Mobilni Telefoni »v b P¥RAMIDIA VREME uniis MMON 1^1 iJkrtHSota^ajdiiHi^^ L fid / potrdilo, precej očitno pa se r zadnjem času to I in najbri trdile. Vendar bo nd A(irK4, vfcrfu] lahko pridemo do ugotovi da/o več dobrega kot sltihega. Bolj kot da razmtVjooto o razdruževanju, bi morali zdaj novih občin, razen Prizadevanja za slednje sicer potekajo, zlasti v teh središčih in ^i bilo^'^^'^‘^^^Sa razvoja tudi na lokalni seveda tudi za Pomurje, l' V preteklosti . 'fe hi 'navadili in sprenevedali t zadnjem času začele ie krhati nam bo v premislek. LUDVfK KOVAČ . N I I .iJ 1 I Ji -I 'V- f “i 17. ure S I ««*arau^ W»poij 5ot(r /tdfjj, kjer naj bi menda v občinskem svetu ie sprožili aktivn,-an za odcepitev te občine od Pomurja. Ob koncu tediM bo spremenljivo oblačno, možne so tudi padavine. Soboški avtobusatji, moravski zdraviliščniki in sejmarji podržavljeni iij i Pregovor Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi. '1^4 Pohno?,‘^-^^ centralizem vedno bolj e^Ptodu in tam ki„,. _____/. P , — —L-rvu ,r, ,yi,iL,vu usuua misliti na ta, kako odpraviti nepravilnosti, ki G odvisna od radodarnosti so se dogajale, in kako se Se trdneje povezati. J J rr? se dogajale, m kako se Se trdneje povezati, i^rzavt Pri------ oavtsna od radodarnosti so se aogu/ui^, “ . . . , . . • ■ spoiin,i^ preteklosti pretežni del go-P''^vegfi on”'*'*;’ ^^'^centriral v teh središčih in Vtf -»'»filltir-.::-. I ' ........................................euju začete ze krnan težnje so čedalje pogostejše, če je rii^ ''.^'^^^cklosti težko usklajevati interese .Cfi-toliko težje usklajevanje osemnajstimi novimi občinami. Dogaja-l^r ki smo jim ponekod že priče, nas zato ne ____________________ __r - mogli trditi, da v preteklosti pri ohli-- ■. Odločanje samo po sebi kovanju skupne pomurske razvojne politike ni .(M pomeni, če to ni podprto bilo pomanjkljivosti, tudi krivice so se komu CREDITANSTALT Banka uspešnih M. Sobota, Lendavska 11, tel.: 21780 strašno dražeče. Prevedno pomeni: Seveda hočeš imeti debelo repo in dolg lan, saj si gnojil in obedloval, kar je dobro. Če pa nisi, je tvojim pridelkom toliko bolj potrebna pretanjena pomoč. Tisto, kar žari od tebe, ko si strasten, ko plešeš, ko si v vrtincu sle. Zatorej pleši, erotizi-raj in misli na letino. Arhitekta Novaka }3 32133 I - - „ I repa, dolgi lan, pust je cel dan! Na '' videz zelo tavtološko ali vsaj pesni- Vestnikov koledar 23. februar, četrtek, Rentna 24, februar, petek, Matija 25. (ebruar, sobota, Tomo 26. februar, nedelja, Saša 27. lebruar. ponedeljek, Gabriel 28. februar, torek, pust 1. marec, sreda, Pepelnica 10“/ KDEL. prtlatno^tno daiHo sl te-nuvi ooan«*****’**'* ’ ""“trTtm. večini novih občin pa bo tega ugotovdest, cia L ”®f'’erjefneje primanjkovalo. Že po bežnerri df,hr,’‘in >o pož/tutitnpi razmer lahko pridemo do ugotovitve da jt ekonomska tnoČ novih občin, razen redir.A 4;jiii„, Šibka in njihova usoda 'Oko ' ----------,------,-------- _ vljr {MniAziJimo taltrat, ko nast n^oojj r — Vu od 27. februarja 1995 vabimo r ulico Arhitekta Novaka 13 v Murski Soboti. Tudi na novi lokaciji bomo "* ure, ob sredah pa od 7. do 17. are. ..................... *<=IJW, «4« * ■ - ____ in petkih od 7-. -..cuujctc - ob rcievanju Utr«lnib torkih, ^slovaii v na katerega ste že navajeni. P" oo»; nasiov; Adriatic Murska Sobota v Panonki ne vedo, kdo naj bi zasidral zadrugo. Adriatic Vem, da mi bo ob strani stala dobra zavarovalnica vendar imam občutek, da pravih rezultatov ne P''^'^ega'2 T'"®* koncentriral v teh središčih in bo. Ponekod namreč za skupno pomursko ''ctt'ni razvoja tudi na lokalni razvojno strategijo nimajo pravega posluha, in Zao ° ustrezno organizirati, Pokraitn‘‘''^ seveda tudi za Pomurje, ptaem lahko od drugod pričakujemo še manj ‘^cnujemn^ bregovih Mure Še lahko podpore. Nas bo mar Mura, ki nas je še do sn . ■' Ji'rn ----- ■ ■ f včeraj povezovala, zdaj naenkrat začela loče- ■^iL- IMJMU TEHNIKE - nalvetjl prottajalni tehnlčrtegs blaga * r^mut^u bo v petek, 3. marca, u - — navadili in sprenevedali bi se. priznati, da je povezanost ttek-občin dala tudi določene rezultate, vezi v r • • - evnoau in lam, kjer se mu ne bodo znali ; ^^trezno zoperstaviti oziroma se ne bodo pri-i ''tifrflo organizirali, bodo potegnili kratek ko-I aec. Z novfl lokalno samoupravo so se možno-ifi za komentracijo odločanja še povečale, saj nove in zlasti majhne občine niso enakopravett partner državi. Že kmalu pa se bo pokazalo, dtt bili v zmoti tisti, ki so trdili, da bodo ^.‘'^vitni občinami odločanje kar najbolj pri- ‘ razpravo. NekatMl; dobesedno pmili« aeslcuSaspE^ifisi Kuhurno-prosvein« društvo turnih organizacij Slovenije Slovenski dom. Minuli petek in Ministrstvom Republike so se spet zbrali na letni skup- Slovenije za šolstvo in šport ščini, pregledali enoletno delovanje ter spregovorili o nalogah in nadaljnji dejavnosti. ter se dogovorili za nekatere skupne akcije. Tako so uspešno organizirali tečaj sloven- Vabilo smo prejeli tudi v naše skega jezika. 3 zanimiva pre-uredništvu in z veseljem smo davanja in izlet v Metliko. se jim pridružili, še zlasti zato, ker je več Članov tega Glavni cilj, ki so si ga zadali, pa je bil obnova društvenih deveti za enoutri^ g tte Jui«>1išlte Cerkve. . niti, da [ahto Slcinkkov« sekcijč '”*: kakršnih tooli zadrži®*^ „ hijejo v okviru ga doma. Vrata soji®' . stežsg odprta, predsed^ sekcije pa ima ben Mjuč. edopf^J društva naših rojakov, s kate- prostorov. Lastnega denarja ,(jj rimi smo se srečali tudi po- za kaj takega seveda niso ime- na sekcija, ki naj bi sebej in bomo o njihovem li in vedeli so, da ne morejo prerasla v dramsko življenju in delu v Zagrebu računati na večja sredstva bodo organizirali izl®*® pisali v prihodnjih številkah hrvaške in slovenske vlade, venijo z ogledom kuh“'jj, našega tednika. Zato se se obrnili nredvsem eodovinskih znamenit' za kaj takega seveda niso ime- na sekcija, ki naj bi si** li in vedeli so, da ne morejo prerasla v dramsko hrvaške in slovenske vlade. našega tednika. Zato se se obrnili predvsem godovinskih znam Slovenski dom je skoraj v na podjetja v Sloveniji, po- Njihov dom pa bi jer strogem središču Zagreba, moč pri uresničitvi te naloge stal tudi kulturni center jjp Pravzaprav so to lastni dru- pa jim je obljubil tudi pred- publike Slovenije ; Štveni prostori v 1, nad- sednik naše države Milan vaškem. V tem primež' jj stropju večje zgradbe, v kate- Kučan. Člani vodstva so bili v njem nekdo tudi pT ri so tudi trgovine in drugi pri njem, on pa se je oglasil v poslen, kar bi prav spevalo k lažjemu del" društva. Ampak to J pri njem, on pa se je oglasil v poslovni prostori. Naši rojaki njihovem društvu, ko je bil na imajo na voljo manjšo pisar- uradnem obisku v Zagrebu. no. knjižnico, bife in še kar Kmalu je res začela prihajati veli ko sejno sobo, ki jo po potrebi spremenijo tudi v pomoč in obnovitvena dela so lahko stekla, tako da je dvorano za proslave ali bilo novembra vse nared za priložnostne prireditve. Lani otvoritev prenovljenega Slo- so uspeli ta svoj dom v celoti venskega doma. Jeseni je obnoviti, tako da je v njem dokaj prijetno in sodeč po videzu je to zares delček slo- venske domovine v hrvaškem nekaj moških, tako da imajo glavnem mestu. Vsi napisi so sedaj tudi mešani zbor. v slovenščini, na stenah pa visijo slike slovenskih pesnikov in pisateljev ter umetniška dela raznih slikarjev. Okrog 19. ure, ko je bil na- enkrat še ff ideja, njefJ sničitev pa je odvisn® P sem od interesa Sloveit Čeprav gre za - ,, prosvetno društvo, J® it* začel delovati tudi ženski pe- dalo mnenje, da bi s® vski zbor, h kateremu so čez ukvarjati tudi s social''“|^ j čas uspeli pritegniti tudi blematikoSlovencev’^ ■ nekaj moških, tako da imajo bu. Nekateri naj bi sedaj tudi mešani zbor, zelo slabih razmerah. 1,1 Zdaj se dokaj pogosto in še kar številčno srečujejo v društvenih prostorih, se pogovarjajo. pojejo in plešejo, berejo slovenske knjige in časo- povedan začetek letne skup- piše, gledajo televizijo ali pa ščinc, se je zbralo tamkaj blizu 100 slovenskih Zagrebčanov. Po naši oceni jih si krajšajo čas kako drugače. zelo slabih razmerah. ma so celo na J J preživetja. Le-ti najbf^ 3) delovanje driiS jli !>■ vedo bi sc lahko oglasili in P za pomoč, zato naj i’ .f? član v svojem okoli" P^ šal ugotoviti, če je ko"' Nazadnje so pripravili dokaj trebna nujna pomoč-Vodstvo upravn®8^ jfj^' uspešno proslavo v počasitev je bila večina starih okrog 60 slovenskega kulturnega praz- in več let, mlajšega od 30 pa ra pa bo prvo.nasle‘^''^|^ t A b A rt A 1 I O . _ljtf najbrž ni bilo nobenega. To Cigiit, ki je prav tako član bi znalo biti skrb zbujajoče, kajti čez nekaj let se bo lahko zgodilo, da se bo članstvo v društvu zelo zmanjšalo. No, nika. Naš znanec Koloman prav tako namenilt* blematiki. Do podatkt^^(j£i s ušali priti tudi s Slovenskega doma v Zagrebu, nam je pripovedoval, da je socialnih kartic, ki ' za dli na Hrvaškem za najbrž si bodo v prihodnje narodno Vsi so venci vejli. pevski zbor iz Brežic dokaj _____________ lepo zapel tudi prekmursko Vsekakor bo tudi to 1 ristna prizadevali, da bi vključili tudi čimveč mlajših oziroma novih članov. To je bil tudi In kaj bodo delali letos oziroma do prihod pje skupščine? Kot že omenjeno, bo ena od društva dejavnost a v Zagrebu. eden pomembnejših sklepov njihovih najpomembnejših I I I y^2ijS,23, februarja 1995 stran 3 aktualno doma Kako sanirati Kmetijsko zadnigo Panonka? Najprej tekoče poslovanje Nezadovoljstvo Kako in v čigavo korist so bodo reševale težave v Kmerijski zadrugi Panonka, ' goditi - v . je zaenkrat še vprašanje, saj so potekali do-nekoliko presenetljivo. Za kritični, potrebno največ enotnosti, saj bo le tako mogoče * J** —--o; večini izrednih . spomina je treba zapisati, da zavmili predlog občnih zborov splošnih kmetijskih zadrug najP Jcehitnegn o ukinitvi splošnih kmetijskih zadrug Hi skup . 2.- -- - zadružnega sistema, v ' r - o- enovito spremenili in se na ponovljenih izrednih zuon nBanv*' odbor radrugo in skupno sanacijo. Imenovali so le n enovite kmetijske zadruge, ki pa je zaenkrat se‘ Z” -adiuK« > Saj ga bodo izvolili tia občnem zboru elanov e Kaže pa, da se stvari spet napletajo, saj bi občni zbor članov enovite kmetijske zadruge motal biti 26. februarja, vendar menda v nekdanji SKZ Murska Sobota niso pripravljeni dati na voljo članskega 'menika. Bolj kot s tem pa se zapleta z imenovanjem novega direktorja Kmetijske zadruge ranonka. Ker je sklen «."”• vendar so po pogovorih z oprnEki ta odločitev Čeprav gre le za začasno imenovanje vršilca dolnosti di-rektoria, je vprašanje, ali bo Jože Škulj to funkcijo prevzel, prebroditi nastale težave. '^itfiktor ne sedanje v je sklep, da novi mote biti iz vrst kadrovske sestave irebno Dnitb je po- ^^ZMurSaS^h^ ^™aj in IZ Ker ^^efana so-menda o te *iekatcrimi če ne bo soglasja znotraj vseh zadružnih enot. Če so v soboški, ki je po obsegu največja, sejo upravnega odbora bojkotirali in pri postavljanju prvega človeka Panonke niso sodelovali, potem je vprašanje, kakšno bo to sodelovanje v prihodnje. Je pa res, da je prav v teh časih, ki so za Panonko Ocena je namreč, da je kljub kritičnim razmeram Panonko še mogoče sanirati, seveda pa posamezniki ne bodo smeli vztrajati le pri osebnih ekonomskih interesih. Bistvo sanacijskega programa, ki so ga potrdili zadnji izredni občni zbori zadružnikov, temelji na skupni sanaciji, na dezinvesti-ranju nepotrebnega premoženja, na reprogramiranju obveznosti in kadrovski obnovi Panonke, Kot smo zapisali, bo pri izvedbi sanacijskega programa potrebne kar največ enotnosti in podpore, saj bi imelo kakršno koli zopestavljanje posameznim ukrepom negativne posledice. Resje, da Jože Škulj prihaja iz povsem drugega okolja, celo iz vrst upnikov, vendar je dejstvo, da razmere v Panonki dobro pozna, saj je nekaj mesecev sodeloval z vsemi njenimi deli in je avtor sanacijskega programa. Prav sodelovanje z upniki pa je v tem trenutku tudi najpomembnejše, saj je od njih največ odvisno ali bo do deblokade sploh prišlo. Smo tako rekoč pred spomladansko setvijo, izvajati bo treba nekatere ukrepe v kmetijstvu, zato je treba zdaj zadrugi zagotoviti predvsem možnosti za tekoče poslovanje, šele nato bo na vrsti sanacija. Ne bi pa ob vsem tem smeli pozabiti, da usoda Panonke ni le slvar peščice posameznikov, saj je od usode zadružništva na tem območju odvisen dobršen del zasebnega kmetijstva. Ta peščica mora zato s svojimi odločitvami prevzeti tudi odgovornost zanj. LUDVIK KOVAČ z novimi občinami vali), . tem se niso niti posveto- je dr e; " Pt>sveto-od kandida- • zato je upravni j-w —uvi za visiica dolžnosti dt-tektorja predlaga! Jožefa Sku-ja, si sicer isrik*‘" -- 1-, «.1 sicet prihijii iz Slovenske ®dr^iie kmetijske ;*ndar Politiki na tujem Obljubljena dežela Podobno kot drugje v Sloveniji, so se tudi v pokrajini ob Muri pojavili nekateri pomisleki glede ustanovitve novih občin. Največkrat omenjajo, da je nezadovoljstvo ljudi povzročil državni zbor s sprejetjem zakona o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij, predvsem pa občinskih središč. Nič čudnega, če je komisija za lokalno samoupravo dobesedno zasipana z raznimi pripombami s terena, več pripomb, zahtev in dopisov pa je romalo na ustavno sodičče, saj so se marsikje odločili celo za sprožitev ustavnega spora. V teh primerih namreč ne vidijo kake drugačne reSitve, ki bi bila v njihovo korist. Ravno vprašanje ugotavljanja ustavnosti in zakonitosti pa v pregretih političnih in drugih razmerah ni mačji kaSelj, kajti odločiti se je treba predvsem po volji ljudi, ki jim ni vseeno, v kakšni občini bodo živeli v prihodnje. Zato je ustavno sodišče naložilo državnemu zboru, da najkasneje pol leta pred naslednjimi lokalnimi volitvami, kar pomeni do polletja 1998, uskladi ustavo in zakone členov, s katerimi so ustanovljene navadne in mestne občine. In kako je s tem v pokrajini ob Muri? Zvedeli smo, da so Že konec lanskega leta sprožili ustavni spor v nekaterih krajevnih skupnostih na Goričkem in ravninskem delu prejšnje murskosoboške občine, podobno pa se je zgodilo tudi na območju nekdanje gornjeradgonske občine. Zelo vztrajni so zlasti v Krajevni skupnosti Grad, od koder so na ustavno sodišče poslali svoj ugovor. V njem rutmreč spodbijajo odločitev o pripojitvi tega krajevnega središča k novoustanovljeni občini Kuzma. Pri tem navajajo, da je državni zbor ustanovil tako občino mimo volje ljudi, izražene na referendumu. Hkrati pa naj bi bila odločitev v nasprotju z vladnim predlogom, pri čemer naj bi v ospredje prišli ozki strankarski interesi. Ustavnemu sodišču sedaj predlagajo drugačni rešitvi, in sicer da bi sedež občine Kuzma prenesli iz Kuzme v Grad ali pa naj bi bila ustanovljena samostojna občina Grad, za kar se bolj zavzemajo. V svoji utemeljitvi navajajo, da izpolnjujejo Številne zgodovinske in gospodarske pogoje in da ne bi smelo biti nikakršnih zadržkov glede njihovega predloga. Tudi v Krajevni skupnosti Martjanci niso zadovoljni z odločitvijo državnega zbora, ki jih je priključil k novonastali občini Moravske Toplice, Čeprav so se na referendumu jasno opredeliti za občino Martjanci-Moravci, Še prej pa so bili za samostojno občino Martjanci. Sprva so se sicer nagibali za priključitev k mestni občini Murska Sobota, vendar je ta pobuda kmalu padla v vodo. Zdaj so se torej znašli v novi občini Moravske Toplice. Pri tem ugotavljajo, da je bila z dopolnilom poslanca državnega zbora Geze Džubana, ki je doma v Moravskih Toplicah, storjena napaka, Ustanovljena je bila namreč istoimenska občina, vendar s sedežem v Moravskih Toplicah, In kaj zahteva Krajevna skupnost Martjanci? Predvsem to, da ustavno sodišče odloči o spremembi imena in sedeža občine v prid Martjanec ali pa naj določi samostojno občino Martjanci-Moravci, kakor je pprva predlagala vlada. Drugače pa je z novonastalo občino Sveti Jurij. Iz Vidma ob Ščavnici so na ustavno sodišče naslovili pripombo, po tajski gospodarstveniki. Nekaj podjetij je že navezalo prve stike in so podpisali nekaj dogovorov. Interes Kitajcev je predvsem po naši visoki tehnologiji; pa po zdravilih, medicinski opremi, telefonskih napravah. Minister za znanost in tehnologijo je povedal, da je njegova delegacija na Kitajskem dosegla velike uspehe, saj se bodo kmalu začeli uresničevati prvi dogovori; že prihodnji leden se bo v Pekingu sestal slo-vensko-kitajski odbor za znanstveno in tehnično sodelovanje. V pogoovrih je veljalo osnovno načelo: načelo partnerstva in skupnega razvoja tehnologije. Skupaj pa bosta državi nastopili tudi na tretjih trgih. Dogovorili so se za 22 skupnih projektov. Zanimiva področja za obe državi sta v laserski tehnologiji, v razvoju sistema telekomunikacij, zanimanje je za tehnologijo izkopavanja premoga, ki so jo razvili v Rudniku rjavega premoga Velenje, nuklearna fizika in robotika. V Ljubljano se je predsednik vlade vrnil preko Frakfurta; od tam ga je pripeljalo letalo, ki bo gulfstream 4 ki ga ponujajo nai vladi za odkup. Cena je 27 milijonov dolarjev. To pa je Že druga tema, vendar se bo o njej odločala v 14-dneh, saj je vozni letalski park. Marjan Horvat banke, oanice, razmere v Panonki do-pozna, uj je avtor pro-za mjmo sanacijo. 14 elanov uisrav,'«— viu “OV UDrau' »oudcijo. 14 S"" »““S'« niso nekdanje SKZ st dva člana sta medtem ko se se- Fo vrnitvi iz Kitajske so o svojem potovanju in pogovorih v tej državi na tiskovni konferenci spregovorili predstavniki vlade; direktor urada za informiranje Borut Šuklje, državna sekretarka v ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj Vojka Ravbar in minister za znanost in tehnologijo dr.Rado Bohinc. Borut Čuklje je povedal, da so bili na Kitajskem od 13. do 17. februarja in daje to bil prvi obisk v tej veliki državi na tako visokem nivoju. Našo delegacijo, ki jo je vodil predsednik vlade dr.Janez Kad&tdh največ pozornosti razvoju Veliko potreb lUdenci m Kapela. Nalog m potreb J Med . 33- odpadkov -. -1 nove litOfirc ■ promet graditev otro- "dr. Tb^7 ose- na starem poslopju O S Ra- denci, pa tudi pri novem delu teče skozi strešna okna. Poleg tega je v zelo slabem stanju šolska kuhinja. Predsednik sveta Jože Flegar je opozoril, da so magistralne in regionalne ceste najslabSe ravno na njihovem območju. Slišali smo tudi, da je Gasilska zveza Gornja Radgona zanemarjala protipožarno varnost na njihovem območju. Ob vseh naštetih nalogah in potrebah so sklenili, da bo potrebno narediti prednostni vrstni red. Ob koncu skoraj maratAi-ske seje je Člane radenskega Drnovšek, so povsod sprejeli z najvišjimi državnimi častmi. Na pot so odšli dobro pripravljeni; v kitajščini so izdali tri publikacije, v katerih so predstavili Slovenijo kot vturisd-tično in varno država, predvsem pa naše gospodarske možnosti in želje. Ž premi-erom vlade dr.Janezom Drnovškom je bila večja skupina gospodarstvenikov, saj je gospodarsko sodelovanje s to državo ena izmed naših velikih Želja. Iz Kitajske uvažamo za okoli 34 milijonov dolarjev, tja pa izvažamo le za 6 milijonov dolarjev. In Še vsa ta trgovina poteka preko tretjih držav. Najbolj razveseljivo je, da so Kitajski voditelji Slovenijo razumeli kot srednjeevropsko državo in je niso trpali v balkanski lonec. Obe državi bosta nadaljevali z političnimi pogovori in sodelovanjem, v prihodnosti se bosta sestala parlamenta obeh držav, več kitajskih delegacij pa bo letos in prihodnje leto obiskalo Slovenijo. Naša delegacija je pripravila tudi Štiri poslovne konference, na katerih so se srečali naši in Ki- kateri občanom te krajevne skupnosti ni bilo omogočeno M odločanje o spremembi imena občine Videm ob Ščavnici v Sveti Jurij. Občani zahtevajo, da Videm ob Ščavnici, ki je sicer demografsko ogroženo območje brez razvitega gospo darstva, priključijo novi občini Gornja Radgona. Že teh nekaj primerov je dovolj zgovornih. Če smo ves čas govoriti, da so v ospredju pozornosti spori med župani in občinskimi sveti, je dejstvo, da doslej marsikje Še niso rešiti niti osnovnega problema, ki tare navadne smrtnike, to je nezadovoljstva z novo občino. Ne moremo se znebiti občutka, da so v določenih primerih vendarle nepremišljeno speljane nekatere občinske meje, ki predstavljajo Zgolj umetno tvorbo, brez večjega upoštevanja želja in potreb tamkajšnjih občanov. Če bi namreč v ppaksi uporabili veČ zdrave pameti, ne bi prihajalo do takih primerov, ki kažejo, da zakonodaja o ustanovitvi novih občin ni bila dovolj dorečena. Zato so krajšo potegnili, kot že marsikdaj doslej, tam živeči prebivalci. Mar bodo razni nesmisli tudi v prihodnje grenili mirno Življenje državljanov, se lahko upravičeno vprašamo. MILAN JERŠE Potrebni T«>o de- posegi tudi Cestnik U: občinskega sveta sprejel gene- . tt-.j » if'' ralni direktor Radenske Hcr- Seja občinskega sveta pn Viamu oo :scavmci hert Šefer in jim predstavil tre- nutno stanje v tem največjem m naj uspešnejše m podjetju v Radencih. T. T. Sv. Jurij ne odhaja iz Pomurja bdaja Pod|at|e za informlranle Murska Sobota časopisni svat: dr. Jože Bedernjak, Stelan č-iaut, Zlatko Eri ih, mag Dalibor Geder. Cilka I.& I. - I’ » Jakelj, Rajka Stupar, dr. Ateksandet Šiftar Z in glavna urednica), Janez Volek (odgo-^•ocr' "Jnoi DomiG ("^^mestnik odgovornega urednika). Bernarda arBn^-,5 “n*nn ‘I’’** ^ni Majda Horvat, Milan Jerie, Feri htai,,?'' JhLluT' ^“boian (novinarji), Ksenija Šomen (tehnična r.n7 * UrRrtr.1.. (totonroii-;-. . ■ - matorske postaje v Blagušu, kjer je električni tok zelo slab. Čimprej bi bilo potrebno rešiti Še nekatere druge probleme, vendar v občinski blagajni ni dovolj denarja. Ne vedo tudi, kje bodo dobili sredstva za re-gersiranje kmetijstva. Svetnica Marija Simonič je menila, da bi bilo najhuje, Če bi kmetje v drugih občinah takšno pomoč dobiti, pri njih pa ne. Na koncu so spregovorili Se lovstvu. Franc Belšak je predlagal. da bi svoja lovišča in lovski dom olastnili tako, da nihče drugi ne bi imel nobenih pravic. Ob tem je nekdo v Šali pripomnil, da bodo torej lovci z drugih občin morali imeti potne liste. Čeprav so imeli člani občinskega sveta občine Sveti Jurij na tretji redni seji kar zajeten dnevni red, nismo slišali niti besedice o morebitnem izstopu jurjevske občine iz Pomurja in priključitvi k ptujski regiji. In ko smo o tem povprašali župana Slavka Mihaliča ter predsednika sveta Franca Lančiča, smo zvedeli, da so to samo govorice in da o tem uradno niso nikjer govorili. Se več, tudi če bi bilo v lem kaj resnice, bi ostalo v drugem planu, kajti sedaj imajo veliko pomembnejših zadev, ki jih morajo obravnavati. zaposliti morebitne presežne delavce iz dosedanje skupne občinske iprave v Gornji Radgoni. Kljub vsemu so se odločili, da bodo zaposlili v občinski upravi tri uslužbence, in sicer tajnika (ta že dela) ter strovna delavca za finance in gospodarstvo ter komunalno dejavnost. Med drugim pa so sprejeli tudi sklep o višini nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za letos, ki se bo gibalo med 1,8 in 3 tolarji za kvadratni meter. Občinski praznik pa bodo proslavljali na Jurjevo. Jurjevski svetniki so se tudi odločili, da bodo kmalu začeli z gradnjo kanalizacije pri Vidmu ob Ščavnici in trasfor- s tem da ne izključujejo sodelo- v prvi vrsti gre za oblikovanje lastne občinske uprave, kajti svetniki so se odločili, da ne želijo imeti skupne uprave v Gornji Radgoni. Takšni odločitvi so sicer nekateri nasprotovali, Češ da je prehitra, da Se niso dovolj pretehtali obeh možnosti in da je torej najprej potrebno ugotoviti, v katerem primeru bi imel občinski proračun manj izdatkov. Kljub temu l™ l^evenka novi.. ,"“neiMva u '■“"-Utu'in)a). Nevenka Emri (lektorica) ” eilaovotni ‘^'***: Murska Sobota, ; 2222-403 radn^^"* 21-383, 21-064 in 33 22,4lg^'«^o in tajništvo 21-383 *u I iL l^enarote--____________________________________________________ AbagJ J**'*” pri SDK 't** '»DCPJ letno, SOmnV^'^Sobota: 51900-603-30005 Devizni raCun pri '"termir Ljudske n'’ '^112-5049512 Lltibljana. trja podlagi mnenja Ministrska m AtiaSaia in tednik Vestnik med proizvode “"'r davek Od r,./ ’2' ifrifne Številke 3, za katere se plačuje proizvodov. 'a In urednik 21-383,' Slovenska 41. Telefoni; 21-064 in 33-019, glavna urednica in —«o|iii:j[vo in 21-064^ GPS (trienje) ^Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. je 1.670,00 SIT. polletna naročnina znafea so omenjeni sklep sprejeli, Vanja z drugimi občinami. K temu je verjetno pripomogel državni svetnik Andrej Hrastelj, ki je dejal, da delajo v Gornji Radgoni izkušeni uslužbenci in da bi bila njihova pomoč lahko dobrodošla. lastna uprava pa zanesljivo ne bi bila cenejša. Tudi Vinko Mlinarič je ugotavljal, da je to prehitro sprejeta odločitev in da bodo morali v tem primeru T. T. stran 4 vestnik, 23. februarja 1^ gospodarstvo II Manjši davek na dobiček še ne bo rešil gospodarstva Ustvariti razmere za doseganje dobička Gospodarska politika je še vedno neprijazna do podjetij, saj so obremenitve gospodarstva prevelike. Še zlasti velja to za delovno intenzivne dejavnosti in za izvoznike, saj se slednji na zahtevnih tujih trgih srečujejo z zelo hudo konkurenco iz držav, v katerih so obremenitve dosti manjše. Tudi pomurski gospodarstveniki opozarjajo, da so prispevki in davki, kijih plačujejo od osebnih dohodkov, previsoki, po drugi strani pa veliko denarja, ki bi se moral steči v prora-Čnrtsko vrečo, zaradi neučiiikovitosti najrazličnejših državnih inštitucij ostaja nepobranega. Pri tem mislijo zlasti na tako imenovano sivo ekonomijo, ki ostaja v glavnem neobdavčena, z doslednejšo politiko na tem področju pa bi lahko zmanjšali obremenitve v preostalem delu gospodarstva. V soboški Muri, ki sodi med delovno zelo intenzivna podjetja, poleg tega pa je še pretežni izvoznik, te težave čutijo Se toliko bolj, posledice pa se kažejo v finančnih rezultatih. Ti sicer zaenkrat niso kritični, bi pa bili mnogo ugodnejši, če bi bile obremenitve na račun osebnih dohodkov manjše in če ne bi bilo takšnega razkoraka med tečajem in inflacijo. Slednjega čutijo v Muri Se toliko bolj, saj je to podjetje lani na tujih trgih ustvarilo za blizu 150 milijonov mark realizacije. izvoz pa je osnovna Murina usmeritev tudi letos. Sicer pa po njihovem mnenju ostaja javna poraba Se naprej takšna, da spodbuja inflacijo, vztrajanje na precenjenem tečaju tolarja v nedogled pa bo prej ali slej zrušilo prenekaterega izvoznika, Vlada v glavnem ne prisluhne zahtevam in predlogom gospodarstva, dostikrat pa se po mnenju gospodarstvenikov nekaterih zadev lotevajo na nepravi način. Tako je, denimo, vlada pripravila predlog za zmanjšanje davka od dobička pravnih oseb, ki je že bil v parlamentarni obravnavi, in je zdaj oblikovala predlog za tretjo obravnavo. Po vladinem predlogu naj bi se davek od dobička zmanjšal s sedanjih 30 na 25 odstotkov, zmanjšanje pa naj bi veljalo že pri obračunavanju davka od dobička, ki so ga podjetja ustvanla po zaključnem računu za leto 1994. V Muri so mnenja, da ta vladna poteza gospodarstva ne bo rešila, saj tistim podjetjem, ki ustvarjajo dobiček, tudi 5-odstotno zmanjšanje davka ne pomeni posebne razbremenitve in po njihovem bi bilo potrebno zmanjševati tiste obremenitve in zagotavljati takšne možnosti gospodarjenja, ki bi prispevale k ustvarjanju večjega dobička. LUDVIK KOVAČ Vestnik ob četrtkih Izdelovanje projektne dokumentacije za avtocestni odsek od Maribora do meje z Madžarsko zelo oteženo zaradi političnih zahtev Kdo se obrača proti jugu? Čeprav je bilo veliko povečanje prometa prek mednarodnega mejnega prehoda Dolga vas po odprtju Vzhoda, zaradi vojne na Balkanu in osamosvojitve Slovenije eden od razlogov, da se je v načrtovanje avtoceste vključila tudi severozvodna Slovenija, pa zadnje čase vse pogosteje slišimo izjave, da naj Pomuije do avtoceste ne bi imelo nobenih prometno utemeljenih pravic. Po najnovejših rezultatih raziskav Omega Consultinga naj bi bil promet na cestah pred mejo z madžarsko tako skromen, da o gradnji avtoceste ne bi smeli niti razmišljati. Mnogo večji je promet proti Murskemu Središču na Hrvaškem, zato naj bi bila bolj upravičena gradnja odseka proti Hrvaški, ki bi se navezala na gradnjo obvoznice okrog Lendave. Pri tem se seveda pozablja, da naj bi avtocesta ali vsaj hitra cesta omogočila boljšo povezanost Prlekije in Prekmurja s središčem države, kamor se dan za dnevom odpravlja čedalje več podjetnikov, strokovnjakov, politikov in drugih. Ne potrebujemo hitre in dobre prometne povezave zaradi mednarodnega tovornega prometa, ki sicer po zagotovilih priznanih mednarodnih strokovnjakov ne bo usahnil, ampak predvsem zaradi Prekmurcev in Prlekov, zaradi stoletja dolge odrinjenosti na rob države, prisiljene v manjrazvitost in izkoriščan ost (čeprav se takšno pisanje komu zdi preveč patetično in emocionalno, je vendarle resnično). Slovenija in Pomurje pa bi morala biti vztrajna pri gradnji tega odseka tudi zaradi dobrega sodelovanja z obmejnima županijama (Žalsko in Železno) ter vedno večjega sodelovanja s Slovaško in Češko. Sodelovanje pokrajine ob Muri so potrebovali le takrat, ko se je sprejemal zakon o odvajanju bencinskega tolarja za gradnjo avtocest, medtem ko celotni nacionalni program gradnje avtocest in državnih cest še vedno ni sprejet. V njem bi bilo namreč zakonsko določeno, da se mora avtocesta zgraditi vse do meje z Madžarsko. Za edinega zakonsko utem-IJenega pa imajo odgovorni s prometnega ministrstva tudi Ketr se ne v«, je po-djet> Omega dobdet podatke o majhni obremenjeoosti cest ob meji z MadihitTSko, še fiaSes me|o> v 0 tteTtio SS0 tovor- nih t®r 14€>6 oseb- ufti ob četrtkih ttt so-l?Gt^ pa sekt £io’ 4 dogovor med Slovenijo in kot forsiranje Pinc. Toliko o blefiranju glede prehoda. Pred kratkim pa se je pojavila še ena zanimiva ideja; da avtoceste od Maribora do madžarske meje ne bi gradili postopoma od Maribora do Lenarta ter naprej proti Vučji vasi in Turnišču, ampak naj bi ta odsek začeli graditi pri mejnem prehodu oziroma bi najprej zgradili obvoznico okrog Lendave. Strinjamo se, Lendava obvoznico potrebuje, toda obvoznica se ne financira s sredstvi Darsa - razen če ni del avtoceste. Ali to pomeni, da bo avtocesta speljana brezpogojno proti Pincam, pa naj stane kar hoče? Morebiti pa je to rešitev v skrajni sili: Lendav- čani naj vsaj dobijo obvoi^ saj avtoceste itak ne bo, O«.J imu *l- - bodo v Prekmurju Če se že ne bodo bodo pa strokovnjaki 4 , zali, da gradnja avfocesU upravičena. S tem bi ptri na vrsto gradnja dolenjske toceste oziroma Se ena « povezava s gom. HrvaSko in Saj vemo, da je vse to OdJ VClllU, Ud JO TJ* ||-vor politike, toda naj .. \ . ..... X ne izkoriščajo. Če lic IZ.CiVl '■ , proti Madžarski nija sploh ne namerava naj nas ne posiljuje s proj«^ razpravami - potrebuje®j[[^ dobre ceste, mostove, m-obvoznice in kolesarske . BERNARDA Terme in Termalni center T Ul IILVM VJIU Jll Madžarsko izpred dveh let, da Vodilni Radenske so za v torek, 14. februatja, sklici* P .j' je potencialni avtocestni mejni letošnjo tiskovno konferenco v B a novskih toplicah; prehod Pince. Čeprav so v mi- minulega leta in načrte za letos so predstavili generalni nulih tednih in mesecih mnogi radenske Herbert Šefer, pomočnik Alojz Behek, direktor pf®2f vladni možje (tako s področja Jože Hojs in direktor družbe Jeruzalem Franc Tominc. Pok? * DDC-ja kot ministrstva za okolje in prostor) poudarjali, da kot možen avtocestni mejni prehod pride v poštev le pre- so informirali novinaije s spremembo deleža lastnine, ki jc njen javni prodaji (z javno prodajo bodo začeli aprila), in^ n.**- terimi oi^anizacijskinii novostmi: Franc Huber naj bi odgovorna oseba za turizem, jeseni, ko se bo Helena hod med Genterovci in Dolgo upokojila, pa odgovoren za prekmursko gostinstvo, v vasjo, pa se je izkazalo, da Je pa naj bi se vrnila Sonja Černčič, Jože Hojs napoveduje nekdo o vsej zadevi pošteno prodaje mineralne vode in brezalkoholnih pijač v letu 95 lagal. Državni sekretar za pro- milijona enot, pri čemer si bodo pomagali tudi z ostrejšimi tri met in zveze Marjan Dvornik je pred 14 dnevi na obisku na Madžarskem govoril izključno o Pincah. Zakaj? Tudi projektanti imajo naročilo, da izdelujejo projekte za smer proti Pincam (med osmimi variantami sta le dve proti CJenterovcem), ker da je to še vedno uradni in sporazumno določen mejni prehod. Tudi vest o podpisu sporazuma o začasni prekategorizaciji državnega mejnega prehoda Pince v mednarodnega v petek, 10. febraurja, bi lahko med vrsticami razumeli prijemi. J Najpomembnejša je bila informacija o začetku gradnje velike nega centra v Radencih; z gradnjo bodo začeli že marca, ko bocf najprimernejše izvajalce, za izvedbo bazenske tehnologije imajo nudb, za gradnjo ponudbo treh izvajalcev in za manjša kooperacipk'^j( 30 ponudb. Vrednost celotne naložbe, ki bo končana že decembra 8,5 milijona mark, od tega bodo 40 odstotkov sredstev prispevali sat" odstotkov pa bo posojil Po besedah Alojza Beheka bo to povsem i^> nadvse kakovostna turistična oonudba v Slovenili nareiena po nadvse kakovostna turistična ponudba v Sloveniji, narejena po avstrijskih in nemških standardih. Druga večja naložba, ki bo sklenjena že konec aprila, je . , širitev bazenskih povrSin v Banovskih toplicah (kot Terme bodo naP ,,T neje še letos postale članice Skupnosti slovenskih naravnih zdravili'' je vredna 107 milijonov tolarjev; v prihodnje bodo imeli na voljo |^j(i 1500 kvadratnih metrov bazenskih površin, To pa je Šele začetek-^, dnevnim kopalcem želijo ponuditi tudi dodatne Sportnorekreativn« Sine, v prihodnosti pa naj bi začeli graditi tudi hotel, za katerega ■ liv^'1'; že narejeni, in ki je v Banovcih več kot nujen. Še letos v Hrastovcu ustanovitev mešanega slovensko-romunskega podjetja Podpisali pogodbo za 10 milijonov mark '1* močno zanima za roinaa> Trgoprevoz Lenart bo povečal letošnji posel z romunskim UTB-jem za 30 odstotkov. Konec januarja šo skoraj 14 dni gostili delegacijo romunskih podjetnikov in z njimi obiskovali ali spreje- traktorjev. Do konca februarja bodo uresničili lanski program izvoza slovenske indusirije. mali zainteresirane slovenske firme, ki želijo sodelovati z romuna-kuni podjetji kot kupci ali prodajalci. Vrednost podpisanih pogodb za leto 1995 je 10 milijonov mark, obseg celotne realizacije podjetja pa naj bi bil 15 milijonov mark. Poleg 20 podjetij, ki so poslovno sodelovala z romunskim izdelovalcem traktorjev že lani, se bodo v prihodnje pojavili na tem neznanem trgu tudi Saturnus, Iskra in morebiti Sava. Glavna ovira za vet^ prodor na romunski trg so previsoke carine in omejevanje izvoza z uvozom, zato vsi pričakujejo veqo aktivnost ustreznih slovenskih državnih organov, ki naj bi še letos z Romunijo podpisali sporazum o prosti trgovini. : prodaje traktorjev, tako da v letu 1995 upajo na uspešnejše poslovanje. Direktor Trgoprevoza Lenart Milan Roškarič Je povedal: »Glavna naloga v letu 1995 je ustanovitev mešanega podjetja s sedežem v Hrastovcu. Povečali bi konsignacijsko skla- dišče, tako da bi dobavljali re- Prek nas potekajo različne in- Trgoprevoz je v zadnjih treh letih zaposlil 40 delavcev; s 30 serviserji po vsej Sloveniji imajo sklenjene pogodbe, pri usposabljanju jim pomaga šest romunskih strokovnjakov, za prodajo pa skrbi 20 dilerjev, s katerimi vsestransko sodelujejo, saj se niso omejili le na prodajo traktorjev, ampak tudi na odkup in nadaljnjo prodajo kmetijskih pridelkov. Naj večji dosežek Trgoprevoza pa je začetek delovanja montažne linije za sestavo traktorjev Universal v bližini Hrastovca septembra 1994. Vse traktorje od 45 do 70 konjskih moči dobijo v Hrastovec na paleti; tu jih delavci sestavijo, dodajo 50% slovenske opreme, Še posebno ponostri pa so na lastni razvoj traktorskih kabin. Leta 1991, prvp leto, sodeloyanjg z ,UTB-jem. je Trgoprevszr Lenart-za uvoz traktorjev plačeval 17-od-stotne carinske dajatve, po sklenitvi kooperacijske po- ' godbe 1.9. 1994 pa imajo pri | uvozu traktorskih delov na pa- letah UTB mora po romunskih predpisih plačevati od 15- do 30-odstotne carinske dajatve za uvoz slovenskega reprodukcijskega materiala, ki ga vgraju- 70-odstotno olajšavo. I zervne dele za celotno Evropo I in sosednje države. To bo po-I membno tudi za prihodnost na-I lega podjetja. Mi bomo s tem I lažje zagotavaljali čedalje viljo I kakovost traktorjev, poleg tega r pa se odpirajo Stevile možnosti formacije o možnostih sodelovanja in včasih uspe kakien posel tudi mimo nas, tako je na primer na romunski trg že prižel lendavski VARSTROJ z varilnimi aparati. V prihodnje bo nekoliko lažje navezovati stike, kajtbsedaj nam sledi že slovenska vlada. Prej smo jih morali prepričati, da je tudi romunski trg za slovensko gospodarstvo pomemben. To nam je uspelo, ko smo sklicali vsa podjetja, ki sodelujejo z Romunijo, ter predstavnike vlade in ministrstev na skupnem sestanku v Le- Zadnje £ase tudi denar vanje rakunov ni veZ । problem kot nekoč. je več kot potreben mi bomo intenzivno vO' pri njegovi pripravt ter |([- /-'r * r* /Z- Mr.- ■ zgl prej poskušali organizd^ Čanje obeh ministrov vino oziroma noše in razvoj. r IZ r , ekonotrd«^ Če smo natančnejši-trebna le še ratifkacijh zuma, kajti 4.januarja J^^lr bil v poglavju Mednaro stine objavljen predlog (Poročevalec Državnega jj < -J jejo v traktorje Universal. Akomulatorjem Vesna, elek-troinštalacijam Iskre in drugim Milan Roškarič, direktor Trgo-prevoza Lenart, je prepričan, da je romunski trg za slovensko gospodarstvo zelo pomemebn. naj bi letos uvozili okrog 900 delom se bodo letos pridružila traktorjev. Zmogljivost mon- tudi Saturnusova svetlobna telesa. V treh letih so v Sloveniji prodali 1700 traktorjev Univer-sal. tažne linije je 3000 traktorjev letno, vendar bodo takšno številko lahko dosegli le, če se bo uresniči! planirani prodor na Lani so torej najprej obno- trg Evropske unije (v Avstrijo, vili objekt, v katerem so uredili servisne delavnice, konsignacijsko skladišče ter linijo za montiranje, 70 odstotkov traktorjev, ki jih bodo Trgoprevozovi korpercialisti v prihodnje prodajali, bodo sestavili na montažni liniji v Hrastovcu, kjer bi bili njihovi traktoiji do štirikrat cenejši kot Steieiji), Češke, Slovaške, Makedonije in Bosne, možno pa bo tudi pridobiti zastopstva za vzhodni del Madžarske. Naložba je bremenila njihov račun v višini milijon mark, še bolj pa jih je preojvtale botlo uvozih. Skupno prizadel vdor črnega Ves zahodni svet nartu. se I I 1 ' Objekt v Hrastovcu, kjer so danes servisne delavnice, montažna linija in skladišče, naj bi že sr^di poletja postal sedež nove slovensko- romunske družbe. Republike Sloveniji' kjer lahko v ob razložit'''P remo, daje bil Sporazh^j^ j) vlado republike S1o''y,^J1' vlado Romunije o skem sodelovanju v Bukarešti že žLaprn^^jj^ Zakaj se z aktivnostmi jft ljuje šele po enoletncm^^j(|l moru? Mogoče pa ugodnosti, ki bi slediR ciji sporazuma, ne bi nekomu drugemu žž ki ima drugačne intet® korkoli: po uveljavljaU^ad, razuma v praksi naj bi I Ss. laz-ujiia v odp« < betiici druga drugo obr^ 1 kot državo z največjitb,^^[3j nostmi za izdelke, ki jj? njunega območja-glede carine in drugib I; ki se plačujejo pn d* L, z ■ I« vozu in tranzitu. BERblARDA ! ^^ik, 23. februarja 1995 stran 5 gospodarstvo Konkurenčni prepih bo čutila tudi pošta Kot je znano, je z novim letom prišlo do reorganizacije tudi v PTT- podjetju Slovenije. Zdaj poslujeta ločeno Slovenije in Telekom, kar je v bistvu okrajšava za tciar i.*-uunUcacije. Ta korak so v svetu naredili ie pred da^im obdobjem, saj je praksa jasno pokazala, da je njm^ nt^J razvoj mogoč le z ločitvijo dejavnosti. Nesporno 3®’/'“ 3*^ pri nas pošta do neke mere zavirala razvoj telekomunlfca^, po drugi strani pa je prikrito poravnavanje Izgub po pomenilo potuho enemu in drugemu sistemu. Telekomunikacijski del je za zaostajanje v razvoju iskal izgovore v pošti, ta pa je, ker je vedela, da bodo njene izgube poravnane 7 vsakem primeru, poslovala neracionalno in premai tržnn Fošta ttžno. Sicer o pošti podjetje Telekom dolžno ^^EiKav*' <■ iti poojeije leieKom aoizno 2T. ?5 “ E?;; način H naj bi namenila za razvoj. Na ta aenarna pomoč Telekoma vcakn IftM ni^in Grft lu uo aenarna pomoč Telekoma vsako le . torej za prehodno obdobje petih let, v katerem pošta racionalizirati poslovanje in se usmernii evoie kom. Seveda pa bo morala v tem prehodnem obdos^| • . njediti tudi država. Opraviti bo morala ekortom iz^laF^^^ pišem m dopisnic, m sicer vsako leto v večjem Tako predvidevajo, da bi bile cene pisem m s. j, leta 2000 samo za 10 odstotkov nižje od cen v m prometu. Takšen režim ima danes večina , ''topskih držav, in to je tudi eno od priporočil P združenja pošt. oem ^ej zvezi si ’ lej zvezi si je treba prcdaiavltau uloviti, kateri razvoja pošte, V prvi vrsti bodo moral’ niccejšnje štOTitveni programi so donosni. Nedvem tudi thožnosti za uvedbo novih programov, p^ev- dohodkovno zelo zanimivi. To velja pr^ 8 nrenos pošiljk zem pošiiiv .. pošiljateljevem prostoru, ^^gdnarodnem - piauonjta odgovorom, ki je zanimiv zia rnšia pcHiii-protntiu. in pudobna- Hkrati p ^ti tudi prenos pošiljk od vrat do vrat, konkurenca. Ne gre prezreti tudi vključ cari- šliterske posle, kjer imamo v mislih pos hjenju. Ker sta v Sloveniji tačas nekaj sto '' Ljubljani in Mariboru, kamor prispe vsekakor pusetov in pisemskih pošiljk, velja to odpirajo tzkonstitT V povezavi s Poštno banko p* _ .. tudi storitve pri poslovanju z vrednostnim' P* ™ -ovno zelo . 1 pošiljk * Plainiur v MILAN JERŠE Zdravilišče Moravske Toplice, sejem v Gornji Radgoni in Avtobusni promet Murska Sobota bo lastninil Sklad Republike Slovenije za razvoj Kazen ali rešitev? I Moravsko zdravilišče, radgonski sejem kot del Gospodarskega razstavišča in Avtobusni promet Murska Sobota so le tri od 35 podjetij v Sloveniji, ki so po l.januarju 1995 zaradi tožbe družbenega pravobranilca, ker je bilo oškodovano družbeno premoženje, prišla v last Sklada Republike Slovenije za razvoj. Tudi po ponovnem pregledu poročila družbenega pravobranilca, ki sta ga opravila agencija za privatizacijo in sklad za razvoj, je na seznamu Še vedno 21 podjetij, ki bodo najverjetneje postala državna last oziroma se bodo lastninila po zakonu s pomočjo države. Je to kazen ali edina rešitev za podjetja, ki so v preteklosti preveč zapletla svoje poslovanje in organiziranost? Kakor za koga; v Zdravilišču Moravske Toplice so prepričani, da to ne bo ogrozilo do sedaj olastninjenega deleža zdravilišča, niti onemogočilo prihodnjega lastninjenja; Avtobusni promet M,Sobota pomiija delavce, da bodo lahko družbeno premoženje kljub temu lastninili, kajti sporna je le vzporedna dejavnost v podjetju Linija, medtem ko družbeno premoženje ni oškodovano; vse kaže, da bo najkrajši konec potegnil Pomurski sejem, saj se sejmišče v Ljubljani in Gornji Radgoni ne bo lastninilo ločeno, ampak kot enotno podjetje, kot je tudi vpisano v sodni register. Vsa podjetja, ki jih je družbeni pravobranilec tožil zaradi oškodovanja družbenega premoženja, so torej z letom 1995 postala last sklada za razvoj. Pravzaprav še ni pravi lastnik; najprej so morali prečesati seznam in izločiti vse tiste, katerim so bile tožbe ugodno rešene in programi za lastninjenje oddani pravočasno. Prav tako so morali s seznama izbrisati hčerinska podjetja, kakršno je bilo Ljubljanski sejem. Sklad se mora kot lastnik 21 podjetij, kolikor jih je nazadnje ostalo, vpisati v sodni register, imenovati organe upravljanja, sklicati prvo skupščino in imenovati za vsako podjetje odgovornega skladovega človeka. Ves ta postopek prenosa lastništva naj bi bil končan v dveh mesecih. Toda Šele ko bodo sodbe o oškodovanju ali neo-š kodo vanju družbenega premoženja pravnomočne, bo sklad začel podjetja lastniniti po veljavnem zakonu, torej tudi z interno razdelitvijo delnic, notranjim odkupom in javno prodajo, tako da zaposleni, nekdanji zaposleni in upokojenci ne bodo oškodovani, Kdaj bo to, je težko napovedati, vendar glede na dosedanjo hitrost sodišč ne prej kot v enem letu, Kaj lahko se zgodi, da se bo lastninjenje podržavljenih podjetij zavleklo nekaj let. o podržavljenju nekateri že klicali sklad za razvoj in spraševali, kako bo v prihodnje. Tudi Gospodarsko razstavišče Ljubljana je vedelo, da sledi podr-žavljenje, čeprav so že oddali svoj program lastninjenja. Verjetno pa je nekoliko večji Sok doživelo vodstvo Ljubljanskega sejma, kajti obstoj te družbe pa tudi novih d.o.o. Radgonski sejem in Pomurski sejem ni legalen. Sklad za razvoj priznava samo obstoj Gospodarskega razstavišča, zato naj bi se tudi lastninilo kot enovito podjetje. To bo nekoliko manj všeč pomurskim gospodarstvenikom, kmetijcem in strokovnjakom, ki zagovarjajo ločeno lastninjenje razstavišča v Ljubljani in Pomurju, Kakor so nam zagotovili na skladu za razvoj, ne bodo pustili vplivati na potek lastninjenja ne direktorjem in ne politikom. sodišče pritožbe družbenega pravobranilca ni rešilo pravočasno, smo prišli v last sklada. LINIJA ni sporna glede premoženja, ne gre za oškodovanje družbenega premoženja, sporna je samo glede dejavnosti. Pravzaprav nobeno od teh 21 podjetij ne bi smelo biti preveč presenečeno, saj so prav vsa vedela, da je družbeni pravobranilec vložil tožbo. Kljub temu so po objavi informacije Avtobusni promet Murska Sobota je eno tistih podjetij, ki je bilo zaradi podržavljenja presenečeno, čeprav bi po revizijskem zapisniku SDK-ja takšno ukrepanje družbenega pravobranilca morali pričakovati. Pravzaprav je krivec sodišče, ki Se ni rešilo pritožbe, meni direktor Avtobusnega prometa Ivan Manc: Nas o tem ni obvestil še nihče, čeprav smo za mnenje prositi. Kolikor vem, se bo sklad moral najprej vpisati v sodni register kot lastnik tega dela družbenega premoženja, potem pa bo določil program lastninjenja, s tem da delavci ne bodo prikrajšani. Ker Pri nas sta torej sporni le vzporedna dejavnost in izplačilo odškodnine, ne pa sama ustanovitev LINIJE. Lastnik tega podjetja je 218 od skupno 280 delavcev, direktor pa prav tako g, Ivan Hanc. Tudi v Zdravilišču Moravske Toplice zanikajo, da bi v njihovem podjetju oškodovali družbeno premoženje. Šlo je le za prerazporeditev družbenega kapitala. Pravzaprav so zapleti nastali, ko se je hotelo zdravilišče z dokapitalizacijo rešiti finančnega bremena, ki je nastalo kot posledica velike naložbe in zaradi takratnega negativen ga prizvoka enega največjih slovenskih turističnih organizacij HIT Nova Gorica. Inšpektorji SDK-ja so ugotovili, da pri oceni premoženja ni bil izbran pravi tečaj marke, zato naj bi lastnikom 38 odstotkov kapitala dodelili za 2 odstotka preveliko vrednost kapitala. Skrbstvo sklada za razvoj se jim ne zdi črna varianta lastninjenja, ampak le eden od načinov lastninjenja preostalega dela družbenega premoženja. Vse to njihovega poslovanja in turističnega razvoja ne bo motilo. BERNARDA B.PEČEK ^davui tržni inšpektor Roman Kladmek o novi organiziranosti in delu 116 inšpektorjev Konec vpBva lokalnih oblasti . Od t u * je 1995 je državna uprava reorganizirarm, oprav- pristojnosti medobčinslte oziroma občinske na raven. Tudi tržna inšpekcija je postala organ v seslavi PonitaT j^^numske odnose ii v^, da imamo samo < inšpektor ^'^jeiie ni ’ druge inšpekcijske službe so organizirane in I .'bihist^ rettikali glavnim inšpektorjem oziroma posamei-J* bilo, voin, zaenkrat pa je na lokalni ravni še vse tako, ^kot 5^®lilj dosledni: službene avtomobile so si inšpektorji že *^dor prej pride (d<» ključev) prej melje (vozi), p^lsi nBni?, kdo bo plačal stroške za telefon, elektriko, Jbb v^ji druge potrebščine, ki so nastali v minulih tednih. inSpektotji še vedno z istimi sodelavci v istih Inšpektorju Romanu LL ‘ , "J p opravil prvo večjo skupno akcijo o razprodajah ’ '«bo postavili nekpj vprašanj. V Pomurju imamo namesto 4 kar 18 občin. Kakšno bo so-delovane inšpektorjev z vodstvi novih občin, je sploh potrebno? Jaz mislim, da ni potrebno nikakršno sodelovanje ... in razvoj in je enotno organizi- samo en tržni inšpektorat Slovenije in da s Primorske pojavi tudi v pomur- avtomobile so si inšpektorji že Kladošku, kije s 116 Ni nujno, vendar jaz zelo dvo-tnitn, da so trgovci pri vas v Po- murju bolj zavedni, bolj pošteni in do kupcev prijaznejši kot drugje v Slovenij. Jaz zelo dvomim, mislim, da so trgovci povsod enako pošteni, nepošteni ali delikventni. Kriterije bo potrebno poostriti, da bo enako povsod po Sloveniji, se približati povprečju Slovenije. Od skupnega števila tržnih inšpektorjev je kar 78 žensk in 60 moških. Osebno mislim, da je to delo primernejše za moške, je pa res, da ženske to nadomestijo na drug način, z natančnostjo, vestnostjo, prizadevnostjo in znano je, da so ženske praviloma take. lahko prabimo na mesec. Takšno delo je seveda dražje, vendar mora država razumeti nujnost večje učinkovitosti in potrebe po večjih materialnih sredstvih za dnevnice, kilometrino in drugo, Plače so pa drugo. Določene aktivnosti za povečanje plač inšpektorjev potekajo v okviru državne uprave, ker imajo res premajhne plače. Nekaj poskusov je m mislim, da se bo tistim, ki špektorji nimajo kaj dosti arbitrirati in svetovati. On je tisti, ki mora ugotavljati, ali se predpis izvaja ali ne. In če ugotovi, da se ne izvaja, mora v vsakem primeru takoj ukrepati in nič diskutirati, ali bo prijavil ali ne. To je naša usmeritev in to tudi terjamo od naših inšpektorjev, zato se je število prijav v zadnjem času zelo povečalo. Niti v primeru izdajanja ae jt drJo tržnih J*'' f fem spren*!.' Z k inCenier. ITcl.v'' - T''‘ prej Iti tuči iitganizacija snaka kr* m »j. Sedež enote trži^ ’’*l*ktiji bn ge »svet * je bil !«■ sedaj sedež miiliibi,tijV^(.jja ijuigitkeijmia. « pa izpostave -: Xndg«i. Ljuiom ia Mi ljudje bodo os ^Jb^kicijah. taki tut sptemet ‘^'udje, predpisi, ki sicei, iz je '^tio .. „0 I Uejlttrtto zasipali z delo ...jvcm P® jsiveiSaii. da je premalo inšpektorjev, potrebovali to jili okrog 'Ni . da to lahko vsai ptlWiHio not-tojinp delali. K*i »e tiče otganiza-rije, ie wiia» nespremenjena, je pa boljša boa ptei kes so sedaj neodvisni in ae na ta način nevtralizira vpliv teh lokalnih veljakov, " bomo vzpostavili lak način vodenja 'Z delt inšpektorjev, da jih botm lahko iniBh pmj Kontrolo, inšpektor- lOri« in lleli, '')o enako kot ostane , , ■ enote LjiiiLimeru in obratovalnih dovoljenj? Mislim, da tega že v polovici občin ni več, ker to ni inšpekcijsko delo in prav zaradi tega nismo mogli opravljati drugega dela. Mi smo že pred dvema letoma začeli z eno akcijo, da bi se tega dela znebili, po prvem aprilu pa tega prav gotovo ne bomo več delali. Za to naj poskrbijo upravne enote. Seveda pa za nas velja vsak klic potrošnika, vsako prijavo moramo rešiti Veliko zadev je v pristojnosti sodišča. Če kdo noče zamenjati pokvarjenega blaga, inšpektor ne more nič pomagati, ampak mora kupec tožiti trgovca, da mu bo izpolnil obvezo iz kupoprodajne pogodbe. Lahko mu bo pa pomagal, če mu bo rekel, da ni dobil garancije. Kakšne so bile najbolj pogoste prijave? Zelo veliko prijav imamo zaradi nedovoljenega opravljanja dejavnosti, torej šuSmarstva. Mi imamo konstatnte naloge in ena prvih Je preprečevanje dejavnosti brez ustreznih dovoljenj , to pomeni, če nekdo opravlja dejavnost in zato nima registriranega podjetja ali ni podjetnik posameznik. Tržni inšpektor ga lahko prijavi, izda odločbo o prepovedi dejavnosti in s tem se njegovo delo neha. Ugotovimo in prijavimo. Ne moremo pa preprečiti, da bo nehal opravljati prepovedano dejavnost. Tržni inšpektorji to težko dosežemo oziroma nismo uspešni. V čigavem interesu delajo tržni inšpektorji, v interesu potrošnikov ali ministrstva, države? No, to Je malce nenavadno postavljeno vprašanje. Na vsak način delujejo v skladu z načelom zakonitosti, to se pravi, da morajo in lahko ukrepajo le takrat, ko ugotovijo kršitev, za katero so pooblaščeni, da jo ugoiavljajo. Če inšpekcija nima pooblastila, da ugotavlja - bom banalno povedal - ali je pljuvanje po tleh prepovedano, v takem primeru ne sme ukrepati in tudi pri našem delu Je tako. Če Jo zakon pooblašča, mora ukrepati- Če so zakoni v službi ljudstva, smo tudi tržni inšpektorji v službi ljudstva, ne? Jaz mislim, da Je tako ali pa bi vsaj moralo biti. Prvi cilj, ki nas vodi pri tem delu. Je varovanje ekonomskih pravic potrošnika, to Je prvo, drugo, prav tako pomembno, pa Je zagotavljanje enakosti pogojev delovanja za vse tržne subjekte. Če ima torej kdo prostor tak kot mora biti ali ne. Je potrošniku vseeno, ni pa vseeno drugemu subjektu, ki Je moral veliko investirati. Vse pa mora biti v skladu s predpisi. Na primer, kakšen je cilj ene takih akcij, kot je bila ta o razprodajah? Da bi se razprodaje izboljšate... Cilj te akcije je bil izključno varovanje kupca, kajti če nekdo obesi tablo, da znižuje za 50%. mora znižati za toliko odstotkov vsaj 25% blaga iz razprodaje. Če ni tako, zavaja potrošnika in lažno objavlja lažne pogoje ter krade promet drugim. •r £ f jr. Se je v minulih letih število reklamacij kaj povečalo, so ljudje bolj občutljivi? Podatkov za celotno Slovenijo nimam, za Ljubljano jih imam in ven), da je dnevno približno 30 pritožb, zahtevkov, prošenj s strani potrošnikov, ki jih skušamo tudi rešiti, To je velika številka, ker v desetih dneh je to že tristo pritožb. Vse pritožbe dobimo prek svojih enot. Vsi inšpektorji v državi so za celotno območje tržne inšpekcije v državi, torej lahko inšpektor iz Lendave odide na povsem drug konec države in obratno - če jaz tako rečem. In to bomo tudi izvajali. Seveda mora biti takšno delo potem tudi bolje ali dodatno plačano, ne? No, plače ... Na vsak način vemo, da je inšpektor učinkovitejši, če ne dela v svojem bivalnem okolju. To dnevno premikanje inšpektorjev doslej ni bilo mogoče zaradi dosedanje organiziranosti, ker je bil pač inšpektor pristojen le za tisto občino, za katero je bil imenovan. To Je zdaj možno, vendar je jasno, da inšpektorja iz Lendave ne bomo pošiljali v Novo mesto, ampak bo že dovolj, da ga damo na primer na Ptuj. Odvisno pač od tega, koliko bomo imeli na voljo sredstev in materiala, koliko kretni dokazi, podatki, potem pa bomo ustrezno ukrepali. Zakaj je bila ta nova organiziranost tržnih inšpektorjev po načela vertikale nujna, samo za to, da ne bo več vpliva lokalnih politikov? Jaz sem prepričan, da Je to eden od osnovnh razlogov, drugi Je ta, da bi lahko koordinirali delo ifife*. 5" J — ostali na •"•l" “delo ’ Jih nadzirajo, se nnMijo. ker leni več dan 'im s* *?« ta lu VIII- • po- smo Jih Hočem . le pa neod- nii pa to Do Rc podfcu- POMteJU* k-at - j^ioKupovanja tiče, jr stvar zelo kočljiva. Jaz slišim z.'.-veliko stvari, pa je vse samo tekla kazala. Mene zanimajo sa’"'' Se je zelo «mo kon- enotno s strokovnega in časovnega vidika po vsej državi, ker vemo, da tudi sedaj Se vedno prihaja do ziik, kajti ljudje so ostali isti. ra- Roman Kladošek, glavni republiški trzni inšpektor Zdaj Že opazite, kje so vest-nejši, natančnejši inšpektorji in kje ne? Ja, zdaj se že vidi. Čeprav Je minil šele dober mesec. Prva taka skupnR akcija Je bila ob razprodajah In tukaj se že prav natančno vidi, da nekatere inšpekcije že sedaj odstopajo. Na primer v Murski Soboti Je naredila 41 pregledov in je bila po količini najbolj dejavna. Nisem pa zadovoljen z rezultati, ki bi morali biti drugačni, ostrejši. Če Je bilo 280 pregledov in 40 % kršitev, Je odstotek kazni v Pomurju nizek. Ni nujno, da je povsod enako? izpolnjuejo pogoje, to pa Je visoka izobrazba in najmanj pet let delovne dobe, kmalu poznalo pri plačah. Vsi drugi stroški za inšpekcije naj se financirajo iz stroškov za inšpekcije službe; za tržno inšpekcijo iz našega ministrstva. Še pomembneje Je, kako inšpekcija dela, kako Je učinkovita, kakšen odnos do dela ima, objektiven in enoten pristop do kršilcev, kako hitro ukrepa, Je učinkvitost dodeliti čim višje kazni? To je težko reči. Glede na to, da se te stvari na sodišču počasi rešujejo. prave ocene, kaj je boljše, nimamo, mislim pa, da tržni in- Kako učinkvite so te visoke kazni, ki veljajo zadnj zadnje leto? Prav gotovo so, učinek pa se bo pokazal Šele, ko se bodo te prijave rešile na sodišču, kajti višina kazni Je najmanj 400 tisoč za vsako fizično osebo in najmanj milijon za podjetje,Ampak teh odločb mi še nismo kaj dosti videli, zelo malo tega Je bilo rešeno. BERNARDA B.PEČEK stran 6 vestnik, 23. februarja 1^ [ Ošpic pri nas ni I sociala, šolstvo, zdravstvo Iz raziskav o naših družinah Ministrstvo za zdravstvo je pred časom v Sloveniji razglasilo epidemijo ošpic ter hkrati ugotovilo, da je ponoven pojav te bolezni posledica nepopolnega cepljenja otrok v posameznih okoljih. V Sloveniji naj bi bilo cepljenih le 90 odstotkov otrok, kar pa je po mnenju strokovnjakov premajhen obseg. Ošpice so se najprej pojavile v novomeški regip, potem konec leta na kočevskem in januarja še v Zavodu za invalidno mladino v Vipavi. [ Mladim priložnost za Starševstvo odločili za več otrok. Ne kaže spregledati ludi tovitve Nevenke Černigoj dar. V svoji raziskavi o življenja v družinskih skupni stih je -zapisala, da v najW ugodnih materialnih razinei**' živijo dvoroditeljske skupno®*^' Dvoroditeljske družine na boljšem samo glede rialnega položaja, ampat tudi več kulturnega Upi*; njihovi člani in članice sol** V naši pokrajini epidemije ošpic ni, saj imajo na Zavodu za zdravstveno varstvo Murska Sobota prijavljena le dva primera obolelosti. Zdravstveni domovi pa so tudi pri nas dobili navodila, da preverijo tako imenovani cepllni status ali ugotovijo, koliko otrok ni bilo cepljenih in zakaj ne ter jih potem tudi preventivno cepijo. Cepijo pa tudi vse, ki so bili v stiku z obolelimi In so bili cepljeni pred več kot letom dnt MH Bogate razprave o podaljšanem porodniškem dopustu so dobre tudi zato, ker se s tem načenja pomembno spoznanje: problematike nizke rodnosti se ne da rešiti $ poenostavljenimi, enovsebinski-mi ukrepi, ampak je treba razmišljati o več različnih ukrepih, ki pa bodo delovali usklajeno in povezano. Zaman je še tako dober ukrep. Če je osamljen, če mu na primer ne sledi naslednji, kajti prvi bo lahko brez učinka. Če ni drugega, ki prvega sploh omogoča. Gre torej za spoznanje prepletenosti družinskih odnosov ter odnosov z okoljem, in tako kot so pestre življenjske vezi, tako so lahko učinkoviti le ukrepi, ki so v medsebojni povezanosti in soodvisnosti. O novih šolskih zakonih Shmnski parlament naj bi se še ta mesec lotil tudi sprejemalca nove šolske zakonodaje, ki zajema predšolsko vzgojo, osnovno- in sre-diOešolsko izobraževanje ter izobraževanje odraslih. Kot smo že zapisali, so se na to temo pred kratkim zelo kresala mnenja na javni razpravi odbora za kulturo, šolstvo in šport v Ljubljani, katere smo se udeležili tudi iz našega uredništva. Od lanskega decembra tudi v Sloveniji poteka raziskava o rodnostnem obnašanju parov v slovenskem prostoru. Prva je tekla v sedemdesetih letih in prav tako kot tokratna bila del mednarodne raziskave Kot že omenjeno, je bilo največ nasprotnih pogledov v zvezi s priza devanjem slovenske Cerkve, ki jo podpirajo tudi nekatere stranke, glede uvedbe novega premeta o religijah v osnovno in srednjo šolo. Tudi vzgoja naj bi temeljila predvsem na vrednotah krščanstva. Slišati smo argumente za in proti. Pravzaprav so prevladovati tisti, ki so temu nasprotovali. Povzemamo nekaj njihovih ugotovitev. - Če je cilj tega predmeta seznanjanje z vedenjem o verstvih, zlasti tistih, ki so vplivala tudi na slovensko kulturnozgodovinsko tradicijo, sodi seveda ta snov v okvir dozdajšnjih obveznih predmetov, od zgodovine in slovenščine do filozofije. Ta tematika ne more biti predmet izbire. Če pa je cilj tega utrjevanje vrednostnega sistema na Slovenskem, pa je vprašanje, ali je to res mogoče rešiti z vpeljavo novega predmeta. Ati se niso učitelji v naših javnih šolah, razen redkih izjem, tudi doslej ravnati v skladu s splošnoveljavnimi vrednotami, tudi tistimi, ki temeljijo na krščanski etiki? Mar so koga vzgajati, naj krade, ubija, ne spoštuje očeta in matere - Govoriti o krščanski morali in krščanskih vrednotah kot o absolutnih načelih in vrednotah, je iz zornega kota zgodovine nesmisel, iz zornega kota družbe pa značilno ideološko početje. Zato je tudi pojem »krščanska civilizacija* vprašljiv. Saj ni enega samega krščanstva in ga nikoli ni bilo, razen morebiti za Jezusovim omizjem. Sicer pa so močnejše frakcije vselej - ne brez nasilja - odstranile šibkejše. V resnici ni nič bolj moralnega od znanosti. Taje poštena ati pa sploh ni znanost - Pri razpravah o verskem pouku v šoti kot posebnem predmetu ne gre za nasprotovanje takšnemu predlogu, temveč zavzemanju, da bi imel takšen predmet konfesionalni status. Katoliška cerkvena stran ga zagovarja, češ da tak verski pouk vpeljuje v javno Solo pluralizem in odpravlja enoumje prejšnjega komunističnega sistema. Vendar pa bi tak predmet vpeljal dualizem, in ne pluralizma. Bil bi namreč »enoumno usmerjen« v določeno vero in bi ga morali zato poučevati le ustrezni »enoumno« usposobljeni učitelji. Tudi učenci bi najbrž morali vsi postati samo »pravoverni«. - Dušebrižniki so že davno tarnati, da je mladina lahkomiselna, zanikrna in lena (Jutro, 7. 3, 1928), da vlada moralni razkroj na vzgojnem področju (Jutro, 3, 1, 1933) ali da naša Sola tiči v učenjaškem mandarinstvu na eni strani in lenem buržuatizmu na drugi strani (Slovenec, 14.9. 1935). Tosobili Časi verouka v Šolah in klasičnih gimnazijah. Zakaj takrat ni bila mladina po meri odraslih, če je bilo vse tisto, kar bi danes želeli ponovno uzakoniti, izpolnjeno? Splošno mnenje pa je, da bi morala javna šola dopuščati nevtralnost do temeljnih vrednot ter dopuščati in spodbujati svobodno izbiro učencem, učiteljem in staršem. Združenih narodov. Raziskavo vodijo strokovnjaki Inštituta za varovanje zdravja. Zavod za statistiko republike Slovenije, Ginekološka klinika v Ljubljani in Inštitut za sociologijo Fakultete za družbene vede, V njej nameravajo zajeti dva tisoč moških in tri tisoč žensk, starih od 15 do 45 let v 300 krajevnih skupnostih. Anketiranci bodo tudi iz krajevnih skupnosti naše pokrajine. Strokovnjaki seveda pričakujejo pomoč za izpeljavo ankete in razglašajo moto Dajmo mladim priložnost, da se bodo lahko odločali za starševstvo. Na rezultate ankete bo treba počakati še leto ali dve, objave vredna pa so nekatera zelo zanimiva spoznanja novejših družinskih raziskav pri nas. Zelo zanimivo je na primer vprašanje odnosa med otroki in starši v družini ali vprašanje generacijske pripadnosti. Center za socialno psihologijo fakultete za družbene vede je 2310 mladih dijakov in dijakinj srednjih Šol spraševal, kako pomembne so naštete osebe (oče, mati, brat, sestra, najboljši prijatelji in drugi) v njihovem življenju. Po podatkih sodeč, več ne bi mogli govoriti o pretiranem generacijskem konfliktu v družinah in tudi ne, da starši izvajajo avtoriteto s prisilo in kaznovanjem, V svetu mladih namreč osrednjo mesto zasedajo najožji družinski člani in šele potem prijatelji in prijateljice. V ta krog pa ne sodijo so- šoki ali učitelji. Da se odnosi med starši in otroki spreminjajo, so potem potrdili tudi z drugimi vprašanji, kjer so mladi izpovedati, da njihov odnos s starši temelji na pomoči, spodbujanju in zaupanju. Družina veliko pomeni tudi drugim starejšim starostnim skupinam. Poleg poklicnega delajo namreč štejejo prav vse starostne skupine med najpomembnejša področja svojega življenja. (Podatki iz raziskave Slovensko javno mnenje 92). Iz iste baze podatkov je tudi ta. da je med dejanskim in željenim številom otrok precejšen razkorak. Rodi se namreč več edincev in manj tretjih otrok, kot si jih ljudje želijo. Prav ta podatek je zelo zanimiv in upravičuje razmišljanje, da je potrebno vide tiste ovire, da se mladi potem, čeprav so si želeli drugače, niso izobraženi, imajo pesl^^ življenjski slog in pogost socialne stike stike družinskega kroga. Dniga*^ je predvsem v vaških ie* teljskih družinah, kjer K™ pokazateljev n ižjega soci^’’® statusa in tudi neugodnih H terialnih razmer za življenj Ekonomska kriza sc pri ; ditcljskih družinah " tako zelo, da (po osebnih o*' nah članov družine) otroki z dvema povprec^ plačama niso mogle paf’' minimalnih življenjskih škov. Avtorica raziskave J® - i pisala naslednjo ugotovi , »Socialne politike se na »OULldUlC? PUUIJKP ov I*** ......... prizadeti pa so zlasti enoroditeljskih družin, j re ima kopičenje deprivacij J spremembe odzivajo z goročne posledice,« I J. G. Zoisovi štipendisti Poleg posebnih izobraževalnih skladov, kakršna sta Izobraževalna fondacija Pomurja s sedežem v M. Soboti, ki daje enkratno denarno pomoč nadarjenim dijakom, študentom in podiplomcem, ter Sklad Viktorja in Julijane Kukovec s sedežem v Ljutomeru, iz katerega Štipendirajo študente medicine, se lahko izrazito nadarjeni dijaki in študenti potegujejo tudi za Zoisove štipendije. V Sloveniji jih v tem šolskem letu prejema okrog 7.000 mladih, med ujimi jih je 416 iz Pomurja. Kot med drugim pravi vodja poklicnega svetovanja in štipendiranja pri Območni enoti Republiškega zavoda za zaposlovanje Murska Sobota ANGELA MARTON, ne morejo biti zadovoljni z načinom odkrivanja nadarjenih učencev v osnovnih šolah, saj o njih v glavnem razmišljajo šele tedaj, ko so v 8. razredu in se pogovarjajo o štipendiranju. Ne sto- Izobraževalna fondacija Pomurja spodbuja nadarjene dijake in študente, denarno pomoč pa namenja tudi podiplomcem Pomembna naložba v znanje rijo pa tega zato, in to žeP’‘J: njo pa lega zaio, iii da bi jih spremljali in spodbujali. Pri tem mišljeni le pridni učenci. P lahko iieitetii marsikje lahko učitelji marsikje ' r ndlP bijo«, temveč bi morali v vati pri njih resnični = darjenost. Njihovo izrazito in! no nadarjenost ugotavlj®!®^. podlagi rezultatov ‘•i ,10 d cijskega preskusa in 2 dodatnimi preskusi. Izpolnjevanje nih kriterijev pa ugotavljal® podlagi podatkov iz izbiri poklica ter podat'*’^, udeležbi in dosežkih nat® . D 0 tJ --------- -------- , tekmovanjih. Šteje se. n® »j didat izpolnjuje pogoje^ delitev Zoisove štipendij®^ I LSlf Zoisove štipendij^ I ___________rtOSin?. ' se po predpisanem uvrsti v zgornjo 3-odstotn® - stvico svoje generacije. ^ Za izrazito umetnišk^j^j, darjenega pa se šteje kaP iM f 4 ■?» V zadnjem času tudi pri nas spoznavamo, daje lahko zelo koristno, če pri izobraževalcu posebej spodbujamo tiste, ki kažejo, da so nadpovprečno sposobni. Pravimo tudi, da so nadarjeni. Pričakujemo namreč lahko, da bodo le-ti postali tudi kadri, ki bodo s svojim znanjem več pripomogli k razvoju - kjer bodo delali - kot večina drugih. Mnogi med ujimi imajo tudi željo po dodatnem izpo-polujevauju, po poglabljauju svojega znapja na različnih področjih, pa tega ne morejo storiti zaradi finančnih razlogov oziroma jih k temu ne spodbujamo dovolj. Da bi storili korak d|je od teh ugotovitev, so decembra 1993. (na pobudo dr. Etelke Korpič - Horvat) ustanovili Izobraževalno fundacijo Pomurja s sedežem v Murski Soboti. Pred kratkim je ta fondacjja podala poročilo o enoletnem delovanju, s katerim nas je na tiskovni konferenci seznanila predsednica Cvetka Čahuk - Mandič. L. i J iiiiint. I ti L Konec januarja je prenehala delovati lekarna, ki so jo imele v Radencih Pomurske lekarne, kar je zelo prizadelo ljudi, ki so bili navezani na to lekarno. Prejšnjo soboto pa so Radencih dobili novo sodobno lekarno, ki jo je v Prekmurskem domu odprla mag. Nada Frangež. Prostori, ki jih je odstopila Radenska, merijo 70 kvadratnih metrov, lekarna pa je odprta med 8.30 in 16.00. F. KI. FOTO: NJ Govorimo lahko o spodbudnih rezultatih. Pomurska izobraževalna fondacija. ki se je rodila celo pred slovensko znanstveno fondacijo v Ljubljani. potrjuje pričakovanje, da je investiranje v kadre zares pomembna strateška naložba. Tisti, ki bodo imeli več znanja, bodo po pričakovanju ustvarjali večji kapital. Tako je namreč drugod v razvitih državah. Lani je uspelo fondaciji zbrati 4,1 milijona tolarjev, ta denar pa so namenili 16 štu- detitom in 3 dijakom za nakup računalniške opreme, po 7 dijakom in študentom za tečaje tujih jezikov, 5 študentom za nakup strokovne literature ter 1 dijaku, 7 Študentom in 4 podiplomcem za izpopolnjevanje v stroki. V skladu s sprejetimi kriteriji lahko zaprosijo za finančno pomoč tisti dijaki ( 3, in 4. letnikov), študenti in po-diplomci, ki imajo odličen uspeh oziroma povprečno oceno najmanj 7,5. Njihovo stalno bivališče pa mora biti na območju Pomurja. Denar v sklad je prispevalo 37 pravnih oseb (podjetja, ustanove), od tega 25 iz prejšnje soboške, 6 iz lendavske, 5 iz gornjeradgonske in 1 iz ljutomerske občine. Med člani pa je tudi 28 posameznikov. Kako naprej? Na nedavni letni skupščini fondacije so si zadali kot prvo nalogo skrb za pridobivanje novih članov in s tem finančno rast sklada. Poleg že ustaljenih oblik pomoči nadarjenim dijakom in študentom ter podiplomcem bodo mladim pomagali tudi pri iskanju možnosti dopolnilnega izobraževanja v tujini ter pridobivanju štipendij drugih ustanov. Vsi prejemniki pomoči iz fondacije pa se bodo morali po novem pisno zavezati, da bodo dodatno pridobljeno znanje posredovali mladim v regiji (predavanja, razstave idr.). »Štipendije« pa bodo odslej namenjali praviloma samo za razne izobraževalne oblike, To bo namreč prioriteta. JOŽE GRAJ UUlJVllVgU JkVJ’-' ■" , 11^ , kije prejel naj višje nagrade, osvojil eno j. prvih mest na republiŠt^P^^ip movanju, mednarodni* • t nanje ali pa se uvrstil v mednarodnih tekmovstJl' dlogi za podelitev Zoii^'^.^f pendije posameznim se oblikujejo na skupi^^j^r pogovoru o poklicnih tvah v 8.* razredu osnovn® izjemoma pa lahko dajn^ pobudo tudi strokovni srednjih in visokih Šot O. se dijak ali študent izobraževanja v njihoveP* ^jiii f; du izkaže z dosežkom, ki kaže na nadarjenost. Takšnih predlogov tem šolskem letu za srednješolce 22 in so 12 tudi podelili lebiK! 1 pendijo. Četudi nekateri izpolnjujejo vse strok<*^^p/ goje, pa štipendije ne ■ i;i(i dobiti zaradi pv®® ,(l*' druiins^ji* prejemkov na isP' i.])) na. Tistim, ki med -šolanjem ne dosegaj*’ voljivcga uspeha, p^ J*’ iouMP' tl r ! 3 vestnik j3. februarja 1995 stran 7 kmetijska panorama sprejemom zakona o blagovnih rezervah Z zakonom do tržnih redov ohra*'*^**^* vlada je že pred koncem lanskega leta predložila t sedtd**"™ ^koru zakon o blagovnih rezervah, s katerim blagov^** *** pravice države pri programiranju ttržavnih rezerv. Ker predlagano besedilo zakona ob prvi obravna- vi ni hii k-- oeseaijo zagona od prvi o o ravna- le vlada** vsebinsko spremenjeno, vse dodatne prcdEoKc pa hovnn n bi dopolnjen predlog zakona že kmalu po- nOVTIft n 't I --- '•''puimcil pieuiug ZiULUHit zc luiuu pj- obravna * /pa predlaga, da bi dru^ la Iretia Prišlo do** S sprejemom zakona se namreč mudi, da bf bE PrihaisH materialne škode, saj je namreč do ufe že zabelo t te to pri blagovnih rezervah v občinah. tijskih pridelkov, V osmem členu zakona je namreč določeno, da zaradi minimalne preskrbe s temi pridelki vlada določi, da jih morajo blagovne rezerve odkupiti po predpisanih zaščitnih cenah, če njihove tržne cene padejo pod ra- ven zaščitnih cen. Sprejem zakona o blagovnih rezervah pa je tudi pogoj za sprejem tržnih redov za posamezne kmetijske proizvode, V vladi so se namreč obvezali, da bodo tržne rede sprejeli, v kmetijskem ministrstvu pa imajo že pripravljene tudi revidirane kalkulacije, ki bodo kot osnova za določitev odkupnih oziroma zaščitnih cen posameznih kmetijskih proizvo- dov. L, KOVAČ občinah se namreč do- Jk^PiihRj.do prodaje bh: PonekoT*^^^'*’ rezervah, larf? sk- ajscneobjekte.kisojihvpre-teklosti gradili ' V rezervah, s sredstvi za bla- strstvo za ekonomske odnose in odnose govne rezerve. Novost tega zakona je tudi, da se ustanavlja nov Zavod za blagovne rezerve, ki bo prevzel naloge sedanje direkcije za blagovne rezerve in naloge, ki so jih do zdaj začasno opravljali občinski organi. vlade Ko ni Drnovška - o hruškah s. niu tl) v celoti ■.J ' ^Jružitvi blago zato je rešitev le občinah vnih rezerv V v V enotne državne bla- Za kmetij ce je še posebno zanimiv tisti del zakona, ki govori o določanju blagovnih rezerv za posamezne vrste kme- Priznanje ljubljanskemu riiiskeniu sejmu praznme letos 40. obletnico svojega delo’ ^Pecialhir, «r>«lm> oceRjevanje vin se je v štirih tlcsetlftj'ih razvilo 1» nje n ih "t prireditev, ki skrbi za promocijo Slove- H|- . PfltBJ dosežkov s področji tiBograttnJštvi in prireditve pa je tudi dvigniti vlmko JiDltoro, M še ^^“tezviiveJo — . f dnhi^iifilu vtBskE sc Jr bi k Jr v tem risskiii '’3J''ečjih in najuspešnejših mednarodnih ocenjevanj viel tild * M ziradi svoje strokovnosti pa ga je pod svoje ' Mednarodni urad za trto in vino v Parizu. Na zadnji seji je vlada EepubHke Slovenije uskladila besedilo predloga o zemljiški kiOigi za tretjo obravnavo in upoštevala vse amandmaje, ki so bdi sprejeti v drugi obravnavi. Vlada Bepublike Slovenije Je lani septembra uvedla posebne dajatve za uvoz hrušk z namenom, da zaščiti domače pridelovalce; pričakovana Je bila namreč obilna letina tega sadja. S tem ukrepom je bOa dosežena primerna raven odkupnih cen hrušk lanske tetine. Zdaj pa m več razlogov, da bi ukrep zaščite še napr^ ddovat, zato je vlada na zadelji seji sprejela uredbo, s katero ukinja posebno dajatev pri uvozu hrušk, ki bo začela veljati z dnem objave v Uradnem listu. Vlada je na zadnji seji sprejela tudi uredbo o načinu izdelave razdelitvene bilance in načinu ugotavljanja deleža občin v družbenem kapitalu obstoječih veterinarskih zavodov. Vse to bo pripravljeno na osnovi Zakona o veterinarstvu. Po aktu o načinu izdelave razdelitvene bilance bodg pripravljene lciq. loor. . ut l^/flednarodno tudi Evt** pnz- bansko Ocenjevanje svetovna medalje in diplome je mogoče uporabljati v reklamne namene pri promociji vin v državah te zveze. Sejem Vino Ljubljana je včlanjen tudi v Federacijo največjih mednarodnih ^^^gonski izletu . Dl Rad) ic i, .-.^Kapelskih go-Radgone je tic i, f, - "V preit " Popravilo "^-Avsu? V^svoječla-* j® 109 J?' se j planov, ogledali Pa Met So si pajvečjo vinsko ™*Avct ■ vinsko ranijo tudi "‘h Vi- .^ina, ki ga od po Vsem sve- več kot in 2 vin različ- tazličnih vi- ijue območij, strokovnega ocenjevanj vinskih vzorcev in alkoholnih pijač, to pa je za ljubljanski sejem Še toliko večje priznanje, saj je v to federacijo včlanjenih le 7 vinskih ocenjevanj, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje. Kot so nam sporočili iz ljubljanskega sejma Vino, je sredi februarja potekal v Parizu tretji sestanek federacije, na katerem so izvolili nov upravni odbor in novo vodstvo. Vodenje predsedstva so za naslednja tri leta zaupali ljubljanskemu ocenjevanju vin oziroma Borutu Jeršetu, generalnemu direktorju Ljubljanskega sejma. Ne tem sestanku so sprejeli tudi pravila delovanja federacije, kot temeljno nalogo zveze pa so opredelili promocijo vseh sedmih ocenjevanj, ki sodelujejo v zvezi. Sprejeli so tudi program ocenjevanj za letos in prihodnje leto ter se dogovorili za pomoč pri zagotavljanju večjega števila vzorcev na razdružitvene in otvoritvene bilance obstoječih veterinarskih in kmetijsko-veterinar-skih zavodov in razdružitev njihovih ‘sredstev ter obveznosti na javni veterinarski zavod in na tisti del družbenega kapitala, ki je namenjen zasebni veterinarski praksi, torej lastninjet^u, pri kmetijsko-veterinarskih zavodih pa tudi na kmetijski del. Vladaje obravnavala tudi predlog zakona o spremem- bah in dopolnitvah zakona o davku od dobička pravnih oseb za tretjo obravnavo in ga hkrati z amandmaji vlade posredovala v obravnavo in sprejem državnemu zboru Republike Slovenije. Po tem predlogu naj bi se določbe zakona, ki so ugodnejše, za davčne zavezance -sem sodi predvsem znižana davčna stopnja s 30 na 25 odstotkov - uporabljale že za obračun davka od dobička za leto 1994, Hkrati je vlada sklenila predlagati državnemu zboru, da spremembe in dopolnitev zakona o davku o dobičku pravnih oseb otiravnava na februarskem zasedanju, saj bo tako davčnim zavezancem omogočeno, da pravilno in v skladu z zakonom pripravijo končne obračune za leto 1994. Matjan Horvat Tečaj za stekleničenje vina Zima je najprimernejši čas za izobraževanje in usposablja rde kme-tjjcev. Čeprav vreme v iztekajočem se mesecu ni bilo niti malo zimsko in so mnogi vinogradniki delali v vinogradu, tudi na usposabljanje niso pozabili. Strokovni posvet za pomurske vinogradnike je pred kratkim v Murski Soboti pripravila kmetijska svetovalna služba, posamezna društva vinogradnikov pa so poskrbela tudi za svoje člane. ocenjevanjih. Letošnje L- Kramberger ocenjevanje vin v okviru mednarodnega sejma Vino Ljubljana bo od 22. do 27. maja. V Dobrovniku vinogradniki svojega društva nimajo, zato pa je zanje poskrbelo turistično društvo, ki je organiziralo tečaj o stekleničenju vina. Ta sc bo začel to soboto ob 9. uri v gostilni Pri Lujzi, trajal bo 42 ur, udeleženci pa se bodo usposobili za stekleničenje vina. S potrdilom o uspešno končanem tečaju bodo vinogradniki lahko stekleničili vina za prodajo. Udeleženci tečaja bodo morali zanj prispevati 15 tisoč tolarjev, del stroškov pa bosta pokrili Kmetijska zadruga Dobrovnik in občina Lendava. V ceno tečaja so vključena predavanja, strokovna literatura, preskus znanja ter strokovna ekskurzija v Maribor, ki jo bodo pripravili po končanem tečaju. Organizatorji tečaja pravjjo, daje zanj precejšnje zanimanje, prijave pa bodo sprejemali tudi v soboto pred začetkom L. KOVAČ tečaja. L. KOVAČ P O 5 tu s tu Dc iy rt o .-J >tri ijVS hasico, Sl ao 6ew JHOfroče Bo TAKO TODi PiEMl USTCLO r^tTi DO . Poskusi pri zatiranju plevelov v koruzi Javna kmetijska svetovalna služba je tudi v lanskem letu opravila vrsto demonstracijskih poskusov na posattiezilih kinetijah, tokrat pa objavljamo opis dveh poskusov zatiranja plevelov v koruznih posevkih. Poskus na kmetiji Milana Legena v Bunčanih splošni podatki Velikost parcele: 2 ha Tip zemlje: meljasto ilovnata, ilovnata Poljščina: koruza Sorta: BC 37-86, MARISTA, EVA Gnojenje: Setev: sv. gnojevka NPK 6:12:24 UREA 26. 4. 1994 22 m’/ha 600 kg/ha 150 kg/ha Zaščita posevka pred pleveli Tri različice škropljenja plevelov v koruzi po vzniku (koruze in plevelov). 1. 2. 3. TAROT -I- BANVEL -b PINOVIT-N TAROT -h STARANE 250 + PINOVIT N MOTIVELL -b BASAGRAN FORTE -b C[TOWETT 40 gOia 0,3 Vha 0,1% 30 gOia 0,4 1/ha 0,1% 0,65 Vha 1,0 1/ha 0,1% škropljenje je bilo 28. 5. 1994 v lepem suhem vremenu s škropilnico KŽK Kranj, poraba 3401 škropilne brozge na ha. - razvojni Stadij poljščine: 5-6 listov - razvojni Stadij glavnih plevelov: Echinachloa c, gaili (navadna kostreba) Amarantus retrofl, (srhkodlakavi Sčir) Chenopodium album (bela metlika) Polygonuni persic (breskova dresen) Slellaria medi a (navadna zvezdica) Albutilon teop. (baržunasti oslez) do 15 cm do 15 cm do 15 cm 10-15 cm v cvetu do 15 cm Ugotavljanje učinkovitosti pripravkov je bilo 17. 6. 1994 po bonitacijski skali EWRC-a (Evropskega sveta za raziskavo plevela) Skupna pokrovnost plevelov na kontrolni parceli je bila 85%, od tega: SČir dresni b. metlika ko^treba 25% 20% 20% 30% Drugi pleveli 5% (oziroma v otokih) Sklepna tuisel Vse tri različice so se izkazale kot zelo dobrejn bi jih lahko priporočali za uporabo v praksi, 2a spoznanje boljši je bil učinek pri varianti 1 različice na širokolistne plevele. Vzrok za to verjetno premajhni odmerki pri različicah 2 in 3 za zatiranje plevelov v takem razvojnem stadiju, kar nam lahko rabi kot dodatna informacija. Glede na to da je bil posevek samo enkrat škropljen z zmanjšanimi odmerki zaščitnih sredstev in so bili dosežem zelo dobri rezultati, sem prepričan, da se bodo različice preskušane v tem poskusu, uveljavile tudi v splošni predelavi zaradi ekoloških, organizacijskih in ekonomskih interesov. Drago LEGEN, dipl inž. kmet Poskus na kmetiji Janka Seršena v Stročji vasi DIVJI SIREK (SORGUM HALEPENSE) Večletna trava, ki se razmnožuje s semenom z rizomi, 1 bilka ima več kot 300 semen, ki ostanejo vitalna več let. Divji sirek lahko v enem letu tvori 600 rizomov, težkih 33t. Verjetno je iz teh podatkov dovolj jasno, kako zelo se moramo bati zapijevelnosti z divjim sirkom, ki se je začel širiti na naša polja. Namen poskusa: učinkovitost delovanja herbicidov na divji sirek Kraj poskusa: Ljutomer Datum setve: 23. 4. 1994, sorta EVA Gnojenje: NPK 6:12:24, 550kg0ia KAN, 330kg/ha Zaščita 1. RAZLIČICA MOTIVELL v aplikaciji Split z dodatkom močila CITOIVET postopek MOTIVELL 0,71/ha-f-CITOWET 0,21/ha, 23,5. sirek ima 3-5 listov MOTIVELL 0,51/lia-(-C1TOWET 0,21/h3, 2.6. sirek ima 5-6 listov 2. RAZLIČICA TAROT v aplikaciji Split z dodatkom močila PINOVIT N postopek TAROT 30g/ha -h PINOVIT N 0,1%, 23.5. sirek ima 3-5 listov TAROT 30g/ha-t-PINOVIT N 0,1%. 2.6. sirek ima 5-6 listov 3. RAZLIČICA TELL v enkratnem odmerku z dodatkom močila EXRAVON postopek TELL 40g/ha + EXRAVON 300ml/ha, 23.5. sirek ima 3-5 listov Zaradi zapleveljenosti površine s Slakom in nekaterimi drugimi širokoiist-nimi pleveli smo v vseh kombinacijah ob prvem zatiranju dodali 2,4 D RATIONAL, in sicer 11/ha. Sklepna misel Teden dni po prvem škropljenju z vsemi tremi herbicidi se je že pokazala učinkovitost delovanja, in sicer v zaostali rasti divjega sirka. Sprva je kazalo, da bo različica 3 - TELL v enkratnem odmerku - najboljša. Med različicami 1 in 2 ni bilo bistvenih razlik. Drugo škropljenje smo izvedli deset dni po prvem. Po desetih dneh smo spet pregledali posevke. LFgotovili smo, da je začel divji sirek, škropljen s TAROTOM in MOTIVELLOM vidno propadati - bilke so vijoličasto obarvane in krhke, rizomi se ne razvijajo. Drugačna slika je na polju, Škropljenem s TELLOM. Bilke se sicer niso razvijale, vendar ni bilo znakov propadanja. Iz tega bi verjetno lahko sklepali, da bi tudi pri zatiranju s TELLOM morali preiti na aplikacijo split. (Za enkratno dozo je bilo dogovorjeno z izdelovalcem). Med različicama I in 2 tudi v drugo ni bilo vidnejših razlik, mogoče le toliko, da se je pri škropljenju s TAROTOM poznalo nekoliko hitrejše delovanje. Dokončno pa tega še ne moremo reči, saj bomo šele jeseni videli, koliko bilk divjega sirka nam bo Se ostalo na posameznem poskusnem polju. Zatiranja divjega sirka se bo potrebno lotiti zelo resno in sistematično, saj se boste lahko pri ogledu na polju prepričali - glede na kontrolne površine - kaj pomeni zapleveljenost z divjim sirkom. Marjana Sovič, kmet. inž. stran 8 vestnik, 23, februarja]^ gospodarstvo Po lastninjenju začudeno vprašanje: kdo vse ima sploh družbeno premoženje Seznami podjetij kot rešeto Agencija za prestrukturiranje in privatizacijo je sestavila seznam podjetij z družbenim kapitalom, ki do konca teta niša oddala programa lastninjenja. Na listo so uvrstili 108 podjetij ter jih potem tudi javno objavili. Toda seznam je prava slika naših nepopolnih in nerealnih podatkov in je lahko v posmeh računalniški dobi. Prav nihče v Sloveniji namreč nima popolnega seznama delujočih podjetij in niti ue more povedati, kako je z njihovim statusom ter lastništvom. Podatki, ki jih je iz registra dobila tudi agencija, imajo namreč dolgo brado, zato je ob vsem umestno vprašanje, koliko je dejansko sploh vseh podjetij, ki imajo družbeni kapital. Če ni popolnega seznama, potem je čisto lahko, da se bo kakšno podjetje »izmuznilo« lastninskemu postopku. Tudi Andrej Simonič z agencije je namreč priznal, da imajo tudi seznam od 400 do 500 podjetij, za katera sumijo, da imajo družbeni kapital, vendar ga ne upajo javno objaviti. Zanje se ne ve, ali so zavodi ali podjetja, ali so ali niso gospodarske javne službe ali podje^a, ki so nekdaj bila delovne skupnosti, tozdi in drugo. Podatki so neuporabni, agencija pa tudi ne bo imela ne ljudi, ne časa in ne denarja, da bi iskala tiste, ki so se potuhnili, in čistila sezname podjetij, ki so zaradi različnih namenov še vedno na papirju. Na ^znainu.pp^tg,, ll do konca lanskega teta niso oddaja Sest podjetij iz u^ pt lastninjenja, je tudi jine. kotlu o gaspodarsKih družbah in čakajo na odloiSK) o registraciji on sodišču. R« da no bili v registeit prej v^eni Kot po^ei^ai meSa- Po sezamu pravobranilca jc » radi o&odov^ nega preinc^histiltt P®* tij, m^ njimi ifO tudt A" bušni promet * bota in sfce Toplice Utr sejem, " Program lastninskega preoblikovanja je do konca lanskega leta oddalo 1365 podjetij z družbenim premoženjem, 108 jih programa naj ne bi oddalo, v 260 podjetjih pa Se vedno traja revizija. Do konca lanskega leta so morala podjetja pridobiti drugo soglasje ageiicije in vložiti zahtevo za vpis v sodni register, Če pa tega niso storila, je nanjo prišla pristojnost glede izbire in izvedbe postopka lastninskega preoblikovanja. Z agencije tudi sporočajo, da v oddane programe podjetij ne bodo posegali in da se bodo podjetja lahko lastninila po programu, ki so jim ga poslali do konca lanskega leta, če seveda ne bo bistvenih pripomb. Spremenilo se bo samo to, da ne bodo več dajali soglasja, ampak bodo izrekli sklep. Agencija se torej ne bo vmešavala v izvedbo lastninskega preoblikovanja pa tudi ne v izbiro metod. Izjema pa so tista podjetja, ki niso predvidela interne razdelitve in notranjega odkupa. Zaposlenim v teh podjetjih mora namreč na KONKUfflCM Agrometknr, proizsaidli^a perutninskega mesa Murska Sobota. Pa^etje torej, ki je bilo v lasri Korželovega skb^ Po odkupu kapitala ^tada je lo drn^a z run^eno odgovornostjo ^anŠt iamnilfet. v skladovem lastništvu pa je še vedno 11 ctdsc nja, ki ga ima ruzervimnili za tefeaio|enje; za^xi^ni&. AgromerKtut.se lor^ ni mč^el lastniniti po zagonu o lasfciaskem ipeobliko-vanju. iidustrgu vozB iu lanetijske m^anlo^ Ejutumet, Podjetje, ki je po stečaju le se na paiHiiju, Industr^a vozil in Kmetijske mehani-zaege je bila ustanovite^' podjetja T^nostroj. Modema o{menja. ' KK ftadgoBa, PodJ^ za pusUtvui inženi* (B^. Podjetje na papirju, obsfealo pa bo dotlej« dokler uc bodo tešem detu^tfetlizactjski zahtevki. Premoženje podjetja jč bilo premo-Icuje. razrteljeno med usianovttč^. prav tako pa zaposlene rtelavee. lia je družba z polno odgovornost]o. kKie zbrisali iz tcgi^, ko bodo rešeni ^BudonaUzadjskt zahteidd. ABkioluHinos, pnUcljr 1« flKBRlIi ^utir-tnli nad (ccu, lih fe mm, V podjetju teli nad (etu, jih je ageBdja uvrstila ns seznam pndjcnj e msi^da-tt&n pre^tamora M^njeij|% ^r^hefiesj. saj so opravili dofcapl^lizadio po za- lastnikom, voM^lje bila lastasl Urniki" ue^ premoženja le občina, lor^ |e do tisa 'družbeno premoženj z znanim lastfekBmu testništvo pa so s dbepom sKupščliig ile koncem iansK^ leta. ProizToduu ttg«etaslr(i pinHjlefe Modelu Bradavu. ua paj^u, i^iderem naj ti šlo tuO SKl tuje aritoma lastniStvo. podlagi določb zakona o i ■ tizaciji pravnih osen ’ sklada za razvoj in agencije ponuditi interna . delitev in notranji odkup' . Za vsa podjetja, ki niso predložila, bo morala sprejeti odločil®'' biri načina preoblikovapP ■ tudi narediti vse, da sei®^ olastnini. In kakobospa^f’- i^BriiNS, IHRl^edligH »ndavfu Bo^etje p ieufiM^rtdl BiOHrialo« ®«tt8aviu Pošlje |e bilo ta rsaarijakem postopku, zato je vodstvo tneai!©. da zaradi tega programa lastninjenja ni potr^hio pripraviti. Mnenja o tem so bite namreč deljena. Drugi vzrok za onudo |e O po besedah direktorja Štefana Orvata v fen, da je podjetje ostiLo brei dirilktorja Sedfeji je vode-uje prevzel šele novembra. , I “ Tretji problepi ker je v pe^tju zap^ stisni le 18 detavddvj:: vretji®!« podjcti^pa je velkti, Tako bi lahko z notraB^bS edks^m in interno razdelit vijo olastninili največ deset od- iTotkoL' preBiožfa^; podjetja. V sTotkoL' prcBiozcn^^ podjetja. z agencijo so izv^fet^ fe pnc^pwnizn»^in|o- nje, kljtib zamudi ter upi^6tew|e^ vzroke za to, Se vedno lahko pripravijo, vendar se bo agencija odločila, ali ga bo upoštevala ali ae. Zato imajo pomislek, ali je paioetno dati denar za pripravo programa, ter ne vedo, če ga bodo potem sploh upoštevali. ki so v revizijskem Če je družbeni pra»at'-na podlagi revizijske ‘--T j-iP' po lastninskem zakonu tožbo, je celotni družb eni', tal podjetja postal , I sklada za razvoj in se bf^i' nil po zakonu o priv«"-pravnih oseb v njego*^ Spet vrzel: tudi sklati polnega seznama teh in nobenega zakonskega , po katerem bi v tem P” lahko prenesel Podjetjem, kjer še im*l'\ zijo, vendar se pravoof^i, samoupravljanja poten* odločit za tožbo, bo tok - aW (f UUlVVLL 4d tUiUUi vv * ; ninjenje začel teči r bodo prejeli obvestilo P branilca, da tožbe ne djetje bo torej lahko valo postopek lastni' preoblikovanja. ...rj; MAJDA HOd' KMEČKA K DRUŽBA POHA ZA PODJETJA D v SKB banki d. d, nudimo pravnim osebam nove, konkurenčne oblike kratkoročnih in dolgoročnih posojil. Kratkoročna posojila za nakup deviz za plačilo obveznosti v tujini odobravamo z naslednjimi posojilnimi pogoji: ■hJ* Že 65000 Slovencev ve, zakaj so dobili certifikat! Vložili so ga v Kmečko družbo in danes so deiničaO' Kmečkih skladov. Čestitamo! I I I I I J i 3 I - posqila z odplačilno dobo do 3 mesecev imajo fiksno izhodiščno letno obrestno mero 7 %. Posojila revaloriziramo z indeksom cen na drobno; - posojila z odplačilno dobo do 6 mesecev imajo fiksno izhodiščno letno obrestno mero 7,5 %, Posojila revaloriziramo 1 indeksom cen na drobno. .. H-fis. • Kratkoročna devizna posojila v DEM, kijih lahko pravne osebe - komintenti banke porabijo za različne namene, imajo odplačilno dobo do 6 mesecev in fiksno letno izhodiščno obrestno mero 8,5 %, iS E • V SKB banki smo oblikovali tudi posebno ponudbo, ki zmerna dolgoročna posojila pravnim osebam za nakup rtepremičnin in opreme, finančno prestrukturiranje podjetij ali odkup poslovnih deležev. Pogoji teh posojil so: ! - odplačilna doba je do 6 let z možnostjo moratorija : na odplačilo glavnice do 1 leta. Izhodiščna letna j obrestna mera je fiksna in Žnaša 12 %. Posojila revaloriziramo z indeksom cen na drobno. Informacije o celotni ponudbi SKB banke dobite : v vseh njenih enotah in na ? zelenem telefonu: 080 15 15, } r t J j I SKBMNMM. Certifikate lahko vložite v poslovalnicah Hranil no-kreditni h služb in njihovih v Kmetijskih zadrugah in na vseh slovenskih poštah. informacije tel: 061/132 6047 I v^tni^ 23. februarja 1995 stran 9 kulturna obzorja Tak je inda bilou Ta ideološka maloumnost pa ne more naškoditi prizorom miline, blagega spomina, zavetnih likov, ki so v filmu. Vse podobe na filmih so lepe in vsi stavki v komentarju k njim so ža gostovanje filmskega omnibusa mlada gospod® z prijave naokrog po ščepcu še preostalih kinematograt muiiu. Le koliko jih bosta nabrala? V soboškem kinu stno 1^ » videli. Naslov, ki seveda ni nikak naslov, saj, kot smo rs« , P filmski omnibus, za zlepljenko kratkih fimov, ki niso bili prikazani, naslov filma je torej; Tak je inda odoo Ne, s terom, ki so mu rekli tudi katran, gotovo nikjer več Niti v ’ kinodvorani. ‘''tl v Dodejpkvjk C-..V podeželskih ne. Stoli ali kai a ne. stoli ah dvorane opremi vrane pa ie morda pa je morda še tako, —T jc iiioToa se tako, kot je bilo takrat, ko je bilo prizore iz filma prvič. Temu bi se reklo popoln eksterni filmski užitek; gledati zgodovinskem ambi-entu. V takšnem okolju, za kakršnega je nastal. Tak je inda oilou v okolju, kakršno je inda bilou. Že zdaj ti ob gledanj" tega filma nenadnw -katranu... Onienjena mogoče videti film v nenadoma zadiši iu po omenjena mlada . sta Dušan Šarotar in Zdravko Pravdič. Ta gospoda T., J------------------- ' •^'busTalt is filmski om-« laKie iBda h 1...____________________ . « »1X11 innusTak je Inda bilou spravila v soboško kinodvorano. Saro-iM je filme izbrskal v Arhivu Slovenije. Tukaj se omenja še mladi mož Radulovič, ptav tako Sobočanec, ki menda dela v arhivu m je Šarotarju pomagal priti obvestila (v dnevnem časopisju, na radiu, televiziji). Ker v vsakodnevni življenjski naglici in informativni preoblože- I nosti ljudje velikokrat prezremo javno vabilo, se organiza- i torji različnih prireditev odločajo za osebna vabila. Pri tem računajo na to, da bo le-to v naslovniku vzbudilo občutek osebne odgovornosti do dogajanja. Kultura medsebojnega komuniciranja poleg drugega predvideva, da se naslovnik I na vabilo odzove, bodisi z osebno udeležbo na prireditvi (zaradi službene ali druge dolžnosti, osebne zainteresiranosti, naklonjenosti,,.), bodisi z ustnim ali s pisnim opraviči-’ ■’ __r___Ifj._______ lom/pojasnilom organizatorju, če se prireditve ne more ' udeležiti. Praksa kaže, da naslovniki morebitni izostanek h največkrat opravičijo le, ko prejmejo vabilo na sestanek, veliko redkeje pa v drugih primerih. Nemalokrat k temu prispevajo sporočevalci sami, ko pomanjkljivo navedejo svoje podatke (naslov, telefonska številka), naslovnik pa se v časovni stiski izogne iskanju le-teh. Za slog vabil je značilno, da poleg jezikovnih sredstev uporabljajo tudi nejezikovna (fotografija, risbe, številke ,,.), sam jezik pa je skladenjsko in besedno preprost, standarden. Splošno znane besede in besedne zveze se spletajo v enostavne povedi. Sestavni del vabila na sestanek je t.i. dnevni red: v naštevalnem nizu so predstavljene problemske iztočnice, ki povabljencu omogočajo, da se ustrezno pripravi na razpravo in v njej tvorno sodeluje. Vabila so lahko tudi na poseben način likovno oblikovana (posebna razporeditev besedila na pisni površini, različna tipografija in velikost črk, barvni papir ali sploh barvno oblikovanje vabila), s čimer želi spor oče val ec vzbuditi v naslovniku večjo pozornost ali, če gre za oblikovalsko premišljeno vabilo, vtis estetske naravnanosti in skrbnosti. Vabilo, ki ga je podpisani prejel nazadnje in ga ponujamo v ponazoritev, vsebuje eksplicitno navedbo prireditve (kaj: srečanje z literarnim ustvarjalcem Evaldom Flisarjem) in prireditelja (kdo: PiŠK M. Sobota), kraja in časa prireditve (kje: Galerija v M. Soboti; kdaj: petek, 10. februar, ob 17. uri) ter njenega namena (zakaj: počastitev slovenskega kulturnega praznika); odgovor na vprašanje kako je implicitno zajet na koncu vabila, ko zvemo, da bo srečanje potekalo v obliki pogovora z avtorjem, ki ga bo vodil novinar Jože Horvat. v katerem se ta igra dogaja. Toda tudi gledališki odet ima zakulisje. To zakulisje nima iste vloge kot prizorišča filma, ker so kot edino pravo prizorišče definirane gledališke deske. Tukaj ni mimikrije realnosti kot v filmu, oder naj bi bila realnost sama. Zaoderje naj bi bil zgolj predprostor odra, ki pomeni življenje. Pa kljub temu. V gledališki igri Hrup za odrom angleškega avtorja Michaela Fravna se običajna filmska dilema poveča Se za eno dogajanje. tako rekoč še za eno realnost. V njej najprej gledamo generalko za neko predstavo. To stanje resničnosti bi ustrezalo tistemu s snemanja filma.^Čeprav spet ne čisto, kajti pri filmu gre za prostorski, ne Časovni prenos, za prenos, ki se v končnem izdelku kaže kot svetlobni žarek, kot projekcija. V drugem dejanju gledamo v zakulisje v času, ko igra že teče, ko ne gre več za vajo. V tretjem dejanju se konstruira triletna: kaže se nam tretja razsežnost gledališča. Brez prikrivanja zakulisnega dogajanja in obenem še vendar v funkciji odrske resnice. Igralci prihajao na oder obrcani, prepozno, zmedeni, improvizirajo, vse tako kakor določa zakulisno dogajanje, ki tako postane dominantno Hrup za odrom Je v izvedbi komedija, v zasnovi, glede na formal-nelogično zgradbo - gre seveda za netradicionalnio, polivalentno logiko -, pa triletna. Situacijska trojnost, ki problematizira gledališče samo, se skozi igro spreviže v Salo. Trilema kot konstrukcijska napaka gledališča, napaka, brez katere gledališča ne bi bilo, pa ostane. Ljutomerski igralci gledališke skupine kuda I. Kaučič so z igro Hrup za odrom seveda igrali predvsem komedijsko. Sicer pa Je vprašanje, če Je to igro sploh mogoče drugače igrati. Navsezadnje Je pisana kot komedija. Zanimivo pa Je, to samo mimogrede, da se v njej prav skozi humorno dogajanje odpira vprašanje resnice, vprašanje resničnostne funkcije gledališča. Čeprav naj bi bila komedija po ari-stotelski in siceršnji definiciji čisto področje zakrivanja, laži, v nasprotju s tragedijo, ki se dogaja kot resnica o življenju. Premiera je bila v petek, 17, februarja, pred nabito polno dvorano Doma kulture. Predstavo je režiral Srečko Centrih. Scenarij ga je postavil tudi na oder, kjer Je, nekaj na odru in nekaj iz dvorane, igral režisetja. Gospodinjo igra Mira Rebernik Žižek, zastopnika Albin Rožman, njegova ljubico Katja Zadravec, voditeljica predstave (na odru) Je Olga šajt, lastnika hiše igra Tone Blažekovič, , njegova cxlrska žena je Simona Kuhar, odrski mojster Je Bojan Pintarič, vlomilca igra Jože Stanuiičar. Sceno sta pripravila Srečko Cen- j trih in 41oji Dominko, k. g. Šepe- talka predstave (ne na odru) je An- gekft štefanec, tehnični vodja (prav tako ne kot vloga) je Jelko Pokr^iuska in otudijslta Indižnica Murska Sobota 66000 Murska Sobota Grajska ulica % VABILO Vljudno Vas vabimo na literarno srečanje s alo-venskun pisateljem, pesnikom in drama tikom E v a I d o m Flisarjem, IdtM v p e te k, 10. a. 169s, ob l7,00.u-rivGaler^. Tibaut, tehnika in lučkarja (dejanska, ne kot igralca) sta Janez Gr-njak in Vlado Vičar. Centrihu se dolgo gledališko izkustvo pozna tako pri igri kot pri konstrukciji scene, ki je tehnično popolna. Igra namreč predvsem temelji na zapiranju in odpiranju vrat, kar vseskozi odlično deluje, tudi potem, ko se scena obme in jo gledamo z druge srani. In potem se obme Se enkrat, spet v kratkem času, v času premora, kar bi pri slabi tehnični izvedbi lahko povzročilo mnoge nevšečnosti. Igralce je pohvaliti za obvladovanje prostorske situacije. Tri dejanja komedije so tako rekoč paralelna, gledana z različne strani, oziroma odigrana z različno stopnjo samozatajevanja. To pa zahteva veliko Igralsko zbranost. Primerljivo s katero od najbolj zahtevnih r EVALD FLISAR •. ^■v.LOV tudi slikarka Helena Srebrnjak iz 'j'* c '®^ncev Stajskih prostorih so na ogled dela ude-mednarodnih likovnih kolonij. ja na oei d razstavišču Pokrajinskega mu- PozjicEa Prenovljena razstava stalne likovne zbirke ...iVsskAsStef'';;do modernizma. V Galeriji je tia ogled pregledna Danč-Roth. v grajskih razstava stalne likovne zbirke na ogled pregledna v S|ax^ NA LOVCA ,1 in druge zgodbe' j_____! Srečanj«, ki (a prirejamo T počastitev slovenskega kulturnega prasodka, bo vodil novinar kulturne ledakcfje Dela Jože Horvat. Sobota : -'»cm Mirt, V petek. 24. feb., ob 18. uri bo ^*rija Poredost Triglav otvoritev raz- ‘*nem •redoša športnih iger. S. SMEJ stran 10 vestnik, 23. februj 1 zvezde vam kažejo _ . OYEN Oui Nekdo ti hoče povedati nekaj prijetnega, ti pa ga J vedno spregledaš. Toda tudi njegove potrpežljivosti bo ko-oec, zato poskrbi, da se ti to ne bo maščevalo - kako, ti najbolje veš! On: To, kar doživljaš sedaj, je sicer lepo, je pa tudi nevarno, zato ti malce več diskretnosti ne bo prav nič škodilo. Toda previdno, lahko se opečeš, drugi pa se ti bodo smejali. BJK Ona: Dobra novica te bo povsem pomirila, nekdo pa bo to lepo izrabil. Obeta se ti prijeten in romantičen konec tedna, iz katerega lahko nastane celo trajnejša zveza. Zato nikar preveč ne omahuj, ampak ..l I' II J ne zgodi se vsak dan H I ,1 1,; lil I račniii On; Znašel si se v dokaj neobičajnih okoliščinah, ko si začel zamenjavati ljubezen in posel. Lahko ti sicer uspe, vendar le ob neverjetnih naključjih, na to pa nikar preveč ne računaj, - dvojčka * Ona: Ne ravnaš najbolj pametno, da živiš iz dneva v I dan in ukrepaš, kot se ti v danem trenutku pač zazdi. Raje ' trdneje popri mi za delo in nehaj počivati na lovorikah, ki ■ so Že zdavnaj mimo. Enako pa velja tudi za ljubezen. On; Kmalu boš srečal nekoga, ki ga dolgo ne boS mogel pozabiti. Toda po neprespani noči se ti bo nasmehnila nepričakovana sreča, ki ti bo dodobra spremenila sedanji potek življenja. Potrudi se in ne bo ti žal. RAK Ona: Z ljubosumnostjo ne boš dosegla prav ničesar, četudi te bo nekdo prepričeval o popolnoma nasprotnem. Raje se prepusti trenutnemu utripu in si privošči tudi tisto, čemur si se ponavadi izmikala. Uspelo ti bo! Od: Poslovna uspešnost ti bo začela počasi presedati in kaj kmalu boš ugotovil, da ti pogled zahaja k prijetni sodelavki. Povabi jo na večerjo, saj ne moreš ničesar izgubiti, pridobiš pa lahko veliko. LEI iž , Ona: Zaljubila se boš na prvi pogled, vendar bo vse sku-Ji.. paj minilo hitreje, kot je prišlo. Nekdo ti bo obljubljal veliko več, kot je v resnici zate pripravljen storiti. Ponudba bo vsekakor več kot mamliiva.' On: Pogled v prihodnost ni ravno razveseljiv, lahko pa ga v marsičem polepšaš, če boš znal v pravem trenutku pokazati pravo mero odločnosti, Glede partnerja pa si nikar ne delaj nepotrebnih skrbi, saj je vse v najlepšem redu. ■=¥S-T DEVICA Ona: Šele sedaj bo S videla, da je bila odločitev povem pravilna, saj se bodo začeli pojavljati prvi rezultati. Toda koristno bi bilo, da bi malce popazila na poteze tvojih zavistnih sodelavcev... On: Kaj kmalu boš ugotovil, da je na svetu še veliko prijetnejših stvari, kot je stalno pehanje za denarjem. Je že res. da ti poslovni uspehi prinašajo dober občutek, vendar se ti obeta nekaj boljšega ... TEHTNICA Ona; Zberi se in vse slfupaj dobro pretehtaj, saj nekdo samo čaka na tvojo napako. V čustvenih zadevah bo potrebna predvsem vztrajnost. Konec tedna se ti obeta nepričakovan obisk, za katerega boš Želela, da ga ne bi bilo. On; Ne boš se zadovoljil s ponujenim, ampak boš zahteval še nekaj več. Premisli, ali je takšno tvegattie pametno ali pa je posredi le tvoja domišljavost. Partner te bo uspel prav prefinjeno presenetiti. SKy_RPJiQN Ona; Četudi se ti včasih dozdeva, da se lotevaš nemogočih stvari, ti bo v pravem trenutku uspelo premakniti pravcato sledeno goro«. In to ti bo marsikatera prijateljica zavidala, zato tega nikar ne obešaj na veliki zvon. On: Nima smisla, da porabljaš energijo tam, kjer nimaš od tega prav nobene koristi. S prijatelji se boš domenil za nekaj prav imenitnega, kar ti bo dodobra popestrilo dolgočasen vsakdanjik. SIKEIEC Odi: Bodi pozorna na dogajanja okoli sebe, saj se bodo začele dogajati prav čudne in nenavadne reči. Partner bo posumil v tvojo zvestobo, zalo mu raje posveti malo več pozornosti. Vsekakor ti bo to znal pošteno poplačati. On: Pazi, da se ne boš izgubil v množici ljudi in poslov, v katere si se zapletel. Poskrbel bi lahko tudi za zdravje, sicer lahko tvoji veliki načrti padejo v vodo. Ona: Pojavilo se bo veliko zanimanje za tvoje proste trenutke, zato se nikar ne izogibaj tistim, ki si jih želijo. Kdove, mogoče pa se bo iz vsega tega še kaj izcimilo. Pazi na zdravje, saj se ti bližajo določeni zapleti. On: Nekdo te bo postavil pred dejstvo, da nisi ravno tako genialen, kot si mislil. Je že res, da ti bo priznal določene kvalitete, a vendar... Vsekakor pa boš od takrat veliko previdnejši ... VODNAR Ona: Pozabila boš na neko staro zmešnjavo, ki ti je še ! donedavna kazila srečno življenje. Pri tem ti bo pomagal predvsem nov prijatelj, ki bo pokazal veliko več, kot boš pričakovala. Ne bo ti dolgčas ... On: Poslovni načrti se ti bodo končno začeli uresničevati pa tudi na ljubezenskem področju se ti obeta karseda zanimiva zadeva. Toda nikar ne pozabi prijateljev, ki so ti pri tej zadevi pomagali! I RIBA Ona: Potovanje ti bo prineslo obilo prijetnih doživetij, prav tako pa si boš pridobila moči za nove naloge, ki te čakajo. Razvoj dogodkov bo odvisen predvsem od tebe in prav lahko se ti bo zgodilo, da se boš resnično zaljubila. On: Grozi ti jnevarnost*. da se ti bodo ponovno odprle stare srčne rane. Kdove, mogoče pa bo tokrat bolje, kot je bilo zadnjič. Vsekakor je vredno poskusiti, sai je »dobitek< več kot mamljiv. * Avstralski in ameriški znanstveniki so s pomočjo teleskopa Parks začeli preverjati na bilijone radijskih valov v upanju, da bodo zasledili življenje v enem od ozvezdij. To je največja in najsistematičnejša tovrstna raziskava na južnem nebu, gre pa za nadaljevanje projekta ameriške vesoljske agencije NASA, ki so ga morali ustaviti, ker mu je kongres odtegnil finančno podporo. Večina opazovanih zvezd je velika in stara približno kot naše sonce in bi utegnila imeti planete, na katerih je mogoče življenje. Cilj projekta je odkrivanje umetnih signalov med brezštevilnimi naravnimi radijskimi valovi, ki potujejo po vesolju. Zemlja oddaja umetne signale od iznajdbe radia pred stotimi leti, vendar je to verjetno prekratka doba, da bi nas zaznali v oddaljenih delih vesolja. V preteklosti so strokovnjaki odkrili veliko signalov, vendar nobenega niso natanko raziskali. V številnih znanstvenih krogih prevladuje prepričanje, da v vesolju obstajajo inteligentne oblike življenja, ki so najbrž naprednejše od naših. iCUHicrfl' rTiII. i i | -_| i Zupp' >t uv;u dciolj. Ch Ifih ni i iti I =' WU firflčd. kil Tl' Ijiv Tinj ejtilE Zudžjiitzc privablja Uiiliudicigr 1'1 Luvalii . i _ daltč. To II-: tlimo sinočg A'raFč, ki domi^jo v teh g-Tiut, .vu IjeIII iiavadile. Ni le so se tudi, kako jiiti tniuikiulj kak priholtšek. ' I J r I ii[, 11 r. ;i''|-,i;' pEAV^n, J« uj *»lii tak hH I 1 [»m, Li u Mjll ^viar - ihcdg, H 1 pa tlvaj-itl droCa. Nd bi lb] x*dn^) JtBn F^rnncJ < Kviaplr la BA adCc pcnula pravic »tda hi R a M c^TU bi L * Tin Ht-IM«1^ I« mi knnPi&r mi n H « *Tvr jm h r d . Ar* h i iBKTU talo- potrUJ-illlc BB bniCaTBiii:! lapumbrii lucB li Ifi. c ihti to T PBhin^i hb KltatikoBH toirrn joniK.. mu gfl llUp prltita 39 p« (a tb-Dm ma Ibjdl. htl iflh ja nalnki n* priJlo pttenjTU "Lujknja pri lujknji, pa vodou drži", Ka je tou? Ho po njegovon je tou slamnata streja. Zakoj ujemi pa takSe pitanje v glavou spadne ob konferenci žensek. tou pa človik žinetno razmi- Či na PekinSkoj konferenci dosegnejo, ka do moSki tUdi meli pravico roditi. te se moSki moremo prpraviti na matriarhat pravi Bela, pa si je že amero, ka de samo meter blaga niico za gvant, Ka se pa varovanja človekovi pravic na splošno tiče v naSoj demokratičnoj državi je tak, ka 30 nas Helainžke federacije evropejci vč lučili. zaton, ka s i| je prej naS komite nej Sčcu sodelovati z njimi. Saka nan čast je pravo Bela, Stari zna, ka si v domač o j domovini že dugo nemre pravice poiskati, zaj si jo pa nanč zviijna nede mogo najti, pa je najbcukSe ka pod eroplan skoči, Tej Steri so pa kri j vi, ka so nas z evropski pravic vd Iličili, pa gvUšnc dobijo nagrado ali pa bar poslanske plače. Taksa je bar domača pravica * Tak se pijtajo tudi v Bokračaj, s kakSof pravicof si edni nosijo betonske kinete ze ene obcestne jarke z zaklad starih Vikingov Če mislite, da so vsi veliki zakladi že odkriti, se motite. lastnikov glas in, računalniška navodil®' . labH».^? Nekemu danskemu amaterske- tropsko gospodinjo 1- , mu arheologu, ki je uporabljal grainiramo za 60 aktivu® navadni detektor kovin, seje na- so na primer prižiganj smehnila sreča. Ob severm danski obali je našel zaklad starih Vikingov. Strokovnjaki najdene dragocenosti, med katerimi so zlate in srebrne palice, kovanci in zapestnice, še raziskujejo, zagotovo pa gre za eno pečice in drugih Skrbno registrira tudi oh , plina, vlome, kratek stiT dobne pripetljaje ter . kliče ustrezne dežurne i jim narekuje vnaprej sporočilo v primeru a Robotizirana gospodinj®' .itr’.' milijon lir. ?15l Imeno priniern^ * !*■ naj večjih najdb iz vikingškega deponije, ge so že več kak ene leto, pa sl ji polagajo v obcestne jarke pred svojimi parcelami, či f. SO tan potebne ali pa nej ali pa cilou "odidejo” neznano» V kelkon časi ji raznosijo? Francoski kuharji veljajo za najboljše na svetu in spodobi se, da so omenjeni tudi v Guinnessovi knjigi rekordov. Kakovosti tam sicer ne merijo, količino pa. In ta torta je zanesljivo nnjvečja na svetu, večja od tiste, ki so jo predlani spekli na Dunaju. Pariški slaščičar Jean Phili-pe Avbineau je skupaj s še tremi kolegi zairjo uporabil 250 kilogramov moke, 1300 litrov vode in 300 jnjc. Pri- pravljali in pekli sojp 117 ur. Koliko Časa so jo jedli, pa ni I znano. Brat Džouži V ..A ifc obdobja. Če imate kaj razisko- 1 ‘I valne žilice, torej nikar ne odI nehajte. Pri nas Vikingov res ni 'A bilo, to pa Še ne pomeni, da pod -II zemljo ni ničesar. i cena 11 žf '5|' -S ■:i '■T L Tole je največji w jp svetu. Tehta kar 1’ jo pol karata, izkopnljTAi? ga 1985, leta v . - ' Najditelri so dragu^^^jl- svetu. Tehta kar rudnikih dragih pri Lightning men poimenovali!*^^ ___1___t* leyeveni kometu-ska družba pa s® zdaj odločila za J*' (litega rekordnega^ Znesek, ki ga iztržili na dražbi, bopjt prav tako astronou*-njegovo ime. j l vestnik, 23, februarja 1995 stran 11 I za vsakogar nekaj Kaj je narobe? Ce otrok ni vesel in t^položen. Če jeclja in je 0K>ren ter zaspan v času, «»se običajno igra, če je ™od spanjem nemiren in jma kožo po telesu suho ■n vročo ali pa hladne ■like in noge, potenje to f«en znak, da je nekaj narobe. _ Če otrok na primer Jooe in jy^j noge_ pome, oa ga boli v želodcu. ki ima bolečine v i^^Prenehoma vrti *= prijema za ««>■ Tudi jok nam veliko s* treba delati ^krbi ob velf=.n' ■■ ^'^icajnem ^anjupredsparucm; le tiolgo in zelo ^7“nojočc, jetozna-daje še lačno ali P«o plenice mokie Jok po koncu dojenja "4 premalo popitega mleka ali PrZ jok Nenadni je lahko -“u je latiKo zna.. J'- Ušesnega vnetja. ™temna I \li il 11' H 1 Ni vseeno, iz kakšnega materiala je vrtno orodje. Običajno kupujemo klasično lakirano ali nelakirano jekleno orodje, lahko izberemo tudi orodje iz bakra, v zadnjem času pa vse pogosteje tudi iz jekla, ki ne rjavi. Takšno jeklo je lepo na pogled in ga je lahko vzdrževati. Gladka kovina zdrsne v zemljo, ker se le-ta ne lepi na orodje, zato delo hitreje in laže opravljamo, Najprimernejše je bakreno orodje, ker pušča v zemlji snovi, ki pospešujejo rast. Praktično je tudi orodje, pri katerem lahko zamenjujemo ročaje. Zavzame manj prostora, omogoča pa tudi izbiro dolžine ročaja, tako da lahko z ij fiijii'! ■ L tl? najprej umijemo z mlačno milnico, nato pa speremo s toplo vodo, ki jo po potrebi nekajkrat zamenjamo. Ko so suha, jih premažemo z lanenim oljem, da se bodo lepo svetila. 'VI 1|[ i'ri čistimo z borak- som ali zdrgnemo z mešanico kisa in soli.Nato ga dobro splaknemo in zloščimo z mehko krpo. d.d. MARIBOR TEDNA; PRODAJNI CENTER MURSKASOBOTA, Cvetkova 2 a tel. 31 760 ^lena trgovina- vse za vrtičkarje in , KMETOVALCE: orodje in stroji, krmila, gnojila, sadike, šota, program GARDENA, semena in še in Je OTVORITEV 1. rfiarca. 'Z vese//em vas pričakujemoi ,^Glasbene lestvice Z nam A 5 6 7 p.’ OMiRheHe Gayli The Proč la ime rs le ■ ’- A - Robert Palmer i ne Xe]|y Familv - Let Louse - čhris Rea & Elton John ZABAVNE GLASBE 3' PA' UUBEZEN-Čuki 1 STARE Čase - !*Rtllnr. --Zoran Predin Be Radio Faraoni 7 ;c Kreslin - Panda istim nastavkom, toda z daljšim ročajem, delamo tudi stoje. Da bi vrt lahko dolgo obdelovan z istim orodjem, moramo posvetiti nekaj pozornosti tudi negi le-tcga. Po končanem delu s krtačo ali krpo odstranimo zemljo in ostanke rastlin, kovinske dele pa do suhega obriše- mo. Od časa do časa moramo pregledati tudi ročaje in jih, če je potrebno, popraviti. Če začnejo kovinski deli rjaveti, z žično kttačo rjo odstranimo, nato pa celotno kovinsko površino premažemo z oljem ali mastjo. Za lopate je najprimernejši firnež iz lanenega olja. ?ustni krofi I Zakladi iz čebeljega panja Cvetni prah vsebuje vse aminokisline, ki jih potrebuje človeški organizem, vsebuje pa tudi mnogo rudnin, vitaminov, encimov in antibiotičnih snovi. Uravnava prebavo in je zelo koristen pri okužbah sečil, še zlasti pri težavah s prostato, lajša pa tudi predmenstrual-ne tegobe. Uživati bi ga morali ljudje, ki imajo težave z vidom. Užijte ga 23 žličke dnevno - zjutraj na zvišuje obrambno moč organizma, ugodno pa deluje tudi pri depresivnih stanjih, stresih in zmanjšuje starostne tegobe. Uživati bi ga morali vsi, ki jih obre- menjuje vsakodnevni tešče in zvečer pred spanjem. Lahko ga uživate samega ali pomešate z medom - obakrat ga počasi raztapljajte v ustih. Matični mleček vsebuje vse, kar potrebuje telo za rast inr uravnoteženo delovanje. Izboljšuje krvno sliko, Življenjski ritem. Matični mleček dodajajo tudi kozmetičnim kremam. Za ublažitev gub si lahko sami naredite zelo učinkovito obrazno masko. Zmešajte žličko medu, malo kvasa in kavno žlico matičnega mlečka. Z leseno palčko zmešajte zmes, da postane homogena, in si jo nanesite na obraz in vrat. Dvajset minut počivajte in jo zmijte z mlačno vodo ali kamiličnim Čajem, Masko si lahko pripravite enkrat tedensko. Nagrajeni križankarji Za nagradno križanko, ki je bila objavljena 9. februarja, smo prejeli zelo veliko rešitev. Izžrebali smo 6 nagrad, ki jih prejmejo: 1. nagrado v vrednosti 8.000 tolarjev Melita Ferencek iz Vučje Gomile 48, pošta Fokovci. 2. nagrado v vrednosti 7.000 tolarjev Ivan Copot iz Srednje Bistrice 27, pošta OrenšOMci. 3. nagrado v vrednosti 5.000 tolarjev prejmejo: Friderik Cerov-Šek, Bogojina 159, pošta Bogojina, Erika Novak, Selo 131, pošta ProsenjaKovci, Valerija Šnuder, Zvezna 4, Murska Sobota, in Robert Tkalčič, Gomilice 45a, pošta Turnišče. Nagrade bomo poslali po pošti. RADU) W - MURSKI VAL - UKV 84,6 MHz (dopoUin tun sv 648 KHz) Če hočemo na pustni dan družino razveseliti s krofi, kar je pri nas običaj, moramo upoštevati najnujnejša navodila, da nam uspejo. 1, Presejana moka naj bo v primerni posodi, kjer bomo krofe tudi zamesib, pokrita s prtičem vsaj en dan pri sobni temperaturi, da se dovoli ogreje. Na predvečer cvrtja krofov postavimo v kuhinjo še vse druge dodatke, odmerjene v potrebnih Iroličinah (po receptu). Mislimo na jajca, maslo ali margarino, rum in limono, ki jo operemo in obrišemo. Mleko pogrejemo tik pred mešanjem oziroma dodajanjem kvasa. Nekatere gospodinje dodajo manjše količine sladke smetane. Če jo, potem tudi to pred uporabo pogrejemo. Natančne količine mleka ni mogoče določiti vnaprej, ker je poraba odvisna od suhosti moke, ki ni vedno enaka. 2, Prostor mora imeti temperaturo nad 23° C, okna zaprta, vrat ne odpiramo, če ni nujno, 3. Temeljito zamešenega testa ne postavljamo na preveč segret prostor, za vzhajanje potrebuje testo primemo toploto - ne previsoko - in določen čas, da kvasovke opravijo svoje delo. Šele potem damo testo na desko, ga rahlo razvaljamo in izrežemo krofe. Kuhinjski prti, na katere jih sedaj polagamo, morajo biti tudi topli. Izrezane krofe sproti pokrivamo s kuhinjskimi krpami. Ko opazimo, da že lepo vzhajajo, jih s prti previdno prekucnemo ■ obrnemo. Pri tem prsti ne smejo pustiti na krofu odtisov in zmečkanin. Med tem časom že grejemo maščobo za cvrtje, ki Je med gretjem nikoli ne pokrivamo. Primemo temperaturo ugotovimo s koščkom testa in suho leseno kuhalnico. Če se ob njenem robu, ki smo ga pomočili v olje, delajo drobni gosti mehurčki, je temperatura pravšnja. Košček vzhajanega krofovega testa mora počasi zacvrčati in zarumeneti. Če je maščoba prevroča, se krofi od zunaj naglo zacvrejo, znotraj pa ostanejo surovi. Če je premalo segreta, so krofi predolgo v maščobi, testo se razleze in prepoji z oljem ali mastjo. Takoj ko začnemo s cvrtjem, imamo krofe pokrite. Ko jih obrnemo, jih do konca ocvremo odkrite. Iz 1 kg namenske moke za kvašeno in vlečno testo dobimo okrog 34 srednje velikih krofov, seveda ob pravilnem tehničnem postopku med pripravo. Potrebujemo: 1 kg gladke namenske moke, 6 rumenjakov, 6 Žlic sladkorja, 3 dag masla (margarine), 5 dag kvasa, 2 žlički soli. 2 Žlici ruma, mleko po potrebi. Cilka Sukič Rak v akvariju V akvariju poleg rib in rastlin naselimo številne manjše organizme (polže, školjke, rake ipd.), s katerimi ga izpopolnimo. Večja izbira je v hladnovodnetn sladkovodnem akvariju, ker lahko živali naberemo v potoku, reki ali jezeru, nekatere pa nehote vnesemo z vodo ali rastlinami. Pri nas bomo najpogosteje naleteli na otočnega raka jelševca in koščaka, ki naseljujeta predvsem višje ležeče vode in sta za gojenje v akvariju kar primerna. Med potočnimi raki ni bistvenih razlik v načinu življenja, Jelševec je bil nekdaj pri nas zelo pogost, nakar gaje žal skoraj povsem iztrebila račja kuga. Petek - 5.40 Prebujajte se ž nami - 7,00 Druga jutranja kronika - 7 JO Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7^45 Mariborsko zvočno pismo “ 8,00 Poročila - 8,10 Dopoldne na M V - 8,30 Mali oglasi - 9.15 Zamurjend (kabaret) - 10,30 Kino ventilator - 10,00 Poročila - 11,15 Od petka do petka - 12,00 Poročila BBC - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi edftine- 13,00 Popoldne na Murskem valu - L3.3O Poročila ** 14.30 Romska oddaja - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.30 Poročila - 17.00 Ob koncu tedna - 17,30 rtSipli mi« - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Sobota - 5.40 Prebujajte se z nami - 7,00 Druga jutranja kronika - 7.30 Infonnacije v slovenščini, nemSčini in madžarščini - 7,50 Tržnica - 8,00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 9,15 Predstavljamo vam - 10.00 Poročila - 10.30 Potepajte sc z nami - 11.00 Sobotni gost - 12,00 Poročila BBC -12.30 Dežurni novinar v 1 osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13,30 Poročila na M V - 14,30 Evropa v enem tednu - 16.25 Obvestila - 16,30 Poročita - 18 00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 19,00 Dnevnik Radia Slovenija - 19,30 Asirosobota - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Nedelja - 8.00 Začenjamo nov dan - 8,05 Horoskop -8.15 Panonski odmevi - 8.50 Zamurjenci (kabaret) - 9.15 Misel in čas - 9,30 Srečanje na Murskem valu - 10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila - 12,15 nedeljsko premišljevanje - 12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 Najlepše želje s Čestitkami in pozdravi - 19,rX) Vključujemo Radio Slovenija Ponedeljek -5^ Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenSčini, nemščini in madžarščini - 7.45 Porabsko zvočno pismo - 8-00 Portsčila - 8.10 Dopoldne na M V - 8,30 Malt oglasi - 10.00 Poročila - 30.15 Tema dneva - 12.00 Poročila BBC - 12,30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila - 17.00 Šport - 17-30 S krŠČakon. cekron pa z marelof - 18,15 Bilo je nekoč - 19,00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Dober večer, Beno - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Torek - 5,40 Prebujajte sc z nami - 7,00 Druga jutranja kronika - 7,30 Informacije v sloven^ini, nemščini in madžarščini - 7.45 Ljubljansko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 EJopoldne na MV - 10.00 Poročila - 10.30 Kratki stik -11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila - 12,3f) Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13,00 PopolOnc na Murskem valu - 13.30 Poročila - 14.00 Subjektivno - 15,30 Dogodki in odmevi - 16,25 Obvestila - 16,30 Poročila - 17,(X1 Poslušamo vas - 17.30 Mali oglasi - 18.vcnija - 19.30 Geza se zeza - 22.(X) Vključujenio Radio Slovenija. SESTAVIL MARNO HARAST ANGL RISA' TEU KBI-ANALNIH ROMANOV PRVA PREDSTAVA PRAVICE FEVDALNEGA SENOIUA RENA NA RUSKO-MOHGOLSKI MEJI MEDAtT, KI POSNE. MA GLAS MAČKE PREBIVAt. KEKSA TAKT«. GRENKA SOL (PO MESTU Epson dslSva” NJE ZEMLJIŠČ Z JARKI PRISTANIŠČE NA ITALJJAHSKI RTI/IERI Bf^l UGANDSKI DIKTATOR PDII ETra SPAMSKei MLEČNI IZDELEK ŠPANSKO IME ZA REKO IZRAZ ZA SBMa E”. r: T MASSENE' TOKA OPERA glasbe '-bkron pazmarelof I • y A ^ CEKJion PAZMAi T. 2. 3, ~Borisa Razpotnika Fji-ibD^PV- Ara 'thilm PISANE PAPIGE EVflOPSKI NAROD SREDOZEMSKA OKRASNA RAETUNA gradom - Ptujskih 5 8?^^ -uii_, '-Vns, Branei Upe Iskre Braneta Klavžaija j, marca 1»S, na nesluv: Murski vaT, _ alka ..I .a * I Gla. V *^**Pon št. 8 Unlren C *’ “'^rCU ITO, JIB tl »obatat ra gJasbeite lestvice^ prenosna SVETIKA RIMSKO ŠTEVILO PETDESET BIKOV GLAS SLtfltel VIRTUOZ DVOJICA I * ‘^vjetn skladbo: • * - I ^die ih ter ^^slov J NEMŠKD-FHANCOSNI SLIKAR, DADAIST STRUPENA SPOJINA OGLJIKA IN KISIKA HOČAN EKSPlOZfK I t PEVKA SUMAC NATRIJ CHARLES NODIER ZAHOD rešitev prejšnje križanke - Vodoravno: bobslei cnc tema, keratin, Tarn, La, eleati, R, srnar, lA, ani, onkolog, Longo Iran, Ba, zapeček, ak, rast. ' , ana- stran 12 vestnik, 23. febru^a podlistki Sociabomedidnska podoba 23. 6. 1993-2. 9. 1993 nekaterih prekmurskih vasi 6.500km s kolesom v 30. letih I Frim. Jože Murn * 12 po Evropi Sergej Kaučevič 15. Klima je panonska, poletja so vroča in suha, tako da ajda in koruza zgorita na polju. Letos je vlažna letina in zato poplave v večjem obsegu. Toče že dolgo ne pomnijo, nevarnih vetrov ni. Kvaliteta zemlje je nizka, suša. Če ne dežuje tedensko, se pridelek posuši. Danes prodajajo oral zemlje po 4.(X)0-din; na oralu zrastejo 4g pšenice. Za prehrano in preskrbo 5 članske družine je treba do 15 oralov te zemlje ali 1.000.-din mesečnih dohodkov. 2 kmeta v vasi imata po 24 oralov zemlje; od 15-20 oralov ima 5 posestnikov, od 10-15 oralov jih ima 6, od 5-10 oralov 12 posestnikov, vsi drugi pa imajo pod 5 oralov zemlje, nekateri od teh imajo poleg svoje Se kaj malega agrarne. Pridelajo največ pšenice, rži, manj krompirja, ajde in koruze. Klima ni primerna za sadjarstvo, zasadili so prodajno sorto, a uspeva srednja. Trta ne uspeva. Gozdov ni, drva kupujejo. Industrije ni nobene, v vasi sta 2 čevljarja, 1 fotograf, gostilne in trgovine ni. Kmetje imajo tri do štiri glave rogate Živine; ena družina nima faav. V vasi je 5 parov konj. Prašičereja in perutninarstvo komaj zadovoljujeta domače potrebe. Večkrat se dogaja, da kuga ali rdečica poko-Ijeta nad polovico svinj v vasi. Mrhovino pokopavajo na zagrajenem prostoru, kamor pes nima dostopa. Nad 3/4 ljudi je zadolženih, denar so si sposodili pri hranilnici ali med seboj na zaupanje. Katoliške družine imajo povprečno 4 do 5 otrok, evang. samo po 2. Evangeličani so premožnejši. Na vprašanje, če ljudje pretepajo svoje žene, je negdo odgovorih tudi koso se kleplje, če ne reže. Zena je inferiorna. Starejše domačije so zgrajene po istem kopitu. Hiše se držijo vsa gospodarska poslopja v enem nizu, včasih v ravni črti, običajno pa prega-njena, bodisi na vogal ah pa na ključ. Pri novejših stavbah in predelavah se pa opaža težnja, nastaviti ta sistem na samostojna poslopja. Pretežna večina hiš v vasi je »cimpranih«, nekaj manj iz ilovice ali blata, pometega s slamo-*tučanoč«, »nabij ance«, nabite hiše. 10 hiš je zidanih z doma žgano opeko. Razen zidanih so večinoma vse hiše krite s slamo. Dobra polovica je dvosobnih s kuhinjo, nekaj manj pa enosobnih. Isto razmerje velja za lesena tla in ilovnata. Stanovanja so tesna in prenatrpana z različno ropotijo. Pozimi se slabo zračijo, ljudje se bojijo za drva. Dvorišča so neurejena, gnojišča kar najbolj primitivna, le en posestnik v vasi ima umetno gnojišče. V vasi ni poštenega stranišča. Hranijo se slabo, poleti kuhajo enkrat ali dvakrat dnevno (pravijo, ni časa in drv) pozimi pa trikrat. 10 družinam zmanjka kruha 3 mesece pred žetvo. Oblečeni in obuti so slabo. Tu in tam se pojavlja jetika, pred leti je bila v vasi epidemija griže. Umrljivost je razmeroma majhna (dojenčkov in malih otrok); zdravnika kličejo samo v siti. Poznajo domača zdravila. Žene ne splavljajo, vas ima babico. Doseljencev ni, sosedje se med seboj dobro razumejo in složno podpirajo. Prepirov in tožb ni; celo v politiki so si edini: berejo Slovenskega gospodarja, Domoljube, Novine in Mursko krajino. Neka hiša je naročila Domovino, Vsako leto priredi gasilska Četa kako veselico, ki se slabo obnese. Vezi med sorodniki so čvrste, mnogo dajo tudi na botrino. V vasi je 7 evang. družin. Zgledno pobožnih ljudi ni, na splošno radi zahajajo v cerkev: ateistov ni. Pili bi radi, če bi imeli; otrokom ne dajejo alkohola. Kadar se poročajo, igra denar dominantno vlogo, do zadnjega časa niso drobili posestev, očetu je sledil najstarejSi sin, ki je moral druge dediče z denarjem izplačati. Vas ne more preživeti vseh svojih prebivalcev s svojo zemljo in z lastnimi kmečkimi pridelki, gruda je prenehala biti vir dohodkov, in ker naša mesta in industrija niso mogle zaposliti teh, ki bi bili prisiljeni zapustiti svojo vas, se je beg iz vasi sprevrgel v izseljevanje v tujino, in tako je v Ameriki okoli 7 izseljencev, v Avstriji 5, v Franciji 20, v Nemčiji 20, še večje število pa je takih, ki iz kateregakoli razloga niso mogli v tujino in so se zatekli na sezonsko delo v Vojvodino, Ni malo takih hiš, kjer sta ostala doma le mati in oče, V vasi je 10 družin, prekmurski Cigani se odlikujejo po tem, da so predvsem godbeniki. Ciganke pa beračijo in so v veliko nadlego vaščanom. Plodijo se kot zajci. Narod meri na »klaftre«; 1 »klafter« je dvakrat 96cm, 1600 »klaftrov« je 1 oral. Dolič leži severno od Gornjih Slaveč ob koncu doline ob malih potokih in tudi po obeh pobočjih hribov v smeri sever-jug. Na jug je dolina odprta proti Kuzdoblanju, Gornjim Slavečem, Motovilcem in dalje proti Cankovi. Vas se razprostira 3km po dolini, ki vodi proti Trdkovi. Nadmorska višina je 280ra. Zemlja je na pobočjih slaba, v dolini Še rodovitna, toda ob deževju precej močvirna. Na hribu je zemlja ilovnata in gramozna, v dolini pa ilovnato-peščena. Vas ima okrog 1200 oralov zemljišča. Od tega pripada Hannerju 600 oralov, le polovico pa imajo vaščani. Posestniško stanje vaščanov: od 15 do 20 oralov imajo tri družine, 10 do 15 oralov imajo 4, od 5 do 10 oralov 20, pod pet oralov vsi drugi, razen 20, ki imajo samo svojo kočo in nekoliko zemlje okrog hiše. Pri dedovanju si zemljo delijo. So družine z desetimi otroki, povprečno pa imajo pet do šest otrok. Za prehrano petčlanske družine bi bilo treba Imeti 8 do 10 oralov zemlje ali v denarju mesečno 1000. do 1.500.- din. Vasje izredno siromašna. Prav tako tudi okoliške vasi Trdkova, Vidonci in najrevnejša v tej okolici, vas Zenavlje. Kmetje so zelo zadolženi, in to največ zaradi prehrane. Več je orne zemlje in travnikov kakor gozda, ker ima tega Kartner. Sicer pa imajo za domačo uporabo še kar dovolj drv. Od kulturnih rastlin uspevajo največ: pšenica, rž, koruza in krompir, druge manj. Sadjarstvo je tu še dokaj dobro razvito, saj je lega ugodna. Vinogradov ni. Živinoreja je slabo razvita, ker ni dovolj krme. Posestniki imajo povprečno po dve kravi. Šest družin je brez krav. Travnikov primanjkuje, posebno onim, ki so na hribu in morajo krmo kupovati. Trije posestniki imajo po enega konja. Svinjereja je slabo razvita, vsako leto se pojavlja svinjska kuga. (Nadaljevanje prihodnjič) Sedla sva pod osamljeno jablano in se skušala pomiriti, čutila sva se poražena, saj sva po več kot pet tisoč kilometrih podlegla in priznala premoč vetru. Čeprav je bil komaj poldan, sva začela iskati primeren prostor za kampiranje. Kaj takega nama v prejšnjih dneh še na mis^ ni prišlo. Naletela sva na kmetijo, katere lastniki so bili po bridkih izkušnjah v sosednji Latviji celo preveč prijazni. Zaradi najinih polnih torb so sprva mislili, da kaj prodajava, ko pa so ugotovili, da sva le turista, so dobesedno zbezljali od gostoljubja. Z naglico so nama začeli prinašati jabolka, mleko in drugo hrano. Zbrala se je vsa družina kakšnih ducat ljudi in naju radovedno opazovala z nasmehom na ustnicah. Od samega presenečenja in dobrote sva stala kot vkopana. Povabili so naju tudi h gledanju Santa Barbare, ki je ena izmed f^kih tujih nadaljevank na njihovi televiziji. Komaj sva se nekako izgovorila. Prosila sva, če lahko postaviva šotor v njihovem sadovnjaku, oni pa so naju povabili v hišo. To se nama ni zdelo preveč pametno, zato sva vkljudno odklonila in ostala v sadovnjaku. Kasneje nama je bilo kar rahlo žal, saj so bili v resnici tako dobri in nepokvarjeni. 2 nemalo truda sva jih prepričala, da sva jim plačata vsaj mleko, saj sva se zavedata, da njihov standard ni bogve kakšen. Po tej prijetni izkušnji nama ni bilo nič več žal, da sva »prespala« eno etapo, saj sva imela'priložnost spdgnati pravo človeško dobroto. Naslednji dan sva se z novim elanom zapodila po prašni cesti proti Kaunasu. Čez nekaj deset kilometrov sva se že vozila po vpadnici v mesto, ki je bila tako kot vedno hrupna in umazana. Tam nama je nekoliko pokvarila dan skupina fantov, ki so kot skinhedi iskali svojo novo identiteto. Zato pa je bil center mesta toliko lepši. Stare zgradbe in veseli obrazi so naju očarali. Iz vsake izložbe je gledal plakat, na katerem je papež naznanjal svoj skorajšnji obisk. V cerkvah sva z zanimanjem opazovala obred krste otrok in obraze njihovih staršev, s katerih sta kar žarela optimizem in vera v boljšo prihodnost. Močna postava z nenavadnim imenom: Volbengaa utas Glavni namen obiska v Kaunasu je bila pošta, saj bi reportaže in filmi morali biti v uredništvu Slovenskih novic že pred dobrim tednom. Glede vsebine pošiljke nama niso delali nobenih problemov in so nama zatrdili, da bo paket čez sedem dni prav gotovo že doma, kar pa se do današnjega dne, ko popravljam zadnje napake v besedilu, še ni zgodilo. Medtem časom so Novice zaradi preobšimosti reportaže odstopile od objave in tako sva ostala brez tristo diapozitivov, s katerimi bi si lahko v družbi prijateljev popestrila večere in osvežila spomin. (Se nadaljuje). Očarljiva Poljska -dežela s prihodnostjo Iz Kaunasa sva se podala proti Laizdljaiju, edinemu mejnemu f>re-hodu med Litvo in Poljsko. Nekaj kitometfov pred mejo sva naletela na dolgo kolono vozil, ki so na prehod meje čakala tudi po tri dni. Na srečo tam ni nobenega naselja, zato problem ni tako hud kot v naši Dolgi vasi. Bilo je zanimivo spet srečati znane obraze tovornjakarjev in drugih, ki so naju pred dnevi že prehiteli in se mimo vseh vrst pripeljati do carinika. To je pač privi- NADA 5 Ferdo Godina VRNI SE 45 »Pndeneš lahko pšenico, koruzo, sladkorno peso. Tudi to je najmanj ena moja plača.« poznajo utrip tovarne in na nov, čisto svoj način čislajo zemljo. Nada živi v udobju, o kakršnem se njemu niti ne sanja. Skoraj bi se dal premamiti čustvu, da bi jima tudi on o sebi povedal, kar je vedno imel na jeziku in kar ga je v duši neprestano peklo. Povedal bi jima, da so ga dali na beton, v prostor brez oken, tesen, da je lahko samo stal. Kaj vedo Dominkove ženske o samici. Pa ni bilo to najhujše. Ni bilo najhujše, da so mu razmesarili podplate, trgali nohte. Vse je pozabljeno, sovraštvo je že davno skopnelo, a rane na duši, te so ostale. Te, te bolijo. Čisto na robu je bil, da bi jima začel naštevati. Pa se je premagal. Na koncu je ob takih priložnostih vedno ostal prestrašen, prazen, in žal mu je bilo, da je rekel eno samo besedo. Kar je minilo, bo dal na svoje mesto, ne on, ampak čas, čas in sicer brez njega. Dominkove bi se prestrašile. Nastal bi med njimi prav tako prepad, kakor pri tistih redkih, pred katerimi je odlagal svoje breme. Seveda razen pri Kolblu. Pri njem ne, ker je vedno ob tem imel v mislih svojega očeta, o katerem pa sam ni nikoli govoril, ker je bil bolj pameten kot Tomc. Vendar Tomca ni nikoli ustavljal. Če je načel. Kolbl je Človek posebne vrste, ki gre skozi življenje po svoji premišljeni poti. Ne gredo pa najbrž Dominkove ženske! Izgubil bi jih, tega pa bi mu bilo žal. Bolje je. da niso drug drugemu odkrili svojih pravih težav. Skazili bi trenutke, do katerih jim je v precejšnji meri pomagal traminec. Traminec pa ga je kmalu tudi nagnil k temu, da mu je začelo »Kaj pa naj bi počela?« »Se ne morem razumeti,« je skušal sam pri sebi stvari razjasniti kopneti razkošje ugodja, do kraja otresti. Ce mu Padel je v potrtost, ki se je ni mogel nikoli je zasijalo sonce, so od nekod morali priti legij kolesarja in majhno lihe znoja, ki jih izgubiš na Nisva si mogla razložiti, da je kolona tako dolga f ljudje toliko časa čakajcr . sva 2 listkom, ki sva ga kilometra pred mejo, prišla . skih carinikov, se nama je "F?| tilo«. Vljudno so nama pojasnji > t sva na njihovi strani, še nisva bila pri litvanskih ' Morala sva torej nazaj ter dem pokazati listek. V sva stala kar nekaj časa, fd? so naju bolele skoraj bolj kolesarjenju. Na listku je ne uporabljava noben^a denih prevoznih sredstev. &•“ oproščena plačila neke taksa S prihodom na spremenila tudi pokrajina« se je ravnina, po kateri sva k^ rila od estonskega Talilna, Litve pa vse do poljske me)®-menjali so jo griči, ki sva se IJ^ veselila, saj so nama razdrli tonost vožnje. Po tihem upala, da bodo ublažili veter. pihal z zahoda in naju ovira!« dar ni kaj dosti pomagalo, si želela Čim več gozdov. manjkalo, tako sva po slab*’ j mesecih na kolesu spet v lahkotni vožnji brez okvar-skupaj se nama je zdelo več lepo, da bi bilo res. Nato - H)’ r.lw 2 njeno lepoto. Sonce je sijalo zaradi nje; zaradi nje je & jcpuvu. J C OljaiV ^CtlOUl 1XJC, ididUJ ilJC a s takim mirom čez nebo, reke so tekle po svojem toku ukrofie” njene navzočnosti. Potem so me nekega dne odpeljali in nikoli več je nisem ■■ sem odhajal od doma z zvezanimi rokami je od strahu dal in je zato v teh zadnjih trenutkih nisem odnesel s seboj, z meuoj, a ne v taki podobi, kakršno bi jaz rad. Živijo z menoj^^ vehke oči, ozke ukrivljene obrvi nad njimi, njene močne njene Jamice v Ilcih, njen vrat, njena ravna ramena, njeno “jjsjs katerem se mi Je zdel svet žlahtnejši. Tiste velike oči se zdaj stsP ^,1 2 zemljo. Vpija jih zemlja, a vendar, ka^r pridem na grob, S"' nad črno prstjo. , n—**_____________, L;l.____± tt; ...j.-,. _ i. __ v ___^1 «■ Potem me ni bilo pet let. Ni vedela, ali sem živ ali mrtev. bilo, da bi uravnavala moje in svoje življenje, in ko je f obupala, je začela hirati in je umrla,« .. pjiS Nadi so se ovlažile oči, Sonja pa ga je samo gledala, Nikoli s® |^i slišali, da bi moški o svoji ženi tako govoril, To je mot®*' ljubezen, ko jo primerja s soncem in rekami, sl* On Je prvi dvignil kozarec; ni čakal, da mu ga ponudita-presunjeni. Prinesel je svoj kozarec k njenima. Bolj zase kot ž® je nadaljeval: šen".? j-H »Bil sem v tretjem letniku na univerzi, ko sem jo srečal. “3^t^ oblečena, naličena in s trajno. Jaz pa sem takoj vedel, da [rf bliščem skriva izjemna naravna lepota* In res so njena Uf* Tomc. »Vse to vam uspe celo pri otrocih?« »Da, s stroji; zemlje je še premalo.« »Dobro, s stroji,« »Tega sem se navadila,« »Imate osem razredov osnovne šole?« »Tako kakor skoraj vsak v Orlovščeku,* »Nada je bila vedno odličnjakinja, jaz nikoli,« je pohitela Sonja, »Lepo govori nemško.« , »Saj ti tudi govoriš,« se je branila Nada. »Bili sva pet let v Nemčiji v tovarni za ure. Imeli sva priložnost, da sva se jezika naučili.« »Ob vsem tem pa sta kmetici?« »Jaz sem, Sonja pa ni kmetica, saj ne dela več na zemlji,« pravi Nada. »Rekli ste, da imate premalo zemlje. f**« »FTemalo, Saj sem večidel na tujih njivah, na svojih opravim mimogrede, Starcem pa zemlje ne morejo vzeti. Bil bi smrtni greh. Zemlja je njihova, trpeli so na njej, čeprav jo zdaj, ko več ne zmorejo, mi mlajši za plačilo obdelujemo. Ne da se pri njih z razumom urejati, ko pa je vmes srce.« »Lepo ste rekli, Nada. Ne moreš urejati stvari samo z razumom, ker je vmes srce.« Vino je na stežaj odpiralo vrata domišljiji in volji, da drug drugega hvalijo. Tomc se je na hipe sprostil. Ali ni tu nenadoma našel, kar si je bil Želel. Vzel jih Je kot sebi enake in našel je v njih prijazne ljudi. Prekleto so bistri. Kmeta, nekdanjega kmeta v njih ni. Poznajo vse, oblaki..Nanj je neprestano prežala nestalnost njegovih Čustev. V bistvu je bil razbit in se ni mogel pobrati. Vino ga je še bolj potiskalo v večno mračnost, Kaj je bilo krivo, da je vse zamudil? Ti preprosti ljudje so toliko dosegli, on pa je ostal brez vsega, Ker ni bil dovolj razsoden, vedno se je predajal Čustvom, ki so ga zanašala in mu prinašala nesrečo. Neka nepremagljiva pregraja se je vedno pojavila pred njim že od mladih nog, da ni mogel dovolj jasno pretehtati, kaj je prav in kaj ni, kaj mu bo v nesrečo in kaj v korist. Obupno težka je bila ta odločitev. Hotel je biti ob tem tehtanju nebeško čist, dokler ga ni dokončno povozilo. Potem je bil pripravljen vse sramotno preklicati, se vesti hlapč^ko in loviti drobtinice naklonjenosti močnih, pametnih, ki so veliko in čisto resnico in pravico znab preprosto podrediti dnevnim potrebam. Tako je ostajal v neprestanem ponižanju in sramoti, vedno prizadet, vedno je bil nekaka sakramensko nesmiselna žrtev. Če pa se je ponudila še tako majhna priložnost, da sta njegova resnica in pravica nekoliko zablesteli, je bil spet njun največji pristaš. To ve Veliki brat, ki ga v tem trenutku opazuje skozi stene Nadinega gradu. Razgreba mu po možganih m ni nikoli milosten. Do groba mu bo dosleden v svoji brezizhodnosti, ki jemlje pravico do sreče. Tak je bil in zato ni mogel, da se ne bi nazadnje odprl. Ni mogel biti nezvest samemu sebi. Sprostil je misli kljub sklepu, da bo molčal. Govoril bo kljub navzočnosti Velikega brata, ki mu bo s tem pisal slabo. •Človek je radosten, če vaju samo pogleda. Moja žena je bila taka. Neznansko sem jo ljubil. Vsak delček sveta se mi je zdel prepojen W1.1»V^JJJ aruiva liaiavtia 111 lU dU lljca*« ; . I šminke zasijala, njeni bujni lasje so se ji na glavi (T^ 4JO.91J01CI, IJJClll UUJIU MOJC JI ^14tV 1 P j najprej v kratke, nato v dolge debele kite. Včasih sem jo id iiajpicj v mame, ueikv v uvige ucrueie vuasm scui J , “ v dneva prosil, da jih razplete in si jih razčeSe, Zavalovili ramena in bili podobni mirnemu morju, ki ga prekrije luna kastim sijem. - Samo njen pob me zdaj resnično pomiri-razumeti, da nikdar več. Kaj je to - nikdar veČ - vidve še b* razumeti. Nikdar več smeha, moči, s katero je imela v rol^p,^ življenje. Na pobu se mi vedno zdi, da je smrt, ko jo mirnega, celo ljubečega. Pa se je pod tisto krpico zemlje P zmeraj, kar je bilo zame nekoč nepojmljivo lepo in si mislil, da kdaj to izgubim. Vse v življenju mine. To spozn^^'^ če želiš ali ne. Saj l^o nekoč za nami zravnali pobove kakor da nas ne bi nikoli bilo. Nihče ne bo utegnil dojen« ramena preživeli ti, za katerim na pokopališčih brišejo sledove.« Sonja in Nada sta molčali. Katera ženska si ne bi želela ' * ii služilo sonce, luna, morie in reke. Razumeli sta ga do P _ ki ji služijo sonce, Irma, morje in reke. Razumeli sta do P sti. Ni jima bila mar njegova politika, celo ne njegov njima je zaživela samo ona. Ce je zmogel tako ljubiti, k Dominkovim in naj znova govori o njej. Sonja take N** poznala; Nada jo je okusila z Rudijem, a je zdaj povsem Tomc naj le pride s svojo Čudno, kljub vsemu vabljivo Stopil je k oknu. Razgiban je bil tudi od vina, ne samo nov. Skozi zaveso je gledal na dvorišče in na cesto. Sonja^f#-«. mizo z nogo dotaknila Nadine. S stegnjenim kazalcem na Je nemo prosila, naj molči. I I (Nadaljevanje vestnik, 23. februarja 1995 stran 13 kronika Predlog zakona o varnosti cestnega prometa Tolagi in točke za prehitre voznike s 15.000 tolarji in in 3 kazen- skimi točkami, oziroma MinistKUT*"*'’? ” varnosti cestnega prometa, ki ga je pripravilo Spkiikin B “n/ranje zadeve Republike Slovenije, buri duhove. Števihi T s® sankcije prestroge, zlasti pa naj bi bilo bi lik h;in K ' dovoljenje', prenizko. Povečati 24! Nič še ni odločeno, kajti poslanci bol *’™*’*' predlog zakona šele v prvem branju«, J prvt državnozborski obravnavi. so neka-predlagane denarne kazni’ bnev IT 10 «® «■ nakaže voznik, ki ne kaznijo 10.000 kaznuje voznik, ki nja v pravočasno vključeva- tolar£ Tazn’ vozniku v ^^^'■oženo razdali: ’v’ ''^rnostni ■ahko da vselej 1“"' vo^ilofee "bi r Kj VOZi _ . -------1 voz- ozi pred njim, začel ustavljati. Zastran 'ngi°o't:a° zanimivi pred-Prelci i^^^novali 1 15.000 naj bi po voznika, ki Oo 10 kilomc- ^'iskimi' s tolarji in s 3 ka- , T- prekrškom koga Mariev^^T •'^^en 25,000 ^epaVM*^®^®"skih točk, bnv DrehlT kilome-^erožai^ vožnjo koga ^5.000 denarna kazen 'n^k in 7 kazenskih Pf^boraK'!’ '^do še bolj U do 20 denimo od MbooT, '?rnetrov. Kazen jc 'očke. čZTJ?' kazenske 30ir'ei oviral, je ka- tkih " 'oLpIo,. ,.. 'Oviral, ‘n 5 kazenskih točk. _ H- vyim,jc A.ralno ob-Ben«, . pa naslov Sn. naslov Se- ...."''"V se- ’ . --- ‘ica ob 1^9 vsako- “ri, nakar bo Predauli ^ebruana, P»n .Navi^ ^^rago Če- Oto* - Ar:.. 1 svoje raz- JlrtWi' naslovom: S "Ulovih h. u "^^bite dr, Hubprt V Pl ^°,dr Vinko puri risslovom: ^.^fnik ne- Hubert Po- Ijeno^ Sestaviti pod na- razstav- v pe- odE svetoval: T'''‘bjoS’‘'‘' bstim, ki Nasledn *^ svetoval: tistim, ki '"jo soboto bo dr. Marka z naslo- k^deljo s Prert pa se ^I^neta Prof- za df-ČZ. pred-misijo- 'Udeležbo “"Fb dobro 01 ha pričakuje F. KI. 25.000 tolarjev in 5 kazenskih točk. Če je storilec s tem koga oviral, je kazen že 35.000 tolarjev in 7 kazenskih točk. Če pa je bil zaradi take vožnje kdo v cestnem prometu ogrožen, je kazen 40.0(X) tolarjev in 9 kazenskih točk. Te kazni veljajo za kršilce na voznih površinah, kjer je največja dovoljena hitrost omejena na 50 kilometov na uro (ceste v naseljih), na 30 kilometrov (cone za pešce), 25 kilometrov (kolesarske poti in steze) do 5 kilometrov na uro (stanovanjske cone). Po predlogu zakona je na državnih cestah v naseljih naj-veCja dovoljena hitrost 70 kilometrov, seveda Ce varnost prometa to omogoča. Km* pa, če boste vozili hitreje? Če boste hitrost prekoračili do 15 kilometrov, je zagrožena kazen 15.000 tolarjev in 3 kazenske točke. Če boste koga ovirali, boste kaznovani s 25,000 tolarji in 5 kazenskimi točkami. Če pa bo voznik s prehitro vožno koga ogrožal, je zagrožena ka- zen 35.000 tolarjev in 7 kazenskih točk. Če pa kdo hitrost prekorači od 16 do 25 kilometrov na uro, tedaj so take kazni: 20.000 tolarjev in 4 kazenske točke; če je bil kdo v prometu oviran, je kazen najmanj 30.000 tolarjev in 6 kazenskih točk; če je bil kdo ogrožen, je po predlogu zakona o varnosti ceste n e ga prometa kazen 40.000 tolarjev in 8 kazenskih točk. Če pa »dirkač« hitrost prekorači za 25 ki-lometov (namesto 70 vozi 95), bo kaznovan s 25.000 tolarji in 4 kazenskimi točkami. Če je bi! kdo zaradi take vožnje oviran, je kazen 35.000 tolarjev in 7 kazenskih točk; če je »divjak« koga ogrožal, je kazen 45.000 tolarjev in 9 kazenskih točk. Kot smo zapisali v predzadnji Številki Vestnika, je po predlogu zakona o varnosti cestnega prometa hitrost na avtocestah povečana z dosedanjih 120 na 130 kilometrov. Na cestah, rezerviranih za motorna vozila, naj bi po novem vozili do 100 kilometrov, na vseh drugih cestah pa 80 kilometrov. Kaj pa s tistimi, ki bi še bolj drveli in ogrožali sebe in druge? Če bo prekoračena hitrost do 20 kilometrov, tedaj s 25.000 tolarji in 5 kazenskimi točkami, če je s storjenim prekrškom koga oviral. Če pa je koga ogrožal, tedaj je kazen 35.000 tolarjev in 7 kazenskih točk. Tisti, ki imajo velike »mašine«, pa ponavadi vozijo Še hitreje. Ce bodo sicer omejeno hitrost na avtocestah, cestah, rezerviranih za motorna vozila ,,,, prekoračili od 21 do 35 kilometrov, tedaj je kazen 20.000 tolarjev. Če bodo s prekrškom koga ovirali, je zagrožena kazen 30.000 tolaijev in 6 kazenskih točk. Še višja pa je - najman 40.000 tolaijev in 8 kazenskih točk - če bodo koga ogrožali. Ta »sprehod« sklenimo s kaznimi, ki so zagrožene tistim, ki bi hitrost prekoračili za več kot 35 kilometrov. Generalna kazen je 25,000 tolarjev in 5 kazenskih točk. Če je bi! kdo oviran, tedaj se kazen poviša na 35.000 tolariev, kazenske točke pa na 7. ■g le je bil kdo v prometu naj bi storilca kaznoval ogrožen, je kazen za storilca 45.000 tolaijev in 9 kazenskih točk. Nanizali smo le nekaj vsakodnevnih prekrškov in zagroženih denarnih kazni ter kazenskih točk. Kaj bi šele porekli, ko bi - morda tudi bomo ~ pisali o drugih prekrških. Kazni so visoke, da te kap. Nekatere celo tako visoke kot mesečni osebni dohodki. Tudi 18 kazenskih točk lahko mimogrede nabereš, potem pa si suh in ob vozniško dovoljenje. Znova na izpit, ampak ta je drag in »ponižujoč« za stare voznike. Ne čakajmo na strogi zakon, že zdaj se vedimo v prometu, kot da že velja. Morda ga bomo potem, ko ga bodo sprejeli (morda bo nekoliko manj strog?), lažje upoštevali. S. SOBOČAN I 1 I. I. Območna gasilska zveza Lendava Zveza ostaja ČepraVso po volitvah nastale nove občine, je še naprej potreben organ, ki bo povezoval gasilska društva z območja prejšnje občine Lendava. Zdajšnja občinska gasilska zveza se bo preimenovala v območno gasilsko zvezo. In prav je tako, kajti, če kaj, potem se prav gotovo gasilstvo ne more zapirati v ozke - občinske meje, saj gre vendarle za humanitarno organizacijo, Le-to pa bo treba Se naprej krepiti, zlasti z mladimi člani, ki so dojemljivejši tako za urjenje kakor za tehnična znanja, ne nazadnje za rokovanje s sodobnimi gasilnimi pripomočki. Zametki podmladka so seveda na osnovnih šolah, kjer ponekod že delujejo krožki gasilcev. In če se bodo za gasilstvo navdušili že tam, ne bo več težav pri vključevanju mladincev oziroma mladink. Sicer pa o vsem tem govore na sedanjih občnih zborih gasilskih društev, v nekaterih pa tudi o proslavi svojih letošnjih jubilejev. Naj starejše gasilsko društvo na lendavskem območju je GD Lendava, saj je staro že 121 let, najmlajSe pa je v Kotu, A.. i J bJ'. i';*. i** J. Ž. 'lil 'JI "y '■ii r I«., 1 ■ . Zgodilo se je V petek popoldne je osebni avto Dušana D., ki naj bi bil pod učinkom alkohola, povrh pa naj bi vozil z neprimerno hitrostjo, po spolski cesti zaneslo, nakar se je vozilo obrnilo za 180 stopinj in trčilo v mostno ograjo. Hudo se je poškodoval sopotnik Rudolf G. mete, vse v skupni vrednosti 10.000 tolarjev. Prav tako 15. februarja sta bila dva vloma. V Murski Soboti so storilca pregnali in se je za njim - za zdaj - izgubila sled, v Sebebor-cih pa je nezani storilec storil le manjšo škodo. cinskega servisa Petrol ob Ormoški cesti na Ptuju, kjer je z naperjeno puško v roki od prodajalcev zahteval denar. V. A. in B. Š. sta mu izročila torbici, ki sta ju nosila na ramenih, nakar je neznanec popihal.” Odnesel je 30,000 tolarjev. * AVTO JE ZAGOREL - Gasilni aparat sicer ni obvezm del opreme v osebnih avtomobilih, bilo bi pa prav, ko bi bil v slehernem vozilu. Nikoli namreč ne moreš biti prepričan, da ga ne boš potreboval, čeprav je tudi res, da z enim samim vselej požara m mogoče pogasiti. Drugače je seveda, če se na kraju dogodka znajde več avtomobilistov in vsi usmerijo gasilne aparate na eno mesto. Če bi bilo tako naključje v Bankovcih, l^er se je avto vnel po trčenju, ali pa pred Beltinci, kjer je začelo tleti pod pokrovom motorja, potem od prej Še kar dobrih avtomobilov ne bi biE le ostanki. S. S., fotografija; N. J. Poroke * * Da morajo biti varilci pri svojem delu previdni,, kaže dogodek v Spodpjem Porčiču. Delavci podjetja Grapromo-ting so bili namreč pri varjenju na ostrešju malomarni, zato je nastal manjši ogenj, ki pa jih ni vznemiril in so delo nadaljevali. Čez čas seje ogenj razširil čez celotno ostrešje, krito s salonitnimi ploščami, zato je škode ZB 1.000.000 tolarjev. Franc L. se je 15. februarja s svojim tovornim avtom peljal iz Doline proti Lendavi. V Čentibi naj bi med zavija- Doline njem na stransko cesto izsilil prednost pred voznikom kolesa z motorjem Denisom T., ki je dobit hude poškodbe, ki mu jih zdravijo v soboški bolnišnici. * * Prometni policist je hotel v soboto ob 2. uri ponoči na Ormoški cesti v Ljutomeru z rdečo lučjo ustaviti Simona Š., ki se je z osebnim avtom peljal proti njemu. Avtomobilist policistove želje ni upošteval, ampak jo je popihal. Dve uri pozneje ga je izsledila druga patrulja. Eva P. se je peljala po regionalni cesti iz smeri Gederovec proti Murski Soboti. Vozila naj bi preblizu desnega roba ceste, zato je v Ranlfovcih vozilo trčilo v betonski obcestni kamen, nato pa še v mostno ograjo. Avto se je po trčenju prevrnil in zagorel. Voznica in sopotnik Leon Ž. sta se sicer hudo poškodovala, a glavno je, da sta še pravočasno izskočila iz avta. Lažje poškodbe je dobi! Matej U. * * Policisti so pregnali nez- nanca, ki je skušal 14. februarja sredi dneva vlomiti v stanovanjsko hišo v Murski Soboti. Istega dne pa sta polici-sta-vodnika, prav tako sredi belega dne, zunaj ČrenSovec s pomočjo službenega psa prijela tri Romune, ki so malo predtem v bližini prehoda Dolga vas ilegalno prestopili slo vensko-madžarsko mejo. Predzadnji torek ob 18.45 se je 45-letni Feliks H. tz Her-mancev peljal z mopedom iz Kožarja proti Miklavžu pri Ormožu. Med potjo zunaj Vuz-metinec je med vožnjo v nepreglednem ovinku izgubil oblast nad vozilom, zapeljal na levo stran in s ceste, nakar je z glavo trčil v obcestna drevo. Poškodbe so bile tako hude, da je zaradi njih na kraju samem - umrl. * + Doslej neznani storilci so v Lipovcih oropali K. F. ter odnesli denar in različne pred- V torek okrog L ure ponoči je oborožen in maskiran neznanec vstopil v prodajalno ben- V soboški bolnišnici je zaradi hudih poškodb, ki jih je dobil v prometni nesreči, umrl 59-letni Franc Grabar iz Vanče vasi zaradi posledic, ker ga je na cesti na Krajni kot kolesarja podrl osebni avlo, ki ga je vozil Tomaž K. iz Gederovec. * V nedeljo okrog 18. ure seje D. Č, s svojim avtom peljal iz Lipe proti Beltincem. Kakih 700 metrov pred Beltinci se je začelo izpod pokrova motorja kaditi, nato pa je zagorelo. Voznik je skušal požar pogasiti, a mu ni uspelo. Tudi patrulja postaje milice, kije prišla na kraj dogodka, je bila z gasilnim aparatom nemočna. Avto, Zastava 101, je v celoti zgorel. * Helmut P. je v nedeljo okrog 19.35 ure vozil osebni avto po regionslni cesti iz Pinc proti Lendavi. Zunaj Čentibe je iz nasprotne smeri pripeljal drug osebni avto, zato je Helmut P. prepozno opazil, da po sredini desnega voznega pasu Toti Lendavi gre pešec Ivan gre ki je bil oblečen v temna oblačila in brez kresničke. Ob naletu je pešec dobil hude poškodbe. * V nedeljo ponoči (ob l. uri) se je zgodila prometna nesreča v KraŠčih. Vzrok naj bi bilo tesno srečava nje med voznikom avtomobila N. M. in doslej Se neznanim drugim voznikom osebnega avta Zastava 101 ali Zastava 128, ki je s kraja nesreče pobegnil. Telesnih poškodb naj ne bi bilo. gmotna Skoda pa je velika. Š.S. V upravni enoti Murska Sobota so se poročili: Simon Poredoš, avtomehanik, iz Beznovec in Sabina Rogan, radija, iz N us ko ve; Milan Nedeljko, tesarski delavec, iz liako-vec in Magdalena Smodiš, natakarica, iz liakovec; Stanislav Forjan, strojni mehanik, iz Lipovec irt Tatjana Vinkovič, inženirka tekstiinokonfekcijske tehnologije, iz Lipovec; Roman Vinkovič, strojni tehnik, iz Lipovec in Ivana Panker, zobotehnica, iz Bratonec; Bojan BertalaniČ, skladiščnik, iz Borejec in Jožica Korpič, ekonomska tehnica, iz Predano-vec; Tomaž Bencak, elektrotehnik, iz Bakovec in Simona Cigan, ekonomska tehnica, iz Bakovec; Srečko Barbarič, kmetijski tehnik, iz Murske Sobote in Manica TrajbariČ, kmetijska tehnica, iz Murske Sobote; Jožef Mataj, ekonomski tehnik, s Petanjec in Bernarda Gospod, cvetličarka, iz Murske Sobote; Peter Hozjan, računalniški tehnik, s Hodze in /rena Brest, frizerka, iz Beltince; Branko Behek, delavec, iz Tropovec in Simona Šnepf, tekstilna tehnica z Ivanec. Krvodajalci Vinko Gjorek (21), Terezija Barber (14), Janez MiholiČ (58), Rajmond Žižek (22), Peter Balažič (9), Darko Obal (8), Stanislav Golob (18), Marta Klemenčič (16), Dominik Zver (34), Vera Gjerek (20), Marija Zver (21), Rudi Šle-mer (29), Jože Kuzma (14), Marjan Gjorek (9), Jože Vohar (5), Marjan Škraban (5), Dominik Gjorek (9), Darko Kreft (2), Darinka Zver(l), Alojz Balažič (10), Jerica Skrabati (13), Marija Gjorek (12), Marija Balažic(13), Suzana Lopert (2), Milan Gregorinčič (27), Janja Panker (I), Branko Zver (28), Jože Jorek (47), Jože Lopert (26), Štefan Žižek (62), Nevenka Muhič i (11), Slavko Kores (5), Elizabeta , Horvat(4), Venčeslav Balažič (15), Marjan Muhič (16). Stanislav Ma! rin (10), Janez Sraka (18), Marjeta Mesarič (11), Alojz Lopert (12), ' vsi iz Dokležovja; Silva Horvat (5), Miran Cvetko (39), Ižakovci; Jože Gregorec (17), Beltinci; Branko Baranja (20), Murska Sobota; Zvonko Hozjan (33), Bratonci; Ernest Geči (35), Motvarjevci; Vladi-1 mir Vratar (17), Cuber; Jože Rac (IB), Gornji Slaveči; Antam Fujs (62), Grad; Janez Ulen (2^, Vladimir SlatinSek (7), Antonija Novak (10), Ivan Novak (32), v« ii Murske Sobote; Štefan Pisnjek (12), KupSinci; Stanko Majcen (29), Melinci; Branko Šnajder (6), SodiSinci; Ivan Gabor (21), Tifina; Jože Meglič (44), Slavica Me^ (14), oba iz Murske Sobote; Marjan Berke (7), Šalovci; Tomaž Drvarič (10), Petanjci; Štefan MagiBč G3), Gradišče; Marija Balajc (12), Selo; Jožica Šbul (21), Skakova; Barbara Režonja (3), Lipa; Anton Senica (22), Beltinci; Drago Giu-Skovnjak (28), Turnišče; Avgtia Kociper (7), Beltinci; Bernarda Kološa (7), Rakičan; Dragotin Kos (19), Puconci; Drago Kos (25), Maks Stanek (9), Franc GouiboS (27), Boris Sovec (15), Bojan Gjerek (23), Jože Iskra (27), Franc Cehnar (5), Goran Čerad "(IS), Miroslav Srt (10), Branko (19), Darko Rakuša (20), Janez Zemljič (9), Aleš Miljevič (12), Janez Koren (24), MirjanStaUto (18), Alojz Tratnjek (21), ES Ko-ser (44). Franc Ploj (8), Jože Ferjan (10), Stanko liješ (12), ih iz občine Gornja Radgona. Hvala za darovano kri! stran 14 vestnik, 23. februarja k šport Pred startom nogometnih prvoligašev Pričakovanja po dobrih uvrstitvah Prihodnjo nedeljo se začeitja pomladanski del pravljala za nadaljevanje prvenstva. Kako $0 ure- ji "1 prvenstva v prvi držami nogometni ligi. Oba po- sničili program priprav in kaj si obetajo od na- murska ligaša Beltinci in Mura, ki sta po jesen- daljevanja prvenstva, smo hoteli izvedeti od trene- skem delu tekmovani^a pri vrhu, sta se dobro pri- rjev obeh moštev. Pero Nadoveza - trener Beltinec: »Program priprav smo tako v Beltincih kot v Medulinu uresničili brez posebnih problemov. Poškodoval se Je edino Božič. Igralci so marljivo trenirali in mislim, da smo solidno pripravljeni na nadaljevanje tekmovanja. Presenetila nas Je odsotnost Cenerja, za katerega pa v tako kratkem času nismo mogli najti nadomestitve. Zal bomo na prvi tekmi v Ajdovščini nastopili precej oslabljeni, saj poleg Cenerja ne bodo igrali: Božič, Jančič, Jengurazov in Šarkezi. To bomo poskušali nadomestiti z drugimi razpoložljivimi igralci. Če bomo ponovili igre iz Jesenskega dela prvenstva, kar bi morati, potem ne bi smelo biti težav pri uresničitvi cilja, to Je obdržati status prvoligaša. Vpokalnem tekmovanju pa je dobro, da bo eno pomursko moštvo igralo v finalu. Sicer pa so naše želje v nadaljevanju tekmovanja, da prikažemo dobre igre in da se vsaj eden od mladih igralcev uveljavi v moštvu.e Marin Km^čtč - trener Mure; »Načrtovani program priprav smo v glavnem uresničili doma in v Ankaranu, čeprav bi lahko zahtevali od igralcev vedno več. Odigrati smo tudi več prijateljskih tekem, tako so v glavnem dobili priložnost igranja vsi, seveda eni več, drugi manj, vendarJe bil za nas pravi test pred prvenstvom tekma z madžarskim prvoligašem ZTEjem. Z novimi pridobitvami sem zadovoljen, saj so se igralci hitro vključili v moštvo in resno pristopili k delu. Za nas je velikega pomena štart, saj igramo prvo tekmo doma z Gorico in drugo v Beltincih. Z igro in dobrim rezultatom bi lahko zopet pritegnili na igrišče več gledalcev, čeprav bo letošnje prvenstvo zelo naporno in bo do konca tekmovanja vsaka točka dragocena. Veliko si obetamo tudi od pokalnega tekmovanja, čeprav so se v polfinale uvrstila štiri dobra moštva. Ker igramo prvo tekmo polfinala v Beltincih, drugo pa doma, pričakujem, da se bomo uvrstili v finale.« Strelstvo_____________ Derbi Tišini v šestem Irolu tekmovanja v prvi državni strelski ligi je bil v Turnišču pomurski derbi med SD ŠK Turnišče in SD KF Tišina. Presenetljivo so zmagali Tišinčani s 1728:1727 krogov. Posamezno: Markoja 581, Ravnikar 575 in Draškovič 571 za Turnišče ter Ziško 581, Pertoci 574 in Bukovec 573 krogov. Strelci Ljutomera pa so gostili Olimpijo z Debevcem . Zmagala je Olimpija s 1738:1726 kredov. Pri Ljutomeru sta se izkazala Robnik s 582 in Rudolfova, 581 krogov, saj sta za Debevcem zaostala 1e 2 oziioma 3 kroge. Horvat pa je dosegel 563 krogov. Ti rezultati kažejo, da imamo v Pomurju dobre strelce. V tekmovanju druge državne strelske lige je ekipa SD Jova Jurkoviča v pomurskem derbiju premagala MI Pomurko iz Murske Sobote s 1693:1635 krogov. Posamezno: G. Kocbek 576, A. Kocbek 556 in Vajda 561 krogov za Jova Jurkoviča ter Kreft 557, Gomboc 520 in Žigo 558 krogov za Pomurko. V tretji državni strelski ligi Je Juteks iz Žalca premagal Radgono s 1668:1654 krogov. Namizni tenis________________________— Sobočani zmagali na derbiju V zaostalem srečanju v prvi državni namiznoteniški ligi je , Moravskih Toplic Sobote v Kočevju premagala drugouvrščeno d#; Melamina. Tako so Sobočani zmagati tudi na drugem dcrbgo. Unf^ sH ipr/ zanesljivo dobil dve partiji, Benko in Benkovič pa po eno. PrviSvl^ štyem prvenstvu pa je izgubila dvojica Benko-Benfcovič. V 15, b’®'* Sobočani brez težav premagali Kajuha Slovana, v moštvu tokrat ostal praznih rok Vecko, kije izsubil z Ungerjem in BenlB'^ ki ju je je v prvem srečanju premagal. Pomembno zmago je ‘I" Horvat z Žagarjem, Radgona pa je v Ljubljani izgubila poa«®*’ srečat^e z Mavrico Ilirijo, saj ni uspela dobiti dveh ključnih partU' rič je dobil svoji partiji, zadnjo pa je dobil Fridrih, - Rezultati - Moravske Toplice Sobota: Kajuh Slovan 7:0 (Pesto toči 2:0, Benkovič : Žagar 2:1, Unger : Vecko 2:0, Benko-PestoO^ cfco-Žagar 2:0, Horvat: Žagar 2:1, Unger : Pertoci 2:0, Benkvd^L cko 2:1); Melamin : M. Toplice Sobota 3:4 (Komac : Špelič : B«iko 0:2, Mum : Unger 0:2, Koraac-Špelič-Benko-Pt^ 2:1, Komac: Benko 2:1, Mum: Benkovič 0:2, Špelič: Unger vrica Ilirija : Radgona 4:3 (Gostiša : Kuzma 2:0, TVrdkoriČ ' 0:2, ReUč : Fridrih 2:0, Gostiša-Rebič : Rihtarič-Kuzma 2:0, Rihtarič 0:2, Rebič : Kuzma 2:1 in Kreuh : Fridrih 0:2). (M- U.) Odbojka_______________________________ Zmage pomurskih ekip v nadaljevanju prvenstva v prvi državni moški odbojkarski tomerdoma premil Kamnik s 3:0(15:11, 15:13,15:6). LjutoB*^* 1ot, Kavnik, Škiobar, Belec, Rajnar, Marič, Šiftar, Zidar, Šumak. Irigros Pomurje pa je v Novem mestu premagal Pionirja s 3:2- 14:16, 11:15, 17:16, 8:15). Vigros Pomurje: Vukovič, Prša, K^niP®’ P rec, Novak, Poredoš, Topovšek. V drugi državni moški odbojkarski ligi je Claudia shop v Bet premagala Pan Kovinarja s 3:2(10:15, 15:11, 16:14, 12:15, 15:6)-dia shop Beltinci: Marko in Mitja Janža, Prelog. Balažič, Krajea*' Hochstster, Gabor. . „ V drugi državni ženski odbojkarski ligi je Sobota premagale l^ctkomet------------------------------------ Zm^ Pbmu^ in PoUa v $estmiist«n laib v štr zamu nlto- Btetni Kg) Je Booiiffka Iz Bafco^ premagala N^djo s 24:1$ <9:8>. SIrdei xa FtnuMrn: CKteša 7, Škraba Bedekovič 5* Buzeti 2, Lemnldt 2> IStojniiaiit Husar po «ie-ga. P(4etjeTMnrskiS^tQtiHMnš^fo^ices^:&(8t7I. Strelci za Polet; HorvM 9, 5» Loreajidt 5, SeČhe 2,., Merg^ Kovačič, Čemda m po enega. I^ff Radeče je tesBos 3B;29 (18:tSJfffem^alKtog, Strdd za Krog: A. Kolmanko 11, Kovačič 5, D. Kolai^o 4, Hegeduš 3, Meelic 3 in IRan 3. Ce^e je premagalo MIvKnca iz Mott skSičtBecs24:l$. Šport od tu in tam 3:0 (15:0, 15:0, 15:6). Sobota: Forjan, Drevenšek, Zver, Šlebiot®^ * vak. Kuhar, Moreč, Posavec, Časar, Cipot in Čemela. V zaostaP . je Sobota premagala Solkan s 3:2. Odbojkarice Žibrata pa so Mežico s 3:1 (15:10.15:12, 14:16, 15:8). Žibrat Ljutomer: Vrbrta*’ Starič, Kolar, Mlinarič, Zidar, Žibrat, Ljubeč, Premož. Kuhar. J V tretji državni moški odbojkarski ligi so Domžale premagal« ** , rje 11 s 3:0, Ptuj pa Radence s 3:0. (NŠ, FM) Košarfai ŠPORTfiA ti&KPOVBE) V ^rtni napovedi št. 2 je naš gost tehnični vodja nogometašev drugoltgasa Thrnišča Silvo Koroša. Prognoziral je takole:________________________________________________ Pari 1. 2. ' 3, 4. 5, 6. 7, 8. 9, 10. BELTINCI-: MURA Maribor: Olimpija Železničar: Publikum Rudar: Vevče Gorica: Korotan Živila Naklo: Koper Izola: Gaj BELTRANS: Zagorje NAFTA; Mengeš Domžale: TURNIŠČE Nap. 0 0 1 1 1 0 1 o 1 o Nt^omet - Nogometni prvoligaš Beltinci je gostil prvaka Makedonije Vardarja in prijateljska tekma se je končala neodločeno z 2:2 (2:1). Beltinčani, ki so se pred pomladanskim delom prvenstva prvič predstavili domačemu občinstvu, so s svojo igro zadovoljili gledalce. Zlasti so dobro igrali v prvem polčasu, ko so povedli z 2:0. Strelca golov pa sta bila Vorobjov in Herceg. Strelstvo- Na občinskem prvenstvu srednjih šol v streljanju z zračno puško, ki je bilo v Murski Soboti, je sodelovalo 26 strelcev in strelk. Ekipno je med mladinci zmagala SETUAS z 821 krogi pred Gimnazuo, SH, in Srednjo strojno šolo, 719 krogov, med posamezniki pa je bil prvi Kerčmar (SSŠ) s 328 krogi pred Žigom (G), 328, in Farkašem (SKŠ), 319 krogov. Med mladinkami je ekipno zmagala SETUAŠ z 219 krogi pred Srednjo tekstilno šolo, 703 krogi, med posameznicami pa Tuksaijeva (SETUAŠ) s 300 krogi pred Fle-garjevo (SKŠ), 289, in Lebarjevo (STŠ), 269 krogov.(ŠB) Nogomet - Lendavski dnigoligaš Nafta je gostoval v Sombotelu na Madžarskem in se v prijateljski tekmi pomeril z domačim drugoliga- šem Haladasem. Zmagali so gosti- i telji vvisokim rezultatom 6:1, Ča- l sten zadetek za Nafto je dosegali ŠPORTNA NAPOVED ŠT, 2 1- BELTINCI: MURA ~ 2. Maribor : Olimpija___ 3, Železničar: Publikum 4, Rudar : Vevče________ 5, Gorica : Korotan_____ 6- Živila Naklo: Koper 7, Izola: Gaj___________ 8, BELTRANS: Zagoije _9^ NAFTA: Mengeš _ 10, Domžale: TURNIŠČE Tip IzpolRjene lističe pošlji le na uredništvo Vestnika, Mur-^a Sobota, Arhitekta Novaka 13, n^ozneje do pedta, 3. marca 1995. Pri žrebapju bomo upoštevali 8 praailnih napovedi. Ime in priimek ter naslov Utroša, Košarka - V predzadnjem kolu tekmovanja v pomurski moški košarkarski ligi so igrali: Maraton : Sobota 70:83, Sebeborci: Claudia shop 62:78, Lindau ml. : Lindau vet. 65:82 in Ljutomer: Petrovci 71:81. Vodi Sobota vet. s 16 točkami pred Petrovci. Claudio shop in Maratonom, vsi imajo po 22 točk. (K Glažar) Nogomet - V zadnji preizkušnji pred pomladanskim delom prvenstva so nogometaši Beltinec gostili državnega prvaka SCT Olimpijo in ga premagali s 3:1 (2:0). Za Beltince sta bila strelca: Osterc 2 in Vorobjov. Kegljanje - V desetem kolu tekmovanja v mariborski kegljaški ligi je Nafta iz Lendave premagala Prepolje s 6:2 (4998:4824), Za nafto so zmagali: Radakovič 854, Kopinja 834, Levačič 828 in Horvat 834. Tekmovali pa so še: Žalik 845, Matjašič 388 in Matko 414 podrtih kegljev. V enajstem kolu tekmovanja v medregijski kegljaški ligi za ženske je Gim Miklavž premagal Nafto s 6:2 (2334:2203). Za Nafto sta zmagali A. Varga 367 in Ščapova 354. Tekmovale pa so še: M. Varga 392, Kavčičeva 372, Staničeva 367 in Utroševa 351 podrtih kegljev. (M. Žalik) Šah - Šahovsko društvo Radenska Pomgrad iz Murske Sobote je pripravilo hitropotezni turnir za februar. Med 15 šahisti je zmagal Tomi GruŠkovnjak z 12,5 točke pred Danilom Harijem, 12, Borisom Kovačem, 11,5, Robijem Radosavljevičem, 10, Štefanom Režonjo, 9,5 in Ivanom Lukičem, 8.5 točke. Nogomet - Nogometaši Mure iz Murske Sobote so gostili madžarskega prvoligaša ZTE iz Zalaegerszega in v prijateljski tekmi igrali neodločeno 1:1 (1:0).Gol za Muro je dosegel Topič. Mura je igrala brez poškodovanih AJthodžiča in Gajsera. Strelstvo - Na občinskem strelskem tekmovanju OŠ v Murski Soboti je pri dečkih zmagata OŠ III MS s 492 krogi pred OŠ H MS, 469, in OŠ Cankova, 424 krogov, med posamezniki pa Balaško (OŠ 111) s 174 krogi pred Pajičem (OŠ H), 169, in Pajžlarjem (OŠ III), ' 166 krogov. Pri deklicah je bila najboljša OŠ lil MS s 420 krogi pred OŠ II MS, 347. in OŠ Salovci, 275 krogov, med posameznicami pa Porševa (OŠ II) s 161 krogi pred Getenče-rjevo. 160, in Balaškovo (obe OŠ III). 157 krogov. (ŠB) Nogomet - Občinsko društvo nc^ometnih sodnikov Lendava se srečuje s pomanjkanjem nogometnih sodnikov, saj imajo le okrog 30 članov. Čeprav vsako leto razpisujejo tečaje za nove sodnike, je odziv zelo slab. Kljub temu pa so v minulem letu uspešno opravili svoje naloge, s tem da so morali nekateri sodniki po dnevno voditi več tekem, kar je gotovo vplivalo na kakovost sojenja, so ugotovili na letni skuščini društva. Lendavski nogometni sodniki so tudi razvili pristno sodelovanje s sosednjimi društvi doma in v tujini, Društvo uspešno vodi predsednik Jože Lebar. Pomuije z eno nogo v prvi ligi v petem kolu drugega kroga tekmovanja za razvrstitev od mesta v slovenski ženski košarkarski ligi je ekipa Pomurja v gp. boti premagala mlade igralke ŽKD-ja Maribor z 89:60 {36:3fl^ bočanke so že v prvem polčasu povedle z 29:14, nato pa da so Mariborčanke razliko znižale na tri točke. V drugem Pomurje zopet zaigralo tako kot zna in zmedlo, četudi so igralke. Strelke za Pomuije: Drožinova 20, Sokolanova 18 (4-4)’^ j Jj 13 (3:6), Novakova 10 (4:6), Karova 6 (2:2), Zadražnikova 6, Horvatova 4 (2:2), Kolarjeva 3 (1:4) in Pušenjakova 3, V drugega kroga tebnovapja Šobočanke niso bile poražene in eno nogo že v prvi državni ligi. Strelstvo - Član SD Jova Jurkoviča Gorazd Kocbek je kot član slovenske mladinske strelske reprezentance sodeloval na mednarodnem tekmovanju v Nitri na Slovaškem in se lepo odrezal. Prvi dan tekmovanja je s 662,9 kroga zasedel tretje, drugi dan pa s 668,8 kroga Četrto mesto. Kasaški šport- Ob praznovanju 120-1 etnice prvih konjskih dirk je Konjeniški klub Ljutomer v minulem letu dosegel pomembne uspehe na tekmovalnem in organizacijskem področju ter obdržal naziv najboljšega kluba v Sloveniji. Poleg tradicionalnih prireditev so bili Ljutomerčani organizator evropskega prvenstva voznikov amaterjev Fegat, na katerem so sodelovati tekmovalci iz 14 držav in Četrtega slovenskega kasaškega derbija. Pripravili so razstavo razvoja kasaških dirk in slovenskih kasačev. Uredili so tudi tekmovalno stezo na hipodromu ter zgradili lepe tribune, To so z zadovoljstvom ugotovili na letnem občnem zboru KK Ljutomer. Strelstvo - Član SD Štefana Kovača Turnišče Vili Ravnikar bo sodeloval kot član slovenske članske reprezentance od 21, do 27, februarja na Evropskem prvenstvu v Helsinkih na Finskem, To je lepo priznanje zanj in za turniSko strelsko družino. Rokoborba - Na mednarodnem rokoborskem tekmovanju v grško-rimskem stilu, ki je bilo v Budimpešti na Madžarskem, se je izkazal član RK Sobota Slavko Zec, saj je v močni konkurenci 18 tekmovalcev zasedel v kat, do 74 kg odlično drugo mesto. V kat do 51 kg je sodeloval tudi Domen Godvajs, vendar je izpadel v (EV) “'h! tietjei”*^ I Sedeča odbojka - Na 8®*^ o državno orvenstvo Med 6^ bilo državno prvenstvo v sedeči odbojki. je sodelovala tudi ekipe Sobote in zasedla četrt® V Ut*, igra z zvenečo žogo' ’ ni Je bilo drugo kolo tekm* igri z zvenečo žogo bovidnih. Ekipa Murske v postavi Vogrinčič, Stt®***^ nik in Maučec zasedla 7, jP Po dveh kolih im^o Satt* točk in so tretji, (TK) Strelstva - V Gornji bilo območno strelsko tel JU- invalidov. Med gal Ptuj pred Radgono ib Sobota. )<^ Kegljaide - V petnajst. tekmovanja v drugi drz®*' -ir .....................ibp™- r* 0V|UIIVT(Uy« T 142 kegljaški ligi Je 1 Radensko s 6:2 (5108:4^^^^ Radensko sta 915, in Mundjar, 855 [ gljev. Tekmovali pa so 840, Šalamon 806, Kos ‘ rinič 403 in Kučan 7^^ 1''^ kegljev. (M. Štiblar) ^,1?* Strelstvo - Na strelske*" vanju na območju prejs®^^, vske občine za OS je zmagal Ptičar s 18^ , Sobočanom in Tiha" Črcnšovci). po 176 pa OŠ ČrenSovci pred L® Turniščem, L-f Med deklicami je Žalikova (ČrenSovci). ‘ Gaborjevo (Lendava). - larjevo (ČrenSovci). ekipno pa je zmagala u-. । vci pred OŠ Tturnii^e' 1 I februarja 1995 stran 15 Šport I ^RTMA NAPOVED S pomjadium nogometnim prvenstvom zopet uvajamo šport- _____________ no napoved, kije med ljubitelji ^orta lelo priljubljena, ta bi imeli naši reševalci več časa za odločanje, smo skle , bomo športne napovedi objavljali teden dni prej kot os ej. Tako tokrat objavljamo kar dve napovedi. Hkrati bomo pre dstaviU številne ljubitelje nogometa v Pomurju, V športiu na povedi št. 1 sodeluje Bela Kulič, velik ljubitelj nogometa z Murske Sobote. Prognoziral je takole: I Pari 1. 2. 3, 4. 5. 6. 7. 8. MURA: Gorica Primorje : BELTINCI Vevče : Publikum Koper; Železničar Korotan : Živila Naklo Gaj: Jadran Olimpija: Izola Rudar: Maribor Nap. 1 2 2 0 1 1 1 0 I---------- I^BTNA ;NAPOVED ŠT. 1 L 1 ■MIZRA : Gorica ie: JINCI Tip 7~e£L:^elezničar Lini • T-j_ ' Iran Hia: Izola : Marihi mr __——— l lipolnjene lističe pošljite na uredništvo VeshA 1' | Sobota, Mbitekta Novaka 13, najpozneje -,-v^b na- _ bniaija 1995. Pri žrebanju bomo upoštevan o P povefi. m priimek ter naslov Jubilej lendavskih nogometašev Šestdeset let NK Nafta iz Lendave Nogometni klub Nafta iz Lendave praznuje letos pomemben jubilej - 6Oletnico delovanja. Z nogometom so se začeli v Lendavi ukvarjali zelo zgodaj, saj najdemo zapise o prijateljskih tekmah med nogometaši Dolnje Lendave in Murske Sobote že leta 1920. Na prvo tekmo, ki je bila odigrana v Murski Soboti, so se Lendavčani pripeljali s konjsko vprego. Tekmo, ki so jo dobili Lendavčani, je sodil Hiršl iz Murske Sobote. Nogometaše iz Dolnje Lendave je vodil Toplak. Zanimivost prvih nogometnih tekem je bila, da sta se moštvi na igrišču pozdravili vsako po svoje. Pozdrav Sobočanov je bil hip, hip, hura, Lendavčanov pa ej-ha, ej-ha, ej-ha. Čeprav so nogometaši Dolnje Lendave tudi v naslednjih letih občasno igrali prijateljske tekme, je prišlo do ustanovitve SK Lendava šele 7. januarja 1935 ali več kot deset let pozneje kot v Murski Soboti. Glavni pobudniki za ustanovitev S K Lendava so bili: Mirko Varga, Dundi Vort-man in Ludvik Hari. Za prvega predsednika kluba je bil izbran dr. Franc Klar. Prvo tekmo po ustanovitvi kluba je Lendava odigrala z Gradiščanskim iz Čakovca. Za Lendavo so igrali: Dundi Vortman, Beno Tajman, Ludvik Hari, Njuri Tajman, Kajzler, Ralič, Ladislav Pojbič, Karel Pojbič, Ludvik Kulčar, Rihard Dobi, Štefan Hari in Mirko Varga. Po ustanovitvi kluba so se Lendavčani vključili v tekmovanje IL razreda ljubljanske nogometne podzveze - okrožje Maribor, kjer je prvo mesto zasedlo moštvo Gradjanskega iz Čakovca pred Muro iz Murske Sobote in Lendavo. Takoj po ustanovitvi kluba so v Lendavi leta 1935 zgradili novo nogometno igrišče, saj so do takrat igrali nogomet na travniku. Nogometno igrišče so gradili s prostovoljnim delom, pomagali pa so jim premožnejši Lenda-včani, ki so se navduševali za nogomet. Ob otvoritvi igrišča je bila prijateljske tekma med Muro in Lendavo, ki sojo dobili Sobočani s 5:2. Nogometaši Lendave so vse do druge svetovne vojne igrali v drugeazredu ljubljanskem nogometne podzveze - okrožje Maribor, Po kapitulaciji stare Jugoslavije je Prekmurje okupirala madžarska vojska in nogomet je za nekaj časa zamrl, vendar ne za dolgo. Že leta 1941 so se nogometaši Lendave vključili v tekmovanje na območju Nogometne podzveze Szombathely, kjer so igrali vse do leta 1944, ko je bilo tekmovanje zaradi vojne prekinjeno. Lendavčani so bili najuspešnejši prvo leto, ko so zasedli drugo mesto. Nafta v pni zvezni ligi Po drugi svetovni vojni so se nogometaši Lendave vključili v tekmovanje mariborskega okrožja ter okrepili z nekaterimi dobrimi igralci: Terek, Božič, Vogrinčič, Stefanec, Šiftar in drugimi, leta 1946 zasedli prvo mesto in igrali kvalifikacije za vstop v slovensko nogometno ligo s prvakom gorenjskega okrožja Kranjem. Ker je Od tod in tam Vamitjii tenis - Na občinskem naniiznotenišketn prven'*"' - ’ tom«-- - 'oineru za posan;'?'^®'’“™vLju-».^...^^^nikejesodelo- valo S tekmovalcev i,. ajuoov. Zmagal je Tone Ficko (Ljutomer), ‘reh klubov. ki je v finalu premagal Mirana Ceha (Ljutomer) z 2:0. Tretje mesto je zasedel Zoran Žunič, ki je premagal klubskega kolego Sama Škergeta z 2:0. (T. Ficko) Mali nogomel - Od maja do septembra bo 20 pozivnih turnirjev v malem nogometu za Slovenski regionalni pokal (SRP). V končnici tekmovanja bo sodelovalo 16 najboljših moštev. Prijave zbirajo do 28. februarja. Informacije (062)302 623, (B. Planinšič) Sadmintan - Na občinskem tekmovanju V badmintonu v Ljutome- ru je zmagal Milko Pečanič (G. Ljutomer) pred Tonetom Fickom in Jankom Kosijem (oba P, Ljutomer). V finalu je Pečanič premagal Ficka z 2:0. (T, Ficko) Nogomet - V prijateljski tekmi je soboška Mura v Turnišču premagala Turnišče z 2:1. Lendava zmagala na obeh srečanjih v Lendavi in Kranju, obakrat s po 1:0, sc je uvrstila v slovensko nogometno ligo. V sklepnem delu nogometnega tekmovanja v Sloveniji, kjer so igrala najboljša moštva iz gorenjskega, ljubljanskega, celjskega in mariborskega okrožja, so nogometaši Lendave zasedli prvo mesto in postali prvaki Slovenije za leto 1946. Kot prvak Slovenije se je Lendava uvrstila v prvo zvezno nogometno ligo, ki je bila ustanovljena jeseni 1946. Po osvojitvi naslova prvaka Slovenije in uvrstitvi v prvo zvezno nogometno ligo seje Lendava preimenovala v Nogometni klub Nafta. Lendavčani so v prvi zvezni ligi dobro štartali, saj so v Nišu premagali moštvo 17. oktober z 1:0, v Lendavi pa Budučnost iz Titograda z 2:0 in Sarajevo z 2:1. Dobro so tudi igrali v Lendavi s Partizanom iz Beograda, v moštvu katerega je igralo osem državnih reprezentantov, in izgubili z 0:2, tekmo pa si je ogledalo okrog 3.000 gledalcev, kar je bilo za takratne razmere zelo veliko. Solidno pa je Nafta igrala tudi s Hajdukom v Splitu, kjer je izgubila z 1:3, in s Spartakom v Subotici, kjer je izgubila s 3:4. čeprav je igrala le z devetimi igralci, ker sta bila Štefanec in Terek poškodovana. Ker pa Nafta ni dobila obljubljene pomoči Nogometne zveze Slovenije in drugih dejavnikov, se je znašla v hudih finančnih težavah, karje imelo za posledico, da so si morali prevoze na tekme plačevati igralci sami ali so jim jih nekateri ljubitelji nogometa. Nazadnje tudi ni bilo dovolj igralcev, zaradi česar so predčasno izstopili iz prve zvezne lige. V prvi zvezni ligi je Nafta osvojila 9 točk. Za Nafto so takrat igrali: Štefanec, Gerenčer, Vogrinčič, Terek, K. Vi-dak, Hegeduš, Božoč, Kerčmar, Šiftar, Lukšič, Simon ka, Boldižar, Horvat in Vajda. Po izpadu iz prve zvezne lige je Nafta tekmovala v slovenski nogometni ligi, kije bila nekaj časa tudi deljena, enkrat bolj, drugič manj uspešno vse do leta 1955, ko je bila ustanovljena hrvaško-slovenska nogometna liga. Po enem letu tekmovanja v hr-vaško-slovenski ligi je Nafta izpadla in nekaj časa tekmovala v slovenski in vzhodni conski nogometni ligi. V slovenski ligi so nogometaši Nafte dosegli lep uspeh leta 1970, ko so zasedli drugo mesto. Z reorganizacijo nogometnega tekmovanja v Sloveniji se je Nafta leta 1979 uvrstila v slovensko superligo, kjer je zasedla četrto mesto med šestimi moštvi. V naslednjih letih so nogometaši nafte tekmovali v slovenski nogometni ligi do leta 1983, nato pa v območni slovenski ligi vzhod, kjer so leta 1990 postali prvaki in se uvrstili v slovensko nogometno ligo. Nafta v pni držami ligi Po Osamosvojitvi Slovenije je bila leta 1991 organizirana prva državna nogometna liga, kije štela 21 moštev. Med njimi so bili tudi nogometaši Nafte iz Lendave, Prvo leto tekmovanja med najboljšimi slovenskimi moštvi je Nafta zasedla petnajsto mesto in si s tem zagotovila obstanek v ligi, iz katere je izpadla pet moštev. Drugo leto tekmovanja v prvi državni ligi so nogometaši Nafte zasedli zadnje mesto in izpadli iz lige. Sedaj že drugo leto tekmujejo v drugi državni nogometni ligi. Po jesenskem delu prvenstva so na solidnem četrtem mestu in le za štiri točke zaostajajo za vodečim Šmartnim in le dve točki za drugouvrščenim Zagorjem, Lendavčani so tako med kandidati za prvi dve mesti v drugi državni ligi, ki vodita v kvalifikacije za vstop v prvo državno ligo. Upajmo in želimo, da se jim bo izpolnila želja in da bodo v naslednji tekmovalni sezoni sodelovali med najboljšimi slovenskimi moštvi, saj bi to bilo naj lepše darilo ob njihovem častitljivem jubileju. Feri Maučec 'i MOTOCIKLISTIČNE DIRKE V POMURJU 7. PTvak državni “Erde. ^^juspešnej- .^skmovalec Edi —luen, ki j državni prvak v razredu 2bu ocrn. Na štirih dirkah avno prvenstvo jc t.iuagai dva-š-rat'. jumoboT in Arandjelo-■*W), enkrat je bil drugi (Reka), tia dirki v Kavadarcih del. Skupno je zbral ^»r je bil, državnega I?ri tem mu je pomagal i« prvič postal “''no .0 za drž- zmagal dva. zbral 24 dovolj pa je pa- točk. prvaka. Za naslov prvenstvu. Najuspešnejši je bil zopet Edi Berden, ki je s sovo-začem Šošem osvojil naslov državnega prvaka med priko-ličarji. Poleg tega je na državnem prvenstvu zasedel še dve drugi mesti, in sicer v razredu 125 in 250 ccm. Najuspešnejši je bil na dirki za državno prvenstvo v Arandjelovcu, kjer je zmagal v razredu 250 ccm, v razredu 125 ccm in med priko-ličarji pa je bil drugi. To je bil največji uspeh Edija Berdena v desetletni športni karieri. Na dirki za državno prvenstvu v Velenju je bil uspešen tudi Sobočan Ružič, kije zasedel dve četrti mesti, to je v razredu 125 ccm in med prikoličarji. V letu 1970 je bil Edi Berden razglašen za drugega najboljšega športnika Pomurja, Leta 1971 je Avto-moto društvo Štefana Kovača v Murski Soboti zopet pripravilo ce-stnohitrostne motociklistične tudi . mfAcn Staše iz Ce^ tkfttio^aškc, s katerim je vozil lakiat na državnem prvenstvu, ko je na preostalih tteb dirkah vozil s štiri leta staro bul-laeo. Sicer pa je že bil 1 Slovenije in Jugoslavije PtikolitaTji. EdiBcrd' deloval tudi-- • Sicer je že bil prvak med Karel Gaber se je najprej preskusil na cestnohitrostnih motociklističnih dirkah leta 1968 kot sovoznik Edija Berdena. ’»liSko tudi dirkah ien je so- uiis.an za repu-—»so prvenstvo ter na več mednarodnih cestnohitrostnih motociklističnih dirkah. Naj-večji uspeh je dosegel na dirkah v Opatiji, kjer je bil kot najboljši Jugoslovan na petnaistem mestu. jr ■ ft. ■J ši Itjerji Po petnajstem 'uspelih ho! , 'hedn 'Sinih - dveh '^'‘‘‘^dihceanohi- i zelo „..ii cest —uun motociklističnih Ža nagrado Romurja, ki jih je ptipiavilo Avto-moto društvo ^ielana Kovača, zaradi po-uianjkanja denarja leta 197 0 ni bilo di’’" Murski Soboti, želo -f vano pa so pomurski tekmo valci sodelovali na državnem 'P dirke '^^Peštio v dirk društvo Poboti. Zelo 10- M i)te k? <«> Fi -S? Edi Berden (AMD Štefana Kovača Murska Sobota) je bil eden n^uspešnejših tekmovalcev motociklističnih dirk v Sloveniji in nekdaitji Jugoslaviji. Tekmoval je v razredih 125 ccm, 250 ccm in v prikolicah. V vseh treh je bil državni prvak. Večkrat pa je bil tudi državni podprvak. Sicer pa je osvojil tudi številne republiške naslove. Uveljavil pa se je tudi v mednarodnem merilu na dirkah v Italiji, Avstriji, Madžarski in Češkoslovaški. Zmagal je na mednarodni tlirki v Horicah na Češkoslovaškem v razredu 250 ccm, med priko- pa je bil v Rimu v Italiji skupaj z Mrzelom drogi. Na fotogra-na najvišji stopnici po zmagi v Horicah leta 1971. [yi; Edi Berden dirke za državno prvenstvo. Na 2.400 metrov dolgi progi je sodelovalo okrog 70 tekmovalcev, ogledalo pa si jih je okrog 10.000 gledalcev. Junak dirke v Murski Soboti je bil Edi Berden, ki je bil najuspešnejši tekmovalec, saj je zmagal kar v dveh kategorijah, v razredu 125 ccm in med prikolicarji s sovoznikom Šošem. Tokrat je tudi premagal večkratnega zmagovalca med pnkoličarji Salobirja iz Celja. V razredu 250 ccm pa sc je tudi uspešno kosal z odličnim Bevando za naslov državnega prvaka, vendar mu je ponagajal motor, tako daje zasedel šele četrto mesto. Pravi podvig pa je naredil Karel Gaber (Avto-moto društvo Štefana Kovača Murska Sobota), ki je zasedel v kategoriji 125 ccm tretje mesto. To je bil njegov največji uspeh solo voznika. Gaber je začel tekmovati leta 1968 kot sovoznik Edija Berdena. Černjavič ni imel sreče, saj mu je klub dobri vožnji in tretjemu mestu med prikoličarji v zadnjem krogu odpovedal motor in je ostal brez uvrstitve. Tildi Šoš, ki je tekmoval v razredu 50 ccm. je moral zaradi okvare motorja odstopiti. Rezultati dirke v Murski Soboti - 50 ccm: 1. Bernetič (Koper), 2. Vlahovič (Crikvenica), 3. Jelavič (Split); 50 ccm serijski motorji: L Turinski (Zrenjanin), 2. Bernetič (Koper), 3. Uzurov (Zrenjanin), 5, Ulen (Murska Sobota); 125 ccm: 1. Berden (Murska Sobo- ta), 2. Šarič (Beograd), 3. Gaber (Murska Sobota), 5. Šoš (Murska Sobota); 175 ccm: 1. Kosič (Reka), 2. Prste c (Maribor), 3. Bučalo (Vogošče); 250 ccm: 1. Bevanda (Reka), 2. Pa-likovič{Arandjelovac), 3. Šarič (Beograd), 4. Berden (Murska Sobota); prikolice; 1, Berden-Šoš (Murska Sobota), 2. Salo-bir-Salobir (Celje), 3. Arčan-Krcšmati (Celje), 4. Cernjavič-RužiČ (Murska Sobota). V letu 1971 je bil najboljši pomurski tekmovalec Edi Berden, ki je postal državni prvak v razredu 125 ccm, v razredu 250 ccm pa je bil drugi. Tildi v kategoriji prikoličarjev je bil med najboljšimi v državi, vendar se tekmovanje zaradi premajhnega števila tekmovalcev ni točkovalo. Lep uspeh je Edi Berden dosegel tudi na mednarodni tekmi v Horicah na Češkoslovaškem, saj je zasedel v razredu 250 ccm prvo mesto. Šoš pa je zasedel v razredu 125 ccm štirinajsto mesto. V letu 1971 je bil Edi Berden izbran za najboljšega športnika Pomurja. Za dosežene uspehe je predstavnik Autokommerca iz Ljubljane v imenu Castrola, ki je podpiral moto šport, Ediju Berdenu izročil zlate zapestne gumbe in 60 kg specialnega olja za dirkalne motoije. (Se nadaljuje) stran 16 vestnik, 23. februarja iz naših krajev r Obiskali smo Pečarovce J I SEBEBORCI - S podjetjem Komunala iz Murske Sobote je podpisana pogodba o napeljavi primarnega voda v dolžini 4,5 kilometra od Puconec do Sebeborec. Ta naložba je nujna, saj je voda marsikdaj oporečna, ob pomanjkanju padavin pa se podtalnica zelo zniža. Vrednost trase novega vodovoda naj bi bila okrog 29 milijonov tolarjev, Potreben denar bodo zagotovili s krajevnim samo- f prispevkom in prispevkom nekdanje soboške občine, po 200 mark v tolarski protivrednosti pa naj bi prispevali občani Sebeborec. Priključenih naj bi bilo okrog 140 gospodinjstev in tudi nekaj »vikendašev«. Sekundarni vod bo gotov, če ne bo preveč nagajalo vreme, predvidoma do letošnje jeseni, RAKIČAN - V tem kraju v bližini Murske Sobote so | se lotili zares obsežne naložbe. Po dolgotrajnih pri- 1, zadevanjih je namreč stekla gradnja kanalizacije, ki bo za | vaščane nedvomno veliko pridobitev. Tačas potekajo dela j: v ulicah. Ker bo za kanalizacijsko omrežje potrebno veliko j' denarja, računajo še na dodatno zbiranje sredstev pri občanih. GRAD - V tem krajevnem središču se očitno še vedno ne morejo sprijazniti, da so jih pripojili k novi občini Kuzma. Zato so sprožili ustavni spor, ker menijo, da je državni zbor ustanovil tako občino mimo volje ljudi, izražene na referendumu, in v nasprotju z vladnim predlo- '' gom zaradi strankarskih interesov. | 41 Vasico sestavljajo sami zaselki Clovek in njegov poklic Vrt je lahko lepši Samo na cesto bi moral gledati tisti, ki med vožnjo pa magistrali med Goriyo Radgono in Lenartom v Trsteniku ne bi opazil table, ki opozarja na izdelovalko okrasnih predmetov. Dvom, za kaj pravzaprav gre, se brž razblini, ko človek zavije k domačiji Angelce in Maksa Tomažiča. »Pred kakimi desetimi leti sva začela izdelovati okrasne predmete iz smol. Gre pravzaprav za »odlitke« raznih pokrajin, lovskih in nabožnih podob in drugo. Vse to je za na steno. Modeli zanje so iz tujine, nekaj pa smo jih naredili v naši delavnici, in sicer na podlagi kiparskih del. Vrhnji del ima medeninasto plast. Kupiti jih je mogoče v veliko sloven- idejo za ureditev vrta dobe pri njiju. Tako so mnogi že fotografirali njun ribnik »iz folije« in si ga potem še sami naredili. Mnenja ljudi o vrtnih kamnitih okraskih pa so različna: enim so taki okraski na vrtu zelo všeč (včasih z njimi celo pretiravajo), drugod pa menijo, da na vrt to ne sodi. Sam se zavzemam za »zlato sredino«: kak okrasni predmet bi že postavil Denacionalizacija - vrnitev po krivem odvzetega premoženja -v Pečarovcih ni neznanka, saj je denacionalizacijska komisija pečarovski župniji že vrnila farni dom, kjer je zdaj med drugim tudi zasebna trgovina, kmalu pa naj bi prvotni lastnik dobil še nekdanje šolsko poslopje, v katerem je bil pouk do 1975. leta, pozneje pa so ga uporabljali za stanovanje. Storili bodo vse, da zaradi poprave krivic prejšnjemu oškodovancu ne bodo nastale nove. Pečarovci na Goričkem so najbolj znani po zaselku Sebe-ščan. Tam namreč stoji katoliška cerkev sv, Boštjana, ki so jo zgradili 1824. leta, ozneje pa velikokrat obnavljali, V cerkvi so slikarije Karla Jakoba, ki so jih pred nekaj leti temeljito obnovili, V zaselku Gorenšček pa so 1971, leta zgradili evangeličansko cerkev. Nič zato, če ljudje hodijo k mašam oziroma Gospodovi večerji v različna sakralna objekta, saj nazadnje najdejo vsi isti skupni dom. V mislih imam lepo urejeno skupno pokopališče in novo mrliško vežico, ki so jo zgradili s pomočjo 1-odstotnega krajevnega samoprispevka. Plačevanje tega se bo izteklo proti koncu leta, predsednik vaškega odbora Branko Šeruga pa nam je v po- I I I 'K ? P'' '\ ' tega so uredili ograjo igrišča, novo pa je tudi piw slačilnice. Pri vsem tem sop pomagali pokrovitelji, nekaj f navržejo tudi nogometni 1“^ "■111' ffl KI I' Voda, ta vir življenja, par Pečarovcih velik problem.'’* vaškega vodovoda nimajo. P* pa lokalna zajemališča, lE. razumljivo, saj vas sesM' " zaselkov, od katerih so ri v dolini, drugi pa napo^ oziroma vrhovih. V Sebeščan, ki je ipčndtm najvišji tamkajšni nadmm'^ višini, je na lokalni vod^ VRT * Pogled na Tomažičev vrt z razstavljeni izdelki skih trgovinah. Lani pa sva se odločila za Širitev obrti - izdelovanje vrtnih okrasnih predmetov iz betona. Tudi ti so odlitki, vendar veliko večji kot prvi. Izdelujemo vodnjake, okrasne kipe in vodomete. Modele za na vrtu, na primer vodomet ali kak domači motiv, ne pa palčkov, osličkov, račk, laboda ali sove. So pa tudi ljudje, ki pa jim je ravno to zelo všeč. Tomažičeva je dejala, da je murskosoboško območje njihov vse to kupujemo v Italiji, nekaj pomemben kupec. Tudi Av- pa je tudi domačih. To ponudbo nameravamo sčasoma obogatiti s čim več motivi iz slovenskih krajin.« Tako je pripovedovala Angelca Tomažič, ki je tudi «kriva» za to novo, razširjeno dejavnost. Nabrala sije pač izkušnje, saj je nekaj podobnega že delala. Razgledal sem se po Tomažičevem vrtu. Lepo je urejen, povrh pa ima bazen, ribnik z lokvanji in vodomet ter še nekaj okrasnih predmetov. Tam naokrog jih je sicer veliko več, vendar so razstavni eksponati. Kupec sijih torej lahko »v živo« ogleda, naroči ali pa katerega kar takoj vzame s seboj. Angelca in Maks sta še povedala, da sta vesela tudi obiskovalcev, ki ničesar ne kupijo, le strijci se pridno oglašajo in kupujejo zlasti - palčke. Večina Tomažičevih izdelkov je patini-ranih, kar daje videz starosti. Š. SOBOČAN Pečarovce smo obiskali sredi tedna dopoldne, ko pri Sebeščanu ni bilo veliko ljudi. Povsem drugačna bi bila podoba, ko bi se tja podali na »proško« • proščeqje, ko se tam zbere veliko domačinov in okoličanov. Tildi rokodelcev ne manjka! - Fotografija: A. Abraham živinorejo in pridelovanjem poljščin. Za Pečarovce je velika pridobitev sodobna žaga, ki jo je uredilo zasebno podjetje Tr-goles. Ponosni so na svojega (po vsej Sloveniji znanega) lončarskega mojstra Franca Zelka in njegovo družino, ki pa sc bo, kot kaže, ukvarjal še s turizmom na kmetih, saj v ta namen ureja prostore. Tam bodo seveda na voljo tudi lončarski izdelki. Morda pa bo kdaj tudi iz vrtine na ravnin- skem delu Pečarovec pritekala topla voda, ki so jo odkrili, ko so iskali nafto. Bodo kdaj med Šalamenci in Pečarovci - prve goričke toplice? Kaj pa športno življenje? Ker v Pečarovcih nimajo večjega prostora za igranje nogometa, so ustanovili klub malega nogometa, ki ima 20 članov, lani pa je praznoval 10-letnico delovanja, Tekmujejo v občinski »zvezni« A-ligi in dosegajo kar dobre uvrstitve. Nedolgo od priključenih kakih 20 dinjstev, vodo pa zajeniaJ® treh »vretinah« oziroma^ ene v drugo prečrpavajo, vseeno se zgodi, da je v sa obdobjih zmanjka. rešitev vidijo v »mestnem* dovodu, tistem, ki ima črp^T; v Krogu oziroma Cri’’ ; mejah, S katere Strahi J menske ali moščanske) । marni vod prišel v naseli®' if 'ise' ni pomembno, le da bi čimprej zgodilo. In ker je 1^ no, da bodo gospodinja^ pri tej naložbi morala seci’^ reftt«’^ mskem programu načd) je prav, da v novem tudi to naložbo. Š. SOBO^^ govoru omenil, da bodo prav „ . , . - gotovo pripravili nov referendu- Srečanje s spominkarjem Antonom Zekšem mski program in sam o pri spe- vek skušali podaljšati, kajti v Pečarovcih, ki so zelo »raztegnjena« vas, imajo še veliko potreb in načrtov. Tako bodo skušali nadaljevati z asfaltiranjem, saj so doslej posodobili komajda 1.600 metrov vaških t Miniaturni mlini na Miu^ S 45-letnim Antonom Zekšem, rojenim pri Gradu na Goričkem, sem se prvič srečal že pred leti, ko se je vrnil z obiska v Kanadi, kamor gaje cest. Za to bo verjetno že povabil prijatelj. Kotmijepovedal, jedo 15. leta (po)skrbel nov vaški odbor, saj se sedanjemu mandat izteka. živel pri Gradu, zadnjih 30 let pa prebiva v Mariboru, kjer je kot visokokvalificirani kovinar za- Veliko pa bo odvisno od posl en v TAM-u. Kljub temu pa se vedno rad položaja vaških odborov, ki ga določa občinski statut. Novejša pridobitev v Pečarovcih sta vrača v domačo pokrajino, kjer živijo njegova mati in več sorodnikov. »Skoraj vsak konec tedna se peljem h Gradu, kjer mi je svet krajevne dve dodatni transformatorski skupnostiomogočiluporaboprostorovvstarišoli postaji, ki sta omogočili pravšnjo električno napetost, saj je za ukvarjanje z mojim hobijem. To je spominkar-stvo in izdelovanje spominkov, s čimer se bila prejšnja veliko pod 220 ukvarjam več kot pet let. Za ta hobi sem se na- voltov, zato so bile same nevšečnosti, zlasti z električnimi vdušil povsem samostojno. Tako sem v prostem času našel svoj način izražanja občutij, ki jih motorji. Uspeli so tudi urediti doživljam ob pogledu naokrog«, mi je jel pripo- telefonijo, kar je dejansko velika pridobitev, če upoštevamo, da vas sestoji iz več zaselkov, domačije pa so zelo raztresene. Kaj pa možnosti? Glede na to, da so pečarovski zaselki na vzpetinah oziroma pobočjih, bi človek pričakoval, da bo na njihovem območju kaj več vinogradniških nasadov. Smotrno pa izkoriščajo gozdove, pa ne le zaradi sečnje, ampak tudi za nabiranje gob. V pečarovskih zaselkih je doma predvsem kmečki živelj, ki se ukvarja z ML;. vedovati s posebnim navdušenjem. In res, v njegovi zbirki so se znašli številni zanimivi izdelki, večinoma iz lesa, nekaj spominkov pa je tudi iz barvne kovine. »Uporabljam vse vr- gospodarske ste lesa, ki ga občudujem in skušam po svoje KRIŽEVCI - V ospredju aktivnosti 70 članov gasilskega društva je gradnja novega gasilskega stolpa s sireno. Večino del so že postorili, saj sta urejena tako pročelje kot streha, čakata pa jih še notranja ureditev in nakup sirene. Vrednost celotne naložbe znaša nekaj nad 2 milijona tolarjev. Večino potrebnega denarja so zagotovili s prostovoljnimi prispevki občanov in družabnimi prireditvami. Hkrati si prizadevajo, da bi čimprej uredili izolacijo v starem delu gasilskega doma in kuhinjo. ŠALAMENCI - V tem kraju se pripravljajo na posodobitev mrtvašnice. Ravno sedaj polagajo tlake, da bo potem možno opravljanje pogrebnih slovesnosti. Predvidevajo, da bodo z deli končali v približno mesecu dni. oblikovati. Žile in posebnost lesa dajejo poseben Čar vsakemu končnemu izdelku. Za osnovni motiv sem izbral Prekmurje ter domače pokrajine in kraje. Najbolj ponosen sem na prešo in mline na Muri pa tudi na motive iz raznih predelov Slovenije. Vse to so moje zamisli. Za to imam vse potrebno orodje. Pri Gradu pa imam posebno sobo za izdelovanje grobih izdelkov, saj jih dokončno oblikujem doma. Za oba mlina na Muri, večjega in manjšega, sem pripravil dokumentacijo z risbami, kjer so narisani vsi detajli, in sklepno risbo. Sicer pa sem za izdelavo posameznih elementov in montažo obeh spominkov potreboval približno 250 ur. Pri tem je zanimi-mo omeniti, da je mlinsko kolo sestavljeno kar iz 106, celotni mlin pa iz 160 elementov. Vstavil pa sem tudi pogonski mehanizem.« V Žekševi zbirki vzbujajo pozornost tudi številni drugi spominki iz lesa. Tako se mi je npr. vtisnilo v spomin stojalo za pisalo z motivom Moravskih Toplic. Ima še več drugih turističnih spominkov, spominkov, ki jih lahko uporabimo za razna poslovna darila, ukvarja pa se tudi z ljubiteljskim fotografiranjem in glasbo. Najraje zaigra na orgle, kitaro in ustno harmoniko, hkrati pa se rad sprošča s sprehodi v naravo. Prav tam se mu utrne marsikateri motiv za njegove izdelke iz lesa. »Sicer pa svoje spominke podarjam tudi I r' ' a f VMMIMMk .r- _____........... .... ..______ fiJi V SVETU MURINIH MLINOV - AnW“ J/ je še posebno ponosen na mline na Mudi ’ izdelal iz lesa. Foto: N, JUHNOV -a j® E*' prijateljem in znancem, nekaj izdelkov p , malo celo čez ocean v Kanado in Avstra Seveda meje zanimalo, kaj Antofiu LJVTvua 11IV JV xaiiJiiJ4L1U, ikaj sploh pomeni ukvarjanje s tem hobijeC^^^^’ šni so njegovi načrti na tem področju- * «/ mi pomeni sprostitev in notranji mir. ki f ^if našnjem hitrem stitev m notranji mm "t- jr tempu življenja človek Hkrati pa na ta način liko potrebuje. Hkrati pa na ta način -svojo dušo in telesno energijo. Oinehlt^|^ ram, da izdelovanje teh spominkov no koncentracijo, potrpežljivost in seveda povezano s precej denarja. imam velike načrte, in če mi bo zdravi® toliko služilo, bom izdelal še precej z motivi iz Prekmurja in Slovenije. Kc® * p vnem za ročna dela in unikatne seveda potreboval precej prostega _** X* —H. rt M Ml potrpežljivosti. Na srečo se nad mojin' jsr navdušujejo tudi v domačem krogu, kat n** dodatno spodbudo.« MIL. I vestnik, 23. februarja 1995 stran 17 iz naših krajev Dopisniki poročajo Sem ter tja po Prekmurju iu Prlekiji Stari in novi dopisniki budno spremljajo dogajanje v naših krajih, zato se je v urednikovi mapi nabralo veliko novic. Pj^berimo jih! _ Najprej Klemena novice iz beležnice skorajšnj: 'tenčiča. Napove- , rji začetek gradnje novenga bencinskega servisa v s«!' .. Graditi ga začeli predvidoma aprila, stal pa bo v bližini Avtoiad-gone, Tam bodo tudi manjša mehanična delavnica, prodajalna avtomr.v.:i-’ ” bodo apri- ; avto- viaimca in okrepčevalnica. ■ V Kadenci, v dvorani hotela Radin, imajo filmske predstave, kat je pridobitev tako za goste kot domačine, ki si žele kak film film Ogledati J ^^^-^uobčano. je na Območju 214 nitvr* t . ’ na velikem ekra- je tudi vest o ’v, starih čez 70 na in od najemnine namenjajo gasilskim potrebam. Vestičke je pridno koval tudi dopisnik Joie Žerdin. Najprej novica iz Lipe, kjer so imeli gasilci občni zbor. Vseh je 82, med njimi tudi veliko mladih. V svoje vrste so sprejeli Reinholda Jiigerja iz nemškega mesta Anspach, zato si obetajo tesnejše sodelovanje s tujino. Pravzaprav so nekaj že pridobili: Mercedesovo gasilsko cisterno s peno. Sicer pa bodo letos izvedli sektorske vaje, ustanovili desetino veteranov, izpopolniti gasilsko opremo itd. Nov gasilski poveljnik je Štefan Zadravec, “Vliirnišču pa so se sešli člani krojaškega ceha, ki nadaljujejo slavno tradicijo svojih prednikov - obrtnikov. 1 Počastili so spomin na umrle, pregledati dohodke in odhodke. Zanimivo je, da število članov narašča, - V poveljstvu gasilcev v Beltincih bodo ob letošnjem godu sv. Florijana, zaščitnika gasilcev, pripravili večjo slovesnost. ki bo v beltinski cerkvi. -Da bi lahko nadaljevali urejanje doma duhovnosti v Kančevcih, bodo dobrodošli prostovoljni prispevki. Lahko jih nakažete na žiroračun: 51900-620-203-05-1340115-1001884. Vpisati vas bodo v knjigo dobrotnikov! Poslanstvo tega doma je »naravnano« na duhovno-kulturne vaje, slikarsko kolonijo in romanja po Prekmurju ter oglede njegovih znamenitosti. - V okviru ciklusa predavnaj, ki jih je organizi-ral z a vod z a k u Itu ro madžarske narodnosti, je imel Istvan Lajos v Pincah predavanje pod naslovom Okrito o aidsu. Poslušalcev je bilo veliko. Na osnovnih šolah nekdanje lendavske občine so predstavili knjižni prvenec Gabriele Ben-ce-Utroša: Vrnjeni lepi božič. -Katera gasilska društva bodo imela letos jubileje? 70 let organiziranega gasilstva bodo zaznamovati včernelavcih, Fik-šincih, Fokovcih, Gertincih, Gornjih Slavečih, Krplivniku, Kuzmi, Murskih Petrovcih, Nor-šincih, Peskovcih, Gornjem Lakošu, Čentibi, Dolini, Petišo-vcih, na Hotizi in pri Juriju. 60 let od ustanovitve gasilskega društva poteka v Borejcih, v Kraščih, Martinju InMotovilcih pa bodo praznovali 50-letnicc. Arhitekt Makovec r Lendavi Kaže, da se bo gradnja kulturnega doma v Lendavi le začela. Gradbeni odbor, ki ga je imenoval novi občinski svet, seje pred nedavnim sestal z madžarskim arhitektom Imrejem Makovcem, ki je izdelal načrt za gradnjo kulturnega doma, in se z njim dogovoril, da bo načrt prilagodil realnim potrebam Lendave in zemljišču, na katerem naj bi kulturni dom gradili. Po prvotnem načrtu naj bi imel kulturni dom 3280 kvadratnih metrov uporabnih površin. Nov oziroma spremenjen načrt, ki ga bo arhitekt Makovec kmalu pripravil, pa naj bi predvideval 2500 kvadratnih metrov uporabnih površin, kar bi zadoščalo za Lendavo in okoh-co. Gradnja novega kulturnega doma naj bi tako stala 5 do 6 milijonov DEM. in to je skoraj polovico manj kot bi bilo potrebno za gradnjo po prvotnem načrtu. V Lendavi menijo, da bi z gradnjo kulturnega doma lahko začeti že v I istega dopisnika še tale ve-stička: čeprav smo v predpustnem času, januarja na območja stare občine Goriča Radgona ni bilo nobene poroke. Slabo kaže tudi v tem mesecu. Lani se je vsega skupaj poročilo 49 parov, vedno več jih namreč živi »na koruzi«. k Kobilja se je oglasil novi honorarni dopisnik Saša Fras. Poroča, da so se na občnem zboru sešli člani društva upokojencev in drugi starejši občani. Prišli so tudi gostje iz upokojenskih društev v Lendavi, 'Ilirnišču, Črenšovcih in Veliki Polani. Udeležence je pozdravil kobiljanski župan Pavet Ne-met. Na srečanju so sprejeti program dela: srečanja s podobnimi društvi iz domovine in tujine, pripravili bodo več izletov in spodbujali rekreacijo. Na koncu uradnega dela srečanje so sc okrepčali z jedačo in pijačo, dobro pa je dela tudi glasba. Ludvik Kram berger j e obi skal dve novoodprti trgovini. V Brengovije pred kratkim odprla samopostrežnico Marjana Padovnik. Prej je delala v lenarškem Capriceu, ki je šel v stečaj,.zato se je bilo treba znajti. Za trgovko seje na novo usposobila. V Zbigovcih je trgovino odprla Cvetka Križan. Tam je sicer imela trgovino že radgonska Sloga, a je sedanja zasebna trgovina veliko bolje založena. V Zbigovcih pa tudi obnavljajo notranjost »gasilske« dvorane za kulturne in družabne prireditve. Gasilci v tem kraju so sicer gonilna sila in po njihovi zaslugi naj bi dobiti trgovino in zbiralnico mleka, ki sta v prizidku h gasilskemu domu. Denar za prekrške v Ljutomeru je bil lani zasut s predlogi za postopek: 1,270 zadev je vpodedo-vab iz 1993. leta, v lanskem letu pa je na novo dobil 2.130 zadev, zato vseh ni uspel rešiti in jih je 1.400 prenesel v letošnje leto. Očitno je, da bosta potrebna še en sodnik in administrativna moč. Lani je bilo 450 kršilcev pod učinkom alkohola, -V Gornji Radgoni pa je sodnik za prekrške lani dobil na mizo (stare in nove zadeve) 5,376 aktov, reši! pa 3.544, Največ je bilo prometnih prekrškov. Skupno je bilo kršiteljem izrečenih denarnih kazni za 40,100.00 tolarjev. Najvišja izrečena kazen je kar 350.000 tolarjev. »Dobil« pa jo je neki obrtnik. - Sklad območne obrtne zbornice Gornja Radgona za dopolnilno izobraževanje delavcev, zaposlenih pri zasebnikih, je sofinanciral tečaje iz varstva pri delu, higienskega minimuma, razne strokovne oglede in izobraževanje za pridobitev V. stopnje izobrazbe na srednji elektro-računalniški smeri. - V lovskem domu v Boračevi bo srečanje članov območnih odborov RK Gornje Radgone in Novega mesta. Pričakujejo kar 400 »rdečekrižarjev«. - Od drugi polovici leta. jani Šampionske činčile Svojčas smo predstaviti rejko Činčil in nojev MARJETO PUŠENJAK iz Veržeja. Medtem je bila v Celju mednarodna razstava činčil, na kateri so sodelovati tudi kooperanti firme C. I. iz Miklavža pri Mariboru, s katero dokaj tesno in uspešno sodeluje tudi Marjeta, in prejeli najvišja priznanja - farmski zmagovalec, šampion razstave in 4-kratni barvni zmagovalec. Kaže torej, da imajo v Miklavžu kakovostna matična gnezda, tam pa je tudi organiziran reden odkup živali in na voljo je ves potreben reprodukcijski material. Če se bo število rejcev činčil v Pomurju občut- no povečalo, pa razmišljajo o odprtju posebne enote na našem I območju. tamkajšnjem a se jih je prire-sta jo pripravili krajev-organizacija Rdečega ki križa udeležila le Učenci so izvedli bogat kulturni program. - Pohvaliti gre Ljudsko univerzo iz Gornje Radgone, ki ne sV’'’ ’* izobraževanje novih vt ampak pripravlja tečaj tiste, ki izpit sicer ima,-, -dotgo tihfl vMltl vozil določene kaiegorije. Na tečaju sc bodo lahko zopet izurili. Pa tudi p - -ruvanje cestnoprometnih predpisov bodo obnovili, - Sodnik "e skrbi le za voznikov. tudi za imajo, a že ^“tečaju sc bodo poz- Janžev Vrb * Enotnost Vpokojenci z območja Janievega • ,. pa jih prizadevna g. Mt’"**'"’ 'tiranizirali r* '-L ^^dnjem pa so imeli celo '■movanje. Izdali so zid n in Sl tako nekoliko gmotno stanje. Ob sodelo- vanju z Rdečim križem i>biskali starejše in bolne iiiiliovih domovih tistim, ki . . let. Ze pel imajo utajen jasdodboi kot enoto Društva upokojen-Gornja Radgona. • iniaiica, so bili v prateUrm letu dok^ aktivni. tri izlete, na mar- so zidne koie- izbolj- so na so ter izročili kareji! od ‘^tganiza- Danes se pojavljajo predlogi, da bi se upokojenci vključevali v društva v okviru novih občinskih meja. Upokojenci na Janževem Vrhu so enotni in hočejo ostati organizirani, kot so bili doslej. Ne želijo se ločiti niti po tem, kaj so bili ali delati, ampak želijo biti enakopravni člani upokojenskega društva. Ne bodo se torej uklonili nekaterim ečrvičkoms z vrha. JK Ljudje iz naših krajev Vaški dobričina Ignac v črenšovcih živi mladenič Ignac Kolar, po domače Nacek, rojen 1956. leta. Ima Je 6 razredov osnovne Šole in se v življenju znajde, kakor ve in zna. Je ljubitelj živali, a ima zdaj N 2 kravi (ena je poginila), par mačk in ovčarko Piko. Že nekaj let je Nacek doma, prej pa je 11 let delal v neki celjski tovarni, od koder se je vrnil, da bi stal ob strani hudo bolnim staršem. Ti že nekaj Časa spijo miren sen, praV tako njegov brat, ki je tragično preminil. Ko bi imel denar, bi ku- i 1 I i ■ AJ Še zadnja asfaltna povezava Pred približno petnajstimi leti so v lendavski občini začeli urejati lokalne ceste. V glavnem so jih asfaJtirali s pomočjo krajevnih samoprispevkov. Nekaj časa je bil krajevni samoprispevek uveden tudi na občinski ravni Te dni pa so se začela tudi dela pri asfeltiraiau še zadnje lokalne ceste, ki bo povezala Pince s Pince-Marofom, v dolžini 1.5 kilometra. Denar. 39 milijonov tolarjev, je zagotovljen iz republiških sredstev za demografsko ogrožene kraje. Asfal- tiranje naj bi končali do konca marca. Tako bodo vse vasi v j lendavski občini povezane z regionalnimi cestami. jani ■ HOTIZA - Pri kulturnem društvu Hotiza delujejo ritmična, dramsko-recitatorska, glasbeno-instrumentalna in folklorna sekcija ter sekcija internega tv-programa. Na občnem zboru so biti zadovoljni z dosedanjim (enoletnim) delom, saj so se sekcije predstavile na prireditvah v domačem in okoliških krajih pa tudi na Lendavski trgatvi. Društvo je organiziralo božični koncert mlade pevke Manje. Uspešno je delo sekcije tv-programa Adut, saj redno pripravlja in objavlja oddaje Od petka do petka. V tem letu bo kulturno društvo organiziralo koncert pevskega zbora Gloria in Kmečkega okteta, v nedeljo pa se je predstavil Evgen Car z moriodramo. Pripravljajo sc na materinski dan, načrtujejo veseli večer, zabavnoglasbeno prireditev Hotiška noč, kjer naj bi predstavili ribje specialitete, poskrbeli pa bodo tudi za predstavitev domačih šeg in navad. Na občnem zboru so se zavzeli, da vaška dvorana čim- prej preide v last vseh občanov, kajti zdaj si jo lasti tamkajšnja zadruga, (J. Ž,) I ■ TIŠINA - Ljudska univerza Murska Sobota je organizirala na Tišini tečaj v »prstovezenju« platna, šivanju in vezenju ljudskih motivov, ki ga obiskuje žal samo 9 žena. Tečajnice, ki jih vodi Mihaela Flisar, pa ne bodo le ustvarjale, ampak si bodo šle ogledat podobne izdelke tja, ker imajo že več izkušenj. Prihodnji mesec pa bodo svoje izdelke razstavile. (F, , Ku.) tem ponosni”' '*'" družini Hiill-Lchner pri Gradu prijatelja Bambi in psička Bena, ki sta ve- sliki je goso*^m ■ * bližnjem gozdu in je pri hiši Jc Zopet vrnila * Mariška) ostala dva tedna. Potem se ■lan vrača, da in Prvotno domovanje, vendar se vsak krnica Baaibi ip največkrat z mlekom na cucelj. •‘ližnjeta Oselje otrok in številnih obiskoval- sraau m nari— * * dan >“ parka, Mj pil traktor, da bi si tako olajšal | delo na kmetijici. ) Nacek pa na tem ljubem sve- tu vendarle ni sam. Žive še tri sestre: Marija je na Dunaju, Anica na Bistrici, Trezika pa na ! Moti. Vse rade pridejo na svoj I rojstni dom, čeprav so poročene, Zgodi pa se, da Nacka ne najdejo doma, ker prav v tistem . času komu pomaga pri delu. , Tudi sam je vesel sosedske po- -moči, zlasti ob žetvi, pri siliranju koruze in drugih delih. Nacek Kolar je vojaški rok služil v Osijeku. Iz tistega obdobja je tudi tale slika, saj novejše nima. D, NEDBLJKOVIČ ■ GORNJA RADGONA - V Centru za socialno delo so februarja izplačali več kot 14,3 milijona tolarjev raznih denarnih pomoči socialno ogroženim z območja nekdanje občine Gornja Radgona, kar je precej več kot januarja. Na več zahtevkov računajo tudi marca, saj je vedno manj ukih, ki bi dobivali (kot nezaposleni) pomoč pri zavodu za zaposlovanje. (F. KI.) ■ TIŠINA - Nogometni klub Tišina-Emal je slavil 35-letnico uspešnega delovanja. Tako so lani v občinski ligi zasedli šesto mesto, ki pa je vendarle uspeh, saj je bila velika konkurenca. V novi sezoni si bodo prizadevali priti veliko bliže vrhu. Za podmladek pa jih ne skrbi, saj v klubu delujejo ob Članih še pionirji in mladinci. Pionirje vodi Alojz Flegar, mladince Evgen Sapač, trenerje Viktor Vlatkovič, predsednik kluba pa Emil Sočič. Lani so urediti ograjo okrog igrišča in postavili zabojnik za odpadke. (F. Ku.) ■ CRENŠOVCI - Župnijska Karitas iz Crenšovec je lani sodelovala v akciji Klic dobrote, v kateri so zbrati lepo vsoto denarja. Pripravili so srečanje 135 starejših občanov ter obiskati starejše in onemogle na domovih in v domu počitka v Rakičanu. Uspelo je tudi mikJavževanje. V adventnem času so narediti okrog 100 adventnih venčkov in zbrati nekaj daril. V Karitas, katere predsednik je č. kanonik Franc Tement, se vključujejo tudi mladi, sicer pa je delo razdeljeno po skupinah, (J. Z.) stran 18 vestnik, 23, februarja I9jll S odsevi mladosti Ali veste? I (Pokrovitelj nagradnega kviza je Knjigarna in papirnica DOBRA KNJIGA M. Sobota; nagrade pošiljamo po pošti.) Najprej odgovor na 21. vprašanje: Ne pokrivaj ognja s slamo! Najbrž ni potrebno posebej razlagati, zakaj tega ne smemo storiti. Naša nagrajenka pa je tokrat NINA MARKOVIČ iz Lendave (Tomšičeva 3). Čestitamo! KUPON št, 23 - ALI VESTE Ah veste, kdaj lahko napišemo Slovenka z malo začetnico? Odgovore pošljite na naš naslov (Uredništvo VESTNIKA, Arhitekta Novaka 13, 69000 M, Sobota) nakasneje ' do I. marca. Igral sem p filmu Halgato Ime mi je Manuel. Imam črne lase, zelene oči in dolge trepalnice. Hodim v 4. razred osnovne Sole. Moja naj večja želja je postati igralec. V enem filmu sem že igral. Bilo je super. To je bilo v tretjem razredu. Nekega dne so prišli v šolo Miki, Uroš in Kristijan. Podoben sem bil Kristijanu, zato so mi ponudili vlogo pri snemanju filma Halgato. Bil sem zelo vesel. Tam sem spoznal veliko novih prijateljev, med njimi tudi pevca Vlada Kreslina. Zdaj se bom v Sol! še bolj učil, da bom lahko nekoč postal dober igralec. MANUEL ŠARKEZI, 4. b OŠ II M, Sobota i =-i^ 't 3 J I h t -f' d Umetnost in življenje Nova telovadnica Jutro, prvi sončni žarek in vzhod - umetnost. Skoraj kakor akvarel - prebujanje. Kakor v pravljici! Prva kaplja rose zdrsne po listu in se ob robu v prvem jutranjem svitu biserno zalesketa. Čarobna moč se naseli v srca ljudi. A ti se je ne zavedajo. Kakor slepci hodijo okrog in ne vidijo Čarobnosti jutra. Prvi spev petelinov, lajež psov odmevata nekje daleč - umetnost. Ljudje smo že prevečkrat slišali ta glas, videli ta svit. Smo mogoče zato nesposobni začutiti vso Čudežno moč, ki nam jo ponuja narava? Vse zaživi. Ljudje hitijo po samotnih poteh že zgodaj zarana. Vsak s svojimi mislimi, mrmraje, Le kako jim uspe ta - vsakodnevna umetnost? Brnenje in hrup avtomobilov, topot Čevljev po lisočktat prehojenih poteh, glasna govorica ljudi. Še enkrat kakor znova ponavljajoči sc Čas, že tako znan, pa vendar vsak dan znova drugačen - umetnost. Umetnost časa in življenja. Nekje daleč vstran pa pritajen glas narave, raj za živali in boj za vsakdan - umetnost. Potem poldan, svečano bitje zvonov. Za trenutek vse utihne in med ljudi se potihem pri- krade prijetna tišina. A le za kratek čas, saj kmalu zopet: govorica, vrveL radio, televizija, ropot ... - umetnost, Dan se nagiba v večer. Sončni zahod in spet - umetnost. Spušča se mrak. Vsakdo hiti. Kam? In vsak je zase človek, a vendar skupaj, in tega morda niti ne ve. A tu je že tema, večer, noč. Počasi ugašajo Se zadnje goreče luči in vse utone v globok spanec. Zavlada mir in čutiti je le neslišen glas tišine - umetnost. In vse je vedno bolj in bolj podobno neizpeti pesmi, ponavljajoči se vsak dan znova - umetnost vsakdanjega Življenja! PETRA LEPOŠA. 6. raz. OŠ Š a lovci Pust VsaJca leto v var prihiti in še nas v pusta našemi. Staro in mlado, vse je noro. TANJA FORJAN, 3. c OŠ Beltinci NOVICG od tol... glasbene lestvice. Mnogi veijetno to skladbo že Letos bo na celjskem sej- poznate, manj pa vas verjetno mišču Drugi mednarodni glas- ve, da je posvečena trpljenju beni sejem. Lansko leto je bil ljudi v Ruandi. Fantje tudi že-prvič, razstavljale! in obisko- lijo, da bi organizirali velik vaJci pa so bili zelo navdušeni. končen v dobrodelne namene, Tako bo letos ponudba Se pe- vendar jim še ni uspelo prepri-strejSa: predstavili se bodo iz- Čati vseh velikih glasbenih delovale! glasbil in različne av- zvezd. Fantje so zelo delavni in dioopreme, založniške hiše, bodo kmalu izdali živ album glasbene trgovine, diskoteke, ter album s svojimi največjimi snemalni studii ter vsi, ki so na kakršen koli način povezani z glasbo. Seveda, tudi glasbeniki ne bodo manjkali. hiti. *** ... in tam Hči in sin Glenna Millerja tožita glasbeno založbo EMI zaradi neizplačanih avtorskih Znana nemška skupina deležev od dobičkov Millerje-Scorpions se je po nekaj letih vih pesmi After Tonight in dru-premora ponovno vrnila med gib velikih uspešnic. Založba uspešnejše skupine in se naj bi jih oškodovala za okoli nemška s skladbo Whi(fe Dove povz- 100 tisoč ameriških doiaijev. BeastieBoys Skupino so leta 1981 v Broo-klvnu ustanovili Adam Hoto- TTtz, Mihael Diomond in Aibm Yauch. So en! od tistih bolj redkih belcev, ki igrajo rap. Čeprav so Se relativno mladi, so na glasbeni sceni že kar nekaj let. prve uspehe pa so dosegli že pred osmimi leti. Mnenja med člani, kako je skupina dobila ime, so zelo različna. Eni trdijo, da je Yauch nosil priponko, ki si jo je sam izdelal. Na njej pa je pisalo BB in mislil je, da pomeni to Bad Brains. Yauch to povezavo zanika in pravi, daje ime nastalo, Dvorišče pri naši šol! se je spremenilo v pravo gradbišče. Delavci so postavil! zaščitno ograjo. Stroj! brnijo, kopajo in betonirajo temelje za novo telovadnico. Pred šoli stoji velika tabla z napisom Gradbenik Lendava. Učenci se zelo veselimo, da bomo naposled tudi mi dobili lepo telovadnico. Sedaj telovadimo v sto metrov oddaljeni mali telovadnic! v zadružnem domu. To pa je vse kaj drugega kot telovadnica. Upam, da bo nova gotova do jeseni. STANKA LEBAR, 3. raz. OŠ Bistrica Na kratko o... OŠ BELTINCI - V torek, 7. februarja, je bil na naši Soli poseben dan. Učenci smo se spremenili v slikarje, glasbenike, arhitetkie, novinarje, fotografe, ljudske godce ... Z nami so delal! različni kulturni delavci. S Tomažem sva se pridružila mladim plesalcem standardnih plesov. V naš! šolski delavnici je bilo enajst plesnih parov, vodil pa nas je plesni učitelj Ambrož Pušnik, Veselo smo plesali dve uri in se marsikaj naučili. (ALENKA ŽIŽEK, 5. b) DOŠ DOBROVNIK - Sodeč po poročilih, ki so nam jih poslali Klavdija Vegi, Elizabeta Bojnec, Dejan Kardoš, Ivana Šmit in Barbara Kolenc, so tud! na dvojezični osemletki v Dobrovniku pripravili dokaj pester in zanimiv program praznovanja slovenskega kulturnega praznika. V goste so povabili tudi gledališkega igralca Alojza Sveteta, pisatelja Ferija Lainščka, svobodnega umetnika Mikija Roša, slikarko Suzanne Kiraiy - Moss, glasbenika Čizmašiio idr. OŠ APAČE - Imeli smo kulumi dan v spomin na dr. Franceta Prešerna. Na Solo je prišla tudi klovnesa Eva Mauer. Bila je zelo zabavna. Naučila nas je žonglirati. Lepo smo se zabavali. Ogledali smo s! tudi različne razstave, ki smo jih pripravili po razredih. (LILIJANA BELNA, dopisniški krožek) Rubriko pripravila; ALEKSANDRA NANA RITUPER 11 fr z IT I Mamici Komaj dvajset mesecev sem stara, mamici za praznik rada bi prebrala: Želim ti, da vedno zdrava bi ostala in vselej z mano srečna se igrala. INES WOLF- KOLARIČ Podgrad Težko diham J' ibil-j S prijateljico sva Sli po pločniku in mimo je pridrvel avton’*’ Iz izpušne cevi se je kadil strupen plin. Začeli sva kašljati sva dihali. Zrak je bil onesnažen. Želim si, da bi se Ijtidfr.^jj vozili s kolesi ali hodili peš, da ne bi z avtomobili zastrupi zraka. MAJA in JAMINA, 4. a OŠ Bakovci I 3^ 'C jL 1BI L .ai ko so nekoč iskali zveze z imenoma Beastie in Boys, na koncu pa so imeni le povezali. Takoj so začeli množično izdelovati priponke in si ime napisali na hrbet svojih jop. Njihovi koncerti so zelo energični in znajo ustvariti pravi vsesplošni žur. Polno je ritma, efektov s sintetizatorjem in gramofonom. Njihovi zvesti oboževalci pa pravijo, da je njihov rap and roli sedaj Se trši kot prej. O vsem se boste lahko prepričali v Ljubljani 26, februarja. AUDIO - VIDEO - CD 69000 Murska Sobota, Slomškova 43 TELEFON, TELEFAKS: 069/32-465 O 1 I af Slash Saulu Hudson, bolj znan kot Slash in član skap'^^ Gutis’n’Roses, je trenutno v stanju mirovanja. Slash, zelo nemirnega duha in po duši pravi rocker, se je odloči*-samostojno kariero. Naslov njegovega prvega santos^^j nega albuma je It’s Five O’clock Somewhere. Pri tern mu pomagali nekasteri člani Gunsov, kitarist * 1 <: Hi I in bobnar Matt Sorum. Toda Azl gotovo ne, saj jc v globoki osebni krizi in se s Slashem ne vidita preveč ta^ * ! Pomagal! pa so mu Se basist Mike Inez, član skup*** t Alke In Chains in pevec Erič Dove. Začasno ustanovi]®^ skupina pa se imenuje Snakepit. Slash je s / Jj' nadvse zadovoljen, saj je uresničil vse ideje, ki jih v 6*^^ " skupini ni mogel. Axl pa je ob tem izjavil, da so jih je objavil Slash, njegove in da mu jih je ukradel. Sla pa vse te govorice spravljajo ob pamet. Slash pa dela povsem na svoj način. Pravi, da dovolj balad, videospotov z veliko vloženega denariji komercialnega obnašanja. Trdi, da mu je zaenkrat šminkerstva. Vendar dodaja, da ni rečeno, da ne 'i nekega dne spet skupaj, sedaj pa potrebujejo vsak svoj .. Guns’n’Roses je torej tista skupina, ki nikakor ni prenesti slave in katere člani so se prav na vrhuncu . kariere sprli ali, bolj milo rečeno, niso se mogli pretias Pa Se ankekdota. kako je dobil naslov njegov no''' jekt. Ko so nekoč med turnejo iz Amerike prileteli " vldF don, si je Slash najprej naročil viski. Spil je na pogledal na uro ter bil začuden, da je ura komaj d zjutraj. Natakar pa ga je potolažil: Ne skrbite, nekje sedaj pet zjutraj. Slasu se je to vsekakor zdelo . duhovito, da je tako poimenoval album - It’s Five O [. Somewhere. #■ .1 s t I I vestnik, 23. februarja 1995 stran 19 nasveti Dogajanja na ljubljanski borzi skovane bralke m bralci, t«- 2-1995, ' na »ra oz. trgu vrednost- m ponedeljkom 20. objavila Ljubljanska borza Ska Ptednostno delnico Roga-padcateL' odstotnega ZHT '*■ BogašL >=' bi lahko vnF"^!'’ '‘"‘^"Eodko-djetia ln v? aPP^’ podlaoi L??’' V d.d, na podlagi sklepa prišlo do Sleje*^ nadzornega sveta spretnemb v upravi, ki Število članov ^■^ni pa sn j 'Lajiiii, dotber, 1®** D*«’ t*]- Ptavtakl" Bojan Ra- v Ro «1- "““tjetn 9s ‘tl le z lata razvoi ’ ‘“S' Sklada RS metu SO tisoč tolarjev, v petek pa padel na 97,5 (305 tisoč tolarjev prometa). V ponedeljek je njen enotni tečaj rahlo porasel na 97,6, prometa pa je bilo za 631 tisoč tolarjev, Z obveznico RSL 2 je bil v ponedeljek sklenjen aplikacijski posel (z 1 lotom) po tečaju 102,2, kar predstavlja porast tečaja za 3,8 odstotne točke. V torek je enotni tečaj obveznice SKB 1 iz 97,8 padel na 97,5, ko je bilo za 1,1 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 97,4 ob 3 mio tolarjev prometa, V petek je njen enotni tečaj poskočil na 98,2, ko je bilo za 356 tisoč tolarjev prometa, v ponedeljek pa padel na 98,0 ob prometu 605 tisoč tolarjev. 50 tisoč tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 2699 (1 lot prometa). Enotni tečaj prednostne delnice UBK je torek iz 11934 rahlo po- rasel na 11950, ko je bilo za 717 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne na 11971 ob prometu 658 tisoč tolarjev, v Četrtek pa padel na 11463 (34 tisoč tolarjev prometa), V petek je njen enotni tečaj porasel na 11900, ko je bilo za 190 tisoč tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 11645 ob prometu 675 tisoč tolarjev. S prednostno delnico VIP je bil v sredo prijavljen aplikacijski posel v vrednosti 1,2 mio tolarjev, njen enotni tečaj pa je padel iz 41298 na 31200, Mzvoj, ^fedne delnice 14, 2 1 LEK iz 11^^®*"' tečaj delnice le bilo za “ 113«). Ito "'^ta, v tolarjev pro- Ptometu 450 ,Z.P® '« >1475 ob torek !^®>”nka i? 14?,'? debil L E M8S0, to t poskočil itiani >® Ittlo — • na malenkost ^^'ednjega dnF Prometa, F^-FL'‘'>“>olarjF:p^SF:*^37 Irtelc u a.* ta a«, na "^^^dnjega tečaj rahlo Vče- po- |e hite za 586 ob prometu 1 7 l^tiedeljek pa na mio pa na ‘“rkovem^ Prometa). SuS?'’'”' tečTi sestanku ^82 pej-a.^, > delnice Salus iz , ‘ ‘"‘20430, ko Je bilo ? “ 'olatiev " P® 20475 ob 8 2 - 203% Salus IZ petek je r v 2,2 irjev na 20315, lolajjev p ropa na 20000 ob Pfonaeta, tnio Borzna kotacga B - redne delnice z delnico BTBR je bil v sredo prijavljen aplikacijski posel v vrednosti 318 tisoč tolarjev po tečaju 12712 (+92 tolarjev), v petek pa je njen enotni tečaj porasel na 12850 ob prometu 128 tisoč tolarjev. V ponedeljek je bil v vrednosti 39 tisoč tolarjev sklenjen aplikacijski posel po tečaju 12990. Enotni tečaj delnice Dadas je na torkovem borznem sestanku iz 143498 padel na 141364, ko je bilo za 19,2 mio tolarjev prometa, naslednjega dne porasel na 142748 ob 25.5 mio tolarjev prometa, v četrtek pa na 144972 (18.1 mio tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj padel na 140491, ko je bilo za 55,1 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 130887 ob 49,6 mio tolarjev prometa. 14. 2. je enotni tečaj delnice Fin-media iz 17968 padel na 17900, ko je bilo za 54 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne porasel na 17951 ob 1,2 mio tolarjev prometa, v četrtek pa na 18070 (432 tisoč tolarjev prometa), V petek je njen enotni tečaj zdrsnil na 17700. ko je bilo za 1,7 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 17600 ob 1,2 mio tolarjev prometa. Z redno delnico Hmezad banke je bil v sredo prijavljen aplikacijski Borzna Rotacija B - obveznice z obveznico LEK 2 je bil v sredo prijavljen aplikacijski posel v vrednosti 34 tisoč tolarjev po nespremenjenem tečaju 99,0, v petek pa je bilo po enakem tečaju za 92 tisoč tolarjev prometa. Za 2,7 odstotne točke na 89,3 je v Četrtek padel enotni tečaj obveznice Občina Zagorje, prometa pa je bilo za 472 tisoč tolarjev. Prvič v letošnjem letu se je v petek trgovalo z obveznico PTT Celje, njen enotni tečaj je iz 102,9 padel na 97,0, prometa pa je bilo za 125 tisoč tolarjev. V ponedeljek Je bil po enakem tečaju prijavljen aplikacijski posel v vrednosti 14 tisoč tolarjev. Z obveznico PTT Ljubljana je bit v sredo prijavljen aplikacijski posel v vrednosti 14 tisoč tolarjev po tečaju 98,5 (+0,5 odstotne točke), v petek pa je bilo za 12 tisoč tolarjev prometa po tečaju 99,0. V ponedeljek je enotni tečaj obveznice PTT N. Gorica iz 95,2 padel na 93,0, ko Je bilo za 207 tisoč tolarjev prometa. Enotni tečaj obveznice RogaSka 1 Je v sredo iz 93,0 porasel na 95,0, ko Je bil prijavljen aplikacijski posel v vrednosti 184 tisoč tolarjev, v petek pa Je bilo za 84 tisoč tolarjev prometa po enakem tečaju. Izvenborzno trgovanje Daljnovod je zgovoren dokaz, kako država izkorišča geografsko lego Pomurja le v svojo korist - Pomurce so pustili na cedilu tudi ekologi 400 MW daljnovod iz Madžarske Skrivnostna so pota gospodova ali prikrite so dejavnosti posameznih ministrstev. Ne le da eno ministrstvo, ki skrbi za varovanje okolja, ne ve natančno, kaj dela drugo (za gospodarstvo, za promet), nesodelovanje je že tako očitno, da se Mihove odločitve prav- njena zmogljivost je 1800 MW, Madžarska bi od tega uporabila približno 450 MW, zahodna Evropa pa 1300 MW. Slovenija bi v zameno za to, ker bo dovolila zgraditi 50 metrov visoke daljnovode (za nekaj kilometrov ogroženega zapniv izkfiučitiejo in ne več dopoli^ejo. Poleg tega pa je z za- območja), dobila okrog 300 dnjim takim primerom povsem jasno, da se država Slovenija še MW električne energije - kar kako zaveda strateško pomembnega območja ob Muri, ki meji na je polovica zmogljivosti jedr- Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško..., žal le takrat, ko je to v ojenem interesu. Prav nerazumljivo je, da se cestne in železniške zadeve ter problematika mejnih prehodov rešigejo s tako težavo, medtem ko druge zadere, ki so v interesu države (ati sosednjih držav) po- ske elektrarne v Krškem. Ali je potem kaj čudnega, da je Slovenija tako zainteresirana za uresničitev projekta gra- tekajo nemoteno in so tik pred realizacijo. Tako smo namreč pred dnjc daljnovoda preko Slovc- kratkim izvedeli, da je Slovenija že podpisala dogovor z Madžarsko o gradnji daljnovoda z zmogljivostjo 400 MW, ki bo prestopil mejo pri Pincah. nije? Znano je, da so se Madžari o prenosu električne energije najprej pogovarjali z Avstrijci, vendar so jim ti postavljali steni in priznati, da o daljno- Kako bi lahko utemeljili trditev, da se zadeve, ki so v interesu države, rešujejo hitreje? Prvi in najbolj enostaven zgled je pripravljaoie prostorskega plana za območje Pomurja. Vanj so vključeni predlogi vseh ministrstev, zalo ni čudno, da lahko zasledimo tudi take, ki bi po eni strani na Muri gradili hidroelektrarne, zemljo v Prekmurju pa namenili za avtoceste, železnice in daljnovod, po drugi strani pa bi spet drugo ministrstvo ob Muri razglašalo krajinski park, kmetijske površine namakalo z vodo iz Mure in pridelovalo predvsem zdravo hrano. To so resda le grobi načrti, ki so kol predlogi predstavljeni tudi v 23. točkah osnutka pregektne naloge Prostorskega plana Pomurja; v njem je kot 13. zapisan predprojekt Ntvi daljnovod Italija-Slovenija -Madžarska; razpis v sodelovanju z MGD, nosilec MOP-ZPP. Na prvi Javni predstavitvi prostorskega plana, ki je bila pred kratkim v Gornji Radgoni, je bil daljnovod že na četrtem mestu; v nekaj mesecih je torej njegova pomembnost narasla! Seveda, država je očitno pristala na gradijo daljnovoda zaradi lastnih interesov: ker menda krvavo potrebuje rezervne vire električne energije. Vendar pa moramo biti po- vodu nismo slišali šele pred preostre pogoje, S Slovenijo kra tkim; o njem sta bila napisana vsaj dva daljša članka v Vestniku (5, junija 1992 in 21. januarja 1993) ter Številni bo očitno šlo lažje in hitreje, saj je elektroenergetsko gospodarstvo država v državi. Thdi zahteve naravovarstvenikov iz protesti ekoljevarstvenikov in sosednje Avstrije (čudna ekološko zavednih občanov iz Lendave. Doslej so se domačini in vzajemnost dogodkov) po zaprtju krške jedrske elektrarne so vedno glasnejše, zato mora Pomurci vedno in povsod Slovenija ohraniti dobre od- izrekali proti gradnji megalomanskega daljnovoda, saj so Prekmurci in Prleki že dovolj noše s sosedi in poiskati nove vire energije, hkrati pa pomagati Madžarski pri transferju 13*) posel v vrednosti 665 tisoč tolarjev po tečaju 13300, kar predstavlja na trgU OTC padec tečaja za 1200 tolarjev, v po- r'' ( OTC - redne delnice V sredo se je prvič na OTC trgu trgovalo z delnico Gea College. promet je bt1 skromen, saj ga je bilo le za 10 tisoč tolarjev, v ponedeljek pa za 115 tisoč tolarjev, njen enotni tečaj pa sc je izoblikoval na 2500. 14. 2. je enotni tečaj tedne delnice HB Brežice iz 3429 porasel na 3450, ko je bilo za 117 tisoč tolarjev prometa, v petek pa na 3790 ob prometu 23 tisoč tolarjev. Enotni tečaj redne delnice Intara je v torek iz 3530 porasel na 3540, ko je bilo za 142 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne na 3550 ob prometu 107 tisoč tolarjev ter se v četrtek zadržat na istem nivoju (14,4 mio tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj porasel na 3556, ko je bilo za 853 tisoč tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 3556 (427 tisoč tolarjev), V ponedeljek se je prvič trgovalo z redno delnico. Razvojne družbe, njen enotni tečaj je padel za 2,78 odstotka na 17500, prometa pa je bilo za 193 tisoč tolarjev. V torek je enotni tečaj redne delnice RogaSke iz 521,4 porasel na 559,0, ko je bilo za 6 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa padel na 540,0 oj> kar 31,9 mio tolarjev prometa. V petek je njen enotni tečaj porasel na 545,2, ko je bilo za 327 tisoč tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 550 (33 tisoč tolarjev prometa). OTC - prednostne delnice k 3499 na 3500 je v torek porasel enotni tečaj prednostne delnice HB Brežice, ko je bilo za 158 tisoč čelnice SKB 36f«s 7 porasel i "‘•o ‘o’arj' - t)b IR c dne padel i IZ 36769 porasel na |ev na meta, , me ! ta 47 5 36318, ttllc W JI H .U■^XJ J, pro-pa na 36^ (2 5 “‘atjev prometa. nedelje k pa je njen enotni tečaj poskočil na 14195 (596 tisoč tolarjev prometa). Na torkovem borznem sestanku je enotni tečaj delnice MK Založba iz 9862 padel na 9800. ko je bilo za 245 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne na 9791 ob 8,1 mio tolarjev prometa, v četrtek pa na 9600 il ■I • B- ’ 1 I A v "i^eznice t . i r l-upi tiiuč uiaijpv mliiku). pt-tek je njen enoiof ieOiJ pudri nn 8906, ko je bilo za 18,2 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 8648 ob 5,3 mio tolarjev prometa. V torek Je enotni tečaj delnice NIKA iz 4941 padel na 4774, ko Je bilo za 1,1 mio tolarjev prometa, naslednjega dne poskočil na 4950 ob 5,8 mio tolarjev prometa, v četrtek pa padel na 4758 (571 tisoč tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj rahlo porasel na 4768, ko je bilo za 2,8 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 4622 ob 9,5 mio tolarjev prometa. V sredo je enotni tečaj delnice Term Čatež iz 758,1 padel na 755,1, ko jetilo za 982 tisoč tolarjev prometa, v petek pa porasel na 761,4 ob prometu 555 tisoč tolarjev. V ponedeljek je njen enotni tečaj padel na 72,72, prometa pa Je bilo za 1,6 mio tolarjev. na 98,7 Je tečaj obvez- tnf* '“bitjeT^Liu I- ' ■ boras.. P^onteta, našua,, "’ KV pr .„^ 88,8 r* dne v^„'^ ‘«"; r.ivoju s,?.?"'- 1= biln id 6.3 mio Pa tiV iz 'lev ■“• Tn 4j: h _ ’ ’ ' ponedeljek t'!' L hip inlBr- '5'^J^2."S:';o‘"icnvcrju konec sedemdesetih let. Stadija je pokazala, da je verjetnost za otroke, ki živijo od 15 do 40 m od daljnovodov, da bodo umrli za rakom, večja kot za tiste woke, ki Živijo bolj oddaljeni, čeprav bo bile v minulih letih opravljene števce tazlsli> ve, Id BO potrdile, da lahko tudi ekstremno madliiie jakosti BMP izzovejo biološke učinke, pa še danes ne vemo, kakšna je narava delovanja BMP na biološke strukture. Vseeno pa nekatere države močneje nadzorujejo vse gradnje. Švedska vlada svetuje previdnost in ne priporoča graditve novih bivalnih objektov in šol v bližini naprav, ki sevajo EMP; danako ministrstvo za znanostjo sporočilo, da je več raka med otroki, let živijo v bližini električnih daljnovodov, kot med tistimi zunaj bližnjih območji. Junija lani je vrhovno sodišče v Pakistanu ustavilo gradnjo daljnovodov, ki bi potekali med naseljenimi območji, dokler ne bodo dobili mnenja neodvisne inštitucije o škodljivosti sevanja daljnovodov na zdravje ljudi. Šest ameriških držav je sprejelo svoje standarde za električna polja daljnovodov, nizozemsko ministrstvo za delo in socialne zadeve pričakuje rezultate obširne študije bioloških učinkov EM-polj do leta 1996, ki naj bi bili podlaga za pogajanje Nizozemske z Evropsko unijo o ukrepih in politiki zaščite prebivalstva In narave pred škodljivimi posledicami elektromagnetnih polj, odvečne energije do zahodno-cvrospkih držav! Tildi dva vidna predstavnika Slovenskega ekološkega gibanja sta na že omenjenem posvetu v Gornji Radgoni na vprašanje, kaj menijo o načrtovanem daljnovodu, izjavila da gradnjo taki nega daljnovoda podpirajo, ker Slovenija potrebuje elektriko, takšna različica pa Je boljša kot gradnja nove hidroelektrarne, hkratiJe takšen alternativni vir energije pogoj, da bodo lahko zahtevali zaprtje Jedrske elektrarne v Krškem. Najbolj žalostno pri kupčkaniu in izbiranju najboljših različic za slovensko državo pa je, da pri vsem tem pozabljajo na tukajšnje ljudi, na Prekmurce in Prleke, in se o vsem dogovarjajo brez njihove vednosti. Da, določene stvari (medarodne) se urejajo le na državni ravni. Tktdi za ceno zdravja ljudi in neokrnjene narave? In kdaj bodo začeli razmišljati o bistvu problema: vsi ti projekti o pridobitvi alternativnega vira energije nastajajo na osnovi sedanje, energijsko intenzivne industrije. BERNARDA B.PECEK Foto,: N. JUHNOV stran 20 vestnik, 23. februarja 19^ vestnik Deblo iz glasu in giba se vtova in znova strese brez upa v včerajšnjem vetru. Deklica ga je hotela vzdihujoč prijeti, pa je zmeraj prišla minuto prepozno. Joj, son(x, joj luna, luna! Minuto prepozno! Šestdeset sivih rož ji je ovilo noge. Glej, kako se zaziblje znova in znova, golo, brez cvetja in vej r včerajšnjem vetru. (F. G. Lorca) 1 bL A '"‘"Ji' k ti / .f-- Iv I I I a 7 - #■ c I S #.r 11» F- \.4- 1 »} fi '.£ v nekem zimskem sončnem dopoldnevu, nekje med peskovskimi in šalovskimi hribi so nastali posnetki Drevesa, (foto: N Juhnov) w. ’ X-’) /■ 1 ! t /*5* M' »v n I aMIf - J s p •• 1 k [J I I. . lil 11 i, 'I * W .1" M, ANVENJA Sr>UJ^Č4.,.. JI i!, ni lik, J Ki l s. 1 & I ■ I 1 I Odgovor na članek »Počitek s polnimi malhami« objavljen v Vestniku štev. 7 z dne 7. februar 1995 Odgovor se nanaša na tekst V omenjenem članku v delu: »In za tako medlo spoprijemanje z nepravilnostmi niso krivi samo občinski parlamenti, ampak tudi ustrezne inštitucije nadzora, ki s svojimi ugotovitvami (soboški primer) niso sprožile ustreznih postopkov zaradi osebnih kalkulacij vodilnih ljudi teh inštitucij (SDK), ki so bili v politični igri za imenovanja in so bili imenovani za višje položaje, za to pa so potrebovali politično podporo večine parlamentarnih strank. Za katero inštitucijo gre, je bolj ali manj vsem jasno, r Mnenje novinarja ne temelji na resničnem in popolnem dejanskem stanju. Agencija Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje podružnica Murska Sobota, takrat še kot Služba družbenega knjigovodstva podružnica Murska Sobota, je p dneh od 26. 5. 1994, opravila inšpekcijski pregled finančno-materialnega poslovanja proračuna občine Murska Sobota za leto 1993 in finančno-materialnega poslovanja za leto 1993 pri upravnem organu občine Murska Sobota ter naknadno tudi finančno-materialnega poslovanja za leto 1993 pri Občinskem sodniku za prekrške v Murski Soboti v času od 16. 6. do 17. 6. 1994 in 24. 6. 1994. Na podlagi zapisnikov o omenjenih pregledih štev. 4i-VP!l-370-lll94-343IRo, štev. 42-VPlI-370-12t94-343IRo in štev. 51-VPIl-370-13S94-343lRo vsi z dne 39. 6. 1994 je podružnica Murska Sobota vložila pri Temeljnem javnem tožilstvu v Murski Soboti, enota v Murski Soboti zoper odgovorne osebe več ovadb zaradi gospodarskih prestopkov, in sicer: - št. 42- VPll-370-l2l94-343lSe z dne 16. S. 1994 zaradi suma storitev petih dejanj oziroma opustitev, - št. 41-VP/!-370-lll94-343lSe z dne 22. S. 1994 zaradi suma storitev desetih dejanj oziroma opustitev, - št. 51-VP/l-370-l3/94-343lSe z dne 23. 8. 1994 zaradi suma storitev Štirih dejanj oziroma opustitev in predlogov za uvedbo postopkov o prekršku: - St. 42-VPIl-370-l2l9d-343lSe z dne 19. 8. 1994, - Sl. 41-VPII-370-ni94-343iSe z dne 22. 8. 1994, - St. }I-VP/i-370-!3/94-343lSe z dne 23. 8. 1994. Kse omeniene ovadbe m predloge sem podpisala kot zakoniti in predstavnik podružnice. Za namestnico predsednika Računskega sodišča Republike je Državni zbor imenoval komaj 9. decembra 1994. Sama nisera prošnje, predlagala me tudi ni nobena stranka, soglasje h kaadia | sem podpisala šele v mesecu oktobru. Moja takratno pomočnica imenovana za direktorico šele januarja letos. Nobena od nOjU nadzora v občini takrat če ni mogla ^račttnatir na nov položaj- Na stotine krofov, potic in drugih dobrot so prejšnji teden napekle pridne gospodinje v Puževcih, kjer so po Štiridesetih letih spet pripravili borovo gostiivanje. Vaške časti s tem prav gotovo niso rešile, rešili pa so jo vsi tisti, ki so si minulo sončno nedeljo nadeli maske in zganjali norčije. dokler ni padel bor in dokler niso popustile moči. Sto osemdeset mask, mednjimi tudi otroci in tisti, ki so Že malce osiveli, je rajalo skupaj s približno dva tisoč obiskovalci. fflELieUjGtff"’ V F VARJENJE IN REZANJE I VARSTROJ Tovarna varilne in rezalne opreme d.d. Industrijska cesta 4 SLO-69220 Lendava, SLOVENIJA /az.- ..386 (0)69-75-27-l ..386 (0)69-75-277 Med nastopajočimi so poleg domačinov sodelovali tudi rojaki, sorodniki in Se kakšen prostovoljec iz sosednje vasi se je znašel med njimi. Bor so puževski možje vsadili kakšen dan prej, saj ga prav tam, kjer je potekalo celodnevno rajanje, ne bi našli. Gostuvanje se sklenili popoldne pred vaškim domom pa še na veselico niso pozabili. Z zbranim denaqem bodo obnovili vaški gasilski dom. (Foto; nj) Razpisujemo prosto delovno mesto PRAVNIKA Pogoji: 1. Visoka oz. višja pravna Šola 2. Najmanj 1 leto delovnih izkušenj Niste sami, Vestnik je z vami! Ponudbe pošljite v 8 dneh na zgornji naslov. S kandidati, ki izpolnjujejo razpisne pogoje bo opravljen razgovor. Kandidati bodo o izboru obveščeni v roku 8 dni od izdaje sklepa. Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovna razmerje za nedoločen čas s 6 mesečnim poskusnim delom. Izbrani kandidat lahko pridobi službeno stanovanje. in^ Pa tudi če bi vedela, si sama osebno, v prvi vrsti zaradi sebe la ru luui ce oi veaeia, si sama oseono, v prvi vrsti zaraai podružnice, nikoli ne bi pri delu dovolila kakrčnikkoli ^-'Osebnib cijr. Tisti, ki me poznajo to dobra vedo in moji sodelavci so ‘o v podružnici. Strokovnosti in enakem obravnavanju vseh pravrah f nih oseb, smo dati edino mesto pri našem delu, pa ne samo v v plačilnem prometu in informiranju. Nikoli si nismo dovolili ptm zaradi osebnih, političnih, verskih, nacionalnih, korisloliubnib al' ‘ namenov. Vedeli pa smo tudi upoštevati načeto audiatur et alicr4 J >1 I**; zato ni bil naš cilj seštevati število ovadb ampak tudi upoštevan gospodarstva in negospodarstva. Večina ugotovljenih nepravilnotb kanitosti ni izvirala iz naklepnih ravnanj, ampak zaradi namankatiR^'j^, različnih tolmačenj predpisov, njihove kontradiktornosti ali pravtn nin. Zaradi tega smo svetovalni funkciji dali pomembno mesto. Prepričana sem, da je zato že veliko mojih (bivših) sodelavcev da jih veliko še bo na različnih zahtevnih delovnih mestih in funkdl^ osebnih in drugih kalkulacij. i:.Z Pa Se nekaj. Vedno smo se trudili, da bi novinarjem lahko p‘ t U JC nC/QUJ, rLCiflLf ^fTlG 4^ LTUti-lšt) Ut ^0 k trtfiifCrrl F čim več verodostojnih informacij. Ne samo na tiskovnih koafi^^ posebej smo jih pripravljali, tudi za kolege iz vaše hiše. Če bi se Vi kdaj oglasili g. Votek in ker ne dvomini, da upoštevate kav ini' poklicne etike o resnicoljubnosti, potem ne bi bilo potrebno tega dr. Etelka 1^5 ■ V Panonki se ne morejo dogovoriti o vodstvu Pod tem naslovom je v Delu 18. februarja 1995 bil objavil v katerem je navedeno, da so Hranilno kreditna služba ska kmetijska banka, Soboška HKS Panonka in Pomurska večinski upniki zadruge, podprli za v.d. direktorja samo svojeS^ Jožeta Škulja. Tako staliSče upnikov dokazuje, o i, da kljub novemu zakonu o ojimi deleži, ne pomenijo nie- za‘ kmetje zadružniki, ki jamčijo s svojimi---------- . — ------, dokaz, da je pri upnikih še vedno prisotna Kardeljeva teorija let, ko so s pritiski likvidirali takratne zadruge in jih vključili v Upniki pozabljajo, da so kot posojilodajalci sokrivci ob , krivcih, ker rtiso nadzorovati potratne, nepoštene, ali nezaka w . sredstev. Veliko krivdo nosi predvsem soboška HKS delovala po diktatu direktorja KZ Panonke, tov. Vratarič krivca, za nastalo porazno stanje zadruge, ki se je pri škodljivih poslovnih odločitev, posluževal kadrovskih ■ preživelih staltrustičnih metodah. Zato je na umazan način pa Vratariča, izigran dipl. inž. agronomije, ki je po predhodnettt vložil prošnjo za direktorja soboške HKS Panonke. Vodilni SKZ Panonka Cankova, ZP Semenarstvo, Zveza Zadružna blagovna hiša, vidijo večje možnosti za ^anad!^^^ zadrugi, ker niso sposobni razreševanja svojih problemov, Zgubo plačevali vsi. Prekmurski zadružniki imajo pravico, da ne dovolijo. norčuje in se jih ponižuje. da d ygg^ik^3. februarja 1995 stran 21 I vestnik Zdravstveni dom Murska Sobota na podlagi določil Pravilnika o oddajanju zdravstvenih poslovnih prostorov v najem razpisuje t! 27. april - borčevski praznik?! natečaj za oddajo poslovnih zobozdravstvenih prostorov v najem v zdravstvenih postajah v Gornjih Petrovcih in Rogašovcih 1. Petrovcih se oddajo v najem zobozdravstveni pfosioti v ZP G. Petrovci, 74,70 itV. Prostori obseg^ zobozdravstveno ordinacijo, čakalnico ter soup^Pse občine ^žitoma dogovor °P''a'vljanju posameznih objavah Vestnika. ser sndciu Krajevnega urada na POMURSKA DRUŽBA ZA UPRAVLJANJE SKLADOV, D.D., M. SOBOTA razpisuje prosto delovno mesto računovodje Kandidati morajo izpolnjevali naslednje pogoje; - višja ali visoka izobrazba ekonomske smeri, - najmanj 3 leta delovnih izkušenj v računovodstvu, - poznavanje dela z računalnikom, - samostojnost in kreativnost. Ponujamo: - stimulativni osebni dohodek, - dodatno izobraževanje, - prijetno delovno okolje. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov; POMURSKA DRUŽBA ZA UPRAVLJANJE SKLADOV, d.d., Kocljeva 14a, 69000 Murska Sobota. TRAJBAR CANKOVA - AKCIJSKA PRODAJA 8AT-8ISTEMOV, (moŽ' noat apremljartija RLM-NET (v alovon4£ir>i} - AVTOALARMI (prodaja In montaž^ OVC, DIS- COVERT, CMT, ADUT CHANNEL) - MOBITEL (prodaja In montaža) - ANTENSKI SISTEMI (prodate In montaža) TRAJBAR, CANKOVA. 4009S 10. člen Ta statutarni sklep velja 15. dan po oktavi, uporablja pa se od dneva sprejetja. Predsednik občinskega sveta Viktor VREi‘:i Viktor VREČICI, r. Na iisnuvl 29. členi Zakona o lukitni samoupravi občinski svel občine HODOS-ŠALOVCI kot najvi^ organ otnučaija sprejemi STATUTARNI SKLEP I. člen Do sprejetja statuta občine v skladu z 99. členom Zakona o lokalni samoupravi občina HODOŠ-SaLOVCI kot pravna naslednica dosedanje občine Murska Sobota s lem siaiulat mm sklepom določa: Na osnovi 21 člena ZLS urejanje zadev s področja varovanja okolja ID urejanje prostora kut svojo izvirno pristojnost 2. člen Do dokončne ureditve nalog občine iz njene neposredne pristojnosti v posameznih splošnih aktih se uporabljajo v občinah pravnih naslednicah občine M. Sobote vsi dosedanji splošni akti, ki so v skladu z zakoni in so veljali na območju dosedanje občine pred 1. 1. 1995 in niso v neposrednem nasprotju z vlogo oz. interesi posamezne občine. Občine opredelijo roke za uskladitev teh aktov v statutu občine, 3. člen V skladu s 1. odst. 33. člena ZLS župan občine: - zastopa občino v odnosu z državno upravo v sosvetu načelnika upravne enote (39. £1. ZOU) - zastopa občino v urejanju pravnega nasledstva oz. premoženjskopravnih medsebojnih razmerij rile d pravnimi naslednicami občine M. Sobota (100, čl. ZLS) - zastopa občino v svetu ŽUPANOV občin pravnih naslednic dosedanje občine M. Sobota - zastopa občino pri urejanju tekočega dela javnih lokalnih služb (komunala, požarna dejavnost, zaščita in reševanje oz. drugo ), javnih zavodov (zdravstvo, sociala, šolstvo, vzgoja, kultura in šport). Sklada stavbnih zemljišč dosedanje občine M. Sobota in stanovanjskega fonda pravnih subjektov, katerih poslovanje je bilo organizirano na območju dosedanje občine M, Sobota, razen v zadevah, ki so po zakonu v pristojnosti občinskega sveta (ustanoviteljstvo in promet z nepremičninami). 4, člen V skladu z 49 členom in na osnovi 1. odstavka 50. člena ZLS župan občine predloži občinskemu svetu načrt organizacije oz. funkcioniranja samostojne uprave občine oz. skupne uprave zainteresiranih občin, pravnih naslednic dosedanje občine Murska Sobota. 5. člen Z vsebino tega statutarnega sklepa, ki bo objavljen v Uradnih objavah Vestnika, se obvesti Službo vlade RS za reformo lokalne samouprave. Notranje ministrstvo RS. pristojno za upravo in Upravno enoto Murska Sobota. 6. člen Sedež občine je ŠALOVCl 163, 69204 Šalovci. 7. člen Občina uporablja pečat okrogle oblike z državnim «bom v sredini in napisom: REPUBLIKA SLOVENIJA. OBČINA hodoš-Salovci. s. člen Ta statutarni sklep velja 15. dan po objavi, uporablja pa se od dneva sprejetja. Predsednik občinskega sveta Emil Balek, L r. EMO nik. Hkrati bo to dobra priložnost za jasnejše opredelitve do 50. obletnice zmage nad fašizmom ter do pomembnejših družbenih in političnih dogajanj v naši državi. Obeta pa se Se ena novost, in sicer, da bo ZB poslej v svoje vrste sprejemala tudi pridružene in podporne Člane. Ob vedno višjem starostnem povprečju borcev je ta ideja nedvomno vredna pozornosti. M. JERŠE Telefon za otroke in mJadostnike vsak delavnik od 18. do 20. ure. 669 / 33 006 SOS telefon za odrasle v stiski 9 069/33 006 petek in sobota od 20. do 23. ure. Niste sami Vestnik je z vami! J ETERNk 63000 Celje, Mariborska 86, telefon: 063/32 112, telefaks 063/34 925 Ste podjeten lastnik nove trgovine in želite dopolniti svoj program $ posodo? Živite v Ljubljani, Mariboru, Gornji Radgoni, Novem mestu ali Kopru? Če je vaš odgovor DA, pokličite po telefonu 063/32112, int 414, ga. Kristina Kalšek in dobili boste vse informacije! Oglasite $e, zelo ugodne možnosti! stran 22 vestnik, 23. februarja < < lU s o televizijski spored od 24. februarja do 2. marca E i ^?'- uSS^lfiri E i «9 s « c ■ ® s = ? . i ' I = -15= - - 4 a 3 * O . u 5 a 2.-= E c * "* Sž ©5 tn > " šf, 352o -"'cffa Sbi ■i ope'''-tart®taC B " ' t; ™ S a ta X S fl ^CZ,5* = <5 I ® ‘ s 57 > 3 b.rt tePOOfta,," I e 9 ® j'§e^55=2ss:c: ■z?' « 5 c < o< o Xu s EC S« z Ul > o Vi > H _ 41 te C 41 ._ > rs 'C = -j3 I ~ <= g-^7O.!t > u . £ «*! ^ ai rt 9 •'7 'o* ??» S ? 2 i S M ' I OS te S .c s i£S.^'=ns££gj.7 ^^ag-^StaSs cssc^i-ssegj.. od I ;? P O 9 co o 3{>n n fi n I I X ♦ iS! J B O «© 2^:2C- lM®^e’7 -]«1aš . i Ž , N i w I 'S c — dŠ “l a o C > X rt fl-i G rt in i 9 ■= -P “ rt 'C'*! S te 5 9 2x0 rteON^ O S U P S .2 40 2 'S ’§ 2 So--sC SS = 7° '.5£78 “ 9^3 OA^te? 3 o JI 2 e 5"- • I 5 S ® S. ihl^ rt S * 5 =8^588^8 S s =” 0= . T . . , > , =3, I I g Ji 'SJ v L- ■." s :-» -« ■■ TT -S.? ISs-S g I — I 1 2 I? 1 .c B Jp I E ‘ S aj S jioo a^Bstss^ “^■-1 e a5i -S 2 "|2-^S I v» ' 41 rt B ■§ v c Tl v 3 S .g > ".§ s 'O v ^45 >4» CC z UJ > o Vi > I < c: uj Si 5^ IS ^ŠEt Q < gs iS ffi & Sl s r CC £ X ttl Z UJ > o Vi > < z U) > o V) > < z lU > o Vi > < •7 z UJ > o Vi > jSbiJ, 3 ;š-t BO 1. gS.ai;S 00 rt'c* X v" 4»^.^ o«'gE'o*Si3-2S 5 ’ i§ - |.■5.£7i7a<"’ažE <2 5 s 2 .¥ I a o a u So =.SS^ C c N n n [i: > - 'SOIsi «7 58 'J^t '^MS?Sg.5 .:r- s. jj.Q, “.-5 'SJi-igb” 11-žSs a as^ M” : 41 s2 I “■‘‘^ - «5 - « = sq 5! S"- , ŽS c ' ’ -.-Tl'’ g 52 S '5=i2 S i rt p o c ^Oh s "u ■ ? Si g li . _. . T > 52’ "^S S S" ' JS .g 6,7 fl-Ji “-o^J 15 wite c “i > '-’S£.52L"; ;1'872;|‘^2?s8 C E "S o « p. < co X < XJ «0 rt «»U 2 — A »' rt rt c C-I — — W2 5^:2= S I 22^J,‘ ? 7-=’S!2'5s7 gis -’l j’ft CM 15*" a§l®e ‘ g Vi£-=H 8’’11^ £, V , , ,a Ml «A UJ — S I ■* te ® ® i ‘S 2 7 rt w-. y n J'' J* s* “"es I u ■■ « . — 2 ->2'5“' * rt * p rt o :E’_. = XI I “'V’ s'.S,o8S3<ž -j' « t m ■^.— •N O < S e \o v .2i < > IX Vlf' ^'O ® VI ?; "e StsD-S ‘5O®8< - >AH * teS'^w^!^b2o ‘^rt JJ2oool)i?rte*>PCcir-r- .Jj stil g - = n 7e2T^wl'' 00 o. >>— c4 <9 n 5&45 1 "'V ŽSS-^S«^” ' .__, ^“7lV:l7li7l5 i.= o <« B l e o o v o SM ■ ten Č “S * J> ‘J s72hs^^«! — T, en 9 '5 rt e “ te i gQ 2 ” "S .5^^ Bb C_’4'A-r f b-h3? 2 S 'STo o .-a « 1 ?'s? šs'" .6 '*' ■ 5 « I 5 3 ,, . o 2 uNr- i/i .^ “rt ,JJ VI# "oa“a~^ — J’ 4> 9 _ ?5hiyhihg IrSSSSg ^-eSI ^SaSS^ B s « 2 - ' a- 2= T« 2 « « = 2 . L= iAS7?-rt ■ « « E z ^oS rt p - I -A rt '^.11 ; M 27- , J „ c ,E £ “1(a9s ^5 ,iž B O 'te rt —■ P_ p c oi C1 »o- 2»^ I .£ G rt z I ^na ? , w> Q (3 c I n i = <” 5=> (N S So taS 2 ■^N t •r 2 I W -> (9 lA u O E U fM "c ! ■c?-ž2 I '•' 9 ' S ^Š-te * p G “ ' OpU^6>>| a Tl 9 'i N Ih 1 " s = n 23 “ -J-. > ■S. 'H* £ J -i5s7^ ' '■ ^ [T “U“j^“,H^Pf ■J’ '* ■s-2’MSs55f^‘«“-S — j35BLiRcZ>teU-|tX4Ota^te^'9 rt 40 G rt rt e * S 9 tri e cc « I > X -6 1 s _ n 1= ta 5> 2^ £12 2“ «.i l> L< .5« S.S P -“s- 32 S S r ‘ O a .2 Qi=ES770 ■ š H“'' --' 5 I a.&8-?.e i 8 ^•-S> ■iS » = • r- ■A = &,e*Š s s ® o £ i V3 5 a * 2t _ 3 rt •* » * M V .tf , ** .. rt ti ® I M « T5 “ S? — .£ M S N jS a S X ‘' ' ta _ .-v t_J ta M ■p7(3g’S'hi;., ■§£5i"O = £Sb=iS “ ss" 2^3 S = 18:;«» = "^7 I jfi I . ’X * B s ' v< s «3?^ s- i 1 O ‘g« £ 'd 2 12 = 6,:^-" A-.sSP*^i3 10%’rt ^_g2 2SIS ' S S e mOrJ 2 ^2 H*} S *? ‘' ¥ 5 H? i/® ta I I X 9 0-1 0- A O m Xi I rt >N 9'7-0 o 4 z § «“3 I 6 B *» ' ČL aiC X »n ' sm-a.'-’ b I E-5- ■■ 1 a 1 «5 Hefss ■ ita « M 31 I I -D cn o Q rt .« rt ^1 aam ;a rt m ! --7 = '2H ->• 4« I e I < X Vi > < s 21: I E (« I <0 OJ p iS e” p’'*ite'^.“5i^ rt _ iA 2 “C 'S v jo " rt (P « Z -I [I' ta. I ;* Ži - -rj — W .y 55 &,B “ I , > g. 9 > - £ P 'SJ 2 ., ^CkMC c ST E <4 7,2,So7^^“5pe o < s > g 2 v 5 ».s « S *■? S £ g E 9 -§ S ** &.'-■■ T ‘fiSs Š 11 ^ŠN ?8.:S t I s = « ' 2« ff p o s Jes^irtB-.^ I o “C g X te ite - .:e_.:3psrt CLPkj dArt^ L- - rt it£ii2.SO,3£ « A ta ta ra 9 £ 9 ?2 .2 li 1'“'® — irT.-7 £?žt> = eJ&-S ' r fH =’3 rt e-£ e J I -S? >5 8-2 “ «15* g te: * r ¥ f_- .2^^SS^ S g^^sg' Sl^^iiu p*S ** J| 9^’1 ._’£.O S ' 'Sž ■o k I 11 ■o « 5-c I 2-i>S O OTi N *> □ - p ( —s’^.,0 4J S S ' 'gS 1i3.a.2.^7-g®£d? 1/^ S &d B 'š (/> t y I rt :s »n J: -prt 'S žl ^‘“Z''F.2 T^iS Sxj • _____J 5 s gfS g "f W 41 «5.2 ‘ta ‘ a. I ,ž:5 s,a.^2 = 5 3S us:|S(2o. . S.8 vu .„0. . . — J >- b., 2' fl .—d fl ® S Ji s B s E« J .S Q.o s »Jf 4a ASg E J.= i Lj* ^l ^7 k- 7S "S eSS^s _ .«_ e ; — - :p o’ e <9 4) m O ' oS is « L 5> Š i-' a I «0 c£ ' 1£5 suJ ' -0 s I rt I P i >4 i Ji e ^a'«*'| ?=8l2l c 'E ,5 C ?* i '5 I t krt ■& rt "O t- - ■ *j i ■ ■ ' ' rt 'C H- o B co f s ® 2® č rt ta || ' 5'*-' = S:|5"fl __; c _ 74 te '5 rt t •B« E E t> A rt « 'S c "B B a tr. 5 .- H 5 1 H 2 uš •“ 'S'.- $ “ I “ fl! ■2.(£2S'E' “ H'~-§»s7fllS oc 9 ' 4 r^ ' teo z^'5'i’^''t> s^'^4: Sv« ». ir. K Tl ‘5. 5 o L M lo3r-š^7T:t4.2 1E i. « .It B rt tr, aiSt' Jia. rt , 9 41 'PT g2 3 E‘®-ta • -X. a -go S7&a«32* ' •e' 5>8 «*g 6 .= IsS- g 93 “ »■g23 '!Šp ■ v ?$a j^s te U _r a^4.vO,V| e rt < Vi X < »N O < S B 2^^t— >(J X'*J ta ta ta ® 2 , --g š-;-g “o S « 5 sK g o 2 Si- S-P • • - 40 te dj 40 0-s ' .1^ . u * .X . H « ' ±j.2 io-a O « e7 ■" ;2-S " "S/? OJ *o 1® I rt M Ob rt£ -' 3 'i?! 'i ’ 5P— 'Sl.' = 92^0'^ 's j9 «cu o £2sfil. S ta .A« i ’ « V 5 o So 2 S "■ ■ I O.P'te’2.rt ite'^p .u-s A. 3 ’rt _ — »n 5P' oo O s Sr1 c rt s "O J S = — e “ S0^£^^|.7b- 41 oZo^_ “I b a 1'*^' l-s^ & e a 1 4> 2 I N rt 3 e rt rt N 'O ul Jj in X — s ' • S’ »!fi 'O
  • e4B^§--5gg = .B''5.2‘=En®S®|a -— 0:2 I a 3 —: 3 ■= I „ 3 _ r ■ a. -. c 45 RSa.a;. £■£ g;3'! e’ I SSSFi 1^ I 1^ iZIffl Em'Q2ŽD iC i S^š > o , rt »fi S 2| &4! «■£ rt 2'^ £ ■Sin DO P rt .£ rt JQ eS Is S2:-j § 1 £ o- Q , 2J. “ $ ; p g ■S 2 a> S;š I S ' “‘S Jiš „8 fl “■S^r SeSS'“ oe Oh 40 rt « rt us I S rS'; E s1s6<7 . ti ' s = . I fl 5 s J3 5 5 I - hS »1 5 e s s ■,3 E v w g -S^O-ESt^ — — .5 AH U . "H. 5 " B ' 'Š “.O •= a «ifi 2 teSs E = NffS E^SS* ?=-S = 3“=C_|-:3.' I B ‘ 81 31 £ -s lS §Š S:SiSJS2'r4-3 -J “S -" -7s = ui.-. iS.g-EoJi^ .. S sS E r? 5 - - 2 25'' «'.’. Š 3 I - I in »n rt •^®=S 4> rt (N 9 Z I '1 ss rt — -' u c- = - jaA — -.— - b-iTts-vne rt9'rt — m— 4i«O 4im5 i£-a=7= tis ' |2QSi«P'^ SSk^rtte^ 7^.>S«5:7Ljio..-pJ6 5£2^7| , B Irt s j; a. X n p Ort.-. * X Q 2^ girS J; 5». a fe-;- - ■ rt rJ s 2 ' a a-2 oe fe I I Ji... .3 J2^ 2 S •3 “ 1tŽ£| žss-^šl o « 2 = .p 2 3 <0 s > - !R ' QS*^'g " 1 S = i* o 'C — n " “ J’ ? ’i= — - S §> Vi < p: ¥1 123«^ 7t,ž2 1 E ^Se^^sIsSsS-; sll^S2C21^ Os 9. s I A r I t "Sl I O ■S ' i ’ C rt rt '= “-.S..... o e — ^^(55^:'^ : širiš 76g2®'i ”5 I 5 ES s '=0 -n 2 $ I to Os 'c 5^0 2 £1 •* ® S . ■^ Ii rt'.« c S.Ji ii cQ X o ^7|5£S(!tqss^Flš& G 2 c 6 kn(£>N|-£| I |S 1^5-9 rt o b .sai-Fi =_ =1s' H-.;: S *§ Al os § rt B g|^'ii ►M efl' “ori^^ls^s a .5^ 3= s)>.3-'-I e:^S I -=7^1'''' •e S gSi £S>S'Šii3°?g E s9s-oig5‘J^a«>*S -SJt.i J "S N 4> Jrt SttS "u E 3.* išSb&sioVlIth 58 ■= I .?£ E7 v £ SS-o" 5 ______ S_.S s^j^zss - v 5 ' g _i 7 rt ■ ' Cia ' I ;57i^ž.'iJ-2“4 5-e 1.2.5 |.O^S«i7 I (ft rt M < X Vi X ’N O < s a B jn g d E oc' T5 Š_s 2 T'’: ' s . ^. -. E I 11.^ i ^.S g 8 s 7 g K -' i “ ®j-j3 'c______ ^Sgsis" ■ Sd .g g 2 I___ l- I I Q.ID i 00 1 tC c fl , . . 2g v rt'£i£’^«£ča rt G .3 .c E H 4, u D o®« = s ih? 0373 & I I - •a' ..- « IZ1 = rt*^ .u — = 37^ E [£^ S B o z I " uH M JZ n Vi < šosž!! oSlU!^ „(5 a» 7S^2'-^'^-b- 4. » T ’5-J2 'S 2.1? T, _&l77ssj-jjžs ' l &^cg o®TS|?:^25i |S 8 rt rt kA SOS tfl tn rt ss|7-3 :z rt 9 I I O Sp 2 X — rt !i ' « o .2 i “8“ = 2 zJSiS P 52 C rt rt i; ' Vi > < > ' =.r^ p I X e “ ” .1 c/j "S Z c o rt i >oo£* ' = 4J :S-g B ” m = > 3 P rt " rt — o tri I z* ( N2 '■ o .9 -,*3 S v “• 1 M-^a. 13 'E — .“ fl fl. n — "".- a — o 'S" g I s J?z = jsj?-1^*83 1 Sb = = s ■»n IcMin e ta'n 39 iSc ah p ‘ :=§-» fl 5 = -=>-'38S52flSa = g3gB;:E-SB «1 iN^ciiCii. iSEtifiSS' rt K r-b lu oo :e.s- "s-< rt rt Ji o > U ’ p p ta P ta O a rt « I M F. - ® e 9F. (N rt P '^sg=i 5* o rt 40 £ cfe E rt JA I rt t: j I 5 3 c-o«^ □0 o « I a n o -i a1^2,^ -r - - 5 i8.s-57l|^'7g =7 — ooO I .2 '- I -aj .-^ O S s rt a‘Tl ^ § v ’-' i-p.is==.B'“aE piscp^cfta— l 3SS P Z^s feSS3-2¥ i CM m —• c — O —' iš.-jS Krn S rt JO g s si e tN M e2 ‘ .3 = r-^SaE-^^iSii '7.a§n ■ 1 ž-I e.«h , 37 b7 s 55 6 tn 0-1 m rt I rt 1 o s ? s I g S' L; Is ;;; I o,iteX,pO I o< i^€ SSSs§i2^g?.E<^>U. ,:g3 3|s5 'I4 161 w's' 5" J u I uj 'S 1 >jE ( g.S.KS j^ifl riSŠ . 41*41' ta rt X0 £ 2*^ sts iS5 S o 5 o rt ■53® 'Q i7‘7> g S,3.= S «xS £“■='»507 p/^^02 rt”^« ••i.t £-■“3 E2£ fli .2 2 * » = .. '1^® up '* rt - Ž7^ V Tj jš :s rt 1 •S sl rt N «N < Vi X < >N Q > •c u g 2 a c ri prt o tal u rt te ._ — Sl -ta C 2® P C-! , 1-c 3-s - - g9 5-e;jf U-£ Q G n S S 9 >—i-i^izJ* — ■^- ‘ -2 ' 3 - "S 1 s O j4J TO P.(3 >■ E _ = ^ = f. „ P e §5o‘=H 5 “ K ' = ‘ § b.--- .a J! -p. fl ■ j'S -2 P rt S rt* rt te rt jj . te 'P ” 8qo®2š'I‘5_-« £ g S " - 2 •= g g c fl ^<9l '*?.S£^ee^ u AH ‘ta ta C O U -- u g fl o. -3 fl 5 S o □ ; E f *n W t *** “> c - £ ? oQ S 9 rt ''• 40 O 5?"75“r3 8 O .-z c e J n cA rt ” =' S Q £=§" > s 4n > I o ■“ If. c 3 - ® S It 2 S . = gg 2 °8'C-O ■ ^! 'a u J3 5 X *■' 2 'i - -T .» .2 ” . — — = S® 5 -r .£ '*’S I ^TS 'lEp -- Hi I P _ 0j Ti > F-? "3 3 V 2 C E “ s "• e CO i I tA B < •Tri r _ r rt (0 č I ^2 <5 *3 c. - m5 ' tf, A XJ us _ .□ p rt 4> u 4J X ■ 2 3 i« S 2.2 'C k tz 9 “ c I 2 — Ps* '^S- ■c te p $ :± ^87 ■B ..■ * -- 78 & V s-o 7« » » -i? I X C »n ii £ .p — rt P rt s I (i' U nt 2 2 S S H S ■§ itel 2 ® 5*^ s S’^’nAi_Sj2 «1« Sod ' * »v. P, B y.> .S- I S B o -J rt Vi > < > o KJ i—4J sA X —X J ?► * . h ® rt tt s " i S ® J. T. "J O ta ® E= = S ” ai : I Is’., > -7822 ’ e s l v 0.0. I M_ ’ ,a< O rt a rt e ■■i B ’ .s u 7-S ' a o o .9 o 0.0 E o 3 ° _ ' fl o. 1 g - 5 7 3 iX E t S.£ I _ ®Š?, gin ' 2 fl O fl E ®B>cD«Z r- rt m — I Z *- I = s I > rt I Jiri v rt I 9-^ rt IG* 1 9-± ?2 - e « t£ -’ rt « ri .3 z - I g- ■^i52?:8Sag2-|.a 1,7n7iš Le17.2^ 5 rt C rt O ““SESSEkS □ ■■»O ' FJ.i Ul N '1 r*- ■ s::o w"Si * 5Z J?=. ■ J * +j '=«._’ 0-1 Tj u u- J-K ’ (A m £S ' □ W ,_ •■ Bh p] A Ttae-5f-“SCs" .21S.952=’5;:^-^' ■ OJ :G’ I S , S "Sk^ rt *§ t - s ^5j!'s:2|2„ vu, ES s Aj8> iu I ®)cei e 3 60 N (ft U ° 5 :S,7 7eS^ .183 Q,g.^J!igSi rtm >. o " sTi^ rt 'S C rt a rt a,-la fl — ' Sl »n 5 o 5-a'*-'''E 5« E .7 2 ' E S I Ort pirturtm.. t^£57: 16 2 rt — e A. -S - ,i-. . Ue £^^7.3 ''2=1 '3“ O 4> «0 2 m trt o '^yr ■ ■ ■■■■ 2 o Š I 'J I c e:; 'ut-;. &^'.' o o ' * s 1 Q I ‘4 ’5 -s7lsS£|;l o js i J ^5 ' rtJ s ' |g5;‘^:a,' £ §(š 1-šv , eS|i"S < Vi X < ■* ižgj rt rt rt P 5 < - m .i « ** o p S = S r: ;“2te*g ® IP 2Pte 9 9 ' ’ “ S 2 - O- ^■S""- :i ‘ a2^ te o L rt k' f. ’ ' 'B^jgAc^ffljES 'I ' i 5^327^2 e 13 ?. - ;g -i ■” Ž £ a K g - ■“ rtS «• I G lU rt p m i/ »n s S' E (A rt yi C - 4j i jj 3bO :h = r * lA - teZtev-^i rt — T 9 rtiCfl •O 2 ai H rt c J rt ® te .E 4j 'T i ,ta obO , 'iPih ;'h 6f= a.2t? =3 ' .- .-iSoS “"’ ■■■ I 4> - E I ■g-5'^' _ P O - ;■ '2 rt = 2 ■¥ s s P rt K I g 6 E e rt o rt 1^ 7 .4» 'p' n t ai P ‘ s B r* ® ** S © 6 cn u .-Ert^rtrtO^in - , =7 ”ž =8|; = ^5 £«5 = 2^ I (5.^jiŽ:=:ž,|^S.iicg4^§ 1 Ib.. "’■- “g rt v 7 'cT S .2 o ta rt ta p > X SS-B ug.S(-S ' ' Bs-kt^P -=9 ■•^rs =^2 P rt p — «>' ' .g 5s a a-2qS-S ■* •■=■ G O-- p ■ ^S P ■-Š« s ‘=' « rt X rt B • 3 41 AOcN rt = - s O CM rt p rt a § 1. S ' N s E o ■« ■Š L st,3 ‘ s s ..^.2 5ž 0- -□ ■» - ■ Š fl £ 1 “ fd 2 n A a 2 B > rtC^rt** -^tSOIoaS I >C,O .^i/i G 2 i S“ I rt 7^s® 5 g e8 H o I e rt o .• ■* p 1I-- P rt ^1= U O Lrt E **A Q O ' > p ■ 2 o ' D & LE J o < s > £ v 'š.g 7 i j i 5>!?j 41 9 rtJCfl , -p S tn ' > X ' 5 Ji « =5-^ S':*«! E 8**^ ' = 9 o\ rt 9 ■' rt -li, I- E ii —=i I ■s K .2 ® 2 ''1^117 r; rt _ »n “> I &$ c ■'' j: 3- "S c £ >1 O 40 ■B 5 N SŽ.S'^5 ' 87 5 a 5 2^.21^1 - ■« w O ■C 4) E ^»S 5 & I P o -T X a 2 -fi® ' ^'C 3 bO I .» S, £ * ¥■ .ri t F ' KA rt ._ , > 15 I ■£> w. ' is o rt CS CU' a ž ?c e E ' O * - >š E £-a>--'5'^.'5pj.§ g S k4'£,27 ”'t0^Eo7, rPxter^j2jptn-j^^AH&^ te« osPtairtO-o.;S'COrri^ iSJ43q;eo.p fUJ iSco .-i rM -g ffo s 4> *- ’<»■ 3x.f^.22u-..^-=g-^1 --b • r rt «« P K SUii-Sm ah' > r <5 9 '1 40 O te " 1_ te rt fM X 'i 588 S^*‘”iT'C*''9rtAM Os,J3te>O^«0 I O -• ..a 1. '*’<*! O 'N I Sb 2 I lite HA rt ® C "ta rt S- _ m N * CM iZi I p 4i I . jhi V L ggšss^l^l .’' 'S s 3 o 3.2 C ' 2.S7 ■ Z2 ;;8 SiJj 'D o .E .^' ‘*SS E ...; «i 2 _ » 2'^'-' S a 2 -3 S 355^’! 7.J :=j « E. J5 »cJ d ^2 I"! §'3“. , O.S ^2"72g.S.s 4 s, .T ” io 2- S -i S =i ■ E £.^>8 »78 I .s|8S^ “ ‘ rt c rt rt 'i 4>® s f vil - .2 ” 6 s s .di -o Oj E B o š JS .2 -g ••^T P <0 rt tau-irtCiS — 4J 04 c O 40 C rt ■^1 o ’o 3 8.8:“ ~ s .3 = ■3 ■* ® 5 = 2 a ■■='7°3£:'“7S "I š-ga=-= s Eg-as «*’ ■.s? 5 _nSooi , ‘55 ep rt ..L rt te S' P .0 ?!7=SI=: 3 ta S 9 ■* 41 "k c N • -i rt i' '=£L v O o ?Ž?=2£o|2-Si gg ” s -—£ 1 ^ -- o. • « - ja " '■*rs» 4jV-i«5iirtJ9yv i_ N — aC—* rt''g‘ * S D ““ 9 ‘rjh=El7®®2.i? taiQ.^S 9 ” d- A 9 « .Sr a^aZ M -r e p — E — > « L f rt E rt i-5 2 ' E c V I C9:9 fi Q_«C -2 ~S i3 N 'Sj <> HA N .st 'p* ,.'“‘"8 5 = rt ŠE U — « rt 3 S£6§ - ?■ X 1^ ■5 41 —s .Z 40 —■ rt ,* S^'y tN g < CN 3 -■^_ iSsa 2s eIUsJ^ss ■' ' -■■ «> I Ib- M 0,5 I rt . .X . rt 4> ■C « rt - P f X o ' ac - ■ ^ =^-J sžstrst-^i:; 'X;-5-r, =^ s « . 4A I V? — *<» -g 62 4) o ;; 4« c IS (fl *- 1 LS"‘^sS7 B / ta rt . M —. ^1 'V - ^7jiT‘is'’' > I o' IlJii ?|7;ž,g ►J 2 I 2 o te '^JJz 5 S-i?- , ' £-312 d 5 2 1“- t 7 l£ A S 5* S § 7 i ?Sli4žf5§ ;>S=«3C7gi:i*-= 7 2 7 » f= 5'’U «75 8 I ' i SiL.lL '''5"g a - *.25R o£ S m EE: c Vitm 78 g7 «iC -E rt — O < Vi X < > < ‘?B1e o .'■■2?. 3 — '9 rt C = ■■*'« n'^-55 ta qj a • ta'n rt J rt 9 sp p Ž7 t H ta ' * «1^ te Z i =-§ E » 5 ' 7a?S ' -■? ‘Šr~- SSe^o fio ■2 te - B te ji ■ 2^ v •. 5 5, 3 '" ’ ' s<: o O KzS ta^prt^g^^ ^te * I ^jOfi^Pte 'T 'S3 ' ® ** S S — '='S’taS*0V ' i 7 '5-> A * ''s3|^7 283eŽ-f.i?-Eag 77^3 201 b7;88a2SQE 2 ' I '■*> c rt č ? rt .S-S • K Vi > 7Š2511&B -■■■ ,£.te . ^lAs^s^.. ce^ z m 5 T .5 © ;r'rt -P fs u .,’7m :^'ui,i ''“iV <*> 2'*f5 pte 1 = :Š2.«^8;^7sJ°5£5 “— T* H. —. 00 bt-_'“ ^'1 ' ■a I s:? ■94 — ■ o s “* I ^ • - 5* tS C-. E en . TE fs «J '.31 E c - I !□ iKsf I '■?Ssšj'’' rt k Q0_ 5 H’i ?5;-5r- vo2“ <=f X v rt ■N O < S > ?? 5^ -L737Ž^"5^'' it 41 _ I .rf -ff k . I ' ' ■'■ c - ' •■'"•5'“' = -5E'KeSJ2Š Si .g ~ rM " .8 ScC tiitl 7^8.5^ .i, r,i te t-r/, ■ s B o '£ a’9 = 2 5S = = ®S.SE.Svsn'T o e .p »T I rsi I O = i^ftfl-5^"''^-5 ' "S vj^učTSha. ’. i l7Žg-5|si^«SSH " ' _ . . rt ^5 sK 1^ — > , " '9 o z 1 . ir-J: ^□^s_,-d^ __ l_.- + S'^ ■&<>'. c ’ e!?’ c!--S,45:fP «, I is7> 5 (A JU &J ■s v I k*- ed' s®l^s g O' 9 > I I ŠIMFI -3 (A te I 3 as 18; ■ =“aai¥78= a35s=&^Ar:: u.(2 □ I 1 Eit ' y^nil^3. februarja 1995 stran 23 vestnik i £. k .S.' imr7 OTHU .f • %■- I' f1 SLOV E išU’ ■ ir I f I lek d.d. PODRUŽNICA LENDAVA OKMn § < OJ 5 5 2 Ž tri ' (f.^73 g] U' I Ko previdnost postane modrosti Ttikaj snto vedno wni na razpolagat Goriika cesta 2Sf>, id. iObS) a3 4II, Celje, XIV divizije 14. Domžale, Ljubljst^ SO, tel. &6D 712 «34*- fiUUij! MM 934, Idrijft, M7T, Mestni tO, M. t065) 73 757, n/rsfe« flMfriitf, 8,w. JSV, Partomaate r. td. (&62i226111, Maribor, Stoverr^ S, 1W2>23 731, Mur:sJc4 St^otA, ZAP, I Gotica, Gres‘>to (0 I tn ez o > > UJ Izbor izdelkov GORENJA GA: pralni stroj PS 606 zamrzovalna omara ZO 23.3 kombinirani štedilnik K 510 R hladilnik HD 14.1 E hladilnik HB 13.1 ; v 59.400,00 62.594,40 43.824,00 34.359,60 35.508,00 ,1 I Količine so ome|ene! t Če tx)sle pridobili pet naročnikov za najmanj erto leto, vas bo nagradil z malim električnim gospodinjskim aparatom. spodaj podpisani................. (naslov in tel.) ................ je pridobil nove naročnike Vestnika: 1. imepriimek................... točen naslov........;............ 1. imepriimek..... točen naslov....... 2. ime priimek..... točen naslov....... 3. imepriimek.. točen naslov .. 4. imepriimek... točen naslov ... 5. ime priimek.... točen naslov...... Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov Podjetje za informiranje, Slovenska 41, M. Sobota. tel........ „ ... tel_____________ _____tel. tei....... ___tel. ... tel. I I P z Merkurjevo kartico zaupanja nakup cenejši še najmanj SfkI Ugodni plačilni pogoji; možnost plačila na tri čeke, na štiri čeke (prvi obrok zapade v plačilo naslednji mesec) ter s potrošniškim posojilom- s sodobno tehniko - s strojnim rezanjein □ fc zidove vaše hiše, kleti in gospodarskih poslopij pred vlago. • Strokovno hidroizoliramo terasaste strehe—z domačim in uvoženim izolacijskim materialom. • Naredimo zunanjo in notranjo toplotno izolacijo objektov. KAKOVOSTNE STORITVE, UGODNE CENE, 5-leIna garancija. Gradbene izolacije HACK 69223 DOBROVNIK 244, tel./telefaks (069) 79166 t [ : ^stnik, 23. februarja 1995 stran 25 i s s S I vestnik motoma vozila Škodo favorit 1993, ul 'j •** 24 rOiLm Tel.: 26 816. m^7i icp?m. T^®“^2 920 m-418 ■ modre barve, prodam. renault 4 rn“3B3 pro- m-385 P moped t^arve. |E^ APN fc, star 4 lela. rdeče mčtndi '■id njL L iu[;ce inJM ^ASTaVO 75» Td.:4410g ni-391 kovci 4.. >n-393 llDtj, ^NtOLJ letnik 19S5, prodam. prodam. OžvatiČ, Ber- --------------..'biotl la BL prodam. Tel.: 70 052. n. T*"""" ■* JT [Tl 1927 J------------------------ . . vruarja 1998 Brr.i~ w le- ‘^l=''nikih Tel.: 77 035, ob registriran do te- tMSS APN . _ 32^ Kamer5č!i'ir \ectro, 45 157. Irt lik 1989 71-449 prodam. Tel.: rti , ™ "TOMOS 2444J ttgodno prodam. Tel.: m-4S0 238. ^™S,mt.422,p^polrt, pro’ popoldne 32 W-475 45 Av , : 68 101^' 1988 JIJ^ ' 1989, r--- ^,^^AULT4 prodam. ptevo- ' ohra- . pro- ZASTAVO 126 P. letnik 1989, prodam. Brezovci 69a. m-417 Živali TELICO s brejo 9 mesecev, prodam Domajind 26. m-394 NESNICE9 MLADE JAKCICE. pasme hisex in golden komet super braun (rjave), stare 3.5 meseca in tik pred nesnostjo. uvoz iz Nemčije s prodaja Perutninsko podjetje Farma pri Mostu, d o.o., po zelo ugodni cent. Za večje količine dostava zastonj. Kupec dobi za vsakih 10 jarčie 10-odstotni popust ali eno jarčico zastonj. JarČice imajo vsa potrebna cepljenja, to jamči prodajalec z vso ustrezno dokumentacijo. Naročila sprejemajo rn dajejo vse informacije: Gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tet’ 24 393, Gostilna Benčec. Bakovci, tel 1 43 070, Gostilna Železen, Bez-novci. tel ; 49 025. Zidarstvo Darinka Zamuda. GaluSak. Videm ob Ščavnici, tel.: 68 044 MLADE NESNICE, pasme htsex, lahko naročite po telefonu v trgovini Suzane Kozlar. Nedelica, tel : 72 280, in pri Francu Movrinu, Petanjci 98c, pri mostu, tel.: 46 505. Na vsakih deset ena zastf^. BREJO TELICO prodam. Marija Šter-man, lljaševci 50, Križevci pri Ljutomeru. m-443 ODOJKE9 od 25 do 50 kg. po dnevni ceni in nakladalko, SIP 16> 19 kubikov, kupimo Tel.: 063 794 285 m-411 DVE VISOKO BREJI TELICI, kontrola A, prodam. Gorica 42. in-474 RODOVNIŠKE Čistokrvne NEMŠKE OVCaRJE po ugodni ceni prodam Lukač, KroSka 79, M. Sobota, m ^7 razno Preklic! Preklicujem veljavnost spričevala, izdanega na Centru poklicnih Sol - smer strojni ključavničar leta 1975. Stanislav Horvat, Tišina 72. m-369 KORUZO, luščeno, prodam. Tel.: 70 524 m-271 2 ®B2 D,0,0. MARIBOR I GWVNITRG17 UUBUANA I TRŽAŠKA 2 I ZDE^fE^ d.o.o. EXPORT ■ IMPORT Finančni )ng*niring RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE v tednu od ob 16.00 izvajACio WORD FOR WINDOWS 6*0 V tednu od ob 16.00 izvajaino TEČAJ ZA Začetnike Za informacije nas pokJiCite, poslali vam bomo bre^lačen katalog. Brezposebi imajo moJnost brezplačnih tečajev. «(062) 226-1,38 J PIZZE, malice, kosila, pogostitev manjših skupin, ugodne cene. Okrepčevalnica Lipa. Čarda Hodoš (smer Kr-plivnik). Tel.: 59 018. m-482 STROJ ZA PRANJE POSODE, znamke Miele, malo rabljen, in stroj za likanje z valjem, rabljen, prodam. Stanko Kerec. Krupltvnik 82. p. Grad. m-398 DEKLIŠKO OBLEKCO za prvo obhajilo prodam. Tel.: 77 035, ob delavnikih. 01-436 SENO, v balah, prodam. Tel, - 47 126. m-409 Preklici Preklicujem veljavnost obvestila o uspehu in diplomi, izdanega na Srednješolskem centru teh niško-pedagoške usmeritve v M. Soboti leta 1989 na ime Janez Godec. m-362 DEVIZE posodim. Ponudbe pošljite na upravo lista pod: HIPOTEKA m-402 SENO, S do 10 ton, kakovostno, ugodno prodam. Sebeborci 56, tel.: 48 632. m-392 PRALNI STROJ GORENJE prodam Tel.: 87 589. m-470 Preklic! Preklicujem veljavnost listka za vpis mleka v hranilno knjižico St. 13288-9, izdanega pri HKS Panonka M. Sobota. Stefan Sapač, Lemetje 33. m-479 KRMO, večjo količino, in avto FORD ESCORD, starejši letnik, z dodatno opremo, ugodno prodam. Pozna n ovci 26, tel,: 51 180, 01-384 NOVO V MURSKI SOBOTI mobitel DC d.d. SOBOTA, LENDAVSKA 19a, tel./telefaks; 069/32724 NAŠA PONUDBA '^OBILNIH TELEFONSKIH APARATOV loOel; ■2 ODSLEJ TUDI Ml V POMURJU. OpftrrMrrflfte aifo) denar po telo ugodni obroalni mori In KralKorotna promoaMirona poat^lla. P. E. MURSKA SOBOTA Arhitekta Novska 4 Tel. -telelaita: (OTO) 32848 700 VIDEOFILMOV -ORIGINALOV slovenski podnapisi, primerni za videotečne dejavnosti, PRODAM. Inf. po tel.; 32 456 od 10. do 18. ure. BENEFON delta MAXON MAK ON 4S0i MAXON CARRVPHONE 250.000 SIT 200.000 SIT BENEFON CIASS ULTRA 255.000 SIT BENEFON FORTE 150.000 SIT 200.000 SIT ■ ■ s hišno opremo, ...ročni model - cene so brez PD. ^GODAfe MOŽNOSTI PLAČILA, LIZINO f TAif^ POSOJILO f^OJS^A dobava in montaža SENO IN SLAMO V BALAH prodam Kološa, Kančevci 40 m-3Sl Preklici Preklicujem veljavnost naloga za vpis mleka v H K št. 9647-9. Ana Sukič, Trd kova 54a. m-401 SENO prodam. Panovci 9, p. Križevci v Prekmurju. m-388 Preklic! Preklicujem veljavnost naloga za vpis mleka za mesec februar v hranilno knjiŽICO St. 9287-4 Stefan Cigan, Gančani 45, m-387 Preklic! Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala, izdanega leta 1992/93 na Srednji strojni in tekstilni šoli v Murski Soboti. Štefka Vegi. Strehovci 79. m-386 ŽAGANO OSTREŠJE, večjo količino, in kole za vinograd prodam. Tel.: 66 311. m-477 SADIKE KANADSKEGA TOPOLA, od 150 do 190 SIT, prodam Tel.: 89 070. Razkrižje 57. m-452 MASERKO oz. dekle, ki ima veselje do masiranja, maksimalno 25 let, iščem. Stanovanje in hrana zagotovljena. Ponudbe na poštni predal 36 . 62204 Miklavž. m-419 SENO- večjo količino, prodam. Jolanka Kočar, Fokovci 28. m-484 SENO samonakladalko in obračalnik prodam. Petanjci 7. m-426 TERVOL, trdi in mehki, ugodno prodam. Tel.: 33 003 ni-427 MEŠANO VINO, 160 SIT. in hrastov lamelni parkel, 34m< prodam. Tel.: 75 668. m-433 SENO v balah prodam. Rakičan, Panonska 7. m-451 SENO, balirano in voz z gumijaslimi kolesi, prodam Sapač. Dankovci 38. m-W6 TERVOL. trdi in mehki, ugodno prodam. Tel.: 33 009. m^53 SENO IN SLAMO v balah prodam. Kološa, Kan če vci 40. m-380 PRALNI STROJ in štedilnik prodam za 30.000 SIT. Tel.: 32 633. m^t46 LADIJSKI POD, smrekov, suh, 1. razred, za 590 SIT, z dostavo, prodam. Tel: 063 451 082. m-455 AKACUO ZA KOLE, deske v (Ždntibi in dvorednl sejalnik za koruzo prodam. Kapca 99. mM41 PEC ZA CENTRALNO KURJAVO, hladilnik in električni štedilnik prodam. Tel.: 57 735. od 11. do 13. ure in od 20. do 22. ure. m-364 posesti d.O. O. POSREDNIŠKO IN AGENCIJSKO PODJETJE KUPUJETE, PRODAJATE, ODDAJATE, NAJEMATE, tSCETE...VSE VRSTE NEPREMIČNIN NE IZGUBLJAJTE ČASA IN DENARJA! TEL. (069) 32 322 FAK-TEL. (069)32322 A. NOVAKA 4. M. SOBOTA ^CUZALEM ‘ M O : O D Z 'n y, V KATASTRSiU OBCINI TIŠINA prodam parcelo št 18, njiva vehka 0,22 ha (CruSčice), in parcelo St. 591. njiva velika 0,1867 ha (LenoSČe). Cena po dogovoru. Informacije po tel.: 46 495. m^l2 TRISOBNO STANOVANJE, opremljeno, 76m-, v Radencih, prodam. Tel.: 61 938. m-440 HIŠO, skoraj vseljivo, v neposredni bližini Radencev prodam. Tel.: 26 473. m-494 * STANOVANJE v pritličju, 56 m', prodam. Tel.: 49 295. m-378 VINOGRAD, mlad, na brajdah, 10 arov, s kletjo. Hribarjeva ulica v Lendavi. blizu termalnega kopališča, hotel Lipa, prodam. Tel : 70 150. m-481 SOBO v Murski Soboti iščem Pomagam v gospodinjstvu. Tel.: 31 389 , od 12. do 15. ure. m-468 NJIVO. 27 arov, v VeSčici, prodam. Tel : 31 101. m-408 VISOKOPRITLIČNO STANOVANJ* SKO HiSO- staro 15 let, 2 3,5 ara žcm-IjiSča v središču Beltinec v Panonski ulici. možnost dograditve poslovnih prostorov, kupnina 160.000 DEM. prodam . Informacije vsak delavnik po tel.: 25 671. m-434 ZAPOSLEN IN UREJEN MLAD FAR najame enosobno stanovanje v Murski Soboti. Redno plačilo zagotovljeno. Tel.: 46 291, po 17. uri. m-395 POSLOVNI PROSTOR v Cankarjevi 86. M. Sobota, llOm^, dam v najem. Intering, tel.: 31 906. m-464 DVOSOBNO OPREMLJENO STANOVANJE v Murski Soboti (kabelska, telefon) dam v najem. Tel.: 26 443. m-45S 35 AROV VINOGRADA v Lendavskih Goricah damo v najem najboljšemu ponudniku. Tel.: 065 22 317. od 16. do 21. ure. m^24 STANOVANJSKO HIŠO - starejšo, kmečko, z gospodarskim poslopjem in večjo parcelo na čudoviti lokaciji za bivanje ali počitniško hišico v Gornjih Slavečih prodamo. Dill. d.o.o., tel.: 32 322. KUPIMO DVE stanovanjski HIŠI v Murski Soboti in 2,5- ali 3-sobna stanovanja v Vrtni ali Kocljevi ulici. Plačilo v gotovini Dill, d.o.o., tel.: 32 322. ra-422 Prodaja in servis vozil RENAUET ZAKAJ PO RENAULT V ORMOŽ? • prijazni ljudje • strokovni nasveti O zagotovljen servis • originalni deli RENAULT Konkurenčne cene! Izredno ugodne posojilne možnosti! Informacije: Servisno-prodajni center Ormož, Hardek 44Ci tel.: 062/701106, telefaks: 062/ 702351 Do konca februarja bomo kupce avtomobilov RENAULT CUO nagradili z blagovnim * bonom v vrednosti 35.000,00SIT. RENAULT _ AVTO Življenja Cul I AVTOBUSNI PROMET Murska Sobota d.o.o. Zamenjava staro za novo l V Vsf trt' Peugeot^ Informacije in prodaja: AVTOS ALON PEUGEOT Slomškova36 (na avtobusni postaji), M. Sobota, . tel. 069/31282 ]!iO DRUŽINSKE SANJE POSTANEJO RESNIČNOST PEUGEOT 306 LIMUZINA že za 24.000 DEM I V ZALOGI TUDI: PEUGEOT 106 XN/3V žc za 18.000 DEM PEUGEOT 306 XN/3V že za 21,130 DEM PEUGEOT 306 XR/3V 1 ŽE ZA 24.930 DEM i Ugodna posojila stran 26 vestnik, 23. februajjaJjSŠ HRASTOV GOZD ugodno prodam. Tel.: 26 473. m—493 VINOGRAD v Lendavskih Goricah, 500 trsov, prodam. Tel.: 76 629. zvečer. m-363 5ADOVNJ.AK. 11 arov, v Martjancih, prodam Tel : 22 270 m-478 VINOGRAD, 15 arov, s kletjo v Lendavskih Goricah, prodam ali dam v najem. Trajber. Partizanska 63. Lendava, tel.: 75 784. m-465 v SREDIŠČU LJUTOMERA ugodno prodamo sianovanjsko hi5o„ 150 m-, s kletmi, lokalom. ISOm^. dvoriščem. 890m-, garažo, telefonom Tel : 061 125 6 168. m-462 STANOVANJSKO HIŠO, takoj vse-Ijivo. blizu M. Sobote, prodam. Tel.: 22 679. m-454 TRAVNIK v k.O. Tešanovci prodam. Tel.: 24 493 m-483 1,17 H.A GOZDA v Radoslavcib prodam. Tel.: 062 775 861. m-444 SOBO s souporabo kopalnico oddam. Tel : 24 425. m-448 KOMBAJN EPFLE 211 z raercedeso vim motorjem prodam. Tel.: 77 180. m-437 STISKALNICO, hidravlično. 150 1, liC-kalnik za koruzo, puhalnik Tajfun, obračalnik sena, traktorsko sejalnico, dvoredno in tridelne brane po ugodni ceni naprodaj. Ogled ob nedeljah do-|xildan, Sianko Muhič, Veižej, Bralstva in enot ROSIL 19. in-361 KOMBAJN EPPLE MOBIL 250 pro dam Vadarci 90. tel.: 49 277. m—476 VEC KMETUSKIH strojev, (tak-(or IMT 542, 1600 delovnih ur, enoosno prikolico ETK 3000 Tchnostroj, fiezo, izdelovalec Agroservis, delovna širina 160ccm, in jermenieo za traktor IMT prodam. Štefan Bemjak, Vidonci 81. in^66 Ne boš več v zvezdnatih nočeh bedel, ne boš več sanja! in ne boš več pel, ne boš nemiren čakal več spomladi, kdaj breskve vzcvetelo in m nasadi. (Alojz Gradnik) ZAHVALA Z neizmerno bolečino v srcih smo se poslovili od Tomaža Smeja Vse je zaspalo, ljudje so od^ti, j a kraj moj domači Se vedno stop Kje stari so časi, ' kje sreča je vsa, t ko skupaj na vasi ' bili smo doma. ' v SPOMIN delo kava bar RADENCI išče kvalifiri rano ali priučeno natakarico. Tel.: 26 473. m-)92 SAMOSTOJNO KUHARICO in dekle za delo v strežbi iSčemo. Hrana in stanovanje v hiši. Tel.: 063 841 504, m-496 negovalko prostorov za dve uri dnevno v Moravskih Toplicah honorarno zaposlimo. Akviziterje za prodajo zanimivega artikla iščemo. Nadpovprečna stimulacija. Tel.: 61 762. m—»38 kmetijska mehanizacija KMETUSK.A MEHANIZACUA pri firmi Engcfi rabljeni stroji, pajki, različne velikosti, polži za zrnje. baJirke, motorne žage, kosilnice, sejemska ponudba od 31. 3. do 2. 4. 1995 Firma Engel Brun pri Feringu. tel. i 0043 315 524 56 ali 57 450. m-389 TRAKTOR FIAT 44. dva pogona in TRAKTOR ZETOR 2011 ugodno prodam. Horvat. Vi donel 40. in-382 SEJALNICO ZA KORUZO OLT, 4-redtio. in traktorsko Škropilnico, 440 1. kovinsko, prodam. Tel.: 87 509. 01—469 TR.AKTOR ZETOR. » KS. star 2 leti in dvoosno prikolico. 7 t. novo, prodam Tel : 82 580. in-421 dva kombanja klas »omlna-TOR 106 in kombajn Zmaj 161, vse z opremo za koruzo, prodam. Tel.: 87 864. m-365 Storitve INŠTRUIRAM MATEMATIKO IN NARAVOSLOVNE PREDMETE za osnovno Solo. Tel.: 4Z 111. Simona. m-399 ROLETARSTVO MLAKAR IZ DOMŽAL izdeluje in montira rolete, žaluzije in lamelne zavese. Tel.i 061 722 ' 645 ali 0609 616 170 ali 069 24 949. m^4O5 FRIZERSTVO PICOLO Prežihovega VoraQca5 M. Sobota, tel.: 24 652, se priporoča: t raj na « od 3 500 do 4 000, »fen frizura« od 1.000 do 1.500. »vodna« od 1.000 do 1 500 in moško striženje od 600 SIT TRGOVINA ROGEU BARBI Čemelavci, tel : 32 920, se priporoča: velika iabira pustnih mask in kostimov, otroške trenirke - bombažne od 1100, svilene od 2.900. otroške kavbojke od 1.000 SIT, otroški pajaci Jutranjke že od 890 SIT. kavbojke za odrasle 2390, trenirke mečkanke od 3.400 SIT in plenice Pampers 1.090 in 1.790 SIT. ROLETARSTVO RUGELJ Čemelavci. tel.: 32 920, se priporoča s svojimi ponudbami: rolete, žaluzije in lamelne zavese. m-416 OBNAVLJAMO KOPALNICE z našim materialom na večletno odplačilo. Tel.: 77 296. m-472 OBČASNO VARSTVO za 3-meseČ-nega otroka na našem domu iščemo. Tel.: 22 386 m-495 srečanja SAMSKI MOŠKI, star 59 let. iz Trojice. nealkoholik, nekadilec, dobro situiran. želi spoznati za skupno življenje žensko, staro od 45 do 55 let s stanovanjem. Naslov v upravi lista. m-439 SOS 9 telefon za ženske in otroke žrtve nasilja. 061 441 993 ali 97 82, od 18. do 23. ure. Srce tvoje več ne bije, bolečine več ne trpiš, nam pa Žalost srce trga, solze lijejo iz oči, dom je prazen in otoien, ker te več med nami ni. ZAHVALA V 71. letu nas je brez slovesa zapustil naš dragi mož. oče, brat, dedek, pradedek in tast Franc Berden iz Filovec 108, upokojen gozdni delavec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali, izrekli pisno ali ustno sožalje, sočustvovali z nami, darovali vence, šopke, sveče, za sv, maše in cerkvene potrebe. Posebna hvala botrini. Hvala sodelavkam in sodelavcem Mure TMO, 224. brigadi BRI za darovani vence in sindikatu Mure za darove namesto venca in gozdarskim delavcem za darovani venec. Hvala vsem, ki ste ga pospremili k njegovemu zadnjemu počitku. Posebej se zahvaljujemo g, župniku za pogrebni obred in pevskemu zboru za odpete žalostinke. Hvala tudi govorniku g. Jožetu Ošlaju za poslovilne besede. ŽaJnjoČi vsi tvoji najdra^i, ki smo te imeli radi V Življenju le delo na zemlji si poznat, sedaj od vsega tega si zaspal, odšel si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin. V 73. letu starosti nas je za vedno zapustil naš brat in viijč Štefan Maučec iz Gančan 126 V tihi žalosti se iskreno zahvaljujemo sorcMlnikom, botrini, sosedom, prijateljem in vsem, ki so ga imeli radi. Posebej hvala g. župniku, govorniku, pevcem in pevkam ter . vsem, ki so darovali za sv. maše in druge dobre namene. Vsi njegovi J 25. februarja mineva Žalostno leto, odkar ni mojega ljubega sina Hvaležno smo sprejeli vsako besedo tolažbe in prelepo cvetje. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, Številnim Tomaževim prijateljem, sošolcem, sosedom in osebju internega oddelka bolnišnice v Murski Soboti. Posebno zahvalo namenjamo sodelavcem iz Radenske. Hvala sošolcu Petru za lepe besede, hvala tudi gospe Hertiovi za ganljiv govor. Zahvaljujemo se tudi g. župniku Režonji in pevcem iz M. Sobote. Hvaležni smo tudi pevcem iz Kobilja za lepo odpete pesmi ob Tomaževem grobu. Vsem in vsakemu posebej - še enkrat hvala! Mama Olga, sestra Miša in drugo sorodstvo Vso tvojo ljubezen skrb in dobroto ti lahko vračamo le s cvetjem in prižiganjem sveč na tvojem grobu. IN MEMORIAM Vinko Lutar Gregorčičeva 40 Murska Sobota 1993-1995 Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu. Tvoji najdragi ,.. odšel si kot misel, ki mine, ostale so nam le bolečine. ZAHVALA Franc Toplak Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Smrt se izlila je v bledo obličje, pogled je zaplaval v neznani spokoj, ni ved trpljenja, ne bolečine, tivljenje je trudno končalo svoj boj. ZAHVALA V 71. letu nas je po hudi bolezni za vedno zapustila naša draga sestra in teta Sidonija Poredoš iz Bodonec 84 Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujetno vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so jo skupaj z nami pospremili k zadnjemu počitku, ji darovali vence, cvetje, šopke in sveče. Posebna hvala g. duhovniku Jošarju za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in gospe Marti za besede slovesa. Hvala zdravstvenemu osebju ginekološkega oddelka v Rakičanu za vso skrb in lajšanje bolečin. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat - prisrčna hvala! Vsi, ki smo jo imeli radi Janeza Lazarja Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njego''^^ preranem grobu in mu prižigate sveče. Žalujoča mamica ^Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a F naših srcih boš ostal. V SPOMIN 15. februarja je minilo žalosti, odkar nas je zapi^^ dragi mož, oče in stari Martin Forjati z Melinec Hvala vsem, ki se ga spominjate in se ustavite njegovem grobu. otJ Žalujoči: žena Marija, hčerka Regina ter sino'^ Martin in Alojz z družinami r K iivljenju le skrb in delo si g sedaj od vsega trudna si zaspj‘‘^' odšla si tja, kjer ni več bolečin, a note večno bo ostal spomin- UHVALA s7l- Po kratki in hudi bolezni nas 1® " j letu življenja za vedno zapustila I žena, mama, tašča, babica, “ biča, botra in svakip Marija Maje roj. Bagari iz Rakičana ■ ' zi Ob boleči izgubi naše najdražje se prisrčno zahvaljujefiJ^^* sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za UfviM ske in spodbudne besede ob bolniški postelji. Vsem, ki stali ob strani v najtežjih trenutkih, darovali za svet« ' mnoge vence, šopke, rože in sveče Se enkrat najlepSa n Hvala tudi vsem, ki ste nam izrekli pisno in ustno Posebna zahvala g. župniku za pogrebni obred, odpete žalostinke, govorniku KS Rakičan g. Ivanu Kaf^P^ poslovilne besede, delovnim kolektivom GP Tiskam^ lavcem iz Strojnice, GEP Kartonaža in Pomurske 2^ žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi hudega bolezen je bita močnejša od Ž'*’’- ZAHVALA Po kratki in hudi bolezni nas J letu življenja zapustil itaš drag' oče, stari oče in svak Ludvik Dervarii iz Bodonec »■ vil' Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, prijateljem in znancem, datovalcctO jiP sveč, za sv. maše in vsem, ki ste nam izrekli sožalje lO “ velikem številu pospremili na njegovi zadnji Hv^Ia « ^imniLrTi Ta n/Aorj^hni rkhTJid n^vCfilTl -J*' Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem žalostinke, svaku Kareku za iskreno pomoč, Doarebništvu Banfi. kolektivu Mure Moška oblačila -1" . pogrebništvu Banfi, kolektivu Mure Moška oblačila valnica in Splošni bolnici - internemu oddelku Bodonci. 11. 2. 1995 Žalujoči: žena Avguština, sin Viktor z Angelo, z možem Jožetom, vnuka Sabina in Frank, Maija"^ drugo sorodstvo A, 1 vestnik, 23, februarja 1995 stran 27 '.-iV- S Nasmeh in tvoja dobra volja vsakega osrediti sta znata. Ni več besed, rte stiska rok, ostal je le spomin in trpek jok, le naSa srca vedo, kako boli, ko več med nami tebe ni. V SPOMIN 24. februarja mineva leto žalosti, odkar je končala svojo zemeljsko pot naša draga Terezija Krauthaker mineva, vso dobroto in ljubezen ti lahko vračamo le Se s cvetjem, plameni sveč in spominom nate, ____ Vsi njeni V SPOMIN Bolečina in praznina sta veliki: 19,2. 1995 mineva žalostno leto in 13. 4. 1995 bosta minili dve leti, odkar ni več med nami naše ljube mame in očeta p Rozalije in Pavla Bukovca iz Kobilja 158 S J se ,.L.P®8ajev vama bilo, kar se ne da pozabiti, za vse nas sta ljudi okr"*^’ s*"®®« malo iskala. Rada sta nas imela m ™g sebe, jih razveseljevala in spoštovala, sovražnosti in se r^dajaia zlobe nista poznala. To za vzot sta nam dalal Za vse vama hvala! Neutolažljive hčerke z družinami Vendar ne umrem nikoli, /Met/ trte, erobove V ^ivel bom večno ... ^^alo vklesan bom, kdor vidi... bom vdahnjen, kdor sliši... Lojze Krakar tomazv Njegovi prijatelji □če, nikjer se ne s/iši fvaj glas, odšel si, ne da bi reAe/ n« Peč pridnih rok, dam je ph, dom je prazen, v naših srcih boš i^ečno osra/.' ZAHVALA V neizmerni bolečini sporočamo žalostno vest, da nas je 5. februarja v 81. letu starosti nenadoma tiho in brez slovesa za vedno zapustil naš dragi delavni oče, stari oče, bral, stric in tast Jožef Herceg iz Prosenjakovce 103 L^°l«itio v grenkem r---............................- HI Oče la '-----'7“! v-- T’-w JJU,,,, “todniltnm t,, Stripa in tasta, se najlepSe zahvalju-^'^'''■ai,TJ=f'iusrečr;y, Znancem, nriiaTFlipm in Cn^r^ririm ki P°hiaeoii''^^s v Au| spoznanju, da ni več med nami naSega Beti cvetovi na gomili, drobne sveče tam gore, a pod to gomilo naš dragi Jani spi. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je praznina, ki hudo, hudo boli.' V SPOMIN 25. februarja mineva žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustil dragi sin, brat, vnuk, nečak in stric Jani Lazar iz Ivanovec Hvala vsem, ki se ga Se spominjate, mu prižigate sveče ter z lepo mislijo postojite ob njegovem mnogo preranem grobu. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi .I ! Vsi bodo dosegli svoj cilj, le jaz ga ne bom dosegel,., Ognja prepoln, poln sil, neizrabljen k pokoju bom legel. (S, Kosovel) ZAHVALA V 58, letu nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, tast, brat in stric Janez Bobič iz Križevec v Prekmurju V tihi žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami delili bolečino srca in se tako številno prišli poslovit od našega dragega. Hvala za vsak cvet, za vsako sveto. Iskrena hvala g. duhovniku za besede slovesa in pevcem za odpete žalostinke, Hvala dr, Kiršnerju, vsem zdravnikom nevrokirurškega oddelka bolnišnice Maribor, vsem dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in kolektivu Mure G. Petrovci -327, in 334. brigadi. Vsi njegovi V življenju le skrb in delo si poznala, sedaj od vsega trudna si zaspala, odšla si tja, kjer ni več bolečin, nam pa pustila večen si spomin. ZAHVALA V 92. letu je umrla naša draga mama Irma Celec roj. Vertič od Grada Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, dobrim sosedom in vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, Šopke, sveče in izrazili pisna ali ustna sožalje. Posebna hvala g, župniku iz RogaSovec, pevcem in govorniku za pogrebni obred. Vsem iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni najdražji 1 Kako je prazen dom, dvorišče, naSe„oko zaman te ifče, ni več smeha tvojega, ni deta tvojih pridnih rok. Odšel si tiho, brez slovesa, kot zvečer ugasne zarja tiha. V naših srcih ti naprej Živiš, čeprav že eno leto v grobu spiš. V SPOMIN 19. februarja je minilo leto žalosti in bolečine, odkar si nas zapustil, najdražji Tant, kjer st ii, ni sonca, ne luči, le tvoj nasmeh t' srcih še živi, kako zelo, zelo boti, ko se zavemo, da te več ni. v SPOMIN 27. februarja minevata dve leti žalosti, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, tast, brat in zet Martin Forjan z Melinec 163b žalost, bolečina in praznina ostajajo. V naših srcih boš ostal vedno z nami. Hvala vsem, ki z dobro mislijo postojite ob njegovem grobu. Žalujoči vsi njegovi najdražji Neizmerna bolečina nam je ostala za tragično preminulim, nadvse ljubljenim mo-iem, očetom, dedijem, bratom in stricem Kako je prazen dom, dvorišče, naše <5Jto re ifče, «j več smefil/a/a, le trud in dela iva/ift pridnift rek za vedno nam ostaja. Ni več/ik bolečin ktat sf^nift dni spomin. zahvala Ludvikom Rituperjem roj. 1927 iz KuŠtanovec Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje ter dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje in v dobrodelne namene. Hvala tudi g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem žalostink, govornikom ga. Horvatovi, g. Koscu in g, Rituperju ter g. Zrinskemu za odigrano Tišino. Zahvaljujemo se še vsem nekdanjim sodelavcem z Gozdarstva in sodelavcem obeh sinov s PO C. Petrovci in Komunale. Vsem še enkrat iskrena hvala. žalujoči: žena Jolanki, sin Zoran z Melita, sin Ludvik a ženo Inna, vnukinji Bojana in Lea, sestri Elza in Sanka z družina, nečakinja Ksenija z družinu in nečak Sašo v SLOVO Ljubemu dedi ju Ludviku Rituperju iz KuŠtanovec Ne moreva dojeti krute resnice, da si naju za vedno zapustil in odšeJ. Tvoji vnukinji Bojana In Lea Dar brezplodni, dar slučajni, to Življenje - te čemu? In zakaj ukaz te tajni je obsodil v smrt - čemu? Cilja ni nikjer pred nami, duSa prazna, prazen um ... 36. februarja mineva leto žalosti, odkar se je ustavilo ljubeče srce drage hčerke in sestre v SPOMIN Rdlin Štefke Horvat iz Črenšovec Hvala vsem, ki ste nam v teh težkih Časih stali ob strani, nas bodrili in tolažili v naši neizmerni bolečini. Ne moremo dojeti, da te nil Tvoji mama in ata ter brata Jurček in Kar čl s Sonjo in malo Saro V Življenju le skrb in delo si poznala, sedaj od vsega trudna si zaspala, odšla si tja, kjer ni več bolečin, a nate v naših srcih večno bo Živel spomin. ZAHVALA V 74. letu nas je zapustila ljuba žena, mama in babica th' znancem, prijateljem in sosedom, ki ste h ’*'ipai delali, delili dobro in zlo, ga cenili m !■ *’’’ njegovi smrti tolažili in nam aornri 1 darovali vence in cvetje ali za Marija Vukan roj. Kolarič iz Lotnanoš Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste JO pospremili na njeni zadnji poti, ji poklonili vence, cvetje in svečke, nam pa izrekli sožalje in sočustvovali z nami. Posebna hvala g. monsg Puncerju za obred in mašo, pogreb n ištvu Vrbnjak za pogrebne storitve, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino in govornici za besede slovesa Hvala dobrim sosedom in vaščanom za pomoč. Vsem in vsakemu posebej Se enkrai - iskrena hvala! iLlk . ■ in . v dru, Ul ■miemi * iL Ionrnri 1 ““‘J®- darovali vence m cvetje ali za ; , PreiTHU c 'he namene ler ga v tako velikem številu , „ kospod., zadnjemu počivališču. ^J^hretK,! Pt^dstavnituTT, “ “ pogrebni obred, pevcem za odpete ter Skupnosti gospodu Stefanu Molnarju k^silsjceoj J J poslovilne besede ob odprtem grobu. Set t PUtnoč pri organizaciji pogreba. _ * VIIHiAT « lel/vA,, - v. I* lx 1 fosebr,. i*U«! _ ■ ---pjj VIK nkrat - iskrena hvala! * *** I? * *"'* Zlatku, hčerka Elvir« i muiehi k a Marghfl z možem Ludvikom Mari, Biiisi in Magda 2 družinami^ "‘'“kt in n«iaki(0c Z možem Karel Bokan iz Doliča 98 Ne čas ne solze ne morejo ublažiti bolečine v naših srcih, Le spomini na lepe čase skupnih dni nam vlivajo moč življenja, Hvala vsem, hi se ga spominjale, obiskujete njegov grob, prinašate cvetje in prižigale sveče. Žalujoča žena in sin z družino V globoki žalosti mož in otroci z družinami KRI NI Prisilni upravitelj kolhoza Fanonka iz Ljubljane Jože Sknli-Sibirski je že napovedal prve ukrepe. Zaposleni v pisarnah bodo vsako jutro najprej pomolzli krave in pokljali gnoj. »Poslan srn biu od Centralenga komiteja Slovenske kmetijske banke in bom tukaj ponovno uvedel komunizem. Imam vso podporo domače oblasti«, je izjavil. M V veliko sramoto prezidija Pre kmursko- Prleške repu- blike (PPR) se je za znamenita bedra gospe Beriinguer-jeve, ki so ji v soboški bolnici, na oddelku za »stara notri, mlada ven«, raalomamo obdelali najbolj svileni del zadevnega sektorja, v slovenskem parlamentu zavzela poslanka SLS Omanova. Prezi-dij je sklenil malomarnost takoj popraviti in je že poslal svojega strokovnjaka P.-ja, sicer tudi izvedenca za dvou-stični u, da zadevo ponovno prouči, i>Mi zadev ne bomo vlačili skozi parlament, naš odposlanec bo zadevo uredil na kraju samem.« piše v pre-zidijevem ekspozeju. * < » Ttaia Cipot-Mettemich. župan okrnjene moravske občine (odcepili so se Noršinct. ker jih je Metiemich vztrajno imenoval Butale), je sprejel predlog dr. Vaneka ŠiRaija-Ronmla. da se v hotelu Ajda ustanovi sestrska fakulteta mariborske Pravne fakutk-tete. Na nedavnem sestanku z najvišjimi dostojanstveniki omenjene ustanove so se dogovorili, da bo imela moravska dvojnica Inštitut za igralništvo, ki ga bo vzdrževal Hit. »Sumus jus - summa injuria. tega ne vidijo samo sumari.« je izjavil znameniti zaslužni profesor. LetaEki maršal in krojaški velemojster Herman Kistlak-Goehng si je že ogledal notranjost novih nadzvočnih bombnikov slovenske ar- made tipa pilatuS, Po ogledu je izjavil: »Minister Kocen me je prosil, naj oblikujem letalske uniforme, kar bom naredil, če bo naslednji vojaški helikopter krščen na ime Serdica.« Svetniki Evgen $apač-Br- ZK, Jože .Magdie-Jiingic in .Andrej Hrasle^-Cigarillus so iz lastnih oseb ustanovili nacionalno trojko. Na obhodih po Prlekiji sprašujejo ljudi, če so Premurci in jih ob pritrdilnem odgovoru v imenu et- nične V 1 : dstosci Prekmurju na butajo, opravljajo enako delo z drugim etničnim predznakom. .Ne ogibli se cerkve i redno sakSo nedelo boj pri sveto j meši. Tudi na drugo/ strani .Mure /e isti Bog, tudi v Franciji, na Nemikon i celou na Kranjskon. Sramote ne delaj svojemi kraji i svojemu lud-stvi, navade drugi/ ludi spoštuj.. Prezidij PPR je gornjo zapoved sporočil Milanu Kn-čaim-Sezoacu. ki je na začasnem delu v inozemstvu. Prepisal jo je iz navodil, ki jih je sobočka dela borza pred drugo svetovno vojno delila sezoDcem ob odhodu v tujino. Zvedelo se je namreč, da se je predsednik nedavno spet ognil cerkvi. * « « Pustnega karnevala v Ka-lužnici se bo udeležila tudi BB - Nimfo. Kostum še izbire, ne ve, če mu se obleče v Metuljčka, PipiyaBoša ah Mam«. EESBMKl KONJ Radgonski mehurčki Lep počitniški pozdrav, ljube moje.t Ja, po- vorko in da bo popoldne tradicionalno rajanje čitnieel Naši otroci si jih pošteno zaslužijo, v Partizanu, Naporno delo ima/o. Vsaj 45 minut morajo Na kavico pa res bolj poredko hodim. Na sedeti v klopi in aktivno sodelovati pa še poslu- avtobusno postajo pa sploh ne. Besna sem. šati učiteljico ali učitelja, si med sabo poma- Na tej postaji nič ne klapa. Zamislite si, kje gati, poslušati ... Pravo nasprotje našega dr- v Sloveniji (v večjem mestu) na avtobusni Žavnega zbora. Le kje so hodili ti naši zlati postaji ni javnega WC-ja2 Sporočite Vestniku, (dragoceni glede na plačo) poslanci v Sole, če najdete Se kje tako zanikrno postajo. Nobeden niČ ne posluša, čitajo, se sprehajajo. V Radgoni imamo celo dve postaji, pa nobena klepetajo in sploh ne ubogajo nobenega. Če ni vredna tega imena. Na glavni postaji repa kdo govori (na kratko sevcšia ne ve nihče klamna ura (znani podjetnik) kaže svoj čas. nič povedati), ga nihče ne posluša. Ja, to je Žal nikoli pravega. Na postaji sta samo dve demokracija. To smo želeli in to imamot klopi, avtomobilisti tam veselo parkirajo, Pa pustimo Ljubljano in poglejmo v Gornjo otroci obeh Sol pa mimo (včasih!) prenašajo Radgono. NaSt svetniki imajo zaslužene počit- vse te težave. Alt si potniki v Radgoni ne niče. So si jih sploh zaslužili, saj niso še nič zaslužijo tople čakalnice? Paše kaj bi se našlo! konkretnega naredili? Oprostite. Dva občin- JA, gospod župan in občinski svetniki, pojdite ska svetnika sta res aktivna. Kar tako dalje! kdaj pa kdaj na avtobusno postajo ^'utraj ali Mi vsaj pomagata pri mojih prebavnih mot- okoli 14. ure. V dno duše bi se vam zasmilili njah. Ko ju vidim, me takoj požene in moram volivci in vaši prihodnji volivci. Huda sem, kaj na posvečeni prostor - saj veste kam! Ja, pust huda, besna tudi na radgonske mazače, ki so širokih ust se bliža, marsikateri župan (oh, lepo ljudsko univerzo popacali z nerazumlj-oprostite, saj nima nobenih pristojnosti!), vimi grafiti - ko bi napisali vsaj kaj pamet-marsikateii predsednik občinskega sveta bi nega, razmišljajočega, globokega ... Zdaj pa lahko sklical svoje svetnike na sam pustni gledamo navadno svinjarijo, ki nič ne pomeni, torek. No, v Radgoni težje, ker imajo seje Zupanom novih treh občin na tleh nekdanje vedno v četrtek. Pa imam nekaj idej, ljube radgonske občine pa želim dobrega sodeiova-moje, za dobre maske! En svetnik bi bil lahko nja (to je zdaj na psu) pa zdravja (ker imajo dvorni norček v kraljestvu kralja Petra, drugi eni že sedaj težave) in naj jim ta (skromna) svetnik pa simpatični klovn v cirkusu maestra funkcija ne stopi v glavo. Naredite vsak dan Mihaela. Zagotavljam van(, da jih ne bi nihče kaj koristnega - za občane! prepoznal. Najboljša maska je naravna maska. JA, v torek bom Sla malo po mestu. Upam, da bodo naši otroci imeli kakSno po- Vas pozdravlja Radgonska klepetulja En TOTI in TOTA izLotmerka V soboto sva ostala nekoliko dlje v postelji, kajti za načrtovano ponočevanje v novem lot-merškem disku Alcatraz (v hotelu Jeruzalem) sva morala biti pri najboljših močeh. Že dopoldan sva stopila do naj bližje samopostrežnice, kjer sva se založila s polnimi vrečkami sprejev in dezodorantov, da bi zvečer pritegnila ČimveČ občudovalcev. Pozabila pa sva pogledati, če so imeli nalepko, kjer je narisan zelen planet, ker sva slišala, da so tisti zdravju in naravi prijaznejši. Malo sva se zaradi tega tudi bala iti iz trgovine, ker se je pred izhodom motovilil eden od zaščitnikov zelenih. To pa sva ugotovila čisto po naključju. Mladi očka je namreč spraševal svojega sinka, zakaj je pozdravil gospoda pred izhodom, on pa je odvrnil, da je to eden od zelenih, ker je slišal, kako dostikrat sprašuje mamico. Če je zrak Čist. Ampak na srečo sva se neopazno izmuznila ven. Končno pa se je le stemnilo in lepo zrihtana sva se odpeljala proti disku. Pa spet ni šlo VESmiKA! Vaš Vestnik tudi tokrat ni pozabii na vas! TisU, ki boste poravnali naročnino do konca februarja, boste lahko med srečnimi izžrebanci in dobitniki lepe nagrade. Pa ne samo tol Svoje zveste bralce bo Vestnih kmalu popeljal na zanimiv na VESTNIKOV IZLET ZVESTOBE. Cene rabljenih avtomobilov Kaže, da je ta čas kar primereii za zamenjav« avtomobilov, to pa potenje tudi sejem rabljenih avtomobilov pri soboškem Agntser-visu. Minnlo nedetjo so tn »na prodno postavili« kar 67 rabljenih vozil, kljub tako množični udeležbi pa je lastnike zameiyalo le 5 avtomobhov. Znamka avtomobila Lada Samara Renault 5c Jugo koral 55 Golf J Renault 18 TL Golf D 1.6 Jugo 45 A Zastava 101 Renault clio 1,2 Lancia dedra 2,die Lada Samara 134K) Ford orion 1,8 D Renault 4 GTL Hyunday pony LS Golf JX Opel kadet GSI 2.0 Letnik 1992 1993 1988 1980 1982 1990 1966 1989 1991 1989 1990 1991 1989 1994 1990 1989 Prevoz, km 38.(XX) 31.000 81.000 96.000 112.000 74.000 39.000 39.000 29.000 84.000 55.000 65.000 30.000 22.000 37.000 54.000 _______Cena 8.000 DEM II.OOODEM 3.500 DEM 2.000 DEM 3.000 DEM 13.500 DEM 1.850 DEM 4.200DEM 13.200 DEM 16.700 DEM 6.500 DEM 10.000 DEM 5.200 DEM 15.000 DEM 8.000 DEM 14.500 DEM Lendavski pereči Čeprav je bil Že februar topel mesec, se bo prava pomlad (vsaj tista po koledarju) Sele začela v drugi polovici Topli dnevi bodo kar hitro prišli, potem pa bo treba - hocd^ nočeš - pokazati, česa smo se nalezli v zimskih mes^'. Gripa najbrž česa hujšega ni pustila, so pa ostale posltd^ ...J--------i--------- r čezmernega zimskega basanja s hrano m tankanja s fJip^ trebuščki. Pri moških to menda ni tako huda zadeva (vse^ kor pa*ne pri tistih, ki imajo dolgega), drugače je Z zeH' skami. Že nekajkrat se je zgodilo, da je bila katera i**a^, kot da bi bila v zgodnji nosečnosti. Čez čas je trebušček £» pomoči takih in drugačnih diet izginil, potem pa so govorili, da je imela splav. In zgražali so se, ko je taka (sp^ kot trska) šla k svetemu obhajilu. Hrane se človek menda nekako še odvadi. Hudič K s pijačo. To Še posebno velja za občane sedanje obcdie Lendava in tistih območij, ki so se odcepda in (na papFJ^ formirala svoje občine. Brez Lendave pa vendarle ne biti! Tako tudi ne brez lendavskih, čentibskih in dolgovosl^ vinogradov, saj tam je doma žlahtna kapljica, ki jo tako rti^, konzumiramo. Včasih celo preveč, velikokrat prepogotk^’^: zato se marsikdo prej ali slej znajde v Ormožu. ft(di tisti zdravnik, ki tako uspeSno zdravi alkoholike, dovno stavka in da so mu dali moralno podriko alkohol 1j 44Wr4U JtUvrvlt 4* a U*« Jiz rtu* hhvv »v ».ur »»j- J||l ' iz občine Murska Sobota. Zanimalo me je, le zakaj sea organizirali še vinski bratci iz občine Lendava. Soradt»^ JanČi, ki ga prav tako rad zvrne, je menil, da najbrž zato n ' ker se noben(a) ni pozdravil(a). Ponavadi je tako, da sep^. vrnitvi domov nekaj časa baše s tabletami, potem pa naprej. Kaj prida se ludi ni obnesel klub zdrav jenih alkot^^ likov, saj so mnogi na poti domov srknili po več špricerp Tako kot mnogi drugi starejši ljudje, ki so mladim v napoto, sem se tudi jaz razveselil onemoglega doma v Teu davi, saj s to penzijo (in nekaj honorarja od Perecevj v- uuvf, 5«/ hJ (M pt^rtict/c/ itn riKtfvUj /■et/«OAU/y« uu r . pokril stroike bivanja. Že sem si nameraval rezervtt>^^ prostor, da bi tako - brž ko bi se doma svadili - lahko od^ * v dom. Sploh pa nisem pomislil, da tudi v tem i nikomur ne morejo življenja podaljšati v večnost in da bt^ I tudi tam ljudje - umiralV Srh me je spreletel, ko sem onik^ vse po sreči ... Kakšnih 2(X) m pred ciljem nama je v oči posvetil tako močan reflektor, da sva videla le Še roza obrise - in si desno stran avtomobila kar precej poškrobala. A se nisva preveč sekirala, ker sva želela čimprej zaplesati ob lechno glasbi, ki se je že slišala do parkirišča. Preden pa sva se uspela preriniti do plesišča, sva se Se malo razgledala naokrog. Zdelo se nama je precej dobro zrihtano. kljub temu pa sva z večjim zanimanjem opazovala dekleta s prekratkimi krilci, ki so morebiti ostale tukaj Se iz prejšnjih časov. Ko sva naposled le ujela ritem glasbe, nama je že po nekaj minutah postalo pasje vroče, tako da sva morala nekaj obleke odložiti in občutek sva imela, da sva postala opaznejša. Jaz že vsem pucam obračam glove! Resno? Kak ti pa te to grota? Sigdar, da kero poglednen, te se obrne v drugo stran! Preostali del noči nisva plesala, kajti res je bilo vroče kot v savni, poleg tega pa tudi od tistih sprejev brez nalepke ni ostalo dosti prijetnega. Ko so naju od dima še začele peči oči, pri zračniku pa je bila prevelika gneča, sva sklenila, da je najbolje iti kar domov. Še dobro. da v tisto stran ni bilo reflektorja ... In Se bolje, da se je malo pred nama peljal Ormoški cesti neki Simon ki je preplašil policijsko kontrolo, tako da je lahko TOTI brez skrbi peljal Se proti Jeruzalemu v goricah. Cene sadja m zelenjave Tržnica Tržnica Murska Gornja Ljutomer Sobota Radgona Jabolka Pomaranie Barana Kivi Limona Paratfižnlk Paprika EnriKvija Mehkaaolala RadK Cvetača Korenje čebula Zelje Rdeče zelje Kialo zelje 10(100 130,00 00,00 iwa 150,00 150,100 250,00 27000 lOOjOO 200,00 340J00 300,00 420,00 350,00 160,00 13(MI0 350,00 4004)0 250,00 2204)0 24000 240,00 1004)0 150,00 14000 12000 00,00 12000 12000 12000 10O00 - BD4)0 1004)0 1504)0 2504» i»,m 350,(16 3804» 1604)0 3804)0 200,00 200,00 1604)0 KKmO KKLM 120, (» 150,00 videl mrliški voz. Zaenkrat sem sklenil, da ostanem dti^\ četudi me (kot starega človeka) ne bodo spoštovali. Toit*^' se bom, da ne bom edini, ki bo imel tako usodo. Ce ji’ s starimi ljudmi drugače, pdtem vedite, da samo zato, * imajo dedki in babice dobro penzijo. Turnišče: cene pujskov Minuli četrtek (16. februarja) so rejci pripeljali na sejf^ pujskov v Turnišče 35 živali, starih 7 do 10 tednov ■ težkih od 15 do 20 kilogramov. Cena za par se je gibal^, 10.000 do 15.000 tolaijev, lastnikov pa niso zamenja** ■ 3 pujski. Sejem se začne vsak četrtek ob 7. uri. Moja domača banka C__— /O Pomurska banka L (Murska Sob«’*® • • e) Menjetaiski tečaj Pomurske banke z dne 17. februarja 1995, tečaji veljv* 18. 2.1995 od 00.0«. Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 21. febmaija 1995 od ««.«0 Država Avstrija Frucija Nemčija Italija Švica ZDA bot* KM IM IM IM IM 1 Banka Stoveu^ 1.164J976 2.354,7815— 8.194,5349 7,5644 9.6843013 ' 1203038 Nakup L115,(W 2;2«5,(KI 7.9Š0,(KI 7,25 9.315,00 11830 Pro*^ I ACTIVA-EUROCARD/ MASTERCARD ZAVRTITE SVET V SVOJO SMER TUDI ČE SE NE ODPRAVLJATE NA POT OKOLI SVETA, JE PLAČILNA KARTICA^ activa-eurocard/mastercard va^ NEPOGREŠLJIVI SOPOTNIK, activa-eurocard/mastercard je slovenska plačilna kartica, ki omogoča poslov^^A tudi v tujini. Nova plačilna kartica združuje prednosti dvel« sistemov - ACTIVA in EUROCARD: * sistem ACTIVA ima najbolj razširjeno prodajnih mest v Sloveniji, * EUROCARD/MASTERCARDJe tako v Sloveniji kot povsod v tujini. Podrobnejše informacije boste dobili v vseh efiol^ LB, Pomurske banke, d.d,, Murska Soboti- ■( I I