List 8.
Gospodarske stvari.
      Deželna vino- in sadjerejska šola
na Slapu pri Vipavi.
Ker smo imeli priložnost prepričati se, da ta šola v resnici napreduje ter se je o njej posebno v zadnjem času mnogo novega vpeljalo in ker „Novice" o tem zavodu uže dalj časa niso prinesle obširnega apisa, mislimo, da ustrezamo našim bralcem, ako spregovorim j o tej^šoli nekoliko besedi.
Šolsko posestvo, to je grajšČina Slap , ni deželna lastnina, ampak alodijalna lastnina grofa Lanthieri-ja. Stroške gospodarstva, kakor tudi one novih kultur nosi vse grof Lanthieri, kateremu tudi ves dohodek pripada. Mi omenimo to stvar posebno iz tega vzroka, ker mnogo ljudi misli, da je šolsko poslopje deželna lastnina, in dostikrat se pripeti, da se reče: ,,Jaz plačujem davke, zatoraj mi morate to ali uno stvar dati zastonj ali pa vsaj ceneje/*
Gospodarstvo vodi šolski vodja gosp. R. Dolenec, in sicer po načrtu, katerega vsako leto deželni odbor na novo odobri.
Gospodarstvo spada v sledeče stroke:
1.    Pridelovanje vina (vinogradi, kipelna klet in klet);
2.   izgoja mladega drevja (drevesnice in sejalnice);
3.   reja zelenjave in cvetlic (vrt in njive^;
4.   izgoja mladih trt (trtnica);
5.   poljedelstvo zaradi kolobarjenja v trtnici, pridelovanja krme in pridobljenja potrebnega gnoja (njive in travniki).
1.   Pridelovanje vina.
Vinogradov ima šola preko 10 hektarov; razun enega nasajeni so vsi po francoskem načinu. Ta po starem načinu nasajeni vinograd služi za učni pripomoček, kako obdelavati stare vipavske vinograde. Na nekaterih novih vinogradih se veže trta na kole, na drugih pa na počinjeni drat. Razun starega vinograda ob-sajen je vsak samo z eno trto, in sicer so nasajene od črnih trt: Modra frankinja, črni burgundec, portugaljka, refošk; od belih trt: nemški rizling, laški rizling, beli burgundec, rulandec, kraljevina, zastavica, zelen, bela avstrijanka, rudeči vrh, ružica, slankamenka, rudeči španjol, hrustljati španjol, grganja, pinola, maslovina.
Razen teh trt, ki vsaka sama za se dela svoj vinograd, ima šola še v špalirjih sortiment od preko 200 sort domačih in tujih trt.
Od teh trt so se posebno izvrstno dosedaj skazale, kar se tiče množine in dobrote grozdja: Frankinja, burgundec, portugaljka, laški rizling, rulandec, ružica, slankamenka in zastavica.
Potrgano grozdje pride v kipelno klet, kjer se na grozdnem mlinu*) dobro^ zmelje, ter potem na drateni, počinjeni mreži reblja. Zonta belega vina kipi 48 ur s tropinami vred v odprtih bednih, potem pa v zaprtih sodih brez tropin. Orna žonta pride pa, ko je zrebljana, v francoske kipelne kadi, kjer potem v zaprtem prostoru 6—8 tednov kipi.
Izkipeno vino pride iz kipelne kleti v klet. Vina v kleti presnamejo se na leto 3—4krat. Klet ima od-dušnike za ventilacijo. Sodi leže" na kamnitih stajalih. Vsak teden obrišejo se vsi sodi z oljnato cunjo. Novega in starega vina, ki se pripravlja za buteljke, je v kleti okolo 20.000 litrov. Razen vina dela šola tudi vinsko žganje in jesih. Za vsa ta dela v kletih in vinogradih ima šola najnovejša orodja in potrebne stroje, kakor tudi praktično-tekničen laboratorij.
2.   Izgoja mladega drevja.
Do sedaj imela je šola le eno drevesnico, ker pa ta ni zadostovala, napravila se bode še druga velika. Prva bode sedaj samo za izgojo pritličnega drevja, marelic, breskev, fig, kostanja itd., druga pa za izgojo visoko debelnatih hrušek, jablan in češenj. V poprek prodalo se bode na leto do 3000 izgojenih, to je, 4—6-letnih dreves.
3.   Reja zelenjave in cvetlic.
V to služi velik zelenjadni vrt in še nekaj druzega zemljišča. Omeniti je treba, da je lansko leto šola dobila precej velik in po najnovejšem sistemu opravljeni cvetličnjak.
4.   Izgoja mladih trt za prodajo.
Izgojujejo se trte na velikih njivah (trtnicah), kjer ostanejo po dve leti ter se potem kot bilfe prodajajo. Vkoreninčenih in neukoreninčenih trt proda šola vsako leto blizo 100 000.
o.   Poljedelstvo.
Zaradi živine, gnoja in kolobarjenja v trtnici treba je tudi krme in žita pridelovati.    Žito se proda, slama
*) Taki mlini izdelujejo se na Slapu ter se dobivajo po 17 gld.
58
se porabi pa kot zavoj prodanemu drevju in za krmo. Šola ima dva para volov in enega konja. Razun tega ae šola tudi 8 čebelorejo in svilorejo peča.
V pomoč vodstvu nastavljen je na šoli še pristav, vincar in vrtnar.
Šola pričae  se  s 15. novembrom  vsacega   druzega leta ter traja s počitnicami vred dve celi leti. Podučuje se o trtoreji, kletarstvu, sadjereji, splošnem kmetijstvu, zelenjadoreji,   čebeloreji,   sviloreji,   kmetijskem knjigo vodstvu,   kemiji,   fiziki,   geometriji in praktičnem mer 8tvu,vpraktičnem risanji, spisji in nemškem jeziku.
Šola, katero vodi izvrsten strokovnjak gosp. R. Do-lenec, *) je pravi blagoslov za vipavsko dolino.    Ljudje
E»oprijeli so se popolnoma šolskih nazorov, vinograde de ajo le po šolskem načinu, trte sadijo pa ie one, katere so se v šoli izvrstne izkazale. Laškega rizlinga se na leto okolo 100.000 trt vsadi. Posebno pridne so občine Slap, Rzel, Planina, katere bodo še letos nasadile do 150.000 novih trt.
Ker naša dežela kmetijske šole nima, gotovo ne bilo bi napačno , ako bi gospodarji tudi tistih krajev, kjer trta ne raste, kakor iz Gorenjskega, svoje sinove v to šolo pošiljali, kajti razen trtoreje in kletarstva znati je Gorenjcem treba vse , kar se na tej šoli podučuje.
Mi končamo te vrste z željo, da bi ta prekoristna šola tudi zanaprej  krepko napredovala.
*)  Jako  bi  nas veselilo, ako bi se zopet enkrat vrla gospoda vodja R.  Dolenc  in adjunkt Pire v „Novicah" oglasila.
Pis.