Ureja uredniški odbor — Glavni in odg. urednik Jože Stular — te!. 21-071, lok. 251 - Tisk in klišeji CP »Gorenj slq tisk« GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE GUMIJEVIH IZDELKOV SAVA KRANJ LETO VI — številka 13 KRANJ, 1. avgusta 1966 S sej organov upravljanja izvrševanje sklepov 14. seje DSP Poleg najvažnejših tekočih razprav na UO in DSP so zadnje seje večinoma namenjene obravnavam problematike izvrševanja sklepov 14. seje DSP, ki je v določeni meri nakazala smer za boljše poslovanje in ureditev notranjih odnosov. Čeprav iz naslovov posameznih točk dnevnih redov sej UO in DSP ni razvidno, pa je le res, da so tudi novi predlogi, poleg zadolžitev 14. seje, posledica prizadevanj vsega kolektiva Save, da bi se uspešno vključili v gospodarsko reformo. Tudi razprave na obeh organih upravljanja kažejo, da so člani UO in DSP začeli resneje jemati svojo nalogo in vlogo, zato so tudi sklepi temu primerni — konkretni in jasni. Nedvomno je to akcija, ki ne bo tako kmalu končana. Začetek kaže dobro, nekateri sklepi so bili tako uresničeni, na nekaterih intenzivno delajo posamezne službe, najtežji, ki zahtevajo več časa in dela, pa bodo »odkljukani« v drugem polletju. V uredništvu smo si zadali nalogo, da bomo člane kolektiva natančno obveščali o tem delu, včasih s komentarji, včasih brez, toda kolikor mogoče tekoče. Vsem bralcem se oproščamo, da se nam je v prejšnji številki Save vrinila pomanjk-kljivost, ker smo prispevek tov. J. Bajdeta o umestnosti nadaljnje zaposlitve pogodbenih delavcev in tistih, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, objavili brez komentarja. Danes vam poročamo o realizaciji sklepov posameznih služb, o čemer je razpravljal DSP na svoji 3. redni seji. V zvezi z organizacijskimi spremembami, ki jih je komisija predlagala DS, ta pa potrdil, je tov. Iva Podpeskar, vodja EOS, poročala na zadnji seji DS: — Delovni mesti pomočnikov direktorja sta bili ukinjeni. — Delovno mesto pomočnika vodje nabavne službe doslej ni bilo sistemizirano. Po- močnik vodje nabavne službe je bil pred časom nastavljen le začasno in to zaradi velikih težav pri nabavljanju surovin. — Zaradi bistvenih razlik dela v prodajni in nabavni službi zaenkrat ne bi bilo priporočljivo ti dve službi združiti v enoto komercialno službo. DS je potrdil ugotovitev EOS, da so se pojavljale napake pri delu teh služb predvsem zaradi premajhnega sodelovanja med njima. Zato je sprejel sklep, da so de-delavci, predvsem vodje, dolžni tesneje sodelovati med seboj in ostalimi službami, posebno pa še s FS in SOP. — V zvezi s sedanjo razporeditvijo kadra v SK je DS sprejel in potrdil naslednje predloge: O oddelek »reklamacije«, zdaj vezan neposredno na vodjo SK, preide strokovno in disciplinsko pod vodstvo glavnega prevzemnega kontrolorja; O h kontrolnemu laboratoriju se priključi oddelek vhodne kontrole (doslej v prevzemni kontroli); O na delovno mesto glavni prevzemni kontrolor naj bo nameščen delavec, ki je že doslej delal v SK, ki je obe. nem zadolžen z nalogami na enem izmed DM prevzemne kontrole. O DSP je potrdil novo organizacijsko shemo službe SK, ki mu je bila predložena. Prilagoditev nazivov delovnih mest, ki so običajni v poslovnem življenju. DS je potrdil predlog hierarhičnega reda nazivov, in sicer: x generalni direktor x direktor službe — ta naziv se omeji le na tiste službe, ki imajo večji kontakt z zunanjimi poslovnimi partnerji; x šef službe, x vodja oddelka in X glavni delavec v referatu. EOS bo še v mesecu juniju sestavila predlog sistemizacije in nazivov DM ter predlagala UO v razpravo in nato DS v potrditev. Komisija, ki je bila imenovana v zvezi z razrešitvijo direktorja, je poleg ostalega ugotovila, da niso izdelani opisi DM, ki se ukvarjajo z organizacijo (poslovanja, upravljanja in dela — op. ur.), oziroma da iz obstoječih opisov ni razvidna potrebna strokovna izobrazba in praksa na tem področju. — DSP je na seji potrdil na novo izdelane opise in zahteve DM v ESO, o katerih so že razpravljali zbor delavcev službe, strokovni kolegiji in UO. — O združitvi KS in GIC je DSP sprejel takle sklep: O združitev kadrovske službe in GIC v današnjem obsegu nima pomena, ker bo ostala vsebina dela enaka, nastale pa bi težave pri vodenju zaradi preobsežnosti združene delovne enote. Službi pa morata med seboj tesneje sodelovati. V zvezi s problematiko proizvodnje v TH, o čemer je bilo dosti govora na 14. seji in je o tem razpravljal UO na 2. seji, je bil DSP seznanjen s sledečim: O dela pri montaži strojev in naprav v TH in v novi prevmatikarni v glavnem zaostajajo zaradi pomanjkanja monterjev in ključavničarjev; O naši delavci iz mehanične in elektro delavnice bodo morali delati tudi v popoldanskem času, da bi s tem premostili kritično situacijo pri montažnih delih; O ob razpravi ob tem je UO priporočil komisiji za AO DM, naj pri novem predlogu upošteva dejstvo, da je delo vodij montažnih grup premalo ovrednoteno in da se mora to popraviti. Člani UO so se strinjali, da so to naši najboljši delavci — vzdrževalci. O pri montaži strojev in opreme v TH in novi pnevmatikami delajo tudi delavci IMF, HIMO, ker so »naši« prezaposleni z vzdrževanjem in tudi delno pri montažah ter preseljevanju iz obrata I v obrat II. (nadaljevanje prihodnjič) Sklep o Izplačilu regresa za letošnil dopust Surovine so -plan ni dosežen Delavski svet podjetja je na svoji 3. redni seji sprejel na predlog SO tale spremenjen sklep o izplačilu regresov za letni dopust in o nadomestilu za ukinjeno K-15: 1. Vsakemu članu delovne skupnosti, ki se je zaposlil v podjetju najkasneje 1. januarja 1966, pripada za letini dopust 5.000 S din iz sredstev skupne porabe in akontacija 18.000 S din iz sredstev 1,5% BOD. 2. Nepreskrbljenim svojcem delovne skupnosti se kot prispevek za letni dopust izplača 7.500 S din. 3. Člani delovne skupnosti in nepreskrbljeni svojci prejmejo prispevek za dopust pred kolektivnim dopustom ob izplačilu osebnih dohodkov za mesec junij. 4. Konec leta se glede na ustvarjen OD izvrši obračun sredstev, zbranih iz 1,5 % BOD in razdeli članom delovne skupnosti morebitni presežek. Obvestilo finančne službe Finančna služba — izplačilni oddelek — obvešča vse člane kolektiva, da v prihodnje redno dvigajo svoje osebne dohodke na dan izplačila, ali pa vsaj naslednji dan. Isto velja tudi za bolnike in dopustnike. V začetku vsakega meseca sprejemamo mesečni plan za delovne enote. Planiramo delovne dneve; vedno tudi obljubljajo, da so surovine zagotovljene. Toda do sedaj so bile to le obljube. Še vedno se je zgodilo, da se je kje zataknilo in smo morali ostati doma. Pri nas je že v navadi, da planiramo prej, preden ugotovimo, ali se bo sploh dalo delati. Potem se zgodi, da se poizkusi vršijo kak mesec in plan enote je splaval. Potrebno bi bilo, da- planiramo šele takrat, ko je vse pripravljeno in preizkušeno, kajti le tako bodo marsikatere enote plan bolje dosegale. MIŠO CUHALEV OB D N E V U BORCA * V O, domovina moja, videl sem te golo, pregaženo, v sto in sto ranah, zdaj se me dotika prvo zelenilo vej ... (G. Krklec) Obisk g. Sirimavo Bandaranaike v Savi V soboto, 18. junija dopoldan, se je mudila na obisku v naši tovarni g. Sirimavo Bandaranaike s hčerko. Spremljala sta jo tov. Vida Tomšič, predsednica GO SZDL Slovenije in predsednik ObO SZDL Kranj. V podjetju so jo sprejeli direktor podjetja in njegov namestnik, predsedniki DSP, UO in sindikalne organizacije ter vodja kadrovske službe. Razgovorom sta prisostvovala tudi vodja SOP ing. Filip Majcen in analitik sistema delitve OD Andrej Košič. V razgovoru, ki je potekal v zelo sproščenem in prijetnem vzdušju, se je g. Bandaranaike zanimala za zgodovino Save, obseg proizvodnje in organizacijo podjetja. Predstavniki našega podjetja so ji pokazali naš statut in ji prebrali posamezne člene, poleg tega pa so ji pokazali tudi organizacijsko shemo podjetja, ji v grobem razložili odnose med DE in način obračuna OD delavcev. Poleg čisto notranjih vprašanj se je gospa S. Bandaranaike zanunala tudi za odnose med komuno in podjetjem, za stanovanja, predvsem pa za vlogo delavcev v samoupravnem mehanizmu, zanimal jo je način dela organov upravljanja in pravice delavcev. Na koncu razgovora so g. Bandaranaike In hčerki podarili sedežno in ležalno blazino in jima zaželeli prijetno bivanje v Sloveniji. G. Bandaranaike se je ob slovesu prisrčno zahvalila za pozornost in zaželela kolektivu Save veliko nadaljnjih uspehov. POČASI. A GOTOVO NA POTI DOBREGA NAGRAJEVANJA Običajno zasledimo v naših tovarniških časopisih vesti o tem, kaj je bilo na tem ali onem delovnem področju storjenega, manj pa lahko čitamo o perspektivah in dolgoročnejših načrtih. Mislim, da je podobno tudi z nagrajevanjem. In ker ravno sedaj bolj podrobno razmišljamo o tem, kako bomo uvedli nagrajevanje po delu, če že ne na vseh, pa vsaj na večini delovnih mest, bo verjetno prav, če bo o tem napisanih nekaj vrstic. Nagrajevanje po delu je trenutno v praksi v našem sistemu še precej neuveljavljeno, a gotovo zelo pozitivno načelo. Nihče se tega načela ne bi branil, če bi vedel, kako ga uveljaviti — seveda čim bolj točno in predvsem neposredno. Spomnimo se najprej, do kakšne mere je to načelo uveljavljeno pri nas in v čem so težave. V proizvodnih delovnih enotah imamo skoraj vsa dela normirana, normiranih je tudi precej delovnih mest v pomožnih dejavnostih. Torej vemo, kolikšno količino izdelkov mora nekdo v določenem času napraviti. V vsej tovarni imamo ocenjena delovna mesta po metodi analitskega ocenjevanja. Samo, žal, ugotavljamo, da norme niso realne in da je analitska ocena polna nesorazmerij. Zato ima posebna komisija, ki jo je imenoval DS podjetja, nalogo, da na koncu letošnjega leta v sodelovanju z odgovornimi službami uredi in uskladi ti dve temeljni izhodišči vsakega sistema nagrajevanja po delu. Naloga, ki jo mora ta komisija izvršiti, je vse prej kot lahka, vendar bo le njena uspešna izvedba ustvarila pogoje, da bo nagrajevanje po delu tudi v naši tovarni resnično zaživelo. Poleg norm, kot merila vloženega dela, pa moramo poizkušati najti tudi oblike nagrajevanja, ki bodo merile prihranke pri materialu, kvaliteto vloženega dela. kvaliteto izdelkov itd. Tu imamo še precej neobdelano področje, v katerega se izplača usmeriti glavna prizadevanja; zavedati se moramo, da smo imeli leta 19G5 okrog GOO milijonov dinarjev, kar znese približno 20 odstotkov' lanskoletnega dohodka podjetja. Do nedavnega pa je bila edina oblika nagrajevanja po kvaliteti, prispevanje interne cene dela za 50 odstotkov pri II. kvaliteti ter za 100 odstotkov pri škartu in odpadku. Pred kratkim smo na tem področju že napravili korak naprej. Delavci pri pripravi in konfekciji avtoplaščev so prejšnji mesec že dobili osebne dohodke, ki so bili odvisni od kvalitete dela. To dejstvo ni le pozitivno delovalo na delavce, ampak nudi kvaliteto izdelkov, ki se je precej izboljšala. Nagrajevanje po kvaliteti dela v tej enoti poteka na osnovi podatkov tekoče statistične kontrole. Ti podatki pa niso koristni le za nagrajevanje, ampak služijo tudi delavcu, da lahko istočasno ko dela, ugotavlja napake, ki se med delom pojavljajo in jih sproti odstranjuje. Zneski, ki so jih delavci v tej enoti dobili na račun kvalitetnega dela, so se gibali do višine 34.000 S din; prav tako pa so občutili pri osebnem dohodku kvaliteto svojega dela tisti, ki so delali slabše kot je predpisano in je bil zato najvišji znesek, za katerega je bil nekemu delavcu zmanjšan osebni dohodek, 16.000 S din. Delavci avtopnevmatikarne so omenjeni sistem ocenili kot stimulativen, služba kontrole kvalitete pa že zbira podatke, na podlagi katerih bomo skušali čimprej uvesti podoben način nagrajevanja tudi drugod; najprej pri vulkanizerjih v avtopnevmatikarni, kasneje v valjarni II in nato še, seveda v okviru danih možnosti, tudi v ostalih delovnih enotah proizvodne dejavnosti. Pri tem nimamo namena zanemariti pomožnih dejavnosti in strokovnih služb; zavedamo pa se, da bi bilo pri njih merjenje kvalitete dela po metodi statistične kontrole zaradi zelo velike raznovrstnosti poslov v teh dejavnostih občutno predrago. Zato smo primorani iskati druga merila, ki bodo cenejša, obenem pa bi zagotavljala tudi popolno pravilnost pri ustreznosti podatkov, brez katerih si nobenega sistema nagrajevanja sploh zamišljati ne moremo. Tudi tu smo že napravili prvi korak. Izdelan je že predlog uvajanja načina nagrajevanja v tistih strokovnih službah in pomožnih dejavnostih, kjer si že danes vsaj približno zamišljamo, kako naj bi nagrajevanje potekalo. Ta predlog predvideva tudi okvirne roke in o njem bodo v najkrajšem času razpravljali najprej strokovni svet, potem pa še samoupravni organi. Prepričani smo, da bo razprava z novimi idejami in napotki predlog še izboljšala in ga približala njegovi realizaciji. Poleg tega pa osnutek statuta tovarne Sava predvideva in tudi mi želimo na področju nagrajevanja čim več sodelovanja in pomoč vseh članov kolektiva. Staro pravilo »v slogi je moč!« dobi svoj pravi pomen tudi pri delitvi OD po učinku. Vsi se moramo zavedati, da je to področje še zelo neraziskano in da je vsaka nova ideja dobrodošla, saj bo pripomogla k temu, kar si čimprej želimo: da bomo dobili osebni dohodek res za naše delo, ne pa za nedelo, ali pa še celo, da bi ga zaradi nepravilno postavljenih meril dobili manj, kot smo ga v resnici zaslužili. Pri tem pa ne pozabimo na strpnost, saj moramo vedeti, da vsaka nova stvar potrebuje določen čas, da se razvije. ANDREJ KOSIČ Oddelek tehničnega blaga v obratu I se je spraznil. Največ delavcev je odšlo v TH na Gaštej, v nove in zračne prostore V stiskami II. na Gašteiu nastaja »direndaj" Zakaj Imamo parkirne prostore? V obratu I in II imamo še kar dobro urejene parkirne prostore za motorna vozila in kolesarje. Res je, da je v zadnjem času premalo prostora za vsa vozila— toda večji problem je v tem, da so vozila neurejeno in malomarno postavljena. Nekateri lastniki se kaj malo ozirajo na ostale in pustijo svoje vozilo kjer se jim zdi. V obratu II. postavljajo vozila ob zid, ki vodi proti vratom restavracije. S tem zaprejo ali oteikočajo dohod vozilu — kombiju, ki dovaža ali odvaža jedila v DR. Za vratarnico je vedno kup mopedov in koles, ponavadi še kak avto stranke, ki pride v obrat II, tako da je prostor za mali avtobus velikokrat »zaseden«. Razumljivo, da dostikrat pride do razburjenja in jeze. Tega pa ne bi bilo, če bi bili le malo bolj disciplinirani, če bi upoštevali pravila. Na sliki se lepo vidi, da je v obratu I še dosti slabše. Parkirane mopede lahko vidimo prav povsod, samo na prostoru, ki je za to določen, ne. Vozilo je tako izpostavljeno stalnim nevarnostim, poleg tega pa še utesnjuje prehode, ponekod celo otežkoča delo. Pred moško garderobo morajo včasih celo premakniti moped, ki ga }iekdo »parkira« na tem mestu. Nekaj podobnega se godi tudi pred poizkusno postajo. Vsekakor bo treba narediti konec temu in uvesti red, sicer bodo lastniki mopedov začeli puščati svoja vozila na dvorišču pred vratarnico. ALOJZ ZALAR Kljub temu, da so steklarji vstavili v letošnjem letu preko 100 m2 stekla v okna in vrata v naši tovarni, pa se vendar najdejo tudi takile primeri kot je na gornji sliki: razbito steklo na vratih v skladišču materiala obrata I. Če že pustimo ob strani, da to grdo izgleda, je vsekakor pomembneje, da je to tudi nevarno. Delavke so vodjo na to že večkrat opozorile (čeprav gre neštetokrat na dan mimo) vendar je še vedno ostalo pri istem. Morda še tole: v zadnjem času je opaziti v nekaterih oddelkih vse večji nered in nesnago. Doklej še? Slika nedvoumno prikazuje ravnanje posameznikov: mopedi so prislonjeni ob zid pred garderobo, pred poizkusno postajo in drugod. Kako bi izgledalo mesto, če bi si to dovolili povsod? Kaj pa varnostna služba? Je mar nemočna proti kršilcem tovarniškega reda? Naslov zveni malo čudno, vendar bom takoj povedal, zakaj. V nekaj besedah M rad povedal, kako v stiskami II delamo. Pred dobrim letom je delo v stiskami II steklo in počasi smo se začeli vključevati in uveljavljati v podjetju. Organizirano je bilo vodstvo delovne enote, volili smo organ upravljanja in prihajali so delavci. Zahtevali smo zdrave in sposobne ljudi. Kar je prišlo novih, so bili takšni, toda več smo jih dobili iz delovnih enot obrata I, kjer se je proizvodnja ukinjala in selila v obrat II. Vse te delavce so nam pošiljali z utemeljitvijo, da so zelo pridni, marljivi. Vendar je leto dni dela pokazalo, da le ni vse tako rožnato in v prizadevanju, da se čimprej vključimo v delo, nismo računali, da bodo nastale takšne težave kot jih imamo danes. Na sejah UO in DS podjetja so posamezniki »risali« bajke o prihodnosti, in govorili, naj pospešimo proizvodnjo termoforjev, po njih je na zunanjem trgu veliko povpraševanje, to so devize idr. Žal, vse kaže, da ni bilo tako. Prodajna služba nas je obvestila, da termoforji naše izdelave ne zadovoljujejo zahtevam kupcev ne po kvaliteti in ne po konstrukciji. Tako so prišle tudi prve reklamacije. Vsi odgovorni so za to vedeli. O tem je razpravljal upravni odbor, delavski svet podjetja in drugi forumi. Toda vedno je ostalo le pri besedah — in na ramenih kolektiva stiskarne. Izdelovali smo več kot 3.000 termoforjev dnevno, od tega jih je bilo komaj polovico dobrih. Na nesrečo to ni avtopnevmatika, kajti v tem primeru bi se s problemom spoprijelo nekaj ljudi — tehnologov in delavcev iz razvoja. Tako pa ni bilo skoraj nikogar na spregled. Pri proizvodnji tega izdelka je zaposlenih približno 50 delavcev. Gotovo je le malokomu znano, da je bil do pred kratkim osebni dohodek teh delavcev od 40 do 47.000 din. Kar precej pod najnižjim planiranim. Proizvodnja termoforjev pa je tekla dalje. Skladišča so bila polna, blago neprodano, čakali smo nekoga, ki bi blagovolil stopiti med kupce in jim ponuditi naše izdelke. Po kranjskih trgovinah lahko kupec dobi termoforje vseh vrst in raznih proizvajalcev — le savski je redek. Kako je šele v drugih mestih? Pa še to! Na 13. redni seji delavskega sveta podjetja, 4. marca letos, smo obravnavali tudi poslovno tehnično sodelovanje z novoustanovljenim kranjskim podjetjem »Inge-niring«. Med drugim je poročevalec, vodja naše inženiring grupe, utemeljeval koristi pristopa v članstvo omenjenega podjetja. Naše podjetje bi za odjemalce novoustanovljenega podjetja izdelovalo profilna tesnila (za potrebe hidrocentral in prekopov). Delavski svet je na osnovi tako močnih argumentov sprejel sklep o pristopu v članstvo in v ta namen odobril milijon S din brezobrestnega posojila za toliko ča- sa, kolikor traja pogodba. Za stalnega predstavnika Save v omenjeno podjetje je imenoval poročevalca, vodja inženiring grupe. Da bi uresničili dogovor, smo nabavili čeljustno prešo (Litostroj), na kateri bi izdelovali profilne trakove. Toda preša že nekaj mesecev stoji, ne obratuje — mi pa zanjo plačujemo anuitete in amortizacijo. Tisti delavec, ki je vse to »zamesil«, si je poiskal drugo službo, in zato postavljamo vprašanje, kdo je zdaj odgovoren za to stanje? Pred odhodom iz podjetja je poročal na seji upravnega odbora, 20. maja letos: V stiskami II so postavljene vse preše in normalno obratujejo. Res lepo — toda neresnično! Pogled v tehnično halo kaže, da so preše res postavljene, vendar jih veliko ne obratuje normalno, dosti pa sploh ne (prej omenjene preše, ki smo jih prepeljali iz Vrhnike, ne obratujejo vse). Nadalje se postavlja vprašanje preš 1000 x 1000 za vul-kanizacijo duren plošč. Postavljeni sta dve, občasno obratuje ena, druga pa redno stoji. Kaj je temu vzrok? Mar nimamo sposobnih ljudi, ki bi te probleme rešili? Tudi transportni trak ob prešah ni dosegel namena, čeprav je bila to precejšnja investicija. Toda to še ni konec. Pričeli smo zmanjševati obseg proizvodnje tam, kjer je kolikor toliko normalno tekla. V prvi fazi smo zmanjšali proizvodnjo termoforjev na polovico iln že govorimo o popolni ukinitvi. Pri tem pa se prične šele pravi direndaj. Nihče ne ve, kdo odgovarja za oddelek. Vodja delovne enote, naš zdravnik, kadrovik, organ upravljanja enote, ali kdo drug? S sklepom o ustavitvi proizvodnje termoforjev je namreč nastal problem zaposlitve delavcev s teh delovnih mest. Delavce bomo nekako še »zbasali«, toda vprašanje delavk je dosti težje. Tudi zato, ker vse kaže, da je v tej delovni enoti približno 50 odstotkov zaposlenih, ki za delo niso povsem sposobni. (V enoto so prišli kot sposobni za vsa dela!) Absolventi PGŠ, ki so se kvalificirali za delo v stiskami, morajo odstopati predvidena delovna mesta tem delavcem, ki so prišli iz drugih delovnih enot in kjer so lahko opravljali svoje delo. Zdaj naenkrat postajajo — socialni problemi. Prav je, da skrbimo tudi za to, vendar imam občutek, da vsi le niso v tako slabem položaju. Svet delovne enote je razpravljal o delavcih, ki bodo na razpolago zaradi zmanjšanja obsega proizvodnje, vendar njegovo mnenje in sklepi ne veljajo za nikogar. Morda pa je svet delovne enote premlad, neizkušen in neelastičen? Ali nam kdo namerno nasprotuje? Centralni organi nam bi morali več pomagati in se bolj povezati z nami. Tudi družbeno politične organizacije ne rečejo ničesar. Jih to ne zanima, smo premajhni in ne dovolj glasni? Prav bi bilo, če bi kdo le prišel na kratek razgovor z nami. —at G ATT, NASTANEK IN RAZVOJ Aktualna tema razprav v današ- sodelovanja. Rezultat prizadevanj dl Protokol z začasno veljavnostjo njem času je vprašanje G ATT (General Agreement on Tariffs and Trade) ali »Splošnega sporazuma o carinah in trgovini«. Tudi gospodarstveniki v Jugoslaviji si danes zastavljajo vprašanje, kakšne gospodarske posledice bo imela dokončna vključitev Jugoslavije v GATT. od 1. jan. 1948 dalje med komaj 8 izmed držav, ki so sodelovale na razgovorih v Ženevi (Avstrija, Belgija, Kanada, Francija, Holandija, Luksemburg, Velika Britanija in ZDA). Ostalim državam, ki so sodelovale na razgo\'orih, je bil postavljen rok 30. junij 1948 za odločitev, ali žele začasno upoštevati GATT, kar so tudi storile. S podpisom Protokola o začasnem upoštevanju GATT se je tudi končalo delo začasne komisije na izdelavi načrta ustanovne listine mednarodne trgovinske organizacije. S tem so bili ustvarjeni pogoji za organizacijo neke splošne za mednarodno trgovinsko sodelovanje je GATT. Zavezniki antitašistične koalicije so vodili že med drugo svetovno vojno intenzivna posvetovanja o povojnem ekonomsko-trgovin-skem sodelovanju ter izgradnji njenega mehanizma, principov in pravil. Temelji so bili postavljeni Do velike gospodarske krize leta na konferenci v Breton Woodsu 1929 je Društvo narodov organi- leta 1944, ki je sprejela načrt o ziralo več mednarodnih konferenc Mednarodnem monetarnem fondu z namenom, da bi prišlo do več- im Mednarodni banki za obnovo in je trgovinske menjave med drža- razvoj, vami, vendar brez uspeha. Velika . .. gospodarska kriza pa je poslabšala „ GlavnL noslIec načrta povojnega situacijo do takšne mere, da so trgovinskega sodelovanja so bile bile onemogočene nadaljne akcije. Združene države Amerike. Konec svetovne trgovinske konference, Neuspeh velike ekonomsko-finanč- 1945 so objavile svoje »Pred- bi sankcionirala sprejeti Protone konference leta 1933 v Londonu I°Se<< za mednarodno trgovinsko ko1; 2e 21- novembra 1947 je bila pa je dokončno pokopal upe, da bi konferenco. Ekonomski in socialni sklicana velika mednarodna trgo-ie prišlo v času med obema voj- svet Organizacije Združenih na- vms_ka konferenca v Havani, ki je nama do sodelovanja med država- rodov je na svojem prvem zase- končala delo 24. marca 1948. Žarni na gospodarskem področju. aanju 18- februarja 1946 sprejel ključni akt, tako imenovano Ha- resolucijo o formiranju' začasne vansko listino, je podpisalo 53 dr- Ideja o mednarodnem sodelova- komisije za konferenco Združenih žav- Takšno število podpisov je nju in ti go vanju se je ponovno narodov o trgovini in zaposlovanju vzbudilo nade, da bo prišlo do-obravnavala že med drugo sve- s temj da iadela naert ustanovne končno do veljavnosti ustanovne tovno vojno, zlasti pa še po njej. listine bodoče mednarodne trgo- listine- Predvidevajoč to je ha-Najpomembnejši rezultati povoj- vinske organizacije. V komisijo je van6,ka konferenca imenovala ne-nega prizadevanja za ekonomsko- bilo imenovanih 18 držav, med ko začasno komisijo z nalogo, da trgovinsko sodelovanje so: njimi tudi SZ, ki pa v pripravah PriPravi in skliče prvo konferenco — mednarodni monetarni fond ni sodelovala. Prvič se je sestala novoustvarjene Mednarodne trgo-(IMF) na denarnem področju, v oktobru 1946 v Londonu, kjer v™ske organizacije (ITO - Inter- pa ni dosegla nobenih rezultatov nat1<)nal Trade Organisation). — mednarodna banka za obnovo in je začasno prekinila delo. Po- ZDA so dale prvo pobudo za in razvoj (IBRD) na finančnem novno se je sestala 10. aprila ustanovitev mednarodne trgovin-področju, 1947 v Ženevi. Na tem zasedanju ske organizacije, zato so ostale — GATT na področju trgovinske f.° .P016® ^jr1® ma načrtu države tudi čakale na ratifika- politike listine bodoče mednarodne trgo- cijo ustanovne listine s stra- vinske organizacije potekali tudi ni ameriškega Kongresa. Ameri-Poleg teh obstaja še cela vrsta razgovori o carinah. Razgovori so ška vlada pa je čakala ugodnega mednarodnih forumov, bolj ali Potekali tudi med tistimi država- momenta, ker se je bala, da bi Gornja slika prikazuje maketo stanovanjske soseske S-7 cona A, kjer gradi stanovanjska zadruga prve stanovanjske enote. Cona A predstavlja zaključeno stanovanjsko naselje z 42 stanovanjskimi objekti, vključno z vsemi komunalnimi napravami. Naselje bo zgrajeno predvidoma do leta 1970 V prvi skupini gradimo 17 stanovanjskih objektov, ki so trenutno v prvi fazi gradnje ter jih nameravamo še v letošnjem letu dograditi do tretje faze, kar pa predstavlja velik tako fizični kakor tudi finančni napor, če vemo, da se srečujemo dnevno z mnogimi težavami predvsem objektivnega izvora zaradi pomanjkanja gradbenih materialov « Nalog, ki smo sl iih zadali, ne moremo uresničiti V vel o pnevmatikami se investiramo težkih milijonov, vsi trudimo, da bi plan, ki smo si Poglavje zase so veiozrač-ga zadali in ki ga je DS enote niče. Tu je več faktorjev, ki tudi potrdil, izpolnili. Toda to vplivajo na izpade. Zaradi neza- nam ne uspe. Pobliže si oglejmo dostme zaloge prvovrstnega kav- manj univerzalnih, regionalnih in mi’ ki 50 bile P°leS članic začasne Kongres ratifikacijo odbil. Ome- najpogostejše vzroke. čuka je otežkočeno brizganje in polregionalnih - 'leta 1964 iih ie komisije povabljene, da sodeluje- njenega ugodnega momenta pa ni Pri žični pnevmatiki posledica so večkratni izpadi pri bilo skupno 44 J J j° na razgovorih. Tudi ti razgovo- bilo. Ko se je pravzaprav videlo, imam° skoraj nove stroje, ki smo konfekciji. vimo manj. Po enoletnem premoru smo zo- Pri žični. V tem oddelku so v ri so potekali na pobudo ZDA. da ni več nobenih izgledov za rati- iih Pripeljali iz obrata II. Dobili glavnem zaposlene žene, ki imajo Izkušnje držav med obema voj- Zbralo se je 23 držav, med kateri- fikacijo ustanovne listine, je ame- smo iih v zel° sIabGm stanju, kot družine. Zaradi bolezni otrok mo- nama ter sama druga svetovna mi je bila iz tako imenovanega riška vlada na zasedanju GATT