in Matilda Spindler. Blagajna National še prav malo rabljena, katera je bila pri nekem kon-kurzu kupljena, se prav po ceni proda pri lastnik-u, Luka Senica trgovec, Sevnica, as 3-2 Loterijske številke. Gradec, 8. januarja 1910: 84, 6. 86. 41, 20 Dunaj, „ „ 50. 52, 35. 22. 47 Kontorlstlnja = Slovenka = z lepo pisavo se sprejme takoj. — Mesečna plača K 90* — Akceptirani gospodični se 'povrne vožnja III. razred do Prage. Ponudbe naj se pošiljajo na Vydrovo tovarno lira-== nil Praga VIII. == 12 5-4 Sprejme se takoj poštenih starišev, s primerno šolsko izobrazbo pri Franc Hodniku v Žalcu. 38 Učenec z zadostno šolsko izobrazbo, poštenih starišev se sprejme v trgovino z manufakturnim blagom pri Vinko Šketu Ilirska Bistrica, Notranjsko. £epa družinska hiša 5 minut od (sija se da zaradi preselitve V najeta ali pa pod ugodnimi pogoji proda. Več se iztfe 4 npraV-ništtn tega lista. 37 5-1 Želodčni likčr je najboljše krepčilo želodca! Blizu in daleč Vse ga pozna, Kdor ga ima, Ima zdravje dom&! Ljudska kakovost liter K 2 40. Kabinetna kakovost , „ 4*80. Naslov za naročila: ,Florjan', Ljubljana.