Št. 14 Maribor, torek 27.03.2018 ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XIII OBCINA DIVACA 181. Odlok o Obcinskem prostorskem nacrtu Obcine Divaca Na podlagi 52. clena Zakona o prostorskem nacrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) in 16. clena Statuta Obcine Divaca (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 4/14, 24/14, 9/15 in 55/17) je Obcinski svet Obcine Divaca na 21. redni seji, dne 14.3.2018, sprejel ODLOK O OBCINSKEM PROSTORSKEM NACRTU OBCINE DIVACA I. Uvodne dolocbe 1. clen (vsebina in sestavine odloka) (1) S tem odlokom se sprejme Obcinski prostorski nacrt Obcine Divaca (v nadaljevanju: OPN OD), ki ga je izdelal Ljubljanski urbanisticni zavod (LUZ), d. d., iz Ljubljane, januar 2018, pod št. 6509. (2) Obcinski prostorski nacrt je sestavljen iz tekstualnega in graficnega dela, ki se delita na strateški in izvedbeni del. (3) Tekstualni del OPN OD je sestavljen iz naslednjih poglavij: I. Uvodne dolocbe II. Strateški del III. Izvedbeni del IV. Prehodne in koncne dolocbe (4) Graficni del strateškega dela OPN OD vsebuje (Preglednica 1): Preglednica 1: Graficni del strateškega dela OPN OD Številka Karta Merilo A – Zasnova prostorskega razvoja obcine 1. Zasnova omrežja naselij 1 : 50.000 2. Zasnova obmocij sanacij 1 : 50.000 3. Zasnova obrambe in zašcite 1 : 50.000 B – Zasnova gospodarske javne infrastrukture 4. Zasnova prometnega omrežja z javnim potniškim prometom 1 : 50.000 5. Zasnova energetskega omrežja in omrežja zvez 1 : 50.000 6. Zasnova vodnega gospodarstva 1 : 50.000 C – Okvirna obmocja naselij, vkljucno z obmocji razpršene gradnje, ki se sanirajo in so z njimi prostorsko povezana ter okvirna obmocja razpršene poselitve 1 : 50.000 D – Usmeritve za dolocitev namenske rabe in razvoj v krajini 1 : 50.000 (5) Graficni del izvedbenega dela OPN OD vsebuje (Preglednica 2): Preglednica 2: Graficni del izvedbenega dela OPN OD Številka Karta Merilo 1. Pregledna karta obcine z razdelitvijo na liste 1 : 50.000 2. Pregledna karta obcine s prikazom osnovne namenske rabe in kljucnih omrežij 1 : 35.000 gospodarske javne infrastrukture 3. Prikaz obmocij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev 1 : 5000 4. Prikaz obmocij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture 1 : 5000 5. Prikaz obmocij urejanja z državnimi prostorskimi nacrti in obcinskimi podrobnimi prostorskimi nacrti 1 : 5000 (6) Vsi varstveni in drugi pravni režimi so zajeti v Prikazu stanja prostora (obvezna priloga k OPN), ki se sproti obnavlja. Vse omejitve in prepovedi v zvezi z namensko rabo ter posegi v prostor izhajajo iz posameznih podrocnih predpisov, ki zagotavljajo celovito varstvo okolja in se obvezno upoštevajo tako pri nacrtovanju kot pri konkretnih odlocitvah v upravnem postopku. 2. clen (pomen izrazov) (1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen: 1. Bruto tlorisna površina stavbe (BTP) je skupna površina vseh etaž stavbe, izracunanih skladno s standardom SIST ISO 9836. 2. Cestišce je del javne ceste, ki ga sestavljajo vozišce, odstavni, locilni in robni pasovi, kolesarske steze in plocniki ter bankine in naprave za odvodnjavanje ob vozišcu ali robnem pasu (segmentni jarki ali mulde, koritnice). 3. Centralno naselje je središce, v katerem so osredotocene storitvene dejavnosti, ki so namenjene oskrbi prebivalstva v okolici (regiji), ki gravitira v to središce, kakor tudi oskrbi lastnega prebivalstva. 4. Dozidava oziroma nadzidava objekta je izvedba gradbenih in drugih del, kadar se k obstojecemu objektu dozida ali nadzida nov del objekta. Dodani del je treba prikljuciti na komunalno infrastrukturo preko obstojecih prikljuckov objekta, h kateremu se doziduje oziroma nadziduje. 5. Dvojcek je prosto stojeca stanovanjska stavba. Sestavljata ga dve enaki stanovanjski hiši s po enim stanovanjem, ki stojita druga ob drugi (loci ju le skupni požarni zid) in imata loceni gradbeni parceli in locena vhoda. 6. Enodružinska hiša je nizek prosto stojec stanovanjski objekt, ki obsega najvec dve stanovanji. V objektu so v posebnih primerih dopustni tudi prostori poslovnih dejavnosti, ki so za okolje nemotece, in so po obliki in strukturi prilagojeni gradbeni strukturi enodružinskih hiš (do 50 % BTP). 7. Enota urejanja prostora (EUP) je obmocje z enotnimi znacilnostmi prostora, na katerem se dolocijo namenska raba in dopustna izraba prostora ter omejitve, povezane z varstvom okolja, ohranjanjem narave in varstvom kulturne dedišcine, ter za posamezne vrste posegov v prostor dolocijo enotni prostorski izvedbeni pogoji oziroma usmeritve ter pogoji in omejitve za izdelavo obcinskega podrobnega prostorskega nacrta, ce je le ta predviden. 8. Etapa predstavlja zakljuceno funkcionalno celoto, ki lahko služi svojemu namenu tudi brez izvedbe ostalih delov prostorske ureditve, ki je nacrtovana z obcinskim podrobnim prostorskim nacrtom. 9. Etažnost objekta je dolocena s številom etaž nad terenom, pri cemer se kot etaža štejejo tudi pritlicje (P), mansarda (M) in terasa (T). 10. Faktor izrabe gradbene parcele (FI) je razmerje med bruto tlorisno površino objekta nad terenom in celotno površino gradbene parcele. 11. Faktor zelenih površin (FZP) je razmerje med površino gradbene parcele, ki mora imeti zemljino in vegetacijski sloj, in celotno površino gradbene parcele. 12. Faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ) je razmerje med vsoto tlorisnih projekcij zunanjih dimenzij najvecjih etaž nad terenom in površino gradbene parcele. Ne upoštevajo se balkoni, napušci in nadstreški. Upoštevajo se vse vrste stavb, ne glede na zahtevnost. 13. Frcada je funkcionalni strešni arhitekturni element za osvetlitev mansardnih ali podstrešnih prostorov. 14. Funkcionalno drevo je drevo z obsegom debla od 18 do 20 cm na višini 1,0 m od tal po saditvi in višino debla 2,2 m. 15. Gostinski vrt je prostor zunaj gostinskega objekta, namenjen gostinski dejavnosti. 16. Gradbena parcela je zemljišce, sestavljeno iz ene ali vec zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu. 17. Klet (K) je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritlicja navzdol. 18. Komunalna oprema so objekti, vodi in naprave, ki so sestavni deli okoljske infrastrukture (omrežje za oskrbo s pitno vodo, omrežje za odvajanje in cišcenje odpadne vode, omrežje za ravnanje z odpadki), energetske infrastrukture (omrežje za daljinsko oskrbo s toploto, omrežje za oskrbo z zemeljskim plinom, omrežje za oskrbo z nafto in naftnimi derivati, omrežje za oskrbo z elektricno energijo, omrežje javne razsvetljave), komunikacijske infrastrukture (omrežje elektronskih komunikacij) in prometne infrastrukture (cestno omrežje, omrežje kolesarskih poti, omrežje pešpoti, železniško omrežje, omrežje zracnih poti, omrežje vodnih poti). 19. Mansarda (M) je del stavbe, katere prostori se nahajajo nad pritlicjem ali zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno streho. 20. Majhna stavba je stavba majhnih dimenzij, v pritlicni, enoetažni izvedbi, ki ni namenjena prebivanju, samostojna ali prislonjena k stavbi, objektu v javni rabi. 21. Nadomestna gradnja sta odstranitev obstojecega objekta in gradnja novega objekta v enakih gabaritih. 22. Nestanovanjska stavba je objekt, v katerem je vec kot 50 % BTP nad terenom nestanovanjskih. 23. Objekt v javni rabi je objekt, katerega raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem. Deli se na javne površine in nestanovanjske stavbe, namenjene javni rabi. 24. Objekti in naprave za oglaševanje so objekti, namenjeni oglaševanju, ki so po izvedbi lahko gradbeni objekti po dolocbah zakona o graditvi objektov oziroma objekti in naprave za oglaševanje, ki niso gradbeni objekti po dolocbah zakona o graditvi objektov, vsi pa so zgrajeni oziroma postavljeni z namenom, da služijo kot plakatna mesta za oglaševanje in obvešcanje. Vrste objektov ter merila in pogoje za oglaševanje doloca obcinski predpis, ki ureja oglaševanje na obmocju obcine Divaca. 25. Objekt za oglaševanje za lastne potrebe je namenjen namešcanju in posredovanju oglasnih sporocil o izdelkih in storitvah iz registrirane dejavnosti fizicne ali pravne osebe in njihovega imena. 26. Obstojeci objekt je objekt, zgrajen z gradbenim dovoljenjem ali drugim upravnim dovoljenjem ali zgrajen pred letom 1967. 27. Odprte bivalne površine so zelene in tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju, umiku iz objektov ob naravnih in drugih nesrecah ter ne služijo kot prometne površine ali druge funkcionalne površine za uporabo in delovanje objekta (npr. dostopi, dovozi, parkirišca, prostori za ekološke otoke). 28. Okoljska infrastruktura so objekti, vodi in naprave za oskrbo z vodo, za cišcenje in odvajanje odpadnih vod, ravnanje z odpadki in odlaganje odpadkov. 29. Organizirana gradnja je gradnja na vecjem zemljišcu, ki predpostavlja celovitost in enotni pristop pri oblikovanju objektov ter casovno poenotenje gradnje, ob zagotovljeni infrastrukturni opremljenosti obmocja. 30. Oskrbovana stanovanja so stanovanja za starejše, v katerih lahko stanovalci dobijo pomoc 24 ur dnevno pod pogojem, da so arhitektonsko prilagojena kot stanovanja za starejše ljudi z lastnim gospodinjstvom v vecstanovanjski stavbi ali drugi obliki strnjene gradnje. 31. Otroško igrišce je prostor za potrebe otroške igre, opremljen z urbano opremo in zasajen z drevesno in grmovno vegetacijo; lahko je namenjeno eni ali razlicnim starostnim skupinam, lahko je samostojna ureditev ali ureditev, nacrtovana v sklopu parka ali drugega obmocja. 32. Praviloma: izraz pomeni, da je treba upoštevati dolocila odloka, razen v primeru, kadar to zaradi razmer na terenu, geomehanskih lastnosti tal in iz drugih utemeljenih razlogov ni mogoce. 33. Pritlicje (P) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali najvec 1,4 m nad njo. 34. Pretežno pomeni najmanj 70 %, to se pravi, da je možno znotraj neke dejavnosti, obmocja urejanja ali objekta spremeniti 30 % površin. 35. Rašcen teren so površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode. 36. Regulacijske crte dolocajo urbanisticne razmejitve ali razmejitve površin javnega in zasebnega interesa. Regulacijske crte so: – regulacijske linije (v nadaljevanju: RL), ki razmejujejo površine, namenjene javni rabi, od površin, namenjenih zasebni rabi; – gradbene linije (v nadaljevanju: GL), ki predstavljajo linijo, na katero morajo biti z enim robom fasade postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljišcu ob tej liniji; – gradbene meje (v nadaljevanju: GM), ki dolocajo linijo, ki je novozgrajeni objekt ne sme presegati, lahko pa se je dotika ali pa je odmaknjen od nje v notranjost gradbene parcele; 37. Soliter je funkcionalno drevo z obsegom od 25 do 30 cm na višini 1,0 m od tal po saditvi in višino debla med 3 in 3,5 m, posajeno ob avtomobilski cesti, kjer je dopusten tovorni promet. 38. Sleme je vrhnji rob ostrešja ali sticni rob strešin in hkrati najvišja tocka objekta. Za 1,5 m ga lahko presegata dimnik in zakljucek instalacijskega bloka. 39. Stanovanjska stavba je objekt, v katerem je vec kot 50 % BTP namenjenih bivanju. 40. Strnjena gradnja je gradnja stanovanjskih objektov, ki se med seboj stikajo z vsaj eno stranico ali njenim delom. 41. Terasna etaža (T) je del stavbe, katere prostori so nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod ravno oziroma poševno streho z naklonom do 10ş. BTP terasne etaže ne sme presegati 75 % BTP predhodne etaže. Odmik terasne etaže od roba fasade objekta je najmanj 3 m. 42. Ulicni niz so objekti ob ulici med dvema križišcema cest. 43. Varovalni koridor vodov in naprav komunalne infrastrukture obsega prostor, v katerem je dopustna gradnja objektov pod pogoji tega odloka in posebnim soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca v skladu s predpisi. 44. Vecstanovanjska stavba je stanovanjski objekti s tremi ali vec stanovanji, na primer: vila blok, stanovanjski blok, stolpic, stolpnica in podobni stanovanjski objekti. 45. Veduta je poudarjen pogled iz dolocenega mesta opazovanja (praviloma javne površine) z jasno doloceno smerjo in prostorsko zaokroženim ciljem opazovanja, ki je lahko objekt ali obmocje. 46. Višina objekta (V), ki je dolocena s tem odlokom, se meri do najvišje tocke na slemenu oziroma na strehi objekta. 47. Višinski poudarek je oznaka za objekt, ki zaradi svoje višine izrazito izstopa iz okolice. Zaradi svoje vidnosti višinski poudarek oblikuje silhueto naselja. 48. Vplivno obmocje drevesa je talna površina pod obodom krošnje, razširjena še za 1,5 m na vse strani. 49. Vrstna hiša je stanovanjska stavba z enim stanovanjem, zgrajena v nizu najmanj treh zaporedno zgrajenih hiš enakih gabaritov. 50. Vrzel je nepozidano stavbno zemljišce, na katerem je na podlagi dolocb tega odloka dopustno zgraditi enega ali vec samostojnih objektov. 51. Zaselek je naselje z najvec 10 manj zahtevnimi objekti. 52. Zbiralnica odpadkov je pokrit ali nepokrit posebej urejen in opremljen prostor za loceno zbiranje in zacasno hranjenje posameznih frakcij (praviloma stekla, papirja in embalaže), ki jih povzrocitelji prepušcajo izvajalcu javne službe zbiranja in odvoza odpadkov. 53. Zbirni center je posebej urejen in opremljen pokrit prostor za loceno zbiranje vseh vrst frakcij, ki jih povzrocitelji iz gospodinjstev lahko prepušcajo izvajalcu frakcij, ki jih izvajalec sam prevzame v zbiralnicah, in za zacasno hranjenje posameznih frakcij do rednega prevzema ali njihove prepustitve v ponovno uporabo, predelavo ali odstranjevanje. Zbirni center je hkrati urejen kot zbiralnica nevarnih frakcij, kjer se tudi zacasno skladišcijo. 54. Zelena streha je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem. 55. Zelene površine naselja so površine, namenjene preživljanju prostega casa, predvsem rekreaciji in športu na prostem, parki ter druge javne zelene površine, ki so namenjene izboljšanju kakovosti bivanja v naselju. (2) Kadar se pomen izrazov iz prvega odstavka tega clena in drugih clenov, ki so vsebinsko enaki izrazom iz zakonov in drugih državnih predpisov, zaradi spremembe teh aktov spremenijo, se uporabljajo v svoji spremenjeni obliki. (3) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki oznacujejo posameznike in so zapisani v moški spolni slovnicni obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske. 3. clen (pomen kratic) Kratice, uporabljene v tem odloku, imajo naslednji pomen: • EO: enostavni objekt, • KD: kulturna dedišcina, • NO: nezahtevni objekt, • NRP: namenska raba prostora, • OPN: obcinski prostorski nacrt, • OPPN: obcinski podrobni prostorski nacrt, • PIP: prostorski izvedbeni pogoji, • PIPEUP: posebni prostorski izvedbeni pogoji, • PIPNRP: podrobni prostorski izvedbeni pogoji, • PM: parkirno mesto, • SPIP: splošni prostorski izvedbeni pogoji. II. Strateški del 4. clen (strateški del) 1. Splošne dolocbe Vsebina strateškega dela Besedilo strateškega dela OPN vsebuje naslednja poglavja: • Izhodišca in cilji prostorskega razvoja obcine, • Zasnova prostorskega razvoja obcine, • Zasnova gospodarske javne infrastrukture, • Okvirna obmocja naselij vkljucno z obmocji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana, • Dolocitev obmocij razpršene poselitve, • Usmeritve za prostorski razvoj obcine, • Usmeritve za razvoj v krajini, • Usmeritve za dolocitev namenske rabe zemljišc, • Usmeritve za dolocitev prostorskih izvedbenih pogojev. Splošne dolocbe Strateški del obcinskega prostorskega nacrta doloca izhodišca in cilje ter zasnovo prostorskega razvoja obcine, usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini, za dolocitev namenske rabe zemljišc in prostorskih izvedbenih pogojev ter zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena, obmocja naselij, vkljucno z obmocji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana, ter obmocja razpršene poselitve. 2. Izhodišca in cilji prostorskega razvoja obcine 2.1. Izhodišca prostorskega razvoja obcine Izhodišca prostorskega razvoja obcine (1) Prostorski razvoj Obcine Divaca bo sledil nacelom trajnostnega razvoja, kakor izhaja iz temeljnih dokumentov Evropske unije (ESDP 2000), Sveta Evrope (CEMAT 2000, Ljubljanska deklaracija) in drugih (Habitat, Natura 2000, Ramsarska in Aarhuška konvencija). To pomeni zagotavljanje izenacevanja prostorskih možnosti za ekonomski in socialni razvoj znotraj celotne obcine, zagotavljanje policentricnega prostorskega razvoja, varovanje naravnih virov in njihovo trajnostno izkorišcanje, ustrezna raba prostora in ohranjanje lokalne identitete. (2) Izhodišca za nacrtovanje nadaljnjega prostorskega razvoja Obcine Divaca so: • skladnost s prostorskimi cilji in zasnovami, kot jih dolocata SPRS in PRS, ter z mednarodnimi izhodišci na podrocju trajnostnega razvoja, katerega temelj je medsebojno povezovanje in usklajevanje gospodarskega, prostorskega, družbenega razvoja ter varstva okolja, • temeljne znacilnosti naravnih in ustvarjenih razmer na obmocju obcine, • ugotovitve o stanju in težnjah ter razvojnih pobudah in razvojnih možnostih na obmocju obcine. Usmeritve iz hierarhicno nadrejenih prostorskih aktov in prostorsko odgovarjajocih sektorskih dokumentov V prostorskem aktu so upoštevana izhodišca in usmeritve iz naslednjih dokumentov: • Strategija prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04), • Prostorski red Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04), • Program razvoja podeželja 2014–2020 za Republiko Slovenijo, • Zasnova prostorskega razvoja Južne Primorske in program ukrepov za njeno izvajanje, • Regionalni razvojni program Južne Primorske 2014–2020, • Razvojni program podeželja Krasa in Brkinov za obmocje obcin Divaca, Hrpelje-Kozina in Sežana za obdobje 2007–2013, • sektorski nacionalni programi oziroma njihovi operativni programi, • drugi akti, s katerimi se na podlagi predpisov nacrtuje razvoj oziroma širitev posameznih objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture. Stanje in znacilnosti dosedanjega prostorskega razvoja v obcini (1) Obcina Divaca s 148 km2 površine in 3.862 prebivalci (na dan 1. 1. 2010, Statisticni urad RS – Statisticne informacije št. 15/10) sodi med površinsko srednje velike, prebivalstveno pa med manjše slovenske obcine. Do sredine devetdesetih let je bila del tedanje obcine Sežana. Z izlocitvijo se je izoblikovalo zaokroženo obmocje, ki ga v veliki meri oznacujeta demografska ogroženost ter zaostajanje v regionalnem razvoju. To v enaki meri velja tudi za sosednjo obcino Hrpelje-Kozina. Skupaj s sosednjima obcinama Ilirska Bistrica in Pivka, pa tudi skrajno vzhodnimi deli obcine Koper, tvorita eno potencialno najbolj demografsko problematicnih obmocij Slovenije (nizka rodnost in visok delež starejšega prebivalstva). (2) Po naravnogeografskih znacilnostih lahko obcino delimo na šest vecjih enot: Divaški kras (apnencasta nizka planota), Senožeško podolje (apnencasto podolje), Senožeška brda (flišnato hribovje), Vremsko dolino (apnencasta dolina), Vremšcico (apnencasta planota) in Brkine (flišnato hribovje, ki se nadaljuje v obcini Hrpelje-Kozina in Ilirska Bistrica). Obmocje obcine se tako v naravno-ekološkem, kulturnem, demografskem in tradicionalno-gospodarskem smislu nadaljuje prek obcinskih meja. (3) Naselja so v casu malih obcin spadala k obcinam Divaca, Senožece in Vremski Britof. Danes obcina s preostalimi obcinami Upravne enote Sežana in obcinami Slovenske Istre sodi v Obalno-kraško oziroma Južno Primorsko statisticno regijo. Prostorsko in razvojno obcino Divaca opredeljujejo predvsem naslednje dominante: • lega na meji med kontinentalno in submediteransko Slovenijo, • lega ob železniškem in avtocestnem križišcu, • gravitacijska razpetost med Trstom (20 km – lokalno vedno zelo pomemben, nekdaj dominanten center; vloga bo zaradi mehcanja mej narašcala), Koprom (32 km – regionalno središce) in Ljubljano (75 km) ter delno Reko (66 km – z vkljucitvijo Hrvaške v EU utegne vloga Reke znova narasti), • obcina meji na manj razvita in demografsko ogrožena obmocja. (4) Obmocje je bilo v preteklosti gosteje naseljeno. Najvec prebivalcev je bilo leta 1890, in sicer 6029. Kasneje je prebivalstvo mocno upadlo, zlasti v casu druge svetovne vojne in po njej, najbolj na obmocju Brkinov in Vremske doline. Prebivalstvo je že sredi 19. stoletja opustilo klasicno obliko kmetovanja in opravljalo tista kmecka dela, ki so bila pomembna za prometno in industrijsko dejavnost Trsta in Reke – košnja sena, oglarjenje, proizvodnja ledu itd. Lokalno pomembna zaposlitvena dejavnost je bila še železniški promet. Zgodnja ekonomska transformacija je najbrž povzrocila vecjo mobilnost prebivalstva, kar je v obdobjih ekonomskih kriz pripeljalo do mocnih odseljevanj. (5) Starostna sestava prebivalstva je izrazito neugodna, tako v primerjavi z maticno statisticno regijo, ki ji pripada obcina, še bolj pa v primerjavi s slovenskim povprecjem, vendar je primerljiva z ostalimi kraškimi obcinami. Povprecna starost v obcini je namrec leta 2007 znašala 43,1 leta (42,7 za Obalno–kraško regijo in 41,3 za Slovenijo) in se je med posameznimi krajinskimi enotami razlikovala. Najbolj neugodna je bila starostna struktura prebivalstva v Brkinih, kjer je bila populacija v povprecju stara 50,1 leta. Najvitalnejše je bilo prebivalstvo Senožeškega podolja, v povprecju je bilo staro 41,8 leta (podatki iz leta 2007). Izboljšanje demografskega potenciala obcine lahko v prihodnje popravi le dvig rodnosti (priseljevanje aktivnega prebivalstva in povecanje celotne rodnosti). (6) Velika vecina delovnih mest je skoncentrirana v obcinskem središcu, sledi Senožeško podolje z naseljem Senožece kot drugim najpomembnejšim zaposlitvenim centrom v obcini. Razmerje med številom delovnih mest in številom aktivnih prebivalcev (indeks delovne migracije) je v letu 2007 doseglo vrednost 77, kar pomeni, da delovnih mest ni bilo dovolj za vse aktivne prebivalce . Ce od števila delovno aktivnega prebivalstva, ki prebiva na obmocju obcine, odštejemo število zaposlenih v obcini, dobimo grobo oceno presežka ali primanjkljaja delovnih mest v obcini in s tem njeno zaposlitveno vlogo. Ocena za leto 2007 kaže na pomanjkanje nekaj vec kot 400 delovnih mest. Presežek domacega delovno aktivnega prebivalstva nad številom zaposlenih je najbolj opazen v Severozahodnih Brkinih in Vremski dolini. Izrazit je primanjkljaj delovnih mest za visoko izobraženo prebivalstvo, kar povzroca fenomen »bega možganov«. (7) Zaradi pomanjkanja možnosti zaposlitve, predvsem pa zaradi premajhne pestrosti delovnih mest, so prebivalci obcine prisiljeni gravitirati v sosednja zaposlitvena središca (obmocje je neto izvoznik delovne sile). V letu 2007 je delež delovnih migrantov znašal 68,4 %. Prevladujoca smer delovne migracije so bila zaposlitvena središca v obcini Sežana, mestnih obcinah Koper in Ljubljana, obcinah Postojna, Hrpelje-Kozina, Pivka, Ajdovšcina, Nova Gorica, Piran, Ilirska Bistrica. Pomanjkanje delovnih mest ne pospešuje le povecevanja tokov dnevne delovne migracije iz naselij, temvec ima tudi negativen vpliv na ohranjanje poselitve (zlasti na podeželju). (8) Glavna znacilnost izobrazbene sestave prebivalstva obcine Divaca je višji delež slabše izobraženih prebivalcev in nižji delež tistih z najvišjo izobrazbo, kot je slovensko povprecje, kar je manj ugodno zlasti za prihodnji (gospodarski) razvoj. Šolska izobrazba prebivalcev obcine je bila ob popisu leta 2002 višja v primerjavi s predhodnimi popisi, ceprav še vedno nezadostna. Od 3319 prebivalcev, starejših od 15 let, jih je imelo 37,6 % koncano le OŠ ali pa so bili brez formalne izobrazbe oziroma z nepopolno OŠ. Nekaj vec kot polovica prebivalcev je koncala srednjo šolo, le 8,4 % jih je imelo koncano višjo oziroma visoko šolo (v Sloveniji: 6,9 % manj kot OŠ, 26,1 % OŠ, 54,1 % SŠ in 12,9 % višjo oziroma visoko šolo). Vzrok za tako majhno število ljudi z višjo in visoko izobrazbo je v pomanjkanju delovnih mest za visoko izobražene ljudi, ki se selijo v kraje, kjer dobijo ustrezno zaposlitev. Vizija prostorskega razvoja obcine Vizija prostorskega razvoja Obcine Divaca je ustvariti takšne razmere v prostoru, ki bodo omogocile krepitev vloge Divace kot obcinskega središca in položaja obcine v okviru južnoprimorske regije. Obcina Divaca bo z uveljavljanjem nacel trajnostnega razvoja zagotavljala usklajen in uravnotežen prostorski razvoj, ki bo omogocil uresnicevanje razvojnih pobud in ob tem ohranil naravne kakovosti in kakovosti bivalnega okolja ter zagotovil povecanje prepoznavnosti obmocja obcine v slovenskem in širšem prostoru. Izhodišca za pripravo OPN Temeljne razvojne zahteve so: • kulturna raznovrstnost kot temelj prostorske prepoznavnosti in ohranjanje narave, • varstvo okolja in preudarna raba naravnih virov, • skladnost razvojnih in varstvenih zahtev v prostoru, • skladen razvoj obmocij s skupnimi prostorsko razvojnimi znacilnostmi, • medsebojno dopolnjevanje podeželskih in urbanih obmocij, kakovosten razvoj in privlacnost naselij, • varovanje krajinske identitete kulturne dedišcine in izboljšanje kakovosti bivanja. 2.2. Cilji Cilji prostorskega razvoja (1) Ob upoštevanju izhodišc so cilji prostorskega razvoja Obcine Divaca: • skladen razvoj po nacelih trajnostnega razvoja v povezavi z gospodarskimi, družbenimi in okoljskimi razmerami; • vzdržen prostorski razvoj, usklajen z razvojnimi in poselitvenimi potrebami; • upoštevanje razvojnih dokumentov posameznih nosilcev urejanja prostora; • usmerjanje prostorskega razvoja skladno z varstvenimi usmeritvami in zahtevami s podrocja varstva okolja, ohranjanja narave, varstva naravnih virov in varstva kulturne dedišcine ter sanacijo degradiranih obmocij; • varstvo ljudi, živali, premoženja, kulturne dedišcine ter okolja pred naravnimi in drugimi nesrecami; • povezovanje posameznih obmocij znotraj obcine, povezovanje obcinskega prostora s sosednjimi obcinami in povezovanje obcine s širšim regionalnim prostorom; • spodbujanje kakovostnega lokalnega prostorskega razvoja; • spodbujanje za razvoj ustreznih storitvenih in oskrbnih funkcij, razvoj delovnih mest za okoliško prebivalstvo ter omogocanje možnosti za športno in kulturno dejavnost; • zagotavljanje prebivalcem naselij možnosti za vsakodnevno oskrbo, izobraževanje, informiranje in druženje; • zagotavljanje zadostne in dostopne oskrbe z družbenimi in drugimi storitvenimi dejavnostmi, ne glede na obseg svojega gravitacijskega obmocja. (2) Skladno s cilji bo Obcina Divaca uveljavljala naslednje razvojne interese: • racionalen in ucinkovit prostorski razvoj obsega usmerjanje dejavnosti v prostoru na nacin, da se zagotovijo najvecji pozitivni ucinki za razvoj ter zagotavljanje racionalne rabe prostora in izboljševanje negativnih stanj v prostoru; • prizadevala si bo za zaustavitev procesov zarašcanja, vzdrževanje kulturne krajine, ohranjala poseljenost podeželskega prostora in kmetijske proizvodnje v obliki znacilnega krajinskega vzorca ter zavirala razvoj razpršene gradnje oziroma sanirala obstojeco; • kakovosten razvoj in privlacnost naselij ter skladen razvoj celotnega obmocja obcine, odpiranje novih vecjih površin za poselitev, prednostno v obmocju Divace in Senožec, ter zgošcevanje oziroma zaokroževanje obstojecih naselij; • izboljšanje kakovosti obstojecega javnega prostora v naseljih, urejanja površin za pešce in kolesarje, izboljšanje kakovosti javnih odprtih površin in zelenih površin naselja, poenotenja urbane opreme, oznacevalnih sistemov ter oglasnih panojev. V povezavi z utrjevanjem identitete krajev in urejanjem javnega prostora se izvajajo tudi ukrepi za dvig kakovosti ureditev na zasebnih zemljišcih; • razvoj, izboljšave in vzdrževanje obstojecega prometnega omrežja ter gradnja severne obvoznice v Divaci; • gradnja ter izboljšanje komunalne infrastrukture; komunalno se prednostno opremljajo vsa zemljišca znotraj obmocij poselitve, razen obmocij razpršene poselitve. 3. Zasnova prostorskega razvoja obcine Prednostna obmocja za razvoj na obmocjih stavbnih zemljišc (1) Pri usmerjanju poselitve se osredotoca na notranji razvoj naselij, prenovo in zakljucevanje obstojecih obmocij poselitve. Prenovijo se stara vaška jedra, vkljucno z jedrom Divace, in vecstanovanjski objekti z vecjo gostoto poselitve. Vecje nove zakljucene površine za poselitev se predvidijo na obmocju Divace in Senožec. (2) Razpršeno širjenje poselitve s posameznimi enodružinskimi objekti izven obmocij naselij ni dovoljeno. (3) Razvoj obmocij poselitve mora biti usklajen z razvojem in gradnjo komunalne infrastrukture. Prioritetno se razvijajo obmocja, ki se navezujejo na že obstojece infrastrukturne sisteme. (4) Stanovanjska gradnja se usmerja na že zazidljiva stavbna zemljišca. Dolgorocno se predvidijo širitve centralnih naselij ter širitve, s katerimi je mogoce ucinkovito izrabiti obstojeco in novo nacrtovano prometno in komunalno infrastrukturo. (5) Poslovno proizvodne dejavnosti se umešcajo ob glavno prometno povezo v Divaci in v Senožece. Nova obmocja centralnih dejavnosti se predvidijo v Divaci, Senožecah in Vremskem Britofu, manjša obmocja proizvodnih dejavnosti pa še v nekaterih drugih naseljih ter obmocja zelenih športnih površin okoli Senožec (S, JV), Divace, v AC razcepu Gabrk, pri Škofljah (kamp) in manjše površine med Famljami, Vremskim Britofom, Škofljami in Zavrhkom, v Varejah, pri Mislicah, pri Vatovljah, pri Cerkvenikovem mlinu, Danah in pri Kacicah-Paredu. (6) Pri naselju Laže sta dve vecji obmocji nadzemnega pridobivalnega prostora apnenca (kamnolom Laže in kamnolom Razdrto). Manjši opušceni nelegalni kopi so: Globocak pri Matavunu, Planina pri Barki in Strmec pri Gabrcah. Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo (1) Razvoj poselitve se osredotoca na izboljševanje kakovosti prostorskih ureditev v obstojecih poselitvenih obmocjih. (2) Notranji razvoj naselij obsega predvsem: • zgošcevanje poselitve ob upoštevanju zagotovitve kakovosti bivanja, • ustvarjanje nove kakovostnejše strukture in rabe urbanega prostora, • ohranjanje stavbne in naselbinske dedišcine. (3) Celovita prenova naselij se izvaja: • s prenovo in revitalizacijo obstojecega stavbnega fonda, • z ohranjanjem kakovostnih stavb in urbane strukture ter ustvarjanjem arhitekturne prepoznavnosti skladno z obstojecimi elementi, • z varovanjem podobe, merila in krajinskega okvira naselij, • s prenovo komunalne infrastrukture, • s sanacijo degradiranih obmocij. (4) Usmeritve za širitev obmocij naselij: • širitve se usmerjajo v lokalna in oskrbna središca ter druga kmetijska in gozdna zemljišca, z upoštevanjem možnosti prikljucitve na prometno in komunalno infrastrukturo ter cistilno napravo, • s širitvijo se ohranjajo morfologija naselij, krajinske in arhitekturne prepoznavnosti ter tipologije naselij, • nova obmocja se opredeljujejo na površinah, ki omogocajo funkcijsko in oblikovno nadgradnjo naselij, • upoštevajo se znacilnosti arhitekturnih krajin Kras – Sežana in Brkini z Markovšcino (Tipologija arhitekturnih krajin in regij v Sloveniji; Fister et al., 1993); (5) Razpršena gradnja se sanira s funkcionalnim zaokroževanjem in dopolnjevanjem. Nova razpršena gradnja ni dovoljena, razen za potrebe kmetijske dejavnosti in dopolnilnih dejavnosti kmetij, zaradi potreb prestrukturiranja kmetijstva. (6) Za zagotavljanje ohranjanja poselitve na obmocjih razpršene poselitve: • varuje in ohranja se obstojeca obmocja poselitve, • prepoveduje se vsakršna nova razpršena gradnja, ki ne služi neposrednim potrebam kmeckih gospodarstev, razvoju turizma ali dopolnilnih dejavnosti, • rekonstrukcija, dozidava in nadzidava imajo prednost pred novogradnjami. Usmeritve za razvoj v krajini (1) V obcini Divaca posebna obmocja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kakovosti na podrocju kulturne dedišcine, predstavljajo vsi objekti in obmocja, varovana po predpisih s podrocja varstva kulturne dedišcine (objekti in obmocja kulturne dedišcine). Objekti in obmocja kulturne dedišcine se varujejo glede na njihov pravni status (kulturni spomeniki, varstvena obmocja dedišcine in registrirane enote kulturne dedišcine) in so prikazani v prikazu stanja prostora, ki je priloga tega akta. (2) Na objektih in obmocjih kulturne dedišcine velja, da niso sprejemljive ureditve ali posegi, ki bi utegnili spremeniti lastnosti, vsebino in oblike ter s tem zmanjšali vrednost prepoznanih kakovosti prostora. Pri nacrtovanju poselitve, razvoja v krajini in poseganju v prostor je v teh obmocjih treba upoštevati tudi varstveni vidik. Prostorske ureditve morajo upoštevati javno korist varstva dedišcine in biti prilagojene celostnemu ohranjanju kulturne dedišcine. Razlicne dejavnosti in rabe, ki se pojavljajo v prostoru, se podrejajo omejitvam in prednostim varstva dedišcine. Upoštevati je treba varstvena nacela, ki zagotavljajo ohranitev kulturne funkcije dedišcine v prostoru. (3) Obmocja, ki vkljucujejo prepoznavne prvine v krajini, so dobro ohranjena obmocja z redkimi ali enkratnimi vzorci krajinske zgradbe s poudarkom na varovanju kulturne dedišcine z visoko pricevalno in spomeniško vrednostjo, pogosto v kombinaciji z izjemnimi oblikami naravnih prvin ali naravnih vrednot. Številni naravni pojavi, še zlasti vse jame in brezna, so varovani kot naravne vrednote. Najpomembnejše so posebej zavarovane kot naravni spomeniki. Zaradi visoke stopnje biotske raznovrstnosti je obmocje obcine skoraj v celoti varovano kot posebno varstveno obmocje NATURA 2000 in ekološko pomembno obmocje. Zavarovano obmocje Škocjanskih jam je uvršceno na UNESCOV seznam svetovne naravne dedišcine. Velik del obcine je predviden za vkljucitev v Kraški regijski park. (4) Razvoj krajine prednostno zagotavlja: • ohranjanje prepoznavnosti kakovosti krajine, • izkorišcanje in vzdrževanje potenciala za sedanje in prihodnje dejavnosti v krajini, • ohranjanje naravne prvine krajinske zgradbe in spontanosti naravnih procesov, • zagotavljanje varnega, privlacnega in prijetnega bivalnega okolja. (5) Zagotavljata se dolgorocni razvoj in ohranjanje obstojecih kmetijskih površin. Na obmocjih prepoznavnih kulturnih in simbolnih vrednosti kulturne krajine se ohranjata obstojeca kmetijska raba in struktura. (6) Pri posegih v gozd in gozdni prostor je treba upoštevati tipološke znacilnosti krajine ter zagotavljati ohranitev ekološkega ravnovesja, znacilnosti razporeditve gozdnih mas v prostoru in znacilnosti obstojecega gozdnega roba. (7) Z vidika varovanja voda ter vodnega in obvodnega prostora so nacrtovani naslednji ukrepi in usmeritve, ki omogocajo trajnejšo rešitev kakovosti vode: • varovanje obstojecih vodnih virov pred onesnaženjem, • sanacija neprimerno utrjenih vodotokov, • urejanje in vzdrževanje hudournikov, • varovanje podzemne vode, • zagotavljanje dolgorocnih in trajnih protierozijskih ukrepov (npr. z ohranjanjem obrežne vegetacije in naravne struge z brežinami), • na cim vecjem obmocju je treba zagotoviti uspešno cišcenje odpadnih komunalnih vod, • upoštevanje cezmejnega vpliva pri dejavnostih za izboljšanje stanja voda. Usmeritve za dolocitev namenske rabe zemljišc (1) V izvedbenem delu OPN se dolocijo obmocja naslednjih namenskih rab zemljišc: • stavbna zemljišca, • kmetijska zemljišca, • gozdna zemljišca, • vodna zemljišca, • druga zemljišca. (2) Stavbna zemljišca oziroma obmocja za poselitev se dolocijo na osnovi prikaza teh zemljišc v veljavnem dokumentu in izraženih razvojnih pobudah. (3) Kmetijska zemljišca se dolocijo na osnovi veljavnega planskega akta. Do dolocitve trajno varovanih in ostalih kmetijskih zemljišc se še vedno razvršcajo na najboljša in druga kmetijska zemljišca. (4) Gozdna zemljišca se dolocijo na osnovi veljavnega planskega akta in upoštevanja podatkov o gozdnih zemljišcih, pridobljenih od nosilca urejanja prostora s podrocja gozdarstva. (5) Vodna zemljišca se dolocijo na osnovi prikaza teh zemljišc v veljavnem planskem aktu ter ob upoštevanju dejanskega stanja, prikazanega s topografskimi podatki. (6) Druga zemljišca se dolocijo na osnovi prikaza teh zemljišc v veljavnem planskem aktu in ob upoštevanju dejanskega stanja, prikazanega s topografskimi podatki. Usmeritve za dolocitev prostorskih izvedbenih pogojev (1) Prostorski izvedbeni pogoji so podani za celotno obmocje obcine. (2) Dolocajo vrste dopustnih posegov v prostor glede namena in vrste gradenj ter dopustno izrabo prostora, lego objektov na zemljišcu in velikost ter oblikovanje objektov, merila za parcelacijo, merila za prikljucevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro ter skupna merila in pogoje za celostno ohranjanje kulturne dedišcine in ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrecami. Dolocena so tudi merila in pogoji za gradnjo objektov zunaj obmocij poselitve ter za pripravo podrobnih prostorskih nacrtov. Omrežje naselij z vlogo in funkcijami naselij (1) Obcina Divaca bo spodbujala razvoj policentricnega omrežja naselij, ki ga tvori tristopenjsko strukturirano omrežje naselij: pomembnejše lokalno središce – obcinsko središce, lokalna središca ter oskrbna naselja. (2) Naselje Divaca predstavlja pomembnejše lokalno središce – obcinsko središce, ki je nosilec osrednjega gospodarskega, socialnega in kulturnega razvoja lokalne skupnosti. Divaca s svojo upravno, oskrbno, storitveno, družbeno in zaposlitveno funkcijo predstavljala najmocnejše urbanizirano naselje v obcini. Ima najvecji delež prebivalstva, urbane stanovanjske gradnje in delovnih mest. Obcinsko središce ohranja in krepi zadostno in dostopno oskrbo s centralnimi dejavnostmi za svoje gravitacijsko zaledje. (3) Kot lokalno središce se razvija naselje Senožece. Centralno naselje je v zadostni oddaljenosti od obcinskega središca, zaradi cesar vzdržuje svoje gravitacijsko zaledje (Senožeško podolje). Krepi se njegova vloga zaposlitvenega središca kot tudi oskrbne, storitvene ter družbene funkcije naselja. (4) Kot lokalno središce se razvija naselje Vremski Britof. Naselje se funkcionalno povezuje z naseljem Famlje (zaselek Rudnik) in naseljem Dolnje Vreme. Za ta funkcionalno povezana naselja je ob ohranjanju naselbinske identitete treba zagotoviti možnost razvoja kakovostnih delovnih mest ter predvsem oskrbnih, storitvenih in družbenih dejavnosti za njihovo neposredno gravitacijsko obmocje (Vremska dolina, Brkini). (5) Kot oskrbno naselje se razvija naselje Barka, v katerem se spodbuja predvsem razvoj tistih oskrbnih in drugih centralnih dejavnosti, ki so potrebne za ohranjanje prebivalstva ter zagotavljanja možnosti za vzpostavitev privlacnejših pogojev za bivanje v tem demografsko ogroženem delu obcine. (6) V ostalih naseljih se ohranja pretežno podeželski znacaj. Tu prevladujejo stanovanjske funkcije, ki se dopolnjujejo s kmetijskimi dejavnostmi, ponekod tudi s turisticnimi in gostinskimi dejavnostmi ter lokalnim obrtništvom. Ta naselja se bodo razvijala v okviru prostorskih možnosti, upoštevajoc razvojne pobude in omejitve. Med naselja s poudarjeno turisticno funkcijo se glede na specificne dejavnike razvoja (izjemna naravna in kulturna dedišcina) uvršcajo naselja znotraj regijskega parka Škocjanske jame. (7) Zasnova omrežja naselij je prikazana v graficnem delu strateškega dela OPN na Karti 1: »A – Zasnova prostorskega razvoja obcine, Zasnova omrežja naselij«. Urbana središca, za katera je treba izdelati urbanisticni nacrt Urbanisticni nacrt je izdelan za naselji Divaca in Senožece. Prednostna obmocja za razvoj na obmocjih kmetijskih zemljišc Kot prednostna obmocja se razvijajo obmocja v ravninskem delu obcine na Senožeškem polju (Mošnjice) in Senadolskem polju, v zaledju naselij Divaca, Dolnje Ležece, Gradišce, Brežec in Gorice, na Vremskem polju in Danskem polju. Prednostna obmocja za razvoj na obmocjih gozdnih zemljišc Kot prednostna obmocja se razvijajo predvsem gozdovi, ki opravljajo izjemno poudarjene socialne in ekološke funkcije. Med njimi so predvsem predlogi varovalnih gozdov na obmocju Škocjanskih jam ter pas gozda severozahodno od vasi Podgrad pri Vremah in okoli Griškega polja. Prednostno se razvijajo tudi obmocja strnjenih gozdnih kompleksov in obmocja gozdov na strmih in težje dostopnih legah, ki so za kmetijsko in druge vrste rabe manj primerna. 4. Zasnova gospodarske javne infrastrukture Razvoj gospodarske javne infrastrukture (1) Infrastrukturna omrežja lokalnega pomena se bodo še nadalje razvijala v skladu s prostorskimi potrebami in potrebami gospodarskega razvoja. Dosedanja infrastrukturna opremljenost se bo v prihodnje dopolnjevala na obmocjih z neustrezno ali pomanjkljivo komunalno in energetsko opremo, izboljševala pa se bo tudi v smislu preprecevanja možnosti onesnaženja in zmanjšanja obremenitev okolja. (2) Z razvojem prometne infrastrukture se podpirajo razvoj policentricnega omrežja naselij, skladen razvoj obmocij s skupnimi prostorsko razvojnimi znacilnostmi, medsebojno dopolnjevanje funkcij podeželskih in urbanih obmocij ter njihova povezanost s prometnimi sistemi in urbanim omrežjem višje ravni. (3) Razvoj prometnih omrežij se nacrtuje usklajeno z razvojem poselitve in drugih dejavnosti. Ob tem se zagotavljajo kakovostni bivalni in delovni pogoji, zmanjšujejo negativni vplivi na okolje, ohranjajo naravne in kulturne kakovosti ter varujejo naravni viri. Prometna infrastruktura (1) Obmocje obcine leži na glavnih prometnih (in infrastrukturnih) koridorjih med mestoma Ljubljana in Trst ter med Senožecami oziroma Divaco in (slovensko) Istro. Med vsemi tremi kraki je (po LN) že zgrajena avtocesta. (2) Preko obcine poteka glavna dvotirna železnica Ljubljana–Trst, od nje se v Divaci odcepi Istrska proga v Pulo (Republika Hrvaška) in Koper (do koder je tudi elektrificirana). V pripravi so DPA za dopolnitev železniškega omrežja, ki tangirajo tudi obmocje obcine. (3) Poleg glavnih prometnih poti med Ljubljano in Trstom oziroma Koprom (A-1 Šentilj–Koper in A3 Divaca–Fernetici ter R2-409 Postojna–Razdrto–Kozina in R2-445 Senožece–Sežana–Fernetici), preko obcine potekajo tudi regionalne ceste od Divace do Bazovice (R1-205 Divaca–Lokev–Lipica), od Divace proti Sežani (R2-446 Sežana–Divaca), od Divace do Pivke (R3-622 Divaca–Gorice–Košana–Kal) in cesta, ki poteka po dolini reke Reke od Ribnice (na cesti Postojna–Reka) do glavne ceste Senožece (LJ)–Kozina (KP) (R2-405/1108 Škocjan–Matavun). To cesto bo v nadaljevanju treba posodobiti oziroma asfaltirati do Lokve (z ureditvijo izvennivojskega križanja z istrsko železnico). (4) Pri avtocesti je treba upoštevati morebitno širitev za en prometni pas, to je najmanj 7 m od roba cestnega sveta obojestransko. (5) Kolesarsko omrežje se ureja na obmocju celotne obcine. Oznacijo se turisticne poti, ki so primerne tudi za gorsko kolesarjenje, predvsem na Vremšcico. (6) Zagotovi se ustrezna opremljenost s pešpotmi znotraj naselij s sistemom plocnikov ob cestišcu in samostojnimi peš koridorji. S pešpotmi znotraj naselja se prednostno urejajo naselja ob glavnih cestah, ki so še brez obvoznic. (7) Na obmocjih stavbnih zemljišc, ki so predvidena za prihodnje novo opremljanje in preurejanje, se predhodno celovito uredijo prometne, komunalne in energetske vode in zveze. Obnova infrastrukturne opreme se izvaja po nacelu celovite opreme posameznih obmocij. Na obmocjih urejanja prometne ali druge infrastrukture (novogradnje ali obnove) se hkrati obnovijo vsi obstojeci ali na novo zgradijo potrebni vodi in naprave infrastrukture za posamezni odsek ali obmocje. Praviloma naj bi infrastrukturni vodi potekali po javnih površinah in infrastrukturnih koridorjih. (8) V obcini Divaca je tudi letališce Divaca. Nacrtovana prostorska ureditev posega v obmocje kontroliranega dela zracnega prostora nad letališcem in okrog njega, namenjenega varovanju letališkega prometa. Upoštevati je treba vzletno priletne in druge omejitvene ravnine letališca in omejitve svetlobnih emisij, ki lahko ogrožajo varnost zracnega prometa. Pri nacrtovanju razvoja letališca Divaca je nujno treba upoštevati varstvene režime v Regijskem parku Škocjanske jame in varstvene cilje obmocij Natura 2000 na lokaciji letališca (SPA Kras in SCI Kras). Vecanje pomena letališca za športna in turisticna letala lahko pomeni zahtevo po nujnih prostorskih ureditvah letališca in hkrati vecanje prometa, kar je v nasprotju s pravili ravnanja v parku. Razvoj letališca Divaca je nujno treba nacrtovati v obsegu in na nacin, ki ne bo v nasprotju s pravili ravnanja v parku (npr. glede preletov, hrupa, prostorskih ureditev v vplivnem obmocju parka ter v neposredni bližini Škocjanskih jam ipd.). (9) Obstojece in nacrtovano prometno omrežje je prikazano v graficnem delu strateškega dela OPN na Karti 4: »B - Zasnova gospodarske javne infrastrukture, Zasnova prometnega omrežja z javnim potniškim prometom«. Mirujoci promet (1) V Divaci in Senožecah se uredi ustrezno število parkirnih mest v okviru javnih površin in v soseskah, kar se zagotavlja z nivojskimi in podzemnimi ureditvami. Gradnja novih objektov se pogojuje z ustreznim številom parkirnih mest za stanovalce in zaposlene ter obiskovalce. (2) Urejene parkovne površine, zelenice in drevoredi se ne namenjajo za parkiranje. Parkirišca za avtobuse se uredijo predvsem v bližini vecjih turisticnih lokacij, kjer to dopušca prostor, vendar izven naravnih vrednot in drugih varstvenih obmocij. (3) Na dobro dostopnih lokacijah ob pomembnejših prometnicah, predvsem pa ob prikljuckih na traso avtoceste, v okviru gospodarskih con in ob obstojecih tovrstnih parkirišcih se zagotovijo parkirišca za tovorna vozila. (4) Parkirišca za avtodome se zagotovijo ob nosilni razvojni turisticni osi med Divaco in Koprom, pri Divaci in v naselju Škoflje. Javni potniški promet (1) Med Divaco in Senožecami ter sosednjimi obcinskimi središci ter njihovimi zaledji se na ravni regije vzpostavi ucinkovit javni potniški promet za zagotavljanje dostopnosti do zaposlitvenih centrov, krajev šolanja, oskrbe. Divaca se kot obcinsko središce razvija v prometno vozlišce za javni potniški promet. Na širšem obmocju železniške postaje v Divaci se uredi nova avtobusna postaja, ki bo tvorila vozlišce oziroma prestopno tocko med posameznimi prometnimi sistemi. (2) V vseh naseljih, ki jih povezujejo avtobusne linije, se uredijo nova oziroma posodobijo obstojeca postajališca za avtobuse. Ob urejanju novih gospodarskih con in stanovanjskih obmocij se glede na potrebe vzpostavijo nove avtobusne linije in zgradijo nova avtobusna postajališca ter stojišca za potnike, ki naj se glede na potrebe predvidijo socasno z novogradnjami in rekonstrukcijami cest. Po potrebi se zgradijo še dodatna postajališca, s katerimi se zadosti migracijskim potrebam. (3) Pri postavitvi novih in rekonstrukciji obstojecih avtobusnih postajališc JPP se upošteva vidik prometne varnosti z varnimi dostopi za pešce in kolesarje. (4) Kjer je to smiselno in izvedljivo, se šolski prevoz združuje z javnim linijskim prometom, zaradi povecevanja standarda dostopnosti obcanov in racionalizacije prevozov. (5) Železniška postaja v Divaci se ohranja na obstojeci lokaciji, ki se preuredi v smislu posodobitve in povecanja prometne varnosti ter zagotavljanja ustreznih funkcionalnih površin, vkljucno s parkirišci za osebna vozila v povezavi z ustrezno parkirno politiko. Zasnova telekomunikacij (1) Razvoj telekomunikacijske infrastrukture se usmeri v opremljanje naselij s sodobnimi tehnološkimi rešitvami ter pokritost cim vecjega obmocja obcine s signalom razlicnih ponudnikov mobilne telefonije in drugih mobilnih komunikacijskih storitev ter prizemne TV. (2) Glavni medkrajevni telekomunikacijski opticni kabli potekajo ob glavnih državnih cestah (iz smeri Razdrtega proti Sežani in Kozini), od koder potekajo krajevni telekomunikacijski kabli do vseh posameznih naselij iz lokalnih telekomunikacijskih central Divaca, Vremski Britof, Senožece in Barka. (3) V obcini so radiorelejni daljinski sistemi LC Divaca–LC Barka, LC Barka–LC Vremski Britof, LC Barka–RR Gornje Ležece, RR Gornje Ležece–RR Suhorje, LC Barka–LC Buje. Nacrtovan je radiorelejni daljinski sistem LC Barka–RR Kozjane. (4) Obstojece in nacrtovano telekomunikacijsko omrežje sta prikazana v graficnem delu strateškega dela OPN na Karti 5: »B – Zasnova gospodarske javne infrastrukture, Zasnova energetskega omrežja in omrežja zvez«. Zasnova energetske infrastrukture (1) Na obmocju obcine so naslednji objekti za razdeljevanje in prenos elektricne energije: RTP 400/100–220/110/35/10 kV Divaca, • DV 400 kV Divaca–Redipuglia, • DV 400 kV Bericevo–Divaca, • DV 400 kV Divaca–Melina • DV 220 kV Divaca–Padrice, • DV 220 kV Divaca–Klece, • DV 220 kV Divaca–Pehlin, • DV 2 x 110 kV Ajdovšcina–Divaca, • DV 2 x 110 kV Gorica–Divaca, • DV 2 x 110 kV Divaca–Koper, • DV 110 kV Divaca–Koper in • DV 110 kV Divaca–Pivka ter rezerviran varovalni pas za prenosni elektroenergetski daljnovod: • DV 2 x 400 kV Divaca–Redipuglia, • DV 2 x 400 kV Bericevo–Divaca, • DV 2 x 110 kV Divaca–Postojna in • enosmerna VN povezava Slovenija–Italija. (2) Za vse obstojece enosistemske daljnovode (DV 110 kV in DV 400 kV) je predvidena nadgradnja daljnovodov v dvosistemske (DV 2 x 110 kV in DV 2 x 400 kV), za vse obstojece enosistemske daljnovode (DV 220 kV) pa je predvidena nadgradnja daljnovodov v dvosistemske (DV 2 x 400 kV). (3) Oskrba z elektricno energijo je zagotovljena iz obstojece razdelilne transformatorske postaje (RTP) 110/20 kV Sežana, ki se napaja preko 110 kV daljnovoda med Divaco in Sežano za vsa naselja v obcini. Iz RTP-ja se obmocje urejanja oskrbuje preko srednjenapetostne in nizkonapetostne distribucijske elektroenergetske infrastrukture. (4) Za morebitno povecanje kapacitet v prihodnosti se predvidijo širitve RTP Divaca (v smeri proti Z). (5) V Strategiji prostorskega razvoja Slovenije je predvidena trasa produktovoda med Koprom, Ljubljano in Lendavo, ki poteka preko obcine ob avtocesti. (6) Za oskrbo Slovenske Istre s plinom je predvidena varianta, ki iz Ajdovšcine na zahodu precka obcino, in ugodnejša (krajša) varianta, ki plin pripelje iz Trsta (in ne posega v obcino). (7) Že v fazi sprejemanja nacrtov za vecje sklope novogradenj je treba predvideti celostno oskrbo z energijo na posameznih obmocjih. Na podrocju strnjene poselitve naj se nacrtujejo predvsem centralizirani sistemi ogrevanja (skupne kotlovnice), ki bodo nadomestili sicer morebitne številne posamezne kurilne naprave, ki so tako ekološko kot tudi ekonomsko manj sprejemljiva rešitev. Pred sprejetjem kakršne koli odlocitve je treba predhodno analizirati možnosti izrabe lesne biomase v sistemih daljinskega ogrevanja, saj je v obcini potencial te velik. Prav tako je treba prouciti tudi možnosti izrabe ostalih obnovljivih virov. Vsekakor so obnovljivi viri prednostni viri energije. (8) Na osnovi podrocne zakonodaje v Obcini Divaca na splošno velja naslednji prioritetni vrstni red energentov in nacinov ogrevanja: • vsi obnovljivi viri energije ali soproizvodnja toplote in elektricne energije z visokim izkoristkom, • daljinska toplota (toplovod/vrocevod), • zemeljski plin, • utekocinjen naftni plin (UNP), • ekstra lahko kurilno olje (ELKO). (9) Pri vecjih sklopih novogradenj (predvsem nestanovanjskih) je priporocljiva še analiza izvedljivosti kogeneracije (toplota, elektricna energija) ali trigeneracije (toplota, hlad, elektricna energija) kot celovitega nacina oskrbe posameznih zakljucenih obmocij. Z ekonomicnega vidika je navadno smotrna postavitev kogeneracije oziroma trigeneracije za kotle moci nad 1 MW in dovolj visoko pasovno porabo elektrike. Na podrocju razpršene poselitve se objekti oskrbujejo s toploto iz individualnih naprav. (10) Pri nacrtovanju poteka novih vodov ali drugih objektov energetske gospodarske javne infrastrukture je treba posebno pozornost posvecati predvsem rešitvam pri preckanju posameznih reliefnih hrbtov in na preckanju obmocij naravne krajine in obmocij kakovostno kulturne krajine. Zlasti na obmocjih velikih naravnih kakovosti in prepoznavnosti prostora je treba pri nacrtovanju in izvajanju nacrtovanih ureditev posebno pozornost posvetiti umešcanju objektov in naprav, zaradi katerih bodo lahko povzroceni moteci posegi v relief, krajinsko zgradbo in naravne kakovosti ter na bivalno okolje. Njihovo umešcanje v prostor se izvaja na tak nacin, da bosta zagotovljena ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot. (11) Obstojece in nacrtovano energetsko omrežje sta prikazana v graficnem delu strateškega dela OPN na Karti 5: »B – Zasnova gospodarske javne infrastrukture, Zasnova energetskega omrežja in omrežja zvez«. Obnovljivi viri energije (1) Spodbuja se koncept energetske neodvisnosti in uporaba obnovljivih virov energije – skladno z izdelanim lokalnim energetskim konceptom (LEK) Obcine Divaca, in sicer uporaba: A. biomase (les in lesni odpadki) kot energenta za skupne kotlovnice in kot vir ogrevanja za individualna kurišca v individualnih stanovanjskih objektih; B. soncne energije s: • solarnimi sistemi za ogrevanje in osvetljevanje prostorov – pasivna izraba, • soncnimi zbiralniki za pripravo tople vode in ogrevanje prostorov – aktivna izraba, • soncnimi celicami za proizvodnjo elektricne energije – fotovoltaika; C. hidroenergije z gradnjo malih hidroelektrarn; D. energije vetra z gradnjo vetrnih elektrarn; E. geotermalne energije. (2) Izkorišcanje soncne energije s soncnimi celicami se usmerja predvsem na že degradirana obmocja (del opušcenega kamnoloma v sanaciji Laže) in na strehe objektov. Zaželeno je, da so strehe proizvodnih, poslovnih, trgovskih in športnih objektov opremljene s fotovoltaiko, ce niso ozelenjene. Izjema so strehe, ki so zaradi tehnološkega procesa oblikovane tako, da ureditev zelene strehe ali soncnih celic ni možna. Spodbuja se postavitev soncnih celic tudi na stanovanjske objekte, ce le niso na obmocjih (zašcitenih) vaških jeder. (3) Izraba lesne biomase se prednostno nacrtuje pri daljinskem ogrevanju za vecje (družbene) objekte in pri individualnih sistemih ogrevanja. (4) Spodbuja se izvedba raziskav za izrabo geotermicne energije ter njihova izraba, v skladu s predhodnimi prostorskimi in okoljskimi preveritvami in utemeljitvami. Zasnova komunalne infrastrukture (1) Obstojeci transportni vodovod poteka iz smeri Lokve, mimo Kacic-Pareda do vodohrana Rodik. Nad Lokvijo je raztežilnik Lokev, kjer se iz transportnega vodovoda odcepi krak, ki napaja mesto Divaca ter Vremsko dolino. Predvidena je prikljucitev na transportni vodovod za mesto Divaca in Vremsko dolino iz smeri industrijske cone Risnik. Ob gradnji hitre železnice Trst–Divaca se predvidi gradnja novega vodovoda iz smeri Sežane mimo vasi Merce, Povir in Gorenje do Divace. Predviden je vodovodni odcep iz vodohrana Gradišce pri Divaci za letališce Divaca. (2) Iz lokalnega vodnega vira Mlacevo se napajajo vasi Laže, Senožece, Potoce, Dolenja vas, Gabrce in Senadole. Predvideni sta dve varianti prikljucitve teh naselji na Brestoviški vodovod, in sicer iz vasi Štorje do Senožec oziroma iz smeri RTP Divaca do Senožec. V okviru projekta Oskrba z vodo Obale in Krasa sta predvidene rekonstrukcija dela vodovoda Mlacevo–Senožece z gradnjo novega vodohrana Razdrto ter delna rekonstrukcija razdelilnega omrežja v Senožecah. Predvideni sta gradnja vodovoda med vasjo Senadole in zaselkom Senadolice ter rekonstrukcija dela vodovoda do crpališca Mlacevo. (3) Prikljucitev na javni vodovod se predvidi še za naselja: Vatovlje, Mislice, Vareje, Barka iz vasi Artviže ter naselje Kozjane iz vasi Tatre. Te vasi se trenutno oskrbujejo iz lokalnih vodnih virov. Iz vasi Vareje je predviden odcep za prikljucitev vasi Podgrad pri Vremah. (4) Predvidena je gradnja novega vodohrana na lokaciji obstojecega vodohrana Gradišce pri Divaci za potrebe oskrbe Vremske doline in prikljucnega vodovoda za letališce Divaca. (5) Za odvajanje in cišcenje odpadne vode je v obcini zgrajen kanalizacijski sistem v Divaci s cistilno napravo v depresiji ob športnih igrišcih (zanjo se nacrtuje prestavitev izven naselja) ter v Senožecah s cistilno napravo zahodno od naselja. Za ostala naselja se odvajanje in cišcenje odpadne vode nacrtujeta skladno z Operativnim programom odvajanja in cišcenja komunalnih odpadnih voda v obcini Divaca. (6) Obstojeca in nacrtovana infrastruktura s podrocij komunalnega in vodnega gospodarstva ter varstva okolja je prikazana v graficnem delu strateškega dela OPN na Karti 6: »B – Zasnova gospodarske javne infrastrukture, Zasnova vodnega gospodarstva«. Javna razsvetljava (1) Oskrba naselij z javno razsvetljavo je omejena na naselji Divaca in Senožece. Za ostala naselja se predvidevata dopolnitev in gradnja javne razsvetljave, v prvi fazi predvsem ob voznih površinah in neosvetljenih pohodih. (2) Na vseh obmocjih, v katerih je treba nacrtovati osvetljevanje, je zaradi zmanjšanja negativnih ucinkov svetlobnega onesnaževanja in s tem možnosti poslabšanja ugodnega stanja živalskih vrst (npr. nocni metulji, netopirji), treba upoštevati usmeritev, da se obmocja ne oziroma cim manj osvetljujejo. Osvetljevanje se izvede s svetilnimi telesi, ki so v skladu s podrocno zakonodajo. Ravnanje z odpadki (1) Ravnanje z odpadki v obcini se izvaja s koncesionarjem. Sledilo bo državnim in evropskim strateškim usmeritvam ravnanja z odpadki. Kolicine komunalnih odpadkov bo mogoce zmanjšati z ustrezno organizacijo zbiranja posameznih vrst odpadkov in zagotovitvijo njihove snovne in energetske izrabe. (2) Zbrani odpadki se zbirajo v Centru za ravnanje z odpadki Sežana (CERO Sežana), po izteku koncesijskega obdobja pa se bo odlaganje reševalo skladno z nacionalno zakonodajo. V Divaci je urejen tudi zbirni center za individualni dovoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev (ZC Divaca). Poleg obicajnega odvoza ostanka komunalnih odpadkov je za celotno obmocje obcine vzpostavljen sistem ekoloških otokov za loceno zbiranje odpadkov. (3) S sistemom za loceno zbiranje odpadkov se opremijo vsa naselja. Obcina spodbuja zmanjševanje nastanka odpadkov na izvoru ter vzpostavlja vse potrebne ravni ravnanja z odpadki. (4) Evidentirajo in sanirajo se divja odlagališca odpadkov. (5) Za odlaganje gradbenih odpadkov je v obcini Divaca dolocena delujoca enota za prevzem gradbenih odpadkov v kamnolomu Laže. Naslednja najbližja deponija gradbenih odpadkov je v kamnolomu Mali Medvejek, v obcini Sežana. Posamezna manjša odlagališca zemeljskih odpadkov se lahko urejajo tudi na drugih delih obcine, vendar na osnovi vsakokratnih prostorskih in okoljskih presoj. (6) Za zbiranje odpadnih surovin se zagotovijo prostorske ureditve in objekti na obmocju industrijsko obrtne cone Divaca v neposredni bližini obcinskega središca Divaca. Pokopališka dejavnost (1) V obcini so pokopališca: v Divaci, Senožecah, Škocjanu, Kacicah-Paredu, Dolenji vasi, Senadolah, Vremenskem Britofu, na Kozjanah, na obmocju Škoflje-Zavrhek, v Podgradu, na Barki in Vatovljah. (2) Potrebe po mrliških vežicah so izražene. 5. Okvirna obmocja naselij vkljucno z obmocji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana Obmocja naselij Obmocja naselij so: Barka, Betanja, Brežec pri Divaci, Dane pri Divaci, Divaca, Dolenja vas, Dolnje Ležece, Dolnje Vreme, Famlje, Gabrce, Gorice pri Famljah, Gornje Ležece, Gornje Vreme, Gradišce pri Divaci, Kacice-Pared, Kozjane, Laže, Matavun, Mislice, Naklo, Otošce, Podgrad pri Vremah, Potoce, Senadole, Senožece, Vareje, Vatovlje, Vremski Britof, Zavrhek, Škocjan, Škoflje. Okvirna obmocja naselij in obmocja sanacije razpršene gradnje (1) Okvirna obmocja naselij poleg obstojecih obmocij znotraj meja stavbnih zemljišc obsegajo tudi površine, prisotne skoraj ob vecini naselij, ki predstavljajo potencialna obmocja širitve naselij. To so obmocja sanirane razpršene gradnje, ki se prikljucijo naselju, kjer je to prostorsko pogojeno s širitvijo naselja. Izhodišca za sanacijo so: • obmocja razpršene gradnje oddaljena od naselij, ki jih ni možno vkljuciti v obstojeca naselja se dolocijo samo kot zazidane površine – stavbišca; • ostala obmocja razpršene gradnje se komunalno sanirajo.; • samostojne kmetije so v tem prostoru prej izjema kot pravilo. (2) Zasnova naselij in obmocja poselitev z obmocji razpršene gradnje in razpršene poselitve so prikazana v graficnem delu strateškega dela OPN na Karti 7: »C – Okvirna obmocja naselij, vkljucno z obmocji razpršene gradnje, ki se sanirajo in so z njimi prostorsko povezana ter okvirna obmocja razpršene poselitve«. 6. Dolocitev obmocij razpršene poselitve Dolocitev obmocij razpršene poselitve (1) S tem OPN se ne uvajajo nove razpršene gradnje. V primerih, ko objekti kljub gradbenemu dovoljenju niso bili vneseni v obcinski nacrt, jim je v OPN doloceno stavbišce. (2) Okvirna obmocja avtohtone razpršene poselitve so: ob potoku Mocilnik na zacetku Vipavske doline, ki je sestavni del naselja Otošce (Bežajevi, Kuntovi, Žagar in Ponovicar); ob reki Reki okrog Škocjana, Školj in na meji obcine pri Bujah (Cerkvenikov mlin in Fežnar) ter ob potoku Padež (Kovac). (3) Posamezni zaselki (vec hiš) so še Ledenica in Pared pri Kacicah, Loka pri Zavrhku, Potok pri Podgradu pri Vremah in Rudnik pri Vremskem Britofu. (4) Razpršena poselitev je tudi ob državni cesti med Lažami in Senožecami, pri Senadolah in Dolenji vasi ter ob cesti skozi dolino reke Reke. (5) Izven naselij so tudi cerkve: pri Otošcah, Naklem, Potocah; cerkve s pokopališci so pri Kacicah-Paredu, med Mislicami in Vatovljami; cerkev z župnišcem in pokopališcem je pri Vremskem Britofu; pokopališca pa so med Divaco in Dolnjimi Ležecami ter med Zavrhkom in Škofljami. (6) Izven naselij so tudi kmetijski objekti: kokošja farma med Barko in Varejami, kmetija v Divaci za RTP, kmetijski obrat pri Zavrhku, žagi za razrez hlodovine pri Senadolah in Mislicah ter objekti za kmetijsko proizvodnjo na Vremšcici. 7. Usmeritve za prostorski razvoj obcine Razvoj naselij (1) Razvoj naselij v obcini Divaca se prvenstveno zagotavlja v smeri dviga kakovosti naselij z notranjim razvojem – z zgostitvami, celovitimi prenovami naselij ter sanacijami degradiranih obmocij, v skladu z razvojnimi potrebami, pa tudi s širitvami in zaokrožitvami obstojecih naselij. (2) Nova poselitev se usmerja predvsem v poselitvena obmocja centralnih naselij skladno z razvojnimi potrebami naselij v okviru omrežja naselij. Prvenstveno se zagotavljata boljša izkorišcenost in kvalitetnejša raba praznih in neprimerno izkorišcenih zemljišc v naseljih, s spremembo rabe obstojecih objektov in zemljišc, z zgostitvami ekstenzivno izrabljenih poseljenih površin, s prenovo, obnovo, reurbanizacijo, rekonstrukcijo in sanacijo degradiranih obmocij. Ob tem je treba zagotoviti ustrezno razmerje med zelenimi in grajenimi površinami v naselju ter upoštevati identiteto naselja. (3) Širitve naselij so dopustne v primerih, ko znotraj naselja ni vec primernih zemljišc oziroma prostih objektov za zagotavljanje pogojev za razvoj stanovanjskih, gospodarskih in drugih zmogljivosti. Prvenstveno se širijo centralna naselja. Pri drugih naseljih so dopustne zaokrožitve naselij v okviru komunalno opremljenih obmocij. Obmocja vecjih širitev in zaokrožitev naselij je praviloma treba nacrtovati z obcinskimi podrobnimi prostorskimi nacrti. (4) Namembnost se spreminja predvsem tistim zemljišcem, ki so manj primerna za kmetijsko pridelavo, in sicer tako, da se gradnja nacrtuje zunaj ali na robu zaokroženih kmetijskih zemljišc, da se z gradnjo cim manj omejujejo primarna raba kmetijskih zemljišc, možnosti za racionalno uporabo in uvajanje tehnologije pridelovanja ter da se pri nacrtovanju poselitve cim bolj varujejo zemljišca proizvodno usmerjenih in zašcitenih kmetij. (5) Pri razvoju naselij se kulturna dedišcina upošteva kot dejavnik kakovosti bivalnega okolja in kot prostorski potencial. Pri prenovi naselij se kulturna dedišcina obravnava ob upoštevanju njene ranljivosti. Notranji razvoj naselij (1) Za vsa naselja se praviloma najprej zagotavlja notranji razvoj naselij in nato predvidene širitve. (2) Pri nacrtovanju prenov in zgošcevanja naselij se upošteva ohranjena identiteta naselja ali njegovega dela. (3) Kakovost bivanja v naseljih se dviga z zagotavljanjem in ureditvijo javnih prostorov in urbane opreme. (4) Znotraj naselij se zagotavlja uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami. Zagotavlja se taka prostorska razporeditev zelenih površin, da jih je mogoce povezati v zeleni sistem, te pa povezati z odprtimi površinami na robovih naselij. Zelene površine znotraj mesta in z zaledjem se povežejo s kolesarskimi in pešpotmi. (5) Zagotavljata se boljša izkorišcenost in kakovostnejša raba praznih in neprimerno izkorišcenih zemljišc v naseljih. Zagotavlja se uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami ter povezavami z odprto krajino. (6) V podeželskih naseljih se razpoložljiva stavbna zemljišca prednostno namenjajo gradnji za potrebe kmeckih in polkmeckih gospodarstev, in sicer za izvajanje kmetijske dejavnosti ter dopolnilnih dejavnosti, povezanih s kmetijstvom, gozdarstvom in turizmom. Možno je tudi izvajanje obrtnih dejavnosti, povezanih s kmetijstvom in gozdarstvom, oziroma drugih prostorsko in okoljsko sprejemljivih dejavnosti. Ob tem je treba zagotavljati ohranjanje kulturnih in krajinskih kakovosti. (7) V naselja se umešcajo razlicne dejavnosti, s cimer se zagotavljajo delovna mesta blizu bivalnih obmocij. Dejavnosti ne smejo biti konfliktne med seboj in s stanovanjskimi obmocji. (8) Proizvodne dejavnosti se umešcajo v gospodarske cone. V taka obmocja se lahko umešcajo tudi obrtne in storitvene dejavnosti, ce niso konfliktne s proizvodnimi dejavnostmi. (9) Okoljsko manj obremenjujoce trgovske, storitvene in obrtne dejavnosti ter manjši proizvodnji obrati se lahko umešcajo v podeželska naselja. (10) Oskrbne in storitvene dejavnosti ter obmocja družbene javne infrastrukture se umešcajo v dele naselij, kjer imajo možnost dolgorocnega razvoja in kjer je zagotovljena dobra dostopnost, v cim vecji meri z javnimi prevoznimi sredstvi, s kolesom ali peš. (11) Stanovanja se umešcajo v obmocja, ki so pretežno namenjena za stanovanja in spremljajoce dejavnosti. V podeželskih obmocjih se zaradi preprecevanja emisijskih vplivov poskrbi za primerno oddaljenost stanovanjskih hiš (objektov) od kmetijskih objektov. Širitev naselij (1) Najvecje širitve se nacrtujejo za naselje Divaca, kjer so predvidene vecje širitve stanovanjskih obmocij v severozahodnem delu ter južno od železniške proge. (2) Vecje širitve stanovanjskih obmocij so omogocene tudi v naselju Senožece, in sicer v jugozahodnem in severovzhodnem delu. V Senožecah se ustvarjajo tudi nova obmocja centralnih in proizvodnih dejavnosti z gospodarsko cono. (3) Stanovanjske površine s spremljajocimi obmocji oskrbnih, trgovskih, poslovnih in storitvenih dejavnosti se širijo tudi v centralnem naselju Vremski Britof oziroma njegovi aglomeraciji (Vremski Britof, Dolnje Vreme in Famlje – zaselek Rudnik). (4) Širitve v teh naseljih so namenjene tako zasledovanju razvojnih ciljev Obcine kot potrebi po vzpostavitvi kakovostne urbane strukture naselij. (5) V ostalih naselij so širitve in zaokrožitve mogoce v skladu z razvojnimi potrebami posameznega naselja. (6) Obmocja širitev in zaokrožitev naselij se nacrtujejo z obcinskimi podrobnimi prostorskimi nacrti in/ali podrobnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji. (7) V preteklosti neustrezno nacrtovane površine (npr. na reliefnih robovih, prevelikih strminah na 15°, prekomerno nacrtovane površine glede na vlogo naselij v omrežju naselij) se nadomestijo s primernejšimi ustreznimi površinami oziroma se vrnejo v primarno rabo. Usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih (1) Stanovanjska dejavnost: • Stanovanjska dejavnost se razvija v ravninskem in dolinskem delu ob glavnih cestah, v hribovitem delu pa se ohranja. Vecji razvoj stanovanjske dejavnosti se predvideva predvsem v Divaci in Senožecah; • V podeželskih naseljih, vaseh in zaselkih je možna gradnja znotraj vrzeli, nezadostno izkorišcenih površin in na robovih zaradi izboljšanja pogojev za bivanje in opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti. Prednost se daje prenovi in sanaciji, ki sta usmerjeni v posodobitev kmetijstva in ustvarjanje pogojev za razvoj dopolnilnih dejavnosti; • Za obmocja pocitniških hiš ni predvidenih posebnih obmocij. (2) Centralne dejavnosti: • Preplet stanovanjske dejavnosti z družbenimi, storitvenimi dejavnostmi ter zelenimi površinami se doloca v centralnih naseljih, v ostalih naseljih pa se doloca prevladujoca stanovanjska dejavnost s spremljajocimi storitvenimi in družbenimi dejavnostmi. • Obmocja družbenih dejavnosti so v obmocjih centralnih naselij, kjer bo Obcina zagotavljala prostorske možnosti za njihov nadaljnji razvoj. V ostalih naseljih se ohranjajo obstojece družbene dejavnosti z možnostjo razvoja. (3) Družbena javna infrastruktura še nadalje ostaja v dosedanjih obmocjih, kjer se ohranja možnost razvoja. Upravne funkcije se še nadalje razvijajo v Divaci. Šolstvo, varstvo predšolskih otrok ter nekatere centralne funkcije (pošta, bancništvo, lekarne ipd.) so tako v obcinskem središcu kot tudi v naseljih Senožece in Vremski Britof; površine športno-rekreacijskih dejavnosti so že razvite v Divaci, v ostalih naselij se razvijajo v okviru potreb na za ta namen dolocenih obmocij. (4) Gospodarske dejavnosti: • Poslovno proizvodne dejavnosti so v obmocjih proizvodnih dejavnosti nacrtovane v naseljih Divaca in Senožece ter na obmocju asfaltne baze Senožece, manjše še pri Ledenici, Zavrhku, v Danah pri Divaci, Senadolah in Mislicah. • Zagotavljajo se prostorske možnosti za ohranjanje in razvoj manjših gospodarskih dejavnosti tudi znotraj naselij, ki niso motece in cezmerno ne obremenjujejo komunalne infrastrukture naselij. Umešcanje objektov in ureditev zunaj naselij (1) Umestitev prostorskih ureditev, ki jih zaradi njihove funkcije ali drugih posebnosti ni mogoce urejati v naseljih, je predvidena izven naselij, dislocirano ali na robovih in ob pogoju, da gre za kompleksno urejanje prostora. (2) Kmetijska dejavnost se razvija v okviru potreb na za ta namen dolocenih obmocjih izven naselij – kot širitev stavbnih zemljišc bo omogocena gradnja novih ali nadomestnih objektov za potrebe tistih kmetij, ki na obstojecih lokacijah v naseljih nimajo vec razvojnih možnosti. (3) Izven naselij, kot širitev stavbnih zemljišc, se izjemoma omogoci umestitev dejavnosti, ki niso združljive z dejavnostmi v naseljih ali morajo biti zaradi narave dejavnosti locirane na nepozidanem prostoru (rekreacijska obmocja, športna igrišca ipd.). Usmeritve glede sanacije razpršene gradnje (1) Obstojeca razpršena gradnja v obliki posamicnih stanovanjskih in drugih objektov zunaj naselij se sanira s komunalnim opremljanjem. (2) Obmocje razpršene gradnje, ki se sanira kot obmocje sanacije razpršene gradnje z vkljucitvijo v naselje, je na obmocju obcine neizrazito, ker gre samo za posamezne objekte, ki se prikljucijo naselju. (3) Obmocij razpršene gradnje, ki se sanirajo kot obmocje sanacije razpršene gradnje in se opredelijo kot posebno zakljuceno obmocje poselitve, v obcini Divaca praviloma ni. Usmeritve glede ohranjanja poselitve (1) V obmocjih ohranjanja poselitve, kjer se zmanjšuje število prebivalstva, se to skuša ohranjati s spodbujanjem ohranjanja ekstenzivnega kmetijstva in razvojem dopolnilnih dejavnosti (drobna obrt, domaca obrt, cebelarstvo, kmetije odprtih vrat ipd.) oziroma vseh vrst oskrbnih in storitvenih dejavnosti. (2) Na teh obmocjih se zagotavljajo zadostne površine za stanovanjsko gradnjo in za potrebne okoljsko sprejemljive dejavnosti v obsegu, ki je potreben za ohranjanje poselitve. Usmeritve za urbanisticno oblikovanje naselij (1) V ravninskem delu obcine se pri razvoju poselitve teži k vecji urbanizaciji. V naseljih Divaca in Senožece se teži k zmerni urbanizaciji v aglomeraciji Vremski Britof (Vremski Britof, Dolnje Vreme, Famlje – zaselek Rudnik, Dolnje Ležece). V ostalih delih obcine se ohranja pretežno ruralen tip poselitve. Zlivanje naslij se praviloma preprecuje z zelenimi cezurami (Vremski Britof – Dolnje Vreme, Divaca – Dolnje Ležece). (2) Za naselji Divaca in Senožece, kjer je bil izdelan urbanisticni nacrt, se smiselno upoštevajo usmeritve urbanisticnega oblikovanja iz urbanisticnega nacrta. Usmeritve za varstvo kulturnih kakovosti (1) V obcini Divaca posebna obmocja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete na podrocju kulturne dedišcine, predstavljajo vsi objekti in obmocja, varovana po predpisih s podrocja varstva kulturne dedišcine (objekti in obmocja kulturne dedišcine). Objekti in obmocja kulturne dedišcine se varujejo glede na njihov pravni status (kulturni spomeniki, varstvena obmocja dedišcine in registrirane enote kulturne dedišcine) in so prikazani v prikazu stanja prostora, ki je priloga tega akta. (2) Na objektih in obmocjih kulturne dedišcine velja, da niso sprejemljive ureditve ali posegi, ki bi utegnili spremeniti lastnosti, vsebino in oblike ter s tem zmanjšali vrednost prepoznanih kakovosti prostora. Pri nacrtovanju poselitve, razvoja v krajini in poseganju v prostor je v teh obmocjih treba upoštevati tudi varstveni vidik. Prostorske ureditve morajo upoštevati javno korist varstva dedišcine in biti prilagojene celostnemu ohranjanju kulturne dedišcine. Razlicne dejavnosti in rabe, ki se pojavljajo v prostoru, se podrejajo omejitvam in prednostim varstva dedišcine. Upoštevati je treba varstvena nacela, ki zagotavljajo ohranitev kulturne funkcije dedišcine v prostoru. (3) Pri projektiranju in pripravi podrobnejših prostorskih aktov je na obmocjih in objektih kulturne dedišcine treba upoštevati režime in usmeritve, ki veljajo za te objekte in obmocja. Posegi in ravnanja, ki bi utegnili spreminjati ali degradirati lastnosti, zaradi katerih je obmocje pridobilo status obmocja, varovanega po predpisih s podrocja varstva kulturne dedišcine, niso dopustni. Dolocitev naselij oziroma obmocij naselij, za katera se bo izvajala celovita prenova, z usmeritvami (1) Celovita prenova se nacrtuje in izvaja v starem jedru v Divaci in Senožecah. (2) Za stara jedra ostalih naselij je predvidena revitalizacija, ki obsega funkcijsko in oblikovno prenovo. Eden izmed ciljev revitalizacije je tudi izboljšanje demografskega stanja. (3) Za vsa obmocja celovite prenove se nacrtujejo izdelave obcinskih podrobnih prostorskih nacrtov. 8. Usmeritve za razvoj v krajini Splošne usmeritve za razvoj v krajini (1) Razvoj krajine v obcini Divaca se trajnostno usmerja v ohranjanje naravnih in kulturnih kakovosti ob hkratnem zagotavljanju gospodarskega razvoja. (2) Dejavnosti v krajini se umešcajo v obmocja z najvecjimi potenciali zanje in najmanjšo ranljivostjo prostora, v skladu z naravnimi in kulturnimi kakovostmi, kakovostjo naravnih virov ter ogroženostjo zaradi naravnih in drugih nesrec in v skladu z usmeritvami in pogoji iz okoljskega porocila. (3) Na obmocjih, ki so spoznana za vrednejša tako zaradi naravnih, kulturnih oziroma drugih kakovosti, se zagotavlja celostno varovanje. (4) Razvoj v krajini v obcini Divaca se usmerja v štiri smeri, in sicer kot pretežno naravna krajina, kot pretežno kulturna krajina, kot pretežno urbana krajina in kot kmetijsko intenzivna krajina. (5) Pretežno naravna krajina se ohranja na hribovitem gozdnatem obmocju Senožeških brd. (6) Pretežno kulturna krajina se ohranja in usmerjeno razvija na podeželskem obmocju Brkinov, kjer prevladuje tradicionalno kmetijska raba prostora z avtohtonimi poselitvenimi vzorci. (7) Pretežno kmetijska krajina se ohranja in usmerjeno razvija na ravninskih obmocjih Senožeškega in Senadolskega polja, Ravni med Divaco in Goricami, na Danskem in Vremskem polju, saj imajo ta obmocja pridelovalni potencial tal. (8) Pretežno urbana krajina se usmerjeno razvija v dolinskem obmocju obcine, na obmocju današnjih vecjih središcnih naseljih obcine. (9) Razvoj turisticno-rekreacijskih dejavnosti, gospodarjenje z vodami in izkorišcanje mineralnih surovin so skladni s prostorskimi potenciali, naceli varstva okolja, naceli varovanja naravnih in kulturnih vrednot ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrecami. (10) Razvoj turizma se usmerja v podeželski turizem, predvsem na podeželskih obmocjih, še posebej Brkinih. Razvija se navezava na športno-rekreacijski turizem okoli obeh vecjih središc. Park Škocjanske jame je kot zavarovano obmocje in obmocje svetovnega pomena zaradi ohranjene narave in kulturne dedišcine tudi, in predvsem, še naravoslovno-kulturni center. (11) Vodno gospodarske dejavnosti se usmerjajo v ohranjanje obstojecih retencijskih površin in renaturacije vodotokov. (12) Izkorišcanje mineralnih surovin se usmerja v obstojece kope v okolici naselja Laže, ki jih je treba po koncanem izkorišcanju sanirati. Manjše opušcene nelegalne kope (Globocak pri Matavunu, Planina pri Barki in Strmec pri Gabrcah) se prepustijo naravnemu zarašcanju. V primeru morebitnih sanacijskih posegov v nelegalnem kopu Strmec pri Gabrcah se zagotavlja varstvo zavarovanih vrst ptic (na primer kacarja (Circaetus gallicus)). Morebitna sanacija naj se izvaja v casu med oktobrom in marcem. 8.1 Razvojna obmocja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire Kmetijstvo (1) V obcini Divaca kmetijska zemljišca zavzemajo dobro tretjino vseh površin in oznacujejo pretežno ravninske dele obcine. Ker je velik del obcine na obmocju Krasa, se zaradi specificnih naravnih razmer uvršca med obmocja s težjimi in specificnimi naravnimi razmerami (mikroklima, relief, geološka podlaga, prst) za kmetijsko dejavnost ter pomanjkanjem najrodovitnejše prsti. K temu prispevajo tudi družbeni dejavniki, kot so razdrobljenost posesti, nespecializiranost kmetijske proizvodnje in prevladovanje majhnih kmetijskih gospodarstev. To se odraža v izboru kultur in obsegu ter nacinu obdelave ter usmerjenosti kmetij (sadjarstvo, živinoreja). (2) Vloga divaškega kmetijstva v regionalnem gospodarstvu je zelo skromna, vendar je ohranjanje tega gospodarskega sektorja izredno pomembno za vzdrževanje poseljenosti podeželja, ohranjanja kulturne krajine, biotske raznovrstnosti in identitete obmocja. (3) Kmetijska dejavnost se prednostno usmerja na strnjene komplekse kmetijskih zemljišc v ravninskem delu obcine, predvsem na obmocja rodovitnejše prsti. Ohranjajo se manjši kompleksi kmetijskih površin v hribovitem delu za potrebe kmetijskih gospodarstev, predvsem za pašno živinorejo in z namenom ohranjanja kulturno krajinske podobe prostora. (4) Spodbuja se izboljševanje izredno neugodne strukture posesti (razdrobljenost) in kmetij (majhne kmetije mešanega tipa) z usmerjanjem v komasacije, specializacijo in povezovanje s turisticno dejavnostjo kot dopolnilno dejavnostjo na kmetiji (turisticne kmetije, osmice, turisticna konjereja). Komasacije in specializacije se spodbujajo na celotnem obmocju obcine, razen v Vremski dolini, kjer se spodbuja tradicionalna kmetijska raba. Za to veljata razdrobljena lastniško-posestniška in parcelna struktura ter hitro menjavanje razlicnih kultur, kar ustvarja kakovostno kulturno krajinsko podobo prostora, ki jo je treba ohranjati. (5) Kmetijska dejavnost se spodbuja tudi z namenom zaustavljanja nadaljnjega zarašcanja obmocij kulturne krajine ostalih podeželskih naselij. (6) Ohranja in spodbuja se razvoj sadjarstva na obmocju Brkinov. Nadaljuje se usmerjanje v ekološko pridelavo sadja in zaustavljanje zarašcanja starih sadovnjakov z obnavljanjem nasadov. (7) Na celotnem obmocju obcine se spodbujata ohranjanje in povecevanje obsega govedoreje in reje drobnice. Ovcereja in kozjereja se uvajata predvsem na površinah, ki niso primerne za govedorejo. Mogoca je tudi prašicereja kot dopolnilna dejavnost kmetije, ki ponuja osnovno surovino za kraški pršut, vendar mora upoštevati nosilno sposobnost okolja. (8) Z usmerjeno kmetijsko dejavnostjo se zagotavlja nadaljnji obstoj najpomembnejših pridelkov in prepoznavnih blagovnih znamk v regiji. S promocijo in pomocjo pri prodaji se omogoci dodaten vir zaslužka. Spodbuja se predelava osnovnih kmetijskih pridelkov v živila z višjo dodano vrednostjo (kot so na primer sadni sok, kis, žganje, suho sadje, suhe mesnine, sir, skuta, jogurt). Gozdarstvo (1) V obcini Divaca gozdovi zavzemajo vec kot polovico vseh površin. Strnjena obmocja gozda so v Senožeških Brdih, na pobocjih Vremšcice in v Brkinih. Iglavci (crni bor) predstavljajo približno 40 % lesnih zalog, 60 % pa jih sestavljajo listavci. Donosi teh gozdov so skromni. Kljub skromni gospodarski vrednosti gozda ostaja velik del potenciala lesnoproizvodnih gozdov neizkorišcen, zlasti v Brkinih, kjer je tudi delež gospodarsko pomembnih gozdov najvišji. Približno 80 % gozdov je v zasebni lasti, delež pa še narašca. Zelo velika razdrobljenost gozdne posesti otežuje optimalno izrabo lesa in potenciala gozda, vendar hkrati vpliva na vrstno in strukturno pestrost gozdov. (2) Varovanje gozda se izvaja skladno z doloceno stopnjo varovanja gozda: varovalni gozdovi in gozdni rezervati. (3) Zagotavljajo se protipožarni ukrepi (gradnja in vzdrževanje protipožarnih presek) in šciti pred objedenostjo mladovja listavcev od divjadi. (4) Pri gospodarjenju z gozdom je treba negovati mlajše razvojne faze gozda, skrbeti za varstveno-sanitarne secnje zaradi sušenja crnega bora in uveljavljati obetavne avtohtone vrste (listavce), s ciljem izboljšati kakovost in zdravstveno stanje gozdov. Ohranjajo se sestoji v cim bolj naravnem stanju ter vzpostavlja naravno stanje v spremenjenih sestojih. (5) Gospodarjenje z gozdovi temelji na trajnostnem, sonaravnem in vecnamenskem gospodarjenju, ki je v skladu z naceli varstva okolja in naravnih vrednot ter trajnim in optimalnim delovanjem gozdov kot ekosistema ter zagotavlja uresnicevanje vseh njihovih funkcij. (6) Na strmih in izpostavljenih delih površja, kjer je vecja verjetnost pojava erozije zaradi vode ali vetra (burja), gozd opravlja varovalno funkcijo. Ohranjanje te vloge gozda se zagotavlja s stalno pokritostjo površja z drevesno vegetacijo, ukrepa se malopovršinsko, z nižjo intenziteto secnje. (7) V okolici vodnih zajetij in na najožjih vodovarstvenih obmocjih se ohranjata naravna drevesna sestava gozdov in porašcenost z gozdom. Na teh obmocjih so strogo prepovedani odlaganje odpadkov, osuševanje, odstranjevanje materiala in zasipavanje. (8) V zvezi z ohranjanjem narave naj se zagotavljata ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot. Spodbuja naj se rekreacija v naravnem okolju na nacin in v obsegu, ki ne ogroža stabilnosti gozdnih ekosistemov. (9) Ekološke in socialne funkcije gozda imajo prednost pred proizvodnimi funkcijami gozda. Lesnoproizvodno funkcijo gozda se krepi predvsem na najboljših rastišcih, ki hkrati niso primerna za kmetijsko rabo; to so predvsem obmocja v Brkinih in Senožeških brdih. (10) Gozdovi ob robovih naselij imajo ekološko izravnalno, krajinsko in socialno funkcijo, zato se pretežno ohranjajo in vkljucijo v zelene sisteme naselij s primernimi oblikami rekreacijske rabe. (11) Zaradi relativno slabe odprtosti gozdov z gozdnimi prometnicami se na obmocju obcine spodbuja gradnja gozdnih cest, protipožarnih presek in gozdnih vlak. Gradnja gozdnih prometnic se nacrtuje in izvaja v skladu z veljavno gozdarsko, okoljsko in gradbeno zakonodajo, pri cemer se ne smejo ogroziti lastnosti, zaradi katerih so bila dolocena varovana obmocja narave opredeljena. Vode (1) Za Divaški kras je znacilna najvecja slovenska ponikalnica – Reka. To obmocje zaznamuje podzemna voda, ki je znacilna za kraški prostor. Poleg tega pa prostor obcine zaznamujejo manjši vodotoki, ki so velikokrat hudourniškega znacaja, studenci, vodnjaki in kali. (2) Vode v obcini se izkorišcajo za oskrbne, gospodarske in turisticno rekreacijske namene. Vode imajo tudi vlogo v ustvarjanju krajinsko doživljajske podobe prostora. (3) Vsi vodni viri se ustrezno varujejo. Spodbuja se varcna in smotrna raba pitne vode. (4) Na erozijsko ogroženih obmocjih se pred posegom v prostor zagotovijo ustrezni protierozijski ukrepi. (5) Pri urejanju in ohranjanju vodnega režima se upoštevata naravna dinamika in sonaravno urejanje odtocnega režima z ohranjanjem naravne retenzijske sposobnosti prostora ter usmerjanjem rabe prostora, ki vpliva na spremembe odtocnega režima izven teh obmocij. (6) Ohranjajo se retenzijske sposobnosti obmocij in zagotavlja njihova ponovna vzpostavitev, ce je to mogoce. Spreminjanje obsega retenzijskih površin ali vodnega režima je možno le ob izkazanem javnem interesu ter ob ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda. (7) Vodotoki, ki sodijo v 1. in 1.–2. razred po kategorizaciji vodotokov, se izvzamejo iz vsakršne gospodarske rabe. (8) Na vseh obmocjih poselitve se zagotavljata okoljsko sprejemljivo odvajanje in cišcenje odpadnih voda. To je še posebno pomembno upoštevati pri razvoju (turisticnih) kmetij in turisticne infrastrukture, ki je izven strnjenih obmocij poselitve. (9) Dejavnosti je treba usmerjati izven obmocij podzemne vode in virov pitne vode oziroma njihovo izvajanje prilagoditi tako, da ne bodo predstavljale nevarnosti za njihovo onesnaževanje. (10) Dejavnosti se usmerjajo izven poplavnih, erozijskih in plazljivih obmocij oziroma se prilagajajo naravni dinamiki prostora. Na poseljenih obmocjih, ki so ogrožena zaradi poplavnih, erozijskih in plazljivih obmocij, je treba zagotoviti varstvo ljudi in premoženja. (11) Ob hudournikih gradnja objektov ni primerna. Gradnja objektov ni ustrezna tudi ob stožcu hudournika, pred izlivom v nižinske potoke ali reke, saj se s tem prepreci erozija bregov in zagotovi poplavna varnost. Turizem in rekreacija (1) Turisticna in športno rekreacijska ponudba temeljita na naravnih kakovostih. Primarno turisticno obmocje v obcini z osnovno infrastrukturo (gostišce, prenocišca, informacijska tocka, parkirišca, prireditve) je Park Škocjanske jame. Pomembno športno rekreacijsko obmocje za šport in rekreacijo v naravi je tudi celotno obmocje Vremšcice in Brkinov. Posamezni deli obcine so med seboj povezani s kolesarskimi potmi. Športno rekreacijska ponudba je podprta s ponudbo ekoloških in turisticnih kmetij ter z etnološko dedišcino obmocja. (2) Z namenom ohranjanja naravnih kakovosti se izvajanje posameznih športno rekreacijskih dejavnosti po potrebi casovno omeji. (3) Turisticne dejavnosti se usmerjajo tako, da se v turisticno ponudbo vkljuci cim vecje število obmocij z regionalnimi in krajevnimi posebnostmi. (4) Spodbuja se trajnostni razvoj te dejavnosti, kar pomeni ohranjanje teh prostorskih posebnosti. Športno rekreacijska ponudba in dejavnosti naravnih kakovosti ne smejo ogrožati, temvec jih je treba izvajati skladno z drugimi rabami prostora, predvsem poselitvijo in kmetijstvom. Prednost pred novimi posegi v prostor ima prenova obstojece infrastrukture ali drugih objektov. Turisticna in športno rekreacijska ponudba na obmocju Parka Škocjanske jame, ki je tudi varovano obmocje (pod okriljem Unesca), naj se razvijata ob zagotavljanju ohranjanja biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot. (5) Turisticne tocke, ki omogocajo daljše zadrževanje vecjih skupin ljudi, se ne urejajo v neposredni bližini naravnih vrednot. (6) Nadaljujeta se spodbujanje in usmerjanje izletniškega turizma, katerega osnova so naravne in kulturne znamenitosti. Spodbuja se tudi urejanje (krožnih) ucnih poti, ki prispevajo k razvoju raziskovalnega in šolskega turizma. Kmecki turizem se razvija v povezavi z gastronomijo. Poudarja se športni turizem (jamarstvo, plezanje, konjeništvo, kolesarjenje in pohodništvo, zmajarstvo, lovni turizem ipd.) in še nerazviti potencial zdraviliškega turizma (speleoterapija). (7) Na turisticnih in športno rekreacijskih obmocjih se zagotovi ustrezna infrastrukturna opremljenost ter v skladu z razvojnimi potrebami ustrezno velike servisne in parkirne površine. Uredijo (sanirajo) se tudi tocke, kjer se ljudje že sedaj zbirajo (parkirišca, piknik prostori, razgledišca, pešpoti), in sicer na nacin, da ne ogrožajo virov pitne vode. (8) Nastanitvene kapacitete se v urbanih naseljih zagotavljajo v hotelih, motelih ter penzionih, v podeželskih obmocjih pa v apartmajskih objektih, v okviru turisticnih kmetij ter v kampih – šotorišcih (Škoflje, pri Divaški jami, pri Gornjih Vremah, pri ribiški koci v Famljah in v Danah pri Divaci). Na turisticnih kmetijah se zagotavljajo možnosti za ureditev dodatnih nocitvenih kapacitet in drugih dopolnilnih dejavnosti. (9) Gradnja potrebne infrastrukture se usmerja na vidno neizpostavljena obmocja, v skladu z okoljskimi in naravovarstvenimi merili ter varstvom kulturne dedišcine. (10) Prosto taborjenje in kampiranje v naravi izven kampov nista dovoljena. V kampih izven obratovalnega obdobja ni dovoljeno pušcati kakršnih koli mobilnih (prikolice, avtodomi) in zacasnih objektov (šotori, bivalni zabojniki, mobilne hiše ipd.). Mineralne surovine (1) Pri naselju Laže sta dve vecji obmocji nadzemnega pridobivalnega prostora tehnicnega kamna – apnenca (kamnolom Laže in kamnolom Razdrto). Manjši opušceni nelegalni kopi so: Globocak pri Matavunu, Planina pri Barki in Strmec pri Gabrcah. (2) V casu pridobivanja mineralnih surovin, vkljucujoc vplive transporta, je treba izvajati ukrepe za zmanjšanje negativnih vplivov na okolje, predvsem na okoliško poselitev, zajetja in vodovarstvena obmocja, objekte in obmocja kulturne dedišcine ter naravne vrednote. (3) Za obmocja nadzemnega pridobivanja mineralnih surovin se pred zacetkom izkorišcanja mineralnih surovin pripravita nacrt izkorišcanja in nacrt sanacije obmocja. 8.2 Posebna obmocja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kakovosti in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanisticnih in arhitekturnih znacilnosti Usmeritve za posamezna krajinska obmocja Glede na naravne in kulturne znacilnosti ter prevladujoco rabo se prostor obcine cleni na krajinska obmocja, katerih razvoj se podrobneje usmerja: 1. Krajinska enota Divaški kras – D: Divaški kras je del obsežne apneniške planote maticnega Krasa s tipicno kraško podobo. Z uravnanim svetom med Vremšcico, Vremsko dolino in Brkini skupaj s ponornim obmocjem Reke tvori morfološko celoto. Kamninska sestava je v celoti apneniška, obmocje je mocno zakraselo in prevotljeno. Simbolne vrednosti naravnih in kulturnih vrednot Divaškega krasa imajo poleg lokalnega tudi državni pomen, saj so Škocjanske jame od leta 1986 uvršcene na seznam Unescove svetovne dedišcine. Bližina morja, nadmorska višina ter mocan vpliv burje v zimski polovici leta so glavni dejavniki, ki oblikujejo klimo krajinskega obmocja. Na Divaškem krasu so plitve prsti, ki so se razvile na netopnem ostanku v preteklosti raztopljenega apnenca. Naravno rastje je listnati gozd, s prevlado crnega gabra, gradna in malega jesena. Borove kulture so antropogeno vnesene s pogozdovanjem. Opušcanje obdelovalnih površin pospešuje zarašcenost. Divaškemu krasu pripadajo naselja: Divaca, Dolnje Ležece, Gradišce pri Divaci, Brežec pri Divaci, Betanja, Škocjan, Matavun, Naklo, Dane pri Divaci in Kacice-Pared. V smislu prilagajanja poselitve izoblikovanosti površja so se naselja Divaškega krasa prilagajala zlasti mikroreliefnim razmeram, s tem, da je vecina vasi locirana na manj kakovostna zemljišca, tik ob zaplate rodovitne prsti. Vasi so brez izjeme grucaste, z razvejanim sistemom prometnic. Razvojne usmeritve: • ohranjajo se naravne vrednote in tudi znacilni kraški pojavi, kot so vrtace in mikroreliefne kraške oblike (škraplje, skalni osamelci itd.); • ohranja in varuje se kulturna krajina, s cimer se ohranja in razvija identiteta podeželskega prostora; • zadržuje se spontano zarašcanje Krasa, s cimer se ohranjajo znacilne rastlinske združbe in botanicne posebnosti, ki bi sicer z zarašcanjem travnikov in gozdov izginile s Krasa; • ohranjanja se kmetijska proizvodnja v obsegu, ki omogoca ohranitev krajinskih znacilnosti obmocja; ob primarni produkciji se razvijajo razlicne oblike dopolnilnih in samostojnih dejavnosti, ki omogocajo ohranitev krajinskih znacilnosti in biotske raznovrstnosti obmocja; • vzdržuje se sadjarstvo, v dolocenem obsegu se spodbuja živinoreja, s katero se ohranjajo pašniki in travniki ter posredno tudi suhozidi in kupi zloženega kamenja; • omejujejo se sodobne oblike kraških melioracij (odstranjevanje kamenja), ki vplivajo na poenotenje in degradacijo kraške pokrajinske podobe (zasipavanje vrtac s kamenjem) ter spodbujajo tradicionalni nacini ohranjanja kmetijske kraške krajine (ohranjanje suhih zidov); • turizem se usmerja v ekološke, nemasovne oblike, v povezavi s stalnimi prebivalci; • ohranjajo se njive v vrtacah in spodbuja se kmetijska dejavnost; • ohranja se naravna kraška krajina (Škocjanske jame, Divaška jama); • ohranjajo se vaške kale kot edine površinske vode in oznacevalci kraških vasi; • ohranjata se tradicionalna podoba naselij ter njihova umestitev v krajino; • prednost pred novogradnjo imata prenova in sanacija obstojecega stavbnega fonda; novogradnje morajo slediti tipicnim prostorskim smerem in umešcenosti naselij v prostor (npr. umešcenost za manjše grebene ali vzpetine, na prisojno zavetno stran); • prenove in novogradnje morajo slediti znacilnemu arhitekturnemu tipu v naseljih (strnjenost grucastih vasi, tipicne smeri slemen, materiali, kritine, detajli, obzidana dvorišca); • suhozidi se ohranjajo in vzdržujejo na tradicionalen nacin; • nosilec osrednjega gospodarskega in kulturnega razvoja v krajini je naselje Divaca, ki ohranja in krepi znacaj obcinskega središca; • poudarja se turisticna funkcija vasi Matavun, Škocjan in Betanja; • z urejenim in kakovostnim bivalnim okoljem, zagotavljanjem možnosti zaposlovanja, boljše oskrbe s centralnimi funkcijami in izboljševanjem infrastrukturne opremljenosti se povecuje privlacnost naselja Divaca za bivanje; ugodna geostrateška lega krajinske enote ter kakovostno arhitekturno in bivalno okolje z dobro prometno dostopnostjo v ostalih vaseh pa predstavljata pomemben stimulator za prebivalce, da živijo v enem, delajo pa v drugem kraju. 2. Krajinska enota Senožeško podolje in Senožeška brda – S Senožeško podolje (ime ponazarja poglavitno reliefno izoblikovanost krajinske enote) predstavlja zakljucni del maticnega Krasa. Na severu podolje prehaja v hriboviti svet Senožeških brd, na jugu pokrajino zapira pogorje Vremšcice in Cebulovica, na vzhodu pa prehaja v dinarskokraško Slovenijo. Prehodnost obmocja vpliva na njegovo izrazitost. V krajini, vsaj kar zadeva temperaturne razmere, prevladujejo celinske klimatske poteze nad submediteranskimi. Podolje pokrivajo rjava pokarbonatna tla, ki se vecinoma pojavljajo v kombinaciji z rendzino. Naravno rastje je listnati gozd, posebno mesto med drevesnimi vrstami imajo umetni nasadi crnega bora. Zaradi spodbujanja pašne reje drobnice se ponekod ohranjajo travišca. Simbolne vrednosti naravnih in kulturnih prvin imajo lokalni pomen. Senožeškemu podolju pripadajo naselja: Senožece, Gabrce, Dolenja vas, Potoce, Senadole in Laže. Naravni pogoji Senožeškega podolja niso najugodnejši za poselitev. Burja, znacilna za obmocje obcine, je najizrazitejša prav v tej krajinski enoti. Da bi omilila njeno moc, so si naselja izbrala naravno zavetrno lego ob vznožju reliefno razgibanega sveta. Znotraj naselja so zašcito pred mocnim vetrom graditelji dosegli z zbito tlorisno kompozicijo vasi, kar daje vasem znacilno grucasto podobo, z navidezno neurejenostjo in nesistematicnostjo vasi. Severni del obcine in krajinske enote pa pripadajo razgibanemu flišnemu hribovju, Senožeškim brdom. Senožeška brda na jugu obdaja Senožeško podolje, osojna pobocja hribovja padajo v zgornji del Vipavske doline. Zadostna kolicina padavin in prevladujoca evtricna rjava prst omogocata ugodne pogoje za rast obsežnih hrastovih gozdov, ki dajejo pokrajini pecat gozdnatosti. Brda tako niso le morfološki pojem, ampak tudi sinonim za gozd na flišnih tleh. Na neobljudenost pokrajine vpliva zlasti reliefna razgibanost krajinske enote. Gre za vecinoma neposeljeno obmocje, obljudena je le dolina Mocilnika. V tem primeru voda predstavlja kljucno lokacijsko determinanto poselitve. Ob potoku so namrec pod skupnim pod skupnim krajevnim imenom Otošce nanizani posamezni objekti oziroma manjše skupine objektov, ki dajejo kraju podobo razloženega naselja. Simbolne vrednosti naravnih in kulturnih prvin prostora imajo lokalni pomen. Razvojne usmeritve: • ohranjajo se naravne vrednote in tudi znacilni kraški pojavi, kot so vrtace in mikroreliefne kraške oblike (škraplje, skalni osamelci ipd.); • varuje se kulturna krajina, s cimer se ohranja in razvija identiteta podeželskega prostora; • zadržuje se spontano zarašcanje Krasa, s cimer se ohranjajo znacilne rastlinske združbe in botanicne posebnosti, ki bi sicer z zarašcanjem travnikov in gozdov izginile s Krasa; • ohranja se kmetijska proizvodnja (ovcereja, kozjereja ipd.) v obsegu, ki omogoca ohranitev krajinskih znacilnosti obmocja; spodbuja se kmetijska proizvodnja z vse bolj izobraženo delovno silo, multifunkcionalna kmetijska dejavnost (v povezavi s turizmom, rekreacijo, gozdarstvom, obrtjo) prispeva k ohranjanju kulturne krajine, poseljenosti in funkcije podeželja, ki omogoca ohranitev krajinskih znacilnosti in biotske raznovrstnosti obmocja; • omejujejo se sodobne oblike kraških melioracij, ki vplivajo na poenotenje in degradacijo kraške pokrajinske podobe (zasipavanje vrtac s kamenjem), spodbujajo se tradicionalni nacini ohranjanja kmetijske kraške krajine (ohranjanje suhih zidov); • ohranjajo se vaške kale kot površinske vode in oznacevalci kraških vasi; • ohranjata se tradicionalna podoba naselij ter njihova umestitev v krajino; • prednost pred novogradnjo imata prenova in sanacija obstojecega stavbnega fonda; novogradnje morajo slediti tipicnim prostorskim smerem in umešcenosti naselij v prostor (npr. umešcenost za manjše grebene ali vzpetine, na prisojno zavetno stran); • prenove in novogradnje morajo slediti znacilnemu arhitekturnemu tipu v naseljih (strnjenost grucastih vasi, tipicne smeri slemen, materiali, kritine, detajli, obzidana dvorišca); • suhozidi se ohranjajo in vzdržujejo na tradicionalen nacin; • nosilec osrednjega gospodarskega in kulturnega razvoja v krajini je naselje Senožece, ki ohranja in krepi znacaj pomembnejšega lokalnega središca; • z urejenim in kakovostnim bivalnim okoljem, zagotavljanjem možnosti zaposlovanja, boljše oskrbe s centralnimi funkcijami in izboljševanjem infrastrukturne opremljenosti se povecuje privlacnost naselja Senožece za bivanje; kakovostna arhitekturna zasnova, privlacno bivalno okolje z dobro prometno dostopnostjo v ostalih vaseh predstavljajo pomemben stimulator za prebivalce, da živijo v enem, delajo pa v drugem kraju; • z namenom ohranjanja poselitve v dolini potoka Mocilnik se izboljša prometna povezava s centralnimi kraji v Vipavski dolini, kamor prebivalci obmocja dnevno gravitirajo; • obstojeca poselitev ob potoku Mocilnik se ohranja v sedanjih okvirih; obmocja opušcenih delov naselja se prepustijo nadaljnjemu zarašcanju, razen v primeru, ko se izkaže interes za obnovo posameznih objektov; • najvecji del Senožeških brd bo ostal neposeljen tudi v prihodnje in bo predstavljal obmocje neokrnjene narave, ki se kot tako varuje. 3. Krajinska enota Vremska dolina z Vremšcico – V Vremska dolina je ucinek ponikovalnice Reke na robnih apnencih in je kot zakljucek Reške doline izrazita kontaktna tvorba na meji propustnega in nepropustnega sveta z vsemi znacilnostmi slepe doline. Dolino na jugu omejuje svet Brkinov, na severu pa pogorje Vremšcice. Dno Vremske doline sestavlja široka akumulacijska terasa, imenovana Vremsko polje. Na flišnih naplavinah, nanesenih na apneniško podlago Vremskega polja, se je razvila rodovitna prst, zaradi cesar je dolinsko dno kmetijsko obdelano, medtem ko so naselja umaknjena na njegov rob oziroma na višje ležece terase, od koder se odpirajo kakovostni pogledi na privlacno kulturno krajino. Pobocja Vremšcice v veliki meri prerašca bukov gozd. Od nekdaj obsežnih travišc, senožetov in pašnikov so se do danes ohranili le ostanki na pobocjih z manj ugodnimi rastišcnimi razmerami in tam, kjer sta še prisotni paša in košnja. Simbolne vrednosti naravnih in kulturnih prvin prostora imajo pretežno lokalni pomen. Državno zavarovano obmocje je kanjon Reke v okviru Regijskega parka Škocjanske jame. Vremski dolini pripadajo naselja: Gornje Ležece, Gornje Vreme, Dolnje Vreme, Vremski Britof, Škoflje, Zavrhek, Famlje in Gorice pri Famljah. Zasnova naselij v krajinski enoti je najbližja znacilnostim kraškega morfološkega tipa. Prevladuje nepravilna, grucasta razporeditev objektov ob razvejanih prometnicah. Razvojne usmeritve: • zagotavljata se varovanje naravnih vrednot, ohranjanje biotske raznovrstnosti in kulturne krajine; • spodbuja se sonaravna kmetijska dejavnost; na obmocju Vremskega polja se spodbujata tradicionalna kmetijska raba z razdrobljeno lastniško posestniško in parcelno strukturo ter hitro menjavanje razlicnih kultur, kar ustvarja kakovostno kulturno krajinsko podobo prostora, ki jo je treba ohranjati; • preprecuje se zarašcanje kulturne krajine s pašno živinorejo; • ohranjajo in vzdržujejo se kmetijska zemljišca in kakovosten krajinski vzorec (prepletanje njiv s sadovnjaki ter grajenimi dominantami); ohranjajo se znacilni slivovi nasadi in spodbuja zasajanje novih sadovnjakov; • ohranja se visoka zaraslost ob vodotokih; • ohranjata se vplivno zaledje Škocjanskih jam, dolina reke Reke; • ohranjata se tradicionalna podoba naselij in njihova umestitev v krajino; • ohranjajo se vaške kale kot edine površinske vode in oznacevalci kraških vasi; • prednost pred novogradnjo imata prenova in sanacija obstojecega stavbnega fonda; novogradnje morajo slediti tipicnim prostorskim smerem in umešcenosti naselij v prostor (npr. umešcenost za manjše grebene ali vzpetine, na prisojno zavetrno stran); • prenove in novogradnje morajo slediti znacilnemu arhitekturnemu tipu v naseljih (strnjenost grucastih vasi, tipicne smeri slemen, materiali, kritine, detajli, obzidana dvorišca); • suhozidi se ohranjajo in vzdržujejo na tradicionalen nacin; • izboljšuje se demografska struktura z ucinkovito demografsko politiko in poudarjanjem prednosti življenja na podeželju; • naselje Vremski Britof prevzame funkcijo lokalnega središca Vremske doline in Brkinov, ki za lokalne potrebe dopolnjuje funkcijo obcinskega središca in zagotavlja osnovne pogoje za življenje prebivalcev svojega gravitacijskega zaledja; • razlike v primerjavi z ostalimi krajinskimi enotami se zmanjšujejo s prenovo vasi, z vnašanjem novih vsebin v podeželski prostor, posodobitvijo kmetijske dejavnosti, agrarno komasacijo in komunalno sanacijo; • spodbuja se razvoj športno rekreativnega turizma (zmajarstvo, jadralno padalstvo, pohodništvo) v obsegu in na nacin, ki ne ogroža zavarovanih in kvalifikacijskih rastlinskih in živalskih vrst ter kvalifikacijskih habitatnih tipov, ohranjajo se sirarske dejavnosti in pašništvo (ovcereja) na Vremšcici; • ohranjajo se razgledi z Vremšcice in biodiverzitetne znacilnosti (ekosistemi). 4. Krajinska enota Brkini – B Brkini so široko v dinarski smeri potekajoce flišno hribovje. Zaradi geomorfoloških ucinkov, ki so posledica razgibanega reliefa, je pokrajina pravo nasprotje nižjemu obrobnemu apneniškemu svetu. Hribovje je razrezano z dolinami in hudourniškimi grapami s strmimi pobocji, ki jih med seboj locijo posamezna slemena. Relief je eden od vzrokov za hitro in velikopotezno opušcanje obdelovalnih površin. Prehodnost pokrajine se kaže v podnebnih znacilnostih. Na brkinskih slemenih, izpostavljenih vetrovom, so temperature nižje kot v ostalem delu obcine. Zaradi prepletanja vplivov sredozemskega in celinskega podnebja je pogosto pojavljanje žleda. Prst je najrodovitnejša na vrhovih slemen. Prevladujoca zemljiška kategorija je gozd. Delež gozdnatosti se zaradi opušcanja kmetijske dejavnosti povecuje, travišca se ohranjajo le na slemenih. Simbolne vrednosti naravnih in kulturnih prvin prostora imajo lokalni pomen. Brkinom pripadajo naselja: Barka, Kozjane, Mislice, Podgrad pri Vremah, Vareje in Vatovlje. Lego naselij najocitneje dolocajo reliefne razmere. Uravnave na slemenih so poseljene, medtem ko so ozke grape ob potokih in hudournikih ostale vecinoma neobljudene. Identiteto krajinski enoti tako soustvarjajo po vrhovih slemen razvršcena grucasta naselja. Zaradi takšnega položaja so vasi vizualno bolj izpostavljene, kar pa danes zmanjšuje precejšnja gozdnatost obmocja. Razvojne usmeritve: • zagotavljata se varovanje naravnih vrednot, ohranjanje biotske raznovrstnosti in kulturne krajine; • ob pomoci domacih subvencij in s sredstvi iz strukturnih skladov, z agrarno komasacijo in s povecevanjem velikosti kmetij za tiste kmetije, ki bodo gradile na konkurencnosti, se ohranja kmetijska dejavnost; njena vloga se ne odraža samo kot proizvodna funkcija, ampak je kmetijstvo tudi panoga, ki skrbi za prostor na nacin, da ne izgublja svojih znacilnosti; spodbuja se zlasti razvoj sonaravnega kmetovanja z vse bolj izobraženo delovno silo; ohranjajo se tradicionalni vzorci kmetijskih zemljišc na slemenih in terasah, ki skupaj z znacilno vrstno zasajenim sadnim drevjem ustvarjajo tipicno podobo Brkinov; • vzdržuje se obstojece razmerje med kmetijskimi površinami in gozdom; • poleg kmetijske dejavnosti se razvijajo tudi druge dejavnosti, ki jo bodo dopolnjevale (turizem, rekreacija, gozdarstvo, obrt); • ohranja se avtohton poselitveni vzorec, to je grucasta slemenska pozidava z obdajajocimi terasami in kmetijskimi površinami; • ohranja se prilagojenost poselitvenega vzorca reliefu; • ohranjajo se vaške kale kot edine površinske vode in oznacevalci kraških vasi; • suhozidi se ohranjajo in vzdržujejo na tradicionalen nacin; • problematika praznjenja obmocja se rešuje z ustrezno demografsko politiko; • ob izkorišcanju dela na daljavo (spodbuja se zlasti razvoj novih dejavnosti, povezanih z družinskim podjetništvom), razvoju dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in drobnega podjetništva se utegne število emigrantov zmanjšati; izseljevanje se zaustavlja še s poceni zemljišci in omogocanjem dnevne migracije; v koncni fazi se lahko demografska struktura stabilizira in ohrani obstojeca poselitev; dopušca se možnost priseljevanja ljudi z višjimi okoljskimi standardi; • poseljenost krajinske enote se zagotavlja z ukrepi, kot je posodobitev prometne infrastrukture in informacijsko komunikacijske tehnologije, z zagotavljanjem osnovnega komunalnega standarda, bližino osnovnega izobraževanja ter z razvojem nekaterih mobilnih funkcij (potujoca trgovina z živili, mobilna zdravstvena in socialna oskrba, sistem pomoci na domu za starejše obcane, prevozi s šolskimi avtobusi); • ker obmocje ostaja brez lastnega oskrbnega središca, se prioritetno omogoca boljša dostopnost do dobrin skupnega pomena s pomocjo sodobne infrastrukture; • razlike z ostalimi krajinskimi enotami se zmanjšujejo s prenovo vasi, vnašanjem novih vsebin v podeželski prostor, posodobitvijo kmetijske dejavnosti, agrarno komasacijo in komunalno sanacijo. 8.3 Obmocja za potrebe obrambe, obmocja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrecami ter obmocja zašcite in reševanja Obmocja za obrambne potrebe (1) Na obmocju obcine sta naslednji obmocji za potrebe obrambe: • Letališce Divaca – obmocje možne izkljucne rabe ter omejene in nadzorovane rabe in • Vremšcica – obmocje možne izkljucne rabe. (2) Obmocja možne izkljucne rabe so obmocja, ki so primarno namenjena za druge potrebe in se v primeru izrednega stanja, vojnega stanja ali krize, lahko uporabijo za obrambne potrebe ter v miru za usposabljanje oziroma so v souporabi za obrambne potrebe. (3) Obmocja omejene in nadzorovane rabe obsegajo obmocja, na katerih so nujne omejitve iz varnostnih in tehnicnih vzrokov. (4) Obmocja za potrebe obrambe so prikazana v graficnem delu strateškega dela OPN na Karti 3: »A – Zasnova prostorskega razvoja obcine, Zasnova obrambe in zašcite«. Ocena ogroženosti za posamezne nesrece Glavni cilj varstva pred naravnimi in drugimi nesrecami je zmanjšanje števila nesrec ter preprecitev oziroma zmanjšanje števila žrtev in drugih posledic nesrec. Možne naravne in druge nesrece v obcini so zemeljski potres do 8. stopnje po lestvici MSK, ekološke nesrece (ogroženost obcine z nevarnimi snovmi: bencinska servisa v Divaci in Senožecah), požari v obmocjih proizvodnih dejavnosti in urbanih okoljih ter požari v naravnem okolju, viharji in ujme s toco, žled, suša ter nesrece v prometu. Zašcita in reševanje (1) Prva medicinska pomoc je organizirana preko osnovnega zdravstvenega varstva v splošni ambulanti v Divaci in Senožecah. Nobena od zdravstvenih služb nima nujne medicinske pomoci. Reševalci morajo na to podrocje priti iz Zdravstvenega doma Sežana. (2) Za evakuacijo je predvidenih devet obmocij: štiri v Divaci in po eno v Divaški jami, v Senožecah, na letališcu Divaca, na obmocju Podgore in v Globocaku pri Matavunu. (3) V obcini ni deponije za odlaganje kontaminiranih materialov. (4) Obmocja za evakuacijo so prikazana v graficnem delu strateškega dela OPN na Karti 3: »A – Zasnova prostorskega razvoja obcine, Zasnova obrambe in zašcite«. 9. Usmeritve za dolocitev namenske rabe zemljišc Usmeritve za dolocitev namenske rabe zemljišc (1) Namenska raba se doloci in prikaže za celotno obmocje obcine. Osnovna namenska raba zemljišc se loci na: • stavbna zemljišca, • kmetijska zemljišca, • gozdna zemljišca, • vodna zemljišca, • druga zemljišca. (2) Širitve so zasnovane tako, da omogocajo doseganje ciljev prostorskega razvoja Obcine in sledijo usmeritvam za razvoj poselitve in usmeritvam za razvoj v krajini. (3) Stavbna zemljišca se v kmetijska oziroma gozdna zemljišca spreminjajo tam, kjer je bil za to izkazan interes lastnikov zemljišc in je to sprejemljivo tudi z vidika prostorskega razvoja obcine. Stavbna zemljišca se v kmetijska oziroma gozdna zemljišca spreminjajo tudi na obmocjih, ki so se na osnovi analiz izkazala kot za gradnjo neustrezna zemljišca. (4) Spreminjanje kmetijskih in gozdnih zemljišc v stavbna se izvaja na obmocjih, kjer je zaradi racionalnega prostorskega razvoja najbolj smotrno širiti naselja (predvsem na obmocjih razpršene gradnje, na kmetijskih zemljišcih znotraj naselij, na manjših obmocjih kmetijskih zemljišc, na katerih ni pricakovati intenzivne kmetijske proizvodnje, na robovih gozdov, katerih odstranitev ne vpliva na ekološko stanje obmocja). Pri tem je treba v najvecji možni meri upoštevati kakovost kmetijskih zemljišc in njihov potencial za kmetijsko proizvodnjo. Pri spreminjanju kmetijskih zemljišc v stavbna je treba upoštevati tudi naravne kakovosti posameznih obmocij. (5) Kmetijska zemljišca se lahko (na obmocjih razpršene poselitve) spreminjajo v stavbna tudi za potrebe širitev funkcionalnih zemljišc za razvoj kmetij oziroma dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. (6) Spreminjanje kmetijskih in gozdnih zemljišc v stavbna se izven obmocij strnjene pozidave lahko izvaja zaradi potreb razvoja gospodarske javne infrastrukture ter turizma in rekreacije. (7) Znotraj sklenjenih obmocij gozdov spremembe gozdnih zemljišc v stavbna za potrebe poselitve niso dopustne. (8) Obmocja pridobivanja mineralnih surovin so opredeljena le na delujocih obmocjih površin nadzemnega pridobivalnega prostora v Razdrtem in Lažah. V obcini je treba vzpostaviti evidenco stanja opušcenih nelegalnih kopov, jih sanirati (brez možnosti nadaljnjega izkorišcanja mineralnih surovin) ter opredeliti prioritetne lokacije za izkorišcanje mineralnih surovin. (9) Na obmocju obcine je treba dolgorocno zagotoviti zbirni center, opremljen za loceno zbiranje odpadkov. (10) Vodna zemljišca se ohranjajo v obstojecem obsegu. (11) Namenska raba zemljišc je prikazana v graficnem delu strateškega dela OPN na Karti 8: »D – Usmeritve za dolocitev namenske rabe in razvoj v krajini«. 10. Usmeritve za dolocitev prostorskih izvedbenih pogojev Usmeritve za dolocitev prostorsko izvedbenih pogojev (1) Prostorski izvedbeni pogoji se dolocijo za celotno obmocje obcine. Prikazani so v izvedbenem delu obcinskega prostorskega nacrta. Z njimi se dolocijo merila in pogoji za gradnjo objektov ter drugih posegov po posameznih EUP: glede vrste dopustnih dejavnosti, vrste dopustnih gradenj in drugih del ter vrste dopustnih objektov glede na namen, njihovo lego, velikost in oblikovanje, pogoje glede prikljucevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, varstvene pogoje, ipd. (2) Temeljne usmeritve za prostorske izvedbene pogoje ob upoštevanju usmeritev predhodnih clenov: • Obmocja poselitve pretežno urbaniziranega tipa sta samo naselji Divaca in Senožece ter delno Vremski Britof (aglomeracija Vremski Britof, Famlje – zaselek Rudnik in Dolnje Vreme) ter so namenjena prepletu centralnih in stanovanjskih dejavnosti z locenimi obmocji za gospodarske dejavnosti; • V obmocjih poselitve centralnih naselij (Divaca in Senožece) se na novih zazidljivih površinah, ki se urejajo z obcinskim podrobnim prostorskim nacrtom, dovoljuje poselitev vecje gostote do 50 preb./ha; • V obmocjih zmerne urbanizacije (Dolnje Ležece, Vremski Britof, Famlje – zaselek Rudnik, Dolnje Vreme) se dovoljuje gradnja zmerne gostote do 35 preb./ha; v poselitvenih obmocjih ostalih naselij pa poselitev manjše gostote do 20 preb./ha; • V naseljih so še razpoznavni tradicionalni vzorci pozidave, kar je treba ohranjati tudi v prihodnje; • V ravninskem oziroma dolinskem delu obcine se opremljanje z gospodarsko javno infrastrukturo rešuje v skupnem sistemu. Posamezni komunalni vodi se dograjujejo. V ostalih delih se opremljanje z gospodarsko javno infrastrukturo (vodovod, odvajanje odpadnih voda) rešuje v okviru posameznih naselij; • Cista stanovanjska obmocja se zaradi zagotavljanja kakovosti bivalnega okolja odmikajo od virov hrupa, npr. avtoceste, železnice, na obstojecih obmocjih, obremenjenih s hrupom (predvsem ob avtocesti in regionalnih cestah), pa je treba zagotoviti protihrupne ukrepe; • Obmocja industrijske proizvodnje so praviloma locena od stanovanjskih dejavnosti, možno pa je prepletanje gospodarskih in centralnih dejavnosti, ce so medsebojno združljive. • Za varovanje zdravja prebivalstva se zagotavlja zdravstvena ustrezna pitna voda in varujejo vodni viri., stremi se k cim boljši kakovosti zunanjega zraka, ohranjajo se površine za pridelavo kakovostne lokalno pridelane hrane ter varujejo površine za šport in rekreacijo. III. Izvedbeni del 1. Uvodne dolocbe 5. clen (vsebina izvedbenega dela) (1) Izvedbeni del doloca: • enote urejanja prostora, • obmocja namenske rabe prostora, • splošne prostorske izvedbene pogoje, • podrobne prostorske izvedbene pogoje, • posebne prostorske izvedbene pogoje za posamezne EUP in • obmocja, za katera se pripravijo OPPN in usmeritve za izdelavo OPPN. (2) Izvedbeni del je treba upoštevati pri izdaji gradbenih dovoljenj za gradnjo objektov, pri prostorskem umešcanju in gradnji enostavnih objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih dolocajo predpisi. (3) Poleg dolocb tega izvedbenega dela je treba pri graditvi objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih dolocajo predpisi, upoštevati tudi druge predpise in druge akte, ki dolocajo javno-pravne režime v prostoru in na osnovi katerih je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja treba pridobiti pogoje in soglasja. Dolžnost upoštevanja teh pravnih režimov velja tudi v primeru, kadar to ni navedeno v tem odloku. 6. clen (stopnja natancnosti mej) (1) Meje EUP so dolocene na osnovi katastrskih, topografskih in digitalnih orto-foto nacrtov razlicnih meril in prikazane na zemljiškem katastru v merilu 1 : 5000. (2) Položajna natancnost mej EUP je enaka položajni natancnosti zemljiškega katastra, ce meja urejanja sovpada s parcelno mejo. Ce meje EUP ne sovpadajo s parcelno mejo, je položajna natancnost meje EUP odvisna od razlik med položajno natancnostjo topografskih in digitalnih orto-foto nacrtov in digitalnim katastrskim nacrtom na obmocju obravnavane meje. (3) V primeru, ko parcela objekta leži v dveh EUP, za gradnjo tega objekta veljajo dolocila za tisto EUP, v kateri leži vecji del parcele objekta. To dolocilo se lahko uporabi le v primerih, ko je nacrtovan objekt dovoljen v obeh EUP. Drugi graficni prikazi iz 1. clena tega odloka so pripravljeni na osnovi podatkov o dejanskem stanju v prostoru, ki se lahko v dolocenih primerih razlikuje od dejanskega stanja v naravi. V teh primerih je treba pri uporabi graficnih prikazov upoštevati dejansko stanje v naravi. (4) V primerih, ko zaradi neusklajene ali neprimerne položajne natancnosti razlicnih podatkov meje, prikazane v tem aktu, odstopajo od dejanskega stanja v naravi, je treba v postopku dolocitve gradbene parcele izvesti postopek ureditve meje ali drugi predpisan geodetski postopek, s katerim se nedvoumno izkaže usklajenost nacrtovane gradnje s tem prostorskim aktom in stanjem v prostoru. 7. clen (clenitev prostora) (1) Za potrebe dolocitve prostorskih izvedbenih pogojev tega odloka je izvedena clenitev prostora. Celotni prostor obcine je v izvedbenem delu, skladno z mejami naselij in mejami katastrskih obcin po Registru prostorskih enot GURS, razdeljen na naslednje prostorske enote: • funkcionalne enote stavbnih zemljišc v naseljih, • funkcionalne enote izven naselij vkljucno s stavbnimi zemljišci razpršene poselitve in stavbišci objektov razpršene gradnje. (2) Funkcionalne enote so nadalje clenjene na EUP. EUP je obmocje s praviloma enolicno namensko rabo ter enotnimi merili za urejanje prostora, razen v primerih posebnih dolocil za posamicne EUP. (3) EUP so prikazane v graficnem delu izvedbenega dela OPN OD, na Karti 3: »Prikaz obmocij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«. (4) EUP se lahko v izjemnih primerih, ko so za izvedbene pogoje potrebne posebne dolocbe, cleni v podenote, kar se posebej opredeli v posebnih dolocbah tega odloka. 8. clen (funkcionalne enote) (1) EUP se za potrebe oznacevanja združujejo v funkcionalne enote. (2) EUP so razlicno oznacene v obmocjih stavbnih in nestavbnih zemljišc. (3) Obmocje OPN OD je razdeljeno na naslednje funkcionalne enote v obmocju stavbnih zemljišc (Preglednica 3): Preglednica 3: Funkcionalne enote obmocij stavbnih zemljišc Oznaka funkcionalne enote Ime funkcionalne enote BA Barka BE Betanja BR Brežec pri Divaci DA Dane pri Divaci DI Divaca DO Dolenja vas DL Dolenje Ležece DV Dolnje Vreme FA Famlje GA Gabrce GO Gorice pri Famljah GL Gornje Ležece GV Gornje Vreme GR Gradišce pri Divaci KP Kacice-Pared KO Kozjane LA Laže MA Matavun MI Mislice NA Naklo OT Otošce PD Podgrad pri Vremah PT Potoce SD Senadole SN Senožece ŠK Škocjan ŠF Škoflje VR Vareje VT Vatovlje VB Vremski Britof ZA Zavrhek (4) Obmocja nestavbnih zemljišc so razdeljena na naslednje funkcionalne enote (Preglednica 4): Preglednica 4: Funkcionalne enote obmocij nestavbnih zemljišc Oznaka funkcionalne enote V funkcionalni enoti so naslednje katastrske obcine D Dane, Dolnje Ležece, Divaca, Naklo S Dolenja vas, Gabrce, Laže, Potoce, Senadole, Senožece V Famlje, Gornje Vreme, Škoflje, Vremski Britof B Barka, Kozjane, Mislice, Podgrad, Vareje, Vatovlje 9. clen (enote urejanja prostora) (1) OPN OD doloca prostorske izvedbene pogoje za gradnjo objektov in rabo prostora po EUP. (2) EUP je obmocje z enovito namensko rabo in enotnim tipom zazidave ter drugimi pogoji in merili za urejanje prostora. (3) EUP v naseljih se oznaci z enolicno oznako, ki vsebuje: • oznako funkcionalne enote in zaporedno številko znotraj funkcionalne enote, • oznako namenske rabe. (4) Na karti se pojavlja naslednji zapis oznak EUP v obmocjih stavbnih zemljišc, na primer: BA-1 SS OPPN pri cemer je: • BA – oznaka funkcionalne enote (naselje Barka); • 1 – zaporedna številka EUP znotraj funkcionalne enote; • SS – oznaka namenske rabe prostora (splošna stanovanjska obmocja); • OPPN – oznaka nacina urejanja; oznaka OPN se ne izpisuje; glede na vrsto prostorskega izvedbenega akta, ki velja za EUP, so možne tudi oznake DPN. (5) EUP v obmocjih nestavbnih zemljišc so oznacene z enolicno oznako funkcionalne enote. Primer: B-10 G OPPN pri cemer je: • B – oznaka funkcionalne enote (odprti prostor), • 10 – zaporedna številka EUP znotraj funkcionalne enote, • G – oznaka namenske rabe prostora (gozdna zemljišca), • OPPN – oznaka nacina urejanja; oznaka OPN se ne izpisuje; glede na vrsto prostorskega izvedbenega akta, ki velja za EUP, so možne tudi oznake DPN. 10. clen (prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo za enote urejanja prostora) (1) Za vsako EUP ta odlok doloca prostorske izvedbene pogoje. Prostorski izvedbeni pogoji so razdeljeni na: • splošne prostorske izvedbene pogoje, dolocene v 3. podpoglavju III. poglavja tega odloka, • podrobne prostorske izvedbene pogoje, dolocene v 4. podpoglavju III. poglavja tega odloka, • morebitne posebne prostorske izvedbene pogoje za posamezne EUP, dolocene v 5. podpoglavju III. poglavja tega odloka. (2) Splošni prostorski izvedbeni pogoji se uporabljajo v vseh EUP, razen ce je s podrobnimi ali posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji doloceno drugace. (3) Podrobni prostorski izvedbeni pogoji dopolnjujejo ali spreminjajo splošne prostorske izvedbene pogoje po posameznih vrstah namenske rabe. V primeru ce so podrobni prostorski izvedbeni pogoji drugacni od splošnih, veljajo podrobni pogoji. (4) Za posamezno EUP so lahko poleg splošnih in podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev tega odloka doloceni tudi posebni prostorski izvedbeni pogoji, ki dopolnjujejo ali spreminjajo splošne oziroma podrobne prostorske izvedbene pogoje. V primeru ce so posebni prostorski izvedbeni pogoji drugacni od splošnih ali podrobnih, veljajo posebni pogoji. (5) Za EUP, za katere je predvidena izdelava OPPN, veljajo usmeritve za izdelavo teh nacrtov, ki so dolocene v 6. podpoglavju III. poglavja tega odloka. 2. Namenska raba prostora 11. clen (vrste namenske rabe prostora) (1) Gradnje so dovoljene le na obmocjih stavbnih zemljišc, razen za gradnje izven stavbnih zemljišc, ki jih doloca ta odlok ali zakon. (2) V posameznih obmocjih urejanja morajo površine, namenjene osnovni dejavnosti, obsegati pretežni del (vec kot 50 %) vseh površin. Dopolnilne dejavnosti so možne ob upoštevanju te omejitve. (3) Namenska raba prostora je prikazana v graficnem delu izvedbenega dela OPN OD, na Karti 3: »Prikaz obmocij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«. (4) Vrste namenskih rab doloca Preglednica 5: Preglednica 5: Vrste obmocij namenske rabe in njihova pretežna namembnost Podrobnejša namenska raba prostora Nadaljnja clenitev kategorij podrobnejše namenske rabe prostora I. OBMOCJA STAVBNIH ZEMLJIŠC S – obmocja stanovanj SS – splošna stanovanjska obmocja SSe – obmocja stanovanjske prostostojece gradnje pretežno enodružinskih hiš SSs – obmocja stanovanjske strnjene gradnje pretežno enodružinskih hiš SSv – obmocja vecstanovanjske gradnje SB – stanovanjske površine za posebne namene / SK – površine podeželskega naselja / C – obmocja centralnih dejavnosti CU – osrednja obmocja centralnih dejavnosti / CD – druga obmocja centralnih dejavnosti CDi – obmocja centralnih dejavnosti za izobraževanje, vzgojo in šport CDz – obmocja centralnih dejavnosti za zdravstvo in socialno varstvo CDk – obmocja centralnih dejavnosti za kulturo in verske namene CDu – obmocja centralnih dejavnosti za javno upravo CDo – obmocja centralnih dejavnosti za trgovske, oskrbne, poslovne in storitvene dejavnosti brez stanovanj I – obmocja proizvodnih dejavnosti IP – površine za industrijo / IG – gospodarske cone / IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo / B – posebna obmocja BT – površine za turizem / BD – površine drugih obmocij / Z – obmocja zelenih površin ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport / ZP – parki / ZD – druge urejene zelene površine / ZK – pokopališca / P – obmocja in omrežja prometne infrastrukture PC – površine cest / PŽ – površine železnic / PL – površine letališc / PO – ostale prometne površine / T – obmocja komunikacijske infrastrukture / / E – obmocja energetske infrastrukture / / O – obmocja okoljske infrastrukture / / A – površine razpršene poselitve / Ask – površine razpršene poselitve podeželskega zaselka Abt – površine razpršene poselitve za turizem II. OBMOCJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠC K – obmocja kmetijskih zemljišc K1 – najboljša kmetijska zemljišca / K2 – druga kmetijska zemljišca / III. OBMOCJA GOZDNIH ZEMLJIŠC G – obmocja gozdnih zemljišc G – gozdna zemljišca / IV. OBMOCJA VODA V – površinske vode VC – celinske vode / VI – obmocja vodne infrastrukture / V. OBMOCJA DRUGIH ZEMLJIŠC L – obmocja mineralnih surovin LN – površine nadzemnega pridobivalnega prostora / 12. clen (dolocitev stavbnega zemljišca objektom, ki so razpršena gradnja) (1) Za vse legalno zgrajene objekte, ki so po ZPNacrt razpršena gradnja in evidentirani v kartografskem delu OPN kot informacija o dejanskem stanju v prostoru (kataster stavb) ter nimajo dolocenega stavbnega zemljišca v skladu s Pravilnikom o vsebini, obliki in nacinu priprave obcinskega prostorskega nacrta ter pogojih za dolocitve obmocij sanacije razpršene gradnje in obmocij za razvoj in širitve naselij, velja, da jim pripada stavbno zemljišce iz veljavnega upravnega dovoljenja (lokacijskega ali posebnega dela enotnega in gradbenega dovoljenja). Objektom, grajenim pred letom 1967, in objektom z veljavnim upravnim dovoljenjem, v katerem ni dolocena velikost pripadajocega stavbnega zemljišca, pa pripada stavbno zemljišce v velikosti 2,5-krat stavbišca. (2) Na obmocju gradbene parcele, dolocene v gradbenem dovoljenju oziroma na stavbnem zemljišcu v velikosti 2,5-krat stavbišca, je mogoca postavitev po ene istovrstne stavbe iz skupine majhne stavbe ali skupine majhne stavbe kot dopolnitev obstojece pozidave v skladu z uredbo, ki ureja razvršcanje objektov glede na zahtevnost gradnje. 3. Splošni prostorski izvedbeni pogoji 3.1. Uvodne dolocbe 13. clen (splošni, podrobni in posebni prostorski izvedbeni pogoji ter njihova razmerja) (1) Ta odlok v 3. podpoglavju III. poglavja doloca splošne prostorske izvedbene pogoje za gradnjo objektov in rabo prostora. (2) Za posamezne EUP lahko poleg SPIP iz prvega odstavka tega clena veljajo tudi PIPEUP, ki so prikazani v Prilogi 1: »Posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja prostora«. (3) Ce so za EUP doloceni PIPEUP, je treba upoštevati tudi tiste splošne prostorske izvedbene pogoje, ki jih PIPEUP ne spreminjajo. (4) S PIPEUP ni dopustno spreminjati namenske rabe zemljišc, ki je dolocena v graficnem delu izvedbenega dela OPN OD, na Karti 3: »Prikaz obmocij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev« in v Preglednici 5 tega odloka in pogojev, ki jih dolocajo podrocni predpisi. (5) S PIPEUP je izjemoma dopustno spremeniti vrsto objektov in dejavnosti po obmocjih namenske rabe, ki so v Preglednici 6 tega odloka doloceni tako, da se dodajo posamicni objekti oziroma dejavnosti, ki dopolnjujejo objekte oziroma dejavnosti v EUP. (6) V PIPEUP se vrednosti FZ in FI, ki so dolocene s tem odlokom, lahko prekoracijo, ce prekoracitev pomeni kakovostno ureditev in se s tem za nacrtovane objekte zagotovijo predpisan FZP in parkirne površine v skladu z dolocbami tega odloka. 3.2. Vrste objektov glede na namen v obmocjih namenske rabe 14. clen (dopustni objekti in dejavnosti po obmocjih namenske rabe) (1) V Preglednici 6 so doloceni dopustni objekti in dejavnosti po obmocjih namenske rabe. Za posamezna obmocja namenske rabe poleg dopustnih objektov in dejavnosti, dolocenih v Preglednici 6, veljajo tudi dolocila 15. clena odloka in Priloga 2: »Tabela dovoljenih nezahtevnih in enostavnih objektov, zacasnih objektov ter urbane opreme po posameznih namenskih rabah«. (2) Vrste dopustnih objektov in dejavnosti iz prvega odstavka tega clena so dolocene na osnovi podrocnega zakona o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o dolocitvi objektov državnega pomena, pri cemer: • so vrste objektov oznacene s šifro iz podrocnega zakona, • je vedno navedena le najnižja ustrezna raven objektov (podrazred), brez navedbe višjih ravni. Preglednica 6: Dopustni in pogojno dopustni objekti in dejavnosti po obmocjih namenske rabe 1. SS – SPLOŠNA STANOVANJSKA OBMOCJA 1. Dopustni objekti in dejavnosti: – 11100 Enostanovanjske stavbe; – 11210 Dvostanovanjske stavbe; – 11302 Stanovanjske stavbe za posebne namene: samo materinski dom, bivalne skupnosti ipd.; – 24110 Športna igrišca: samo igrišca za športe na prostem; – 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti cas: samo otroška in druga javna igrišca, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine; – 12740 Druge stavbe, ki niso uvršcene drugje: samo gasilski domovi; – gradnja gospodarske javne infrastrukture in komunalne opreme (cistine naprave). 2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: a) Pogojno so dopustne tudi stavbe in dejavnosti, ki dopolnjujejo osnovno namembnost obmocja: – 12112 Gostilne, restavracije in tocilnice; – 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev: samo penzion in gostišce; – 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev; – 12201 Stavbe javne uprave; – 12301 Trgovske stavbe (do 500,00 m2 BTP objekta ali dela objekta); – 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (do 150,00 m2 BTP objekta ali dela objekta); – 12420 Garažne stavbe: samo garaže; – 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo: samo dvorane za družabne prireditve in prostori za društvene dejavnosti; – 12620 Muzeji in knjižnice: samo galerije, knjižnice; – 12203 Druge poslovne stavbe; – 12510 Industrijske stavbe: samo delavnice (do 300,00 m2 BTP objekta ali dela objekta). b) Dejavnosti in stavbe iz tocke a) so dopustne, ce so izpolnjeni naslednji pogoji: – neposredna navezanost na kategorizirano obcinsko cesto ali cesto višje kategorije, – 12510 Industrijske stavbe so ob izpolnitvi pogojev iz prve alineje te tocke dopustne le na robu naselja. 2. SSe – OBMOCJA STANOVANJSKE PROSTOSTOJECE GRADNJE PRETEŽNO ENODRUŽINSKIH HIŠ 1. Dopustni objekti in dejavnosti: – 11100 Enostanovanjske stavbe; – 11210 Dvostanovanjske stavbe; – 12420 Garažne stavbe: samo garaže za potrebe obmocja; – 24110 Športna igrišca: samo igrišca za športe na prostem; – 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti cas: samo otroška in druga javna igrišca, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine; – pisarniške in poslovne dejavnosti, dejavnosti osebnih storitev in druge storitvene dejavnosti (površina prostorov za dejavnost sme biti najvec 30 % BTP posameznega stanovanjskega objekta). 3. SSs –OBMOCJA STANOVANJSKE STRNJENE GRADNJE PRETEŽNO ENODRUŽINSKIH HIŠ 1. Dopustni objekti in dejavnosti: - 11100 Enostanovanjske stavbe – samo v strnjeni zazidavi, kot so vrstne hiše do najvec 5 hiš skupaj; - 12420 Garažne stavbe: samo garaže za potrebe obmocja; - 24110 Športna igrišca: samo igrišca za športe na prostem; - 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti cas: samo otroška in druga javna igrišca, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine. 4. SSv – OBMOCJA VECSTANOVANJSKE GRADNJE 1. Dopustni objekti in dejavnosti: – 11221 Tri- in vecstanovanjske stavbe; – 11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji; – 11302 Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine: samo dom za starejše osebe, materinski dom, bivalne skupnosti ipd.; – 12640 Stavbe za zdravstvo: samo ambulante; – 24110 Športna igrišca: samo igrišca za športe na prostem; – 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti cas: samo otroška in druga javna igrišca, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine; – 12420 Garažne stavbe: samo garaže za potrebe obmocja. 2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: a) Pogojno so dopustne tudi naslednje dejavnosti: – pisarniške in poslovne dejavnosti, trgovina na drobno, dejavnosti osebnih storitev, zdravstva, športne in druge dejavnosti za prosti cas ter druge storitvene dejavnosti; – 12112 Gostilne, restavracije in tocilnice: samo kavarne ali slašcicarne (površina do 200,00 m2 BTP) oziroma bifeji do 70,00 m2 BTP. b) Dejavnosti iz tocke a) so dopustne v pritlicjih stavb, ce je zagotovljen neposredni zunanji dostop v prostore dejavnosti, dejavnosti iz prve alineje tocke a) pa tudi v kletnih prostorih obstojecih stanovanjskih stavb. 5. SB – STANOVANJSKE POVRŠINE ZA POSEBNE NAMENE 1. Dopustni objekti in dejavnosti: - 11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji; - 11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine: samo domovi za starejše osebe, delavski ali materinski domovi; - 24110 Športna igrišca: samo igrišca za športe na prostem; - 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti cas: samo otroška in druga javna igrišca, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine. 2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: a) Pogojno so dopustne tudi stavbe in dejavnosti, ki dopolnjujejo osnovno namembnost obmocja: - 12112 Gostilne, restavracije (do 250,00 m2 BTP objekta ali dela objekta); bifeji, bari (do 70,00 m2 BTP dela objekta); - 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev; - 12301 Trgovske stavbe (do 300,00 m2 BTP objekta ali dela objekta); - 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (do 100,00 m2 BTP objekta ali dela objekta); - 12420 Garažne stavbe: samo garaže; - 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo: samo dvorane za družabne prireditve in prostori za društvene dejavnosti; - 12640 Stavbe za zdravstvo: samo ambulante; - 12650 Stavbe za šport; - 12740 Druge stavbe, ki niso uvršcene drugje: samo gasilski domovi. b) Dejavnosti in stavbe iz tocke a) so dopustne, ce so ob kategorizirani obcinski cesti ali cesti višje kategorije v naselju. 6. SK – POVRŠINE PODEŽELSKEGA NASELJA 1. Dopustni objekti in dejavnosti: – 11100 Enostanovanjske stavbe; – 11210 Dvostanovanjske stavbe; – 12112 Gostilne, restavracije in tocilnice; – 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev: samo penzioni in gostišca; – 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (do 200,00 m2 BTP objekta ali dela objekta); – 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo: samo dvorane za družabne prireditve (vaški dom) in prostori za društvene dejavnosti; – 12620 Muzeji in knjižnice; – 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo: samo stavbe za predšolsko vzgojo ter osnovnošolsko izobraževanje; – 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov; – 12722 Pokopališke stavbe; – 24204 Pokopališca, – 24110 Športna igrišca: samo igrišca za športe na prostem; – 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti cas: samo otroška in druga javna igrišca, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine; – 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe; – 12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo; – 12713 Stavbe za spravilo pridelka: – 12712 Stavbe za rejo živali: – 12510 Industrijske stavbe: samo delavnice (do 300,00 m2 BTP objekta ali dela objekta); – 12740 Druge stavbe, ki niso uvršcene drugje: samo gasilski domovi; – dopolnilna dejavnost kmetije v skladu s predpisi o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji; – turisticna kmetija, kot dopolnilna dejavnost na kmetiji. 2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: a) Pogojno so dopustne tudi stavbe in dejavnosti, ki dopolnjujejo osnovno namembnost obmocja: – 12201 Stavbe javne uprave; – 12203 Druge poslovne stavbe; – 12301 Trgovske stavbe (do 500,00 m2 BTP objekta ali dela objekta); – 12420 Garažne stavbe: samo garaže. b) Dejavnosti in stavbe iz tocke a) so dopustne, ce so ob kategorizirani obcinski cesti ali cesti višje kategorije. 7. CU – OSREDNJA OBMOCJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI 1. Dopustni objekti in dejavnosti: – 11100 Enostanovanjske stavbe; – 11210 Dvostanovanjske stavbe; – 11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine; – 11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji; – 12112 Gostilne, restavracije in tocilnice; – 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev; – 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev; – 12201 Stavbe javne uprave; – 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic; – 12203 Druge poslovne stavbe; – 12301 Trgovske stavbe (tudi nepokrite tržnice); – 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti; – 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo; – 12620 Muzeji in knjižnice; – 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo; – 12640 Stavbe za zdravstvo; – 12650 Stavbe za šport; – 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov; – 12740 Druge stavbe, ki niso uvršcene drugje: samo gasilski domovi; – 12420 Garažne stavbe: samo garaže; – 24110 Športna igrišca: samo igrišca za športe na prostem z garderobami; – 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti cas: samo otroška in druga javna igrišca, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine. 2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: a) 12520 Rezervoarji, silosi in skladišca: samo skladišca, dopustna za potrebe osnovne dejavnosti objekta; b) 12510 Industrijske stavbe: samo delavnice na robu naselja. 9. CDi – OBMOCJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI ZA IZOBRAŽEVANJE, VZGOJO IN ŠPORT 1. Dopustni objekti in dejavnosti: – 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo; – 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo; – 12620 Muzeji in knjižnice; – 12650 Stavbe za šport (kot sestavni del vzgojno-izobraževalnih dejavnosti); – 24110 Športna igrišca. 2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: a) Pogojno so dopustne tudi stavbe in dejavnosti, ki dopolnjujejo osnovno namembnost obmocja: – 12203 Druge poslovne stavbe; – 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti cas: samo otroška in druga javna igrišca, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine; – 12640 Stavbe za zdravstvo: samo ambulante; – 12420 Garažne stavbe: samo garaže; – 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti. b) 12520 Rezervoarji, silosi in skladišca: samo skladišca za potrebe osnovne dejavnosti objekta. 11. CDz – OBMOCJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI ZA ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO 1. Dopustni objekti in dejavnosti: – 12640 Stavbe za zdravstvo. 2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: a) Pogojno so dopustne tudi stavbe in dejavnosti, ki dopolnjujejo osnovno namembnost obmocja: – 12112 Gostilne, restavracije, tocilnice; – 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (do 150,00 m2 BTP objekta ali dela objekta); – 12650 Stavbe za šport (kot sestavni del dejavnosti zdravstva); – 12301 Trgovske stavbe (do 200,00 m2 BTP objekta ali dela objekta); – 12420 Garažne stavbe. b) 12520 Rezervoarji, silosi in skladišca: samo za potrebe osnovne dejavnosti objekta. 12. CDk – OBMOCJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI ZA KULTURO IN VERSKE NAMENE 1. Dopustni objekti in dejavnosti: – 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo; – 12620 Muzeji in knjižnice; – 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov; – 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo: samo za osnovno dejavnost obmocja. 2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: a) Pogojno so dopustne tudi stavbe in dejavnosti, ki dopolnjujejo osnovno namembnost obmocja: – 12112 Gostilne, restavracije in tocilnice; – 12301 Trgovske stavbe (do 200,00 m2 BTP objekta ali dela objekta); – 12203 Druge poslovne stavbe; – 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti; – 12420 Garažne stavbe; – 12722 Pokopališke stavbe; – 24204 Pokopališca. 13. CDu – OBMOCJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI ZA JAVNO UPRAVO 1. Dopustni objekti in dejavnosti: – 11221 Tri- in vecstanovanjske stavbe; – 12201 Stavbe javne uprave; – 12203 Druge poslovne stavbe; – 12301 Trgovske stavbe; – 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic; – 12112 Gostilne, restavracije in tocilnice: samo za potrebe obmocja; – 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti; – 12420 Garažne stavbe; – 12740 Druge stavbe, ki niso uvršcene drugje: samo stavbe za nastanitev policistov, gasilski domovi. 14. CDo – OBMOCJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI ZA TRGOVSKE, OSKRBNE, POSLOVNE IN STORITVENE DEJAVNOSTI BREZ STANOVANJ 1. Dopustni objekti in dejavnosti: – 12112 Gostilne, restavracije in tocilnice; – 12201 Stavbe javne uprave; – 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic; – 12203 Druge poslovne stavbe; – 12301 Trgovske stavbe; – 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti; – 12410 Postaje, terminali, stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij in z njimi povezane stavbe: samo stavbe in terminali na železniških in avtobusnih postajah in z njimi povezane stavbe; – 12620 Muzeji in knjižnice; – 24110 Športna igrišca; – 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo; – 12640 Stavbe za zdravstvo; – 12650 Stavbe za šport; – 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti cas; – 24205 Drugi gradbeno inženirski objekti, ki niso uvršceni drugje; – 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev; – 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev; – 12302 Sejemske dvorane, razstavišca; – 12740 Druge stavbe, ki niso uvršcene drugje: samo gasilski domovi; – 12420 Garažne stavbe; – 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo; – 12510 Industrijske stavbe: samo delavnice. 2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: - 12520 Rezervoarji, silosi in skladišca: samo za potrebe osnovne dejavnosti objekta. 15. IP – POVRŠINE ZA INDUSTRIJO 1. Dopustni objekti in dejavnosti: – 12510 Industrijske stavbe; – 12520 Rezervoarji, silosi in skladišca; – 23030 Objekti kemicne industrije; – 23040 Drugi kompleksni industrijski objekti, ki niso uvršceni drugje; – 12112 Gostilne, restavracije in tocilnice (samo za potrebe obmocja); – 12203 Druge poslovne stavbe; – 12301 Trgovske stavbe (do 500,00 m2 BTP dela objekta); – 12303 Bencinski servisi; – 24203 Objekti za ravnanje z odpadki: samo zbirni center za odpadke; – 12740 Druge stavbe, ki niso uvršcene drugje: samo gasilski domovi; – 12420 Garažne stavbe; – 21110 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste: samo parkirišca za vozila in tovorna vozila, za priklopnike teh motornih vozil, za avtobuse in za dostavna vozila. 16. IG – GOSPODARSKE CONE 1. Dopustni objekti in dejavnosti: – 12201 Stavbe javne uprave; – 12510 Industrijske stavbe; – 12520 Rezervoarji, silosi in skladišca; – 12303 Bencinski servisi; – 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti; – 12203 Druge poslovne stavbe; – 12301 Trgovske stavbe (do 2000,00 m2 BTP posamezne stavbe); – 12112 Gostilne, restavracije in tocilnice: samo za potrebe obmocja; – 12740 Druge stavbe, ki niso uvršcene drugje: samo gasilski domovi; – 12420 Garažne stavbe; – 24203 Objekti za ravnanje z odpadki: samo zbirni center za odpadke; – 21110 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste: samo parkirišca za vozila in tovorna vozila, za priklopnike teh motornih vozil, za avtobuse in za dostavna vozila. 17. IK – POVRŠINE Z OBJEKTI ZA KMETIJSKO PROIZVODNJO 1. Dopustni objekti in dejavnosti: – 12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo; – 12712 Stavbe za rejo živali; – 12713 Stavbe za spravilo pridelka; – 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe; – 12520 Rezervoarji, silosi in skladišca. 2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: Pogojno so dopustne tudi stavbe in dejavnosti, ki dopolnjujejo osnovno namembnost obmocja: – 12203 Druge poslovne stavbe (do 300,00 m2 BTP objekta ali dela objekta); – 12301 Trgovske stavbe (za potrebe kmetijstva, do 500,00 m2 BTP objekta ali dela objekta); – 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti cas: samo jahališca. 18. BT – POVRŠINE ZA TURIZEM 1. Dopustni objekti in dejavnosti: – 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev; – 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev; – 12112 Gostilne, restavracije in tocilnice; – 12301 Trgovske stavbe (do 500,00 m2 BTP objekta ali dela objekta); – 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti; – 12650 Stavbe za šport; – 24110 Športna igrišca; – 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti cas; – vsa parkirišca, razen parkirišca za tovorna vozila; – tržnice. 2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: a) 12520 Rezervoarji, silosi in skladišca: samo skladišca za potrebe osnovne dejavnosti objekta; b) 12420 Garažne stavbe: samo garaže za potrebe obmocja. 19. BD – POVRŠINE DRUGIH OBMOCIJ 1. Dopustni objekti in dejavnosti: – 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev; – 12112 Gostilne, restavracije in tocilnice; – 12203 Druge poslovne stavbe; – 12301 Trgovske stavbe; – 12302 Sejemske dvorane, razstavišca; – 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti; – 12420 Garažne stavbe; – tržnice. 2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: a) 12520 Rezervoarji, silosi in skladišca: samo skladišca za potrebe osnovne dejavnosti objekta. 21. ZS – POVRŠINE ZA ODDIH, REKREACIJO IN ŠPORT 1. Dopustni objekti in dejavnosti: – 24110 Športna igrišca: razen površin za avtomobilske, motoristicne ali konjske dirke, golf in druga igrišca, ki trajno spreminjajo podobo krajine in bi lahko imele negativne posledice na kakovost podtalnice ali drugace onesnažujejo okolje; – 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti cas; – tribune za gledalce. 2. Pogojno dopustni objekti: a) V EUP so dopustni spremljajoci objekti, potrebni za funkcioniranje športnih igrišc (garderobe, shrambe rekvizitov, sanitarije, klubski prostor), do 200,00 m2 BTP. 3. Drugi dopustni posegi v prostor: – prekritje odprtih športnih igrišc z zacasnimi konstrukcijami (baloni); – pocivališca, naprave za rekreacijo v naravi, piknik prostori, klopi, mize, lesena zavetišca do velikosti 100,00 m2, razgledišca, koši za odpadke, informativne table, kažipoti in podobna oprema. 22. ZP – PARKI 1. Dopustni objekti in dejavnosti: – 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti cas: samo otroška in druga javna igrišca, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine. 24. ZD – DRUGE UREJENE ZELENE POVRŠINE 1. Dopustni objekti in dejavnosti: / 26. ZK – POKOPALIŠCA 1. Dopustni objekti in dejavnosti: – 24204 Pokopališca; – 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov; – 12722 Pokopališke stavbe; – 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti: samo za potrebe obmocja. 28. PC – POVRŠINE CEST 1. Dopustni objekti in dejavnosti: - državne ceste: 21110 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste; - obcinske ceste: 21120 Lokalne ceste in javne poti; - drugi prometni infrastrukturni objekti: 21410 Mostovi in viadukti; - 21421 Predori. 2. Dopustne gradnje in druga dela: - Gradnja mostov in cest v obmocju vodotokov mora biti takšna, da ne posega v pretocni profil; varnost objektov pred visokimi vodami mora biti zagotovljena z zadostno varnostno višino. 29. PŽ – POVRŠINE ŽELEZNIC 1. Dopustni objekti in dejavnosti: – 12201 Druge poslovne stavbe: samo stavbe s pisarnami in poslovnimi prostori, namenjenimi lastnemu poslovanju podjetij; – 12420 Garažne stavbe: samo garaže za potrebe obmocja; – 12510 Industrijske stavbe: samo avtomehanicne in podobne delavnice za potrebe obmocja; – 12303 Bencinski servisi: samo za potrebe obmocja; – 12520 Rezervoarji in skladišca: samo pokrite skladišcne površine za potrebe obmocja; – 21210 Glavne in regionalne železnice (hitra železniška proga – potniški in tovorni promet, glavna železniška proga – potniški promet, glavna železniška proga – tovorni promet, glavna železniška proga – potniški in tovorni promet, regionalna železniška proga – potniški in tovorni promet, industrijski tir, stranski tiri, kretnice, železniška križišca, tiri za ranžiranje in razvršcanje vagonov, odstavni tiri in druga železniška infrastruktura); – 12410 Postaje, terminali, stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij ter z njimi povezane stavbe; – 21410 Mostovi in viadukti; – 21420 Predori in prehodi; – 21110 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste: samo parkirišca za vozila in tovorna vozila, za priklopnike teh motornih vozil, za avtobuse in za dostavna vozila; – postajališca in peroni; – površine, ki omogocajo dostop in delovanje javne gasilske službe in nujne medicinske pomoci ob nesrecah na železnici, vkljucno z nesrecami z nevarnimi snovmi, tako na ravni terena kot v podzemnih prostorih; – gradnja mostov v obmocju vodotokov mora biti takšna, da ne posega v pretocni profil; varnost objektov pred visokimi vodami mora biti zagotovljena z zadostno varnostno višino. 30. PL – POVRŠINE LETALIŠC 1. Dopustni objekti in dejavnosti: – 21301 Letališke steze in plošcadi; – 21302 Letalski radio-navigacijski objekti; – 12410 Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij; – z njimi povezane stavbe: samo stavbe in terminali na letališcih ter letališki hangarji, kontrolni stolpi za vodenje zracnega prometa, stavbe centrov za iskanje in reševanje zrakoplovov, stavbe letalskih informacijskih centrov, radarske in druge podobne radio – navigacijske stavbe; – 12510 Industrijske stavbe: samo delavnice za vzdrževanje in popravilo letal; – 12420 Garažne stavbe; – odprta parkirišca. 2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: – 12301 Trgovske stavbe; – 12112 Gostilne, restavracije in tocilnice; – 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti; – 24203 Objekti za ravnanje z odpadki: samo zbirni center za odpadke. 31. PO – OSTALE PROMETNE POVRŠINE 1. Dopustni objekti in dejavnosti: – parkirišca za vozila in za avtobuse; – avtobusna postajališca; – objekti in ureditve za gradnjo trgov, plošcadi, peš površin. 2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: – 12420 Garažne stavbe. 32. T – OBMOCJA KOMUNIKACIJSKE INFRASTRUKTURE 1. Dopustni objekti in dejavnosti: – 12410 Postaje, terminali, stavbe: samo stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij ter z njimi povezane stavbe; – 21110 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste: samo parkirišca za vozila in tovorna vozila, za priklopnike teh motornih vozil, za avtobuse in za dostavna vozila. 33. E – OBMOCJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE 1. Dopustni objekti in dejavnosti: – 22121 Daljinski vodovodi; – 22110 Naftovodi in daljinski plinovodi; – 22140 Daljinski elektroenergetski vodi; – 22210 Lokalni plinovodi; – 22222 Lokalni cevovodi za toplo vodo, paro in stisnjeni zrak; – 22240 Lokalni elektroenergetski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja; – 23020 Energetski objekti: samo vetrne, soncne in hidroelektrarne. 2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: a) V EUP z namensko rabo E je dopustno, pod pogoji, ki veljajo za obmocja namenske rabe IP, graditi tudi dopolnilne objekte oziroma namembnosti, in sicer 12510 Industrijske stavbe, 12520 Rezervoarji, silosi in skladišca ter 1220 Upravne in pisarniške stavbe, kadar so neposredno vezani na osnovno dejavnost v EUP. Sprememba namembnosti objektov v dejavnosti, ki niso vezane na energetsko infrastrukturo, ni dopustna. 34. O – OBMOCJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE 1. Dopustni objekti in dejavnosti: – 22121 Daljinski vodovodi in pripadajoci objekti; – 22122 Objekti za crpanje, filtriranje in zajem vode; – 22221 Lokalni cevovodi za pitno in tehnološko vodo; – 22223 Vodni stolpi, vodnjaki in hidranti; – 22231 Cevovodi za odpadno vodo; – 22232 Cistilne naprave; – 12510 Industrijske stavbe: samo objekti za obdelavo odpadkov; – 12520 Rezervoarji, silosi in skladišca: samo objekti za obdelavo odpadkov; – 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvršceni drugje: samo objekti za obdelavo odpadkov; – 24203 Objekti za ravnanje z odpadki: samo odlagališca za nenevarne odpadke in inertne odpadke ter zbirni center za odpadke; – 23020 Energetski objekti: samo sežigalnica odpadkov. 2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: a) V EUP z namensko rabo O je dopustno, pod pogoji, ki veljajo za obmocja namenske rabe IP, graditi tudi dopolnilne objekte oziroma namembnosti, in sicer 12510 Industrijske stavbe, 12520 Rezervoarji, silosi in skladišca ter 1220 Upravne in pisarniške stavbe, kadar so neposredno vezani na osnovno dejavnost v EUP. Sprememba namembnosti objektov v dejavnosti, ki niso vezane na okoljsko infrastrukturo, ni dopustna. 36a. Ask – POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE PODEŽELSKEGA ZASELKA 1. Dopustni objekti in dejavnosti: – 11100 Enostanovanjske stavbe; – 11210 Dvostanovanjske stavbe; – 12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo; – 12712 Stavbe za rejo živali; – 12713 Stavbe za spravilo pridelka; – 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe; – 12510 Industrijske stavbe: samo delavnice (do 200,00 m2 BTP objekta ali dela objekta); – 12420 Garažne stavbe; – dopolnilne dejavnosti na kmetiji v skladu s predpisi o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji; – turisticna kmetija, kot dopolnilna dejavnost na kmetiji. 36b. Abt – POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE ZA TURIZEM 1. Dopustni objekti in dejavnosti: – 11100 Enostanovanjske stavbe; – 11210 Dvostanovanjske stavbe; – 12112 Gostilne, restavracije in tocilnice; – 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev: samo penzion in gostišce; – 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (do 200,00 m2 BTP objekta ali dela objekta); – 24110 Športna igrišca: samo igrišca za športe na prostem; – 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti cas: samo otroška in druga javna igrišca, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine; – 12420 Garažne stavbe; – dopolnilne dejavnosti na kmetiji v skladu s predpisi o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji; – turisticna kmetija, kot dopolnilna dejavnost na kmetiji. 37. K1 – NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠCA 1. Dopustni objekti in dejavnosti: – objekti, ki neposredno služijo izvajanju agrarnih operacij; – pomožna kmetijsko-gozdarska oprema v skladu z zakonom s podrocja kmetijskih zemljišc; – dostopi do objektov, skladnih s prostorskim aktom, ce gre za objekte, ki jih je dopustno graditi na kmetijskih zemljišcih ali so prepoznani kot razpršena gradnja (zemljišce pod stavbo izven obmocij stavbnih zemljišc) ali jih je dopustno graditi na površinah razpršene poselitve; – rekonstrukcije obcinskih in državnih cest v skladu z zakonom, ki ureja ceste; dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje nacrtovana rekonstrukcija ceste (npr. nadkrita cakalnica na postajališcu, kolesarska pot in pešpot, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje, pomožni cestni objekti, urbana oprema) ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v obmocju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste. 2. Drugi dopustni posegi v prostor: – agrarne operacije in vodni zadrževalniki skladno z zakonom o kmetijskih zemljišcih; – sanacija peskokopov in gramoznic s kontroliranim odlaganjem inertnih odpadkov (do višine okoliškega terena) in vzpostavitev kmetijskih površin na osnovi projekta in soglasij pristojnih služb; – raziskovanje mineralnih surovin in geotermicnih energetskih virov pod pogojem, da raziskovanje trajno ne spreminja in poškoduje naravnega stanja na površini in podtalju in da se po raziskovanju zemljišca vrnejo v prejšnje stanje; – ureditve za potrebe lova (preža, opazovalnica) in ribolova. 3. Mejice, žive meje in drevesne ter grmovne vetrozašcitne pasove je treba praviloma ohranjati. 38. K2 – DRUGA KMETIJSKA ZEMLJIŠCA 1. Dopustni objekti in dejavnost – pomožna kmetijsko-gozdarska oprema v skladu z zakonom o kmetijskih zemljišcih (npr. ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade, ograja za zašcito kmetijskih pridelkov, poljska pot, brajda itd.), objekti, ki neposredno služijo izvajanju agrarnih operacij; – dostopi do objektov, skladnih s prostorskim aktom, ce gre za objekte, ki jih je dopustno graditi na kmetijskih zemljišcih ali so prepoznani kot razpršena gradnja (zemljišce pod stavbo izven obmocij stavbnih zemljišc) ali jih je dopustno graditi na površinah razpršene poselitve; – rekonstrukcije obcinskih in državnih cest v skladu z zakonom, ki ureja ceste; dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje nacrtovana rekonstrukcija ceste (npr. nadkrita cakalnica na postajališcu, kolesarska pot in pešpot, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje, pomožni cestni objekti, urbana oprema) ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v obmocju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste 2. Drugi dopustni posegi v prostor: – agrarne operacije in vodni zadrževalniki skladno z zakonom o kmetijskih zemljišcih; – sanacija peskokopov in gramoznic s kontroliranim odlaganjem inertnih odpadkov (do višine okoliškega terena) in vzpostavitev kmetijskih površin na osnovi projekta in soglasij pristojnih služb; – raziskovanje mineralnih surovin in geotermicnih energetskih virov pod pogojem, da raziskovanje trajno ne spreminja in poškoduje naravnega stanja na površini in podtalju in da se po raziskovanju zemljišca vrnejo v prejšnje stanje; – vodnogospodarske ureditve za ribogojnice; – ureditve za potrebe lova (preža, opazovalnica) in ribolova. 3. Mejice, žive meje in drevesne ter grmovne vetrozašcitne pasove je treba praviloma ohranjati. 39. G – GOZDNA ZEMLJIŠCA 1. Dopustni objekti in dejavnosti: – gospodarjenje z gozdovi v skladu z gozdnogospodarskimi in gozdnogojitvenimi nacrti; – objekti za potrebe gozdarstva in lovstva, nujno potrebni za smotrno gospodarjenje z gozdovi in lovno divjadjo. 2. Drugi dopustni posegi v prostor: – objekti in druga dela, ki povecujejo požarno varnost gozdov; – gozdarska investicijsko vzdrževalna dela skladno z zakonom; – vodnogospodarske ureditve za ribogojnice; – ureditve za potrebe lova in ribolova; – sanacija peskokopov, kamnolomov in gramoznic, brez možnosti nadaljnjega izkorišcanja; – raziskovanje mineralnih surovin in geotermicnih energetskih virov pod pogojem, da raziskovanje trajno ne spreminja in poškoduje naravnega stanja na površini in podtalju in da se po raziskovanju zemljišca vrnejo v prejšnje stanje; – sanitarne secnje. 41. VC – CELINSKE VODE 1. Dopustni objekti in dejavnosti: – objekti grajenega javnega dobra po zakonu, ki ureja vode; – objekti, potrebni za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališcih; – objekti, namenjeni varstvu voda pred onesnaženjem; – objekti, namenjeni interveniranju javne gasilske službe (splavljanje plovil javne gasilske službe, pritrdišca zaves za prestrezanje nevarnih snovi, objekti, ki olajšajo odstranjevanje nevarnih snovi); – namakalni in osuševalni sistemi; – objekti in ureditve, ki neposredno služijo mlinom, žagam, namakalnim in osuševalnim sistemom, malim hidroelektrarnam; – nadomestne gradnje (le za enak namen in v enakih ali manjših gabaritih). 2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: – 23020 Energetski objekti: samo male hidroelektrarne do 10 MW. 3. Drugi dopustni posegi v prostor: a) Ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda. b) Ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave. c) Premostitve voda in gradnja na vodnem zemljišcu morajo biti nacrtovane tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim. c) Zacevljanje ali prekrivanje vodotokov ni dopustno, razen na krajših razdaljah, kadar se omogoca dostop ali prehod prek vodotoka z objektom javne prometne infrastrukture (most, prepust na javnih cestah in poteh). d) Ureditev plovnih poti. 42. VI – OBMOCJA VODNE INFRASTRUKTURE 1. Dopustni objekti in dejavnosti: – 21520 Jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti; – 23020 Elektrarne in drugi energetski objekti: samo male hidroelektrarne do 10 MW; – objekti in naprave, namenjeni vzdrževanju vodnih zemljišc površinskih voda in vodnim objektom; – objekti, namenjeni interveniranju javne gasilske službe. 43. LN – POVRŠINE NADZEMNEGA PRIDOBIVALNEGA PROSTORA 1. Dopustni objekti in dejavnosti: – 23010 Objekti za pridobivanje in izkorišcanje mineralnih surovin; – 12520 Rezervoarji, silosi in skladišca; – 12510 Industrijske stavbe; – 12203 Druge poslovne stavbe; – 24203 Objekti za ravnanje odpadkov: samo za gradbene odpadke; – objekti in naprave, namenjeni zavarovanju dostopa do obmocja pridobivanja in do objektov in naprav. 15. clen (drugi dopustni objekti in posegi v prostor) (1) Ce ta odlok ali drug predpis ne doloca drugace, so na celotnem obmocju OPN OD, ne glede na dolocbe 14. clena tega odloka, dopustni naslednji objekti in drugi posegi v prostor: 1. gradnja objektov, vodov in naprav vodovodnega omrežja, kanalizacijskega omrežja, distribucijskega plinovodnega omrežja, omrežja daljinskega ogrevanja, omrežja javne razsvetljave, elektroenergetskega omrežja vkljucno s trafo postajami, elektronsko komunikacijskega omrežja, zbiralnice locenih frakcij odpadkov ter objekti, vodi in naprave okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture, ce so izvedeni v sklopu drugega objekta, ki ga je na obmocju dopustno graditi; 2. objekti in naprave, namenjeni zavarovanju dostopa do obmocja objektov in naprav oskrbe z vodo, cišcenja odpadnih voda in ravnanja z odpadki; 3. cistilne naprave, ki so del javnega kanalizacijskega sistema z zmogljivostjo od 200 do 2000 PE; 4. lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste, 5. gradnja podzemnih etaž stavb (kleti), kjer in v kolikšnem obsegu to dopušcajo geomehanske razmere, hidrološke razmere, potek komunalnih vodov, zašcita podtalnice in stabilnost sosednjih objektov; dolocilo velja ne glede na to, ce s PIPEUP ali PIPNRP gradnja podzemnih etaž ni posebej dolocena; 6. podhodi in nadhodi za pešce; 7. avtobusna postajališca s potrebnimi ureditvami; 8. parkirišca za osebna vozila in motorje; 9. parkirne površine z oskrbovalnimi mesti za vozila na alternativni pogon, na obmocju Regijskega parka Škocjanske jame je dopustna le ureditev parkirnih površin z oskrbovalnimi mesti za elektricna vozila; 10. plocniki, kolesarske steze, kolesarske poti, pešpoti, dostopne ceste do objektov, trim steze; 11. dostopi za funkcionalno ovirane osebe (tudi gradnja zunanjih dvigal na obstojecih objektih); 12. odprte bivalne površine, drevoredi, površine za pešce, otroška igrišca in biotopi; 13. brvi in mostovi; 14. vodnogospodarske ureditve; 15. objekti, namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrecami; 16. naprave za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov). (2) Ne glede na dolocbo prvega odstavka tega clena so na spodaj naštetih obmocjih namenske rabe dopustni le naslednji objekti in drugi posegi v prostor: • ZP: 1., 4. in od 6. do 16. tocke prvega odstavka; • ZD: od 1. do 3., 4. (samo javna pot in nekategorizirana cesta), od 6. do 16. tocke prvega odstavka; • ZK: 1., 4., od 7. do 9., 10. (razen trim steze), 11., 12. (razen otroških igrišc), 15. in 16. tocka prvega odstavka; • K1: z upoštevanjem omejitev iz zakona o kmetijskih zemljišcih so dopustne: 1., 2., 3., 4. ter od 6. do 14. in 15. (samo zacasni objekti in ureditve) tocke prvega odstavka; • K2: z upoštevanjem omejitev iz zakona o kmetijskih zemljišcih so dopustne: 1., 2., 3., 4. ter od 6. do 14. in 15. (samo zacasni objekti in ureditve) tocke prvega odstavka; • G: 1., 2., 3., 4. (v skladu z gozdnogospodarskim nacrtom); v sklopu navezave z obstojeco infrastrukturno ureditvijo tudi 6., 7. in 8. (samo za potrebe obiskovalcev), 10. (v skladu z gozdnogospodarskim nacrtom), 11. in ureditve pod tocko 12. (samo biotop), od 13. do 16. tocke prvega odstavka; • VC: z upoštevanjem predpisa o upravljanju z vodami so dopustne: 1. (samo komunalni vodi, nujni za urejanje obmocja, in komunalni vodi, ki preckajo obmocje), 6., 10., 11., 12. (samo biotop), od 13. do 16. tocke prvega odstavka; • VI: z upoštevanjem predpisa o upravljanju z vodami so dopustne: 1. (samo komunalni vodi, nujni za urejanje obmocja, in komunalni vodi, ki preckajo obmocje), 6., 10., 11., 12. (samo biotop), od 13. do 16. tocke prvega odstavka; 3.3. Dopustne gradnje 16. clen (vrste dopustnih gradenj in drugih posegov v prostor) (1) Ce ta odlok ali drug predpis ne doloca drugace, se v zvezi z objekti in dejavnostmi, ki so dopustni na osnovi tega odloka, lahko izvajajo naslednje gradnje: • gradnja novega objekta, • dozidava ali nadzidava novega objekta k obstojecemu objektu, • rekonstrukcija in nadomestna gradnja objekta, • vzdrževanje objekta, • odstranitev objekta. (2) Gradnje, dolocene v prvem odstavku tega clena, razen odstranitve objekta, so dopustne samo na zakonito zgrajenih objektih. (3) Obstojece objekte je dopustno dozidati ali/in nadzidati najvec za dodatnih 50 % glede na obstojeco BTP osnovnega objekta. (4) Dozidani ali nadzidani del objekta je treba prikljuciti na obstojeci komunalni prikljucek objekta, h kateremu se izvaja dozidava ali nadzidava. (5) Odstranitve, razen prizidkov oziroma pomožnih objektov, niso dovoljene v zavarovanih obmocjih in objektih kulturne dedišcine, razen v primeru, ko se na mestu poprej odstranjenega objekta postavi nov objekt, ki je po velikosti in namembnosti enak odstranjenemu objektu, in ob soglasju pristojnega organa za varstvo kulturne dedišcine. (6) Ne glede na dolocbe 1. alineje 15. clena tega odloka je gradnja prenosnega plinovodnega omrežja, nadzemnih elektroenergetskih objektov, vodov in naprav ter komunikacijskih omrežij dovoljena le pod pogoji, ki so navedeni v izvedbenem delu odloka v podpoglavju 3.14 »Okoljska, energetska in elektronska komunikacijska gospodarska javna infrastruktura«. (7) Na zakonito zgrajenih objektih, ki po namembnosti niso skladni z namensko rabo EUP, so pred spremembo namembnosti dopustni samo vzdrževalna dela, rekonstrukcija in enkratna povecava objekta za 20 % BTP ter odstranitev objekta. (8) Pri rekonstrukciji oziroma vzdrževanju objektov (predvsem sakralnih objektov) je treba zagotavljati varstvo zavarovanih živalskih vrst (npr. sov in netopirjev). Ce med izvajanjem obnovitvenih del objektov pride do najdbe morebitnih gnezdišc ptic ali kotišc netopirjev, se z deli zacasno prekine in o najdbi obvesti pristojno organizacijo za ohranjanje narave. (9) Pogoji za vrste dopustnih gradenj in drugih posegov v prostor na objektih razpršene gradnje so doloceni v izvedbenem delu odloka v podpoglavju 3.11 »Razpršena gradnja«. 17. clen (vzdrževanje objektov) (1) Pri izvajanju investicijskih vzdrževalnih del in rednih vzdrževalnih del je treba upoštevati: • Namestitev fotonapetostne opreme je dopustna na strehah (v ravnini poševne strehe) in na fasadah objektov, ce ne gre za varovana obmocja ali objekte kulturne dedišcine. Pri ravni strehi je dopustno postaviti naprave v naklonu za strešnim vencem tako, da so naprave cim manj vidne. V EUP z namensko rabo IP ali IG ni omejitev za nacin postavitve fotonapetostne opreme; • Klimatske naprave morajo biti na objektih izvedene brez zunanje enote ali tako, da zunanja enota na ulicni fasadi objekta ni vidna. Namestitev klimatskih naprav je dopustna v objektu ali na balkonih stavb, na podstrešju in na dvorišcni fasadi, pri novogradnjah tudi kot sestavni del oblikovane fasade. Klimatska naprava in njena zunanja enota ne smeta imeti motecih vplivov (hrup, vroci zrak, odtok vode) na okoliška stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje; • Požarna varnost objektov se ne sme zmanjšati. (2) Pri izvajanju vzdrževalnih del objektov v organizirani gradnji je treba upoštevati tudi: • Zamenjava oken in vrat je dopustna v enaki velikosti, obliki in barvi, kot je bilo doloceno v gradbenem dovoljenju za stavbo ali v enotni barvi za celoten objekt; • Zasteklitve balkonov ter postavitve sencil, nadstreškov v atrijih in klimatskih naprav so dopustne na osnovi enotne projektne rešitve za celoten objekt. (3) Na objektih, ki so varovani s predpisi s podrocja varstva kulturne dedišcine, so dopustna tista vzdrževalna dela, ki so v skladu z varstvenim režimom, ki velja za objekt; za ta dela je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za varstvo kulturne dedišcine. 3.4. Lega objektov in odmiki 18. clen (regulacijske crte in lega objektov na gradbeni parceli) (1) Pri umešcanju objektov v prostor je treba upoštevati regulacijske crte, prikazane na Karti 3: »Prikaz obmocij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«. (2) Ce na karti s prejšnjega odstavka tega clena gradbena linija obstojecih objektov ni prikazana, je treba pri umešcanju novih objektov upoštevati linijo objektov, ki jo tvorijo sosednji že zgrajeni objekti. (3) Pri novogradnjah manj zahtevnih in zahtevnih objektov je treba zagotoviti zadosten varnostni odmik od gozdnega roba, v širini 25,00 m. 19. clen (odmiki objektov od sosednjih zemljišc) (1) Nove stavbe (nad in pod terenom) morajo biti od meje sosednjih parcel oddaljene najmanj 4 m, nezahtevni in enostavni objekti pa najmanj 1,5 m, ce ni z regulacijskimi crtami ali z gradbeno crto obstojecih objektov doloceno drugace. Izjemoma je dopustno graditi pod terenom tudi do parcelne meje, ce s tem soglašajo lastniki sosednjih parcel, na katere meji kletni objekt, in ce so zagotovljeni s predpisi doloceni pogoji. (2) Ce so odmiki stavb manjši od zgoraj dolocenih, je treba v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelati podrobno utemeljitev posega, ki bo dokazala, da zmanjšani odmik ne poslabšuje prostorske zasnove obstojecih objektov in zagotavlja požarno varnost, ter predložiti pisno soglasje lastnika oziroma lastnikov sosednjih parcel. V tem primeru je najmanjši odmik manj zahtevnih objektov od sosednjih zemljišc 1,5 m, nezahtevne in enostavne objekte pa je mogoce graditi do parcelne meje sosednjega zemljišca. (3) Razmiki med stavbami morajo biti najmanj tolikšni, da so zagotovljeni svetlobno-tehnicni, požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji in da sta možna vzdrževanje in raba objektov v okviru gradbene parcele. (4) Gradbeno inženirski objekti morajo biti od meje sosednjih parcel oddaljeni v skladu z dolocbami tega clena, razen prikljuckov na komunalno infrastrukturo, ki se lahko gradijo do parcelne meje, s pisnim soglasjem lastnika oziroma v primeru solastništva s pisnimi soglasji vseh solastnikov sosednjega zemljišca pa tudi na parcelni meji. (5) Preveritev, ali so izpolnjene zahteve glede odmika od sosednjih zemljišc, se opravi tako, da se kot odmik šteje najkrajša razdalja med najbolj izpostavljeno tocko objekta, ne glede na to, ali je ta nad ali pod zemeljsko površino, ki se najbolj približa parcelni meji sosednjega zemljišca, in parcelno mejo. (6) Ne glede na dolocbe 1. in 2. odstavka tega clena se v primeru odstranitve obstojece stavbe, ki ima gradbeno ali uporabno dovoljenje, in gradnje nove stavbe v enakih tlorisnih in višinskih gabaritih in pri enaki legi stavbe lahko odmiki tudi manjši in brez soglasja lastnikov mejnih zemljišc. (7) Najmanjši odmik novih objektov od javne ceste mora biti v skladu s predpisi o javnih cestah in varnosti prometa na njih. V soglasju z upravljavci cest je možno odstopanje, kadar morajo stavbe slediti obstojeci razpoznavni gradbeni liniji naselja ali dela naselja ali kadar gre za naselja, za katera veljajo pogoji varstva kulturne dedišcine. (8) Medposestne ograje se praviloma postavijo na mejo zemljiških parcel obeh lastnikov, s cimer morata lastnika mejnih parcel soglašati. Ce se lastnika sosednjih zemljišc ne sporazumeta, mora biti ograja od sosednjega zemljišca oddaljena najmanj 0,5 m. (9) Za postavitev ograj in opornih zidov ob javnih cestah je treba pridobiti soglasje upravljavcev, ki dolocijo ustrezne odmike in višine, da ne ovirajo polja preglednosti in vzdrževanja cest ter predvidenih ureditev. (10) Med javno površino in uvozom na parkirišce ali v garažo oziroma med javno površino in ograjo ali zapornico, ki vozilom zapira pot do parkirnih (garažnih) mest, je treba zagotoviti najmanj 5 m prostora, na katerem se lahko vozilo ustavi, dokler ni omogocen dostop do parkirišca ali garaže oziroma izvoz iz nje. Vsak objekt ima dovoz z javne ceste širine najvec 3,0 m. (11) Gradnja stavbe na parcelno mejo je dopustna, ce je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev: • gre za tip gradnje v strnjenem nizu ali gruci ali kadar je nacin gradnje na parcelno mejo znacilen za naselje, • je taka gradnja dolocena z regulacijskimi crtami ali • gre za koncept tradicionalne tlorisne zasnove, nacrtovana novogradnja pa ne poslabšuje bivalnih in funkcionalnih pogojev v okolici. (12) Na obrtnih, proizvodnih in skladišcnih obmocjih morajo biti nove stavbe od meje sosednjih gradbenih parcel oddaljene najmanj 3,0 m, ce je zagotovljena najmanj 5,0 m široka skupna požarna pot med dvema sosednjima gradbenima parcelama, sicer je odmik od sosednje gradbene parcele 5,0 m oziroma skladen s predpisi o požarni varnosti v stavbah in predpisi o požarnovarnostnih odmikih ali požarnih locitvah za druge objekte. 3.5. Velikost objektov ali prostorskih ureditev 20. clen (dolocanje velikosti objektov) (1) Merila za dolocanje velikosti objektov so opredeljena s: • faktorjem izrabe gradbene parcele (FI), • faktorjem zazidanosti gradbene parcele (FZ), • faktorjem zelenih površin (FZP) na gradbeni parceli oziroma z • višino objektov (V), opredeljeno v metrih, ali s številom etaž. (2) Velikost objektov dolocajo tudi ukrepi za zagotavljanje požarnovarnostnih odmikov, ki omogocajo dostop gasilskih vozil v skladu s SIST DIN 14090 oziroma locitev zaradi omejevanja širjenja požara na sosednje objekte. (3) Kadar za gradnjo objektov višina s tem odlokom ni natancno dolocena, velja: • da je treba v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelati podrobno utemeljitev, ki bo dokazala, da je objekt višinsko skladen s sosednjimi objekti in s celotnim naseljem; • da se višina objektov v ulicnem nizu EUP lahko poveca do višine kapi sosednje višje stavbe. (4) Velikost rekonstruiranega ali nadomestnega objekta in drugi pogoji gradnje se dolocijo na osnovi meril in pogojev, ki veljajo za novogradnje. (5) Kadar je obstojeca zazidanost (FZ) ali izraba gradbene parcele (FI) vecja od zazidanosti ali izrabe gradbene parcele, dolocene s tem odlokom, so na obstojecih objektih dopustni le rekonstrukcije brez povecanja površine objektov, vzdrževanje objektov in odstranitev objektov (z novogradnjo do velikosti obstojecega obsega/odstranjenega objekta) ter spremembe namembnosti objektov, ki ne zahtevajo novih parkirnih mest. Dopustna je tudi gradnja garažnih objektov pod ravnjo terena. (6) Kadar je s tem odlokom dolocena obvezna višina objektov, se poleg dolocb o obvezni višini objektov uporabljajo še dolocbe o FZ in FZP. Kadar pa s tem odlokom višina objektov ni dolocena oziroma je dolocena kot dopustna višina, se FI, FZ in FZP uporabljajo v skladu s podrobnimi dolocbami tega odloka za EUP. (7) Površine pri izracunu FZP, kot so ozelenjena parkirišca, niso del zelenih površin. 3.6. Oblikovanje objektov 21. clen (oblikovanje objektov) (1) Vsi objekti in prostorske ureditve se morajo prilagoditi kakovostnim objektom tradicionalne stavbne dedišcine oziroma sodobnim kakovostnim objektom in ureditvam v EUP po stavbnih volumnih, višini in regulacijskih crtah, naklonu streh in smereh slemen, barvi, materialu in teksturi streh in fasad, nacinu ureditve odprtega prostora z ograjevanjem, opornimi zidovi, urbano opremo in drugih oblikovnih znacilnostih prostora. Skladnost s tem dolocilom mora biti obrazložena in utemeljena v projektni dokumentaciji. (2) Vsi objekti na gradbeni parceli morajo biti medsebojno oblikovno usklajeni. (3) Pri dozidavi in nadzidavi obstojecega objekta je treba zagotoviti skladnost celotne podobe objekta, zlasti glede gabaritov, oblikovanja strehe in fasade ter izbora materialov. (4) Barve kritin (izjeme so ravne strehe) naj bodo opecne barve in ne smejo biti odsevajoce. Priporocljiva kritina je opecni korec. Na objektih, ki so v obmocjih naselbinske kulturne dedišcine, se za kritino na strehah plitkega naklona uporabi gladek opecni polkrožni korec, na strehah z naklonom, vecjim od 40., pa opecni zareznik ali bobrovec, kamnite skrle ter zgodovinsko izpricana slama. (5) Osvetlitev podstrešnih prostorov je dovoljena s strešnimi okni in drugimi oblikami odpiranja strešin, ki višinsko ne izstopajo iz osnovne strešine. Nove frcade niso dopustne. Dopustne so le obstojece frcade, ki se lahko vzdržujejo v skladu s tradicionalno obliko, razporejene osno na odprtine, krite z dvokapno strešico in zidcem ob straneh. Soncni zbiralniki ne smejo presegati slemena streh in morajo biti postavljeni poravnano s strešino. Smer slemena stavb naj bo praviloma vzporedno s plastnicami nagnjenega terena, razen kadar je prevladujoc vzorec (vec kot 50 % objektov v EUP) smeri slemen precno na plastnice. (6) Pri oblikovanju fasad je glede oblikovanja arhitekturnih elementov na fasadi, kot so clenitev, barve in materiali fasad, okna, slopi oziroma stebri, nadstreški, balkoni, ograje ipd., treba smiselno upoštevati kakovostne objekte tradicionalne stavbne dedišcine v prostorski enoti. Na fasadah se dovoli uporaba svetlih barv v spektru belih, sivih, pastelnih barv in barv zemeljskega tona. Dopustni so fasadni poudarki v mocnejših barvnih tonih do 25 % fasadne površine. Prepovedana je uporaba barv, ki se v prostoru izrazito motece in neavtohtone (npr. citronsko rumena, vijolicna, živo oziroma travniško zelena, živo, temno oziroma turkizno modra). Poslikave fasad niso dopustne, izjeme so sakralni objekti, gasilski domovi, objekti za kulturne dejavnosti in drugi objekti simbolnih pomenov. (7) V obmocjih naselbinske kulturne dedišcine bo pristojna služba za varstvo kulturne dedišcine izdelala barvno študijo za objekte s statusom kulturnega spomenika, ki bo tudi podlaga za izdajo soglasja o ustreznosti izbora barve fasade. Pristojna služba za varstvo kulturne dedišcine izdaja soglasje o ustreznosti izbora barve fasade tudi za vse ostale objekte znotraj obmocja naselbinske kulturne dedišcine. (8) Barva fasad objektov se doloci v OPPN oziroma v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. (9) Ob javnih površinah, kot so pomembnejše ceste in ulice ter parki, trgi, igrišca, je prepovedano nacrtovati servisne in manipulacijske dele objekta. (10) Na objektih, ki mejijo na javne površine, je na osnovi soglasja upravljavca javne površine dopustno graditi napušce, nadstrešnice in konzolno oblikovane stavbne dele (balkoni, lože), ki presegajo gradbeno linijo pritlicja in lahko segajo tudi nad javno površino s konzolnim previsom. Previsni del je lahko širok do 1,2 m, najmanj 4,2 m nad koto pritlicja. (11) Zaželeno je, da se na proizvodnih, poslovnih, trgovskih in športnih objektih uredi zelena streha ali umesti fotovoltaika. Izjema so strehe, ki so zaradi tehnološkega procesa oblikovane tako, da to ni možno. (12) Elektro omarice, omarice plinskih ali telekomunikacijskih napeljav in drugih tehnicnih napeljav je treba namestiti tako, da so javno dostopne in da praviloma niso namešcene na ulicnih fasadah objektov. 22. clen (ureditev okolice objektov s pritlicjem v javni rabi) (1) Ob nestanovanjski stavbi, namenjeni javni rabi, ali vecstanovanjski stavbi s pritlicjem v javni rabi je treba prostor med stavbo in javno površino (v nadaljnjem besedilu: predprostor stavbe) urediti tako, da s predprostori sosednjih stavb tvori usklajeno celoto. (2) Za projekt zunanje ureditve predprostora stavbe iz prvega odstavka tega clena je treba v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti soglasje služb obcinske uprave, pristojnih za urejanje prostora in za gospodarske javne službe. 23. clen (oblikovanje višinskih razlik stavbnega zemljišca) (1) Zunanja ureditev objekta na nagnjenem terenu mora biti zasnovana tako, da se prilagaja terenu. Izvedbe platojev z nasipi in useki niso dopustne, razen ce so nujne za funkcioniranje stavbe (na primer dovoz, dostop, parkiranje). (2) Višinske razlike na stavbnem zemljišcu je treba premostiti s travnatimi brežinami. Višinske razlike se lahko premostijo tudi s podpornimi zidovi ali škarpami do višine 1,50 m. Podporni zid ali škarpa sta lahko tudi višja od 1,50 m, kadar obstaja nevarnost rušenja terena: v tem primeru mora biti podporni zid ali škarpa izvedena v kaskadah, na osnovi geotehnicne preveritve izjemoma tudi brez kaskad. (3) Podporni zidovi ali škarpe morajo biti obloženi z lokalnim kamnom ali vsaj delno ozelenjeni. 3.7. Parcelacija stavbnih zemljišc 24. clen (velikost in oblika gradbene parcele) (1) Pri dolocitvi gradbenih parcel je treba upoštevati: • namembnost in velikost objekta na parceli s potrebnimi površinami za njegovo uporabo in vzdrževanje (vrsta objekta in nacrtovana dejavnost, dostop do javne ceste, parkirna mesta, utrjene površine in funkcionalno zelenje); • prostorske izvedbene pogoje glede lege, velikosti objektov ali prostorskih ureditev in glede oblikovanja objektov; • prostorske izvedbene pogoje glede prikljucevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro; • položaj, namembnost in velikost novih gradbenih parcel v odnosu do obstojecih parcel; • namembnost in velikost javnih površin, prometnih površin in komunalnih koridorjev ter njihovo vzdrževanje; • zdravstveno tehnicne zahteve (odmik od sosednjega objekta, vpliv bližnje okolice, osoncenje, prevetritev, intervencijske poti); (2) Velikost in oblika gradbene parcele morata glede na lastnosti predvidenega objekta izpolnjevati prostorske izvedbene pogoje po tem odloku (FZ, FZP, FI, odmike od parcelnih mej, regulacijskih crt ipd.) in pogoje, dolocene z drugimi predpisi. (3) V primeru, ko gradbena parcela leži v dveh EUP, za gradnjo tega objekta veljajo dolocila za tisto EUP, v kateri leži vecji del gradbene parcele. To dolocilo se lahko uporabi le v primerih, ko je nacrtovani objekt dovoljen v obeh EUP. (4) V primeru, da velikost gradbene parcele ni posebej dolocena v posebnih dolocbah, velja: • najmanjša velikost gradbene parcele za prostostojeco stanovanjsko gradnjo SS in SSe znaša 500 m2; • najmanjša velikost gradbene parcele za polovico dvojcka v SS in SSe znaša 400 m2; • najmanjša velikost gradbene parcele za strnjeno stanovanjsko gradnjo SSs znaša 200 m2 za en objekt v nizu; • najvecja velikost pravokotne gradbene parcele za prostostojeco stanovanjsko gradnjo SS in SSe na obmocju naselij Divaca in Senožece znaša 800 m2, v preostalih naseljih obcine pa 1000 m2, za parcele nepravilnih oblik pa v Divaci in Senožecah 1000 m2, v ostalih naseljih pa 1250 m2 – enako za polovico dvojckov; • najvecja velikost gradbene parcele za stanovanjski objekt v obmocju SK je 800 m2 za pravilne in 1000 m2 za nepravilne oblike; • najvecja velikost gradbene parcele na obmocju razpršene poselitve znaša 500 m2 ali površina stavbišca vseh zakonito zgrajenih manj zahtevnih in nezahtevnih stavb pred sprejemom tega odloka, pomnoženo s faktorjem 4 (velja vecja dolocena vrednost). (5) Pri nacrtovanih gradnjah na terenu v naklonu, vecjem od 10 %, se najmanjša velikost gradbene parcele, ki jo doloca prejšnji odstavek, poveca za odstotek povprecnega naklona gradbene parcele. (6) Delitev zemljiških parcel, ki predstavljajo gradbene parcele obstojecih objektov (zazidana stavbna zemljišca), je dovoljena le v primeru, ce nova zemljiška parcela obstojecega objekta ustreza pogojem za velikost in oblikovanje gradbene parcele v skladu z dolocili tega odloka. (7) Delitev zemljiških parcel stavbnih zemljišc je dopustna, kadar se lahko s parcelacijo oblikuje vec zemljiških parcel, ki ustrezajo pogojem za velikost in oblikovanje novih gradbenih parcel v skladu z dolocili tega odloka. Pri dolocanju gradbene parcele ni dopustno oddeliti nezazidanih stavbnih zemljišc, ki po merilih tega odloka ne ustrezajo kriterijem samostojne gradbene parcele. (8) V primeru ko ta odlok doloca najvecjo dopustno velikost gradbene parcele, z delitvijo parcel pa ni mogoce tvoriti dveh novih gradbenih parcel po merilih tega odloka, se dolocilo o najvecji dovoljeni velikosti gradbene parcele ne upošteva. (9) Ne glede na zgoraj navedena dolocila je delitev parcel možna za potrebe gradnje javne infrastrukture v skladu z zahtevami gradnje javnega infrastrukturnega objekta. (10) Za obstojece vecstanovanjske objekte, ki jim gradbena parcela ni bila dolocena, razpoložljivo zemljišce, ki predstavlja dejansko funkcionalno zemljišce objekta v uporabi, pa ne omogoca oblikovanja gradbene parcele v skladu z merili in pogoji, ki veljajo za nove vecstanovanjske objekte, se za njeno dolocitev ne upoštevajo dolocila odloka, ki se nanašajo na FZ, FI, število parkirišc, igrišca, zelenice. Gradbena parcela se tem objektom doloci na osnovi upravnih dovoljenj za njihovo gradnjo, ce ta ne obstajajo oziroma gradbena parcela v njih ni bila dolocena, pa v okviru dejansko razpoložljivih zemljišc, katerih površine ni dovoljeno zmanjševati. (11) Dolocila o najmanjši velikosti gradbene parcele ne veljajo za že obstojece manjše gradbene parcele, v tistih primerih, ko vse okoliške zemljiške parcele že predstavljajo gradbene parcele obstojecih objektov. (12) Pri rekonstrukciji, nadomestni gradnji, nadzidavi, dozidavi ali spremembi namembnosti obstojecega objekta je ob upoštevanju ostalih dolocil tega odloka velikost gradbene parcele lahko tudi manjša od tiste, ki je dolocena v cetrtem odstavku tega clena. (13) Kadar je velikost gradbene parcele dolocena s tem odlokom, je dopustno odstopanje do najvec –10 % od navedene velikosti gradbene parcele. 25. clen (sprememba meja ali površine gradbene parcele, na kateri stoji objekt) Gradbena parcela, na kateri stoji objekt, je lahko predmet parcelacije le tedaj, ce s parcelacijo povzrocena sprememba meje ali površine parcele ne povzroci kršitve s tem odlokom predpisanih prostorskih izvedbenih pogojev, ki veljajo za objekt (FZ, FZP, FI, odmike od parcelnih mej, regulacijskih crt, normativi za parkirne površine ipd). 3.8. Nezahtevni in enostavni objekti, zacasni objekti, urbana oprema, gostinski vrtovi, bazne postaje in amaterske radijske postaje 26. clen (skupna dolocila) (1) Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen in dopustno lokacijo v posameznih namenskih rabah so dolocene v Prilogi 2: »Tabela dovoljenih nezahtevnih in enostavnih objektov, zacasnih objektov ter urbane opreme po posameznih namenskih rabah« tega odloka. (2) Ce v tem odloku ni doloceno drugace, se za dimenzioniranje in druge pogoje gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov upoštevajo predpisi o vrstah objektov glede na zahtevnost gradnje. (3) Na parceli, namenjeni gradnji objekta, je dopustna najvec ena majhna stavba iste vrste, kar ne velja za garaže in nadstreške, ki se jih lahko zgradi najvec toliko, da ni presežena meja faktorja zazidanosti, dolocenega s tem odlokom. Za eno- in dvostanovanjske objekte velja, da skupna površina majhnih stavb ne sme presegati tlorisne površine osnovnega objekta. (4) Na parceli, namenjeni gradnji vecstanovanjske stavbe, se lahko za vsako stanovanje v njej zgradi najvec po eno malo stavbo iste vrste, vendar morata biti zagotovljena FZ in FZP. Gradnja majhnih stavb na parceli mora biti organizirana, objekti pa morajo biti oblikovani po enotnem projektu. (5) Na obmocju obcine je dopustna postavitev in gradnja samo tistih majhnih stavb, objektov za rejo živali, pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov, objektov za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost, ki so znacilni za prostor obcine. (6) Pri gradnji nezahtevnih in enostavnih objektov je treba upoštevati naslednje splošne prostorske izvedbene pogoje: • Namembnost: Namembnost enostavnih in nezahtevnih objektov naj dopolnjuje namembnost obstojece pozidave oziroma ne sme biti v nasprotju z dejavnostmi, ki jih dovoljuje podrobna namenska raba prostora, dolocena v prostorskem aktu. • Oblikovanje: Majhne stavbe, kot so garaža, drvarnica, lopa, uta, sencnica, nadstrešek, letna kuhinja, pokrito skladišce za lesna gradiva, savna, fitnes, zimski vrt, vetrolov in podobni objekti, s katerimi se dopolnjuje obstojeco pozidavo ter pomožni kmetijski objekti na stavbnih zemljišcih, morajo biti oblikovane skladno s pogoji, ki so predpisani za osnovni objekt, h kateremu se gradijo, tako glede oblikovanja fasade in strehe, zasnove gabaritov kot materialov. Dovoljena višina je samo pritlicje, brez kleti ali samo klet, kadar gre za te vrste objekt. • Materiali: Praviloma se uporabijo lokalno prisotni in znacilni materiali ter nacini obdelave (kamen, les, zaglajen mineralni omet grobe ali gladke teksture svetlih barv – beli, sivi, pastelni in nežni zemeljski toni). Fasadna opeka ni dopustna. Pri odprtih objektih, kot so nadstrešnice, ute in drvarnice, se pri konstrukciji uporabita les in kamen. Nadstrešnice v obmocjih SSv, I, C in B so dopustne tudi v kovinski izvedbi, ce ni s tem odlokom predpisano drugace. • Streha: Naklon mora biti usklajen z naklonom strehe nad osnovno stavbo. Izjemoma se streha lahko uredi kot ravna streha, zimski vrt ali enokapna streha, ce se s tem doseže skladnost pozidave na parceli (npr. ce je objekt z eno stranico prislonjen k terenu, fasadi, dvorišcnemu zidu ipd.). Nad nadstreški je dopustna tudi prosojna kritina (v obmocjih SK, samo pod pogojem, da objekt ne meji na javne površine). Ce je objekt prostostojec, mora biti sleme obvezno v smeri daljše stranice objekta. Copi in strešne frcade niso dopustni. • Postavitev majhne stavbe ali kmetijskega objekta ne sme nacenjati vaškega roba ali ovirati manipulacije na dvorišcu. • Pri oblikovanju pomožnih kmetijskih objektov, staj in cebelnjakov v obmocjih z oznako K1 in K2 naj razmerje med stranicami, naklon strehe in smer slemena strehe ter kritina sledijo tradicionalni gradnji. Objekti naj bodo izvedeni iz avtohtonih materialov. Za zunanji del objekta velja prepoved uporabe neavtohtonih materialov (kot so na primer jeklo, plocevina, plastika), razen za rastlinjake. • Pomožni objekti v javni rabi ter objekti in naprave urbane opreme so v mestnem obmocju lahko oblikovani sodobneje, vendar z materiali in oblikovnimi znacilnostmi ne smejo kvariti splošnega videza. • Pri ograjevanju parcel naj se upoštevajo tip, material in višina ograj, znacilna za EUP. Posebni pogoji za oblikovanje so doloceni v Prilogi 2 tega odloka. (7) Gradnja kioskov za prodajo casopisov (BTP do 20 m2) je dopustna na javnih površinah za pešce tako, da ne ovirajo gibanja pešcev ter vzdrževanja komunalnih naprav in prometnih objektov, in na drugih zelenih površinah (ZD), ki so dostopne neposredno z javnih površin. Kioske za prodajo sadja in zelenjave je dopustno namestiti na javnih površinah, kadar v oddaljenosti 300 m ni trgovine z enakim programom. (8) Ekološki otoki morajo biti na celotnem obmocju obcine enako oblikovani in postavljeni na prometno dostopna in vizualno neizpostavljena mesta. (9) Rezervoarji za utekocinjeni naftni plin ali nafto se prednostno izvedejo v vkopani izvedbi. Od meje sosednjih zemljišc in od obstojecih objektov morajo biti odmaknjeni skladno s predpisi o utekocinjenem naftnem plinu, vendar ne manj kot 1,5 m. Za manjši odmik, ki je skladen s prej omenjenim predpisom, je treba pred zacetkom gradnje pridobiti pisno soglasje lastnika sosednjega zemljišca. (10) Turisticno in drugo obvestilno signalizacijo je praviloma dopustno namešcati le na javnih površinah. (11) V primeru prenehanja veljavnosti Uredbe o razvršcanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 18/13, 24/13 in 26/13) ali njene bistvene spremembe se za potrebe tega odloka še naprej smiselno uporablja, razen ce bi bila nova ali spremenjena ureditev po uredbi za investitorja ugodnejša. 27. clen (zacasni objekti) (1) Pri postavitvah zacasnih objektov ne sme biti oviran peš promet. Zagotovljen mora biti osnovni prehod, ki znaša najmanj 2,00 m oziroma 2/3 širine plocnika. Postavitve zacasnih objektov niso dopustne v glavni hojnici peš prehodov, stopnišc, klancin in ne na podestih stopnišc in klancin. (2) Postavitev zacasnega objekta ne sme povzrociti poškodb na javnih zelenicah ter drugih površinah in objektih. (3) Postavitev zacasnih objektov za prireditve, kar vkljucuje tudi zacasne objekte pod zaporedno številko 24: Zacasni objekti iz Priloge 2: »Tabela dovoljenih nezahtevnih in enostavnih objektov, zacasnih objektov ter urbane opreme po posameznih namenskih rabah« tega odloka, mora biti skladna s programom prireditve in je dopustna le za cas prireditve, kar ugotavlja in potrdi pristojna služba obcinske uprave za gospodarske javne službe in infrastrukturo. Zacasni objekt, namenjen sezonski turisticni ponudbi ali prireditvi, se lahko postavi le za dolocen cas in na doloceno lokacijo, kar potrdi pristojna služba obcinske uprave za gospodarske javne službe in infrastrukturo. (4) Objekti iz tretjega odstavka tega clena se lahko postavijo na zemljišcih, ki so prometno dostopna, prikljuceni morajo biti na razpoložljive že obstojece prikljucke objektov javne gospodarske infrastrukture. Praviloma se postavijo v središcih naselij, ob objektih, namenjenih turisticni dejavnosti, in na obmocjih za športne, rekreacijske in kulturne prireditve. (5) Postavitev stojnic za sezonsko prodajo je dopustna le za dolocen cas v obmocjih strnjenih naselij, kar potrdi pristojna služba obcinske uprave za gospodarske javne službe in infrastrukturo. 28. clen (urbana oprema ter objekti in naprave za oglaševanje) (1) Urbana in mikrourbana oprema oziroma objekti in predmeti, ki urejajo javne površine, morajo biti v naselju ali delu naselja enotni. (2) Urbana oprema, turisticne oznake ter objekti za oglaševanje morajo biti postavljeni tako, da dopolnjujejo javni prostor, ne zastirajo znacilnih pogledov in ne ovirajo gibanja pešcev ter vzdrževanja komunalnih naprav in prometnih objektov. (3) Pri postavitvi urbane opreme na javnih površinah je treba pridobiti soglasje pristojne službe obcinske uprave. (4) Nadstrešnice morajo biti dvignjene najmanj 2,50 m nad plocnikom oziroma pohodno površino. (5) V obcini se oglašuje na objektih za oglaševanje in objektih za oglaševanje za lastne potrebe, obvešca pa na objektih za obvešcanje ter s turisticno in drugo obvestilno signalizacijo. (6) Objekte za oglaševanje, oglaševanje za lastne potrebe ter obvešcanje je dopustno postavljati v skladu z dolocili posebnega odloka o oglaševanju, ki ga sprejme Obcina Divaca. (7) Veliki ploskovni objekti za oglaševanje površine nad 18 m2 so dovoljeni samo na obstojecih lokacijah. (8) Veliki ploskovni objekti za oglaševanje površine do 18 m2 so dovoljeni na obmocjih stavbnih zemljišc v namenski rabah IP, IG, BD in E. (9) Umešcanje plakatnih stebrov in panojev s površino do 4 m2, svetlobnih vitrin ter volumskih objektov za oglaševanje je dovoljeno na obmocjih stavbnih zemljišc, pod pogoji iz predpisa, navedenega v šestem odstavku tega clena. (10) Objektov za oglaševanje ni dopustno postavljati: • v obmocjih kmetijskih in gozdnih zemljišc (K1, K2, G); • v obmocju površinskih voda (VC) in v obmocju vodne infrastrukture (VI); • v obmocjih površin razpršene poselitve (A); • izven naselij; • na zunanji strani konstrukcij in ograj podvozov, nadvozov in mostov; • na zemljišcih in objektih, ki so varovani s predpisi s podrocja varstva kulturne dedišcine in ohranjanja narave, pa le s soglasjem organov, pristojnih za varstvo kulturne dedišcine in ohranjanje narave; • na lokacije, ki niso v skladu s cestnoprometnimi predpisi in predstavljajo nevarnost za cestni promet. (11) Objekti za oglaševanje so dopustni takrat, kadar se zacasno namestijo: • na gradbenih ograjah objektov, za katere je že izdano gradbeno dovoljenje; • na površinah v naselju, ki niso varovane s posebnimi predpisi, ce gre za zacasno postavitev, namenjeno oglaševanju v casu prireditev in volilne kampanje. (12) Oglaševanje za lastne potrebe je dopustno na stavbah v vseh EUP in na gradbenih parcelah stavb, v katerih se opravlja dejavnost. Na teh objektih in površinah je dopustno oglaševati z: • napisom firme, • znakom firme, • nalepkami, • zastavami in • simboli firme, izdelka, storitve in podobnim. 29. clen (gostinski vrtovi) (1) Gostinske vrtove na javnih površinah je dopustno postaviti na osnovi soglasja organa Obcine Divaca, pristojnega za urejanje javnih površin. Gostinski vrtovi na javnih površinah, ki niso povezani z obstojecim gostinskim obratom, morajo biti urejeni kot funkcionalna celota s tocilno mizo in prikljuceni na potrebne komunalne vode. (2) Gostinske vrtove na zasebnih površinah je dopustno postaviti na osnovi dovoljenja za osnovno dejavnost in pod pogojem, da so zagotovljena parkirna mesta za osnovno dejavnost in za kapacitete gostinskega vrta v skladu z dolocbami tega odloka. (3) Vsi elementi opreme gostinskega vrta morajo biti premakljivi, da se v primeru intervencije lahko odstranijo. (4) Za zašcito pred soncem se uporabljajo sencniki. Dopustni so tudi nadstreški, izvedeni v rahlem naklonu (do 10 stopinj). Pri posameznem objektu morajo biti oblikovno usklajeni z ostalimi dodatki (markizami). Iz nadstreškov mora biti urejen odtok padavinske vode. 30. clen (bazne postaje in amaterske radijske postaje) (1) Bazna postaja mora izpolnjevati naslednje pogoje: • antenski drog je lahko visok najvec 10,00 m nad višino strehe objekta; • pri antenskih nosilcih na antenskem drogu, postavljenem na objekt, mora biti spodnji rob najnižje antene najmanj 1,50 m od strešine, pri antenskih nosilcih, pritrjenih na steber, mora biti spodnji rob najnižje antene najmanj 5,00 m od terena in najmanj 1,50 m od strešine, ce je steber postavljen na objekt, pri antenskih nosilcih, pritrjenih na vertikalno površino stavbe, pa sme biti najvecja dolžina antene 1,50 m; • prostor z elektronsko komunikacijsko opremo je lahko samo v nestanovanjski stavbi, in sicer v tistem delu, ki ni namenjen javni rabi oziroma v katerem se ne zadržujejo ljudje; ce je to zabojnik, je lahko postavljen ob drogovih, stebrih ali stolpih, njegova BTP pa je lahko do 30,00 m2. (2) Bazne postaje in amaterske radijske postaje je dopustno graditi v skladu z dolocbami tega clena v objektu ali na njem. (3) Bazne postaje iz prvega odstavka tega clena je treba izvesti tako, da so vizualno zakrite oziroma vkljucene v objekt, razen v EUP z namensko rabo IP, IG, IK, BD, E, T, O, PC, PŽ, PL ali LN. (4) Baznih postaj iz prvega odstavka tega clena ni dopustno graditi v EUP z namensko rabo SS, SSe, SSs, SSv, SK, SB, CU, CDi, CDk, CDz, CDu, CDo, ZP, ZS, ZD, ZK, Ask, Abt, VC, VI ali K1 . (5) Amaterskih radijskih postaj ni dopustno graditi v EUP z namenskimi rabami SS, SSe, SSs, SSv, SK, SB, CU, CDi, CDk, CDz, CDu, CDo, ZP, ZS, ZD, ZK, Ask, Abt, VC, VI ali K1. (6) Telekomunikacijskih anten in oddajnikov, katerih uporabni signal ne pokriva vec kakor 100,00 m pasu okoli oddajne tocke, ni dopustno graditi v EUP z namenskimi rabami ZP, ZS, ZD, ZK, VC in VI. (7) Pri nacrtovanju objektov in naprav omrežja baznih postaj in amaterskih radijskih postaj je treba upoštevati predpise s podrocja elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja. 3.9. Zelene površine 31. clen (velikost in urejanje in oblikovanje zelenih površin) (1) Za vsako novo stanovanje v vecstanovanjski stavbi je treba zagotoviti najmanj 15 m2 zelenih površin. (2) V stanovanjskih objektih za posebne namene (SB) je treba na vsako posteljo zagotoviti najmanj 8 m2 zelenih površin. (3) Ce na gradbeni parceli vecstanovanjskega objekta ni prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnih zelenih površin, mora investitor manjkajoce zelene površine, razen površin za mlajše otroke (7,5 m2 na stanovanje), zagotoviti na drugi ustrezni lokaciji, ki je od stavbe oddaljena najvec 200 m, tako, da bo stanovalcem omogocena njena trajna uporaba. (4) Zasaditev površin v javni rabi je treba izvajati s funkcionalnimi drevesi ali soliterji. Izbor rastlin mora upoštevati rastišcne razmere in varnostno zdravstvene zahteve. (5) Ob izvajanju gradbenih del v vplivnem obmocju dreves, ki se na gradbeni parceli ohranjajo, je treba izdelati nacrt zavarovanja obstojecih dreves. (6) Pogoji za gradnjo v vplivnem obmocju obstojecih in nacrtovanih dreves in ostale vegetacije: • v primeru tlakovanja površin ob drevesih je treba zagotavljati ustrezno kakovost in kolicino tal, dostopnost vode in zracenje tal nad koreninskim sistemom; zadostna odprtina za prehajanje zraka in vode je ř 2,0 m; • odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa je praviloma 2,0 m. (7) Obstojece drevorede je treba ohranjati. Ce to zaradi tehnicnih ali varnostnih zahtev ni možno, jih je treba nadomestiti oziroma sanirati. (8) Na vseh obmocjih se ohranja cim vec obstojece vegetacije, pri novih zasaditvah pa se uporabljajo predvsem avtohtone drevesne in grmovne vrste listavcev. Nove zasaditve ne smejo ovirati prometne varnosti oziroma preglednosti. V okolici javnih objektov je prepovedano uporabljati visoko alergene vrste in vrste rastlin, ki imajo strupene plodove ali druge dele. (9) Ohranjajo naj se ekstenzivni sadovnjaki in stara drevesa z dupli. Uvajajo naj se stare avtohtone sorte sadnega drevja. (10) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po koncani gradnji pa sanirati poškodbe, odstraniti zacasne objekte in naprave in odvecni gradbeni material ter urediti okolico. (11) Na obmocjih kmetijskih zemljišc je treba obstojeca drevesa in živice ohranjati. Na obmocju naselja se drevesna vegetacija v cim vecji meri ohranja. Ce obstojecih dreves in živic zaradi tehnicnih ali varnostnih zahtev ni možno ohranjati, jih je treba nadomestiti ob upoštevanju vrstne sestave in razmestitve vegetacije pred odstranitvijo ali pa zasaditev izvajati skladno z zasaditvenim nacrtom v okviru posameznih prostorskih ureditev. (12) Izbor rastlin za zasaditve na površinah v urbanih okoljih mora upoštevati rastišcne razmere in varnostno zdravstvene zahteve, zato je priporocena uporaba vrst, ki dobro prenašajo klimo, zmrzal in sušo ter sol. Osnovni pogoji so: • na javnih površinah, zlasti v parkih in na otroških igrišcih, ni dopustna uporaba strupenih in poudarjeno alergenih rastlin; • pri drevesnih vrstah je prepovedana uporaba krhkih, lomljivih vrst in vrst, ki so poudarjeno obcutljive za rastlinske bolezni ali škodljivce; • na ekološko pomembnih obmocjih in v obmocjih naravnih vrednot je dopustna le avtohtona vegetacija; • uporaba eksoticnih vrst je dopustna le v izjemnih primerih, in sicer na parkovnih površinah in v okviru zelenic ob javnih objektih posebnega pomena. 3.10. Javne površine 32. clen (objekti v javni rabi in javne površine) (1) Objekte v javni rabi definirajo predpisi s podrocja graditve objektov. Glede na vrsto objektov in nacin rabe se delijo na javne površine in na nestanovanjske stavbe, namenjene javni rabi. (2) Javne površine so površine, katerih raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem. Vkljucujejo predvsem železnice, javne ceste, javne poti, trge, otroška igrišca, parkirišca, pokopališca, parke, zelenice ter rekreacijske in športne površine. (3) Na površinah, ki imajo poleg osnovne namembnosti tudi funkcijo javne površine, lahko Obcina doloci služnost rabe v javno korist. Površine, na katerih se doloci služnost rabe v javno korist, so predvsem pasaže, arkade, pešpoti, peš prehodi in podobno. (4) Obstojece stavbe in njihove parcele, namenjene gradnji, ki so znotraj obmocja javnih površin, so iz javnih površin izvzete. (5) Javne površine se ob naravnih in drugih nesrecah lahko uporabijo kot obmocja za umik, evakuacijo, nastanitev in kot obmocja za zbiranje reševalnih ekip. 3.11. Razpršena gradnja 33. clen (dopustna gradnja in drugi posegi) (1) Objekti razpršene gradnje so vsi zakonito zgrajeni objekti izven stavbnih zemljišc na kmetijskih zemljišcih K1 in K2 ter gozdnih zemljišcih G. (2) Objekti razpršene gradnje iz prvega odstavka tega clena so prikazani kot stavbišca na Karti 3: »Prikaz obmocij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev«. (3) Stavbišca razpršene gradnje so evidentirana na osnovi podatkov katastra stavb. (4) Na obstojecem zakonito zgrajenem objektu razpršene gradnje oziroma na njegovi parceli, namenjeni gradnji, so za izboljšanje bivalnega standarda dopustne naslednje vrste gradenj: • rekonstrukcija, dozidava, nadzidava objekta do 20 % povecanja BTP; • gradnja novega objekta na stavbišcu poprej odstranjenega objekta; novi objekt po velikosti lahko presega odstranjeni objekt do 20 % BTP; • sprememba namembnosti; • vzdrževanje objekta; • odstranitev objekta. (5) Gradnje iz cetrtega odstavka tega clena so dopustne samo kot enkratni poseg na posamicnih obstojecih objektih razpršene gradnje. (6) Dopustne so spremembe namembnosti zakonito zgrajenih objektov v: • 11100 Enostanovanjske stavbe; • 11210 Dvostanovanjske stavbe; • 12112 Gostilne, restavracije (do 250,00 m2 BTP objekta ali dela objekta); bifeji, tocilnice, bari (do 35,00 m2 BTP dela objekta); • 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti: do 200,00 m2 BTP objekta ali dela objekta; • 12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo; • 12712 Stavbe za rejo živali; • 12713 Stavbe za spravilo pridelka; • 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe; • 12510 Industrijske stavbe: samo delavnice (do 200,00 m2 BTP objekta ali dela objekta); • dopolnilne dejavnosti na kmetiji v skladu s predpisi o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji. (7) Ce obstojeci zakonito zgrajeni objekt ni vrisan na karti iz drugega odstavka tega clena, zanj veljajo enake dolocbe kot za vrisane objekte. (8) Ce obstojeci zakonito zgrajeni objekt nima dolocene parcele, namenjene gradnji, se za dolocitev uporabijo dolocbe 12. clena tega odloka. (9) Na obmocju razpršene gradnje je v okviru gradbene parcele, dolocene v gradbenem dovoljenju oziroma na stavbnem zemljišcu v velikosti 2,5-krat stavbišca, dovoljeno postaviti najvec po eno istovrstno stavbo iz skupine majhne stavbe ali skupine majhne stavbe kot dopolnitev obstojece pozidave v skladu z uredbo, ki ureja razvršcanje objektov glede na zahtevnost gradnje. (10) Dopustnost gradnje enostavnih in/ali nezahtevnih objektov se izvaja z upoštevanjem Priloge 2: »Tabela dovoljenih nezahtevnih in enostavnih objektov, zacasnih objektov ter urbane opreme po posameznih namenskih rabah« tega odloka, za namensko rabo »Ask – površine podeželske razpršene poselitve«. 3.12. Prometna infrastruktura 34. clen (gradnja in urejanje cest) (1) Gradnja mostov in cest mora biti takšna, da ne posega v pretocni profil, zagotovljena pa mora biti varnost objektov pred visokimi vodami z zagotovljeno osnovno varnostno višino. (2) Avtobusna postajališca morajo biti urejena izven vozišca javnih cest in v skladu s predpisi o tehnicnih normativih in najnižjih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati avtobusna postajališca. (3) V naseljih je ob lokalnih cestah treba izvesti hodnike za pešce in javno razsvetljavo. (4) Obvezna je gradnja plocnikov ob lokalnih zbirnih cestah, praviloma pa se plocniki gradijo ob vseh lokalnih cestah. Obvezna je tudi gradnja plocnikov ob javnih cestah, ki vodijo do objektov družbene javne infrastrukture, pri cemer se prioritetno zagotovijo plocniki do vrtcev in osnovnih šol. (5) Dimenzija tipskega precnega profila cestišca se doloci za vrsto ceste, prometno obremenitev in projektno hitrost v skladu s pravilnikom o projektiranju cest. Najmanjša širina enosmerne kolesarske steze znaša 1,50 m in dvosmerne kolesarske steze 2,50 m. Najmanjša širina plocnika znaša 1,20 m. (6) Dimenzijo tipskega precnega profila cestišca iz prejšnjega odstavka tega clena je mogoce zmanjšati v primeru, ce gradnjo prometnih površin onemogoca zakonito zgrajen objekt, ki ga ni mogoce ali smiselno porušiti. V primeru zmanjšanja elementov precnega profila se najprej v sprejemljivem obsegu zmanjša širina cestišca, potem kolesarske steze in nazadnje plocnika. (7) Tranzitni potek avtoceste (Ljubljana–Trst) mora imeti možnost širitve za en vozni pas na vsako stran. (8) Upravljavec AC ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za nova poselitvena obmocja (spremenjene rabe), dolocena s tem OPN – to je obveznost lokalne skupnosti oziroma investitorjev novih posegov. (9) Na delih cest, preko katerih se vrši masovna selitev dvoživk v casu razmnoževanja in priprave na zimovanje, naj se v primeru rekonstrukcije ali investicijsko vzdrževalnih del nacrtujejo ustrezni prehodi za dvoživke. To velja predvsem za rekonstrukcijo ceste na Senožeški ravni (med Razdrtim in Senožecami), kjer je znano, da se v casu selitve pojavljajo dvoživke. 35. clen (varovalni pasovi prometne infrastrukture) (1) Širine varovalnih pasov državnih cest so dolocene v predpisih s podrocja urejanja javnih cest. (2) Širine varovalnih pasov lokalnih cest so dolocene v obcinskem predpisu s podrocja urejanja javnih cest. (3) Varovalni pas ceste ali poti iz prvega in drugega odstavka tega clena se meri od zunanjega roba cestnega sveta obojestransko. (4) Širine varovalnih pasov železniških prog so dolocene v predpisih s podrocja urejanja železniškega prometa. (5) V varovalnih pasovih prometnih omrežij je dopustna gradnja objektov in naprav v skladu z dolocbami tega odloka in drugih predpisov ter na osnovi pogojev in soglasja pristojnega upravljavca gospodarske javne službe. (6) Posegi v varovalni pas prometnega omrežja ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali vzdrževanja prometnega omrežja. (7) V varovalnem pasu AC ni dovoljeno postavljati tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvocno obvešcanje ali oglaševanje. 3.13. Parkirna in garažna mesta 36. clen (gradnja in urejanje parkirnih mest in garaž) (1) Pri novogradnjah, rekonstrukcijah ali pri spremembi namembnosti je treba na gradbeni parceli zagotoviti zadostne parkirne površine, garažna mesta ali garaže v kletnih etažah, tako za stanovalce kakor tudi zaposlene in obiskovalce. (2) Obstojecih parkirnih mest ob vecstanovanjskih objektih ni dovoljeno zmanjševati. Pri vecstanovanjskih objektih z vec kot 8 stanovanjskimi enotami je treba 75 % parkirnih mest zagotavljati v podzemni garaži, razen ce gradnja podzemne garaže zaradi tehnicnih ovir ni mogoca. (3) Parkirne površine in garažne stavbe morajo biti razporejene in zgrajene tako, da njihova uporaba ne škodi zdravju ter hrup in smrad ne motita bivanja, dela in pocitka v okoliških objektih in okolici. (4) Parkirne površine na ravni terena, ki so vecje od 10 PM, je treba ozeleniti z najmanj enim drevesom na 4 PM. Drevesa morajo biti po parkirišcu cim bolj enakomerno razporejena. (5) Površine parkirnih mest, manipulativnih površin in platojev morajo biti utrjene tako, da so neprepustne za vodo in naftne derivate. Zagotovljeno mora biti odvajanje meteornih vod preko peskolovov in lovilcev olj. (6) Parkirna mesta, garaže in njihovi pomožni objekti morajo zadostiti zahtevam protipožarne zašcite. Garaže in njihovi pomožni objekti morajo imeti možnost prezracevanja. Goriva in maziva, ki lahko odtekajo, je treba zadržati in odstraniti na neškodljiv nacin. (7) Parkirna mesta in garaže za 2 ali vec tovornih vozil, ki presegajo 3,5 t, in za avtobuse ter za priklopnike teh motornih vozil v stanovanjskih obmocjih niso dopustna. Parkirišca za tovorna vozila in avtobuse je dovoljeno graditi v prostorskih enotah z namensko rabo: I, P, E in O. (8) Ce podzemne garaže niso zgrajene pod objekti, morajo imeti dovolj debelo humusno plast, ki omogoca ozelenitev in zasaditev vsaj nizke vegetacije, ali pa morajo imeti na terenu streho garaže urejeno kot javno površino (odprto športno igrišce, otroško igrišce, nadzemno parkirišce, zelenica, trg ipd.). (9) Pri urejanju parkirnih površin in garažnih stavb je v skladu s predpisi treba zagotoviti parkirna mesta, rezervirana za invalidne osebe. (10) Parkirnih površin in garažnih stavb ni dovoljeno uporabljati v nasprotju z namembnostjo, dokler so potrebna za parkiranje obstojecih motornih vozil stalnih uporabnikov in obiskovalcev objektov. 37. clen (parkirni normativi) (1) Na gradbeni parceli je treba zagotoviti naslednje najmanjše število parkirnih ali garažnih mest (Preglednica 7): Preglednica 7: Parkirni normativi Namembnost objektov Število PM (navedene so bruto etažne površine objektov) Stanovanja in bivanje 11100 Enostanovanjske stavbe 11210 Dvostanovanjske stavbe 11221 Tri- in vecstanovanjske stavbe za stanovanje do 35 m2 koristne stanovanjske površine za stanovanje od 36 m2 do 60 m2 koristne stanovanjske površine za stanovanje od 61 m2 do 100 m2 koristne stanovanjske površine za stanovanje nad 100 m2 koristne stanovanjske površine 1,0 PM 1,5 PM 2 PM 3 PM dodatno 10 % na terenu za obiskovalce 1 PM/12 postelj 11302 Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine (študentski domovi, internati) 1 PM/4 postelje 11302 Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine (domovi za ostarele, varna hiša, materinski dom) 11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji (oskrbovana stanovanja) 1 PM/7 postelj Poslovno trgovske dejavnosti 12201 Stavbe javne uprave 12203 Druge poslovne stavbe 1 PM/30 m2 12301 Trgovske stavbe (lokalna trgovina pod 50 m2) 1 PM/50 m2 ne manj kot 2 PM 12301 Trgovske stavbe (trgovina z neprehrambenimi izdelki) 1 PM/80 m2 ne manj kot 2 PM 12301 Trgovske stavbe (nakupovalni center do 2500 m2) 1 PM/35 m2 12301 Trgovske stavbe (nakupovalni center nad 2500 m2) 1 PM/30 m2 12301 Trgovske stavbe (odprte in pokrite tržnice) 12301 Trgovske stavbe (vecnamenski trgovsko zabavišcni, poslovni centri) 1 PM/40 m2 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (obrtno servisne dejavnosti – frizer, urar, cistilnica, fizioterapija, avtopralnice, lekarne itd.) 1 PM/30 m2 ne manj kot 2 PM 12303 Bencinski servisi Družbene dejavnosti 1 PM/30 m2 prodajnih površin ne manj kot 3 PM 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo (gledališca, koncertne hiše, vecnamenske dvorane, kino, galerija) 1 PM/5 sedežev 12620 Muzeji in knjižnice 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov 1 PM/80 m2 Športne dejavnosti 24110 Športna igrišca (stadion ipd.) 1 PM/200 m2 površine igrišc od tega 20 % PM za avtobuse 24110 Športna igrišca – igrišca za tenis 4 PM/igrišce 24110 Športna igrišca (javna kopališca) 1 PM/150 m2 javnega kopališca 12650 Stavbe za šport (s prostori za gledalce) 1 PM/30 m2 od tega 20 % PM za avtobuse 12650 Stavbe za šport (vecnamenske dvorane, pretežno namenjene razvedrilu) (wellness, fizioterapija, fitnes ipd.) 1 PM/15 m2 12650 Stavbe za šport – kegljišce 4 PM/stezo Posebne dejavnosti 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev (hotel, prenocišca, penzioni) 1 PM/3 sobe 12112 Gostilne, restavracije, tocilnice, bari 1 PM/6 sedežev in 1 PM/tekoci meter tocilnega pulta ne manj kot 2 PM 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev (mladinska prenocišca) 1 PM/10 sob Družbene dejavnosti 12640 Stavbe za zdravstvo (bolnišnice) 1 PM/5 postelj 12640 Stavbe za zdravstvo (zdravstveni dom, ambulante, veterinarske ambulante) 1 PM/35 m2 ne manj kot 2 PM 12640 Stavbe za zdravstvo (zavetišce za živali) 1 PM/150 m2 ne manj kot 2 PM 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (osnovne šole) 1 PM/ucilnico od teh najmanj 12 za kratkotrajno parkiranje staršev 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (srednje šole) 1,25 PM/ucilnico 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (posebne šole za ovirane v razvoju) 1 PM/7 ucencev od teh najmanj 10 za kratkotrajno parkiranje staršev 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (visoke šole) 1 PM/25 m2 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (otroški vrtci) 1 PM/10 otrok od teh najmanj 12 za kratkotrajno parkiranje staršev Proizvodne dejavnosti 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe 12713 Stavbe za spravilo pridelka 1 PM/80 m2 12510 Industrijske stavbe (do 200 m2) 1 PM/30 m2 površine (ne manj kot 2 PM) 12510 Industrijske stavbe (vec kot 200 m2) 1 PM/50 m2 površine 12510 Industrijske stavbe (delavnice za servis motornih vozil) 6 PM/popravljalno mesto 12520 Rezervoarji, silosi in skladišca (skladišca s strankami) 1 PM/150 m2 površine 12520 Rezervoarji, silosi in skladišca (skladišca brez strank) ne manj kot 3 PM 12520 Rezervoarji, silosi in skladišca (razstavni in prodajni prostori) 1 PM/80 m2 površine Drugo 24204 Pokopališca 12722 Pokopališke stavbe 1 PM/600 m2 ne manj kot 10 PM 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti cas (park) 1 PM/600 m2 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti cas (živalski vrt) 1 PM/600 m2 od tega 20 % PM za avtobuse 12740 Druge stavbe, ki niso uvršcene drugje (prevzgojni domovi, zapori, vojašnice, stavbe za nastanitev policistov, gasilski domovi) 1 PM/100 m2 12410 Postaje, terminali, stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij ter z njimi povezane stavbe (stavbe in terminali na letališcih, železniških in avtobusnih postajah in v pristanišcih ter z njimi povezane stavbe) 1 PM/50 m2* *število PM upošteva tudi znacaj objekta in dostop do javnega prometa (2) Poleg navedenega števila parkirnih mest je za objekte, za katere je potrebnih vec kot deset PM, treba zagotoviti še najmanj 20 % dodatnih parkirnih mest za kolesa in druga enosledna vozila, ki morajo biti zašcitena pred vremenskimi vplivi. (3) Pri dolocanju parkirnih mest za objekte z javno funkcijo je treba zagotoviti vsaj 5 % ali vsaj eno parkirno mesto za invalide. (4) Kadar na gradbeni parceli ni tehnicnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega števila s tem odlokom dolocenih parkirnih mest, mora investitor manjkajoca parkirna mesta, razen parkirnih mest za funkcionalno ovirane osebe, zagotoviti na drugih ustreznih površinah v njegovi lasti, ki so od stavbe oddaljene najvec 100 m. (5) V primeru skupnega parkirišca za objekte z razlicnimi dejavnostmi se upoštevajo najvecje potrebe po socasnem parkiranju. (6) Najmanjša dovoljena dimenzija parkirnega mesta za osebni avto znaša 2,4 m × 5,0 m. (7) Kadar po dolocilih tega clena rezultat izracuna parkirnih mest ni celo število, je treba izvesti zaokrožitev na naslednje vecje celo število. 3.14. Okoljska, energetska in elektronska komunikacijska gospodarska javna infrastruktura 3.14.1 Obvezna komunalna oprema 38. clen (obveznost gradnje na komunalno opremljenih stavbnih zemljišcih) (1) Gradnja objektov (razen objektov gospodarske javne infrastrukture) je praviloma dopustna samo na komunalno opremljenih stavbnih zemljišcih. (2) Ne glede na dolocbe prvega odstavka tega clena je gradnja objektov dovoljena tudi na komunalno neopremljenih stavbnih zemljišcih, ce se socasno z gradnjo objektov zagotavlja komunalno opremljanje stavbnih zemljišc. 39. clen (predpisana obvezna gospodarska javna infrastruktura) (1) Stavbna zemljišca za gradnjo stanovanjskih objektov in ostalih objektov so komunalno opremljena, ce imajo zagotovljeno oskrbo s pitno vodo, odvajanje odpadne vode, prikljucitev na elektroenergetsko omrežje, dostop do javne ceste ter ravnanje z odpadki. (2) Ce nestanovanjski objekti ne potrebujejo vse v prvem odstavku tega clena navedene komunalne opreme, se predpisana komunalna oprema doloci v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja glede na namen objektov. (3) Investitor lahko predpisano komunalno opremo objektov zagotovi tudi na nacin, ki ga prostorski akt ali drug predpis ne doloca, ce gre za nacin oskrbe, ki sledi napredku tehnike in nima negativnih vplivov na okolje in se doloci v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja glede na namen objekta. 3.14.2 Varovalni pasovi in koridorji 40. clen (varovalni pasovi in koridorji objektov gospodarske javne infrastrukture) (1) Varovalni pasovi posameznih infrastrukturnih omrežij oziroma objektov so predpisani v podrocnih predpisih, ki urejajo posamezna infrastrukturna omrežja. (2) Širina varovalnega pasu se meri levo in desno od osi linijskega infrastrukturnega objekta ali od varovalne ograje objekta oziroma od zunanjega zidu objekta, ce nima varovalne ograje. (3) Varovalni koridor za komunikacijske oddajne sisteme se doloci za vsak oddajnik posebej. Varovalni koridor obsega obmocje od antene oddajnika, ki se razteza v tridimenzionalnem prostoru, do antene glede na moc in smer delovanja oddajnika, število oddajnikov na isti lokaciji in tehnološko izvedbo. (4) V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja 35 kV in vec sta na obstojecih objektih dopustna vzdrževanje objektov in sprememba namembnosti v dejavnostih, ki skladno s predpisi s podrocja elektromagnetnega sevanja niso uvršcene v I. stopnjo varstva pred sevanjem in so dopustne skladno s predpisi s podrocja uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v obmocjih varovalnih pasov elektroenergetskih vodov. (5) V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja 35 kV in vec je, skladno z dolocili tega OPN, s tehnicnimi in okoljskimi predpisi za gradnjo elektroenergetskih vodov, s predpisi s podrocja elektromagnetnega sevanja ter s predpisi s podrocja pogojev in omejitev gradnje in uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v obmocjih varovalnih pasov elektroenergetskih vodov, dovoljena gradnja objektov, ki niso uvršceni v I. stopnjo varstva pred sevanjem in so dopustni skladno s predpisi s podrocja pogojev in omejitev gradnje in uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v obmocjih varovalnih pasov elektroenergetskih vodov. (6) Posegi v varovalni pas ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali vzdrževanja omrežja. (7) Varovalni pasovi sistema elektricne energije z nazivno napetostjo 35 kV in vec so prikazani v graficnem delu izvedbenega dela OPN OD, na Karti 4: »Prikaz obmocij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture«. 3.14.3 Gradnja omrežij in naprav gospodarske javne infrastrukture 41. clen (gradnja in urejanje komunalne opreme) (1) Vsa gospodarska javna infrastruktura se mora nacrtovati, graditi, obratovati in vzdrževati v skladu z veljavnimi predpisi in tehnicnimi normativi. (2) Vsi posegi na gospodarski javni infrastrukturi ter vsi posegi, ki so v varovalnem pasu gospodarske javne infrastrukture, se lahko izvajajo le s soglasjem upravljavca posamezne gospodarske javne infrastrukture. (3) Trase omrežij komunalne opreme je treba medsebojno uskladiti. Potekati morajo tako, da omogocajo prikljucitev vseh objektov v posameznem obmocju opremljanja ter da je omogoceno nemoteno obratovanje in vzdrževanje komunalne opreme. (4) Trase omrežij komunalne opreme je treba praviloma združevati v skupne koridorje, pri cemer je treba upoštevati osnovne zahteve glede varnostih odmikov med vodi gospodarske javne infrastrukture, kot dolocajo veljavni predpisi. (5) Gradnja omrežij komunalne opreme mora potekati socasno in usklajeno. Možne so tudi posamicne gradnje za zagotavljanje celovite javne komunalne oskrbe ali izboljšanja ekonomske ucinkovitosti izvajalcev javnih gospodarskih služb. (6) Ob gradnji nove komunalne opreme je treba v okviru obmocja predvidenega posega predvideti tudi rekonstrukcijo preostalih vodov, objektov in naprav komunalne opreme, ki zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti, slabe tehnicne izvedbe, posledic poškodb ali urbanisticnih zahtev ni vec ustrezna. (7) Omrežja komunalne opreme morajo praviloma potekati po javnih površinah. Na odsekih, kjer zaradi terenskih ali drugih razlogov potek po javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega zemljišca omogociti gradnjo, obratovanje in vzdrževanje te opreme na njegovem zemljišcu, upravljavec te opreme pa mora za to od lastnika pridobiti služnost. (8) V obmocjih poselitve ter v obmocjih varstva kulturne dedišcine je treba omrežja komunikacijske in elektroenergetske opreme praviloma graditi v podzemni izvedbi. (9) Omrežja in jaške komunalne opreme je treba na javnih cestah umešcati zunaj vozišca. Ce to ni mogoce, se jaški umestijo tako, da so pokrovi zunaj kolesnic vozil. (10) Na celotnem poteku trase mora biti zagotovljena dostopnost do objektov komunalne opreme. (11) Globina podzemnih komunalnih vodov in objektov na kmetijskih zemljišcih mora zagotavljati normalno kmetijsko obdelavo. Po izvedeni gradnji komunalnih vodov je treba kmetijsko zemljišce vzpostaviti v prvotno stanje. (12) Preckanja komunalne opreme pod strugo vodotoka je treba nacrtovati tako, da ni zmanjšana prevodna sposobnost struge vodotoka. 42. clen (gradnja in urejanje vodovodnega omrežja) (1) Javno vodovodno omrežje je namenjeno oskrbi prebivalstva s pitno vodo za sanitarne potrebe, zagotavljanju požarne varnosti, tehnološkim potrebam ter javni rabi. (2) Vodovodi za požarne namene so lahko javni ali interni. Za zagotavljanje požarne varnosti se na vodovodnem omrežju, v odvisnosti od terenskih razmer, namestijo bodisi nadzemni ali podzemni hidranti. Hidrante je praviloma treba umešcati zunaj javnih povoznih ali pohodnih površin. (3) Uporabniki tehnološke vode morajo uporabljati zaprte sisteme z uporabo recikliranja porabljene vode. (4) Vodohran mora imeti dostopno pot. Najožja obmocja zajetij in vodohranov morajo biti zavarovana z zašcitno ograjo za preprecitev nepooblašcenega pristopa. (5) Priporocljivo je, da so vodohrani zaradi manjše vizualne izpostavljenosti vsaj delno vkopani. 43. clen (gradnja in urejanje kanalizacijskega omrežja) (1) Kanalizacijsko omrežje je namenjeno odvajanju in cišcenju komunalne odpadne vode iz stavb ter padavinske vode s streh in utrjenih površin, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih javnih površin. (2) Novo kanalizacijsko omrežje mora biti zgrajeno v locenem sistemu. (3) Vsa kanalizacija mora biti zgrajena vodotesno. (4) Odvajanje in cišcenje padavinske vode z javnih cest ter parkirišc in drugih povoznih utrjenih ali tlakovanih površin, na katerih se odvija motorni promet, se izvaja v skladu s predpisi. Loceni kanalizacijski sistem za padavinsko odpadno vodo ne sme biti prikljucen na mešani sistem. (5) Zadrževalni bazeni, ki zadržujejo viške padavinske vode, morajo biti izvedeni podzemno, pri cemer je treba zagotoviti vsaj 1,0 m nadkritja z zemljino, lahko pa tudi z nadvišanjem terena. Do zadrževalnega bazena je treba zagotoviti dovoz z javne ceste za vozila. Nad zadrževalnim bazenom je dopustno urediti rekreacijske ali zelene površine, vkljucno z zasaditvijo vegetacije. (6) Lokalne cistilne naprave naj bodo dovolj oddaljene od strnjenih stanovanjskih površin oziroma tako, da se v najvecji možni meri zmanjšajo vplivi cistilne naprave, lokacija pa naj omogoca morebitno razširitev cistilne naprave. Do cistilne naprave je treba zagotoviti dovoz z javne ceste. Cistilna naprava mora biti praviloma zavarovana z zašcitno ograjo. Kjer se le da, naj se cistilne naprave umestijo izven prednostnih habitatnih tipov. (7) Male cistilne naprave in nepretocne greznice morajo biti izvedene podzemno, v skladu s predpisi. (8) Vsi individualni sistemi za odvajanje in cišcenje odpadne vode morajo biti redno vzdrževani in evidentirani pri izvajalcu javne službe odvajanja in cišcenja odpadne vode. (9) Pri gradnji objektov je treba zagotoviti ponikanje cim vecjega dela padavinske vode s pozidanih in tlakovanih površin. Na obmocjih, kjer ponikanje zaradi znacilnosti tal ni možno, se padavinska voda odvaja v kanalizacijo na osnovi pogojev pristojnega organa oziroma upravljavca kanalizacijskega sistema, pri cemer naj se cim vecji delež padavinske vode pred odvodom v kanalizacijsko omrežje zacasno zadrži na lokaciji (posebne ureditve na zelenih površinah gradbene parcele stavbe ali na parcelah vecjega števila stavb, h katerim pripadajo). (10) Padavinske vode iz objektov in njihovih funkcionalnih površin ni dopustno usmeriti na javne površine, niti v naprave za odvodnjavanje javnih površin. 44. clen (gradnja in urejanje plinovodnega omrežja) (1) Omrežje zemeljskega plina se praviloma gradi v podzemni izvedbi. Pri precenju cestne ureditve in vodotokov (mostovi in brvi) je dopustna tudi nadzemna izvedba. (2) Dopustne so obnove omrežja, postavitev prevzemnih in merilno-regulacijskih postaj ter plinohramov za utekocinjen naftni plin, ki morajo biti grajeni in locirani v predpisanih odmikih od javnih površin in objektov. (3) V pasu 2,5 m na vsako stran od osi plinovoda z obratovalnim tlakom nad 16 barov je prepovedano: • saditi rastline, katerih korenine segajo vec kot 1 m globoko; • obdelovati zemljišce globlje kot 0,5 m oziroma ne globlje kot 0,5 m nad temenom cevi; • postavljati opore, namenjene kmetijstvu in sadjarstvu. 45. clen (gradnja in urejanje elektroenergetskega omrežja) (1) Gradnja novih in rekonstrukcija obstojecih elektroenergetskih vodov prenosnega omrežja napetostnega nivoja 35 kV in vec, iz 4. clena 4. poglavja Zasnova gospodarske javne infrastrukture, podpoglavja Zasnova energetske infrastrukture prvi odstavek, sta dovoljeni v skladu z veljavnimi tehnicnimi in okoljskimi predpisi za gradnjo elektroenergetskih vodov in objektov ter predpisi s podrocja urejanja prostora. (2) Na vseh obstojecih elektroenergetskih objektih, iz 4. clena 4. poglavja Zasnova gospodarske javne infrastrukture, podpoglavja Zasnova energetske infrastrukture prvi odstavek, je dopustno izvajati vzdrževalna dela v javno korist. (3) V koridorjih daljnovodov je prepovedana gradnja nadzemnih objektov, v katerih je vnetljiv material. Pod daljnovodi je prepovedano parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale. (4) Elektroenergetsko distribucijsko omrežje napetostnega nivoja 20 kV in manj mora biti zgrajeno s podzemnimi kabli praviloma v kabelski kanalizaciji. Gradnja nadzemnih vodov napetostnega nivoja 20 kV in manj je dopustna le zunaj strnjenih obmocij poselitve, razen v primerih, ko terenske in ekonomske razmere gradnje podzemnega voda ne omogocajo. Nadzemni elektroenergetski vodi ne smejo potekati v vedutah na naravne in ustvarjene prostorske dominante. (5) Razdelilne transformatorske postaje (distribucijski objekti) se morajo izvesti z uporabo sodobnih tehnologij ter tako: • da se vplivi na okolje zmanjšajo do najmanjše mogoce mere; • da se zmanjšajo potrebne površine za postavitev objekta; • da se vse stikalne in transformatorske naprave izvedejo v kakovostno oblikovanih zaprtih objektih; • da so vse razdelilne transformatorske postaje zašcitene pred nepooblašcenim dostopom; • da se vse prikljucitve praviloma izvedejo s podzemnimi kabli. (6) Transformatorske postaje (distribucijski objekti) so praviloma prosto stojeci objekti pravokotnega tlorisa oziroma so v primeru gradnje vecjih objektov umešcene v objekt. Prosto stojece transformatorske postaje morajo biti cim manjše, oblikovane kot tipski objekti ali prilagojene oblikovanju osnovnega objekta oziroma kot sestavni del z drugimi infrastrukturnimi objekti ali ureditvami, kot so zbirna mesta za odpadke, nadstrešnice in podobno. Do obstojecih in nacrtovanih transformatorskih postaj je treba zagotoviti stalen dostop z osebnim in tovornim vozilom iz javnih površin. (7) Pri nacrtovanju energetske infrastrukture za proizvodnjo elektricne energije v obcini je treba upoštevati Uredbo o prostorskem redu Slovenije. (8) Obnova oziroma gradnja elektrovodov naj se izvaja na pticam prijazen nacin, ki preprecuje elektricne udare ptic. 46. clen (gradnja in urejanje omrežij energetske oskrbe) (1) Nacrtujejo se postavitve vec manjših sistemov daljinskega ogrevanja na lesno biomaso (v Divaci in Senožecah). V Divaci se eno od kotlovnic na lesno biomaso izvede na obcinskem zemljišcu ob osnovni šoli (zemljišce s parcelno št.: 658/8, k. o. Divaca). (2) Za ostala naselja se spodbuja postavitev mikrosistema daljinskega ogrevanja na lesno biomaso. Gre za možnost postavitve skupnega kotla za ogrevanje dveh, treh ali vec objektov na obmocju, kjer je gradnja nekoliko bolj strnjena. (3) Obcina Divaca mora pri nacrtovanju prihodnje energetske oskrbe upoštevati: • možnosti za oskrbo preko centralnih kotlovnic z manjšimi daljinskimi sistemi ogrevanja do porabnikov; • trenutni nacin oskrbe, ki v veliki meri temelji na individualnem konceptu; • potencial lokalnih obnovljivih virov energije; • tipe obstojecih porabnikov na posameznih obmocjih; • predvidene novogradnje – treba jih je obravnavati glede na lokacijo, velikost, tipe porabnikov in s tem tudi kolicine in vzorce rabe energije. 47. clen (gradnja in urejanje hidroenergetskih objektov) Predvideni sta dve obmocji energetske infrastrukture na reki Reki (na Škofljah in v bližini Gornjih Vrem) za hidroelektrarne z majhnim ucinkom (5–10 MW). 48. clen (gradnja in urejanje objektov in naprav soncne energije) (1) Gradnja fotovoltaicne elektrarne je predvidena na opušcenem delu kamnoloma Laže. (2) Na vecjih dvoranskih objektih, ki nimajo zazelenjene strehe, je na strehi dopustna postavitev soncnih celic. Postopno naj se predvideva postavitev soncnih celic tudi na vseh javnih objektih. Spodbuja se tudi postavitev soncnih celic na ostale objekte, predvsem strehe stanovanjskih hiš, ce niso na obmocjih vaških jeder (SK) oziroma v obmocjih registrirane kulturne dedišcine. 49. clen (gradnja in urejanje objektov in naprav vetrne energije) Morebitna postavitev vetrnih elektrarn za proizvodnjo elektricne energije na obmocju obcine Divaca se bo reševala z državnimi prostorskimi nacrti. 50. clen (gradnja in urejanje javne razsvetljave) (1) Javne površine na obmocjih naselij z namensko rabo S, C, B, I, P, E ter Z morajo biti opremljene z javno razsvetljavo skladno s funkcijo in pomenom posamezne površine in okoliških objektov. Pri tem je treba upoštevati predpise glede preprecevanja svetlobnega onesnaženja in zmanjševanja porabe elektricne energije. (2) Ce varnostni razlogi dopušcajo, se nocno osvetljevanje objektov ne nacrtuje. 51. clen (gradnja in urejanje komunikacijske infrastrukture) (1) Komunikacijsko omrežje, razen sistemov brezžicnih povezav, mora biti izvedeno s podzemnimi kabli, praviloma v kabelski kanalizaciji. Zunaj strnjenih obmocij poselitve je dopustna tudi gradnja nadzemnih vodov. (2) Na obmocjih urejevalnih enot z namensko rabo S, C, B in I je treba zagotoviti ustrezno število komunikacijskih central in telekomunikacijsko omrežje, da bo zagotovljena možnost prenosa signala za potrebe oskrbe objektov z najsodobnejšimi komunikacijskimi storitvami. (3) Objekte in naprave mobilne telefonije je treba umešcati v prostor tako, da se združujejo v obstojece ali nacrtovane infrastrukturne koridorje in naprave. Objekte in trase komunikacijskih vodov mora potrditi pristojna strokovna služba Obcine. (4) Gradnja objektov v koridorjih brezžicnih komunikacijskih povezav omrežij upravljavcev z javnim pooblastilom je dovoljena samo do tiste višine, ki ne prekinja teh povezav. (5) Pri nacrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije je treba upoštevati predpise s podrocja elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje: • objekte in naprave mobilne telefonije ni dopustno graditi v obmocjih enot urejanja prostora namenjenih: stanovanjem (S), drugim centralnim dejavnostim namenjenim varstvu ter izobraževanju (CDi), kulturi (CDk), zdravstvu (CDz), zelenim površinam (Z), na najboljših kmetijskih zemljišcih (K1) ter v obmocju površinskih voda (VC); • gradnja objektov mobilne telefonije ni dopustna v obmocju 100 m pasu, merjeno od roba gradbene parcele navedenih objektov in naprav: 12640 Stavb za zdravstvo, 11 Stanovanjskih stavb, 12630 Stavb za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo ter otroških igrišc; • objekte in naprave mobilne telefonije je izjemoma dopustno graditi na manj kakovostnih kmetijskih in gozdnih zemljišcih na osnovi soglasja pristojnih služb s podrocja kmetijstva ali gozdarstva; • gradnja objektov mobilne telefonije na zavarovanih obmocjih narave in kulturne dedišcine ni dopustna, razen ob soglasju pristojnih pooblašcenih javnih služb za ohranjanje narave in varstvo kulturne dedišcine. (6) Vizualni vpliv zgrajenih objektov na vidne kakovosti prostora mora biti cim manjši, oblikovanje objektov (barve, oblika stebrov in anten) pa mora biti cim bolj prilagojeno prevladujoci urbani in krajinski tipologiji ter naravnim danostim prostora, treba je ozeleniti okolico objekta. (7) Objektov in naprav mobilne telefonije ni dovoljeno postavljati na zavarovana obmocja naravne in kulturne dedišcine. Izjemoma je dopustna postavitev teh objektov in naprav na obmocja, predvidena za zavarovanje, na obmocja naravnih vrednot in na ekološko pomembna obmocja, kadar ni mogoce zagotoviti primernejše lokacije, pri cemer poseg ne sme spreminjati lastnosti, zaradi katerih je obmocje pridobilo ta status. Poseg je v tem primeru mogoc le ob soglasju pristojnih soglasodajalcev za ohranjanje narave in varstvo kulturne dedišcine. Objekte mobilne telefonije je izjemoma dopustno umestiti v objekte, ki so zavarovani kot kulturni spomenik ali kulturna dedišcina, le na osnovi soglasja pristojnega soglasodajalca za varstvo kulturne dedišcine. 52. clen (objekti in ureditve za zbiranje in odstranjevanje odpadkov) (1) Komunalne odpadke je treba zbirati v za to dolocenih posodah (smetnjakih), ki jih doloci upravljavec javne službe v skladu s predpisi. (2) Zbirno mesto za komunalne odpadke mora biti pri novogradnjah praviloma v objektu ali na gradbeni parceli objekta, h kateremu pripada. Praviloma naj bo locirano na utrjeni površini z odtokom in zašciteno z nadstrešnico ter opremljeno z vodo za obcasno cišcenje, dobro prometno dostopno in zunaj prometnih površin. (3) Odjemno mesto za komunalne odpadke mora biti dobro prometno dostopno in zunaj prometnih površin. V primeru, ko odjemno mesto ni tudi zbirno mesto, je treba takoj po prevzemu odpadkov na odjemnem mestu posode za zbiranje odpadkov postaviti nazaj na zbirno mesto. (4) Za loceno zbiranje odpadkov se v skladu s predpisi na primerno dostopnih mestih na utrjenih javnih površinah locirajo zbiralnice odpadkov (ekološki otoki). Ekološki otoki so praviloma razporejeni tako, da zajemajo gravitacijsko obmocje 300 prebivalcev. (5) Zbirni center za odpadke mora biti zaradi dobre dostopnosti umešcen v bližini pomembnejših cest. Imeti mora vratarnico, nadstrešek in ograjo. Zbirni center je lahko izveden tudi kot zaprt objekt. (6) Posebni odpadki se do njihove predaje pooblašcenemu podjetju ali do odvoza na odlagališce posebnih odpadkov skladišcijo v obmocju proizvodnih in obrtnih obratov, kjer so nastali, ter v posebnih namensko zgrajenih skladišcih. (7) Zbirni center za odpadke se lahko umesti na EUP z naslednjo namensko rabo: IG, IP, IK in O. Izjemoma je dopustna tudi gradnja teh objektov na drugih obmocjih, ob soglasju pristojne obcinske strokovne službe. 3.15. Prikljucevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo 53. clen (prikljucevanje objektov na javne ceste) (1) Vsi zahtevni in manj zahtevni objekti morajo imeti zagotovljen dostop ali prikljucek na javno cesto. (2) Prikljucki na javno cesto morajo biti zgrajeni tako, da ne ovirajo prometa. Izvedejo se na osnovi soglasja organa Obcine, pristojnega za gospodarske javne službe ali izvajalca gospodarske javne službe vzdrževanja državnih cest ter v skladu s standardi, ki omogocajo dostop gasilskih in intervencijskih vozil. Najmanjša širina prikljucka je 3 m. (3) Manipulacijske površine ob parkirišcih morajo biti izvedene in urejene tako, da je omogoceno celno vkljucevanje vozil na javno cesto. Uredijo se na osnovi pogojev in soglasja organa Obcine, pristojnega za promet, ali upravljavca ceste. (4) Vse zahtevne in manj zahtevne objekte je na javno cesto treba prikljuciti s skupnim prikljuckom. (5) Slepo zakljucene nove javne ceste imajo na koncu obracališce. Odstop od tega pravila je mogoc le ob soglasju organa Obcine, pristojnega za gospodarske javne službe. 54. clen (obvezno prikljucevanje na komunalno opremo) (1) Objekte je treba prikljuciti na predpisano komunalno opremo iz 39. clena tega odloka in na drugo komunalno opremo, ki jo za posamezne vrste objektov oziroma EUP predpisuje ta odlok ali drug predpis. Vsi objekti na obmocjih, na katerih obvezna komunalna oprema po tem odloku še ni zagotovljena kot gospodarska javna infrastruktura, morajo zagotoviti lasten sistem komunalnega opremljanja v skladu z dolocili tega odloka. (2) Nezahtevne in enostavne objekte je dovoljeno prikljuciti na komunalno opremo takrat, kadar je za njihovo uporabo to potrebno in dopustno s podrocnimi predpisi ter skladno z dolocili Priloge 2: »Tabela dovoljenih nezahtevnih in enostavnih objektov, zacasnih objektov ter urbane opreme po posameznih namenskih rabah«. (3) Pri obveznosti prikljucevanja objektov na vodovodno omrežje centralnega in lokalnega vodovodnega sistema se lahko izjemoma, zaradi fizicnih ovir med objektom in vodovodnim omrežjem (velika višinska razlika, oddaljenost posameznih objektov od omrežja, vodotoki ipd.), s soglasjem pristojnega upravljavca vodovodnega omrežja dovoli tudi zacasna ali stalna uporaba lastnih sistemov za oskrbo z vodo (lastno zajetje, kapnica, cisterna) ali ureditev individualnega vodovodnega sistema. (4) Najkasneje v šestih mesecih po gradnji javnega vodovodnega ali kanalizacijskega omrežja se morajo vsi objekti, za katere je prikljucitev možna, prikljuciti na javno vodovodno oziroma kanalizacijsko omrežje. (5) Vsi objekti morajo imeti zagotovljeno mesto za zbiranje komunalnih odpadkov in biti vkljuceni v organiziran sistem zbiranja in odvažanja komunalnih odpadkov. 3.16. Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dedišcine, ohranjanja narave, vojnih in prikritih vojnih grobišc, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrecami 3.16.1 Ohranjanje narave, varstvo kulturne dedišcine ter varstvo vojnih in prikritih vojnih grobišc 55. clen (ohranjanje narave) (1) Obmocja in objekti ohranjanja narave, ki so razglašeni z odloki ali doloceni s posebnimi predpisi, se varujejo v skladu s predpisi. Za posege in dejavnosti na obmocjih ohranjanja narave je treba pridobiti pogoje in soglasja pristojnega organa za ohranjanje narave. (2) Obmocja in objekti ohranjanja narave so graficno predstavljeni v prikazu stanja prostora. Podatki se stalno obnavljajo. Pred nacrtovanjem in izvedbo posegov se preveri aktualno stanje v prostorsko informacijskem sistemu. (3) Za posege na obmocjih in objektih iz prvega odstavka tega clena je treba v primeru neskladja dolocb tega odloka s pogoji organa, pristojnega za ohranjanje narave, upoštevati pogoje organa, pristojnega za ohranjanje narave. 56. clen (celostno ohranjanje kulturne dedišcine) (1) Sestavni del OPN so objekti in obmocja kulturne dedišcine, varovani po predpisih s podrocja varstva kulturne dedišcine (v nadaljevanju: objekti in obmocja kulturne dedišcine). To so kulturni spomeniki, vplivna obmocja kulturnih spomenikov, varstvena obmocja dedišcine, registrirana kulturna dedišcina, vplivna obmocja dedišcine. (2) Objekti in obmocja kulturne dedišcine so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o obcinskem prostorskem nacrtu in je njegova obvezna priloga, in iz veljavnih predpisov s podrocja varstva kulturne dedišcine (aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o dolocitvi varstvenih obmocij dedišcine). (3) Na objektih in obmocjih kulturne dedišcine so dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dedišcine ali zvišanju njene vrednosti ter dedišcino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ). (4) Na objektih in obmocjih kulturne dedišcine nista dovoljeni gradnja novega objekta (vkljucno z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji videz objekta) in rekonstrukcija objekta na nacin, ki bi prizadel varovane vrednote objekta ali obmocja kulturne dedišcine ter prepoznavne znacilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot. (5) Odstranitve objektov, obmocij, delov objektov ali obmocij kulturne dedišcine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih dolocajo predpisi s podrocja varstva kulturne dedišcine. (6) Na objektih in obmocjih kulturne dedišcine pri gradnji in drugih posegih v prostor veljajo prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dedišcine. V primeru neskladja ostalih dolocb tega odloka s prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dedišcine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dedišcine. (7) Objekte in obmocja kulturne dedišcine je treba varovati pred poškodovanjem ali unicenjem tudi med gradnjo. (8) Za kulturne spomenike in njihova vplivna obmocja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja dolocb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, doloceni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi. (9) Za varstvena obmocja dedišcine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o dolocitvi varstvenih obmocij dedišcine. V primeru neskladja dolocb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena obmocja dedišcine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, doloceni z varstvenim režimom v aktu o dolocitvi varstvenih obmocij dedišcine. (10) Za registrirano kulturno dedišcino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno obmocje dedišcine, velja, da posegi v prostor ali nacini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne znacilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dovoljeni. V primeru neskladja dolocb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dedišcino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, doloceni v tem clenu. (11) Za registrirano kulturno dedišcino dodatno veljajo še prostorsko izvedbeni pogoji za posamezne vrste dedišcine: (a) Za registrirano stavbno dedišcino se ohranjajo varovane vrednote, kot so: • tlorisna in višinska zasnova (gabariti), • gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova, • oblikovanost zunanjšcine (clenitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli), • funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajocega zunanjega prostora, • sestavine in pritikline, • stavbno pohištvo in notranja oprema, • komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico, • pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.), • celovitost dedišcine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici znacilnostim stavbne dedišcine), • zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. (b) Za registrirano naselbinsko dedišcino se ohranjajo varovane vrednote, kot so: • naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov), • odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, znacilne funkcionalne celote), • prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.), • prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne znacilnosti, poti itd.), • naravne in druge meje rasti ter robovi naselja, • podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina), • odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega), • stavbno tkivo (prevladujoc stavbni tip, javna oprema, ulicne fasade itd.), • oprema in uporaba javnih odprtih prostorov, • zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. (c) V primeru, da pri posamezni enoti kulturne dedišcine varujemo tudi zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami, je treba upoštevati tudi PIP za registrirana arheološka najdišca. (d) Za registrirano kulturno krajino in zgodovinsko krajino se ohranjajo varovane vrednote, kot so: • krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene ali oblikovane sestavine), • znacilna obstojeca parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter clenitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa), • tradicionalna raba zemljišc (sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini), • tipologija krajinskih sestavin in tradicionalnega stavbarstva (npr. znamenja), • odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma naseljem, • avtenticnost lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov, • preoblikovanost reliefa in spremljajoci objekti, grajene strukture, gradiva in konstrukcije ter likovni elementi in • zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. (e) Za registrirano vrtnoarhitekturno dedišcino se ohranjajo varovane vrednote, kot so: • zasnova (oblika, struktura, velikost, poteze), • grajene ali oblikovane sestavine (grajene strukture, vrtna oprema, likovni elementi), • naravne sestavine (rastline, vodni motivi, relief), • podoba v širšem prostoru oziroma odnos dedišcine z okolico (ohranjanje prepoznavne podobe, znacilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje), • rastišce z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj in obstoj rastlin, in • vsebinska, funkcionalna, likovna in prostorska povezanost med sestavinami prostorske kompozicije in stavbami ter površinami, pomembnimi za delovanje celote. (f) Za registrirano arheološko najdišce velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na nacin, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišca s kulturnimi plastmi, strukturami in premicnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem: • odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišca, graditi gozdne vlake, • poglabljati dna vodotokov ter jezer, • ribariti z globinsko vlecno mrežo in se sidrati, • gospodarsko izkorišcati rudnine oziroma kamnine in • postavljati ali graditi trajne ali zacasne objekte, vkljucno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za ucinkovito ohranjanje in predstavitev arheološkega najdišca. (g) Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišca, ki so hkrati stavbna zemljišca znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišc ob izpolnitvi naslednjih pogojev: • ce ni možno najti drugih rešitev in • ce se na osnovi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišce možno sprostiti za gradnjo. (h) Obseg in cas potrebnih arheoloških raziskav opredeli organ, pristojen za podrocje varstva kulturne dedišcine. (i) V primeru, da se obmocje ureja z OPPN, je treba predhodne arheološke raziskave v smislu natancnejše dolocitve vsebine in sestave najdišca praviloma opraviti že v okviru postopka priprave izvedbenega akta. (j) Za registrirano memorialno dedišcino se ohranjajo varovane vrednote, kot so: • avtenticnost lokacije, • materialna substanca in fizicna pojavnost objekta ali drugih nepremicnin, • vsebinski in prostorski kontekst obmocja z okolico ter vedute. (k) Za drugo dedišcino se ohranjajo varovane vrednote, kot so: • materialna substanca, ki je še ohranjena, • lokacija in prostorska pojavnost, • vsebinski in prostorski odnos med dedišcino in okolico. (12) V vplivnih obmocjih dedišcine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju dedišcine. Ohranjajo se prostorska integriteta, pricevalnost in dominantnost dedišcine, zaradi katere je bilo vplivno obmocje doloceno. (13) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno obmocje kulturnega spomenika, varstveno obmocje dedišcine ali registrirano dedišcino, ki je razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o obcinskem prostorskem nacrtu, je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje za posege po predpisih za varstvo kulturne dedišcine. (14) Kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za posege v posamezno EUP, ce je tako doloceno s posebnimi prostorsko izvedbenimi pogoji, ki veljajo za to obmocje urejanja. (15) Za poseg v objekt ali obmocje kulturne dedišcine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakor koli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dedišcine ali ki dedišcino unicujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa vzdrževalna dela in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na osnovi odloka OPN ali drugih predpisov. (16) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na obmocju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišca, stavbne dedišcine, naselbinske dedišcine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline po predpisih za varstvo kulturne dedišcine. Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni obmocni enoti Zavoda za varstvo kulturne dedišcine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in cas predhodnih arheoloških raziskav doloci pristojna javna služba. (17) Na obmocjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišca še ni znana, se priporoca izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske plasti. (18) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoc splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišca/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dedišcine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dedišcine, ki situacijo dokumentira v skladu z dolocili arheološke stroke. (19) Zaradi varstva arheoloških ostalin je treba pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dedišcine Slovenije omogociti dostop do zemljišc, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. 57. clen (varstvo vojnih in prikritih vojnih grobišc) (1) Na obmocju obcine so lokacije vojnih in prikritih vojnih grobišc. Lokacije vojnih grobišc in evidentiranih prikritih vojnih grobišc so razvidne iz Prikaza stanja prostora, Karte 3: Prikaz varstvenih režimov, ki je priloga tega akta. (2) Za vse posege, ki se izvajajo na lokaciji vojnih grobišc in evidentiranih prikritih vojnih grobišc, je treba upoštevati predpise s podrocja vojnih grobišc in pridobiti pogoje pristojnega organa. 3.16.2 Varstvo okolja in naravnih dobrin 58. clen (varovanje in izboljšanje okolja) (1) Gradnja objektov, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave ter spremembe namembnosti v obstojecih objektih so dopustne, ce nov poseg ne povzroca vecjih motenj v okolju, kot so s predpisi dovoljene. (2) Za posege, ki lahko pomembno vplivajo na okolje in so opredeljeni v okoljevarstvenih predpisih, je treba izvesti presojo vplivov na okolje ter pridobiti okoljevarstveno soglasje pristojnega ministrstva. (3) Pri obstojecih dejavnostih, ki imajo cezmerne vplive na okolje, je izvajanje dejavnosti pogojeno z njihovo socasno sanacijo. (4) V primeru gradnje objekta kmetijske dejavnosti ali kakšne druge dejavnosti, ki bi lahko na okolje vplivala z neprijetnimi vonjavami, naj se v strokovno oceno iz prejšnjega odstavka tega clena pod poglavje zrak vkljuci tudi ta sestavina. V primeru dejavnosti, pri kateri nastajajo odpadki, ki niso komunalni, naj se v strokovno oceno vkljuci tudi ta sestavina okolja. (5) Objekti ki se jih z OPN dovoljuje umešcati tudi na kmetijskih, gozdnih in vodnih zemljišcih povsod po obcini, se v obmocjih ohranjanja narave prednostno umešcajo na obstojece, s stališca narave degradirane površine tako, da se ohranjajo obstojeca vegetacija, naravna strukturiranost habitatov, hidrološki režim in prehodnost vodotokov za vodne organizme. (6) Preprecuje se razrast invazivnih rastlinskih vrst, kot so japonski dresnik, rudbekija, ambrozija, robinja, žlezasta nedotika in kanadska rozga. S tem namenom se v vseh enotah urejanja prostora po ureditvi predvidi takojšnja sanacija prizadetih površin. V vseh enotah urejanja prostora se pri sanaciji, zasaditvah in ozelenitvah uporabljajo lokalno avtohtone vrste vegetacije. (7) Ohranja se gozdni rob oziroma se po umestitvi posega sanira v strukturno pestro in stopnicasto obliko z avtohtono lesnato vegetacijo. (8) Male hidroelektrarne je dopustno postavljati izkljucno v okviru obnove nekdanjih mlinov. Za postavitev malih hidroelektrarn je treba izdelati ekspertno oceno za ribe in rake, ce presoja vplivov na okolje skladno z Uredbo o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, ni zahtevana. 59. clen (varstvo zraka) (1) Pri gradnji objektov in urejanju površin je treba upoštevati predpise s podrocja varstva zraka. (2) Pri posameznih obstojecih virih cezmernega onesnaženja zraka mora lastnik oziroma upravljavec vira onesnaženja dvakrat letno meriti raven onesnaženosti in izvesti ustrezno zašcito oziroma sanacijo. Z rezultati merjenja mora seznaniti pristojno službo obcinske uprave. 60. clen (varstvo voda) (1) Pri gradnji objektov in urejanju površin je treba upoštevati dolocbe predpisov s podrocja varstva voda. (2) Prostorske ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, je treba umešcati izven obmocij, kjer je voda stalno ali obcasno prisotna, ter v ustreznem odmiku, da se priobalno zemljišce ohranja nepozidano in javno dostopno. (3) S prostorskimi ureditvami se ne sme poslabšati stanje voda in vodnega režima oziroma je treba zagotoviti izravnalne ukrepe. (4) Posegi na vodna zemljišca morajo biti izvedeni tako, da ne povzrocajo sprememb morfoloških znacilnosti voda in drugih krajinskih kakovosti. (5) Prepovedano je povzrocanje ovir za pretok visokih voda. (6) Morebitni posegi v vodotoke se izvajajo izven obdobja drstitve rib. (7) Morebitni ukrepi za izboljšanje poplavne varnosti ter morebitne druge protipoplavne ukrepe se nacrtujejo in izvajajo na sonaraven nacin ter ob upoštevanju varstvenih usmeritev in ciljev obmocij ohranjanja narave. Za protipoplavne ukrepe v obmocjih ohranjanja narave se pridobi naravovarstveno soglasje. (8) Brežin in dna vodotokov se ne utrjuje. Ce se utrditvam zaradi tehnicnih specifik ureditev ni mogoce izogniti, se jih izvede sonaravno in z nasutjem naravnega kamna v najmanjšem možnem obsegu. Ureditev brežin in dna vodotokov se v nobenem primeru ne izvaja z betonom. (9) Premostitve voda in gradnje na vodnem in priobalnem zemljišcu se nacrtujejo tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se ne poslabšujeta stanje vodnega režima in voda. Na obstojecih objektih v poplavnih obmocjih so dopustni le vzdrževanje objektov in rekonstrukcije objektov po predpisih o graditvi objektov. Gradnja na poplavnih obmocjih je izjemoma dopustna pod pogoji pristojne službe za varstvo in upravljanje voda in na osnovi utemeljitve, izdelane s hidrološko-hidravlicno analizo. Za gradnje v poplavnih obmocjih je treba pridobiti soglasje pristojne službe za upravljanje in varstvo voda. (10) Kali so življenjski prostor dvoživk (npr. velikega pupka), zato jih je treba ohranjati in vzdrževati na nacin, ki ohranja biotsko pestrost. Obnavljajo se le v obdobjih izven razmnoževalnih ciklov živali, to je predvsem pozno jeseni ali pozimi. Ce je kal suh, se lahko obnavlja tudi poleti. Pri obnovi kalov se ne uporablja beton. Pri obnovi se ohranijo položne brežine kala, da se bodo vanj lahko naselile rastline in živali. V kal naj se ne vnašajo tujerodne rastline in živali, npr. zlate ribice, ki ogrožajo avtohton živelj. Pri nacrtovanju rabe je treba upoštevati migracijske poti dvoživk. (11) Pri nacrtovanju poteka trase gospodarske javne infrastrukture je treba predvideti cim manjše število preckanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom, naj ta ne posega na priobalno zemljišce. Manjši odmiki od zakonsko dolocenih so dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene, vendar na tak nacin, da ne bo poslabšana obstojeca stabilnost brežin vodotokov. (12) Preckanja vodov gospodarske javne infrastrukture pod strugo vodotoka morajo biti nacrtovana tako, da se ne bo zmanjšala prevodna sposobnost struge vodotoka. (13) Gradnja namakalnih naprav in raba površinskih voda ali podtalnice za namakanje sta dovoljeni pod pogoji pristojne službe za upravljanje in varstvo voda. (14) Pri uporabi in skladišcenju nevarnih snovi in pri gradnji objektov morajo biti dela izvedena na nacin, ki onemogoca izliv v vodotoke ali neposredno v podtalnico ali kanalizacijo. (15) Za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali zacasno vplival na vodni režim ali stanje voda, je treba pridobiti pogoje oziroma soglasje pristojnega organa za vode. 61. clen (priobalno zemljišce) (1) Priobalno zemljišce se ugotavlja za vse vodotoke, tudi za potoke in vodne jarke, ki niso vrisani v kopije katastra, ter za vodotoke v ceveh. (2) Kadar vodotok ni vrisan na karti katastra oziroma je njegov potek prikazan linijsko, se obmocje priobalnega zemljišca doloci v sodelovanju s pristojnim organom za vodno gospodarstvo. (3) Dopustne posege v priobalno zemljišce vodotoka dolocajo predpisi s podrocja upravljanja z vodami. Na priobalnem zemljišcu vodotoka morata biti omogocena dostop in vzdrževanje vodotoka, vkljucno z zagotovitvijo pogojev za gasilske intervencije, za reševanje iz vode ter za postavitev lovilnih pregrad za prestrezanje in odstranjevanje nevarnih snovi. (4) Zacevljanje ali prekrivanje vodotokov ni dovoljeno, razen na krajših razdaljah, ki omogocajo dostop oziroma prehod preko vodotoka v primeru, da gre za objekt javne prometne infrastrukture (most, prepust na javnih cestah in poteh). (5) Prepovedano je zasipavanje požiralnikov. Te je treba redno vzdrževati, da se zagotavlja njihova pretocnost. (6) Pri nacrtovanju dejavnosti – posegov v prostor je treba upoštevati meje priobalnih zemljišc 15 m od meje vodnega zemljišca na vodotokih 1. reda in 5 m od meje vodnega zemljišca na vodotokih 2. reda (ostali vodotoki), razen v primerih, ki jih doloca podrocni zakon. 62. clen (varstvo vodnih virov) (1) Vse obstojece vodne vire je treba varovati pred onesnaženjem in drugimi posegi v prostor v skladu s predpisi o varovanju vodnih virov. (2) Za gradnjo in druge prostorske ureditve na vodovarstvenih obmocjih je treba upoštevati državne in obcinske predpise, ki se nanašajo na ta obmocja. (3) Za posege na vodovarstvenih obmocjih, ki so dolocena s predpisom, je treba v primeru neskladja tega odloka s pogoji ministrstva, pristojnega za vode, upoštevati pogoje slednjega. (4) Za posege v prostor na vodovarstvenem obmocju je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode. (5) Za vse vodne vire je dolocen enoten režim varovanja, ki za vsak vir predvideva varovano obmocje, razdeljeno v tri kategorije. (6) Meje pasov vecinoma potekajo po mejah posameznih parcel, zaradi lažjega izvajanja vodovarstvenih ukrepov, in so prikazane v graficnih prilogah. (7) Varovanje velja za naslednje vodne vire in njihove pasove (Preglednica 8): Preglednica 8: Vodni viri in varstveni pasovi Vodni vir Varstveni pas Brezje najožji/ožji/širši Crna reber najožji/ožji/širši Pri Koritih najožji/ožji/širši Ricelj najožji/ožji/širši Pod Voglarji najožji/ožji/širši Šturek najožji/ožji/širši Kljuc najožji/ožji/širši Pod Vidmom najožji/ožji/širši Sušet I,II, najožji Zajetje ob poti najožji Izvir pod Žingarico najožji Zajetje v potoku najožji Mlacevo najožji Nanoški vodni viri ožji/širši Vodozbirno obmocje povodja Padež z zajetjem Padež. (8) Dolocila za urejanje bodo opredeljena v Odloku o varovanju lokalnih vodnih virov v obcini Divaca. (9) Za vodne vire in varovalna obmocja, kjer še ni izdelana varstvena regulativa, veljata permanentno varovanje in prepoved posegov v prostor, ki ogrožajo vodne vire. 63. clen (vododeficitarna obmocja) (1) Na vododeficitarnih obmocjih so dopustne samo dejavnosti, ki ne potrebujejo velikih kolicin vode oziroma je vecja poraba iz okoljskih, prostorskih, tehnoloških in ekonomskih vidikov upravicena. (2) V postopku nacrtovanja novih objektov in obnove že obstojecih objektov je treba predvideti tehnicne rešitve za uvajanje sistemov za veckratno uporabo pitne vode pred njenim odvajanjem iz objekta. Prav tako se spodbujata zajem in uporaba meteornih voda za potrebe zalivanja in urejanja zelenih površin in vrtov okrog objektov. 64. clen (varstvo poplavnih obmocij) (1) Poplavna obmocja so dolocena v skladu s predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag. Poplavna obmocja za obstojece stanje so sestavni del prikaza stanja prostora. (2) Na poplavnih obmocjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in doloceni razredi poplavne nevarnosti, je pri nacrtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki doloca pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na obmocjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne povecajo obstojece stopnje ogroženosti na poplavnem obmocju in izven njega. Ce nacrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor povecuje obstojeco stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z nacrtovanjem novih prostorskih ureditev nacrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa koncati pred zacetkom izvedbe posega v prostor oziroma socasno z njo. Po izvedbi omilitvenih ukrepov se v prikazu stanja prostora prikažejo nova poplavna obmocja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za novo stanje. (3) Na poplavnem obmocju, za katero razredi poplavne nevarnosti še niso bili doloceni, so dopustni samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstojecih objektih v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov. (4) Ne glede na dolocbe obeh prejšnjih odstavkov so na poplavnem obmocju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti, ki jih dopušcajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih dolocajo ti predpisi. 65. clen (varstvo erozijsko ogroženih obmocij) (1) Na plazljivih in erozijsko nevarnih obmocjih je v zemljišca dopustno posegati tako, da ni ogrožena stabilnost obmocja in povzroceno premikanje zemljišc. (2) Na plazljivih in erozijsko nevarnih zemljišcih so prepovedani vsi tisti posegi, ki jih prepoveduje zakon s podrocja upravljanja z vodami. (3) Na plazljivih in erozijsko nevarnih zemljišcih je treba za gradnjo ali poseg, ki ima znacaj gradnje ali rekonstrukcije objekta in naprav, v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti geološko porocilo organizacije s podrocja geomehanike. 66. clen (varstvo tal in reliefa) (1) Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba upoštevati predpise s podrocja varstva tal. (2) Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba v najvecji možni meri ohranjati vrtace, dole in druge znacilne kraške reliefne oblike. Te povecujejo razgibanost krajine, ki ima za posledico vecjo biodiverziteto obmocja. Urejujejo se poškodovana ali razgaljena tla, na nacin, da se ohranja oziroma obnovi njihova plodnost in da so ustrezno zašcitena z vegetacijo. (3) Pri gradnji objektov je treba zgornji, rodovitni sloj tal odstraniti in deponirati loceno od nerodovitnih tal ter ga uporabiti za rekultivacije, zunanje ureditve ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišc. 67. clen (varovani gozdovi) (1) Obmocja varovalnih gozdov so prikazana v Prikazu stanja prostora, na Karti 3: »Prikaz varstvenih režimov«. (2) V omenjenih obmocjih je dopustna sanitarna secnja; izbor drevja opravi Zavod za gozdove Slovenije. Posegi, ki bi oslabili gozdni rob, niso dovoljeni. (3) V varovalnih gozdovih so izjemoma dopustni ukrepi in posegi, ki so opredeljeni z veljavnimi gozdnogospodarskimi nacrti, so skladni z varstvenimi režimi in zagotavljajo ohranitev ter krepitev varovalne, hidrološke, biotopske ali klimatske funkcije gozda. (4) Za vse posege v varovalne gozdove je treba pridobiti dovoljenje pristojnega ministrstva. (5) V varovalnih gozdovih je dopustno samo vzdrževanje obstojecih objektov. Za posege v te objekte je treba pridobiti soglasje pristojne javno gozdarske službe in organa, pristojnega za ohranjanje narave. 3.16.3 Obramba in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrecami 68. clen (obramba) (1) Posegi na obmocju možne izkljucne rabe za potrebe obrambe ne smejo onemogocati uporabe obmocja posebnega pomena za obrambo v primeru vojnega in izrednega stanja, krize ter za usposabljanje oziroma so posegi lahko takšni, da je mogoce rabo za obrambne potrebe v navedenih primerih takoj vzpostaviti. Za posege v prostor na obmocju možne izkljucne rabe za potrebe obrambe je treba predhodno pridobiti soglasje ministrstva pristojnega za obrambo. (2) Obmocje Letališca Divaca omogoca uporabo tudi travnate vzletno pristajalne steze za potrebe obrambe, z doloceno omejeno in nadzorovano rabo letališca za potrebe obrambe. Skladno z njeno dolocitvijo je opredeljeno tudi obmocje, v katerem je treba pridobiti soglasje ministrstva, pristojnega za obrambo. 69. clen (varstvo pred naravnimi in drugimi nesrecami) (1) Gradnje in prostorske ureditve morajo biti izvedene tako, da zagotavljajo pogoje za varen umik ljudi in premoženja ter zadostne prometne in delovne površine za intervencijska vozila v primeru naravne ali druge nesrece. (2) V primeru naravnih ali drugih nesrec vecjega obsega je treba zagotoviti evakuacijo prebivalcev iz ogroženih obmocij ter njihovo nastanitev v primerne objekte, rušenje neuporabnih objektov ter odstranjevanje ruševin. (3) Zagotoviti je treba prostorske možnosti za pokop ljudi in živali. Pokop ljudi naj se v primeru nesrec izvaja na obstojecih pokopališcih, ki morajo imeti zagotovljene prostorske možnosti za širitev. Pokop živali naj se v primeru nesrec izvaja na ustreznih kmetijskih zemljišcih. (4) Objekte in naprave, ki s svojo višino lahko vplivajo na varnost zracnega prometa, je treba zaznamovati v skladu s predpisi in soglasjem pristojnega organa oziroma službe za civilno letalstvo. (5) Požarno ogroženo naravno okolje mora biti ustrezno odprto z intervencijskimi protipožarnimi prometnicami (najmanj 25 m/ha). 70. clen (varovanje pred požarom) (1) Pri nacrtovanju gradenj in prostorskih ureditev je treba upoštevati požarna tveganja, ki so povezana s povecano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov, z vplivi obstojecih in novih industrijskih objektov in tehnoloških procesov ter z možnostjo širjenja požara med posameznimi obmocji poselitve ter požarom v naravnem okolju. (2) Pri gradnjah objektov in urejanju prostora je treba upoštevati prostorske, gradbene in tehnicne predpise, ki urejajo varstvo pred požarom. Za primer požara je treba zagotoviti: • odmike od meje parcel in med objekti ter potrebne protipožarne locitve; • prometne/manipulacijske poti oziroma površine za intervencijska vozila; • vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje; • odprtost naravnega okolja za potrebe gašenja požarov z intervencijskimi protipožarnimi prometnicami; • naselja in potencialni povzrocitelji požarov (železnica, bencinski servisi, industrijski objekti ipd.) morajo biti obkroženi ali loceni od naravnega okolja s protipožarnimi objekti in intervencijskimi protipožarnimi prometnicami. (3) Na obmocjih brez hidratnega omrežja je treba zagotoviti bazene ali druge ureditve, ki zagotavljajo požarno varnost. (4) Gradnje in ureditve v prostoru morajo zagotavljati dovoz do vodotokov, hidrantov in požarnih bazenov. (5) Obstojece in nove urgentne poti morajo zagotavljati dostope intervencijskim vozilom (najmanjši radij 11,5 m, širina utrjenih poti 3,5 m, ob objektih 5,0 m). (6) Izpolnjevanje pomembnih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so doloceni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti. 71. clen (potresna obmocja) V skladu s cono potresne ogroženosti se pri nacrtovanju objektov upošteva projektni pospešek tal 0,125 [g], 0,150 [g] oziroma 0,175 [g]. 3.16.4 Varovanje zdravja 72. clen (varstvo pred hrupom) (1) Obmocja varstva pred hrupom se za celotno obcino Divaca dolocajo z upoštevanjem uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. (2) Namenska raba je, na osnovi prvega odstavka tega clena, razvršcena v naslednja obmocja stopenj varstva pred hrupom, in sicer (Preglednica 9): Preglednica 9: Obmocja stopenj varstva pred hrupom glede na namensko rabo prostora Namenska raba/ Stopnja varstva pred hrupom III. stopnja IV. stopnja S – OBMOCJA STANOVANJ SS (SS, SSe, SSs, SSv) . SB . SK . C – OBMOCJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI CU . CD (CDi, CDz, CDk, CDu, CDo) . I – OBMOCJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI IP . IG . IK . B – POSEBNA OBMOCJA BT . BD . Z – OBMOCJA ZELENIH POVRŠIN ZS . ZP . ZD . ZK . P - OBMOCJA IN OMREŽJA PROMETNE INFRASTRUKTURE PC . PŽ . PL . PO . O – OBMOCJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE . E – OBMOCJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE . T – OBMOCJA KOMUNIKACIJSKE INFRASTRUKTURE . A – POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE (Ask, Abt) . K – OBMOCJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠC (K1, K2) . G – GOZDNA ZEMLJIŠCA . V – OBMOCJE VODNIH POVRŠIN (VC, VI) . L – OBMOCJA MINERALNIH SUROVIN (LN) . (3) Do izdelave posebne študije ocene hrupa v prostoru v obcini Divaca za obmocja stanovanj (SS, SB), centralnih dejavnosti (CDz) in posebnih obmocjih (BT) velja III. stopnja varstva pred hrupom. Obcina bo pripravila posebno študijo ocene hrupa v prostoru v postopku priprave sprememb in dopolnitev tega odloka ali v postopku priprave obcinskega podrobnega prostorskega nacrta za takšno obmocje. (4) V IV. stopnji varstva pred hrupom je treba vse obstojece stanovanjske objekte varovati ali urejati pod pogoji za III. stopnjo varstva pred hrupom. (5) V posamezna obmocja se lahko umešcajo le tiste dejavnosti, ki ne povzrocajo cezmernega hrupa glede na zakonsko predpisane mejne vrednosti za posamezno obmocje varstva pred hrupom. (6) Pri umestitvi novega vira hrupa v prostor je treba zagotoviti ukrepe varstva pred hrupom za preprecevanje in zmanjšanje hrupa v okolju kot posledice uporabe in obratovanja vira, pri cemer imajo pri izbiri prednost ukrepi zmanjševanja emisije hrupa pri njenem izvoru pred ukrepi preprecevanja širjenja hrupa v okolju. Pri novih virih hrupa se stremi k previdnostnemu nacelu za nove vire hrupa, ki jih priporoca mednarodna zdravstvena organizacija (WHO), in sicer za Ldvn 50 dB in Lnoc 40 dB. (7) Dolocbe tega clena ne veljajo za hrup, ki nastane ob dejavnostih zašcite, reševanja in pomoci. 73. clen (varovanje pred elektromagnetnim sevanjem) (1) Gradnja objektov ali naprav ter razmestitev dejavnosti, ki so vir elektromagnetnega sevanja, ne smeta presegati obremenitev okolja, ki jih doloca uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju. (2) Za gradnjo objektov, ki so viri elektromagnetnega sevanja, je treba izdelati oceno vplivov na okolje in pridobiti soglasje pristojne službe. (3) Varovalni pasovi varstva pred elektromagnetnim sevanjem znašajo, merjeno levo in desno od osi skrajnega voda: • nadzemni vec sistemski daljnovodi nazivne napetosti 400 kV: od 42 do 46 m; • nadzemni vec sistemski daljnovodi nazivne napetosti 220 kV: od 18 do 24 m; • nadzemni vec sistemski daljnovodi nazivne napetosti 110 kV in 35kV: od 11 do 14 m; 74. clen (varovanje pred svetlobnim onesnaženjem) (1) Pri osvetljevanju objektov in odprtih površin je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisij svetlobe v okolje, ki jih doloca uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Osvetlitev, ki jo povzrocajo umetni viri svetlobe na prostem, na oknih varovanih prostorov ne sme presegati mejnih vrednosti, ki jih doloca uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Uporaba svetil, ki sevajo svetlobo nad vodoravnico, ni dopustna. (2) Obcina bo stremela k omejitvi porabe elektricne energije na prebivalca, namenjene za javno razsvetljavo na obmocju obcine. (3) Gradbeno inženirskih, nezahtevnih in enostavnih objektov se praviloma ne osvetljuje. Višina drogov javne razsvetljave naj bo cim nižja, število svetilk pa cim manjše. (4) Prepovedana je trajna uporaba svetlobnih snopov kakršne koli vrste in oblike, mirujocih ali vrtecih, usmerjenih proti nebu ali proti površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu. 75. clen (zagotavljanje higienskih in zdravstvenih zahtev v zvezi z osvetlitvijo, osoncenjem in kakovostjo bivanja) (1) Pri gradnji stanovanjskih objektov je treba upoštevati merila za osvetlitev, osoncenje, prevetrenost in druge zahteve v skladu s predpisi in tem odlokom. (2) Pri stanovanjskih prostorih (bivalna kuhinja, dnevna soba, otroška soba) je treba zagotoviti najkrajši cas osoncenja z neposredno soncno svetlobo, skladno z veljavno zakonodajo, ki znaša: • dne 21. 12. – najmanj 1 uro, • dne 21. 3., 21. 6. in 21. 9. – najmanj 3 ure. 76. clen (spremljanje stanja okolja za zagotavljanje zdravja ljudi) Obcina skladno s predpisi zagotovi spremljanje stanja okolja za tiste kazalce, navedene v okoljskem porocilu, pri katerih niso na voljo podatki iz državnega monitoringa. Za ta namen pripravi podrobnejši program spremljanja stanja okolja. 4. Podrobni prostorski izvedbeni pogoji 4.1 Obmocja stavbnih zemljišc 4.1.1 S – obmocja stanovanj 77. clen (podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na stanovanjskih obmocjih) (1) Obmocja osnovne namenske rabe »S – Obmocja stanovanj« so namenjena bivanju in spremljajocim dejavnostim. (2) Na obmocjih iz prvega odstavka tega clena veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji (Preglednica 10): Preglednica 10: Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za obmocja stanovanj Namenska raba S – Obmocja stanovanj Podrobna namenska raba SS Stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju brez dejavnosti ali s spremljajocimi dejavnostmi SK Površine podeželskega naselja, ki so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju SB Obmocja, namenjena obcasnemu ali stalnemu bivanju razlicnih skupin prebivalstva (otrok, starejših ljudi, študentov in drugih socialnih skupin) Clenitev podrobne namenske rabe SS, SSe SSs SSv SK SB Prosto stojeca gradnja Strnjena gradnja – vrstne hiše (do najvec 5 hiš skupaj) Vecstanovanjska gradnja Površine podeželskega naselja Stanovanjske površine za posebne namene Zelene površine FZP: najmanj 0.2 Dopustna: Izraba: FZ: 0,3 FZ: 0,4 FZ: 0,25 FZ: 0,5 FZ: 0,3 FI: 0,5 FI: 0,6 FI: 0,75 FI: 0,8 FI: 0,7 Višina (od kapi pri nagnjenem terenu najvec): V = 9 m V = 9 m V = 16 m – Divaca, 13 m – Senožece, 10 m – zaselek Rudnik pri Vremskem Britofu (del naselja Famlje) V = 9 m V = 10 m Merila in pogoji za oblikovanje gabariti Višinski gabarit: - do P + M ali do P + 1 + M, ce to dopušca zasnova naselja; - vecstanovanjske stavbe, stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji in stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine v SSv do P + 4 (Divaca), do P + 3 (Senožece) oziroma do P + 2 (zaselek Rudnik pri Vremskem Britofu); - kota pritlicja je na ravnem ali rahlo nagnjenem terenu (do 10 %) najvec 30 cm nad koto urejenega terena ob objektu. Razmerja gabaritov: - v SS in SSe praviloma podolgovat tloris; - v SK praviloma podolgovat tloris (1 : 1,4–1 : 2). fasade - elementi na fasadah so osno simetricno razporejeni; oblikovanje in horizontalna ter vertikalna clenitev fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje drugih fasadnih elementov naj bo usklajeno s tradicionalnimi objekti; - fasade so lahko horizontalno in vertikalno clenjene, odprtine naj bodo praviloma pokoncne oblike; - fasadna opeka ni dovoljena; - fasade so lahko obložene s kamnom v višini talnega zidca; - detajli na objektih naj bodo v obmocjih ohranjenih tradicionalnih objektov tradicionalni. strehe - simetricne dvokapnice z naklonom v smeri daljše stranice, naklon 18° do 25° (tudi do 30°), - smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico; - kjer so na obmocju obcine prisotne tudi strehe s strmejšim naklonom (vecjim od 40°), krite s kamnitimi skrlami, opecno kritino (bobrovci, zarezniki) ali zgodovinsko izpricano slamo, se dopusti tudi takšna oblika streh; - napušci na stanovanjskih objektih so praviloma kratki, do 30 cm; zatrepi so lahko brez napušca; - tri- ali štirikapne strehe so dovoljene v primeru, kadar to zahteva zasnova objekta (npr. vogalna stavba, stavba, postavljena pravokotno na ulico itd.); - ravne strehe se dovolijo pri vecstanovanjskih objektih (SSv), - ravne strehe se dovolijo v strnjeni gradnji (SSs) in pri prostostojeci gradnji (SSe) v organizirani gradnji, ce se pri objektu uporabijo tradicionalni volumni, a le do višine P + 1 + T (tlorisni in višinski gabarit) in tradicionalni fasadni materiali (omet, les, opeka, avtohtoni kamen); - ravne strehe se ne dovolijo na obmocjih SK, izjema je dolocena v naslednji alineji; - strešine podrejenih, praviloma majhnih stavb ali stavbnih delov so lahko enokapne, naklon strehe sledi dominantnemu objektu, ali pa ravne, ce služijo kot terasa; - zaželena je namestitev soncnih kolektorjev in soncnih celic, razen v vaških jedrih in objektih kulturne dedišcine. Posebnosti SS - gradnja stanovanjskih objektov, ki predstavljajo oblikovno posebnost (atrijska hiša, terasna hiša, hiša z enokapno streho ipd.) je dovoljena samo v SSe in se prilagodi prvotni tipiki gradnje ter ustrezno ozeleni. - vecstanovanjski objekti so dovoljeni le na obmocju strnjenih naselij Divaca in Senožece ter pri Vremskem Britofu v zaselku Rudnik (del naselja Famlje); - stanovanjske enote ne smejo biti manjše od 30 m2; - za gradnjo novih objektov BTP nad terenom, vecjih od 800 m˛, je potrebna izdelava variantnih rešitev, ce so objekti vecji od 2.400 m2, pa izvedba javnega, urbanisticno-arhitekturnega natecaja v skladu z dolocili tega odloka. 4.1.2 C – obmocja centralnih dejavnosti 78. clen (podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na obmocjih centralnih dejavnosti) (1) Obmocja osnovne namenske rabe »C – obmocja centralnih dejavnosti« so namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim ter bivanju. Gradnja objektov, namenjenih bivanju, je dovoljena le v podrobnejši namenski rabi »CU«. (2) Na obmocjih iz prvega odstavka tega clena veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji (Preglednica 11): Preglednica 11: Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za obmocja centralnih dejavnosti Namenska raba C – obmocja centralnih dejavnosti Podrobna namenska raba CU Osrednja obmocja centralnih dejavnosti, ki so namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim ter bivanju CD Druga obmocja centralnih dejavnosti, kjer prevladuje dolocena dejavnost Clenitev podrobne namenske rabe CDi CDz CDk CDu CDo Obmocja centralnih dejavnosti za izobraževanje, vzgojo in šport Obmocja centralnih dejavnosti za zdravstvo in socialno varstvo Obmocja centralnih dejavnosti za kulturo in verske namene Obmocja centralnih dejavnosti za javno upravo Obmocja centralnih dejavnosti za trgovske, oskrbne, poslovne in storitvene dejavnosti brez stanovanj Zelene površine FZP: najmanj 0,2 Dopustna izraba FZ 0,4 FZ: 0,4 FZ: 0,4 FZ: 0,4 FZ: 0,4 FZ: 0,4 FI: 0,8 FI: 0,8 FI: 0,8 FI: 0,8 FI: 0,8 FI: 0,8 Višina V: 15 m V: 12 m V: 12 m V: 12 m, zvoniki 25 m V: 15 m V: 15 m Merila in pogoji za oblikovanje Gabariti Višinski gabarit: - do P + 1 (CDi), do P + 2 (CDz in CDk) ali do P + 3 (CU, CDu in CDo), ce to dopušca zasnova naselja; - kota pritlicja je na ravnem ali rahlo nagnjenem terenu (do 10 %) najvec 30 cm nad koto urejenega terena ob objektu. Horizontalni gabarit: - tlorisni gabariti: niso predpisani; - dovoli se združevanje objektov v nize, kareje; - pri umešcanju teh stavb v prostor je treba upoštevati ulicni niz in vertikalni gabarit kakovostnega oziroma prevladujocega tipa obstojecih objektov, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete obmocja (da ne bodo višje ali bistveno nižje); - pred glavnimi vhodi javnih objektov je treba oblikovati javni prostor pomembnosti objekta primernih dimenzij; Fasade - fasade so lahko horizontalno in vertikalno clenjene, odprtine naj bodo praviloma pokoncne oblike; - fasadna opeka ni dovoljena; - detajli na objektih naj bodo v obmocjih ohranjenih tradicionalnih objektov tradicionalni; - oblikovanje, horizontalna in vertikalna clenitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov naj bo enostavno in poenoteno po celi fasadi, nizu, kareju oziroma obmocju; - oblikovanje fasad naj bo sodobno, vendar v sozvocju s tradicionalno arhitekturo; - glavni vhod v stavbo se, ce stoji ob pomembnem javnem prostoru, oblikuje na glavni fasadi; taka fasada objekta mora biti mestotvorno oblikovana; Streha - pri novogradnjah so dovoljene strešine vseh naklonov od 0,5 do 25°, vendar naj bodo v enem kompleksu poenotene; - ne dovolijo se ravne strehe, enokapne strehe ali strešine drugacnih nagibov, ce v obmocju prevladujejo objekti s tradicionalnimi dvokapnimi strehami. V obmocjih s tradicionalnimi dvokapnimi strehami so strehe: - simetricne dvokapnice z naklonom v smeri daljše stranice, naklon 18° do 25°; - smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico; - širina napušca na stanovanjskih objektih je najvec 60 cm; - tri- ali štirikapne strehe so dovoljene v primeru, kadar to zahteva zasnova objekta (npr. vogalna stavba, stavba, postavljena pravokotno na ulico ipd.); Posebnosti C - za gradnjo novih objektov BTP nad terenom, vecjih od 800 m˛, je potrebna izdelava variantnih rešitev, ce so objekti vecji od 2.400 m2, pa izvedba javnega, urbanisticno-arhitekturnega natecaja v skladu z dolocili tega odloka; - na obmocjih CU se pri dolocanju velikosti parcele stanovanjskega objekta in dopustne izrabe upoštevajo dolocila 24. clena (velikost in oblika gradbene parcele) in 77. clena (podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na stanovanjskih obmocjih) odloka za namensko rabo SS. 4.1.3 I – obmocja proizvodnih dejavnosti 79. clen (podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na obmocjih proizvodnih dejavnosti) (1) Obmocja osnovne namenske rabe »I – obmocja proizvodnih dejavnosti« so pretežno namenjena industrijskim, proizvodnim in spremljajocim storitvenim ter servisnim dejavnostim. (2) Na obmocjih iz prvega odstavka tega clena veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji (Preglednica 12): Preglednica 12: Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za obmocja proizvodnih dejavnosti Namenska raba I – obmocja proizvodnih dejavnosti Podrobna namenska raba IP Obmocja proizvodnih dejavnosti, ki so pretežno namenjena industrijskim, proizvodnim in spremljajocim storitvenim ter servisnim dejavnostim. IG Obmocja proizvodnih dejavnosti, ki so pretežno namenjena industrijskim, proizvodnim in obrtnim ter spremljajocim storitvenim ter servisnim dejavnostim IK Obmocja proizvodnih dejavnosti, kmetijska proizvodnja Zelene površine FZP: najmanj 0,2 FZP: najmanj 0,2 FZP: najmanj 0,2 Dopustna izraba FZ: 0,5 FZ: 0,5 FZ: 0,5 Višina V: 13 m V: 12 m V: 9 m Merila in pogoji za oblikovanje Gabariti Horizontalni gabariti: - poslovno upravne, administrativne, prodajne ipd. dejavnosti naj se organizirajo predvsem ob javnem mestnem prostoru, druge proizvodne stavbe pa v notranjosti kompleksov; - dovoli se združevanje objektov v nize, kareje. Višinski gabariti: - pri umešcanju teh stavb v prostor je treba upoštevati vertikalni gabarit kakovostnega oziroma prevladujocega tipa obstojecih objektov, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete obmocja (da ne bodo višje ali bistveno nižje); to ne velja za stavbe, ki so zaradi funkcionalnih zahtev izrazito višje (tovarniški dimniki, silosi ipd.) – ti objekti naj se oblikujejo kot kakovostno in prepoznavno oblikovani prostorski poudarki oziroma tocke identifikacije; - objekti v ozadju kompleksa morajo biti nižji od glavnih stavb (ob javnem prostoru); Fasade - oblikovanje in horizontalna ter vertikalna clenitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov naj bo enostavno in poenoteno po celi fasadi, nizu, kareju oziroma obmocju; - zagotovi se sodobno oblikovanje fasad (enostavnejše clenitve fasad, uporaba lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih materialov, uporaba izrazitejših fasadnih barv kot poudarkov); - fasade stavb, ki mejijo na javni prostor, naj bodo oblikovane kot glavne in mestotvorne fasade, z njihovim oblikovanjem naj se zagotavljajo kakovostni ambienti; Strehe - za objekte, ki mejijo na javni prostor, se dovolijo strehe, usklajene s kakovostnimi obstojecimi objekti ob tem javnem prostoru; dovolijo se odstopanja in novosti, ce se s tem doseže nova urbanisticno-arhitekturna kakovost; - za objekte znotraj industrijskega kompleksa se dovolijo vse vrste streh, vendar naj bodo v enem kompleksu poenotene; - za objekte vecjih dimenzij se priporocajo ravne, lahko pa tudi enokapne strehe majhnega naklona; - zaželena je namestitev soncnih kolektorjev in soncnih celic ali ozelenitev vecjih ravnih streh; - dovoljena je kritina v opecni barvi pri klasicnih dvokapnih strehah, pri ravnih strehah pa kritina ne sme biti trajno blešceca kot tudi ne temnih barv zaradi prevelike absorpcije toplote; Posebnosti I - za gradnjo novih objektov BTP nad terenom, vecjih od 800 m˛, je potrebna izdelava variantnih rešitev, ce so objekti vecji od 2.400 m2, pa izvedba javnega, urbanisticno-arhitekturnega natecaja v skladu z dolocili tega odloka; - na robovih con je treba zagotoviti vegetacijski pas, ki naj zmanjša vizualno izpostavljenost grajenih struktur; - pri urejanju obmocij proizvodnih dejavnosti mora investitor poskrbeti, da v okoliških stanovanjskih naseljih in zavarovanih obmocjih stopnja hrupa ni presežena; na obrobje con naj se umešca najmanj hrupne dejavnosti; - pri obratovanju objektov, ki so vir neprijetnih vonjav v okolje, je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisij; hleve za gojenje živali je treba opremiti tako, da bodo izpusti iz prezracevalnih naprav hleva urejeni preko streh, da se doseže cim vecje razredcenje onesnaženega zraka; lokacijo gnojišc je treba predvideti v cim vecji oddaljenosti od sosednjih objektov oziroma tako, da je med sosednjimi objekti in gnojišcem hlev; - oblikovanje objektov v odprti krajini mora biti prilagojeno krajinski podobi. Novih dominant v prostoru ni dovoljeno postavljati. 4.1.4 B – posebna obmocja 80. clen (podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na posebnih obmocjih) (1) Obmocja osnovne namenske rabe »B – posebna obmocja« so pretežno namenjena posebnim dejavnostim, kot so obmocja za turizem, nakupovalna središca in podobno. (2) Na obmocjih iz prvega odstavka tega clena veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji (Preglednica 13): Preglednica 13: Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za posebna obmocja Namenska raba B – posebna obmocja Podrobna namenska raba BT Površine za turizem Namen: gostinski objekti, hoteli, bungalovi, apartmaji in drugi objekti za nastanitev ter objekti za potrebe turizma v povezavi s športom in rekreacijo (kamp, planinski, lovski, gozdarski dom ipd.) BD Površine drugih obmocij Namen: trgovski centri, sejmišca, zabavišcni park, prireditveni prostori in druge podobne dejavnosti. Zelene površine FZP: najmanj 0,3 FZP: najmanj 0,2 Dopustna izraba FZ: 0,4 FZ: 0,4 Višina V: 9 m V: 10 m Merila in pogoji za oblikovanje Gabariti - pri gabaritih posameznih objektov (gostinski objekti, hoteli, lovski, gozdarski ali planinski domovi ipd.), ki se urejajo izven turisticnih kompleksov, naj se upoštevajo predpisani gabariti stanovanjskih objektov v namenski rabi SS oziroma stanovanjsko-kmetijskih objektov v namenski rabi SK, ki so doloceni v 77. clenu (podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na stanovanjskih obmocjih) odloka; Fasade - oblikovanje in horizontalna ter vertikalna clenitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov naj bo enostavno in poenoteno po celi fasadi oziroma na vseh objektih v kompleksu; - pri oblikovanju posameznih objektov (gostinski objekti, hoteli, lovski, gozdarski ali planinski domovi ipd.), ki se urejajo izven turisticnih kompleksov, naj se upoštevajo dolocila za oblikovanje objektov iz 77. clena (podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na stanovanjskih obmocjih) odloka za namensko rabo SS oziroma SK; Strehe - dovolijo se odstopanja in novosti, ce se s tem doseže nova urbanisticno-arhitekturna kakovost; - za objekte vecjih dimenzij se priporocajo ravne strehe, lahko pa tudi dvokapne ali enokapne strehe majhnega naklona; - dovoljena je kritina v opecni barvi pri dvokapnih strehah, pri ravnih strehah pa kritina ne sme biti trajno blešceca kot tudi ne temnih barv zaradi prevelike absorpcije toplote; Posebnosti B - za gradnjo novih objektov BTP nad terenom, vecjih od 800 m˛, je potrebna izdelava variantnih rešitev, ce so objekti vecji od 2.400 m2, pa izvedba javnega, urbanisticno-arhitekturnega natecaja v skladu z dolocili tega odloka. 4.1.5 Z – obmocja zelenih površin 81. clen (podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na obmocjih zelenih površin) (1) Obmocja osnovne namenske rabe »Z – obmocja zelenih površin« so pretežno namenjena preživljanju prostega casa, predvsem rekreaciji in športu na prostem in izboljšavi kakovosti bivanja. (2) Na obmocjih iz prvega odstavka tega clena veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji (Preglednica 14): Preglednica 14: Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za obmocja zelenih površin Namenska raba Z – obmocja zelenih površin Podrobnejša namenska raba ZS Površine za oddih, rekreacijo in šport so namenjene preživljanju prostega casa na prostem, predvsem rekreaciji in športu. ZP Parki kot urejena obmocja odprtega prostora v naselju so namenjeni preživljanju prostega casa. ZD Zeleni pasovi z zašcitno oziroma drugo funkcijo (obcestne zelenice, locevalni zeleni pasovi, zelene bariere). ZK Površine za pokopališca so namenjene za pokopališca in spremljajoce objekte. Višina Najvecja višina objektov P + M / Najvecja višina objektov P + M Merila in pogoji za oblikovanje - objekti so podolgovate oblike, razmerje tlorisnih gabaritov je najmanj 1 : 1,4; - ureditve, objekti, naprave, ograje morajo biti po celotnem kompleksu oblikovno poenoteni ter smiselno usklajeni z zunanjimi ureditvami sticnih obmocij; - pri oblikovanju objektov in njihovem umešcanju v prostor se ohranja znacilen stik naselij in odprte krajine ter kakovostnih grajenih struktur; - ohranjajo se tudi vidno privlacni deli krajine, vedute oziroma kakovostni pogledi. 4.1.6 O – okoljska infrastruktura 82. clen (podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na obmocjih okoljske infrastrukture) (1) Obmocja osnovne namenske rabe »O – obmocja okoljske infrastrukture« so namenjena izvajanju oskrbe z vodo, cišcenju odpadnih voda in ravnanju z odpadki. (2) Na obmocjih iz prvega odstavka tega clena veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji (Preglednica 15): Preglednica 15: Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za okoljsko infrastrukturo Namenska raba O – obmocja okoljske infrastrukture Dopustna dela in druge prostorske ureditve - vzdrževanje objektov in odstranitev objektov; - na zakonito zgrajenih objektih, ki niso skladni z namembnostjo, so dopustni vzdrževalna dela, rekonstrukcija, enkratno povecevanje do 20 % BTP in odstranitev objekta. Drugi pogoji Na robovih obmocja odlagališca odpadkov, cistilnih naprav ter drugih vecjih posegih naj se ohranja oziroma vzpostavi pas vegetacije, ki služi kot vizualna zašcitna bariera z namenom zmanjševanja vidne izpostavljenosti teh obmocij. Izberejo naj se sadike avtohtonih vrst za to obmocje, ki so hkrati tudi primerne za posamezni tip zemljišca in reliefa. 4.1.7 A – Obmocja razpršene poselitve 83. clen (podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na obmocjih razpršene poselitve) (1) Obmocja osnovne namenske rabe »A – Obmocja razpršene poselitve« predstavljajo obmocja poselitve izven naselij kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini, nizke gostote pozidave, s pojavi samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih manjših naselij (manjša grucasta naselja). (2) Na obmocjih iz prvega odstavka tega clena veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji (Preglednica 16): Preglednica 16: Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za obmocja razpršene poselitve Namenska raba A – površine razpršene poselitve Podrobna namenska raba Ask, Abt Zelene površine Za Ask se prevzemajo dolocila za SK. Za Abt se prevzemajo dolocila za BT. Dopustna izraba Višina Merila in pogoji za oblikovanje Posebnosti A - ni dovoljeno postavljati vecstanovanjskih objektov; - Ask – na obmocju kmetij je treba ohranjati prvotno strukturo in tipiko gradnje; - za stanovanjske objekte se uporabljajo merila in pogoji za oblikovanje iz 77. clena (podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na stanovanjskih obmocjih) odloka za namensko rabo SK. 4.2 K – Obmocja kmetijskih zemljišc 84. clen (podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na kmetijskih zemljišcih) (1) Obmocja osnovne namenske rabe »K – obmocja kmetijskih zemljišc« so namenjena kmetijski pridelavi in ohranjanju kulturne krajine. (2) Na obmocjih iz prvega odstavka tega clena veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji (Preglednica 17): Preglednica 17: Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za obmocja kmetijskih zemljišc Namenska raba K – obmocja kmetijskih zemljišc Podrobnejša namenska raba K1 Najboljša kmetijska zemljišca. K2 Druga kmetijska zemljišca. Dopustna dela in druge prostorske ureditve - na zakonito zgrajenih objektih, ki niso skladni z namembnostjo, so dopustni vzdrževalna dela, rekonstrukcija, enkratno povecevanje do 20 % BTP in odstranitev objekta; - ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrecami; Drugi pogoji - posegi na kmetijska zemljišca so dopustni pod pogojem, da ne ovirajo opravljanja osnovne dejavnosti oziroma niso v nasprotju z interesi kmetijstva in zanje je treba pridobiti ustrezno soglasje kmetijsko svetovalne službe; - gradnje morajo biti nacrtovane tako, da lastnikom kmetijskih zemljišc omogocajo dostop do kmetijskih zemljišc; ce poseg prekine obstojeci dostop do kmetijskih zemljišc, ga je treba nadomestiti; - posegi na kmetijska zemljišca ne smejo bistveno prizadeti obdelovanja kmetijskih zemljišc; poškodbe je treba sanirati in zemljišca rekultivirati; - na parcelah, ki so v naravi in po dolocilih tega odloka opredeljene kot kmetijska zemljišca, v neažuriranem zemljiškem katastru pa so vpisane kot stavbišce, gradnja novih (nadomestnih objektov) ni dovoljena; - zaradi varstva znacilnosti kraškega reliefa ni dovoljeno zasipavanje vrtac, globokih dolov, brezen in jam, kot ni dovoljen iznos zemljine iz vrtac in dolov; - taki objekti naj se postavljajo le izjemoma in izven obmocij naravnih vrednot in obmocij habitatov ogroženih rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov, ki se prednostno, glede na druge habitate, prisotne na celotnem obmocju RS, ohranjajo v ugodnem stanju; Merila in pogoji za oblikovanje - ureditve, objekti, naprave, ograje morajo biti po celotnem kompleksu oblikovno poenoteni ter smiselno usklajeni z zunanjimi ureditvami sticnih obmocij; - pri oblikovanju objektov in njihovem umešcanju v prostor se ohranja znacilen stik naselij in odprte krajine ter kakovostnih grajenih struktur; - ohranjajo se tudi vidno privlacni deli krajine, vedute oziroma kakovostni pogledi; - na obmocjih niso dopustne spremljajoce rabe, ki zahtevajo vecje spremembe prostorskih znacilnosti obmocja, zlasti zemeljska dela, izgubo naravne ohranjenosti in odprtosti ter javne dostopnosti. 4.3 G – Obmocja gozdnih zemljišc 85. clen (podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na gozdnih zemljišcih) (1) Obmocja osnovne namenske rabe »G – obmocja gozdnih zemljišc« so namenjena ohranjanju in gospodarjenju z gozdom. (2) Na obmocjih iz prvega odstavka tega clena veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji (Preglednica 18): Preglednica 18: Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za obmocja gozdnih zemljišc Namenska raba G – obmocja gozdnih zemljišc Dopustna dela in druge prostorske ureditve - krcitve gozdov v kmetijske namene ter obore za rejo divjadi, pri cemer je treba pridobiti ustrezno dovoljenje ali soglasje Zavoda za gozdove Slovenije; - na zakonito zgrajenih objektih, ki niso skladni z namembnostjo, so dopustni vzdrževalna dela, rekonstrukcija, enkratno povecevanje do 20 % BTP in odstranitev objekta; Drugi pogoji - posegi so dopustni pod pogojem, da niso v nasprotju z gozdnogospodarskimi nacrti in funkcijami gozda, ne ovirajo osnovne dejavnosti oziroma niso v nasprotju z interesi gozdarstva in je zanje treba pridobiti ustrezno soglasje od pristojne službe za urejanje in varstvo gozdov; - posegi v gozd in gozdni prostor v vecje sklenjene gozdne komplekse praviloma niso dopustni; posegi v gozdni prostor se usmerjajo v robna obmocja gozdnih kompleksov in v gozdove s slabšo zasnovo oziroma na obmocja zarašcajocih se površin; - gradnje morajo biti nacrtovane tako, da lastnikom gozdov omogocajo dostop do gozdnih zemljišc; - na parcelah, ki so v naravi in po dolocilih tega odloka opredeljene kot gozdne površine, v neažuriranem zemljiškem katastru pa so vpisane kot stavbišce, gradnja novih (nadomestnih) objektov ni dovoljena; - zaradi varstva znacilnosti kraškega reliefa ni dovoljeno zasipavanje vrtac, globokih dolov, brezen in jam, kot ni dovoljen iznos zemljine iz vrtac in dolov; - taki objekti naj se postavljajo le izjemoma in izven obmocij naravnih vrednot in obmocij habitatov ogroženih rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov, ki se prednostno, glede na druge habitate, prisotne na celotnem obmocju RS, ohranjajo v ugodnem stanju; Merila in pogoji za oblikovanje - pri oblikovanju objektov in njihovem umešcanju v prostor se ohranja znacilen stik naselij in odprte krajine ter kakovostnih grajenih struktur; - ohranjajo se tudi vidno privlacni deli krajine, vedute oziroma kakovostni pogledi. 4.4 V – Površinske vode 86. clen (podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na obmocjih površinskih voda) (1) Obmocja podrobnejše namenske rabe »VC – celinske vode« so namenjena izvajanju dejavnosti s podrocja rabe voda. (2) Na obmocjih iz prvega odstavka tega clena veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji (Preglednica 19): Preglednica 19: Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za obmocja površinskih voda Namenska raba V – površinske vode Podrobnejša namenska raba VC Celinske vode Dopustna dela in druge prostorske ureditve Z upoštevanjem zakona s podrocja upravljanja z vodami so dopustna: - tekoca vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, gradnje in nadomestne gradnje jezov, mlinov in žag; - sanacije peskokopov, kamnolomov, gramoznic in obmocij izkorišcanja prodišc, brez možnosti nadaljnjega izkorišcanja; - ureditev dostopov do vode in privezov za colne ter ureditev drc za spušcanje colnov na obstojecih jezovih; - vzdrževanje in odstranjevanje objektov; - na zakonito zgrajenih objektih, ki niso skladni z namembnostjo, so dopustni vzdrževalna dela, rekonstrukcija in odstranitev objekta; - sanitarne secnje; - dopustno je raziskovanje mineralnih surovin in geotermicnih energetskih virov pod pogojem, da raziskovanje trajno ne spreminja in poškoduje naravnega stanja na površini in podtalju in da se po raziskovanju zemljišca vrnejo v prejšnje stanje; - vodnogospodarske ureditve za ribogojnice; - ureditve za potrebe lova in ribolova. Drugi pogoji Z upoštevanjem zakona s podrocja upravljanja z vodami velja še: - rekonstrukcija objektov je mogoca, ce se s tem ne povecuje poplavna ogroženost, ne poslabšuje stanje voda, je omogoceno delovanje javnih služb, se s tem ne ovira obstojeca posebna raba voda, ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami in se z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost od meje vodnega zemljišca ne zmanjšuje; - na parcelah, ki so v naravi in po dolocilih tega odloka opredeljene kot vodna zemljišca, v neažuriranem zemljiškem katastru pa so vpisane kot stavbišce, gradnja novih (nadomestnih) objektov ni dovoljena; - gradnja ribogojnic in zajem vode za namakanje sta dopustna pod pogojem, da se zagotovi ekološko sprejemljiv pretok; - pri urejanju in obratovanju objektov in naprav mlinov, žag in ribogojnic ter malih hidroelektrarn odvzem vode ne sme ogrožati kakovosti voda ter ekološko sprejemljivega pretoka; ce je to potrebno zaradi ohranitve življenjskih razmer v vodotoku, mora investitor zagotoviti ustrezen prehod za ribe; - za gradnjo na obmocjih vodnih zemljišc je treba izdelati predhodno prostorsko preveritev, hidrološko-hidravlicne analize, oceno vplivov na okolje in pridobiti soglasje pristojnih služb urejanja voda in obcine oziroma glede na predpisane pravne režime prostora; - vse dejavnosti in objekti se izvajajo v skladu z vodnogospodarskimi nacrti; - za vse posege v vodotoke in priobalni pas je treba pridobiti pogoje pristojnega organa za vode in ohranjanje narave; Merila in pogoji za oblikovanje - pri oblikovanju objektov in njihovem umešcanju v prostor se ohranja znacilen stik naselij in odprte krajine ter kakovostnih grajenih struktur; - ohranjajo se tudi vidno privlacni deli krajine, vedute oziroma kakovostni pogledi. 87. clen (podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na obmocjih vodne infrastrukture) (1) Obmocja podrobnejše namenske rabe »VI – obmocja vodne infrastrukture« so namenjena vodnim zemljišcem površinskih voda in vodnim objektom, kot so pregrade, jezovi in podobno. (2) Na obmocjih iz prvega odstavka tega clena veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji (Preglednica 20): Preglednica 20: Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za obmocja vodne infrastrukture Podrobnejša namenska raba VI Obmocja vodne infrastrukture Dopustna dela in druge prostorske ureditve Z upoštevanjem zakona s podrocja upravljanja z vodami so: - dopustni tekoca vzdrževalna dela, rekonstrukcije, gradnje in nadomestne gradnje jezov, pregrad in drugih dopustnih objektov ter njihovo odstranjevanje; - na zakonito zgrajenih objektih, ki niso skladni z namembnostjo, dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcija in odstranitev objekta. Drugi pogoji Z upoštevanjem zakona s podrocja upravljanja z vodami velja še: - rekonstrukcija objektov je mogoca, ce se s tem ne povecuje poplavna ali erozijska ogroženost, ne poslabšuje stanje voda, je omogoceno delovanje javnih služb, se s tem ne ovira obstojeca posebna raba voda, ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami in se z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost od meje vodnega zemljišca ne zmanjšuje; - vse dejavnosti in objekti se izvajajo v skladu z vodnogospodarskimi nacrti; - za vse posege v vodotoke in priobalni pas je treba pridobiti pogoje pristojnega organa za vode in ohranjanje narave; Merila in pogoji za oblikovanje - pri oblikovanju objektov in njihovem umešcanju v prostor se ohranja znacilen stik naselij in odprte krajine ter kakovostnih grajenih struktur. - ohranjajo se tudi vidno privlacni deli krajine, vedute oziroma kakovostni pogledi. 4.5 Obmocja drugih zemljišc 88. clen (podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na obmocjih mineralnih surovin) (1) Obmocja osnovne namenske rabe »L – obmocja mineralnih surovin« so namenjena izvajanju dejavnosti s podrocja izkorišcanja mineralnih surovin. (2) Na obmocjih iz prvega odstavka tega clena veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji (Preglednica 21): Preglednica 21: Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za obmocja mineralnih surovin Namenska raba L – obmocja mineralnih surovin Podrobnejša namenska raba LN Površine nadzemnega pridobivalnega prostora Dopustna dela in druge prostorske ureditve - sanacije peskokopov in kamnolomov; - raziskovanje mineralnih surovin in geotermicnih energetskih virov; - vzdrževanje objektov in odstranitev objektov; - na zakonito zgrajenih objektih, ki niso skladni z namembnostjo, so dopustni vzdrževalna dela, rekonstrukcija, enkratno povecevanje do 20 % BTP in odstranitev objekta; Drugi pogoji - obmocja mineralnih surovin se urejajo z OPPN; - zagotoviti je treba ukrepe proti prašenju, kot so vlaženje površin ob suhem in vetrovnem vremenu, škropljenje v sušnih obdobjih in zajemanje prahu na mestu nastajanja pri strojnih napravah separacije; - na robovih obmocij površinskih kopov mineralnih surovin naj se ohranja ali vzpostavi pas vegetacije, zelena bariera, ki zmanjšuje vidno izpostavljenost teh obmocij; v primeru pogozdovanja naj se izberejo sadike avtohtonih vrst za obmocje, ki so hkrati tudi primerne za posamezen tip zemljišca in reliefa; - za vse površinske kope je upravljavec oziroma lastnik dolžan zagotoviti sprotno in koncno sanacijo; pri sanaciji je treba zagotoviti stabilnost brežin, z ustreznim naklonom in urejenim odvodnjavanjem ter rekultivacijo obmocja z izbranimi avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami; sanirane kamnolome je mogoce vrniti prejšnji rabi gozda ali travnika, nameniti pa ga je mogoce tudi drugi rabi; - na obmocjih sanacij opušcenih površinskih kopov je dovoljeno saniranje in prepušcanje naravni sukcesiji ali vzpostavitev prvotnega stanja, pri cemer se ne smejo poslabšati prostorske razmere in kakovosti okolja; - vplive na okolje je treba spremljati in jih glede na rezultate spremljanja zmanjševati ali odpravljati; - z namestitvijo ograj je treba zagotoviti varnost pred padcem v globino in pred porušitvami terena. 5. Posebni prostorski izvedbeni pogoji po enotah urejanja prostora 89. clen (enote urejanja prostora s posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji) (1) PIPEUP za posamezne EUP so doloceni v Prilogi 1: »Posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja prostora«. (2) Ce so PIPEUP v tem clenu doloceni graficno, kot zasnova prometnega omrežja javnih cest in zazidalnih obmocij, lahko detajlna umestitev objektov v prostor od predlagane zasnove odstopa, pri cemer pa morata biti gradnja objektov in komunalno opremljanje izvedena tako, da ne onemogocata dostopa in gradnje komunalne opreme ter ostalih objektov na vseh stavbnih zemljišcih v EUP. (3) Pred izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo posameznih objektov v EUP, ki predstavlja nezazidano celoto za gradnjo vec objektov, je treba pred ali socasno z gradnjo objekta preveriti zmogljivost komunalne opreme. Zanjo mora biti pridobljeno gradbeno dovoljenje oziroma mora biti kako drugace zagotovljena njena gradnja. (4) Za posamezne nezazidane celote je dolocena zasnova umestitve prometne infrastrukture v prostor, glede na obstojece prostorske danosti. Detajlna umestitev v prostor se za celoto doloci z idejno zasnovo in projektnimi pogoji upravljavcev komunalne infrastrukture in lahko od s tem aktom predpisane zasnove odstopa, pri cemer pa mora biti idejna zasnova izdelana tako, da omogoca dostop in gradnjo komunalne opreme za vsa zemljišca na obmocju. 6. Prostorski izvedbeni pogoji na obmocjih predvidenih oppn 90. clen (obmocja, za katera je predvidena izdelava podrobnih nacrtov) (1) EUP, ki se urejajo s podrobnimi nacrti, so obmocja, na katerih je s tem odlokom predvidena izdelava obcinskega podrobnega prostorskega nacrta (OPPN) ali državnih prostorskih nacrtov (DPN). (2) Obmocja, ki se urejajo z OPPN, so dolocena v graficnem delu izvedbenega dela OPN na Karti 5: »Prikaz obmocij urejanja z državnimi prostorskimi nacrti in obcinskimi podrobnimi prostorskimi nacrti«. (3) OPPN se izdelajo za: • celovito oziroma delno prenovo naselja; • vecjo širitev naselja na nove površine; • pomembnejšo gospodarsko javno infrastrukturo; • prostorskih ureditev lokalnega pomena zaradi sanacije posledic naravnih in drugih nesrec; • izkorišcanje mineralnih surovin; • obmocja, kjer se zaradi obsega ali vplivov predvidenih ureditev na okolje zahteva celovit pristop, kakor tudi na vecjih obmocjih v naselju, ki so namenjena novim gradnjam in zgošcanju pozidave; • obmocja, ki so namenjena zgošcanju pozidave in za sanacije razpršene gradnje. (4) Meja OPPN, ki je dolocena s tem odlokom, se v fazi njegove priprave na stavbnih zemljišcih lahko spremeni v primeru, ko dejansko stanje na mejah obmocja predvidenega OPPN odstopa od nacrtovanega (nove parcelacije zemljišc, neskladnost katastrskih nacrtov z dejanskim stanjem ipd.) ali pa je s predvideno mejo OPPN onemogocena izvedba investicijske namere, ki je v splošnem javnem interesu. Spremembo meje sprejme obcinski svet obcine ter o spremenjeni meji obvesti vse lastnike novo vkljucenih parcel. 91. clen (OPPN, ki s tem odlokom niso posamicno doloceni) (1) OPPN se lahko izdela za posamezno EUP ali manjše obmocje znotraj posamezne enote urejanja tudi, ce to s tem odlokom ni doloceno, kadar: a. se za obmocje ali manjše obmocje znotraj posamezne EUP izkaže investicijski interes, ki ni v nasprotju s Strateškim prostorskim nacrtom Obcine Divaca oziroma ne odstopa od prostorskih izvedbenih pogojev, ki veljajo za predlagano obmocje; b. gre za ureditve zaradi posledic naravnih in drugih nesrec; c. je na obstojecih gradbenih parcelah treba izvesti predhodno komasacijo; d. ni mogoce zagotoviti dostopov do gradbenih parcel; e. obstojece lastništvo gradbenih parcel onemogoca racionalno gradnjo komunalne ali prometne infrastrukture; f. gre za naslednje infrastrukturne objekte in naprave: • kanalizacijski vodi dimenzije 1800 mm in vec, • cistilna naprava za vec kot 500 PE, • vodarna in objekti za bogatenje podtalnice, • elektroenergetski vodi napetostnega nivoja vec kot 110 kV, • razdelilna transformatorska postaja napetostnega nivoja vec kot 110 kV, • elektroenergetski vodi napetostnega nivoja 110 kV, razen ce gre za rekonstrukcijo ali povecanje napetosti obstojecega daljnovoda napetostnega nivoja 35 kV in 110 kV, • plinovod z delovnim tlakom nad 16 bar in pripadajoce merilne regulacijske plinske postaje, • vse vrste energetskih objektov, ki niso namenjeni izkljucno interni uporabi industrijskih obratov, • odlagališce odpadkov, • center za predelavo odpadkov, • plinovod z delovnim tlakom 16 bar. (2) V primeru iz prejšnjega odstavka tega clena se meja OPPN doloci v postopku izdelave OPPN. 92. clen (prostorski izvedbeni pogoji do sprejema OPPN) V obmocjih urejanja prostora, kjer je predvidena izdelava OPPN, je do izdelave možno izvajati naslednje gradnje oziroma posege v prostor, ce ne bodo ovirali kasnejšega nacrtovanja in izvedbe gradenj, nacrtovanih s predvidenim podrobnim prostorskim nacrtom: • gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov (v skladu s Prilogo 2); majhne stavbe in majhne stavbe kot dopolnitev obstojece pozidave so dovoljene le na parcelah, namenjenih gradnji obstojecih objektov v skladu z namensko rabo obstojecih objektov; • rekonstrukcija, vzdrževanje in gradnja gospodarske javne infrastrukture v trasah, ki jih s soglasjem potrdi organ Obcine Divaca, pristojen za gospodarske javne službe, za potrebe povezovanja infrastrukturnih omrežij, prikljucevanja obstojecih objektov ter prikljucevanja novih objektov, ki se gradijo v sosednjih obmocjih na osnovi OPPN; • gradnja, rekonstrukcija in vzdrževanje na zakonito zgrajenih objektih so možni skladno s SPIP in PIPNRP, ki veljajo za EUP, ki ji takšen objekt pripada; • sprememba namembnosti objektov ali delov objektov, ce se namembnost manj zahtevnih ali zahtevnih objektov spremeni v okviru obstojecih in dopustnih dejavnosti namenske rabe EUP; • odstranitev obstojecih objektov, ce ni prepovedana z drugimi dolocbami. 93. clen (prostorski izvedbeni pogoji na obmocjih predvidenih OPPN) (1) Na EUP predvidenih OPPN je s tem odlokom lahko dolocena le pretežna osnovna namenska raba ali podrobnejša namenska raba. Tako dolocene namenske rabe v OPPN ni dovoljeno spreminjati, razen ce zakon s podrocja prostorskega nacrtovanja dopušca drugace. (2) Kot izhodišce za prostorske izvedbene pogoje na obmocjih OPPN služijo prostorski izvedbeni pogoji posameznih osnovnih in podrobnejših namenskih rab, dolocenih s tem odlokom, ki se lahko s sprejemom OPPN spremenijo, ce sprememba pomeni izboljšanje prostorskih ureditev, predvsem na podrocju javnih površin in javne infrastrukture. (3) Obmocje OPPN je lahko na Karti 5: »Prikaz obmocij urejanja z državnimi prostorskimi nacrti in obcinskimi podrobnimi prostorskimi nacrti« razdeljeno na vec namenskih rab. Meje med tako opredeljenimi posameznimi namenskimi rabami so informativne in usmeritvene in se lahko v primeru investicijske namere, ki je v splošnem javnem interesu, spremenijo. Površina posamezne oznacene namenske rabe se v OPPN lahko spremeni za najvec 20 %. (4) Posamezna obmocja OPPN je dovoljeno nacrtovati po posameznih delih, vendar mora biti v tem primeru del sprejetega OPPN tudi celovita presoja celotnega obmocja OPPN, predvsem z vidika urejanja prometne in druge gospodarske javne infrastrukture, družbene infrastrukture in potrebnih oskrbnih dejavnosti. (5) V strokovnih podlagah za OPPN za stanovanjsko gradnjo je treba izdelati preveritev razpoložljivih kapacitet obstojecih vrtcev, šol in osnovnega zdravstva znotraj pripadajocih okolišev navedenih javnih storitev. Ce organ Obcine, pristojen za izobraževanje ali zdravstvo, ugotovi, da so obstojece kapacitete vrtcev, šol in osnovnega zdravstva, na katere gravitira nova stanovanjska gradnja, neustrezne, je treba na obmocju OPPN socasno z gradnjo stanovanj zgraditi nove ali dodatne tovrstne objekte oziroma kapacitete. (6) Ce v gravitacijskem obmocju EUP, ki obsega najmanj 300 stanovanjskih enot in v kateri je nacrtovana gradnja vec kot 30 stanovanjskih enot, ni zagotovljena trgovina osnovne oskrbe, jo je treba zagotoviti v nacrtovani EUP. (7) Za EUP, za katero je predvidena izdelava OPPN, veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji: • splošni prostorski izvedbeni pogoji, doloceni v 3. podpoglavju III. poglavja tega odloka; • podrobni prostorski izvedbeni pogoji, doloceni v 4. podpoglavju III. poglavja tega odloka; • skupne usmeritve za izdelavo OPPN iz tega poglavja; • posebne usmeritve za izdelavo posameznih OPPN, dolocene v Prilogi 1: »Posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja prostora«; • prostorsko izvedbeni pogoji, ki veljajo do sprejema predvidenih OPPN, doloceni v 92. clenu tega odloka. (8) Splošni in podrobni prostorski izvedbeni pogoji ter skupne usmeritve za izdelavo OPPN se uporabljajo v vseh EUP, za katera je predvidena izdelava OPPN, ce s posebnimi usmeritvami za izdelavo posameznih OPPN ni doloceno drugace. (9) FI, FZ in FZP se v OPPN racunajo na obmocja posameznih EUP glede na namenske rabe. V izracunu se ne upoštevajo obodne ceste, ki mejijo na EUP. 94. clen (variantne rešitve in urbanisticno-arhitekturni natecaj) (1) Strokovne rešitve prostorske ureditve za OPPN se lahko pridobijo z izdelavo vec variantnih rešitev. Variantne rešitve lahko izdela eden ali vec razlicnih nacrtovalcev. Izdelane morajo biti tako, da je možna njihova medsebojna primerjava. O izboru variantne rešitve, ki je podlaga za pripravo prostorskega akta, odloci obcinski svet. (2) Strokovne rešitve prostorske ureditve za OPPN se lahko pridobijo tudi z javnim natecajem. (3) Zahteva za izvedbo in nacin priprave ter izbor variantnih rešitev oziroma izvedbo javnega natecaja se dolocijo s tem odlokom ali s sklepom župana o zacetku postopka izdelave OPPN. 95. clen (prekoracitve FZ, FZP in FI) (1) V OPPN se vrednosti FZ, FI in FZP izjemoma lahko prekoracijo za najvec 20 % v tem odloku navedenih vrednosti, ce prekoracitev pomeni izboljšanje kakovosti prostora. Prekoracitev je treba v OPPN utemeljiti in dokazati, da so zagotovljene zelene in parkirne površine v skladu z dolocili tega odloka. (2) V OPPN ni dopustno spreminjati namenske rabe, ki je dolocena s tem odlokom, razen ce zakon s podrocja prostorskega nacrtovanja dopušca drugace. 96. clen (urejanje obmocij veljavnih prostorskih izvedbenih nacrtov) Na obmocjih, za katera veljajo prostorski izvedbeni nacrti, sprejeti pred uveljavitvijo tega odloka, so dopustne gradnje in posegi, ki jih doloca veljavni prostorski izvedbeni akt, vzdrževanje objektov, rekonstrukcija in odstranitev objektov. Gradnja enostavnih objektov je dopustna v skladu z dolocbami tega odloka. 7. Gradnja v posebnih varovanih obmocjih 97. clen (gradnja na obmocju Regijskega parka Škocjanske jame) Za vse posege v prostor na zavarovanem obmocju in vplivnem obmocju Regijskega parka Škocjanske jame je treba upoštevati dolocila Zakona o regijskem parku Škocjanske jame in dolocila Zakona o varstvu kulturne dedišcine ter vse njune spremembe in dopolnitve. IV. Prehodne in koncne dolocbe 98. clen (oglaševanje) (1) Za potrebe oglaševanja v obcini se v šestih mesecih po uveljavitvi tega odloka sprejme poseben obcinski odlok za oglaševanje, ki ga potrditi pristojni organ za varstvo kulturne dedišcine. Odlok o oglaševanju doloca enotni koncept oglaševanja in obvešcanja (oblika, velikost, material, število, pri objektih oglaševanja za lastne potrebe tudi nacin postavitve na objektu ali zemljišcu) in kataster oglasnih mest z lokacijami postavitve objektov za oglaševanje in obvešcanje. (2) Do sprejema odloka o oglaševanju iz prvega odstavka tega clena so dopustni samo obstojeci objekti za oglaševanje in obvešcanje v naseljih. Postavitev novih objektov za oglaševanje, oglaševanje za lastne potrebe in obvešcanje do sprejema odloka o oglaševanju ni dopustna. 99. clen (dokoncanje postopkov za izdajo gradbenih dovoljenj) Postopki za izdajo gradbenega dovoljenja, ki so se zaceli pred uveljavitvijo tega odloka, se nadaljujejo in koncajo po dolocbah prostorskih aktov Obcine Divaca, veljavnih na dan vložitve vloge za izdajo gradbenega dovoljenja, ne glede na njeno popolnost. 100. clen (prenehanje veljavnosti prostorskih aktov) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji prostorski akti Obcine Divaca: 1. Dolgorocni plan Obcine Sežana za obdobje 1986–2000 in Družbeni plan Obcine Sežana za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 14/88), 2. Odlok o uskladitvi dolgorocnega plana Obcine Sežana za obdobje 1986–2000 z obveznimi prostorskimi sestavinami dolgorocnega plana SR Slovenije za obdobje 1986–2000 (Uradne objave Primorskih novic, št. 1/89), 3. Uskladitev družbenega plana Obcine Sežana za obdobje 1986–1990 z obveznimi prostorskimi sestavinami družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986–1990 za podrocje cestnega omrežja (Uradne objave Primorskih novic, št. 4/89), 4. Sklep o spremembah in dopolnitvah dolgorocnega plana Obcine Sežana za obdobje 1986–2000, dopolnjen 1989 in Sklep o uskladitvah, spremembah in dopolnitvah družbenega plana Obcine Sežana za obdobje 1986–1990, dopolnjen 1989 (Uradne objave Primorskih novic, št. 37/89), 5. Sklep o spremembi in dopolnitvi dolgorocnega plana Obcine Sežana za obdobje 1986–2000, dopolnjen 1992 in Sklep o spremembah in dopolnitvah družbenega plana Obcine Sežana za obdobje 1986–1990, dopolnjen 1992 (Uradne objave Primorskih novic, št. 5/92), 6. Sklep o spremembah in dopolnitvah družbenega plana Obcine Sežana za obdobje 1986–1990, dopolnjen 1993 (Uradne objave Primorskih novic, št. 18/93), 7. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgorocnega in družbenega plana Obcine Divaca v letu 1995 (Uradni list RS, št. 22/95), 8. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgorocnega plana Obcine Sežana za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjerocnega družbenega plana Obcine Sežana za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za obmocje Obcine Divaca (Uradni list RS, št. 38/96), 9. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgorocnega plana Obcine Sežana za obdobje 1986–2000 in srednjerocnega družbenega plana Obcine Sežana za obdobje 1986–1990 za obmocje Obcine Divaca (Uradne objave Primorskih novic, št. 27/99), 10. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgorocnega plana Obcine Sežana za obmocje Obcine Divaca za obdobje 1986–2000 in družbenega plana Obcine Sežana za obmocje Obcine Divaca za obdobje 1986–1990 (Uradni list RS, št. 92/03), 11. Obvezna razlaga Dolgorocnega plana Obcine Sežana za obdobje 1986–2000 in Srednjerocnega družbenega plana Obcine Sežana za obdobje 1986–1990 (Uradni list RS, št. 60/07), 12. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgorocnega plana Obcine Sežana za obmocje Obcine Divaca za obdobje 1986–2000 in družbenega plana Obcine Sežana za obmocje Obcine Divaca za obdobje 1986–1990 (Uradni list RS, št. 48/10), 13. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v Obcini Sežana (Uradne objave Primorskih novic, št. 28/91), 14. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v Obcini Divaca (Uradni list RS, št. 22/95, 37/96), 15. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v Obcini Sežana za obmocje Obcine Divaca (Uradni list RS, št. 54/04), 16. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v Obcini Divaca (Uradni list RS, št. 45/05 – Ur. p. b.), 17. Obvezna razlaga graficnega dela Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v Obcini Divaca (Uradni list RS, št. 22/95, z dne 22. aprila 1995) (Uradni list RS, št. 38/07), 18. Obvezna razlaga graficnega dela Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v Obcini Sežana za obmocje Obcine Divaca (Uradni list RS, št. 54-2547/04, z dne 20. maja 2004) (Uradni list RS, št. 38/07), 19. Obvezna razlaga 15. clena Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v Obcini Divaca (Uradni list RS, št. 45/05 – Ur. p. b.) (Uradni list RS, št. 102/07, 115/07), 20. Odlok o spremembah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v Obcini Divaca (Uradni list RS, št. 119/08), 21. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za kamnolom Razdrto (Uradni list RS, št. 5/97), 22. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za razširitev kamnoloma Laže I. (Uradne objave Primorskih novic, št. 14/97), 23. Krajinska zasnova obmocja Škocjanskih jam (Uradni list RS, št. 23/91), 24. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za obmocje naselja Senožece (Uradne objave Primorskih novic, št. 19/85), 25. Odlok o sprejemu prostorsko ureditvenih pogojev za sanacijo degradiranega prostora za obmocje obcine Sežana (Uradni list RS, št. 45/94). 101. clen (prostorski akti, ki ostajajo v veljavi) Z dnem uveljavitve tega odloka ostaneta v veljavi: 1. Odlok o lokacijskem nacrtu »kamnolom Laže« – sanacija eksploatacijskega polja (Uradne objave Primorskih novic, št. 34/91; Uradni list RS, št. 38/07 – obvezna razlaga), 2. Odlok o Obcinskem podrobnem prostorskem nacrtu za obmocje kamnoloma LAŽE-1, 2. etapa (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 28/17, 50/17). 102. clen (kulturnovarstveni pogoji in soglasja) Do uveljavitve varstvenih obmocij dedišcine je treba pridobiti kulturnovarstveno pogoje in soglasje za enote kulturne dedišcine, vkljucene v Strokovne zasnove varstva kulturne dedišcine za obmocje Obcine Divaca (ZVKDS OE NG, februar 2008), ki se hranijo na sedežu Obcine Divaca in Zavodu za varstvo kulturne dedišcine Slovenije, Obmocna enota Nova Gorica. 103. clen (prostorski izvedbeni akti v izdelavi) Postopki za sprejem obcinskih izvedbenih nacrtov, zaceti pred uveljavitvijo tega odloka, se nadaljujejo in koncajo po dolocbah tega odloka kot obcinski podrobni prostorski nacrt. 104. clen (dostopnost prostorskega akta) (1) Ta odlok je v casu uradnih ur na vpogled javnosti: • na sedežu Obcine Divaca, • na Upravni enoti Sežana in • na Ministrstvu za okolje in prostor v Ljubljani. (2) Ta odlok je dostopen tudi na spletnih straneh Obcine Divaca. 105. clen (veljavnost odloka) Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin in zacne veljati s 30.5.2018. Številka: 032-0001/2018-11 Datum: 14.3.2018 Obcina Divaca Alenka Štrucl Dovgan županja Priloga 1: Posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja prostora Priloga 2: Tabela dovoljenih nezahtevnih in enostavnih objektov, zacasnih objektov ter urbane opreme po posameznih namenskih rabah Priloga 3: Graficni del nacrtovanih ureditev S-388, Prikaz urejanja EUP S-388 (list I in II) Priloga 4: Graficni del nacrtovanih ureditev LA-4, LA-5, LA-6 in LA-7, Prikaz urejanja EUP LA-4, LA-5, LA-6 in LA-7 (list I in II) PRILOGA 1: POSEBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA POSAMEZNE ENOTE UREJANJA PROSTORA Oznaka EUP B-130 Namenska raba prostora K2 – druga kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP B-131 Namenska raba prostora K2 – druga kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP B-154 Namenska raba prostora K2 – druga kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine je treba pred vecjimi zemeljskimi posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj, opraviti predhodne raziskave, s katerimi se pridobijo informacije, potrebne za dolocitev natancnih ukrepov varstva. Dedišcina se lahko pred posegi tudi nadzorovano odstrani (zašcitna arheološka izkopavanja). Predhodna arheološka raziskava obsega tudi poizkopavalno obdelavo arhiva arheološkega najdišca. Oznaka EUP B-16 Namenska raba prostora G – gozdna zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. Oznaka EUP B-18 Namenska raba prostora G – gozdna zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine ni dopustno izvajanje vecjih zemeljskih posegov (kot so urejanje novih dostopnih poti, izgradnja gozdnih vlak in cest, odstranjevanje kamnitih nasipov itd.). Oznaka EUP B-219 Namenska raba prostora K2 – druga kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP B-242 Namenska raba prostora K2 – druga kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP B-244 Namenska raba prostora K2 – druga kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP B-246 Namenska raba prostora K2 – druga kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP B-40 Namenska raba prostora K1 – najboljša kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP B-41 Namenska raba prostora K1 – najboljša kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP B-44 Namenska raba prostora K1 – najboljša kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP B-45 Namenska raba prostora K1 – najboljša kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP B-52 Namenska raba prostora K1 – najboljša kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP B-75 Namenska raba prostora K2 – druga kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP BA-1 Namenska raba prostora SK – površine podeželskega naselja Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine (ESD 12977, Barka – Arheološko obmocje Breg) je treba pred posegom opraviti predhodne raziskave, s katerimi se pridobijo informacije, potrebne za dolocitev natancnih ukrepov varstva. Dedišcina se lahko pred posegi tudi nadzorovano odstrani (zašcitna arheološka izkopavanja). Predhodna arheološka raziskava obsega tudi poizkopavalno obdelavo arhiva arheološkega najdišca. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP BA-4 Namenska raba prostora T – obmocja komunikacijske infrastrukture Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji Repetitor Barka, kot objekt telekomunikacijske infrastrukture, je dopustno vzdrževati in obnavljati po zahtevah pristojnih služb. Oznaka EUP BA-5 Namenska raba prostora ZK – pokopališca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji Vse posege v enoti je treba izvajati z upoštevanjem varstvenih usmeritev oziroma varstvenega režima. V enoti registrirane kulturne dedišcine je treba pred posegom opraviti predhodne raziskave, s katerimi se pridobijo informacije, potrebne za dolocitev natancnih ukrepov varstva. Dedišcina se lahko pred posegi tudi nadzorovano odstrani (zašcitna arheološka izkopavanja). Predhodna arheološka raziskava obsega tudi poizkopavalno obdelavo arhiva arheološkega najdišca. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP BE-1 Namenska raba prostora SK – površine podeželskega naselja Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji Poseganje v obmocje kala v Betanji ni dovoljeno. Oznaka EUP BR-1 Namenska raba prostora Abt – površine razpršene poselitve za turizem Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji Obmocje nekdanjega vodnega mlina; dopustna je le obnova oziroma gradnja objekta v prvotnih gabaritih za prvotno oziroma muzejsko dejavnost. Oznaka EUP BR-2 Namenska raba prostora Abt – površine razpršene poselitve za turizem Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji Obmocje nekdanjega vodnega mlina; dopustna je le obnova oziroma gradnja objekta v prvotnih gabaritih za prvotno oziroma muzejsko dejavnost. Oznaka EUP BR-3 Namenska raba prostora Abt – površine razpršene poselitve za turizem Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji Obmocje nekdanjega vodnega mlina; dopustna je le obnova oziroma gradnja objekta v prvotnih gabaritih za prvotno oziroma muzejsko dejavnost. Oznaka EUP D-116 Namenska raba prostora G – gozdna zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. V jami so sprejemljivi le posegi, namenjeni varovanju arheološkega spomenika, in raziskave ob utemeljitvi znanstvenega interesa. Oznaka EUP D-119 Namenska raba prostora G – gozdna zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP D-126 Namenska raba prostora K2 – druga kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji Obmocje je primarno namenjeno kmetijski dejavnosti; v primeru vzpostavitve možne izkljucne rabe za potrebe obrambe pa razmestitvi vojske in vojaških mobilnih sistemov ter opreme. Oznaka EUP D-136 Namenska raba prostora K2 – druga kmetijska zemljišca Nacin urejanja DPN Prostorsko izvedbeni pogoji Lokacijski nacrt za avtocesto Razdrto–Fernetici (Uradni list RS, št. 23/89-1211, 73/94- 2618 – spr./dop., 11/97-1076 – popr.) Oznaka EUP D-167 Namenska raba prostora ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport Nacin urejanja OPPN Kacice Prostorsko izvedbeni pogoji Splošne usmeritve za OPPN: V OPPN se dopustijo dejavnosti regeneracije, športa in rekreacije v naravnem okolju z ureditvijo rekreacijskih površin ter površin in objektov za terapevtske živali in obiskovalce. Del obmocja oziroma dejavnosti na obmocju se nameni predstavitvi varovanih travišc. Oznaka EUP D-178 Namenska raba prostora K1 – najboljša kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. V jami so sprejemljivi le posegi, namenjeni varovanju arheološkega spomenika, in raziskave ob utemeljitvi znanstvenega interesa. Oznaka EUP D-18 Namenska raba prostora G – gozdna zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. Oznaka EUP D-191 Namenska raba prostora K1 – najboljša kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP D-192 Namenska raba prostora K1 – najboljša kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP D-201 Namenska raba prostora K1 – najboljša kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP D-219 Namenska raba prostora K2 – druga kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP D-220 Namenska raba prostora K2 – druga kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP D-222 Namenska raba prostora K2 – druga kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP D-256 Namenska raba prostora K2 – druga kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi (kot so urejanje novih dostopnih poti, izgradnja gozdnih vlak in cest, odstranjevanje kamnitih nasipov itd.). Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP D-27 Namenska raba prostora G – gozdna zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. Oznaka EUP D-277 Namenska raba prostora K2 – druga kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP D-28 Namenska raba prostora G – gozdna zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi (kot so urejanje novih dostopnih poti, izgradnja gozdnih vlak in cest, odstranjevanje kamnitih nasipov itd.). V jami so sprejemljivi le posegi, namenjeni varovanju arheološkega spomenika, in raziskave ob utemeljitvi znanstvenega interesa. Oznaka EUP D-294 Namenska raba prostora K2 – druga kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP D-30 Namenska raba prostora G – gozdna zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi (kot so urejanje novih dostopnih poti, izgradnja gozdnih vlak in cest, odstranjevanje kamnitih nasipov itd.). Oznaka EUP D-31 Namenska raba prostora G – gozdna zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. Oznaka EUP D-357 Namenska raba prostora K2 – druga kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP D-4 Namenska raba prostora G – gozdna zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi (kot so urejanje novih dostopnih poti, izgradnja gozdnih vlak in cest, odstranjevanje kamnitih nasipov itd.). V jami so sprejemljivi le posegi, namenjeni varovanju arheološkega spomenika, in raziskave ob utemeljitvi znanstvenega interesa. Oznaka EUP D-400 Namenska raba prostora K2 – druga kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji Pred vecjimi zemeljskimi posegi (kot so globoko oranje in urejanje obstojecih poti ter podpornih zidov, odstranjevanje kamnitih grobelj in izkopi zemlje itd.) je treba opraviti predhodne raziskave, s katerimi se pridobijo informacije, potrebne za dolocitev natancnih ukrepov varstva. Dedišcina se lahko pred posegi tudi nadzorovano odstrani (zašcitna arheološka izkopavanja). Predhodna arheološka raziskava obsega tudi poizkopavalno obdelavo arhiva arheološkega najdišca. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP D-431 Namenska raba prostora K2 – druga kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP D-436 Namenska raba prostora K2 – druga kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP D-445 Namenska raba prostora K2 – druga kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. D-446 Oznaka EUP Namenska raba prostora K2 – druga kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP D-45 Namenska raba prostora G – gozdna zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. V jami so sprejemljivi le posegi, namenjeni varovanju arheološkega spomenika, in raziskave ob utemeljitvi znanstvenega interesa. Oznaka EUP D-459 Namenska raba prostora K2 – druga kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji Oznaka EUP V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. V jami so sprejemljivi le posegi, namenjeni varovanju arheološkega spomenika, in raziskave ob utemeljitvi znanstvenega interesa. D-470 Namenska raba prostora K2 – druga kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji Na zemljišcih s parcelnimi št. 467, 468 in 469/1, vse k. o. Naklo, je dopustno obcasno parkiranje ob prireditvah v Parku Škocjanske jame. Oznaka EUP D-474 Namenska raba prostora K2 – druga kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP D-478 Namenska raba prostora K2 – druga kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji Pred vecjimi zemeljskimi posegi (kot so globoko oranje in urejanje obstojecih poti ter podpornih zidov, odstranjevanje kamnitih grobelj in izkopi zemlje itd.) je treba opraviti predhodne raziskave, s katerimi se pridobijo informacije, potrebne za dolocitev natancnih ukrepov varstva. Dedišcina se lahko pred posegi tudi nadzorovano odstrani (zašcitna arheološka izkopavanja). Predhodna arheološka raziskava obsega tudi poizkopavalno obdelavo arhiva arheološkega najdišca. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP D-488 Namenska raba prostora K2 – druga kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi (kot so urejanje novih dostopnih poti, izgradnja gozdnih vlak in cest, odstranjevanje kamnitih nasipov itd.). Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Na zemljišcih s parcelnimi št. 601/1, 603, 608, vse k. o. Naklo, je dopustno obcasno parkiranje ob prireditvah v Parku Škocjanske jame. Oznaka EUP D-489 Namenska raba prostora K2 – druga kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi (kot so urejanje novih dostopnih poti, izgradnja gozdnih vlak in cest, odstranjevanje kamnitih nasipov itd.). Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Na zemljišcih s parcelnimi št. 601/1, 603, 608, vse k. o. Naklo, je dopustno obcasno parkiranje ob prireditvah v Parku Škocjanske jame. Oznaka EUP D-492 K2 – druga kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi (kot so urejanje novih dostopnih poti, izgradnja gozdnih vlak in cest, odstranjevanje kamnitih nasipov itd.). Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Na zemljišcih s parcelnimi št. 601/1, 603, 608, vse k. o. Naklo, je dopustno obcasno parkiranje ob prireditvah v Parku Škocjanske jame. Oznaka EUP D-493 Namenska raba prostora K2 – druga kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi (kot so urejanje novih dostopnih poti, izgradnja gozdnih vlak in cest, odstranjevanje kamnitih nasipov itd.). Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Na zemljišcih s parcelnimi št. 601/1, 603, 608, vse k. o. Naklo, je dopustno obcasno parkiranje ob prireditvah v Parku Škocjanske jame. Oznaka EUP D-494 Namenska raba prostora K2 – druga kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP D-5 G – gozdna zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine ni dopustno izvajanje vecjih zemeljskih posegov (kot so urejanje novih dostopnih poti, izgradnja gozdnih vlak in cest, odstranjevanje kamnitih nasipov itd.). Oznaka EUP D-60 Namenska raba prostora K2 – druga kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP D-7 Namenska raba prostora K2 – druga kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi (kot so urejanje novih dostopnih poti, izgradnja gozdnih vlak in cest, odstranjevanje kamnitih nasipov itd.). Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP D-86 Namenska raba prostora G – gozdna zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. Oznaka EUP D-95 Namenska raba prostora G – gozdna zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine arheološko najdišce Mala Triglavca EŠD 7266 (spomenik) ni dopustno izvajanje vecjih zemeljskih posegov (kot so urejanje novih dostopnih poti, izgradnja gozdnih vlak in cest, odstranjevanje kamnitih nasipov itd.). V jami so sprejemljivi le posegi, namenjeni varovanju arheološkega spomenika, in raziskave ob utemeljitvi znanstvenega interesa. V enoti registrirane kulturne dedišcine arheološko najdišce Gorenjski Radvanj EŠD 8268 (arheološko najdišce) je treba pred vecjimi zemeljskimi posegi (kot so izgradnja gozdnih cest, protipožarnih presek in gozdnih vlak, ureditev novih nasadov, izruvanja dreves, vleka poškodovanih oziroma posekanih dreves) opraviti predhodne raziskave, s katerimi se pridobijo informacije, potrebne za dolocitev natancnih ukrepov varstva. Dedišcina se lahko pred posegi tudi nadzorovano odstrani (zašcitna arheološka izkopavanja). Predhodna arheološka raziskava obsega tudi poizkopavalno obdelavo arhiva arheološkega najdišca. Oznaka EUP DA-3 Namenska raba prostora SS – splošna stanovanjska obmocja Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V EUP je dopustno izvajanje dejavnosti turisticne kmetije. Na obmocju obstojece turisticne kmetije je dopustno urediti tudi šotorišce za njene obiskovalce (na zemljišcu s parcelno št. 1911/2, k. o. Dane). Oznaka EUP DI-10 Namenska raba prostora CDu – obmocja centralnih dejavnosti za javno upravo Nacin urejanja OPN Višina P + 2 + M Oznaka EUP DI-100 Namenska raba prostora SSv – obmocja vecstanovanjske gradnje Nacin urejanja OPN Višina P + 4 + M Oznaka EUP DI-101 Namenska raba prostora SSv – obmocja vecstanovanjske gradnje Nacin urejanja OPN Višina Oznaka EUP P + 3 DI-102 Namenska raba prostora SSv – obmocja vecstanovanjske gradnje Nacin urejanja OPN Višina P + 4 Oznaka EUP DI-103 Namenska raba prostora SSv – obmocja vecstanovanjske gradnje Nacin urejanja OPN Višina P + 2 Oznaka EUP DI-119 Namenska raba prostora Nacin urejanja ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport Oznaka EUP DI-120 Namenska raba prostora ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji Dopustna je tudi gradnja pokritega balinišca, informativne tocke ter bifeja z gostinskim vrtom. Skupna BTP spremljajocih objektov je lahko najvec 700,00 m2. Višina pokritega balinišca je pogojena glede na zahtevano prosto višino nad igralno površino, v skladu z normativi mednarodne balinarske zveze. Oznaka EUP DI-121 Namenska raba prostora PC – površine cest Nacin urejanja DPN Prostorsko izvedbeni pogoji Lokacijski nacrt za avtocesto Razdrto–Fernetici (Uradni list RS, št. 23/89-1211, 73/94- 2618 – spr./dop., 11/97-1076 – popr.) Oznaka EUP DI-122 Namenska raba prostora SSe – obmocja stanovanjske prostostojece gradnje pretežno enodružinskih hiš Nacin urejanja OPPN Divaca III Oznaka EUP DI-125 Namenska raba prostora ZP – parki Nacin urejanja OPN Obmocje je namenjeno le ureditvi tematskega parka Srce Krasa. Pri nacrtovanju in izvajanju ureditev se smiselno upoštevata strokovna podlaga Srce Krasa – naravni park v Divaci, št. nacrta: SK-2410/11-IDZ, ki jo je julija 2011 izdelalo podjetje studio A3J, d. o. o., Zaloška cesta 159, Ljubljana, ter že izdano mnenje Zavoda RS za varstvo narave in naravovarstvene pogoje Agencije RS za okolje. Pri pripravi projektne dokumentacije za izvedbo se upoštevajo vsi vidiki varstva okolja, tudi celoten podzemni jamski kompleks na tem obmocju, in preveri možne vplive nanj. Oznaka EUP DI-19 Namenska raba prostora CU – osrednja obmocja centralnih dejavnosti Nacin urejanja OPPN Divaca II Višina P + 1 + M Oznaka EUP DI-20 Namenska raba prostora E – obmocja energetske infrastrukture Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji Obmocje obstojece razdelilne transformatorske postaje z možnostjo širitve. Oznaka EUP DI-21 Namenska raba prostora IG – gospodarske cone Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V EUP je dopustna tudi gradnja 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvršceni drugje: samo objekti za obdelavo odpadkov. Oznaka EUP DI-24 Namenska raba prostora IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V EUP je dopustno izvajati le dejavnost konjeništva. Dopustna je le gradnja jahališca (maneže), hleva in senika. V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja 35 kV in vec je dopustno izvajanje posegov in dejavnosti, ki so v skladu s 40. clenom Odloka o OPN. Oznaka EUP DI-25 Namenska raba prostora CDo – obmocja centralnih dejavnosti za trgovske, oskrbne, poslovne in storitvene dejavnosti, brez stanovanj Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V EUP je dopustna le gradnja bencinskega servisa s spremljajocimi dejavnostmi. V sklopu bencinskega servisa je dopustna tudi ureditev pocivališca in parkirišca za avtodome. V primeru, da se pocivališce in parkirišce za avtodome izvede na zemljišcu s parcelno št. 1087/1, k. o. Divaca, ureditev dodatnega pocivališca in parkirišca za avtodome v DI-25 ni dopustna. Objekt naj se nacrtuje tako, da bodo zagotovljeni vsi ukrepi za zašcito podzemlja in preprecitev vplivov na Unescovo dedišcino med gradnjo in obratovanjem (npr. z ustrezno ureditvijo odvajanja odpadnih vod, vodotesnimi površinami itd.), vkljucno s speleološkim nadzorom med gradnjo, pri cemer morajo biti upoštevana vsa nova dejstva, ki bodo rezultat speleološkega nadzora med zemeljskimi deli. Oznaka EUP DI-26 Namenska raba prostora O – obmocja okoljske infrastrukture Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji Obmocje obstojece cistilne naprave, v katerem so dovoljeni vsi objekti in dejavnosti, ki se neposredno navezujejo na CN (npr. crpališce, cevovodi za odpadno vodo ipd.). Oznaka EUP DI-3 Namenska raba prostora BT – površine za turizem Nacin urejanja OPN Višina P + M Prostorsko izvedbeni pogoji Severno od poti je obmocje vhoda v Divaško jamo. Južno od poti se ureja spremljajoc program. Dopustni so le objekti: jamarski dom (velikosti do 250 m2, s shrambo jamarske opreme v kleti, informacijskim središcem za sprejem obiskovalcev, bifejem in klubskimi prostori v pritlicju in ležišci v mansardi; objekt mora imeti urejeno odvajanje odpadnih vod ali lastno cistilno napravo), šotorišce s sanitarijami, parkirišce za potrebe obiskovalcev, plezalna stena in igrišce. Nacrtovana turisticna infrastruktura naj se nameni le potrebam jamarjev in obiskovalcem Divaške jame. V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja 35 kV in vec je dopustno izvajanje posegov in dejavnosti, ki so v skladu s 40. clenom Odloka o OPN. Oznaka EUP DI-32 Namenska raba prostora ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport Nacin urejanja OPPN Borovci Prostorsko izvedbeni pogoji V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja 35 kV in vec je dopustno izvajanje posegov in dejavnosti, ki so v skladu s 40. clenom Odloka o OPN. Oznaka EUP DI-38 Namenska raba prostora PC – površine cest Nacin urejanja DPN Prostorsko izvedbeni pogoji Lokacijski nacrt za avtocesto Razdrto–Fernetici (Uradni list RS, št. 23/89-1211, 73/94- 2618 – spr./dop., 11/97-1076 – popr.) Oznaka EUP DI-39 Namenska raba prostora PC – površine cest Nacin urejanja OPPN Obvoznica Divaca Prostorsko izvedbeni pogoji Splošne usmeritve za OPPN: Izkope za potrebe ureditve obvoznice Divaca se omeji na najmanjšo možno mero. Na zahodnem delu obvoznice, kjer zavije proti jugu, je treba urediti prehod za dvoživke, in sicer tako, da se v postopku sprejemanja OPPN natancneje preverijo selitvene poti in takrat natancneje dolocita število in lokacija prehodov. Odvodnjavanje se uredi tako, da bo zagotovljeno cišcenje padavinske vode z odvajanjem v sistem odvajanja in cišcenja padavinskih vod na avtocestnem odseku Razdrto–Fernetici; ce je to mogoce glede na tehnicne znacilnosti sistema odvodnjavanja obstojece avtoceste, sicer pa naj se uredijo ustrezni lovilci olj. Za kompenzacijo potencialne izgube kvalifikacijskih habitatnih tipov naj se nameni parcela 569/1 v k. o. Gabrce, kjer gre za suhe kraške travnike v zarašcanju. Obcina naj zagotovi postopno ocišcenje zarasti in redno vzdrževanje travišc (habitatni tip vzhodno submediteransko suho travišce). Omilitveni ukrep mora biti izveden ob ureditvi površin obvoznice. V fazi priprave investicijske dokumentacije je treba izbrano varianto utemeljiti vsaj z analizo prometnih tokov, ki bo pokazala na potrebe po ureditvi obvoznice – to je lahko del analize stroškov in koristi, ki jo je treba narediti v sklopu priprave dokumentacije. Oznaka EUP DI-42 Namenska raba prostora PC – površine cest Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji Premestitev ceste se izvede tako, da bo minimalno posegla v naravni vrednoti Risnik in SCI Kras. Ureditev plocnika se izvede tako, da bo potrebna minimalna premestitev ceste. Za utrditev in gradnjo cestnega telesa je treba uporabiti takšne tehnicne ukrepe, da bo poseg v obe naravni vrednoti minimalen in da se gradbena dela na obmocju obeh naravnih vrednot lahko izvajajo le po obmocju cestnega telesa. Oznaka EUP DI-44 Namenska raba prostora CDo – obmocja centralnih dejavnosti za trgovske, oskrbne, poslovne in storitvene dejavnosti, brez stanovanj Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V EUP se zagotavlja ustrezen odmik od železniških tirov. Proti železnici se izvede zelena cezura. Oznaka EUP DI-47 Namenska raba prostora PŽ – površine železnic Nacin urejanja DPN Prostorsko izvedbeni pogoji Državni lokacijski nacrt za izgradnjo II. tira železniške proge Divaca–Koper (Uradni list RS, št. 43/05-1688) V enoti registrirane kulturne dedišcine je treba pred posegom opraviti predhodne raziskave, s katerimi se pridobijo informacije, potrebne za dolocitev natancnih ukrepov varstva. Dedišcina se lahko pred posegi tudi nadzorovano odstrani (zašcitna arheološka izkopavanja). Predhodna arheološka raziskava obsega tudi poizkopavalno obdelavo arhiva arheološkega najdišca. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP DI-51 Namenska raba prostora ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V EUP je dovoljena le ureditev površin za obiskovalce: nadstrešek (zavetišce za obiskovalce do 50 m2), piknik prostori ter postavitev klopi in miz, košev za odpadke in podobne opreme. V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja 35 kV in vec je dopustno izvajanje posegov in dejavnosti, ki so v skladu s 40. clenom Odloka o OPN. Oznaka EUP DI-72 Namenska raba prostora SB – stanovanjske površine za posebne namene Nacin urejanja OPPN Divaca IV Oznaka EUP DI-73 Namenska raba prostora SSe – obmocja stanovanjske prostostojece gradnje pretežno enodružinskih hiš Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji Odmik stanovanjskih stavb ali drugih stavb, v katerih se dlje casa zadržujejo ljudje, mora biti v EUP najmanj 50 m od vzhodnega roba EUP DI-110. Oznaka EUP DI-81 Namenska raba prostora PŽ – površine železnic Nacin urejanja DPN Prostorsko izvedbeni pogoji Državni lokacijski nacrt za izgradnjo II. tira železniške proge Divaca–Koper (Uradni list RS, št. 43/05-1688) Oznaka EUP DI-86 Namenska raba prostora SSe – obmocja stanovanjske prostostojece gradnje pretežno enodružinskih hiš Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V EUP se zagotavlja ustrezen odmik od železniških tirov. Proti železnici se izvede zelena cezura. Oznaka EUP DI-87 Namenska raba prostora SSe – obmocja stanovanjske prostostojece gradnje pretežno enodružinskih hiš Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V EUP se zagotavlja ustrezen odmik od železniških tirov. Proti železnici se izvede zelena cezura. Oznaka EUP DI-88 Namenska raba prostora SSs – obmocja stanovanjske strnjene gradnje pretežno enodružinskih hiš Nacin urejanja OPPN Divaca V Prostorsko izvedbeni pogoji Odmik stanovanjskih stavb ali drugih stavb, v katerih se dlje casa zadržujejo ljudje, mora biti v EUP najmanj 50 m od vzhodnega roba EUP DI-110. Oznaka EUP DI-9 Namenska raba prostora CDo – obmocja centralnih dejavnosti za trgovske, oskrbne, poslovne in storitvene dejavnosti, brez stanovanj Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V EUP sta dopustni tudi gradnja in ureditev avtobusne postaje. Oznaka EUP DI-92 Namenska raba prostora SSv – obmocja vecstanovanjske gradnje Nacin urejanja OPN Višina P + 3 Oznaka EUP DI-93 Namenska raba prostora SSv – obmocja vecstanovanjske gradnje Nacin urejanja OPN Višina P + 2 + M Oznaka EUP DI-94 Namenska raba prostora CDo – obmocja centralnih dejavnosti za trgovske, oskrbne, poslovne in storitvene dejavnosti, brez stanovanj Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji EUP je namenjeno samo za izvajanje gasilske dejavnosti. Dovoljena je le gradnja gasilskega doma s spremljajocimi dejavnostmi. Oznaka EUP DI-95 Namenska raba prostora SSv – obmocja vecstanovanjske gradnje Nacin urejanja OPN Višina P + 3 + M Oznaka EUP DI-96 Namenska raba prostora SSv – obmocja vecstanovanjske gradnje Nacin urejanja OPN Višina P + 4 Oznaka EUP DI-97 Namenska raba prostora SSv – obmocja vecstanovanjske gradnje Nacin urejanja OPN Višina P + 2 Oznaka EUP DI-98 Namenska raba prostora SSv – obmocja vecstanovanjske gradnje Nacin urejanja OPN Višina P + 4 + M Oznaka EUP DI-99 Namenska raba prostora SSv – obmocja vecstanovanjske gradnje Nacin urejanja OPN Višina P + 2 Oznaka EUP DL-11 Namenska raba prostora ZP – parki Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V EUP sta dopustni tudi ureditev naprav za rekreacijo v naravi ter postavitev garderob za preoblacenje. Oznaka EUP DL-14 Namenska raba prostora SS – splošna stanovanjska obmocja Nacin urejanja OPPN Dolnje Ležece Oznaka EUP DL-16 Namenska raba prostora ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni V EUP sta dopustna tudi gradnja vaškega doma (do 100 m2) ter otroško igrišce. Oznaka EUP DL-5 Namenska raba prostora SK – površine podeželskega naselja Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine arheološko najdišce Korinceva jama (EŠD 29533) so sprejemljivi le posegi, namenjeni varovanju arheološkega spomenika, in raziskave ob utemeljitvi znanstvenega interesa. Oznaka EUP DO-1 Namenska raba prostora Abt – površine razpršene poselitve za turizem Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji EUP je namenjeno izvajanju kmeckega turizma oziroma gostilne s spremljajocimi dejavnostmi (nastanitev). Dopustna je tudi ureditev otroškega igrišca in parkirišca za potrebe izvajanja dejavnosti. Oznaka EUP DO-13 Namenska raba prostora SS – splošna stanovanjska obmocja Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine je treba pred posegom opraviti predhodne raziskave, s katerimi se pridobijo informacije, potrebne za dolocitev natancnih ukrepov varstva. Dedišcina se lahko pred posegi tudi nadzorovano odstrani (zašcitna arheološka izkopavanja). Predhodna arheološka raziskava obsega tudi poizkopavalno obdelavo arhiva arheološkega najdišca. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP DO-17 Namenska raba prostora E – obmocja energetske infrastrukture Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V EUP sta dopustna postavitev in vzdrževanje objekta vetrne elektrarne. Dopustna sta postavitev in vzdrževanje potrebne infrastrukture, opozorilnih tabel ter varnostnih ograj. Oznaka EUP DO-5 Namenska raba prostora IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine je treba pred posegom opraviti predhodne raziskave, s katerimi se pridobijo informacije, potrebne za dolocitev natancnih ukrepov varstva. Dedišcina se lahko pred posegi tudi nadzorovano odstrani (zašcitna arheološka izkopavanja). Predhodna arheološka raziskava obsega tudi poizkopavalno obdelavo arhiva arheološkega najdišca. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP DO-8 Namenska raba prostora SK – površine podeželskega naselja Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine je treba pred posegom opraviti predhodne raziskave, s katerimi se pridobijo informacije, potrebne za dolocitev natancnih ukrepov varstva. Dedišcina se lahko pred posegi tudi nadzorovano odstrani (zašcitna arheološka izkopavanja). Predhodna arheološka raziskava obsega tudi poizkopavalno obdelavo arhiva arheološkega najdišca. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. V obmocju tabora in cerkve, znotraj registrirane kulturne dedišcine, ni dovoljena pozidava, temvec le prenova po konservatorskem nacrtu. Oznaka EUP DV-4 Namenska raba prostora SSe – obmocja stanovanjske prostostojece gradnje pretežno enodružinskih hiš Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji Dopustna je tudi gradnja strnjenih enodružinskih hiš. V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja 35 kV in vec je dopustno izvajanje posegov in dejavnosti, ki so v skladu s 40. clenom Odloka o OPN. Oznaka EUP DV-5 Namenska raba prostora SSe – obmocja stanovanjske prostostojece gradnje pretežno enodružinskih hiš Nacin urejanja OPPN Dolnje Vreme Prostorsko izvedbeni pogoji Splošne usmeritve za OPPN: dopustna je tudi gradnja strnjenih enodružinskih hiš. V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja 35 kV in vec je dopustno izvajanje posegov in dejavnosti, ki so v skladu s 40. clenom Odloka o OPN. Oznaka EUP FA-1 Namenska raba prostora BT – površine za turizem Nacin urejanja OPN Višina P Prostorsko izvedbeni pogoji EUP je namenjena ureditvi ribiške koce (s prostorom za druženje in kuhinjo) velikosti do 200 m2. Dopustni sta tudi gradnja objekta za skladišcenje in sanitarije (skupna velikost do 50 m2) ter ureditev šotorišca, igrišca za šport na prostem in parkirišca. Dopustni so tudi ostali objekti in dejavnosti iz 14. clena Odloka OPN za to NRP, ce služijo potrebam izvajanja obstojece dejavnosti Oznaka EUP FA-11 Namenska raba prostora ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V EUP je dopustno urediti le otroško igrišce, park oziroma piknik prostor s klopmi in mizami ter postaviti koše za odpadke in podobno opremo. Oznaka EUP FA-12 Namenska raba prostora ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V obmocju, namenjenem prireditvam, sta dovoljena le urejanje obstojecih objektov plesišca in pokritega odra ter postavitev spremljajocih objektov za sanitarno sprejemljivo ureditev ter urejanje okolice in poti. Oznaka EUP FA-2 Namenska raba prostora CDo – obmocja centralnih dejavnosti za trgovske, oskrbne, poslovne in storitvene dejavnosti, brez stanovanj Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja 35 kV in vec je dopustno izvajanje posegov in dejavnosti, ki so v skladu s 40. clenom Odloka o OPN. Oznaka EUP FA-3 Namenska raba prostora SK – površine podeželskega naselja Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine gradnja objektov z naslonom na obzidje ni dopustna. Oznaka EUP FA-6 Namenska raba prostora SS – splošna stanovanjska obmocja Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja 35 kV in vec je dopustno izvajanje posegov in dejavnosti, ki so v skladu s 40. clenom Odloka o OPN. Oznaka EUP FA-9 Namenska raba prostora SSv – obmocja vecstanovanjske gradnje Nacin urejanja OPN Višina do P + 2 Oznaka EUP GA-1 Namenska raba prostora IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V EUP je dopustna tudi ureditev zacasnih nastanitvenih kapacitet za potrebe izvajanja dejavnosti Centra za sonaravno rekultiviranje Vremšcica. Oznaka EUP GA-4 Namenska raba prostora SK – površine podeželskega naselja Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji Znotraj obmocja cerkve in znotraj njenega vplivnega obmocja gradnja novih objektov ni dopustna. Oznaka EUP GA-6 Namenska raba prostora ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport Nacin urejanja OPPN Strmec Prostorsko izvedbeni pogoji Splošne usmeritve za OPPN: Obmocje opušcenega kamnoloma se s sanacijo divjega zarašcanja in rekultivacijo nameni rekreativni dejavnosti. Dovoljeni so posegi za ureditev rekreacijskih dejavnosti v naravi. Objekti za šport in rekreacijo se umestijo v najbolj dostopen oziroma degradiran del obmocja in namenijo izkljucno športni ali rekreativni dejavnosti. Dopustne so samo nehrupne dejavnosti. Oznaka EUP GO-1 Namenska raba prostora BT – površine za turizem Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji Obmocje ruševin gradu Školj. V enoti registrirane kulturne dedišcine je prenovo in urejanje obmocja dopustno izvesti na podlagi konservatorskega nacrta. Oznaka EUP GO-2 Namenska raba prostora BT – površine za turizem Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V EUP je dopustno urejanje obstojecega lovskega doma s spremljajocimi dejavnostmi. Dopustni so tudi ostali objekti in dejavnosti iz 14. clena Odloka za to NRP, ce služijo potrebam izvajanja obstojece dejavnosti. Oznaka EUP GO-5 Namenska raba prostora SK – površine podeželskega naselja Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja 35 kV in vec je dopustno izvajanje posegov in dejavnosti, ki so v skladu s 40. clenom Odloka o OPN. Oznaka EUP GR-1 Namenska raba prostora CDk – obmocja centralnih dejavnosti za kulturo in verske namene Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine pozidava znotraj obmocja spomenika Gradišce pri Divaci – Cerkev sv. Helene, EŠD 1566 (spomenik) ni dovoljena, razen infrastrukture za potrebe sakralne dejavnosti. Pred vecjimi zemeljskimi posegi (kot so globoko oranje in urejanje obstojecih poti ter podpornih zidov, odstranjevanje kamnitih grobelj in izkopi zemlje itd.) je treba opraviti predhodne raziskave, s katerimi se pridobijo informacije, potrebne za dolocitev natancnih ukrepov varstva. Dedišcina se lahko pred posegi tudi nadzorovano odstrani (zašcitna arheološka izkopavanja). Predhodna arheološka raziskava obsega tudi poizkopavalno obdelavo arhiva arheološkega najdišca. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP GR-2 Namenska raba prostora PL – površine letališc Nacin urejanja OPPN Letališce Divaca Prostorsko izvedbeni pogoji Splošne usmeritve za OPPN: Na obmocju letališca Divaca so dovoljeni podaljšanje vzletno pristajalne steze za 400 m, gradnja hangarjev in objektov za spremljajoce dejavnosti ter vzdrževanje obstojecih objektov in naprav. V primeru vzpostavitve možne izkljucne rabe za potrebe obrambe pa razmestitvi vojske in vojaških mobilnih sistemov ter opreme. Na obmocju pristajalnih stez je treba ohranjati sedanji obseg travnikov in prehodnost obmocja (brez ograj). Gradnja hangarjev in spremljevalnih objektov ter naprav se casovno izvaja linijsko na letališcu ob dovozni poti, obstojecem objektu in pristajalni stezi glede na varnostne možnosti. V OPPN naj se natancno doloci tip spremljajocih dejavnosti – te naj bodo namenjene izkljucno potrebam letališca. Kot omilitveni ukrep se izvedeta cišcenje in kasnejše vzdrževanje suhih submediteranskih travišc na parceli 569/1, k. o. Gabrce. Površina mora biti ocišcena in vzdrževana že ob zacetku gradnje hangarjev in spremljevalnih objektov. Oznaka EUP GR-3 Namenska raba prostora SK – površine podeželskega naselja Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine je treba pred posegom opraviti predhodne raziskave, s katerimi se pridobijo informacije, potrebne za dolocitev natancnih ukrepov varstva. Dedišcina se lahko pred posegi tudi nadzorovano odstrani (zašcitna arheološka izkopavanja). Predhodna arheološka raziskava obsega tudi poizkopavalno obdelavo arhiva arheološkega najdišca. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP GR-4 Namenska raba prostora PL – površine letališc Nacin urejanja OPPN Letališce Divaca Prostorsko izvedbeni pogoji Splošne usmeritve za OPPN: Na obmocju letališca Divaca so dovoljeni podaljšanje vzletno pristajalne steze za 400 m, gradnja hangarjev in objektov za spremljajoce dejavnosti ter vzdrževanje obstojecih objektov in naprav. V primeru vzpostavitve možne izkljucne rabe za potrebe obrambe pa razmestitvi vojske in vojaških mobilnih sistemov ter opreme. Na obmocju pristajalnih stez je treba ohranjati sedanji obseg travnikov in prehodnost obmocja (brez ograj). Gradnja hangarjev in spremljevalnih objektov ter naprav se casovno izvaja linijsko na letališcu ob dovozni poti, obstojecem objektu in pristajalni stezi glede na varnostne možnosti. V OPPN naj se natancno doloci tip spremljajocih dejavnosti – te naj bodo namenjene izkljucno potrebam letališca. Kot omilitveni ukrep se izvedeta cišcenje in kasnejše vzdrževanje suhih submediteranskih travišc na parceli 569/1, k. o. Gabrce. Površina mora biti ocišcena in vzdrževana že ob zacetku gradnje hangarjev in spremljevalnih objektov. Oznaka EUP GR-5 Namenska raba prostora PL – površine letališc Nacin urejanja OPPN Letališce Divaca Prostorsko izvedbeni pogoji Splošne usmeritve za OPPN: Na obmocju letališca Divaca so dovoljeni podaljšanje vzletno pristajalne steze za 400 m, gradnja hangarjev in objektov za spremljajoce dejavnosti ter vzdrževanje obstojecih objektov in naprav. V primeru vzpostavitve možne izkljucne rabe za potrebe obrambe pa razmestitvi vojske in vojaških mobilnih sistemov ter opreme. Na obmocju pristajalnih stez je treba ohranjati sedanji obseg travnikov in prehodnost obmocja (brez ograj). Gradnja hangarjev in spremljevalnih objektov ter naprav se casovno izvaja linijsko na letališcu ob dovozni poti, obstojecem objektu in pristajalni stezi glede na varnostne možnosti. V OPPN naj se natancno doloci tip spremljajocih dejavnosti – te naj bodo namenjene izkljucno potrebam letališca. Kot omilitveni ukrep se izvedeta cišcenje in kasnejše vzdrževanje suhih submediteranskih travišc na parceli 569/1, k. o. Gabrce. Površina mora biti ocišcena in vzdrževana že ob zacetku gradnje hangarjev in spremljevalnih objektov. Oznaka EUP GR-6 Namenska raba prostora PL – površine letališc Nacin urejanja OPPN Letališce Divaca Prostorsko izvedbeni pogoji Splošne usmeritve za OPPN: Na obmocju letališca Divaca je dovoljeno podaljšanje vzletno pristajalne steze za 400 m, gradnja hangarjev in objektov za spremljajoce dejavnosti ter vzdrževanje obstojecih objektov in naprav. V primeru vzpostavitve možne izkljucne rabe za potrebe obrambe pa razmestitvi vojske in vojaških mobilnih sistemov ter opreme. Na obmocju pristajalnih stez je treba ohranjati sedanji obseg travnikov in prehodnost obmocja (brez ograj). Gradnja hangarjev in spremljevalnih objektov ter naprav se casovno izvaja linijsko na letališcu ob dovozni poti, obstojecem objektu in pristajalni stezi glede na varnostne možnosti. V OPPN naj se natancno doloci tip spremljajocih dejavnosti – te naj bodo namenjene izkljucno potrebam letališca. Kot omilitveni ukrep se izvedeta cišcenje in kasnejše vzdrževanje suhih submediteranskih travišc na parceli 569/1, k. o. Gabrce. Površina mora biti ocišcena in vzdrževana že ob zacetku gradnje hangarjev in spremljevalnih objektov. Oznaka EUP GR-7 Namenska raba prostora SK – površine podeželskega naselja Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V EUP je, v sklopu obstojecih objektov na zemljišcih s parcelno št. 975/4, k. o. Dolenje Ležece, dopustno tudi urediti manjšo pivovarno. Med gradnjo novih stanovanjskih objektov se za potrebe gradnje (dovoz, shranjevanje gradbenega materiala) uporabljajo izkljucno obstojece poti in parcele v obmocju EUP, posegi v površine izven EUP niso dovoljeni. Po zakljucku gradnje se zelene površine v obmocju posega sanirajo, pri cemer je treba upoštevati lokalno krajino. V enoti registrirane kulturne dedišcine je treba pred posegom opraviti predhodne raziskave, s katerimi se pridobijo informacije, potrebne za dolocitev natancnih ukrepov varstva. Dedišcina se lahko pred posegi tudi nadzorovano odstrani (zašcitna arheološka izkopavanja). Predhodna arheološka raziskava obsega tudi poizkopavalno obdelavo arhiva arheološkega najdišca. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP GV-1 Namenska raba prostora Abt – površine razpršene poselitve za turizem Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji Vodarna Draga. V EUP je dopustno tudi izvajanje muzejske dejavnosti. Oznaka EUP GV-3 Namenska raba prostora E – obmocja energetske infrastrukture Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V EUP je dopustna le gradnja male (pretocne) hidrocentrale. Mala hidroelektrarna se izvede tako, da bodo posegi v strugo vodotoka omejeni na najmanjšo možno mero in da bosta zagotovljena prehodnost za ribe in biološki minimum v skladu z vodnim dovoljenjem, ki bo podeljeno za to dejavnost. Moc male hidroelektrarne mora biti sorazmerna z možnostmi, ki jih dovoljujejo navedene omejitve, tehnologija pa prilagojena cim vecjemu zmanjšanju vplivov. Infrastruktura za dostop in vzdrževanje se uredi v takem obsegu, da omogoca ureditev in vzdrževanje. V sklopu urejanja dostopa se s podzemnim vodom uredi tudi povezava z elektroenergetskim omrežjem. Oznaka EUP GV-6 Namenska raba prostora ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V EUP je dopustna le umestitev šotorišca. Spreminjanje nivoja terena ni dopustno. Vse ureditve se izvedejo tako, da ne ovirajo vodnega toka in ne predstavljajo vpliva na vodni režim. Gradnja oziroma postavitev drugih objektov in naprav je prepovedana, z izjemo obvezne ureditve opozorilnega sistema pred prihajajocimi visokimi vodami. Oznaka EUP KP-1 Namenska raba prostora IG – gospodarske cone Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji Fasadni ometi so bele, sive barve oziroma v barvah nežnih zemeljskih tonov, ki izhajajo iz barve lokalnega kamna oziroma peska. Prepovedana je uporaba barv, ki so v prostoru izrazito motece in neavtohtone (npr. citronsko rumena, vijolicna, oranžna, rdeca, živo oziroma travniško zelena, živo, temno oziroma turkizno modra in druge podobne). Barva fasade mora biti dolocena v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja s šifro in proizvajalcem. S soglasjem jo potrdi obcinska služba, pristojna za urejanje prostora. Prepovedani so neznacilni arhitekturni elementi in detajli na fasadah (kot so veckotni izzidki, stolpici, fasadni pomoli in tipicni arhitekturni elementi drugih arhitekturnih okolij, kot so grška stebrišca in podobno) in na strehah objektov (kritine, frcade in podobno). Enota se intenzivno ozeleni z avtohtono grmovno in drevesno vegetacijo ob severnem, zahodnem in južnem robu enote. Oznaka EUP KP-16 Namenska raba prostora SK – površine podeželskega naselja Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V vplivnem obmocju spomenika se prostorske ureditve prilagodijo prostorskim možnostim tako, da se ohranja družbeni pomen spomenika v prostoru. Oznaka EUP KP-2 Namenska raba prostora IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji Dopustni so tudi klavnica, objekt za predelavo mesa in sušilnica mesa. Oznaka EUP KP-20 Namenska raba prostora ZK – pokopališca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine je treba pred posegom opraviti predhodne raziskave, s katerimi se pridobijo informacije, potrebne za dolocitev natancnih ukrepov varstva. Dedišcina se lahko pred posegi tudi nadzorovano odstrani (zašcitna arheološka izkopavanja). Predhodna arheološka raziskava obsega tudi poizkopavalno obdelavo arhiva arheološkega najdišca. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP KP-3 Namenska raba prostora PC – površine cest Nacin urejanja DPN Prostorsko izvedbeni pogoji Lokacijski nacrt za avtocesto na odseku Divaca–Kozina (Uradni list RS, št. 44/96-2762) Oznaka EUP LA-1 Namenska raba prostora LN – površine nadzemnega pridobivalnega prostora Nacin urejanja OPPN Laže-sanacija Prostorsko izvedbeni pogoji Odlok o lokacijskem nacrtu »Kamnolom Laže – sanacija eksploatacijskega polja« (Uradne objave št. 34/91 in Uradni list RS, št. 38/07 – obvezna razlaga) Oznaka EUP LA-10 Namenska raba prostora LN – površine nadzemnega pridobivalnega prostora Nacin urejanja OPPN Laže-1, 2. etapa Prostorsko izvedbeni pogoji Splošne usmeritve za OPPN: Za omilitev vplivov naj se širitev nacrtuje tako, da se cim dlje ohranja zaslon grebena Slemena, ki preprecuje širitev hrupa proti severu in severovzhodu, širitev od grebena Slemena proti severu in severovzhodu pa je mogoce izvajati samo v dnevnem casu med 9. in 15. uro. Obmocje ne sme biti osvetljeno. Pri napredovanju izkorišcanja kamnine na obmocju prehoda cez greben Slemena se v casu kotitve in zgodnjega obdobja oskrbe mladicev (od marca do zacetka junija) pozornost nameni optimizaciji izvajanja hrupnejših dejavnosti (miniranje). Uporaba pnevmatskih kladiv na robu Slemena (severna stran) je v navedenem obdobju prepovedana. V casu delovanja kamnoloma naj se izvaja monitoring velikih zveri v zvezi z ugotavljanjem vplivov in morebitnih negativnih posledic za velike zveri, zlasti za volka. Na podlagi tega naj se delovanje kamnoloma in s tem povezano rudarsko pravico prilagodi ugotovitvam. Spremljanje stanja izvede strokovnjak za velike zveri v skladu s programom, ki ga predhodno pripravi strokovnjak za velike zveri. Oznaka EUP LA-11 Namenska raba prostora LN – površine nadzemnega pridobivalnega prostora Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V EUP je dopustno izvajati pridobivanje mineralne surovine v skladu z rudarskim nacrtom in pridobljeno koncesijo. Oznaka EUP LA-2 Namenska raba prostora LN – površine nadzemnega pridobivalnega prostora Nacin urejanja OPPN Laže-sanacija Prostorsko izvedbeni pogoji Odlok o lokacijskem nacrtu »Kamnolom Laže – sanacija eksploatacijskega polja« (Uradne objave št. 34/91 in Uradni list RS, št. 38/07 – obvezna razlaga) Oznaka EUP LA-4 Namenska raba prostora LN – površine nadzemnega pridobivalnega prostora Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji Za vsako fazo oziroma etapo se mora izdelali lokacijska dokumentacija, ki je osnova za pridobitev ustreznega dovoljenja. Graficni del nacrtovanih ureditev je razviden v Prilogi 4, ki je priloga tega Odloka. Dejavnost eksploatacije mineralnih agregatov se organizacijsko in tehnološko navezuje na obstojeco separacijo in asfaltno bazo, ki sta bili obdelani v Lokacijskem nacrtu »Kamnolom Laže – sanacija eksploatacijskega polja« (Uradne objave št. 34/91 in Uradni list RS, št. 38/07). Požarna varnost kamnoloma se za novo obmocje eksploatacije doloci s požarno- varstvenim elaboratom, ki je obvezna sestavina lokacijske dokumentacije za posamezno fazo. PROMETNA IN KOMUNALNA INFRASTRUKTURA: Potek internih komunikacij za potrebe transporta izkopanega mineralnega agregata je razviden iz Priloge 4, ki je priloga tega odloka. Prah, ki nastaja v kamnolomu, v nobenem primeru ne sme vplivati na prometno varnost na magistralni cesti in je osnova za pridobitev ustreznega dovoljenja. Uporabijo se obstojeci komunalni vodi in naprave iz obmocja že sprejetega lokacijskega nacrta. Ce se za obmocje zgradi javni kanalizacijski sistem, se morajo nanj obvezno prikljuciti komunalne odpadne vode iz obmocja kamnoloma. Pri širitvi pridobivalnega obmocja je treba upoštevati varovalne pasove elektroenergetskih vodov na obmocju (obstojeci daljnovod 400 kV in 220 kV, rezervni daljnovod 400 kV) ter pogoje pri ozemljitvah na strojnih mestih daljnovodov. Odvajanje in cišcenje meteornih voda se bosta urejala z internim kanalizacijskim omrežjem in precišcevalnimi napravami. Za zmanjšanje erozijskih delovanj vode ob mocnejših nalivih se ceste gradijo v precnem naklonu, da voda odteka z vozišca. Na delih, kjer bodo ceste potekale v usekih, je treba zgraditi jaške za odvodnjavanje ter v varnostnih bermah pustiti odprtine na vsakih 20 m za prosto odtekanje vode. OKOLJSKI POGOJI: V casu delovanja kamnoloma se izvajajo naslednji ukrepi proti zapraševanju: odsesavanje vrtin, miniranje ob mirnem vremenu, mocenje makadamskih in povezovalnih poti ter asfaltiranje teh, zasaditev zelene bariere s hitro rastocimi avtohtonimi drevesnimi vrstami ter nadzor kolicine dovoljenih škodljivih snovi, ki se smejo spušcati v zrak. Ob robu eksploatacijskega polja se mora zasaditi zašcitni zeleni pas z avtohtonimi drevesnimi in grmovnicami širine 5 m. Projektno se mora zasaditev obdelati v lokacijski dokumentaciji za posamezno fazo oziroma etapo. Koncni relief eksploatacijskega prostora je izoblikovan tako, da se prilagodi naravnim geomorfološkim razmeram okolice. OBVEZNOSTI INVESTITORJA – Investitor mora: v najkrajšem casu odpraviti morebitne negativne posledice, ki bi nastale zaradi graditve in obratovanja kamnoloma; promet v casu ureditve obravnavanega obmocja organizirati tako, da ne bo prihajalo do zastojev za vas Laže; zagotoviti dostop do vseh kmetijskih in gozdnih zemljišc v casu gradnje in po njenem zakljucku; zagotoviti zavarovanje gradbišca (obmocja) tako, da bosta zagotovljeni varnost in nemotena raba sosednjih zemljišc in objektov; izdelati nacrte zunanje ureditve in pravocasno zagotoviti sadilni material; vzdrževati vse regulacije brežin; izvajati meritve onesnaževanja in po potrebi izvesti dodatno zašcito; Oznaka EUP LA-5 Namenska raba prostora LN – površine nadzemnega pridobivalnega prostora Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji Za vsako fazo oziroma etapo se mora izdelali lokacijska dokumentacija, ki je osnova za pridobitev ustreznega dovoljenja. Graficni del nacrtovanih ureditev je razviden v Prilogi 4, ki je priloga tega Odloka. Dejavnost eksploatacije mineralnih agregatov se organizacijsko in tehnološko navezuje na obstojeco separacijo in asfaltno bazo, ki sta bili obdelani v Lokacijskem nacrtu »Kamnolom Laže – sanacija eksploatacijskega polja« (Uradne objave št. 34/91 in Uradni list RS, št. 38/07). Požarna varnost kamnoloma se za novo obmocje eksploatacije doloci s požarno- varstvenim elaboratom, ki je obvezna sestavina lokacijske dokumentacije za posamezno fazo. PROMETNA IN KOMUNALNA INFRASTRUKTURA: Potek internih komunikacij za potrebe transporta izkopanega mineralnega agregata je razviden iz Priloge 4, ki je priloga tega odloka. Prah, ki nastaja v kamnolomu, v nobenem primeru ne sme vplivati na prometno varnost na magistralni cesti in je osnova za pridobitev ustreznega dovoljenja. Uporabijo se obstojeci komunalni vodi in naprave iz obmocja že sprejetega lokacijskega nacrta. Ce se za obmocje zgradi javni kanalizacijski sistem, se morajo nanj obvezno prikljuciti komunalne odpadne vode iz obmocja kamnoloma. Pri širitvi pridobivalnega obmocja je treba upoštevati varovalne pasove elektroenergetskih vodov na obmocju (obstojeci daljnovod 400 kV in 220 kV, rezervni daljnovod 400 kV) ter pogoje pri ozemljitvah na strojnih mestih daljnovodov. Odvajanje in cišcenje meteornih voda se bosta urejala z internim kanalizacijskim omrežjem in precišcevalnimi napravami. Za zmanjšanje erozijskih delovanj vode ob mocnejših nalivih se ceste gradijo v precnem naklonu, da voda odteka z vozišca. Na delih, kjer bodo ceste potekale v usekih, je treba zgraditi jaške za odvodnjavanje ter v varnostnih bermah pustiti odprtine na vsakih 20 m za prosto odtekanje vode. OKOLJSKI POGOJI: V casu delovanja kamnoloma se izvajajo naslednji ukrepi proti zapraševanju: odsesavanje vrtin, miniranje ob mirnem vremenu, mocenje makadamskih in povezovalnih poti ter asfaltiranje teh, zasaditev zelene bariere s hitro rastocimi avtohtonimi drevesnimi vrstami ter nadzor kolicine dovoljenih škodljivih snovi, ki se smejo spušcati v zrak. Ob robu eksploatacijskega polja se mora zasaditi zašcitni zeleni pas z avtohtonimi drevesnimi in grmovnicami širine 5 m. Projektno se mora zasaditev obdelati v lokacijski dokumentaciji za posamezno fazo oziroma etapo. Koncni relief eksploatacijskega prostora je izoblikovan tako, da se prilagodi naravnim geomorfološkim razmeram okolice. OBVEZNOSTI INVESTITORJA – Investitor mora: v najkrajšem casu odpraviti morebitne negativne posledice, ki bi nastale zaradi graditve in obratovanja kamnoloma; promet v casu ureditve obravnavanega obmocja organizirati tako, da ne bo prihajalo do zastojev za vas Laže; zagotoviti dostop do vseh kmetijskih in gozdnih zemljišc v casu gradnje in po njenem zakljucku; zagotoviti zavarovanje gradbišca (obmocja) tako, da bosta zagotovljeni varnost in nemotena raba sosednjih zemljišc in objektov; izdelati nacrte zunanje ureditve in pravocasno zagotoviti sadilni material; vzdrževati vse regulacije brežin; izvajati meritve onesnaževanja in po potrebi izvesti dodatno zašcito. Oznaka EUP LA-6 Namenska raba prostora LN – površine nadzemnega pridobivalnega prostora Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji Za vsako fazo oziroma etapo se mora izdelali lokacijska dokumentacija, ki je osnova za pridobitev ustreznega dovoljenja. Graficni del nacrtovanih ureditev je razviden v Prilogi 4, ki je priloga tega Odloka. Dejavnost eksploatacije mineralnih agregatov se organizacijsko in tehnološko navezuje na obstojeco separacijo in asfaltno bazo, ki sta bili obdelani v Lokacijskem nacrtu »Kamnolom Laže – sanacija eksploatacijskega polja« (Uradne objave št. 34/91 in Uradni list RS, št. 38/07). Požarna varnost kamnoloma se za novo obmocje eksploatacije doloci s požarno- varstvenim elaboratom, ki je obvezna sestavina lokacijske dokumentacije za posamezno fazo. PROMETNA IN KOMUNALNA INFRASTRUKTURA: Potek internih komunikacij za potrebe transporta izkopanega mineralnega agregata je razviden iz Priloge 4, ki je priloga tega odloka. Prah, ki nastaja v kamnolomu, v nobenem primeru ne sme vplivati na prometno varnost na magistralni cesti in je osnova za pridobitev ustreznega dovoljenja. Uporabijo se obstojeci komunalni vodi in naprave iz obmocja že sprejetega lokacijskega nacrta. Ce se za obmocje zgradi javni kanalizacijski sistem, se morajo nanj obvezno prikljuciti komunalne odpadne vode iz obmocja kamnoloma. Pri širitvi pridobivalnega obmocja je treba upoštevati varovalne pasove elektroenergetskih vodov na obmocju (obstojeci daljnovod 400 kV in 220 kV, rezervni daljnovod 400 kV) ter pogoje pri ozemljitvah na strojnih mestih daljnovodov. Odvajanje in cišcenje meteornih voda se bosta urejala z internim kanalizacijskim omrežjem in precišcevalnimi napravami. Za zmanjšanje erozijskih delovanj vode ob mocnejših nalivih se ceste gradijo v precnem naklonu, da voda odteka z vozišca. Na delih, kjer bodo ceste potekale v usekih, je treba zgraditi jaške za odvodnjavanje ter v varnostnih bermah pustiti odprtine na vsakih 20 m za prosto odtekanje vode. OKOLJSKI POGOJI: V casu delovanja kamnoloma se izvajajo naslednji ukrepi proti zapraševanju: odsesavanje vrtin, miniranje ob mirnem vremenu, mocenje makadamskih in povezovalnih poti ter asfaltiranje teh, zasaditev zelene bariere s hitro rastocimi avtohtonimi drevesnimi vrstami ter nadzor kolicine dovoljenih škodljivih snovi, ki se smejo spušcati v zrak. Ob robu eksploatacijskega polja se mora zasaditi zašcitni zeleni pas z avtohtonimi drevesnimi in grmovnicami širine 5 m. Projektno se mora zasaditev obdelati v lokacijski dokumentaciji za posamezno fazo oziroma etapo. Koncni relief eksploatacijskega prostora je izoblikovan tako, da se prilagodi naravnim geomorfološkim razmeram okolice. OBVEZNOSTI INVESTITORJA – Investitor mora: v najkrajšem casu odpraviti morebitne negativne posledice, ki bi nastale zaradi graditve in obratovanja kamnoloma; promet v casu ureditve obravnavanega obmocja organizirati tako, da ne bo prihajalo do zastojev za vas Laže; zagotoviti dostop do vseh kmetijskih in gozdnih zemljišc v casu gradnje in po njenem zakljucku; zagotoviti zavarovanje gradbišca (obmocja) tako, da bosta zagotovljeni varnost in nemotena raba sosednjih zemljišc in objektov; izdelati nacrte zunanje ureditve in pravocasno zagotoviti sadilni material; vzdrževati vse regulacije brežin; izvajati meritve onesnaževanja in po potrebi izvesti dodatno zašcito. V tej fazi oziroma etapi se eksploatacijski odkopni prostor razširi za okvirno površino 10,29 ha, s tem, da se površina okvirnih 4,00 ha zmanjša zaradi rezervata visokonapetostnih elektro daljnovodov, na katerem ni dovoljen poseg. Tako je koncna površina I/1 faze odkopnega prostora okvirno 6,29 ha. Doloceno je obmocje deponije odkrivke, mineralnega agregata in jalovine. Oznaka EUP LA-7 Namenska raba prostora LN – površine nadzemnega pridobivalnega prostora Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji Za vsako fazo oziroma etapo se mora izdelali lokacijska dokumentacija, ki je osnova za pridobitev ustreznega dovoljenja. Graficni del nacrtovanih ureditev je razviden v Prilogi 4, ki je priloga tega Odloka. Dejavnost eksploatacije mineralnih agregatov se organizacijsko in tehnološko navezuje na obstojeco separacijo in asfaltno bazo, ki sta bili obdelani v Lokacijskem nacrtu »Kamnolom Laže – sanacija eksploatacijskega polja« (Uradne objave št. 34/91 in Uradni list RS, št. 38/07). Požarna varnost kamnoloma se za novo obmocje eksploatacije doloci s požarno- varstvenim elaboratom, ki je obvezna sestavina lokacijske dokumentacije za posamezno fazo. PROMETNA IN KOMUNALNA INFRASTRUKTURA: Potek internih komunikacij za potrebe transporta izkopanega mineralnega agregata je razviden iz Priloge 4, ki je priloga tega odloka. Prah, ki nastaja v kamnolomu, v nobenem primeru ne sme vplivati na prometno varnost na magistralni cesti in je osnova za pridobitev ustreznega dovoljenja. Uporabijo se obstojeci komunalni vodi in naprave iz obmocja že sprejetega lokacijskega nacrta. Ce se za obmocje zgradi javni kanalizacijski sistem, se morajo nanj obvezno prikljuciti komunalne odpadne vode iz obmocja kamnoloma. Pri širitvi pridobivalnega obmocja je treba upoštevati varovalne pasove elektroenergetskih vodov na obmocju (obstojeci daljnovod 400 kV in 220 kV, rezervni daljnovod 400 kV) ter pogoje pri ozemljitvah na strojnih mestih daljnovodov. Odvajanje in cišcenje meteornih voda se bosta urejala z internim kanalizacijskim omrežjem in precišcevalnimi napravami. Za zmanjšanje erozijskih delovanj vode ob mocnejših nalivih se ceste gradijo v precnem naklonu, da voda odteka z vozišca. Na delih, kjer bodo ceste potekale v usekih, je treba zgraditi jaške za odvodnjavanje ter v varnostnih bermah pustiti odprtine na vsakih 20 m za prosto odtekanje vode. OKOLJSKI POGOJI: V casu delovanja kamnoloma se izvajajo naslednji ukrepi proti zapraševanju: odsesavanje vrtin, miniranje ob mirnem vremenu, mocenje makadamskih in povezovalnih poti ter asfaltiranje teh, zasaditev zelene bariere s hitro rastocimi avtohtonimi drevesnimi vrstami ter nadzor kolicine dovoljenih škodljivih snovi, ki se smejo spušcati v zrak. Ob robu eksploatacijskega polja se mora zasaditi zašcitni zeleni pas z avtohtonimi drevesnimi in grmovnicami širine 5 m. Projektno se mora zasaditev obdelati v lokacijski dokumentaciji za posamezno fazo oziroma etapo. Koncni relief eksploatacijskega prostora je izoblikovan tako, da se prilagodi naravnim geomorfološkim razmeram okolice. OBVEZNOSTI INVESTITORJA – Investitor mora: v najkrajšem casu odpraviti morebitne negativne posledice, ki bi nastale zaradi graditve in obratovanja kamnoloma; promet v casu ureditve obravnavanega obmocja organizirati tako, da ne bo prihajalo do zastojev za vas Laže; zagotoviti dostop do vseh kmetijskih in gozdnih zemljišc v casu gradnje in po njenem zakljucku; zagotoviti zavarovanje gradbišca (obmocja) tako, da bosta zagotovljeni varnost in nemotena raba sosednjih zemljišc in objektov; izdelati nacrte zunanje ureditve in pravocasno zagotoviti sadilni material; vzdrževati vse regulacije brežin; izvajati meritve onesnaževanja in po potrebi izvesti dodatno zašcito. Oznaka EUP LA-8 Namenska raba prostora E – obmocja energetske infrastrukture Nacin urejanja OPPN Soncna elektrarna Laže Prostorsko izvedbeni pogoji Do uveljavitve OPPN Soncna elektrarna Laže se enota ureja v skladu z Odlokom o lokacijskem nacrtu Kamnolom Laže – sanacija eksploatacijskega polja (Uradne objave št. 34/91 in Uradni list RS, št. 38/07 – obvezna razlaga). Obmocje naj se ne osvetljuje. Varnost obmocja naj se zagotavlja z uporabo kamer, ki ne potrebujejo osvetljevanja obmocja. Oznaka EUP LA-9 Namenska raba prostora LN – površine nadzemnega pridobivalnega prostora Nacin urejanja OPPN Laže-2 Prostorsko izvedbeni pogoji Splošne usmeritve za OPPN: Širitev kamnoloma je mogoce izvajati samo v dnevnem casu med 9. in 15. uro. Obmocje ne sme biti osvetljeno. V casu kotitve in zgodnjega obdobja oskrbe mladicev (od marca do zacetka junija) se pozornost nameni optimizaciji izvajanja hrupnejših dejavnosti (miniranje). Vsako leto strokovnjak izvede spremljanje stanja in prisotnosti vrst ter se v sodelovanju z njim dolocita obseg in pogostost izvedbe miniranja. Oznaka EUP MA-1 Namenska raba prostora BT – površine za turizem Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji Poleg dopustnih objektov in dejavnosti za namensko rabo BT, navedenih v 14. clenu Odloka, so dopustni tudi tisti objekti in dejavnosti, ki so potrebni za delovanje Parka Škocjanske jame. Ureditev parkirišc se obvezno uredi z lovilci olj. Meteorne vode se s tlakovanih površin preusmerjajo na rašcen teren preko cim vecjega števila izpustov tako, da se cim manj prizadene hidrologija podzemnih habitatov. Ozelenitev parkirišca se izvede z avtohtono vegetacijo. Odstranjevanje lesne zarasti se izvede izven casa gnezdenja ptic. Ta dela se izvajajo od avgusta do februarja. Na obmocju arheološke dedišcine je treba pred vecjimi zemeljskimi posegi (kot so globoko oranje in urejanje obstojecih poti ter podpornih zidov, odstranjevanje kamnitih grobelj in izkopi zemlje itd.) opraviti predhodne raziskave, s katerimi se pridobijo informacije, potrebne za dolocitev natancnih ukrepov varstva. Dedišcina se lahko pred posegi tudi nadzorovano odstrani (zašcitna arheološka izkopavanja). Predhodna arheološka raziskava obsega tudi poizkopavalno obdelavo arhiva arheološkega najdišca. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP MA-10 Namenska raba prostora SK – površine podeželskega naselja Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine je treba pred posegom opraviti predhodne raziskave, s katerimi se pridobijo informacije, potrebne za dolocitev natancnih ukrepov varstva. Dedišcina se lahko pred posegi tudi nadzorovano odstrani (zašcitna arheološka izkopavanja). Predhodna arheološka raziskava obsega tudi poizkopavalno obdelavo arhiva arheološkega najdišca. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP MA-11 Namenska raba prostora PC – površine cest Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji EUP je namenjena le ureditvi parkirišca (vsa parkirišca, razen parkirišca za tovorna vozila). Oznaka EUP MA-12 Namenska raba prostora BT – površine za turizem Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V EUP so dopustni objekti in dejavnosti, ki so potrebni za delovanje Parka Škocjanske jame in tudi eno- ali dvostanovanjski objekti ter kmetijsko-gospodarski objekti. Na obmocju arheološke dedišcine je treba pred vecjimi zemeljskimi posegi opraviti predhodne raziskave, s katerimi se pridobijo informacije, potrebne za dolocitev natancnih ukrepov varstva. Dedišcina se lahko pred posegi tudi nadzorovano odstrani (zašcitna arheološka izkopavanja). Predhodna arheološka raziskava obsega tudi poizkopavalno obdelavo arhiva arheološkega najdišca. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP MA-13 Namenska raba prostora ZD – druge urejene zelene površine Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji Posegi, v enoti registrirane kulturne dedišcine, so sprejemljivi pod pogojem, da se pred posegi opravijo predhodne raziskave, s katerimi se pridobijo informacije, potrebne za dolocitev natancnih ukrepov varstva. Dedišcina se lahko pred posegi tudi nadzorovano odstrani (zašcitna arheološka izkopavanja). Predhodna arheološka raziskava obsega tudi poizkopavalno obdelavo arhiva arheološkega najdišca. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP MA-17 Namenska raba prostora BT – površine za turizem Nacin urejanja OPN Višina 3 m Prostorsko izvedbeni pogoji V EUP je vhod v Škocjanske jame. V enoti ni dopustna gradnja prenocitvenih kapacitet, dopustna je le gradnja nadstrešnice, sanitarij in okrepcevalnice (tlorisne velikosti do 20 m2). Oznaka EUP MA-2 Namenska raba prostora PC – površine cest Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine je treba pred posegom opraviti predhodne raziskave, s katerimi se pridobijo informacije, potrebne za dolocitev natancnih ukrepov varstva. Dedišcina se lahko pred posegi tudi nadzorovano odstrani (zašcitna arheološka izkopavanja). Predhodna arheološka raziskava obsega tudi poizkopavalno obdelavo arhiva arheološkega najdišca. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP MA-7 Namenska raba prostora PC – površine cest Nacin urejanja DPN Prostorsko izvedbeni pogoji Lokacijski nacrt za avtocesto na odseku Divaca–Kozina (Uradni list RS, št. 44/96-2762) Lokacijski nacrt za avtocesto Razdrto–Fernetici (Uradni list RS, št. 23/89-1211, 73/94- 2618 – spr./dop., 11/97-1076 – popr.) Oznaka EUP MA-8 Namenska raba prostora PC – površine cest Nacin urejanja DPN Prostorsko izvedbeni pogoji Lokacijski nacrt za avtocesto na odseku Divaca–Kozina (Uradni list RS, št. 44/96-2762) Lokacijski nacrt za avtocesto Razdrto–Fernetici (Uradni list RS, št. 23/89-1211, 73/94- 2618 – spr./dop., 11/97-1076 – popr.) Oznaka EUP MA-9 Namenska raba prostora SK – površine podeželskega naselja Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji Posegi, v enoti registrirane kulturne dedišcine, so sprejemljivi pod pogojem, da se pred posegi opravijo predhodne raziskave, s katerimi se pridobijo informacije, potrebne za dolocitev natancnih ukrepov varstva. Dedišcina se lahko pred posegi tudi nadzorovano odstrani (zašcitna arheološka izkopavanja). Predhodna arheološka raziskava obsega tudi poizkopavalno obdelavo arhiva arheološkega najdišca. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP MI-2 Namenska raba prostora IP – površine za industrijo Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji EUP je namenjena le gradnji žage za razrez hlodovine in pomožnih objektov, ki omogocajo delovanje žage. Za objekt žage je dopustna enkratna povecava do 20 % BTP. Oznaka EUP NA-1 Namenska raba prostora CDk – obmocja centralnih dejavnosti za kulturo in verske namene Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine je treba pred posegom opraviti predhodne raziskave, s katerimi se pridobijo informacije, potrebne za dolocitev natancnih ukrepov varstva. Dedišcina se lahko pred posegi tudi nadzorovano odstrani (zašcitna arheološka izkopavanja). Predhodna arheološka raziskava obsega tudi poizkopavalno obdelavo arhiva arheološkega najdišca. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP NA-3 Namenska raba prostora SK – površine podeželskega naselja Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji Posegi v prostor se izvajajo z upoštevanjem prostorske in stavbne tipologije vasi. Oznaka EUP OT-1 Namenska raba prostora CDk – obmocja centralnih dejavnosti za kulturo in verske namene Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine pozidava v obmocju cerkve ni dovoljena, v vplivnem obmocju so dovoljeni posegi za potrebe sakralne rabe. Oznaka EUP OT-13 Namenska raba prostora Ask – površine razpršene poselitve podeželskega zaselka Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji Dopustna je samo gradnja enega stanovanjskega objekta. Dostopna pot do objekta se lahko uredi preko EUP S-31. Oznaka EUP OT-6 Namenska raba prostora IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo Nacin urejanja OPN Višina 5 m Prostorsko izvedbeni pogoji V EUP je dopustna le ureditev ribogojnice (do 200 m2) s spremljajocimi objekti (skladišce z garažo do 50 m2) Oznaka EUP OT-9 Namenska raba prostora PC – površine cest Nacin urejanja DPN Prostorsko izvedbeni pogoji Lokacijski nacrt za Primorski krak avtoceste na odseku hitre ceste Razdrto–Vipava (Uradni list RS, št. 71/99-3560) Oznaka EUP PD-2 Namenska raba prostora SK – površine podeželskega naselja Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine je treba pred posegom opraviti predhodne raziskave, s katerimi se pridobijo informacije, potrebne za dolocitev natancnih ukrepov varstva. Dedišcina se lahko pred posegi tudi nadzorovano odstrani (zašcitna arheološka izkopavanja). Predhodna arheološka raziskava obsega tudi poizkopavalno obdelavo arhiva arheološkega najdišca. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP PT-1 Namenska raba prostora CDk – obmocja centralnih dejavnosti za kulturo in verske namene Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine pozidava v obmocju cerkve ni dovoljena, razen infrastrukture za sakralne potrebe. Pred posegom je treba opraviti predhodne raziskave, s katerimi se pridobijo informacije, potrebne za dolocitev natancnih ukrepov varstva. Dedišcina se lahko pred posegi tudi nadzorovano odstrani (zašcitna arheološka izkopavanja). Predhodna arheološka raziskava obsega tudi poizkopavalno obdelavo arhiva arheološkega najdišca. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP PT-5 Namenska raba prostora ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja 35 kV in vec je dopustno izvajanje posegov in dejavnosti, ki so v skladu s 40. clenom Odloka o OPN. Oznaka EUP S-1 Namenska raba prostora K2 – druga kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji Na obmocju arheološke dedišcine je treba pred vecjimi zemeljskimi posegi (kot so globoko oranje in urejanje obstojecih poti ter podpornih zidov, odstranjevanje kamnitih grobelj in izkopi zemlje itd.) opraviti predhodne raziskave, s katerimi se pridobijo informacije, potrebne za dolocitev natancnih ukrepov varstva. Dedišcina se lahko pred posegi tudi nadzorovano odstrani (zašcitna arheološka izkopavanja). Predhodna arheološka raziskava obsega tudi poizkopavalno obdelavo arhiva arheološkega najdišca. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP S-106 Namenska raba prostora G – gozdna zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP S-115 Namenska raba prostora G – gozdna zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. Oznaka EUP S-133 Namenska raba prostora K1 – najboljša kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji Na obmocju arheološke dedišcine je treba pred vecjimi zemeljskimi posegi (kot so globoko oranje in urejanje obstojecih poti ter podpornih zidov, odstranjevanje kamnitih grobelj in izkopi zemlje itd.) opraviti predhodne raziskave, s katerimi se pridobijo informacije, potrebne za dolocitev natancnih ukrepov varstva. Dedišcina se lahko pred posegi tudi nadzorovano odstrani (zašcitna arheološka izkopavanja). Predhodna arheološka raziskava obsega tudi poizkopavalno obdelavo arhiva arheološkega najdišca. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP S-136 Namenska raba prostora K1 – najboljša kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP S-138 Namenska raba prostora K1 – najboljša kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP S-151 Namenska raba prostora K1 – najboljša kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP S-157 Namenska raba prostora K1 – najboljša kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP S-158 Namenska raba prostora K1 – najboljša kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP S-2 Namenska raba prostora K2 – druga kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji Za potrebe objekta vetrne elektrarne sta v EUP dopustna postavitev in vzdrževanje potrebne infrastrukture, opozorilnih tabel ter varnostnih ograj, kjer je to potrebno. Zagotovljen mora biti nemoten dostop in omogoceno obdelovanje kmetijskih zemljišc na obmocju. Oznaka EUP S-212 Namenska raba prostora K2 – druga kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine ni dopustno izvajanje vecjih zemeljskih posegov (kot so urejanje novih dostopnih poti, izgradnja gozdnih vlak in cest, odstranjevanje kamnitih nasipov itd.). Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP S-236 Namenska raba prostora K2 – druga kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP S-31 Namenska raba prostora G – gozdna zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. Oznaka EUP S-317 Namenska raba prostora K2 – druga kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP S-360 Namenska raba prostora G – gozdna zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji Obmocje je primarno namenjeno kmetijski dejavnosti; v primeru vzpostavitve možne izkljucne rabe za potrebe obrambe pa razmestitvi vojske in vojaških mobilnih sistemov ter opreme. Oznaka EUP S-368 Namenska raba prostora K2 – druga kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP S-383 Namenska raba prostora K2 – druga kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine ni dopustno izvajanje vecjih zemeljskih posegov (kot so urejanje novih dostopnih poti, izgradnja gozdnih vlak in cest, odstranjevanje kamnitih nasipov itd.). Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP S-388 Namenska raba prostora LN – površine nadzemnega pridobivalnega prostora Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji URBANISTICNI POGOJI: Ureditveno obmocje je razdeljeno na posamezne funkcijske sklope: 1. obstojece in predvideno obmocje eksploatacije, 2. obmocje strojne opreme in deponije frakcij, 3. obmocje predvidene dopolnilne dejavnosti (proizvodnja iz pridobljenih mineralnih agregatov). Eksploatacija mineralnih agregatov bo potekala v dveh fazah, v tretji fazi sta predvideni koncna ureditev reliefa ter rekultivacija obmocja. Skladno s faznostjo bo potekala tudi sprememba funkcije delov obmocja. Graficni del nacrtovanih ureditev je razviden v Prilogi 3, ki je priloga tega Odloka. Požarna varnost objektov in operativnega dela obmocja kamnoloma se doloci s požarno-varstvenim elaboratom z upoštevanjem vseh predpisov in normativov za tovrstne dejavnosti, obvezno pa morajo biti izdelani in doloceni: zašcitni ukrepi za zaklanjanje zaposlenih, potrebni odmiki objektov od tehnologije pridobivanja mineralov, urejene prometne in delovne površine za delovna in intervencijska vozila, viri za zadostno oskrbo za gašenje (nadtalni hidranti in voda za varstvo pred prahom in onesnaženjem zraka (mocenje makadamskih in asfaltnih poti, vodni filtri in odsesovalne naprave)), sistem za alarmiranje primeru miniranja in drugih izrednih razmer. I. FAZA: Obmocje zunanje zacasne deponije odkrivke je locirano na jugozahodnem robu aktivnega dela kamnoloma; doloceno je obmocje deponije mineralnega agregata in jalovine; Na obmocju strojne opreme in deponije frakcij v I. fazi ni predvidena sprememba kapacitete strojne opreme oziroma povecanje za vec kot 10 %, možni sta dozidava upravne stavbe ter ureditev parkirnih mest. Na obmocju predvidene dopolnilne dejavnosti zajema obmocja okvirne velikosti 7000 m2, v obmocju se izvaja dejavnost predelava mineralnega agregata (betonarna, izdelava betonskih prefabrikatov, proizvodnja malt); možna je širitev obmocja dejavnosti proti vzhodu za okvirno 2500 m2. II. FAZA: Obmocje zunanje zacasne deponije odkrivke je locirano na jugozahodnem in vzhodnem robu aktivnega dela kamnoloma; doloceno je obmocje deponije mineralnega agregata in jalovine. Na obmocju strojne opreme in deponije frakcij je v II. fazi predvidena prestavitev drobilnice, separacije in deponije bliže aktivnemu delu kamnoloma; obmocje se po prestavitvi strojne opreme rekultivira. Na obmocju predvidene dopolnilne dejavnosti niso predvideni posegi, ki bi presegali gabarite iz 1. faze za vec kot 10 %. III. FAZA: Predvideni so odstranitev objektov, strojne opreme in asfaltiranih površin ter koncno oblikovanje reliefa in rekultivacija obmocja z avtohtono vegetacijo. Ko se izcrpajo zaloge, katerih izkorišcanje predvideva veljavni rudarski projekt, je nadaljnja eksploatacija možna po izdelavi dopolnilnega rudarskega projekta in sanacijskega programa, v katerem morajo biti posebej doloceni: obseg eksploatacije, obseg in nacin sanacije reliefa (rušenje teras in oblikovanje geomorfologije), nacin melioracije tal, obseg, nacin in vrste posajenih rastlin. PROMETNA IN KOMUNALNA INFRASTRUKTURA: Pretakališce goriv se prestavi na novo lokacijo. Obstojece obmocje pretakališca goriv se rekultivira. Potek internih komunikacij za potrebe transporta izkopanega mineralnega agregata je razviden iz Priloge 3, ki je priloga tega odloka. Prah, ki nastaja v kamnolomu, v nobenem primeru ne sme vplivati na prometno varnost na magistralni cesti in je osnova za pridobitev ustreznega dovoljenja. Za obstojeci obseg dejavnosti se kamnolom oskrbuje z vodo s cisternami. Za potrebe razširitve dejavnosti je predvidena napeljava vodovoda zaradi povecanja porabe (pitna voda, tehnološka voda, požarna voda), skladno s pogoji pristojnega upravljavca. Potrebna je dograditev elektroenergetskega omrežja z novo transformatorsko postajo in NN prikljucki. Komunikacijsko omrežje se izvede kot zemeljski kablovod iz obstojecega upravnega objekta do predvidenega objekta v sklopu dopolnilne dejavnosti kamnoloma. Za potrebe odvajanja komunalnih odpadnih voda je poleg obstojece predvidena še gradnja troprekatne neprepustne greznice v sklopu objekta predvidene dejavnosti. Odvajanje in cišcenje padavinske vode z obmocja eksploatacije kamnoloma je treba urediti tako, da se prepreci erozija zemeljskega materiala. Padavinske vode z manipulativnih površin in transportnih poti se odvajajo preko peskolovov in lovilcev olj, za katere je treba izdelati tudi poslovnik obratovanja in vzdrževanja. Opredelijo se vsi zašcitni ukrepi, da se prepreci onesnaževanje površinskih voda in podtalja. Za potrebe dopolnilne dejavnosti je treba predvideti možnosti proizvodnje z uporabo zemeljskega plina, zato sta dolocena pretakališce plina in lokacija cistern za plin. OKOLJSKI POGOJI: Pri urejanju in rabi obmocja se smiselno uporablja tudi Dopolnjeno porocilo o presoji vplivov na okolje, ki ga je pod št. D911/01-10 novembra 1995 izdelal IBE d. d. Ljubljana. V casu delovanja kamnoloma se izvajajo naslednji ukrepi proti zapraševanju: odsesavanje vrtin, miniranje ob mirnem vremenu, filtriranje ob drobilnikih, mocenje makadamskih poti, cišcenje asfaltnih površin. Treba je zasaditi oziroma dopolniti pas vegetacije ob robu eksploatacijskega prostora proti cesti, s posebnim poudarkom v smeri proti naselju Razdrto. Koncni relief eksploatacijskega prostora je izoblikovan tako, da se prilagodi naravnim geomorfološkim razmeram okolice. Po koncani eksploataciji kamnoloma je treba odstraniti vse objekte in naprave. Morebitno predcasno zaprtje kamnoloma je treba izvesti po posebnem projektu sanacije. Oznaka EUP S-39 Namenska raba prostora G – gozdna zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine ni dopustno izvajanje vecjih zemeljskih posegov (kot so urejanje novih dostopnih poti, izgradnja gozdnih vlak in cest, odstranjevanje kamnitih nasipov itd.). Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP S-416 Namenska raba prostora K2 – druga kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP S-419 Namenska raba prostora K2 – druga kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji Za posege v enoto registrirane kulturne dedišcine je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje. Vecji zemeljski posegi (kot so urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd.) niso sprejemljivi. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP S-422 Namenska raba prostora K2 – druga kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji Za posege v enoto registrirane kulturne dedišcine je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje. Vecji zemeljski posegi (kot so urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd.) niso sprejemljivi. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP S-424 Namenska raba prostora K2 – druga kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji Za posege v enoto registrirane kulturne dedišcine je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje. Vecji zemeljski posegi (kot so urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd.) niso sprejemljivi. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP S-431 Namenska raba prostora K2 – druga kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP S-435 Namenska raba prostora K2 – druga kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP S-436 Namenska raba prostora K2 – druga kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP S-443 Namenska raba prostora K2 – druga kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji Za posege v enoto registrirane kulturne dedišcine je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje. Vecji zemeljski posegi (kot so urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd.) niso sprejemljivi. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP S-446 Namenska raba prostora K1 – najboljša kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine je treba pred posegom opraviti predhodne raziskave, s katerimi se pridobijo informacije, potrebne za dolocitev natancnih ukrepov varstva. Dedišcina se lahko pred posegi tudi nadzorovano odstrani (zašcitna arheološka izkopavanja). Predhodna arheološka raziskava obsega tudi poizkopavalno obdelavo arhiva arheološkega najdišca. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. V obmocju tabora in cerkve, znotraj registrirane kulturne dedišcine, ni dovoljena pozidava, temvec le prenova po konservatorskem nacrtu. Oznaka EUP S-49 Namenska raba prostora G – gozdna zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji Za posege v enote registrirane kulturne dedišcine je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje. Vecji zemeljski posegi (kot so urejanje novih dostopnih poti, Oznaka EUP S-490 Namenska raba prostora VI – obmocja vodne infrastrukture Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V EUP vodnega kala ob sirarni Vremšcica sta dovoljena vzdrževanje in obnavljanje obstojecih kalov za napajanje živine in kot rezervoarjev požarne vode. Oznaka EUP S-491 Namenska raba prostora VI – obmocja vodne infrastrukture Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V EUP vodnega kala ob sirarni Vremšcica sta dovoljena vzdrževanje in obnavljanje obstojecih kalov za napajanje živine in kot rezervoarjev požarne vode. Oznaka EUP S-50 Namenska raba prostora G – gozdna zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. Oznaka EUP S-500 Namenska raba prostora G – gozdna zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine ni dopustno izvajanje vecjih zemeljskih posegov (kot so urejanje novih dostopnih poti, izgradnja gozdnih vlak in cest, odstranjevanje kamnitih nasipov itd.). Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP S-57 Namenska raba prostora G – gozdna zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji Za posege v enoto registrirane kulturne dedišcine je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje. Vecji zemeljski posegi (kot so urejanje novih dostopnih poti, izgradnja gozdnih vlak in cest, odstranjevanje kamnitih nasipov itd.) niso sprejemljivi. Oznaka EUP SD-3 Namenska raba prostora IP – površine za industrijo Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V EUP je namenjena le gradnji žage za razrez hlodovine in pomožnih objektov, ki omogocajo delovanje žage. Za objekt žage je dopustna enkratna povecava do 20 % BTP. Oznaka EUP SD-6 Namenska raba prostora SK – površine podeželskega naselja Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji Posegi v prostor se izvajajo z upoštevanjem prostorske in stavbne tipologije vasi. Oznaka EUP ŠF-1 Namenska raba prostora E – obmocja energetske infrastrukture Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V EUP je dopustna le gradnja male (pretocne) hidrocentrale v gabaritih nekdanjega mlina, posege v vodotok je treba omejiti na mlinšcico. Moc male hidroelektrarne mora biti sorazmerna z možnostmi, ki jih dovoljujejo navedene omejitve, tehnologija pa prilagojena cim vecjemu zmanjšanju vplivov. Infrastruktura za dostop in vzdrževanje se uredi v takem obsegu, da omogoca ureditev in vzdrževanje. V sklopu urejanja dostopa se s podzemnim vodom uredi tudi povezava z elektroenergetskim omrežjem. Zagotoviti je treba prehodnost za ribe in biološki minimum v skladu z vodnim dovoljenjem, ki bo podeljeno za to dejavnost. Oznaka EUP ŠF-10 Namenska raba prostora SK – površine podeželskega naselja Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V EUP je dopustno urediti le sanitarije in gostinski objekt za potrebe delovanja kampa. Oznaka EUP ŠF-2 Namenska raba prostora SK – površine podeželskega naselja Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji Na zemljišcu s parcelno št. 1433/2, k. o. Škoflje, je dopustna tudi ureditev oskrbne postaje za potrebe parkirišca za avtodome. Oznaka EUP ŠF-3 Namenska raba prostora SK – površine podeželskega naselja Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji Na zemljišcih s parcelnimi št. 1404/1, 1402/1, 1404/2, 1404/3 in *48/5, vse k. o. Škoflje, je dopustno tudi izvajanje avtokleparske in avtolicarske dejavnosti. Dopustna je gradnja delavnice, do 800 m2 BTP, ob upoštevanju stopenj izkorišcenosti (FZ, FZP, višina). FI lahko odstopa od predpisanega za najvec 0,1. Zaradi zahtev tehnoloških procesov, ki se izvajajo v dejavnosti avtokleparstva in avtolicarstva, je na objektih dopustna tudi enokapna streha. Oznaka EUP ŠF-4 Namenska raba prostora SS – splošna stanovanjska obmocja Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji Na zemljišcih s parcelnima št. 1374 in 1375, obe k. o. Škoflje, je dopustna tudi ureditev parkirišca za avtodome s sanitarijami. Oznaka EUP ŠF-7 Namenska raba prostora ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V EUP je dopustno urediti le šotorišce. Gradnja oziroma postavitev drugih objektov in naprav je prepovedana, z izjemo obvezne ureditve opozorilnega sistema pred prihajajocimi visokimi vodami. Spreminjanje nivoja terena ni dopustno. Vse ureditve se izvedejo tako, da ne ovirajo vodnega toka in ne predstavljajo vpliva na vodni režim. Zaradi možnega povecanega vpliva na rabo travnika se izvajajo naslednji omilitveni ukrepi: 1.) Šotorišcu se ciklicno namenja razlicne dele travnika cez poletje, tako da se prepreci poškodovanje travne ruše. 2.) Košnja se prvic izvaja šele po 15. juliju vsaj na tretjini travnika, vsako leto na drugi tretjini. Oznaka EUP ŠF-9 Namenska raba prostora ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V EUP je dopustna le ureditev kampa in parkirišca za avtodome. Ureditev kampa se nacrtuje tako, da bo izravnava terena terasasto sledila reliefnim linijam obmocja, napeljava (prikljucki za posamezna mesta za kampiranje) mora biti urejena tako (oblika, velikost, barva), da bo cim manj izstopajoca. Sanitarije in oskrbna postaja za avtodome se uredijo v sosednjih enotah ŠF-2 in ŠF-10. Oznaka EUP ŠK-1 Namenska raba prostora Abt – površine razpršene poselitve za turizem Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji Obmocje nekdanjega vodnega mlina; dopustna je le obnova oziroma gradnja objekta v prvotnih gabaritih za prvotno oziroma muzejsko dejavnost. Oznaka EUP ŠK-2 Namenska raba prostora Abt – površine razpršene poselitve za turizem Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji Obmocje nekdanjega vodnega mlina; dopustna je le obnova oziroma gradnja objekta v prvotnih gabaritih za prvotno oziroma muzejsko dejavnost. Oznaka EUP ŠK-3 Namenska raba prostora Abt – površine razpršene poselitve za turizem Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V EUP so dopustni le objekti za izvajanje muzejske in izobraževalne dejavnosti ter ureditev mrliške vežice s servisnimi prostori. Na obmocju arheološke dedišcine je treba pred vecjimi zemeljskimi posegi (kot so globoko oranje in urejanje obstojecih poti ter podpornih zidov, odstranjevanje kamnitih grobelj in izkopi zemlje itd.) opraviti predhodne raziskave, s katerimi se pridobijo informacije, potrebne za dolocitev natancnih ukrepov varstva. Dedišcina se lahko pred posegi tudi nadzorovano odstrani (zašcitna arheološka izkopavanja). Predhodna arheološka raziskava obsega tudi poizkopavalno obdelavo arhiva arheološkega najdišca. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP ŠK-4 Namenska raba prostora SK – površine podeželskega naselja Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji Posegi, v enoti registrirane kulturne dedišcine, so sprejemljivi pod pogojem, da se pred posegi opravijo predhodne raziskave, s katerimi se pridobijo informacije, potrebne za dolocitev natancnih ukrepov varstva. Dedišcina se lahko pred posegi tudi nadzorovano odstrani (zašcitna arheološka izkopavanja). Predhodna arheološka raziskava obsega tudi poizkopavalno obdelavo arhiva arheološkega najdišca. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP ŠK-6 Namenska raba prostora Abt – površine razpršene poselitve za turizem Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V EUP so dopustni le objekti za izvajanje muzejske in izobraževalne dejavnosti. Na obmocju arheološke dedišcine je treba pred vecjimi zemeljskimi posegi (kot so globoko oranje in urejanje obstojecih poti ter podpornih zidov, odstranjevanje kamnitih grobelj in izkopi zemlje itd.) opraviti predhodne raziskave, s katerimi se pridobijo informacije, potrebne za dolocitev natancnih ukrepov varstva. Dedišcina se lahko pred posegi tudi nadzorovano odstrani (zašcitna arheološka izkopavanja). Predhodna arheološka raziskava obsega tudi poizkopavalno obdelavo arhiva arheološkega najdišca. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP ŠK-7 Namenska raba prostora BT – površine za turizem Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji Poleg dopustnih objektov in dejavnosti za namensko rabo BT, navedenih v 14. clenu Odloka, so dopustni tudi tisti objekti in dejavnosti, ki so potrebni za delovanje Parka Škocjanske jame. Na obmocju arheološke dedišcine je treba pred vecjimi zemeljskimi posegi (kot so globoko oranje in urejanje obstojecih poti ter podpornih zidov, odstranjevanje kamnitih grobelj in izkopi zemlje itd.) opraviti predhodne raziskave, s katerimi se pridobijo informacije, potrebne za dolocitev natancnih ukrepov varstva. Dedišcina se lahko pred posegi tudi nadzorovano odstrani (zašcitna arheološka izkopavanja). Predhodna arheološka raziskava obsega tudi poizkopavalno obdelavo arhiva arheološkega najdišca. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP SN-1 Namenska raba prostora Abt – površine razpršene poselitve za turizem Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V EUP je dopustna le ureditev gostinsko turisticnega kompleksa z upoštevanjem izdanega gradbenega dovoljenja št. 351 02-82/93-674-2, z dne 28. 12. 1994. Oznaka EUP SN-11 Namenska raba prostora IG – gospodarske cone Nacin urejanja OPPN GC Senožece Prostorsko izvedbeni pogoji Splošne usmeritve za OPPN: V sklopu izdelave OPPN je treba izvesti upravno komasacijo obmocja, s katero se zemljišce za dejavnost gasilcev doloci ob obstojecem objektu, ostala zasebna zemljišca se skoncentrirajo v obmocje v bližini obstojecega objekta. V primeru, da upravna komasacija ni možna, naj se za kompenzacijo potencialne izgube kvalifikacijskih habitatnih tipov nameni parcela št. 569/1, k. o. Gabrce, kjer gre za suhe kraške travnike v zarašcanju, Obcina pa naj zagotovi postopno ocišcenje zarasti in redno vzdrževanje travišc (habitatni tip vzhodno submediteransko suho travišce). Omilitveni ukrep mora biti izveden ob ureditvi površin v industrijski coni. V primeru, da upravna komasacija ni možna, je nacrtovana ureditev objektov za potrebe gasilcev na parcelah št. 3036 in 3020, obe k. o. Senožece. Na obmocju, ki preko ceste meji na stanovanjske površine, se izvedejo ukrepi varstva pred hrupom, in sicer v obliki ozelenjenega pasu in s protihrupno ograjo. Oznaka EUP SN-14 Namenska raba prostora O – obmocja okoljske infrastrukture Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji Obmocje obstojece cistilne naprave, v katerem so dovoljeni vsi objekti in dejavnosti, ki se neposredno navezujejo na CN (npr. crpališce, cevovodi za odpadno vodo ipd.). Oznaka EUP SN-16 Namenska raba prostora PC – površine cest Nacin urejanja DPN Prostorsko izvedbeni pogoji Lokacijski nacrt za avtocesto Razdrto–Fernetici (Uradni list RS, št. 23/89-1211, 73/94- 2618 – spr./dop., 11/97-1076 – popr.) Oznaka EUP SN-2 Namenska raba prostora IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V EUP je dopustna postavitev naslednjih objektov: 12713 Stavbe za spravilo pridelka, 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe, 12520 Rezervoarji silosi in skladišca, 12740 Druge stavbe, ki niso uvršcene drugje (klet), 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev – planinski dom, 12301 Trgovske stavbe (za potrebe kmetijstva, do 100,00 m2 BTP objekta ali dela objekta) in 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo. Oznaka EUP SN-20 Namenska raba prostora SSe – obmocja stanovanjske prostostojece gradnje pretežno enodružinskih hiš Nacin urejanja OPPN Senožece II Oznaka EUP SN-23 Namenska raba prostora SSe – obmocja stanovanjske prostostojece gradnje pretežno enodružinskih hiš Nacin urejanja OPPN Senožece III Oznaka EUP SN-26 Namenska raba prostora SSv – obmocja vecstanovanjske gradnje Nacin urejanja OPPN Senožece I Oznaka EUP SN-29 Namenska raba prostora ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V EUP so dopustne tudi ureditev ribnika, ureditev in oprema prostora za piknike v gozdu, ureditev ribiške koce v gostinski objekt z dvorano za družabne prireditve, ureditev sprehajalnih poti in trim steze, postavitev košev za odpadke in obvestilnih tabel. Oznaka EUP SN-3 Namenska raba prostora Ask – površine razpršene poselitve podeželskega zaselka Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V EUP je dopustna gradnja le enega stanovanjskega objekta. Dopustna je tudi ureditev jahališca (maneže). Oznaka EUP SN-30 Namenska raba prostora ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport Nacin urejanja OPPN Dobravšni vrh Prostorsko izvedbeni pogoji Splošne usmeritve za OPPN: V OPPN se nacrtuje ureditev rekreacijskih površin v gozdu – ureditev sprehajalnih poti, površin za rekreacijo v naravi in spremljajocega programa; gozdne površine naj se ohranijo v najvecji možni meri. Gradnja parkirišc ni dopustna. Oznaka EUP SN-32 Namenska raba prostora ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja 35 kV in vec je dopustno izvajanje posegov in dejavnosti, ki so v skladu s 40. clenom Odloka o OPN. Oznaka EUP SN-33 Namenska raba prostora PC – površine cest Nacin urejanja DPN Prostorsko izvedbeni pogoji Lokacijski nacrt za avtocesto Razdrto–Fernetici (Uradni list RS, št. 23/89-1211, 73/94- 2618 – spr./dop., 11/97-1076 – popr.) Oznaka EUP SN-34 Namenska raba prostora IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V EUP je dopustno tudi izvajanje dejavnosti konjeništva za terapevtske namene (vkljucno z objekti in napravami, ki so potrebni za njeno izvajanje). Oznaka EUP SN-4 Namenska raba prostora BT – površine za turizem Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V EUP je dopustno urejanje obstojecega lovskega doma s spremljajocimi dejavnostmi. Dopustna je enkratna povecava objekta do 20 % BTP. Dopustni so tudi ostali objekti in dejavnosti iz 14. clena Odloka OPN za to NRP, ce služijo potrebam izvajanja obstojece dejavnosti. Oznaka EUP SN-5 Namenska raba prostora CDo – obmocja centralnih dejavnosti za trgovske, oskrbne, poslovne in storitvene dejavnosti, brez stanovanj Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V EUP je dopustna le gradnja bencinskega servisa s spremljajocimi objekti in dejavnostmi. Oznaka EUP V-102 Namenska raba prostora K1 – najboljša kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP V-104 Namenska raba prostora K1 – najboljša kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP V-105 Namenska raba prostora K2 – druga kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji Obmocje je primarno namenjeno kmetijski dejavnosti; v primeru vzpostavitve možne izkljucne rabe za potrebe obrambe pa razmestitvi vojske in vojaških mobilnih sistemov ter opreme. Oznaka EUP V-108 Namenska raba prostora K1 – najboljša kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP V-11 Namenska raba prostora G – gozdna zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni V enoti registrirane kulturne dedišcine ni dopustno izvajanje vecjih zemeljskih posegov pogoji (kot so urejanje novih dostopnih poti, izgradnja gozdnih vlak in cest, odstranjevanje kamnitih nasipov itd.). Oznaka EUP V-119 Namenska raba prostora K2 – druga kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP V-164 Namenska raba prostora K2 – druga kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP V-17 Namenska raba prostora K2 – druga kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. Oznaka EUP V-171 Namenska raba prostora K2 – druga kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji Na obmocju arheološke dedišcine je treba pred vecjimi zemeljskimi posegi (kot so globoko oranje in urejanje obstojecih poti ter podpornih zidov, odstranjevanje kamnitih grobelj in izkopi zemlje itd.) opraviti predhodne raziskave, s katerimi se pridobijo informacije, potrebne za dolocitev natancnih ukrepov varstva. Dedišcina se lahko pred posegi tudi nadzorovano odstrani (zašcitna arheološka izkopavanja). Predhodna arheološka raziskava obsega tudi poizkopavalno obdelavo arhiva arheološkega najdišca. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP V-193 Namenska raba prostora K2 – druga kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP V-207 Namenska raba prostora K2 – druga kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP V-213 Namenska raba prostora K2 – druga kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP V-221 Namenska raba prostora K2 – druga kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP V-236 Namenska raba prostora K2 – druga kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. Oznaka EUP V-241 Namenska raba prostora K2 – druga kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP V-242 Namenska raba prostora K2 – druga kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP V-247 Namenska raba prostora K2 – druga kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. Oznaka EUP V-254 Namenska raba prostora K2 – druga kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP V-259 Namenska raba prostora K2 – druga kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP V-261 Namenska raba prostora K2 – druga kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. Oznaka EUP V-262 Namenska raba prostora K2 – druga kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP V-263 Namenska raba prostora K2 – druga kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. Oznaka EUP V-264 Namenska raba prostora K2 – druga kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. Oznaka EUP V-268 Namenska raba prostora K2 – druga kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP V-269 Namenska raba prostora K2 – druga kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP V-27 Namenska raba prostora G – gozdna zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. Oznaka EUP V-273 Namenska raba prostora K2 – druga kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP V-279 Namenska raba prostora K2 – druga kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. Oznaka EUP V-28 Namenska raba prostora G – gozdna zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. Oznaka EUP V-280 Namenska raba prostora K2 – druga kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP V-281 Namenska raba prostora K2 – druga kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP V-289 Namenska raba prostora K2 – druga kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP V-296 Namenska raba prostora K2 – druga kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP V-298 Namenska raba prostora VC – celinske vode Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP V-300 Namenska raba prostora VI – obmocja vodne infrastrukture Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V EUP je dopustna obnova oziroma vzdrževanje obstojecega vodnega zbiralnika – Tajh. Oznaka EUP V-301 Namenska raba prostora VI – obmocja vodne infrastrukture Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V EUP je dopustna obnova oziroma vzdrževanje obstojecega vodnega zbiralnika – Tajh. Oznaka EUP V-313 Namenska raba prostora VC – celinske vode Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP V-36 Namenska raba prostora G – gozdna zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. Oznaka EUP V-42 Namenska raba prostora G – gozdna zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. Oznaka EUP V-45 Namenska raba prostora G – gozdna zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine ni dopustno izvajanje vecjih zemeljskih posegov (kot so urejanje novih dostopnih poti, izgradnja gozdnih vlak in cest, odstranjevanje kamnitih nasipov itd.). Oznaka EUP V-46 Namenska raba prostora G – gozdna zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. Oznaka EUP V-48 Namenska raba prostora G – gozdna zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. Oznaka EUP V-56 Namenska raba prostora G – gozdna zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. Oznaka EUP V-64 Namenska raba prostora G – gozdna zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP V-71 Namenska raba prostora G – gozdna zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine ni dopustno izvajanje vecjih zemeljskih posegov (kot so urejanje novih dostopnih poti, izgradnja gozdnih vlak in cest, odstranjevanje kamnitih nasipov itd.). Oznaka EUP V-85 Namenska raba prostora K1 – najboljša kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP V-87 Namenska raba prostora K1 – najboljša kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP V-88 Namenska raba prostora K1 – najboljša kmetijska zemljišca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine niso dopustni vecji zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj ipd. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP VB-3 Namenska raba prostora CU – osrednja obmocja centralnih dejavnosti Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja 35 kV in vec je dopustno izvajanje posegov in dejavnosti, ki so v skladu s 40. clenom Odloka o OPN. Oznaka EUP VB-4 Namenska raba prostora PC – površine cest Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine je treba pred posegom opraviti predhodne raziskave, s katerimi se pridobijo informacije, potrebne za dolocitev natancnih ukrepov varstva. Dedišcina se lahko pred posegi tudi nadzorovano odstrani (zašcitna arheološka izkopavanja). Predhodna arheološka raziskava obsega tudi poizkopavalno obdelavo arhiva arheološkega najdišca. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP VB-6 Namenska raba prostora SSe – obmocja stanovanjske prostostojece gradnje pretežno enodružinskih hiš Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja 35 kV in vec je dopustno izvajanje posegov in dejavnosti, ki so v skladu s 40. clenom Odloka o OPN. Oznaka EUP VB-8 Namenska raba prostora ZK – pokopališca Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V enoti registrirane kulturne dedišcine je treba pred posegom opraviti predhodne raziskave, s katerimi se pridobijo informacije, potrebne za dolocitev natancnih ukrepov varstva. Dedišcina se lahko pred posegi tudi nadzorovano odstrani (zašcitna arheološka izkopavanja). Predhodna arheološka raziskava obsega tudi poizkopavalno obdelavo arhiva arheološkega najdišca. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Oznaka EUP VR-5 Namenska raba prostora ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V EUP so dovoljeni posegi, povezani z urejanjem obstojecega vaškega balinišca. Oznaka EUP VT-1 Namenska raba prostora SK – površine podeželskega naselja Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja 35 kV in vec je dopustno izvajanje posegov in dejavnosti, ki so v skladu s 40. clenom Odloka o OPN. Oznaka EUP ZA-1 Namenska raba prostora IG – gospodarske cone Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V EUP je dopustno tudi umešcanje objektov in dejavnosti namenske rabe IK. Dovoljena je rekonstrukcija obstojecih dveh stanovanjskih hiš s povecavo do 20 % BTP. Gradnja novih stanovanjskih objektov ni dopustna. Oznaka EUP ZA-7 Namenska raba prostora ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji V EUP je dopustna le ureditev jahališca (maneže). Oznaka EUP ZA-8 Namenska raba prostora ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport Nacin urejanja OPN Prostorsko izvedbeni pogoji Za ureditev obstojecega odprtega športnega strelišca kot rekreacijske cone je dovoljena postavitev ograde ali kakšen drug nacin razmejitve za preprecitev nesrec. Gozde površine je treba ohraniti v najvecji možni meri. Priloga 3 Graficni del nacrtovanih ureditev S-388, Prikaz urejanja EUP S-388 (list I in II) Priloga 4 Graficni del nacrtovanih ureditev LA-4, LA-5, LA-6 in LA-7, Prikaz urejanja EUP LA-4, LA-5, LA-6 in LA-7 (list I in II) OBCINA DIVACA Stran 181. Odlok o Obcinskem prostorskem nacrtu Obcine Divaca 450