za koristi delavnega ljudstva v Ameriki V slogi Je moč! GLASILO SVODOTtOMISELJVIH SLOWZ JV C E V V AME'RIKI Od boja do zmage I devoted to the interests of the laboring classes Stev. 23 Entered as Second-Class Matter July 8th, 1903, at the Post-Office at Chicago, 111., under Act oí March 3rd, 1879 Chicago, 111., 9. junija 1911. Kdor ne misli svobodno, se ne more boriti aa svobodo 1 Leto X Razgled po svetu. CANALEJAS-U GRE SLABO. Španija pred revolucijo. Madrid, 7. junija — Ferrejeva razprava, ki se je vršila v španskem cortes, je pričakovanja republikancev na daleč prekoračila. Vse kaže in nihče ni v tem v dvomu, da bo na Španskem v kratkem izbruhnila revolucija. Državni denar se z vso hitrostjo vozi iz dežele v tujezemske banke. Na borzi se je posrečilo španske akcije obdržati le, ker je vlada pokupila vrednostne papirje. Republikanci poskušajo Ferrer-jev proces zopet prinesti na površje, na drugi strani pa hočejo premiera Canalejas prisiliti, ali voditi v resnici pravo liberalno politiko ali se naj pridruži konservativcem, ker v resnici Canalejas liberalno govori, konservativno pa dela. Republikanci so na-idalje mnenja, da, če se Canalejas postavi na popolno liberalno stališče, ga bo kralj Alfonz odslovil, če se pa pridruži konservativcem, bo pa steni odprl ljudstvu oči in dežela bo pala revoluciji v roke. Danes vlada v'Španiji naj večja tiranja od strani vlade. Časopisi So za vsako malenkost zaplenjeni in nihče od svobodnih elementov ni varen, da ga vladni organi ne vržejo v ječo. Republikanci so pa mnenja, da s tem vlada sama tira ljudstvr do revolucije, katera bo v Španiji v kratkem. Črni oblaki nad Balkanom. Sredac, (Sofija), Bulgarsko, 8. junija. — Časopisje v Cetinju, glavnemu mestu Črno Gore že govori, da je ruski car rekel kralju Nikiti, da je vojska med Rusijo in Turčijo neizogibu.’. ker Turčija brez vzroka straži na mejah Črno gore s svojim vojaštvom. Vse prebivalstvo Črn0 Gore je razburjeno in Črnogorci se bodo takoj postavili pod orožje, če bodo Turki Albance napodili čez črnogorsko mejo. Cetinje, ,9. junija. — Miridi, najbolj močan albanski voj, se je proti Turkom uprl, in proklami-ral neodvisnost Albanije in postavil v Groši začasno vlado. Miridi imajo na razpolago 10,000 izvež-banih mož v orožju. Kolera v Gradcu. Dunaj, 8. junija. — Ker se je v mestu Grade na Štajerskem pojavil slučaj kolere, gotovo prenesen iz Benetk, je vlada izdala stroga povelja za %te, ki pridejo v Avstrijske dežele iz Laškega, oz. iz Benetk. — Ker se je cesarjevo zdravje obrnilo na bolje, je napovedan poset cara Ferdinanda iz Bulgarije. Dvojna senzacija. Rim, 8. junija. — Duhovnik Paolucc-i, župan od Goriano A-bruzzi, kateri je povzročil že senzacijo zadnjo nedeljo, ko se je u-deležil odkritja spomenika kralja Viktor Emanuela II. Sedaj se je pa ta edini rimsko katoliški duhovnik udeležil tudi častnega o-beda, katerega je dal kralj itali-anskim. 800 županom na čast v Kvirinalu, katera palača je še do leta 1870 pripadala apostolski pa-pežki oblasti in v katero od takrat še ni stopil noben duhovnik klučarja Petra. DENARJE V STARO DOMOVINO pošiljamo: za S 10.35 ................. 50 kroo, za $ 20.50 ................ 100 kron, za $ 41.00 ................ 200 kron, za S 102.50 ................ 500 kron za $ 204.50 ............... 1000 kron, za $1020.00 ............... 5000 kron, Poštarina je rSteta pri teh »rotah. Doma se nakazane srote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne poSiljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad r 11. do 12. dneh. Denarje nam pozlati je najprilično-je do $50.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske r»o Domestic Postal Money Order alipz New York Bank Draft: FRANK SAKSER CO. 82 Ortla-nd St. Yosk 6104 St. Clair At«., N. B. Cw*Ua4, Oblo MED ZRAKOPLOVCI. Buc, Francija, 7. junija. Smeli francoski zrakoplovec Vedrine je imel danes s svojim poletom v Rim veliko smolo. Vedrine, ki je dosegel zmag0 v tekmi Pariz — Madrid, se tekme Pariz-Rim-Tu-rin ne bo udeležil, ker, kot je sam izjavil, ima vedno smolo, kar mu je vzelo ves pogum. Štirje so pa vendar dospeli že iz Pariza v Rim po zraka in ti so Francoz j e André Beaumont (prvi), Garros, Vidard in Nemec Frey. Vsi se pripravljajo za polet v Turin, ki vodi čez snežene, visoke italianske Apenine, kar je največja težkoča za navdušene zrakoplovee, ker čez Apenine se še do danes ni nihče u-pal voziti. Aviatiki imajo do 15. junija čas, doseči. Turin v Severni Italiji. Iz Pariza v Turin je 1300 mil. Zrakoplovcem je na prosto dano, kje in kedaj se ustavijo. Glavna nagrada je $100,000, katero je razpisal časopis “Petit Parisien” Francozi se danes na tem polj^i od celega sveta občudovani. Zrakoplove se pogreša. Nica, Francija, 7. junija. Vse kaže, da je lajtnant Bogue ponesrečil na morju in s svojim zrakoplovom vred utonil. Gotovo ga je zadela ista usoda kot Angleža Cecil Grace, ki je padel v morje, ko je hotel priti iz Calais v Do-tver. Bogue se je vzdignil v Nici danes zjutraj, in je hotel preplo-viti samo 100 mil dolgo pot čez morje in sicer na otok Korzika. Ker po več urah niso dobili v tern mestu nobenega poročila o njem, se sodi, da je ponesrečil in utonil. Tudi morske golobe je imel na mašini za vsak slučaj, a gotovo ni imel časa kletke odpreti, ker o golobih ni sledu. Vojni torpedi so preiskali morsko pot. a njso našli nobenega sledu. Bogue je zadnjega 5. marca prevozil znameniti polet iz Auti-bes na otok Gorgona, 124 mil, stoječ na Sredozemskem morju. Nova pogodba z Japonci. Tokio, 8. junija! — Ker je imela višja prefektura zunajnega japonskega ministra svojo glavno sejo o vprašanju, kako pot naj vzema -Japonska v izselniškem vprašanju, sam za-se, “to vino, to vino! — Plemenito!” In nalil si je zopet in zopet kupico, jo pridvignil in slastno študiral cekinasto prozornost, jo nastavil, zavrtel v sladkem blaženstvu tope oči, zamižal in dal naglo tovarišem tovariša. Kakor neprijeten grom so mu zadonele na uho besede majorja Stojana, ki ga je vprašal: “Kako pa ti sodiš ženske in ljubezen? Strela, gani se ! Petelin ti ne bo odletel, saj so mu izpustili kri. No, Hm?” Dalje prihodnjič. AKO ŠE NISTE, NAROČNINO. POŠLJITE 1 I K 6VQJ1M! Važno za vsacega rojaka! Kadar pošiljate denarje y staro domovino ali kadar namtravate potovati v staro domovino, ali vzeti sorodnike, ali prijatelje iz stare domovine v to deželo, obrnite se za parobrodni in železniški listek s popolnim zaupanjem na FRANK SAKSER CO., 82 Cortlandt Street, New York City, ali na podružnico 6104 St. Ciair Ave., N. E., Cleveland, O. \ Tisoče in tisoče rojakov in rojakinj se je že obrnilo v teh zadevah na to tvrdko, a nikdo ni zgubil centa, in vsakdo je bil uljudno in pošteno postrežen. Kdor Vam drugače svetuje ni Vaš prijatelj in neče Vam dobro. ^ SVOJI K SVOJIM! Hj IffE.eeou.ijsšl _____ustanovitelj AKO TRPITE NA : Želodčnej bolezni, slabi prebavi, drizgi, kožni bo~ lezni, ali oko imate reu-matizem, glovobolj, škro-Tljne, hripavost, naduho ali jetiko, 27¿no napako, nervoznoznost,zlato žilo, kilo, ali bolezen pljuč, jeter, ledic uSes ali oči. Napihnjenost trebuha , katar v nosu, glavi, vratu ali želodcu. Trabuljo, neuralgio , mazulje ali kake druge notranje ali vnanje bolezni, kakor tudi tajne spolne bolezni, pišite ali pa pridite osebno, na navedeni naslov na kar Vam bode poma-gano. Pošljite 10 centov v znamkah,in dobili bodete brezplačno znamenito od Dr. E. O. Collinsa spisano knjigo,_ Človek njegovo življenje in zdravje kate ra je v vsakej hiši zelo potrebna. !253i , VERUJTE IN ZAUPAJTE 8VOJE ZDRAVJE sama onemu, kateri vam črno na belem svoje upljivno delovanje in mnogobrojne uspehe z originalnimi priznanji in pričami jasno dokaže. Prazno oglaševanje, prazne obljube in samohvale še nikdar niso nič veljale. Ljudje naj nas sami hvalijo in priporočajo. Poslušajmo resne besede naših lastnih rojakov z katerimi naše solidno delovanje, čudodelne uspehe priznavajo ter nas vam priporočajo. Zaupajmo naše zdravje samo onim zdravnikom kateri so že mnogim življenje rešili in ne zametujmo ga mladoletnim neiskušenim zdravnikom in samolivalnežem, da bi se nad nami učili in prakticirali. Slavni zdravniki od The Collins N. Y. Medical Institute kateri je največji in najslavneji v celi ameriki, smemo reči najpriporočljiveji na celem svetu, — zamorejo dokazati preteklost katera ne najde para na celem svetu. To vam na tisoče in tisoče originalnih, javnih priznanj in zahvalnih pisem jasno kod solnce dokazuje. Berite te pisma naših rojakov in sodite sami: iPgEgggMMB Velecenjeni zuravnik! j Pred nedavnim časom sem bil popolnoma pobit, duševno in telesno uničen in tudi spolne moči so me že skoro popolnoma zapustile, tako da sem brez premisleka okoli blodil in že na samomor mislil. Ko me je pa moj prijatelj nasvetoval na Vas, sem se podal v Vaše zdravljenje in sem sedaj najsrečnejši mož na svetu. Vi ste napravili čudež nad menoj, radi tega Vas vsakemu rojaku v takem položaju kod s^m jaz bil najtopleje priporočam. Antony Bartasevich. 27 Hutehina Str.. Batavia. N. Y. Moj dragi zdravnik! Nevem ako še kedo na svetu ve toliko kakor jaz, kako strašno je boljevati na maternici in ostalih ženskih bolezni. Moje prijateljice me niso vei spoznale, tako sem upadla inv me je bila samo še kost in koža. Špecijalisti, profesorji in zdravniki so poskusili najboljše z mano ali vse je bilo brez uspeha in kazalo, da ni več pomoči za mene. Brez kakega upanja sem se še na Vas obrnila in danes se počutim tako dobro kakor da bi bila prerojena. Sprejmite prosim moje najlepšo zahvalo in dajte to v časopis, da moje ,7____________% prijateljice vejo kje da se ženske bo- lezni m neprilike toko čudodelmo ozdravijo. Se enkrat najlepša zalivala in Vam ostajam hvaležna Mrs. Julija Kalman, 354 E. 54 Str., New York. Spoštovani gospod! - Dobri in slavni zdravniki od The Collins New York Medical Institute zaslužijo naj večjo zahvalo od trpečih in bolnih ljudi. Jaz sem se zdravila leta in leta ali mojega težkega dihanja, slabega teka prsne bolečine in srčne napake se nisem mogla rešiti ter sem postajala dan za dnevom slabša dokler se nisem obrnila in poskusila zdravljenje od teh zdravnikov. In hvala najvišjemu in njim ker so mi tako lepo pomagali. Danes po kratkem zdravljenju sem ozdravljena. Prosim, da jim izročite mojo najlepšo zahvalo. Jaz jih bodem vsem mojim prijateljicam najtopleje priporočala, ker to zaslužijo. Z velespoštovanjem Mrs. Karolina Kleinsehmidt, 124 4th Str., Olean, N. Y. K. Kleinschmidt Ako na katerej koli bolezni trpite obrnite se takoj osebno ali pa pismeno na Dr. S. E. Hyndman vrhovnega zdravnika od THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE Moj dragi zdravnik! « Vi ste me tako dobro ozdravili moje telesne bolezni in spolnili slabosti, da ne morem najti dovolj hvaležnih besed za Vas in za Vaše hitro ozdravljenje in dobroto katero ste mi skazali. Vza-men si prostost da Vas najsrčn-eje priporočam Mike Polak. vsem mojim rojakom kod najboljše' ga in najveščega zdravnika, katerega namen je ozdraviti vsakega bolnika in si pridobiti prijatelje po celem svetu. Z. spoštovanjem Mike Polak 358 Helen Str., Mc. Kees Rocks Pa. 140 WEST 34th STREET NEW.YORK, N. Y. Uradne ure, za osebne obiske so: Vsaki dan od 10 do 5 ure popoldan Ob nedeljae in praznikih od 10 do 1 popoldan. Vsaki torek in petek zvečer od 7 do 8 ure. Ustanovljena leta 1908. Inkorporirana leta 1909. Glavni urad na: 11250 Indiana Ave., Chicago, III. j GLAVNI ODBOR: ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chigago, 111. ANTON FISHER, podpredsednik; Box 291, Salida, Colo. JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. WILLIAM RUS, zapisnikar; 11316 Fulton Ave., Chicago, 111. JOHN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis. NADZORNIKI: FERDINAND GLOJEK, (pred.); 477 Virginia St. Milwaukee, Wis. ANTON DULLER, 238 — 136th St.. Chicago, 111. MARTIN V. KONDA, 2020 Blue Island Ave., Chicago, 111. POROTNIKI: AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut Ave., S. E. Cleveland, Ohio. FRANK ČUK, Box 268, Moon Run, Pa. JOSIP CVETKOVIČ, Box 94 Hammond, Ind. POMOŽNI ODBOR: JOSIP IVANŠEK, 1517 So. 43rd Ave., Chicago, 111. IVAN MLADIČ, 2236 Wood St., Chicago, 111. JAKOB TISOL, 11355 Fulton Ave., Chicago, 111. JOHN LEVSTIK, 11316 Fulton Avenue, Chicago, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: DR. ALOIS M. ZAHORIK, 1846 So. Ashland Ave. Chicago, 111. Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Jo3. Benko, 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. Denarne (odpošiljatve) pa na John Kalan, 341 -6th St. Milwaukee, Wis. Uradno glasilo je “Glas Svobode”. Seja vsako zadnjo sredo v mesecu. Lastnoročno pismo V letu Gospodovem 1911. Maja meseca. MOTTO: • Verujte samo v .svojega bogá, ki ne kraljuje vrh nebá! Ta bog se ni rodil iz fantazij preteklih dni j. Ta bog edino pravi, resnični, zdravi, neumrjoči, in vsemogoči — to vaš je duh in vaš razum in vaša moč in vaš pogun in vaša vest - in vaša pest in vaša dlan, ki delate ž njo dan na dan to bog je vaš! Le vanj verujte, pred drugim pa ne poklekujte! Le v prsih vaših bog živi, in v duši vaši plameni! A. Aškerc. Slovenska javnost naj se ne čudi, da .sem prijel za pero s željo, da moje misli in nasveti tudi kaj zaležejo. To ni v prvo, da se je slovenski duhovnik zatekel k svobodomiselnemu listu, kot je ravno Gl. Sv., in upam, da tudi ne v zadnje; to pa zato, ker v cerkvenem slovenskem ameriškem glasilu ni prostora za pametne argumentacije in debatiranje, kakor tudi ne za pošteno napredno stvar. Sicer kom s tem proklet (ker zadnja, o-eeta Pia X. inciklika, prepoveduje, duhovnikom se mešati med politiko in sploh vsako posvetno stvar in strogo prepoveduje posebno mladim teologom in duhovnikom, oprijeti «Se kolikaj “modernističnih .nagnjen”) ; vkljub temu mora hiti tudi slovenski duhovnik (če se noče osmešiti in sam sebe po razumu tepsti) s časom modern in stare ceremonije prezirajoč in stopiti na lečo z drugimi pridigami kot vedno o nebesih in, (kar posebno sedaj duhovščina uganja) s strašenjem pekla in s častenjem Marije. Sam sem duhovnik, toda v vse drugem smislu, kot moja dušna kolega, gg, Sojar in Kranjc. Ko prebirar. njuna pisarenja, vsklik-nem z Jezusom Kristusom: “Gospod, odpiisti jima, saj. nevesta, kaj delata.’ Če me tovariša, če slučajno to citata, tudi razumeta;"mi bosta tudi v srcu odpustila, če je meni sploh kakega odpuščanja potreba. Pa preidem k stvari. Duhovnik biti, se pravi, izgoje-vatelj naroda biti, vsaj v ožjem pomenu. Slovenski narod se že vodi, če se smem tako izraziti, že stoletja od duhovščine, rimske katoliške duhovščine namreč. Če hi se vodil po Primož Trubarjevo, ne bi bilo meni danes potreba tega tu pisati; ker se pa vodi po Tomaž Hrenovo, smo mi, potomci, tudi po rimsko fanatično omejeno vzgojeni in pečat ta, nam bo morebiti še eno stoletje napisan na jeziku. Nevem, v koliko se motim, uvidim pa (kot jih je že sto in sto slov. duhovnikov uvidelo: S. Gregorčič, A. Medved, Brce, župnik Vrhovnik, Smoley, in tako dalje;) da slovenska duhovščina je nastopila nepravo pot, pot navzdol, in se od Kristusovega nauka popol- Glasu Svobode”. noma ločila, in če ga rabi, ga rabi le v izrabljenje drugih! Pravemu duhovniku je danes biti težko duhovnik, to pa zato, ker se zahteva od duhovnika, da naravnost uči nepačno in govori neresnico. Duhovnik ima osem gimnazi-jalk, štiri leta semenišča in nekateri še višje študirajo in si večajo svoje obzorje. Knjige, ki jih človek čita, prej ko se odloči (če ga drugi, ali razmere ne odločijo!) postati biti duhovnik, so pa vse vrste in tudi takozvane “brezverske, revolucionarne, posvetne zabavne, socialistične i narodne. Torej iz tega «sledi; da smo duhovniki naobraženi (pa ne vsi!) in" da‘se nam ždi tisto razlaganje zakramentov, sv. pisma, papeževega jetništva in Marijinega de-vištva (!!) kot noro in nespametno; pravi duhovnik, ki hoče narodu dobro in ki mu ne želi, da o-stane za celo življenje trot, kaj tacega sploh nikoli «ne bo govoril — kaj potem sledi, to ne bom sem notri «pisal, naj si pa čitatelj sam moje misli malo predstavit. Največja pregreha je to, da ljudje, ki niso rojeni biti vodniki naroda, duhovniki, pa si vendar to lastujejo in .s tem idealom na-rede križ. V izberi poklica, stoje nebesa. Vse okoli nas se giblje, človek je kot val, ki ga morje meče tja in sem, in zopet nizko in visoko, mnogokrat tako proti nebu, da misli, da doseže oblake, nebo, a pogrne le plavajočo ladjo in jo s potniki vred potopi v globočine morja. Vsi želimo nekaj postati, nekaj biti in to se pravi življenje. Si že opazoval tudi soljudi, kako plešejo v življenski poti za kruhom? Jaz jih opazujem — vsa bitja. Poglej malo stenografko, ki se trudi cel božji dan v uradu, in ki jo gledaš morebiti z pomilovanjem, kot nekako višje orodje mašine, ki jo vodi, a ki morebiti hodi na tihem k klavirskim uram in svoj težko prisluženi denar izdaje za pouk; predstavlja si že revica, da je prva sopran pevka v cerkvenem koru, ali kot primadona v operi. Poznam nekega zdravnika, ki se je izrazil, da je njemu doktorstvo, medicina, le kot sred-«stvo do denarja — na tihem pa misli, da bi postal literarna moč, nova luč, če bi le imel «časa; on čuti v sebi Emersona in Prešerna in Kette-ja. Mnogo dekle, ki sna-ži gospodi pod in stelaže in omi-va jedilno orodje, se gleda v fantaziji v kinematografu kot nevesta kakega princa, obložena s čokolado in poljubi in gledaje okoli sebe mlade grofice in kneze, ki se vsi klanjajo njeni lepoti . . . Ali je vsak to, «kar bi «sam rad bil? Goethe je mislil več o svojih botaničnih odkritjih in o svoji teoriji barv, kot je mislil o svojem “Faust”. Kopitar je hotel soditi IŠČIMO RESNICO IN PRAVEGA BOGA!! slovenskega duhovnika ‘ ‘ Prešernove nesmrtne pesmi, čeprav bi b'.l bolj sposoben za kopitarja. Enkrat sem se napotil, da vidim nekega duhovnika, ki je slo-vil kot velik pijanec, in on mi je eno uro prebiral z vso pesniško dušo najčistejšo peozijo, kar sem jo še slišal iz ust slovenskega a-meriškcga pesnika duhovnika . • • In tako se tudi ti pelješ v vročem poletenskem dnevu v b’giju po stari izorani poti, s starim konjem, ki mu. nadležne muhe toliko bolj nagajajo in ga pikajo kolikor bolj se jih mehanično brani s svojim kratkim repom. Še z gobcem jih lovi uboga para, a muhe se vseeno zaletavajo v solidno meso. Tako tudi Ti in jaz greš skozi to pot življenja, doli po prašni grdi poti dolžnosti, v mislih bogve kot, a računajoč s sedajnostjo in nevede, kje boš večerjal, kot črv ne sluti, da ga bo tvoja «peta strla . . . In take muhe smo vsi mi, ki nam pravijo ljudjč . . . badra-mo se bot muhe in pikamo po nepotrebnem (menda iz dolgočasja) druge soljudi, in smo jim nevoš-Ijivi njihove sreče in narobe. Pa ko bi bili vsaj črvi.------- Poznam rojaka, ki prodaja vrste blago in zasluži štirideset dolarjev tedensko, a ko se povrne zvečer v boardinghouse, se čuti nesrečnega in zapuščenega in sovraži svoje delo. In Ti? Gotovo ti veš, če bi le imel kedaj pravo priliko, bi morebiti se sedaj na «delo vozil vsako jutro v svojem avtomobilu in kadil debele cigare v ravnateljski sobi, dokler Te nebi poklicale sluge na obed v klub. Ljudje dobrih hiš, sinovi, ki jim dobri stariši gledajo v oči, da či-tajo njihove želje, se dobrot sta-rišev naveličajo in hočejo nekaj druzega, nekaj . . . kar sami ne vedo, radi bi potovali po svetu in spali in živeli v razveselujočih hotelih in jedli tam, kjer igra godba. Ljudje pa, ki so obsojeni stati in se vlačiti po hotelih in po deželi si žele nasprotno; sovražijo godbo, hotelsko hrano in si žele lastnega doma, mlade ženke in otrok. Vsakega človeka ki vidiš iti na cesti, ima svojo resno pot, svoje misli, katerih se drži; in vendar vsi od njih bi radi dobili eno spremembo, priliko, da bi šli drugo pot ... Pa to ne pride o«d! tega, ker smo morebiti strahopetni, temveč od tega, ker naš puls je večji, širokejši, ima več težkoč in prepadov, kot jih je nam mogoče prekoračiti in doseči. Našim svo bodnim mislim ni meja in ne konca, vkljub vsem zakonom. Jaz, n. pr., čutim v sebi instinkt in dovelj korajže in posluha, da bi postal, če bi imel čas, dober pianist, zvezda na tem polju! pa tudi journalist, ki bi iz socialnega zla komponiral krasno pesem, ki bi se «dala igrati na vse instrumente in ki bi slavila moje ime... Jaz bi tudi lahko — pa se ne smejati pri tem, če hočete, da bom še katerikrat z Vami odkrito govoril — pel. Pel bi n. pr. rad slovenskemu narodu pri maši v staro slovenskem blagovestnem jeziku ... in cela uboga gmajna bi zapela za menoj : Kristus voskres! Da, Kristus vstal je! . . . Jaz se čutim, da bi govoril nedostopne govore, pisal članke za svetovne magazine novele in komponiral essays. Mislim si, «da bi postal lahko tako dober in svet, kot Fran-ciškus Assiški, ali kot Cyrano de Bergerac in tako usmiljen kot Nazarenčan in tako svobodomiseln kot Masaryk in Roasseau. O, še mnogo boljšega ki lahko postal —------- In tako tudi Ti. ko bi resnico poznal Ampak v istem momentu se vozimo na stari koroci, s starim konjem, po razorani poti in gledamo, kje bi lažje prišli z življenjem ven in — navskriž. Vsak ima v sebi genia. Ko pridemo mi v nebesa bomo postali lahko to, kar bi sami radi biti hoteli. Ampak v nebesih šele ! Tam bo eden od nas lahko dosegel Bee-thona, Mozarta, Paganina, Rafaela, Vereščagina, Puškina in Prešerna, Shakespeare-a, Plata, Edi-son-a, Padarevskija in Kubelika. Lahko bomo porabili tisoč let za vajo in učenje; in potem bomo lahko poklicali vse te velike mojstre in jim pokazali, da smo vse težave not prekosili! Tam ne bo potreba plačati, da bomo. “boga gledali’’ in se badrali z mesečnim računom, pridemo, ali nepridemo, s izdatki in dohodki skupaj. Tam ne bo potreba, da bi “delali” za življenje, ker umreti ne bomo mogli. Nekateri tudi izražajo želje, da pravi paradis je obljuden tudi z mladim; ženami, in ker bomo vsi tam mladi, se ne «bo mogel celibat obdržati . . . Mi ne bomo več dolgo živeli v tej mizeriji tonen zma in janeniz-ma in prebavljali sirensko petje dveh budal, temveč glejmo, da se iz aktualnega življenja vržemo v posibialno in si pustili peti od zbora angeljnov! Ce bodo nebesa «kaj drugačna od tega kar sem ja z povedal, bomo vsi vznenadeni in vrženi zopet med blato, ki se nam nudi črno na belem zapisano v letu peklenskem, v letu 1911 v državi Illinois ob u-mazani Chicago reki. Ker so nekaterneži, posebno iz južne strani Chieage zgubili svojo pra\ o pot življenja, ker so sami pali v blato nemoralnosti, hudobije, in največjega obrekovanja in do neba kričeče farizejske hinavščine, zato sem se jaz mogel oglasiti, ker drugače bi se kamenje oglasilo! Citiram jima pa tole: Gorje, komur poklica doseči možno ni! A mnogo bolj nesrečen se meni oni zdi, kdor le po lastni krivdi poklic svoj izgreši! . , " M. S. G. BOŽANSKI SISTEM! (Nastop prvi.) Jutranja molitev Toneta. Nastopil je zbor sitih. Noge, roke, trebuh, čisto je njihovo telo in zaobljeno in lice se jim smehlja. Odani so v krasno, tkano odejo. Ustajajo od mize, ki nosi najboljše jedi in pijače, zapeli so svojo pesem zalivalnico: Slava tebi, a božanstveni sistem, slava‘tebi! Ti nam daješ kralje, ministre, predsednike, škofe, državne sodnike, vojsko in policijo! Ti ščitiš dobre, a kaznuješ hudobne ! Ti blagoslavljaš delo, da naše bogastvo neprestano rase! Ti Si porok mira! Ti social demokrate proganjaš! Ti braniš našo vlado, da jo ne dobe v roke delavski capini! A če se predrzneži zoperstavljajo in vstajajo, ti blaženi «današnji božji sistem imaš temnice, bajonete, i puške in palice, da “puntarje” premagaš! Ti gojiš našo sveto vero, umetnost in rimsko kulturo. Mi, ta vredni, dobimo nagrade, a neumne odženeš, da za nas zopet 365 dni delajo! Tvoje verne hlapce vodiš v najvišje in najboljše službe; denarja in časti so obloženi'! O Marija, daj tudi meni še nadalje moč, da držim slovenske trote še vsaj 10 let na tej poti, moja bančna knjižica bo potem «do zadnje strani popisana in bom lahko mirno vži-val svoja stara letal! Nagradi me, sveti Tone Pado-vanski, da mi bode dobro na zemlji, da se bom lahko brez brige vlegel na meh!k0 posteljo ... in v miru zaprl oči! a moje «sovražnike (ki imajo sicer prav!) pa pokončaj, nagradi jim bolezni in mnogo otrok in zapri jih po 14 ur v fondro, da tudi sv. očetu v (Vatikanski ječi pride kak cent, da ne bo mene imel za tacega grabe-ža in skopuha. Slava tebi, božanski (nori) sistem! večna ti hvala in slava! (Nastop drugi.) Večerna molitev Janeza. O bog, ki si poslal zmešnjavo jezikov na svet, hvala ti! zakaj namesto mene bi govoril kdo drugi za trustovsko (stea(e)l) «družbo in tako bi 20,000 eapakov romalo v kak brezverski žep in moja kuharica bi točila krokodilove solze! O bog, ki se tako skrbno skrivaš (ker “te” ni!) za temnimi oblaki, da te nemorejo videti zabiti Kranjci, in da te j^z lahko “darujem’’ (ker ne more nobenemu ta spil« škodovati!) in dokler bom živel v tvojem imenu, lahko prodajal te, enim dralžje, drugim ceneje, kot že biznes; zahteva ! O bog, daj, da bo kranjskega delavca lice vedno tako upalo in njegova obleka zakrpana, ker, če se mu bo dobro godilo, bo mene pozabil! Ti, bog veš, da jaz še nisem nič izkoriščal uborne svoje rojake, vendar mi oprosti, da pišem v leibžurnalu, da je Martin tisti, ki ni še nič storil za slovenskega delavca in da je Martin tisti, ki fehta! Pa saj to je malenkost!! Daj mi bog, da bi dobil usta Janeza Zlatoustnega, ker potem bi imele moje laži stokrat večji vpliv in pri mojem zajtrku bi (pokal Šampanje, ne pa buteljka navadnega Boardeaux-a! O, daj mi doseči, da bi mene, o-ziroma tudi kolego Toneta, slovenski «delavci pripoznali za svoja prava vodnika, ker Konda ne zna iz slovenskega trpina dolarje kovati, nima srca ta pravega! On ni v pravi molzni veri poučen in on piše boga z malo črko — toraj dokaz, da noče ljudi vleči z veliko črko in za t0 ga kaznuj o bog, in mu odvzemi vse naročnike in naročnice in jih .pošlji v moje (posebno zadnje!) naročje, da jih po cerkveno pritisnem na svoje rahločutno (!!) srce in objamen z solzami v očeh (drugi dan pa tir-jam račun) in jih spreobrnem na pravo pot in jim povem, da je lepo in sveto biti ubog, raztrgan, lačen in popotnik za hlebcem, a pri tem ja ne pozabiti na svojega božjega namestnika v obliki Janeza, ki je pripravljen njihovo neumnost za dolar «blagoslovi in ki sedaj (ko se mi že z«deha) pre-m šljujem ta vražji sistem, ki ga poskuša na mojo nesrečo svobo-daš Konda izgnati iz «sveta, kar bi pomenilo, da bi mene hudič u-zel! O božja porodnica, daj mi mirno zaspati in sanjati o lepih cekinčkih, in šumljajočih krilcih. Amen . . . POZOR ROJAKI! Opozarjamo rojake, da nam bode knjiga “Strahovalci dveh kron” kmalu pošla. Ta lepa zgodovinska povest obsega 570 strani in stanejo oba snopiča skupaj le $1.00. Poštnina je s tem že plačana. SVOJI K SVOJIM! Prva in edina slovenska trgovina te vrste v Zed. državah. Velika izbera ur, verižic, družtvenih prstanov; razna izbira srebrnine in zlatnine. Pušk, koles, gramofonov in slovenskih plošč, peči, itd. Pišite po lep ilustrovan slovenski cenik, katerega pošljemo zastonj. (Pri naročilu omenite ta list.) A. J. Terfcovec & Co. Nasledniki: Derganc, Widetič & Co. 1622 Arapahoe St, Denver, Colo. Ávg. W. Ramm pogrebnik in balzamovač, tapetnik in podobar 9211 Stil SL SHEBOYGAN, Wis Zastopnik: FRANK PUNGERČER T trgovina s novodobnim obu valmo Za zunanje oglase ni odgovor-štvo. Vstanovljena leta 1883 Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah. JOHN KLOFAT 631 Blue Island Ave-, Chicago. Druga vrata od Kasparjeve Ba-nk AKO ŠE NISTE, NAROČNINO ! POŠLJITE ***** « C SLOVENSKI IN HRVATSKI JAVNI NOTAR ZA AME- X { -—J RIKO IN STARI KRAJ, 7 1 Sprejema tožbe. — Zagovarja in tolmači na sodniji. — f Zahteva in iztirja odškodnine od kompanije za ponesreče- Jne pri delu. — Dela pooblastila, kupoprodajne pogodbe, prošnje za oprostitev vojaščine, dolžna pisma, itd. — Iz-V tirja dolgove tukaj in v starem kraju. — Izvršuje vsa v i notarsko stroko spadajoča dela, — Cene vedno zmerne. I Ivlettiiei S 5241 Butler Str., Pittsburg, Pa. Bell Phone 7-R Fisk. 1 AMERIŠKA DRŽAVNA BANKA. » U (Pod državnem nadzorstvom. T | 1825 18 27 Blue island Avenue f ^ vogli Loomis St. Chicago, 111. ^ | Kapital in ueostinek $350.000 00 | * 4^ 4* * 4* 4* Plačujemo p ’ 3% od vloženega denar a Pošiljamo denar na vse dele sveta. Oddajamo hranilne predale. Ura4«e »re: Od8:30 v jutro do 5:30 zve? er V s boto: Od 8 30 “ *’9 ure zvečer V nedeljo Od 9 “ ’* 12 o poldne. JAN KAREL J. F STEPI N A, predsednik. blagajnik. * * * * * * * * X4* 4* 4* 4* 4* 4* 4^ 4* 4^4* 4* 4* 4* 4*4* 4* 4* 4* 4* 4* 4^ 4* 4* 4^ ge a n ¿«v Ml VAS SEZNANIMOZ NOVO «3 KAMNOV NOVO pristnih äw Iinivlll V W vsebujočo uro. pristnih vsebujočo uro. Pravo zlato, ali z zlatom prevlečeno Mi moramo prodati za prvič 10,000 nagih 23 pristnih kamnov vsebujočih "Accuratus” ur in sicer samo za S5.75 komad! Te vrste ure so jako pripravne in pokrovi so z najboljšimi slikami preskrbljeni in ’’gold filled". Posebno so te ure poznane po svoji trdnosti Radi jih kupujejo ljudje ki se vozijo in ki opravljajo bolj težka fn’nisosamodo- garantiramo za 20 let bre in trdne, ampak tudi krasne in se bodo vaši prijatelji čudili ko jim poveste ceno, za katero ste jo kupili. Če totfcj rabiste, dobro in pripravno žepno uro, sedaj je čas da kupite. In prej ko kupite kako drugo, premislite, če pošljete nam vaš na-slpv, kar vas stane I cent, Vam pošljemo uro na ogled Če pa uro kupite, vas stane brez poštnine $5,75, Če jo pa ne marate —jo ni potreba kupiti in Bij rnclriramn llCO Lepa uro pošljite na nase stroške nazaj, (lil I COfVII dIIIU I uC i veri- nazaj. žica pri vsaki uri. Pišite na naslov: EXCELSIOR WATCH CO., DEPT. 505, CHICAGO, ILL., U. S. A. m « NAZNANILO. Občinstvu naznanjamo, da je naša pomladanska zaloga moških in deških oblek z novo zalogo spopolnjena in « sicer z novim in zadnje mode blagom najboljše kvalitete. « Oglejte si zalogo oblek! S » «J. J. DVORAK & Co.jj ^ 1853-55 Blue Islaud A.ve. edini izdelovalec unijskih oblek ia prodajalec na zapadni strani Chicaga $ NAREJENE OBLEKE. Želimo tudi seznamiti občinstvo z na- , ____ __________________ šo veliko zalo go krojaško narejenih ^ oblek, zadnje mode v mestu Ml garantiramo s-oje blago in vemo, -- da je vsak naš odjemalec zado.ol jen, kdor nas obišče. *n aa je vsaK nas oajei m ČEVLJI. Samo pridite in oglejte s« našj veliko zalogo unijskih «ž čevljev vseh vrst in kakovosti. J, J. DVORAK, lastnik. » » » f» f» » S «4 Glas Svobode (The Voice op Liberty) WEEKLY ff Published by The Glas Svobode Co. 2020 Blue Island Ave., Chicago, Illinois. Subscription $2.00 per year . Advertisements on agreement Prvi svobodomiselni list za slovenski ___________narod v Ameriki._____________ ’Glas Svobode’ izhaja vsaki petek —------------- in velja------------------ CA AMERIKO: Za celo leto..............#2.00 za pol leta...............#1.00 CA EVROPO: Za celo leto..............#2.50 za pol leta...............#1,25 Naslov za Dopise in PoSiljatve je GLAS SVOBODE CO. 2020 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike da nam natančno naznanijo poleg Novega tudi Stari naslov. HUJSKANJE SLOVENSKE DUHOVŠČINE. Opozorili smo svoje čitatelje že toliko in tolikokrat na ‘'‘sveto” delovanje slovenske rimske duhovščine. Pa nimamo se tega lepega pojava (hujskanja) veseliti samo v Ameriki, temveč, kot posnemamo iz starokrajskih slovenskih naprednih listov, se tudi tam odlikujejo slovenski popje po svoji hujskajoči in obrekovalni govori-I ci in pisavi. Poroča se iz Ljubljane, da je vlada zaplenila izdajo klerikalnega dnevnika “Slovenec”, ki je tudi osebno glasilo ljubljanskega škofa dr. A. B. Jegliča. 14. maja t. 1. je imel namreč “socialist” dr. Evangelist Janez Krek, katoliški mašni k in učitelj bogoslovja na Gospodov dan tako zverinski in krvoločen govor, kakršne je slišati samo tam, kjer je konec vsakem javnemu redu in kjer je ponehala vsaka javna varnost. Kranjski klerikalci namreč nemorejo pozabiti, da so v Ljubljani pri občinskih in deželnozbor-skih volitvah propali. Ker niso mogli nič opraviti, se je dr. Krek zagnal kakor pobesnela hijena v politične nasprotnike, kradel poštenje naprednjakom ljubljanskim in javno napovedal progrom na liberalce. Kot poroča “Slovenski Narod” v Ljubljani, je značaj tega govora dr. Kreka uradnim potom dognan in konstatiran Jn “Slovenec”, ki je tega znorelega farskega hlapca govor ponatisnil, je bil od vlade konfisciram in razsodbo konfiskacije je tudi deželno kranjsko sodišče potridilo. D’ames mislijo slovenski farji, da so edini gospodarji slovenskega naroda. Posebno v starem kraju si to domišljujejo in ni potem čuda, da je tudi ameriška slovenska duhovščina polna tistega duha, ki se ga je navzela iz šol svojih slovenskih tovarišev onstran morja in ki ga še vedno zavzema iz katoliškega nazadnjaškega lista “Slovenec” in “Domoljub ’ ’. Vendar pa tako, kot je govoril backom idr. Krek v Ljubljani, m še govoril noben slovenski duhovnik na Kranjskem svojim ovčicam, kajti ščuvanje Kreka je presegalo vse meje. Ščuval je zoper vse, kar misli svobodno in hujskal naravnost na boj! (Iri&p Kristusov namestnik! op. stavca.) — Moramo si misliti, da je bil govor duhovnika čez vsako postavo, ee ga je vlada konfiscirala, namreč klerikalna kranjska vlada! In v takem tonu in s tako teden-co ščuje ta maziljenec že leta in leta, in kake sadove morejo roditi, mora biti oblastvom gotovo znano. V tem duhu torej vzgaja dr. Krek na Kranjskem duhovski naraščaj, lementarja — in v tem duhu tudi potem njegovi gojenci delujejo in ravno mi, ameriški Slovenci smo tako srečni, da imamo največ Krekovih učencev, torej največ zverin in infamnih hujskačev. Saj divja (ta) ravno sedaj zopet duhovščina na tak način, da človek naprednega mišljenja ni več varen svojega življenja. Dr. Krek je imel v Davči shod za cerkvijo, na katerem se je zavzemal posebno za poslanca Coca, ki je toliko “storil” za slovenskega kmeta, kot Sojar in Kranjc vkup za Illinojške Slovence. (Potem pa že vemo koliko je to! op. ured.) Udrihal je divje po svobo-domiselcih. in ščuval ljudi na boj, češ, naj pomečejo liberalce v gra-bo in jih potolčejo s kamenjem. To je govoril dragi čitatelj javno na shodu katoliški duhovnik na Kranjskem v osebi dr. Kreka!! Tako ščuje ta semeniški učitelj od vasi do vasi, tako oznanja ta duhovnik evangelij uboja in krvavega noža po celi Kranjski deželi. — Lepa primera za duhovnike! V Ljubljani pa je dr. Krek u-stvaril pravi rekord v brezvestnem hujskanju. Program na lihe ralce — to je bistvo in jedro njegovega zločinskega govora. Dr. Krek ni govoril kot človek, am pak je govoril kakor stekel pes. Seveda govoril je v imenu cele klerikalne stranke, ki si v zad njem času ta stranka na Kranjskem dovoljuje vse in ki gre čez vse meje dostojnosti in postav. Kdor hoče vedeti, kako danes stoje razmere, razmere ki so jih ustvarili slovenski klerikalci na Kranjskem, naj se potrudi preči tati sledeči odstavek iz “Slov. Naroda”: “Klerikalna stranka se bojuje za gospodstvo na Kranjskem. U-ničiti hoče vse druge stranke in dobiti vso moč v svoje roke. To je pravica, ki jo ima vsaka stranka, in kako se posamične stranke tega ubranijo, je popolnoma nji hova stvar. V to se nimajo držav ne oblastnije in njih organi nič vtikati. ‘Toda gode se zdaj stvari, ki se tičejo državnih oblastni j v naj večji meri, stvari, v katere morajo poseči državne oblastnije, če si sicer nečejo nakopati očitka pristranosti. Ker uvideva klerikalna stranka na Kranjskem, da s poštenim bojem svojega namena ne more doseči, je posegla po zločinskih sredstvih in poskuša z zločini ukloni ti in ustrahovati svoje' politične nasprotnike ter jih pobiti v zem Ijo. Klerikalni agitatorji, načelu jim dr. Šušteršič, dr. Krek in dr. Lampe, so z brezobrazn0 dema gogijo ustvarili na Kranjskem najžalogtnejše razmere. Dandanes misli vsak kranjski klerikalec, da zanj sploh ni nobene postave. Tre ba je le pogledati, s kakim pomanjkanjem vsakega rešpekta nastopajo popolnoma preprosti ljudje pred sodišči, kako se čutijo vzvišene nad vsako postavo in kako trdna je njihova zavest, da se jim za to nič ne sme zgoditi, ker so klerikalci. V koliko je to u speli nesramne agitacije izvest-nih, sodno stigmatiziranih ljudi in njihovih kumpanov, to ne spada sem, nego v poglavje o javni korupciji, ki jo je vstvarila klerikalna stranka. Resnica pa je, da klerikalec dandanes ne spoštuje nobene postave in nobenega sodišča, da zahteva od sodnika in od javnega uradnika, naj izvršuje svojo zapriseženo dolžnost kleri kaleu v prid, pa če treba tudi krivično in postavolomno. To klerikalno naziranje utrjujejo razliena dejstva. V prvi vrsti postopanje politične uprave Odkar je zapustil baron Hein deželo Kranjsko, je politična uprava vobče slaba in nezanesljiva Zgode Se pa pogostoma tudi stvari, pri katerih se mora človek nehote vprašati, če ima deželna vlada še nalogo, voditi politično u-pravo strogo po zakonu in popolnoma objektivno, ali če ni postala njena naloga, službovati klerikalni stranki brez ozira na postavo In zgode se slučaji, da se mora človek vprašati, je-li imamo na Kranjskem še ces. kr. vlado ali samo izvrševalni organ tiste sum ljive družbe, ki jo vodijo dr. Šušteršič, dr. Krek e compagnia bel la. — Takega tiranstva, takega besti jalnega terorizma svet še ni videl v pravni državi. Svet tudi še ni videl, da bi politične oblasti o tročarije mladih ljudi kaznovale s hudimi obsodbami, kakor se go di zdaj v Ljubljani, za zločinsko hujskanje dr. Kreka pa se §e no bena oblast ni zmenila. Ker pa ho čemo vedeti, pri čem da smo, ker hočemo biti na jasnem, če veljajo postave sarho še za liberalce in ne več tudi za klerikalce in ker hoče mo spoznati, kake nazore ima državno pravdništvo o nepristrano sti in objektivnosti, zato smo te vrste posvetili višjemu državne mu pravdniku dr. Amschlu in ča kamo sedaj na odgovor. DOM ZA NAŠE STARE. Nekaj časa je temu, ko smo sprožili misel, da bi Slovenci v Ameriki postavili za stare in onemogle naše ljudi posebno hišo, ali dom za onemogle Slovence. Na dolgo in široko smo že takrat razpravljali, kako • koristno in potrebno bi bilo za naš narod, ker če se ozremo na dinge narode, ki imajo že skoro v A'sakem mestu svoje dome za stare in one mogle svoje rojake, uvidimo, ka k0 stojimo še nazaj. Kakor že povedano, je danes pravi čas in naša dolžnost vseh, da z vso resno voljo mislimo na to. Uredništvo tega lista je dobilo par zasebnih pisem iz Chicage in od drugod, kjer se nas poživlja, da naj ne odnehamo pisati o tej projektovani stvari, temveč kar naravnost apeliramo na Slovenski narod v A-meriki, da pove svoje mnenje o tem in če le mogoče, da pošlje u-redništvu tega lista v pismu tudi svoje pomislike in nasvete. Od e-nega časopisa se nemore pričakovati, da vse stori, če nima tudi od celokupnega naroda svoje moralne in tudi gmotne podpore. To ne zadostuje, da smo dobili par pisem, kjer so nekateri rojaki pozdravili našo iflejo in nas vzpodbujali, naj delujemo v resnici na to, da si Slovenci iz svoje lastne moči pozidajo lep dom za svoje očete. Lepa ideja, in še bolj koristna. Koristna zategadelj, ker s tem, da pokažemo skrb in ljubezen do starih onemoglih našili ameriških rojakov, odvzamemo tudi vsako skrb oblastem, ki jim je ravno to vprašanje tako “neljubo”. Neljubo jim je pa zategadelj, ker nepo-znajo, ali boljše rečeno, ker nočejo poznati socialnih naprav. Ozri se malo na berače-pohabljence in prični z njimi kak pogovor in ga vprašaj po narodnosti, pa ti bo od govoril • American. Rajše kot se poda državljan v zavod za onemogle Američane, raje prime za beraško palico. Manjka namreč v nekaterih takih zavodih ves smisel do njih in kar je poglavitno, stvar ne izvira iz naroda in manjka takemu zavodu spoštovanje in ljubezen do teh starih onemoglih ljudi, ki jih je borba za kruhom naredila brez nog, in brez rok ali kako drugače pohabila za celo svoje življenje in so potem pripu-ščeni sami sebi in trplenje in glad se s tistim dnem prične in šele smrt je odrešiteljica teh ubogih ljudi. Prijatelj lista nam je pisal: “Z veseljem sem pozdravil vaš članek za ustanovitev doma za stare in onemogle Slovence v Ameriki, katerih je že veliko število, samo poiskati in videti ti jih je potreba. Živim v veliki stari slovenski naselbini in verjemite mi, da me je dostikrat sram, ko vidim svojega, človeka, mladega in starega, brez nog, noge in roke, na malih kolescih prikrevajoč pred hišo in — prositi za kruh, prositi za u-smiljenje z njim, ki je v največjih slučajih ‘po svoji neumnosti’ prišel ob zdrave ude, to toliko pomeni, da ni dobil nobene odškodnine od družbe kjer je delal, temveč moral celo sam bolnišnico plačati. Z enim takim revežem sem govoril in ga vprašal, kako je prišel ob noge. Povedal mi je, da se je vračal od dela in ker kare dolgo ni bilo, je stopil čez železniški tir. Videl je, kako se proti mestu počasi pregiblje lokalni tovorni vlak. Ni dolgo pomišljal, skočil na njega, a pri tem se mn je nekoliko zateknilo in ležal je pod kolesi. Cel vlak je šel čez noge in bil jf šc pri polni zavesti, ko so ga po preteku več ur, vsega v krvi našli in odpeljali v bolnišnico, kjer so mu noge odrezali. V Ameriko je prišel takoj od vojaščine iu bil tukaj kakega pol leta in seveda tudi brez vsakega društva. Bolnišnico je zapustil brez centa in preostajalo mu ni nič druzega kot prijeti prvi dan za beraško palico. Nekega dne je izrazil željo, da bi ga peljal k konzulu, morebiti bi mu ta pomagal v domovino, tofla konzul je odločno vsako podporo v tem odklonil. Revež je vskliknil: ko bi mi bilo dano, da bi mogel saj na Kranjskem beračiti ! tam ljudje vsaj usmiljenje pokažejo človeku kot sem sedaj jaz. — Danes, po preteku dveh let, ga skoro več ne poznam. Ves zabuhel od pijače, šnopsa, izpije kar se mu da, ker se hoče na ta | način umoriti. Vidi, da je v nad- lego povsod, kamor pride. Zakaj bi pa živel, če je življenje slabše od vsakega pasjega? Kaj nam je s takimi ljudmi za storiti? Preskrbeti jim streho in skorjico krnila, ki ga bodo zavžili brez skrbi in to bo mogoče le tedaj, če slovenski narod v Ameriki s skupno močjo postavi za svoje onemogle rojake dom, v katerega se bi sprejelo vsakega, brez razlike. Kolikor bo v moji moči, bom vedno za to deloval in upam, da tudi “Glas Svobode’’ ne bo odnehal od te plemenite ideje.” Tako eden naših prijateljev do pisovalcev. Zavoljo prostora ne bomo še raznih drugih rojakov mnenja danes priobčili, vsi pa se strinjajo v tem, da dolžnost Slo vencev v Ameriki je, da čim prej ko mogoče začnejo bolj intenzivnejše misliti na ustanovitvo doma za stare in onemogle. Postavljamo si dome za razve selitev in zabave, postavimo tudi lahko dom za občno potrebo. P a je še ena druga točka tu za v premislek, zakaj moramo misliti tudi na to stvar. Je to naša a meriška slovenska generacija. — Slovenci, rojeni v Ameriki, bodo le tedaj držali kaj na slovenstvo če bodo videli, da so bili njihovi očetje tudi razumni in za svoj na rod delujoči ljudje. Ameriškemu Čehu je Sokol nad vse. Čehov se bi že nad polovico zgubilo in bi izginil iz ust mladine češki jezik, če ne bi bilo ravno Sokola. Kaj pa bsmo mi dali v zgled našim mladim Slovencem? Malo imamo še za pokazati, a z postavitvijo skupnega doma za onemogle Slovence pa bi bila jasna priča, da se tudi Slovenci idobro razumemo na to, kaj naš narod potrebuje in kaj vse se lahko stori zanj če se hoče iu če prava volja vlada v narodu. Mi smo dolžni naši ameriški slovenski mladini, da skrbimo za svoje stare, ker v tem bo lep do kaz, da smo bili mi prvi naseljenci dalekovidni in za svoj narod delujoči ljudje. Svojemu jeziku, svoji narodnosti in svoji mladeži, če hočemo, da si jo ohranimo, smo dolžni, da postavimo kje v središču Amerike: dom za onemogle in stare Slovence. SLOVENSKI ZAVOD. Mestna hranilnica ljubljanska je izdala za preteklo leto računski zaključek. Iz tega zaključka je razvidno, da je imela ta hranilnica do konca leta 1910 565 milijonov kron prometa, lansko leto samo pa skoraj 48 milijonov. Vloge koncem leta so znašale 39 milijoribv 485.572 kron 4 vinarje (zdaj že znašajo 40 milijonov in šeststotisoč kron). — Hranilnih knjižic je bilo v prometu 28.009 ob koncu leta. Povprečna vrednost ene hranilne vloge je znašala 1409 kron 74 vin. Posojil na posestva je bilo 24 milijonov 361.042 kron 88 vinarjev, ki jih je dolžilo 5761 dolžnikov. Občinska po sojila so znašala 7 milijonov 356.-168 kron 93 vinarjev. Daši vlada taka silna konkurenca od strani bank m zadružništva, vendar so se lansko leto pri Mestni hranilnici ljubljanski dvignile vloge za 1 milijon 740 tisoč kron. Čisti dobiček za leto 1910 je znašal 122.038 K 71 v, odkar pa hranilnica obstoji, ima vsega skupaj en milijon 229.205 kron 53 vinarjev čistega dobička, kar je torej čisto njej lastno premoženje. Skupni imetek vseh zakladov, ki jih u pravlja hranilnica, pa znaša kon cem leta 1910 41 milijonov 393. 084 krpn 83 vinarjev. — To so številke, ki nam predočnjejo do bršen del narodnega premoženja zbranega tekom 21 let. In ta pri meroma hitri ter krepki razvoj hranilnice je pač najboljše pripo ročilo za njo in za njeno svoje ve like odgovornosti se vedno zave dajočo upravo. Spričo dogodkov ki so se y poslednjem času pojavi li na Kranjskem na gospodarskem polju, poudarjamo tu, da je pri zavodu, kakršna je Mestna hra nilnica ljubljanska, vsaka špeku lacija z denarjem docela izkljuee na. Strogo državno nadzorstvo garancija mestne občine in sploh ves hranilnieni ustroj daje tako popolno jamstvo za hranilne vlo ge in njihovo obrestovanje, aha......................25 3. zv.: Vojna leta 2000. — Doma In na tujem.................25 4. zv.: Ciganka. Po povelju........25 5. zv.; Ljubezen do domovine; Plesati ni znal; Karin.... 6. zv.: Pevčevo srce; Krvava svatba v Kijevu; Prijatelj Lovro.................... 7. zv.: Sodba; Poezija in proza; Vij...................... 8. zv.: Papeževa mula; Župnik iz Kinfcinjana; Zvezde; Črtica o časopisju; O poljedelstvu pri starih narodih; Na deželi — v mestu; Zgodba iz mladosti; Na Bregu....................25 RAZNI DRUGI SPISI IN PREVODI: Andrejčkov Jože 8 zvez. skupaj. .$1.50 Avstrijski junaki............... .75 Andrej Hofer.......................20 Avstralija in nje otoki............50 Ben Hur, (vezana)...............$2.00 Beračica...........................20 Babica..............................50 Božična noč.......................40 Barvaste črepinje..................30 Bolgarija in Srbija.................50 Blagor na vrtu cvetočih............50 Čez trnje do sreče.................50 Deteljica..........................30 Dama s kamelijami...............$1.00 Domači zdravnik...................60* Doktor Holman......................25 Dolina krvi.....................$1.50 Dve noveli........................50- Dobra gospodinja (vezana).......$1.50 Džungl..........................$1.00 Grof Monte Cristo I. zvezek......$2.00 Grof Monte Cristo II. zvezek___$2.00 Gozdovnik 2 zvez. skupaj..........75 General Lavdon.....................25 Iz naših krajev.................$1.00 Ilijada............................50 Izda/javec.........................50 Igračke............................75 Iz knjige življenja II. zvez....$1.50 Islandski ribič....................50 Iz nižin življenja.................50 Jernač Zmagovač, pretepač. Povest iz Nemško-francoske vojne .............................. 30 Kirdžali...........................75 Križem sveta.......................40 Kitajci in Japonci.................50 Kratika zgodovina..................50 Kako pišejo ženske...............$1.00 Kacijanar .........................50 Kapitan Žar........................50 Krvava noč v Ljubljani.............40 Luči...............................50 Lazarič Lindarstei.................75 Momenti.........................$1.25 Materina žrtev.....................50 Mladost..........'U.V.7.40 Marjetica..........................50 Mož Simone......................$1.00 Malo življenje.....................50 Mali lord..........................75 Nikolaj Zrinjski...................20 Na krivih potih....................40 Na bojišču.........................40 Na rakovo nogo (vezana)............50 Novele in črtice (vezane).......$1.50 Obsojenci.......................$1.00 O te ženske.....................$1.00 Oče naš . .........................50 Občna zgodovina, skupaj 5 de lov..........................$5.00 Pripovesti o Petru velikem.........75 Pod turškim jarmom.................20 Pri stricu,........................40 Pot za razpotjem (vezana).......$1.50 Pesnitve. Aškerc................$2.00 Ponižani in razžaljeni..........$1.00 Princ Evgen Savojski............. .20 Pravila dostojnosti................20 Pred nevihto.......................30 Postrežba bolnikom.................40 Preko morja........................40 Reformacija........................50 Repoštev...........................20 Robinzon...........................60 Razporoka.......................$1.00 Ruska moderna...................$1.50 Rdeči smeh.........................75 Reliefi............................75 Spolne bolezni.....................25 Srce (vezana) ..................$1.00 Slovenski fantje v Bosni, 2. zv...$1.50 Spominski listi....................25 Slovenski pravnik, (vezana).....$2.50 Stepni kralj Lear............... .50 Straža..........................$1.00 Slučaji osode......................75 Strahovale! dveh kron 2 zvez....$1.00 Slovenske reformacije..............50 Spomini........................... 75 Štiri povesti......................20 Štiri ruske slike..................50 Tartarin iz Taraskona..............50 Tilho in drugi.................. .75 Tolstoj in njegovo poslanstvo... .30 Trije mušketirji................$2.50 Uporniki...........................40 Utrinki.........................$1.00 Veliki trgovec.....................50 Viljem baron Tegetthoff............25 V tujih službah...................50 V delu je rešitev.................25 Vaška kronika......................75 Vohun..............................75 Veliki punt........................75 V naravi..........................50 V znamenju življenja..............75 Zadnja kmečka vojska...............75 Zlatarjevo zlato...................75 Z viharja v zavetje................75 Znamenje štirih....................30 Zadniji rodbine Benalje............75 Znanci.............................75 Quo Vadiš, (vezan)..............$2.50 Naročilom Je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih znamkah po en ali dva centa. . Poštnina je pri vseh teh cenah že všteta. Slovensko Delavsko Podporno in Penzijsko Društvo Ustanov. /fis/VsVV Incorp. 21. nov. 1909 15. marca 1910. MA DISON, PENNSYLVANIA GLAVNI ODBOR: PREDSEDNIK: Jos. Hauptman, Darragh, Pa. Box 140. PODPREDSEDNIK: Ivan Sever, Adamsih ung, Pa. Box 51. TAJNIK: J. Hauptman, Box 140 Darragh, Pa. ZAPISNIKAR: Ivan Flere, Adamsburg, pa. Box 102. BLAGAJNIK: Alozij Flere, Box 121, AdamSburg, Pa. NADZORNIKI: ANTON KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik. JAKOB ŠETINA, AdamSburg, Pa. Box 108. BLAŽ ČELIK. Adamsburg, Pa. Box 28. VRHOVNI ZDRAVNIK: 0®. GEORGE BOEHM, Arona, Pa. Družtva in rojaki naj pisma pošiljajo tajniku; denar pa blagajniku in nikomur drugemu. DRUŽTVENI URADNIKI. Dr. št. 1 v Darragh, Pa.: Preds. Anton Klanchar, Box 114, Arona; Tajnik John Primožič, Box 140, Darragh; Blag. Jos. Hauptman, Box 140, Darragh. — Seja 8. nedeljo v mesecu. Dr. št. 2 v Adamsburg, Pa.: Preds. St. Flere, Box 122; Taj. Alois Flere, Box 122; Blag. J. Flere, Box 122. Vsi v Adamsburg, Pa. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Dr. št. 3 v Claridge, Pa.: Preds. John Batich, in taj., Box 487; Blag. Lovrenc Arhar, Box 451; vsi v Claridge, Pa. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Dr. št. 4 v "Waukegan, 111.: Preds. A. Celarec, 706 Market st.; Taj. Ivan Gantar, 604 — 10th st.; Blag. John Stražišar, 611 Market st. — Seja 3. nedeljo v mesecu na 611 Market St. Dr. št. 5 v Noblestown, Pa.: Preds. John Rivec, Box 193; Taj. in blag. Math Petrich, Box 1. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Dr. št. 6 v Roslyn, Wash. : Preds. Anton Adamič, tajnik Jos. Richter, blagajnik Martin Are-stovnik. Vsi v Rosyln, Wash. — —r Seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu. Dr. št. 7 v Livingston, 111. : Preds. Alb. Schweiger, Box 148 ; tajnik Frank Deželak, Box 230; blag. Josip Renko, Box 222; vsi v Livingston. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Dr. št. 8 v Marianna, Pa. : Fr. Sedminek, preds., Box 122 ; Hieronim Leskošek, taj., Box 25; John Škarje, blag. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Dr. št. 9 v Skidmore, Kans. Preds. Simon Repovš ; taj. Anton Mihelich, R. R. 3 Box 57, Colum-bus, Kans. ; blag. John Zakrajšek, R. R. 3 Box 57, Columbus, Kans. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Dr. št. 10 v Winterquarters, Utah: Johan Bizjak, predsednik; Mihael Krstnik, taj., Box 44; Jakob Cesar, blag. — Seja vsako 2. nedeljo v mesecu. IZ GLAVNEGA URADA S. D. P. in P. DRUŠTVA. Od društev, «padajočih k S. D. P. in P. D., se želi, oz. od sob. tajnikov, da natančno upišujejo vse člane z imenom ravno tako certifikatno številko zaporedoma na mesečno poročilo, ker nekatera društva delajo tako druga zopet drugače, mesečna poročila pa morejo biti enaka. Naznanjam tudi društvenim uradnikom oz. tajnikom, da dopošljejo mesečno poročilo najkasneje do 24. vsacega meseca, to pa zato, ker se vrši seja glavnega odbora vsako zadnjo nedeljo v mesecu. Opozarjam nadalje sob. tajnike, da, če se kateri član bolnega javi in če ima bolniški list pravilno izpopoljen, se ga mora takoj odposlati na glavni u-rad S. D. P. in P. D., ker tako zahteva glavni odbor. Plačilne nakaznice se pošljejo kadar član zahteva podporo, ko je plačilna nakaznica pravilno narejena, se takoj tudi pošlje podpora; to je jako potrebno, ker bolni član potrebuje v svoji bolezni denarja in. je to za njega prijetnejše in boljše. To tudi predpisujejo pravila S. D. P. in P. D., kar je potem še to-ilko večje važnosti. Tudi opozarjam vse rojake, oz. vse delavce po širni Ameriki, da pristopujejo k društvom in jih sami ustanavljajte in jih priklopaj-te k S. D. P. in P. D. 'Sedaj je mala ustopnina, samo 50c in dolar mesečnina, skupaj toraj $1.50, in se za ta mali denar plačuje lepa podpora, seveda, to je še v veljavi samo do prihodnje konvencije, Potem se bo vstop zvišal 'za precejšno svoto. To še nečlanom v Premislek in vzemite si to v korist svojo, ker prilika je lepa in se d a j e v korist vsem Slovencem, ki niso v S. D. P. in P. D. Rojaki, ustanavljajte društva 'n jih priklopite k S. D. P. in P. D. in ne ustrašite se nasprotnikov, bi govore to in ono! resnica je pa b to, da kedaj nesreča pride, tega nihče neve, ker nikoli nepraz-nuje! Tukaj mi štrajkarji v Westmoreland okraju že nad štirinajst mesecev počivamo, če tega ne bi kilo, se bi vsak dan čitalo o nesrečah, torej zopet en dokaz, da se Pred delom ki nas čaka moremo Preskrbeti tudi v tem oziru in takoj danes pristopiti k S. D. P. in P. D. _ Združeni podajmo si roke in na podlagi svobodomiselnega mišljenja, bo tudi nam zasijala lepša bodočnost. Pozdrav bratom po širni Ameriki ! Jos. Hauptman. Box 140 glav. taj. Darragh, Pa. KRALJICA RASMUSSEN. Dne 30. aprila je bilo ravno sto let, kar je v Kodanju preprosta šivilja z imenom Rasmussen porodila nezakonsko hčerko Lujizo. Oče tega otroka je bil mešetar; mati se je pozneje poročila z gledališkim biljeterjem, hčerka Lu-jiza pa je najprej poskusila svojo srečo pri baletu,"‘potem pa je postala modistka in končno — soproga danskega kralja Friderika VII. in prava vladarica, če ne danske države, pa vsaj njenega kralja. •Lujiza Rasmussen ‘ se je že v najmlajših letih odlikovala po svoji malopridnosti. Kodanjsko gledališče je bilo takrat, kar se tiče nravnega vedenja članic, na prav slabem glasu, a Lujiza Rasmussen je vse drugo gledališko ženstvo v tem oziru tako prekašala, da so jo odslovili. S podporo svojih ljubimcev je šla v Pariz, da se izvežba kot modistinja. Najbrž se je pa v drugih “znanostih” dosti bolje izvežbala, kajti čim se je vrnila v Kodanj in začela izdelovati klobuke, je že tudi ujela kralja v svoje mreže. Kralj je i-mel nekaj časa ž njo ljubezensko razmerje in se je končno ž njo poročil, dasi je imela tedaj že ve nezakonski hčeri. Lujiza Resmussen, kraljeva soproga, je postala leta 1855. grofica Danner in je imela neomejen vpliv na kralja in s tem tudi na politične razmere. Kralj je bil pijanec. Še če je jahal na izprehod, je njegov spremljajoči ga strežaj moral nositi veliko steklenico' močnega vina seboj. Kralj se je celo pri različnih slavnostih popolnoma opil, samo pred svojo ženo se tega ni upal. Če se je kralj n. pr. pri kvartanju razburil, ga je kraljica Rasmussen kaznovala s tem, da je moral prepisa vati kako tiskano knjigo toliko časa, da se je pomiril. Priljubljena pa ta ošabna, a vseskoz neomikana kraljica ni bila. — Francoski poslanik je obče- val ž njo kakor bi bila kaka javna ženska in ji e celo pri kravljev. skih obedih prav neženirano pripovedoval svinjarske anekdote. Strahovala je kralja tako, da se še sedaj ni upal nič reči, ko je kraljica Rasmussen poklicala na dvor nekega avstrijskega slikarja ter imela ž njim ljubezensko razmerje. Kako je ta ženska imela kralja pod komando, kaže pač najbolje naslednje dejstvo: Kralj je strastno ljubil orehe /in ker mu jih je žena prepovedala uživati, se je njegovo veličanstvo zaprlo na stranišče in jedlo orehe; Še krono naj bi bil na glavo dal! Tako poroča general Holten, ki je takrat živel na danskem d^oru. Kralj Friderik VII. je umrl leta 1863. Njegova žena seveda zdaj ni mogla več ostati na Danskem. Ker je bila spravila veliko premoženje na stran, se je preselila na južno Francosko. Umrla je dne 6 marca 1877. v Genovi. F. G. UBIL SEM ENEGA ČLOVEKA. ‘Radnička Borba”. Sedel sem v mraku po dokončanem delu v pisarni, ko nekdo potrka na vrata. — Naprej! Skozi vrata stopi nizek človek, izgledal kakih 45 let star. V eni roki je imel nekake papirje. Lice mu je bilo obrito, oči plave, naivne, z lepimi črtami okoli ust. — Lasje so mu nepočesani viseli po čelu. Iskal je dela. Bil je kovinar in bil več tednov že brez dela. Pregledal mu sem izpričevala. Nekdo mu je v osebni življen-ski opis pripisal, da je “kaznovan”. Kaj je mogel storiti ta človek s tako dobrodušnim izgleda-jočim otročjim licem? Vprašam ga: Vi ste bili kaznovani? — Da. Pet let sem sedel. U-bil sem enega človeka . . . To je izrekel v takem tonu, kakor da bi govoril o kaki malenkosti. S takšnim odprtim cinizmom nisem imel še posla. Začel sem se zanimati za tega človeka — Tako, ubili ste človeka. Pa kako se je to dogodilo? — Popolnoma jednostavno. Vi se morda čudite, da zgražate nad tem, ubil sem ga, pravtako, kot se običajno ubije psa. Govoriti je začel glasno a brez naglasa, kot da mu je to, da je u-bil človeka vsakdanja stvar. Zunaj je že nastopila tema in meni je bilo nekako neprijetno biti sam s tem človekom. Opazil je to. Ne bojte se me. Jaz ne morem nikomur nič žalega storiti, in v svojem življenju nisem še nobenega odrl — Bil sem že sedmi dan brez dela, sredi zime, komaj, ko sem prišel iz bolnišnice. Pal mi je kos železa po nesreči na prša, 20 kil težak, in me težko poškodoval. Pal sem v bedo in radi slabega bojazljivega izgleda nisem mogel nikoder dobiti dela. Tistih par prihranjenih centov, pa sem hitro potrošil. Pomoči pa nisem mogel pričakovati od nikoder. Potovati se mi ni hotelo, naj gre torej vse k hudiču. Potujoči človek mora za vse prijeti. Hoče ali noče, mora. Človek postane hudoben, in postati mora, kar noče. Človeku pride na um prošlost in živ se grize, zakaj je tako globoko padel. Pa zraven še ona večna nada za delom. Čujemo, da v oni ali tej tvomici se dela to in to delo. Polni nade se požurimo tja, računajoč, češ, sedaj boš dobil takoj delo in zopet postaneš človek, ki živi pravo redno življenje!. . . A ko prideš tja, je vsem na-dam konec. Ali se zaderejo nad teboj kot nad psom, ali ti nerečejo nič, in te puste stati — čakati. In to gre od tedna dt> tedna. — Muči te glad . . . želodec zahteva svoje, nezadovoljuješ se z o-nimi mrvami, ki jih izprosiš na potu na pragu siromašnih hiš. Na bogata vrata se bojiš potrkati. In če, tam slišiš besne psovke kot: — Ni li vas sram! Tako mlad in zdrav, pa prosjačite, vsak ki hoče delati, lahko pošteno živi L. itd. Pa tudi se moraš čuvati pred organi redu in mira in postave. Njihova dolžnost je, da pazijo, da se gospodo ne vzemirja v sladkem nedelu, da lahko mirno preživljajo. A želodec revolucijonira, vsak dan bolj. Sneg pada, že je do kolena zapadel, in ne veš kaj ti je za storiti? — Prokleto življenje, pa da človek ne bi postal tat, ki vzame, kjer kaj vidi! — Tako sem živel že šesti te- den. Bilo je žalostno vreme. Ob šeste zjutraj sem, bil že na cesti. Pokrit s snegom in ves premočen. Yoda mi je curljala iz hlačnikov, iz las, po obrazu, kot solze. Od bolesti sem bil slab. Ali nisem porajtal na to. Bil sem srdit, da divji na cel svet. Žalil sem otroka prosjaka, ki je izpod snega vlekel drvo, preklinjal za zvonečimi sankami. Rotil in preklel sem celi svet in družbo, ki sirote izrabljajo, ko so jih že iztisnili kot limono, in jih potem pustili gladovati. In na koncu pa mislijo, da z milodari in žaljenjem prikrijejo svoj greh. Nebo je bilo belo, a na meni je bil pritisek, da sem komaj nogo vzdigaval, od mraza in snega. — Vsak korak me je oblila voda, nekak pot, do pete, vse je bilo mokro na meni. Zatem je potegnil hladni veter, da so se mi krpe o-prijele telesa. Mislil sem se vleči v cestno blato, v sneg in si tako misliti, da sem pod krovom. Razmišljal sem nekaj časa, kaj naj vendar storim, ko opazim tvorni-ške dimnike. To mi je dalo novega proguma in bil sem v kratkem času pred tvornico. Dela — dela — kruha, mi je bučalo po glavi. Kovinarjev niso potrebovali, a težake so sprejemali. Kadar se človek nahaja v položaju kot sem bil jaz, tedaj ne izbira dosti, pa če je še takšen strokovnjak v svoji stroki. Kot dete sem se veselil, ko me so sprejeli in uposlili. Ali od bolesti in prevelikega napora, zime in glada, bil sem slab, da sem se komaj držal na nogah. No, mislil sem si z redno hrano in delom se popravim in v času bo tudi za moje rokdelstvo se našel prazen prostor. Zatem je prišel nadzornik tvor-nice, vražji človek. Pogledal me je in opazil je, kako sem slab. Začel je na mah mahtati z rokama po zraku, pokazujoč na me — kdo je tega človeka sprejel v delo? Ta ni vreden piškavega boba! Take ljudi mi ne moremo potrebovati. — Tistega zelenega — naj se na mah odpusti. Mi na potre-bujem.o pijancev in potepuhov. Na me je to delovalo kot grom. Tako sem se veselil, da po šestih tednih stradanja in gledanja za delom, zopet lahko delam, in sedaj je konec vsemu. Sedaj naj grem ponovno na cesto, v sneg, veter in mraz! Ne vem kako se je dogodilo. Pred očmi se mi je stemnilo, videl sem samo ono zverino, ki je ravno sedaj po človeško vikal in psoval. In v tistem trenutku sem pograbil železni kramp in z divjim krikom ga udarim po glavi. En u-darec in krič — en težki padec —-vik in kri . . . Stal sem kot oka-menjen, in videl sem samo, kako mu iz glave teče kri. Kramp med njim in med mano. Njega so odnesli a mene odpeljali. Šem sem kot v polusnu. Pred očmi mi je vse skakalo, kot snežne metuljke v zimskem metežu. Poleg mrtvega nadzornika, je stal nek človek nepremično, niti s prstom ni ganil. Pogledal me je smejoče, kot da bi hotel reči: “zopet konec enega!” Gotovo je imel vzrok, da ni niti s prstom ganil., Tako sem dobil pet let. V istini ne bi mogel niti črvu škodovati. Majka mi je vedno govorila, da me zaide zlo, ker imam srce premehko ... Pa konečno i mi smo ljudje! Pa kaj oni vejo, da imamo tudi mi duše da smo tudi mi ljudje kot oni?! A sedaj oprostite, moram iti, dokler ne bo noč. In ponudi mi široko močno desnico, ono s katero je takrat dvignil železni kramp. Sedaj se ga nisem več bal, nisem se zgražal nad njim . . . AVSTROAMERIKÂNSKA-LINIJA. NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO m? PARNIKI PLUTE TO IZ NEW YORKA: Alice ...........14. junija 1911 M. Washington 17. junija 1911 Laura ......24. junija 1911 Parniki odplujejo redno ob sredah ob 1. uri popoldne iz pristanišča Bush’s Stores, Pier No. 1 na koncu SOte ceste v South Brooklynu. železniške cene na teh ozenaljah so najceneje in imenovana pristanišča najblizja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje se v SLOVENSKEM JEZIKU Phelp’s Bros. & Co., 2 Washington St., New York, N. Y. GLAVNI ZASTOP ZA AMERIKO W.SZYMANSKI TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM POHIŠTVOM 1907 Blue Island A ve., Chicago TELEFON CANAL955. Moja trgovina pohištva je ena naj večjih na južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zadovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgovini in na istem prostoru. Našo trgovino priporočamo Slovencem že trinajast let in povsod so zadovaljni z našim blagom. Povabimo vas, da si ogledate našo spomladansko zalogo oblek Moške površnike Moške ”pol“Nark' kot: $7.50 do $25.00 $10.00 do $30.00 Moške obleke zamlade$7.50 do $20.00 Deške sporni, obleke $2.50 do $10.00 Odprto vsak večer, izvzemši sjrado in petek do 9 ure. Odprto v nede jo dopoludne. Vogal Blue Island Avenue in 18. cesta. Jelinek & Mayer, lastnika. EIT SLOVENCI POSEČAJTE “Little Bobemio” kjer se toči izborno impor-tiranoplzensko, Anheuser Bush in Olympia pivo. Vse vedno na čepu! Izvrstna kuhinja. Pina vina in snodke. Za obilen poseč se priporoča. CYRIL FIALA, Prop. Loomis Str. v neposredni bližini Blue Island Av.inzap. 18. ni. ATLAS BREWING CO. sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. t LAQER | MAGNET 1 GRANAT | Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili. Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško Compagnie Generale Transatlantique Potniki tretjega razreda dobivajo brez plačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje', vino, dobro hrano in razna mesna jedila. New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi, La Provence.........30.000 HP La Savoie...........22.000 HP La Lorraine.........22.000 HP La Touraine.........20.000 HP Chicago, nor parnik......9500 HP Pristanišče 57 North River vznožje 15th St., New York City PARNIKI ODPLUJEJO VSAK ČETRTEK. Glavni zatop na 19 State St. New York. MAURICE W. KOZMINSKI glavni zastopnik za »pid, na 139 N. Dearborn St. Chicago, III. knjižica ti pove, kako in kaj. ZASTONJ 50,000 KNJIŽIC Popolnoma Zastonj. Vsak moški bi moral takoj pisati po to izvrstno knjižico. Možje, kateri se nameravajo ženiti—bolehni možje —možje, kateri se večkrat vpijanijo in prihajajo pozno domov — možje, kateri so slabotni, nervozni in opešani — možje, kateri ne morejo delati ne uživati življenja v polni meri — vsi ti možje bi morali pisati po to brezplačno knjižico. Ta knjižica pove kako možje uničujejo svoja življenja, kako dobijo bolezni in kako morejo zadobiti popolno in trajno zdravje, moč in krepost ’ ' kem času in po nizki hočeš biti i mož med Ime Is aslov IMATE LJ zastrupljeno kri ali sifilis, triper, splošno oslabelost, gubitek življen-skega soka, nočni gubitek, izgubo moške kreposti, impotenco, atrofijo, strikturo, revmatizem, organsko bolezen, bolezen na jetrih, v želodcu, mehurju ali na ledvicah? Ako imate bolečine v križu, izgubo apetita, grenkobo v ustih, glavobol; ako vam prihaja slabo, nimate spanca, trudno in težko telo zjutraj, ako ste zdelan, dobiti morate to knjižico. V lahko razumljivem jeziku vam pove zakaj trpite in kako zamorete ozdraviti. Tisoče mož je že zadobilo popolno • zdravje s pomočjo te knjižice. Zaloga znanosti je in vsebuje ravno tiste stvari, katere bi moral znati vsak moški, bodisi mlad ali star, bogat ali reven, samski ali oženjen, bolan ali zdrav. Ne dajajte svojega težko prisluženega denarja za ničvredna zdravila dokler ne prečitate te knjižice. Prihranila Vam bode mnogo denarja in vam razodela, kako lahko postanete močan in krepak mož. Zapomnite si: Knjižica se dobi popolnoma zastonj. Mi plačamo poštnino. Na ovitku ni zdravnikovega imena. Nihče ne bo vedel, kaj je razen vas. Zapišite spodaj razločno svoje ime in naslov spodaj na kuponu, izrežite ga in pošljite nam. Ostalo izvršimo mi. v zelo krat-ceni. Ako možmi, ta Ta knjižica je vredna $10.00 vsakemu bolnemu človeku. Pošljite Nam Ta Klupon še Danes. DR. JOS. L1STER & CO., Au*. 401, 22 Fifth Ave., Chicago, III. Gospodje:—Zanima me vaša ponudba, s katero nudite zdravilno knjižico brezplačno, in prosim, pošljite mi jo takoj. Država Witt, 111. Uredništvo Glas Svobode: — Že dolgo nisem čital nobenega dopisa iz našega; mesta. Vedite, da kar se dela tiče, da je bolj slaba. Nesvetujem rojakom sem fa delom' hoditi, ker je tu dovolj delavcev ki čakajo na delo. V tem malem mestecu smo Slovenci z podpornimi društvi na visoki stopinji, ker imamo jih dovelj. Posebno napreduje S. S. P. Zveza v našem okraju. Vsak Slovenec lcdor je čital št. 21 Gl. Sv. in sicer o lepi ideji, kako bi bil0 za slovenske organizacije pomembno, če bi se združile. Ta nasvet našega glavnega tajnika naj bi se odobraval pri vseh in tudi postal na konvencijah v debati Kolikega denarja gre vendar za pošto in železnice itd Po mojem mnenju bi zadostovala tri društva. Potemtakem bi prišel asesment jako nizko in je le delegatom pri poročati, da se te misli bolj oprimejo. Pozdrav rojakom! I. R. maja t. 1. govoril Evgen Debs in sicer je imel jako zanimiv govor in je le za obžalovati, da se ni shoda njegovega več Slovencev udeležilo kot — jaz in moj mož. Verskega fanatika naši rojaki hodijo v cerkev poslušat, čeprav že stoletja vedno eno in isto pridiguje-jo, a delavskega vodjo za slišati jim ni mar in to pove vse. Seveda socialist Debs “nič ne ve, in nam tudi nernore nič dati”, take in enake odgovore dobiš, če vprašaš rojaka, zakaj ni šel 26. maja poslušat Debsa! Podrobnosti ne morem tu pisati, kar nam je Debs povedal. Navdušil pa je z svojo besedo vse zbrane in rečem le, če bi tak mož prišel na prestol v Washington, se bi nam dosti drugače godilo. Julius Fenny. Sheboygan, Wis. Cenjeno uredništvo: — Potrudil se bom kar najbolj po vedati v “Gl. Sv.” o tukajšnjih delavskih razmerah in nesrečah. 2. junija t. 1. je ogenj izbruhnil v “The Konrad: Schreier Brewing Co.”, katera tvrdka je tudi zve sta oglaševalka “Gl. Sv.”. Požar je zbruhnil ob 3 uri zjutraj. Bil je velikanski; škode je napravil tvrdki Konrad in Schreir do 1 inilion dolarjev. Zgorelo je med drugim $500,000 bušlov ječmena in za $800,000 hmela. Angleški listi so na dolgo popisovali ogenj, vendar se jaz ne bom spustil v detajle. Naj še povem, da človeških žrtev ni bilo. Kar se pa tiče delavskih razmer pa je jako slaba. Nočem zaničevati kot svobodaš in delavec nobenega naroda, a kako Grki same sebe prodajajo je gnusno in za vse nas druge delavce sramotno. Pripetilo se je v mnogo tovarnah, da so prišli Grki za delo vprašat. Ponudili so se za po $1.10 na dan. Delodajalec jim je odgovoril, da nima za nobenega dela Grki so pa takoj po tem odgovo ru z “ceno” šli navzdol in se ponujali za 90c na dan. Ponekod jih bossi iztirajo kar naravnost ven, drugo jih pa izrabljajo in smešijo javno. Dragi rojaki trpini, pomislimo kaj smo in kam nas je privedel ta blažen sistem. Druga kriza nam že na pragu stoji (saj je že sedaj), to se tudi že v Sheboygan, Wis. kaže. Tovarne delajo po 5 dni v tednu, kar se pa tiče večjih podjeti, pa delajo po 3 dni na teden. Tedaj se nam že slaba obeta /za prihodnje predsedniške volitve. Leto 1912 se približuje. Za nas delavce je v prvi vrsti potreba vedeti, od katere stranke imamo kaj za 'dobro delavsko stran pričakovati. Ali od republikanske in od demokraške? Mi delavci glejmo, da se po delavsko pomenimo med seboj in da delavsko stransko volimo. Pozdrav vsem čitateljem “Glas Svobode” in naznanjam tistim v Sheboygan, da so že večkrat kri v0 sodili iz dopisov in iskali za njimi mojo osebo. Zatorej se danes poluoimeno podpišem. «, Js. Malar. Hazzard, Pa. Uredništvo Glas Svobode: — Naznanim par novic iz naše naselbine, ki so pa vse bolj žalostne vsebine. Kar se dela tiče je še nekaj, ker so začeli zopet nazaj skoro. vsi rovi delati, a je tudi tukaj še dosti ljudi, ki nernore j o dela dobiti, torej nikakor ne svetujem ro jakom sem za delom hoditi. Tudi v drugih ozirih se nemorem nič pohvaliti, ker tukajšnji Slovenci se š€ nezavedajo, da so sužni farske bande, ki jih lovi in hodi za njimi, tudi če bi šli na severni rt! Nekaj malo nas je pa vendar, ki se zavedamo kot pravi svobodni delavci in gotovo smo tudi od “pravih” kristjanov prezirani po vseh notah. No, pa ti ljudje so tako in tako nestalni. Enkrat vlečejo sem drugikrat tja le kadar spijejo kak kozarček preveč ječmenovea, potem se jim pa ta prava stran srca odpre in upijejo in obirajo kosti o nas. Pa kdo se za nje zmeni! Tudi moram poročati politično vest, da je v bližini tega kraja 26. Indianapolis, Ind. Uredništvo Gl. Sv.: — Naznanjam žalostn0 vest, da je tukajšnje društvo “Danica” št. 22 S. S. P. Zveze izgubilo enega člana in sicer rojaka Anton Gorenc, star 26 let in komaj 5 .mesecev pri dr. “Danica” in šele 2 leti in 7 mesecev v Ameriki. K društvu je namreč pristopil 12. februarja t. L, umrl pa 27. maja t. L, in sicer je nesrečnež uto nil. V soboto 26. maja se je šel z tovarišem Mr. S. Juhom na kolesih v kopat. Pol ure kasneje je utonil v vodi v navzočnosti Juha in še nekaj drugih Amerikan-cev Govori se, da ga je prijel krč. IV' stari domovini zapušča pokojni mater in sestro. Pogreb mu je priredilo društvo št. 22 S. S. P. Zveze na dan 29. maja ob 4 uri popoludne. Pokopan je na nemškem katoliškem pokopališču. Vsi društveni bratje so se udeležili pogreba in tako skazali dragemu sobratu pokojniku zadnjo čast. Naj počiva v miru v tuji zem- iji! Dragi prijatelj! Iz tega lahko razvidiš, da nesreča nepraznuje in kako dobra so slovenska društva v slučaju smrti, nesreče in bolezni Le naša slovenska društva so zanesljiva in priskočijo takoj članu na pomoč. Pristopaj le k slovensekim Zvezam in Jedno-tam! Zakaj še danes podpiraš angleške zavarovalne družbe? Prepričan sem, da te one le izrabljajo do bele kosti, kadar boš v nesreči in pomanjkanju, te pa ne bodo poznale več, zapomni si to ! Slovenci! Pustimo enkrat za vselej ameriške zavarovalne družbe, ker niso za nas, za delavce, že ne. Kdor pa hoče ta opomin na svoji koži izkusiti, pa naj le poskuša. Prepričal se bo vsaj o resnici. Pristopajte v S. S. P. Zvezo, in tako pokažite tujemu narodu, da se zavedate svoje dolžnosti! Nadalje opozarjam vse člane društva št. 22, da se 11 junija ob 10 uri dopoludne gotovo udeleže v Anton Hvalica dvorani seje. Na prograpiu bo več važnih točk. Pozdrav bratom in sestrem S. S. P. Z. Jos. Pushnar. Rock Springs, Wyo. Cenjeno uredništvo: — Delavske razmere so v tej veliki slovenski naselbini slabe, da ne svetujem rojakom sem za delom 'hoditi. Kar se pa društvenega življenja tiče, pa lepo napredujemo in podporno društvo, ki pripada Slov. Svob. Podp. Zvezi jako lepo napreduje, pa bi še boljše, če bi bile delavske razmere boljše. Gotovo ne more društvo tako napredovati, če se imajo rojaki vedno ozirati na delavske razmere, to se pravi na dnevni zaslužek. Človek, ki redno dela z veseljem prispeva tisti dolar na mesec in če je potreba tudi kak kvoder posebnega a-sesmenta, v časih pa, kot so sedaj Pa .je vsak dolar obrnjen prej dvakrat. Zraven je pa tudi dosti tacih, ki se za podporna društva dosti ne zmenijo in ki žive. tja v en dan, če pa obišče take fante bolezen in nesreča, takrat pa milo tožijo: ah, zakaj nisem stopil- v društvo, ko so me vendar silili, pa nisem hotel! Da, po toči ni vredno zvoniti, tega pregovora marsikateri pred točo ne zapopa-de, se ga pa pozneje toliko bolj zapomne. Imam še v tem toliko za reči, da kdor to čita, in ki še ni v nobenem društvu, da pristopi kam, ker s tem tudi pokaže svojo zavednost in ekonomično stran. Nemorem se tudi zdržati, da se ne bi obdrgnil ob “Am. Sloven- ca”, v katerem se zadnji čas, (po smrti pokojnega Rev. J. Šušteršiča) turnata po opično dva kranjska popa in po svojem pravu udrihata po svobodomiselcih in socializmu, in po vsem, kar ne trobi z duhovniki in zarjevelem, preživetim, rimskim klerikalizmu. Kam bi slovenski delavski narod v Ameriki prišel, če ga bi na eni strani kapitalizm, na drugi strani pa kianjski popje z svojo prodano “vero” in “bogom” cukali in izsesavali (kot t0 z tisoči rojaki tndi delajo), a tiste, nas ki čita-mo “Glas Svobode” in druge napredne liste, nemorejo zavladati in slepariti, kot bi to sami radi. Ta dva kureta vzdihujeta, ker se Gl. Sv. ne da kupiti, za to, ker neusmiljeno in brez pardona odpira vsem slovenskim delavcem v A-mer.iki oči, ker “Glas Svobode” je tisti list, ki bi rad tistim, ki sedaj ne vidijo, oči odprl, in tistim, ki z odprtimi očmi gledajo izrabljanje duhovnikov slovenskega naroda, pa oči zatisnil., Batine, ki jih daje s svojo lepo pisavo “Gl. Sv.” so bolj hude. kot vse blatno pisarenje Amerikanezarja čez ljudi, ki se s poštenjem lahko ponašajo ! Tisti barabeži tudi čvekajo, da Martin ni delavec. (?) Vprašam ju, koliko sta ona delala že v svojem življenju? Potem pa še g. Sojar pišejo, da Martinu bisaga ni nikoli polna. Mi vemo, da čez farsko bisago jo ni in sedaj ti mameluki predbaei-vajo poštenemu delavcu fehtari jo! — Logika — ampak rimsko-kranjska! Druge dopisnike pa poživljam, da se tudi kaj oglasijo in malo jeziček popom zavežejo! Pozdrav vsem svobodomislecem in tistim, ki agitirajo za “Glas Svobode”. Fr. Burnik. Cleveland, O. Cenj. uredništvo Gl. Sv.: — Kakih posebnih novic nimam za poročati in bom poskušal raje malo popisati občni vsestranski napredek mesta Cleveland, kate ro je dan za dnem večje in bogatejše in tudi veliko mestno-prole tarično. Zadnje posebno. Morebiti je malo mest, kjer bi ambulance tako letale ko v Clevelandu. Nad polovico nesreč ni objavljenih in znano je vsem Slovencem, da večje tovarne sploh ne puste, da bi se o nesrečah in njih početku v tovarnah pisalo. Posebno trustov-ska ‘'American Steel Wire Cö.” je ena tistih, ki vse nesreče “za se” obdrži in je bilo enkrat že bossöm naročeno, naj 'delujejo tudi na to, da delavce te tovarne (ki so malo manj kot sužnji) vse, kar se dogodi “kaj tacega” v tovarni, za se obdrže. To bi se že dalo, če bi tovarna dala kako pošteno odškodnino, a tega ravno nepo-znajo. Saj je še vsem v spominu, ko je avstrijski konzul v Clevelandu, Ludwig po imenu, povzročil veliko senzacijo v angleškem časopisju, ker je dognal in imel dokaze, da družba, Am. Steel W. Co., namreč ne plača več za svojega mrtvega delavca ko — $50. In to je največja svota! Samo to pomislimo pa uvidimo takoj, kaj pomeni, če imajo kapitalisti vse na svoji strani, policijo, sodnike, časopisje, da, posebno časopisje. Temu zadnjemu Američan optimistično vse Verjame, je ta vera optimistična pravim, a je le vera. In tako delaš v tovarni dan za dnem ali noč za nočjo in premišlu-ješ. komu in zakaj? Iz prostora izgine nekega dne ta in oni tovariš in še ne zmeniš se dodobra, ali ga je vzela smrt ali kaj, pa že drugi sedi na njegovem mestu, dokler tudi tebe ne pobere . . ■ —■ Če gledam velikapski obseg kapitalizma, ki mu gre vse na roko, pa si mislim, socialistične ideje se bodo le z velikanskim delavskim bojem mogle le uresničiti v Ameriki in ta boj nas čaka. Rečem vam toliko, da angleški ameriški delavec je salamensko o-mejen. ,Ti ljudje nimajo smisla za socialne reforme, čeprav so bolj od morečega sistema dvajsetega stoletja stiskani kot kak drug narod. Potem pa še na “inozemce” s takim pomilovanjem gledajo! Bog jim grehe odpusti! Hugo T. I Vsak slovenski delavec I | mora citati svoje glasilo | ’ t. j. “Glas Svobode!” 1 Najstarejša slovanska tvrtka EMIL BAfHMAN 1719 So. Centre Ave,, Chicago, III. Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, uri tem pa zelo zmerne cene. Neštevilno zahval in pripoznanj jamči ca pristnost in okusni izdelek naročenih potrobšCin. Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik. The Konrad Schreier Co, Sheboygan Wis. ♦ Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah. Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarne je najboljše. NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca sodovioe mineralne vode in drugih neopojnih pijač, 82—84 Fisk St, Tel. Canal 1405 Prvi znak jetike. Jetika, ta grozna morilka umori tisoče ljudi vsako leto, in ni ozdravljiva, ee se jo ne začne zdraviti takoj ob pojavu. Vsi zdravniki si izrekajo, da se jo ozdravi, če se zdravljenje začne ob času? Eno od prvih znamenj pojava jetike je: BLEDA BARVA. Taka bledota se na ljudeh hitro zapazi, seveda nobeden noče niti misliti, da je to znamenje jetike. Bledi ljudje vejo, ali bi morali vedeti, da je njihova kri iz ustroja, da ne vsebuje dovolj množine malih rdčeb telesc, kateri so krvi potrebna, da da človeku potrebno moč in gorkoto in zdravje. Koža začne počasi zgubavati svojo prejšnjo barvo in postane bleda, rumena ali siva. Živci in glidi v svoji moči padejo, želodec noče več delovati, sploh celo telo gre počasi navzdol. Postane potreba, da se pridobi telesu nove, zdra-vejše krvi — cisto, rdečo kri, — ampak to se ne more pričakovati od želodca, ki ne dobi dovolj zdrave hrane in dokler niso vse slabe tvarine odstranjene in še le potem je za prir čakovati, da se začne slaba kri spreminjati v dobro kri. Mi vemo samo eno pomoč, ki je v stanu to spreobrnite v krvi povzročiti. To je: Trinerjevo (ameriško zdravilno grenko vino. Ta pripomoček je narejen iz bogatega , rdečega vina in naturnih zelišč, najpazljivejše preiskan in da najboljši dobiček telesu, želodcu in bo zopet vse organe privedlo v naravno redno delovanje. Ti boš zopet lahko jedel in tudi lahko prebaval svojo brano. Tvoja kri bo postala zopet čista in močna. Tvoja barva obraza bo postala zopet zdrava in sprejela naravno obliko. In naj bo vzrok tvoji ble dati kakršen ee, rabi le vedno za odpravo Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. JOSEPH TEINEE’8 1 REGISTERED Zguba teka, Neredna prebava, Slab počntek po jedi, Nenavadni krči, Vroč glavobol. Trganje po glidih, Zaprtje in krči, Zguba moči, Zguba energije, Nekatere ženske bolezni in bljuvanje. je le nekaj bolezni, ki se odpravijo z pitjem Trinerjeve ga zdravilnega am. grenkega vina. To zdravilo je dobilo zlato kolajno na razstavi 1. 1909 v Seattle, zlato kolajno in grand prixe (najvišje odlikovanje) na razstavi v Londo nu in Bruseljnu leta 1911. V PRODAJALNAH, GOSTILNAH IN LEKARNAH. JOS. TRINER Kemični laboratorij 1333-1339 So. Ashland Ave. Chicago, 111. m liJjAS SVOBODE |"rAZNO IN DRUGO j Na tri leta ječe in na smrt obsojen. Delavec V. Bunde je u-strelil na tatinskem lovu nekega vojaka iz Doberitz na Nemškem. Berolinsko sodišče ga -je obsodilo radi tatinskega lova na 3 leta ječe; radi umora vojaka pa na smrt na vislicah. Župan v Čedadu, odvetnik Bro-sadola, ki ga tudi v Gorici dobro poznajo, je bil odstavljen, ker ni hotel pri seji deželnega sveta glasovati za to, da se spomin 50-letniee združenja Italije proslavi z dobrodelnim činom. Z Brosado-lom je potegnilo še nekaj drugih članov deželnega sveta, ki so se vsi izrekli za papeža ter želeli, da bi bil zmagal in zavladal Italiji papež. Lep patriot! Šornova obsodba potrjena. Poroča se, da je kasacijsko sodišče zavrnilo ničnostno pritožbo župnika Šorna z Belih Vod, ki je bil zaradi nenravnega občevanja z osebami istega spola obsojen na eno leto ječe, in potrdilo prvo sodbo. Vprašanje je seveda, če bo Šom to leto odsedel, ker se splošno čuje, da njegovi “prijatelji'’ že dobivajo pisma od njega iz Amerike. Med poljsko socialno-demokra-tično stranko in židovskimi separatisti je trajalo šest let najhujše nasprotje. Zdaj so priznali separatiste kot enakopravno stranko poleg poljske in rusinske socialno-demokratične stranke. Vsled tega so separatisti preklicali v 3. lvovskem okraju kandidaturo proti dr. Diamandu. Lepa izobrazba mladine v Avstriji. Domobransko ministerstvo je odredilo, da bi bili vsi profesorji in strokovni učitelji, ki so dolžni udeležiti se vojaških vaj in ki poučujejo na šolah, na katerih je vpeljan fakultativen pouk v streljanju, združeni v velikih počitnicah pri vojaških vajah v posebne instrukčne kurze, v katerih bi se vadili za pouk v streljanju. — Za srednješolsko učiteljstvo se porajajo vedno lepše perspektive. Pedagogiji se odpirajo nova polja! Francoski duhovnik — porotnik. Odkar se je" država od Cerkve ločila, se je letos prvič zgodilo, da je bil na Francoskem za porotnika francoski duhovnik izžreban. Državni pravdnik je sicer temu ugovarjal, a sodni dvor je odločil, da je duhovnik popolnoma upravičen se _ posluževati porotniške pravice, ker ne izvršuje nobene državne službe. Prodajalci deklet. V Bukarešti je prišla policija na sled prodajalcem deklic, ki so raztezali svoje delovanje po vsi Romuniji. — Privabljali so mlade deklice v Bukarešto pod pretvezo, da vstopijo v neko podjetje kot šansone-tke. Takoj pa, ko so prišle dekli-1 ce, so jih prodali v razne tolerančne hiše. Prodajalci so imeli tudi zvez© z učitelji plesa, ki so jim prodajali blago. Zaradi tega je dala policijska prefektura zapreti vse plesne šole v Bukarešti. Do sedaj so zaprli 12 prodajalcev deklic. Tudi katoliška cerkev postaja moderna in napredna, kar z veseljem pozdravljamo. Preje za zlodja niso hoteli cerkveno pokopati samomorilcev. V zadnjem času so se pa v tem pogledu zelo poboljšali. Pred kratkim je skočil v samomorilnem namenu v bližini Šukljetovega gradu na Kamnu v Krko nek starček po imenu Škr-janc. Prepeljali so ga v Kostanjevico in ga cerkveno pokopali. Pred par d'nevi se je bivši brus-niški učitelj Zupin obesil v hipni blaznosti pri Devici Mariji v Polju. Pokopali so ga cerkveno. U-parno, da bodo od zdaj zanaprej vsakega samomorilca pokopali cerkveno,- neglede na to, če je bil v oskrbi usmiljenih bratov in ne če ima kje kakega sina za organista ali ne. Saj so menda prepričani, da ni nihče, pa prav nihče v tistem momentu pri zdravi pameti, ko vzame sam sebi življenje. Mednarodna telovadna tekma v Turinu. Velika tekma na mednarodni telovadbi povodom italijanskih jubilejnih slavnosti v Turinu je končala 13. z. m. pop. in je zvečer jurija prisodila: prvo mesto Čehom, drugo Francozom, tretje Italijanom, četrto Slovencem, peto Luksemburžanom, šesto Belgijcem, sedmo Hrvatom, osmo Rumunom. Slovenci so zao- stali za Italijani za 18 točk, a u-važevati treba, da so pri Italijanih telovadili tudi vojaki. Vseh Sokolov v kroju je bilo v Turinu okolo 300. Grozno babjeverje ogrskih kmetov. V vasi Karamsebes na Ogrskem je divjala lansko leto živinska kuga in napravila posestnikom ogromno škodo. Naenkrat se je razširila po vasi čudna vest, da hodi prejšnje leto umrli kmet Fr. Kapus po noči v vas. Zastruplja vodnjake in širi kugo po vasi Kmetje so šli nekega dne na pokopališče, odkopali grob Kapusov in razrezali že na pol strohnelo truplo na drobne kose. Srce, jetra in pluča od mrliča so pa vzeli s sabo j in razdelili v lcoš-čekih po vasi, da jih nosijo vaščani kot škapulirje v obrambo nočnega strašenja in kuge. Razbojniško razpoložen filozof je dr. Krek. Ta pop je imel v Ljubljani v.“Unionu” shod, na katerem je tako razbojniško hujskal klerikalce na naprednjake, da je moralno državno pravdni-štvo cele dele njegovega v “Slovencu” priobčenega govora zaplenilo. Klerikalne bataljone obljublja pripeljati nad naprednjake, da jih prevzame tak strah, “da bodo imeli zavese na svojih oknih ter da se bodo skrivali po luknjah in kotih, kjer sicer prebivajo njihovi psi”. . . Če bi šlo po njegovem, bi zadivjalo po Sloveniji mesarsko klanje . . . Tako “uči” ljudstvo katoliški duhovnik, semeniški profesor Krek! Veselo vest sporoča “Tagespo-šta”, vest, ki bo vzbudila gotovo veliko senzacijo v celi Kranjski deželi. “Tagespošta” poroča, da se bo deželni glavar Franc pl. Šu-kl.je poročil in sicer s hčerjo dunajskega nemškega gostilničarja Stelzerja Sicer je Franc pl. Šu-klje že poročen, a bržčas mu je škof izposloval dovoljenje, da sme imeti dve ženi. Ne smemo se čuditi, da si je deželni glavar vojvodine Kranjske, dvorni svetnik Franc pl. Šuklje izbral hčerko demokratičnega gostilničarja za drugo soprogo. Šuklje je velik prijatelj dobre kuhinje, žrtvuje dobri kuhinji če treba celo svoje velearistokratsko prepričanje. Kranjska dežela bo lahko ponosna, da ima dež. glavarja, ki ima dve ženi. Upamo, da bo Šuklje pri prihodnji procesiji z obema nastopil! Stoletnica kranjskega požara. Dne 18. maja t. 1., je preteklo sto let, ko je strašen požar vpepelil kranjsko mesto Kranj. Izbruhnil je ob 142. uri pop. v sredini mesta, v hiši štev. 16, v bližini dav-karjevega stanovanja. (Sedaj ima še hiša za “Ljudskim domom” št. 16. Med ljudstvom je pa še vedno razširjeno ustno izročilo, da je nastal požar v Schiffrerjevi hiši, pri “Šmonu”, sedaj last g. ! Šinka, ko so ravno cvrli krofe in se je po nesreči mast vnela). Močan veter je hitro razširil ogenj, tako da je pogorelo v dveh urah mesto, kokriško predmestje in tudi onostran Kokre ležeči vasi Huje in Klanec. Mesto je takrat štelo 263 hiš, od teh je požar razdejal 184 hiš in 11 pristav zunaj mesta, napolnjenih z žitom in klajo. Če pomislimo, da so bile tedaj hiše še deloma lesene, pokrite s slamo in deskami, da niso bile ločene z ognjepažem, da niso imeli ljudje na Gorenjskem nobenih ognjegasnih naprav in da leži mesto visoko nad rekama Kokro in Savo, tedaj razumemo, zakaj da je požar v kratkem času napravil tako veliko škodo. Ker je dalje veter pihal proti severu in severovzhodu, je ostalo savsko predmestje nepoškodovano, nadalje tudi župnišče in grad. Pač pa so zgorele kape pri vseh cerkvah. Slednjič trdijo nekateri nevešči in površni zgodovinarji-no-vičarji, da je ta požar uničil mestni in župnijski arhiv, res pa je, da je prvi deloma pogorel že koncem srednjega veka, deloma leta 1749, ista usoda je doletela žitp-nijski arhiv Dočim je požar leta 1749 zahteval dvajset človeških žrtev, so bili ljudje leta 1811 o-preznejši, tedaj je zgorela samo ena stara žena in več glav živine. Tudi sta rešila tedanji župan Sca-ria in poveljnik žendarmerije knjige in blagajno iz davkarije. Ko so v Ljubljani zvedeli u požaru v Kranju, so takoj poslali na pomoč 250 konjenikov, ki so celo noč pomagali nesrečnim pogorel-cem. Škodo, ki jo je naredil požar,. so cenili na 300.000 frankov. ( RAZNO IN DRUGO J Prvo pomoč je prinesel Kranjcem intendant Gorenjske Basel-li, dalje je darovala francoska vlada 6000. frankov in cesar Napoleon je poslal 30.000 frankov, tudi so došli iz vse Kranjske denarni prispevki, drugi dobrotniki so pa pomagali ponesrečencem z živili, obleko in stavbenim mate-rijalom. čudež kali? Nekaj mesecev že spi neki 29 letni ruski kmet. Obtožen je bil, da se je leta 1908. u-deležil nekega razbojniškega napada ter bil radi tega v zaporu v •Jekaterinoslavu. Tam je zaspal, padel je v komatozno spanje. Oči in usta je imel zaprta. Ves trud, oživiti ga, je bil zaman. Po 15 dneh letargije, ves ta čas ni nič jedel in nič pil, se je kar nakrat vzdignil, izmolil je molitev ter zopet zaspal. Potem so ga prenesli v bolnišnico, kjer se nahaja sedaj. Hranijo ga na umetni način. Spodnji del njegovega telesa je popolnoma neobčutljiv. Zdravniki pravijo, da četudi ne more o-ni seljak govoriti in gibati se, vendar vse sliši in ve vse, kaj se govori okoli njega. Nezaslišano izrabljanje spovedi. Med Žužemberkom in Trebnjem se nahaja fara Dobrniče. Kakor v mnogih kranjskih farah, živi tudi tu popolnoma nezavedno, do mozga in kosti klerikalno ljudstvo, ki v svojih duhovnikih vidi nekakega polboga. Pa kako naj bi bilo tudi drugače! V celi fari ne najdeš naprednega lista; vs0 svojo duševno hrano sreblje to dobro verno ljudstvo le iz laž-njivo-hinavskih klerikalnih listov, največ iz smradljivega La-žiljuba. Kakih par let pase in striže Dobrničane župnik Kralj, to je oni alkoholu udani človek, ki je pred nedavnim časom v cerkvi z revolverjem žugal fantom, ker se na njegov ukaz niso hoteli med cerkvenim opravilom odstraniti s kora. Pa preidimo k stvari! Na večer pred praznikom sv. Jožefa podala se je neka žena iz Zagorice v farno cerkev, da bi opravila velikonočno spoved. — Med drugim potožila je spovedniku Kralju tudi, da se jako nesrečno čuti, ker bog ne blagoslovi njenega zakona z otroci. Župnik jo začne s sladkimi besedami tolažiti ter jo povabi, naj pride po spovedi k njemu v župnišče, on da ji hoče dati “r’cnije” zoper jalovost. Ko se je žena po opravljeni spovedi še nekoliko pomudila v cerkvi, se nič slabega sluteč poda k župniku v njegovo stanovanje po obljubljene “r’cnije”. Ko stopi v sobo, zaklene župnik hitro vrata kaj je dosegel, po tem se različno govori. Toliko pa je žena že mnogim povedala, da se je skrajno nesramno obnašal' proti nji. Po težkih duševnih bojih je vso stvar razodela svojemu možu. Po vsej pra-v:ci do skrajnosti razjarjeni mož jo je hotel v prvi razburjenosti spoditi od hiše; od tega sklepa je na prigovarjanje sosedov odnehal, zaklel pa se je, da pri spovednicah ne bo imel nikdar več opraviti — Taki ptički so toraj ti “božji namestniki”, ki v svojem napuhu in brezmejni domišljavosti kaj radi trdijo, da so več kot Marija in angelji.- Vse dobro, če je konec dober. Ti nesmeš obupati," če gre vse proti tebi. Bili so ljudje, ki so izgubili vse, tudi vse upanje, a kakor hitr0 jim je posijal zopet žarek sreče, samo-energija se jim je povrnila, in življenje so pričeli z novo močjo in lepšim upanjem. Če te vzemirja kaka kronična bolezen, kateri ne pomagajo nobena zdravila, se ne smeš nikoli udati in misliti, da je neozdravljiva. Če pa je bolezen or-ganičnega in živčnega značaja in ti še nisi poskusil Trinerjevega a-meriškega zdravilnega grenkega vina, ne odlašaj tega. Poskušaj ta pripomoček, zakaj ono mnogokrat ozdravi in sicer ravno take ljudi, ki so bili prepričani, da so v svoji bolezni neozdravljivi. Ta pripomoček bo dal živcem novo moč in celem telesu drugo kre: post in vse organe naredilo za to, za kar so v resnici. Rabi ta pripomoček v slučaju zgube teka, nervoznosti, prehlajenja, zabasa-nosti krčev, glavobola, križnih bolečin in vseh slučajih želodčnih bolečin, Za dobiti v lekarniških prostorih. Jos. Triner, 1333 — 1339 So. Ashland ave., Chicago, 111.. - JUNIJSKA RAZPRODAJA. - V naši trgovini je vedno najboljše in .pri nas 'kupujejo, so vedno z kupljenim Oglejte si našo moderno urejeno mesnico, v tretjem nadstropju. Tukaj navedemo le nekoliko cen: Ožgana California šunka, funt............ 8c Pork Kidneys, funt..................... 10c Sweet Pickled Salt Pork, funt....... 12V2C Moka — Lurie XXXX ali Ceresota moka 1 osminko soda ................ 67c Riž ali Barley, za funt................. 4^c Najboljši oves, 6 funtov po............. Ilc Fancy Navy fižol, 5 funtov.............. 19c Postum Cereal, veliki zavoji............ 23c Sveže rumeno “corn meal”, 6 funtov 10c Grape Nuts, zavoj....................... 12c Nemška sladka čokolada Vi funta... 5c Sadni dželi, 5 funtov................... 21c Country Gentleman Sugar Corn; zavoj ............................. 12c Dobre breške, funt...................... 10c Grade Baked Beans, zavoj................ 10c Cambell’s Soup, zavoj................... 10c Bordens Peerless mleko, 3 zavoji..-.. 25c Najfineji sir, funt..................... 39c • j Najboljši Elgin maslo, vsak dan sveže, funt samo .......................... 25c najceneje blago in zadnje mode. Tisti ki zadovoljni. Postanite tudi Vi naš odjemalec. Makaroni, veliki zavoji, funt.......... 25c Fin grah, Forest Queen imenovan, zavoj ........)..........;_____ 7i/„c Dunbar čaj, navadno 12c, sedaj...... 7c Čisti tomejto, steklenica ............. 9c Mustard in Mason Jar................. 7i/2c Swiftov Beef .......................... 33c Sladko maslo, vsak dan sveže........ 26c Gingham, prve vrste delo, navadna cena 10c, pri tej razprodaji yard samo. 6%c Mizna oljna pogrinjala, 1)4 yarda široka, najboljše kvalitete, črni in svetli, pisani, navadna cena 22c, sedaj yard....... 12y2C Posteljne rjuhe, 72x90, najboljše blago, navadna cena 58c, sedaj samo........... 39c Otročje perilo — Velika zaloga otročjega perila, posebno “babyblankets” so pri tej razprodaji po ceni komad............. 45c White Indian Lion (beli Indski lev), 40 inč. širok, posebno dobro blago, pri tej razprodaji yard samo......................... 7%c Lepo blago za zagrinjala, yard širokosti, švicarsko delo, lepi okraski, prej 12Ve«, yard sedaj samo ............................ 7%c Naše blago ne najde konkurence, ker je dobro in ima nizke cene. Se priporoča. \m a a a a a a a a a a a a a m a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a m a a a a lil “Severov Želodčni Grenčec mi je povrnil slast in očvrstil zdravje”, nam je pisal g Fiank iaropsič, Fort Smith, Ark. “Piiporočam ga vsakomur, ki trpi na želodčnih nerednostih.” Kar boste jedli, vam tekne in koristi» ako boste pred jedjo užili popitek leka Severov Želode n Grenčec. Krepi slaboten želodec. Nareja zdravo slast. Podpira prebavo. Prepreča zapeko. Povrača izgubljeno moč okrevancem. Cena $1 OO ll Ali ste nervozni? Hitro razdraženi? Razburjeni? Ali vas malenkosti vznemirjajo? Ali se strašite? Ali hodite počivat in vstajate utrujeni? Nič vam tako zelo ne pomore, nego Severov Nervcton. Izkoreninja nepriliko, teši razdražene živce, krepi živčniustroj in zagotavlja pokojno, telo poživljajoče spanje. Cena $1.00 Da ne bode prepozno! Obistne neprilike utegnejo ostati dolgo časa neopažene za bolnika, dokler se ne razvijejo doresne stopnje. Da ohranite obisti Zdrave, uživajte Severovo Zdravilo za Obisti in Jetra. To je pravo zdravilo za bol v hrbtu, jetrno o-bolenje in slabotpe obis i. Nerednosti v vodnih izločilih se odpravijo po de:ovanju tega leka. Steklenici po SOc in $1.00 Vedno kupujte samo Severovih Zdravil. Lekarulki In trgovci z lekl jih Imajo na proda}. Ne vzemite nikdar drugih zdravil. Če ste v dvomu glede svoje bolezni, pišite na naš Zdravniški oddelek. W. F. Severa Co. CEDAR RAPIDS IOWA Luteranska doba na Slovenskem. n. Spisal dr. K. Slane. se dali pogovoriti. Pod Bockay in V podrobni popis tiste dobe, ko je cvetelo luteranstvo, se zaradi pomanjkanja prostora ne morem spuščati, ali reči se mora, navdušenje za pridobitev večje omike bilo je tedaj močnejše, kakor je zdaj v naši dobi. Dosti so morali slov. plemiči dati tudi svojega premoženja za vojno proti Tur kom, ali davkov na dvor deželne ga kneza, ali vzlic temu so za slovenske knjige, ustanovitev šol i meli zmiraj radodarne roke. Bil je za naš tedaj še precejšnji, vsaj pa toliki narod, kakor je bil ma-djarski velik čas; kdo ve, če bi ta čas ne bil popolnoma naše ple menitaše in meščane spravil do tega, da se popolnoma in trajno zavejo slovenskega svojega rodu ter bi, hranivši svoje dežele tako, da bi lahko naprej doma ostali, postavili naš in hrvaški narod na stališče, kakor ga zavzemljejo danes Madjari. Imeli so v svoji sredi najboljše vojskovodje teda nje Avstrije, imeli v rokah de narne moči naših dežel, krepkega vojaka v slovenskem in hrva ■ škem kmetu, merodajni so bili v turških bojih, ali upogniti so se dali po deželnih knezih in njiho vih svetovalcih, k0 so Turki ne hali prihajati v deželo, ko so kmeti se umirili. Največ vpliva v tem oziru pa je imel bavarski knežji dvor, iz katerega je bila soproga deželnega kneza Karola II. Ta Bavarka je bila duševni voditelj protireformacije, iz Bavarske so poslali jezuite v deželo, — ta kneginja je silila svojega soproga, da je preklical v verskem oziru luteranom dahe obljube, po kojih so imeli plemenitaši in meščani prosto pot, si cerkve zidati in šole ter luteransko veroizpovedanje po augsburški konfesiji negovati. Legli so v grob He.rbart Auersperg, koncem 16. stoletja v junaškem boju pri Budački blizo • dolenjske Vinice na Kolpi, Hans Ungnad na Wiir-temberškem in drugi trdni možje. Ko se je 16. stoletje proti koncu nagnevalo, bili so stari naši boritelji za luteranizem že v grobeh, mlajši pa so le redko kakega pogumnega človeka v boj postavili Tedaj je pri nas žq moč plemenitaškega stanu precej pešala nasproti oblasti deželnih knezov, in da si ohranijo le-ti svoje gospodarsko stališče, so postali prijenljivi. In zraven so jim pisali pomirliva pisma luteranski teologi, katere so za svet vprašali, kakor dr. Jakoba Andreja v Tubingu, ki jim je med drugim pisal: “S silo se ne smejo gosposki zoperstavljati, ker, če se mora boga več ubogati, kakor ljudi, je vendar po luteranski veri dolžnost, da se v vseh političnih stvareh gosposki pokorijo. V potrpežljivosti je trpeti vse hudo, resnico pa zmiraj kviško držati in to v očigled temu, 'da Turki večjo svobodo v verskih rečeh -puščajo, nego papeževi prijatelji”. “V . tem, — piše zgodovinar Loserth, — da so ti ‘dobrosrčni kristiani’ v innerosterreichu te nauke od besede do besede jefnali, leži tudi vzrok njihovega toliko zdajšnjim ljudem nerazumljivega propadanja in zatona.” — Avstrijske deželne kneze je katoliška cerkev posebno podpirala, da zaduši luteranizem pred uhodom v Italijo in ti so to pomoč izrabljali v dosego absolutizma, t. j. njihove neodvisnosti od deželnih stanov; Tako je roka roko umivala. (Habsburžani so bili vedno skozi vso zgodovino te kraljeve družine podporniki papežtva, v njem in kat. duhovniki so vedno videli najboljšo moč za prestole kraljev ) Deželni knezi so sedaj jezuitom dali prosto pot in ti so silo rabili. Povzročil so poulične pretepe med katoliki in protestanti v Gradcu, Mariboru, Cel ji, da dobijo priložnost, deželnemu knezu svetovati, naj da zapreti luteranske cerkve; ovad j ali so luterane, kar se je dalo, kot kne-ževe sovražnike. — Madjarski protestantovski plemenitaši (ti so bili Calvinisti, po Calvinu, švicarskem reformatorju tako imenovani in so imeli med drugem verski nauk, po kojem se je smelo nepravični gospodi v bran postaviti) so s Turki, ki so to stoletje seveda tudi v njihovo deželo prišli včasih, mir sklepali. Turki so Bethlenom proti Rudolfu II. in papežu se je to storilo. Branili in ubranili so Madjari svoj protes tantizem ter svojo politično konstitucijo proti španskemu absolutizmu kraljev in papeža dalj časa. Še danes je do 3 milione protestantov na Madjarskem; ali kar je glavno, najboljše duševne mo či tedanjega časa so ostale doma in ni se jim bilo izseliti/ in tako se ni moglo toliko tujih ljudi privleči v madjarsko deželo. Ves ča# naprej vidimo Madjare trdne in merodajne v svoji hiši in danes celo. Naši in drugi avstrijski pleme nitaši so bili augsburške konfe-sije. Ta konfesija pa je učila, kakor smo gori citirali po dr. An-dreatu popolno pokornost knezu. To so deželni knezi vedeli. Ali bojazen, da se tudi slovenski posvetni stanovi s Turki združijo, jih je napotila, da so še o.jstrejše proti luteranom postopali in preklicali, kar so prej dovolili. Pa na Kranjskem bi še ne šlo tako hitro s pokatoličenjem, ko bi proti koncu 16. stoletja deželni knez ne bil Ljubljančanov si z novimi privilegiji pridobil, ki potem niso Tomažu Hrenu, tedajne-mu ljubljanskemu škofu, v njegovem delu proti luteranstvu dosti ovir stavili. Ta Tomaž Hren je bil luteranskih starišev sin. 0-če je bil bogat ljubljanski trgovec. Tomaž je bil do 24. leta sam luteran ter študiral posvetne nauke. A mož je hotel kaj veljati, uvidel je, da na Slovenskem zopet katolicizmu rože cveto, pr obstopil je 'h katolicizmu, postal bogoslovec, in ker tedaj ni bilo kaj prida glav med katoliškimi bogoslovci, postal je precej mlad škof. Hren je poklical jezuite na Kranjsko in proti luteranstvu silo rabil. Deželni knez ga je kolikor mogoče v tem podpiral. Razbil je sam oltar v luteranski špitalski cerkvi v Ljubljani. S silo je preganjal luteranske duhovnike ter šolnike, učitelje, in ko je videl, da se mu s silo od strani plemenitašev, meščanov ne odgovarja, — dobil je večjo korajžo, — zaprl je cerkve, sežgal luteranske prve slovenske knjige in zapiral žene in može, ki se niso dali pokatoličiti. Seveda, da ni pustil pokopati luterana na katoliškem pokopališču, da- je luteranska pokopališča dal zakleniti to se samo ob sebi razume/ Tudi luteranski grobi so se odpirali in mrliči na prosto metali. Metali so katoliški duhovniki, ko so zopet korajžo zadobili, luteranske mrliče čez zidovje pokopališč. To vse je še bilo milo. Drugod je protireformacija mesarila, jezui-tje pa veselo zraven ploskali. (V tem boju jedne vere proti drugi se vidi, koliko je kaki veri na tem, kar 0 ljubezni do bližnjega, kar o tem uči, da se mora v miru in v spravljivosti živeti. Tista vera, ki ima več gospodarskih moči v svojih rokah, tista zmaga v tacih bojih). Tako v prvi polovici 17. stoletja pri nas na Slovenskem luteranizem tla zgubi. Čez 100 let bilo je Slovenstvo luteranske vere. Kmet, meščan, plemenitaš, bil je pri nas luteran. Malo število ljudi, je bilo katoliško ter malo število katoliških duhovnikov in ti še brez posla. Gorenjski kmet, danes vzor “katolika”, ki vse v farovž znese, bil je strasten luteran; nikjer drugod se ni prigodilo, da bi bil kmet rajši se izselil, kakor luteranstvo popustil; na Gorenjskem se je to dogodilo; dosti luteranskih gorenjskih kmetov je šlo v 17. stoletju na tuje. Pa tudi drugod je bil naš kmet vnet luteran. Če se pomisli, da ta naš kmet dotlej ni imel nobene šole, kakor ono hu dega življenja, potem je to znamenje, da naš kmet tudi v verskih rečeh sam misli, če ga gospodarska reva misliti sili. Na Dolenjskem še danes zovejo Jernej “luteransko vas”. (Dalje prih.) ic, ali smo pa Clevelandčanje tako leni, da se nezmenimo popolnoma nič za ves ostali svet? Težko bo to, vendar pa tudi vzrok malo pojasni. Dopisnik iz Cleveland mora vedn0 gledati na sto strani, prej ko zapiše to ali ono. Temu je Pa krivo tisočbarvo mnenje clevelandskih Slovencev, kateri, če ne bodo te hibe opustili (ker je sama navada), ne bodo, a-li bolje, ne bomo nikoli v pravem pomenu napredovali. Ker se bližajo občinske volitve, se tudi ugiba tja in sem kdo bo kandidat za župana. Gotovega se še nič neve. — Toliko pa je gotovo, da dosedanji župan Baer ne bo več kandidature za župana Cleveland-a sprejel, ker mu “nagaja” zdravje. V res- nici mu je pa policijski štrajk in šef Kobler ogrenil veselje za pri hodnje kandidaturo. Baer je re-publikanc, a demokrati upajo, da se jim posreči dobiti nazaj Cleve land za demokrata, katero mesto je tako dobro zavzemal pokojni Tom L Johnson. Pri volitvah bodo morebiti tu di Slovenci v 23 wardu prvič skupno nastopili in si izbrali kandidata iz svoje srede. Vendar mi je pa danes težk0 govoriti o tej končljivi zadevi, ker politika je posebne vrste polenta, posebno če jo kuhajo polentarji in fržolar-ji. Slovenci so v 23 wardu močni kako pa se bodo tudi politično močni pokazali, pa pričakujmo iz zida, vendar vam pa obljubljam da pišem takoj vsak0 malenkost ki bo vredna tinte in papirja o tej stvari. Optimističen pa vkljub najlepšim planom vsaj jaz osta nem, ker poznam preveč dobro našo kri. Vsekakor je Slovencem v Clevlandu priporočati slogo in skupen nastop, ker čas je, da se kaj ganejo! Drugače se pa delajo tu goro stasne budalosti v zavodih, ki so nekaj časa veljali za pametne in napredne. V podrobnosti se no čem zaradi “ljubega miru” spu ščuvati, kateri je tako potreben Clevelandu! Mesto ima par tira nov, par zgrešnih politikarjev par omahujočih govornikov in ek sistene, nad katerimi saj jaz dvo mim, če so.še pri zdravi pamet Pa ta cel stavek g. urednik se na naša na Slovence ‘da ne bi vi kaj druzega slutili za tem’. Cerkev pa “bussines”, to ste dve stvari, ki spremljajo Cleve landčane “onstran groba tem bi lahko popisal pole papirja Pa se tudi iz skrajne indolence u-maknem končljivem vprašanju in rajši poletim na kak drug pred met Znano vam je tudi gotovo, da se je “čitalnica” iz svojih starih prostorov preselila, pa ne po last-volji in še manj v svoj velik Najboljša gostilna na Blue Island Ave. v Chicagi ]e J. F. Bolek-ova, kjer se toči izborno Schlitz pivo in fina vina. Domača in cenena kuhinja. Kosilo 8 kozarcem piva, vina ali kake druge pijače 20o. Večerja s pijačo samo ISc. Slovenci, pridite in se prepričajte, da je ta gostilna izborna JOE F. BOLEK 1870 Bine Island Avenne vogal 19. ul. GOSTILNA kjer je največ zabav» in največ v Žitka za par centov s biljardno mizo na razpolago. Vse to se dobi v gostilni John Košiček 1807 S. Centre Ave. Chicago, El Telefon Canal 1439. ODVETNIK PATENTI GARL STROVER (Sobe stev 1009) 140 WASHINGTON ST. CHICAGO, ILL Tel, 3989 MAIN Dobra Unijska Gostilna, kjerse dobi mrrel in gorak prigrizek. : Pod vodstvom Jos. S. Stastny 2005 Blue Island Ave. deliká Dvorana za društvene in unijske seje, in Vruga dvorana za koncerte, ženitve in zabave SALOGN z lepo arejenim keglišoem in »ve že Seboeohofen pivo priporoča ANTON MLADIČ, 2348 Blue Island Ave. Chicago GOSTILNA J. J. Vodak in sinovi 1825 Loomis St. cor. 18 Plače Dvorana za zabave in zborovanja Tel. Canal 1386. Priporoča se rojakom v SHEBOYGAN WIS. .groetrijsko prodajalno H Ger lacha, kateri jo vodi že čez 12 let nad vse zadovoljstvoodjemalce-. Naročila nadommzi Frank Pangerce r. H.GERLACH&CO Trgot ci blaga, grocerijsklh potreb ščln, moke in živeža O 2201115th Sl INFLUENCA Pravi “Pain-Expeller” se je izborno izkazal pri nastopu zavratne influence. Glavni pogoj je seveda, da se ga rabi pravočasno, predno nastopijo komplikacije z pojavi vročinske mrzlice. Prva znamenja so navadno bolečine v glavi, v udih, mrzlica, šumenje v ušesih, splošna oslabelost vsega telesa, utrujenost v nogah in stegnih. Ne odlašajte, ampak rabite pri takih pojavih takoj pristni “Pain Expeller”, ker zabranite s tem večtedensko bolehanje. Navodilo za rabljen j e je priloženo vsakemu zavitku. / Varujte se ponaredb. 25 in 50 centov steklenica. F. AD. RICHTER & CO. 215 Pearl St., New York, N Y. N. B. — Richterjeve Congo pilule proti zaprtju. * * * * * * JOHN NEMETH Itikorporiraii pod zakoni države New York. KAPITAL: $25,000.00. Pošilja denar brzojavnim in poštnim potom. Denar, poslan brzojavnim potom je v stari domovini * takoj drugi dan; po pošti deseti dan. * 4* 4* 4* * 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4» ROJAKI SLOVENCI IMEJTE POZOR! Kadar pošljete svoj težko prihranjeni denar vašim milim v domovino ali kako slovensko hranilnico, pošiljajte denarje po skrbni in pošteni firmi John Nemeth; ta znana slovanska firma prejema vsak dan velike svote denarja od Slovanov in z ljudskim denarjem ne špekulira. Prodaja vožne listke na vse linije, ceno. Pišite na naslov. JOHN NEMETH, 457 WASHINGTON ST , NEW YORK, N. Y. JOHN NEMETH, predsednik, bivši c. in kr. konsul. agent. ¡84*4*4*4*4*4*4*4*4*4*4*4*4*4*4*4*4*4*4*4*4*4*4*4* D 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 immki wis, Telefon 630 White. Ni je prijetnejše stvari, kol misel: “Imam denar e v hranilnici” J. F. HALLER GOSTILNA prve vrste. št. DOPISI. Cleveland, O. Uredništvo Gl. Sv.: — Nevem kako je to g. urednik, da se iz Clevelanda tako malo sliši, pa to ne samo v tem listu, temveč tudi v drugih slovenskih listih ni nič. Morebiti manjka no c o H “mlagor”, kot je pisal cleveland ski časopis, temveč iz več kompliciranih vzrokov, katerih prvi je ta, ker je neko popee zažugalo lastniku hiše, kjer je stanovala Čitalnica”, da more “Čitalni-ven spoditi, drugače da prepove šolskim otrokom, da bi pri njemu “kendi” kupovali ... Pa se ne splača govoriti o tem, ker je vse sam dvorezni nož in človek sam neve, komu bi še verjel in kaj je res. Govori se tudi, da je P. obtožil brezverske” Čitalničarje, da so nekateri stoječ na stoleh kazali jezike birmancem oz. njegovemu svetemu opravilu . . . Ne verjamem. Saj on jih ni videl? Ker pravega nevem, tudi (to najmanj) farju ne verjamem! Zdravi! Magnet pivo, mrzel in gorak prigrizek. Domači in importirani likerji. Tel. Canal 8096. 2103 Blae Island Av. cor. 21.St Apolqjp 111. Hillsboro Uredništv0 Glas Svobode: — Tukajšnji delavski položaj je pri starem. Kar se društvenega življenja tiče je še precej dobro. Naznanjam vsem članom društva “Bratska Sloga” št. 72 S. S. P. Zveze, da se vrši v torek, dne 4. julija ob 2 uri popoludne velik piknik in se poživlja vse Slovence in Hrvate, da se bodo piknika v velikem številu udeležili. Vstopnina dolar in pri tem se piva toči zastonj. Za dobro zabavo bo skrbel odbor. Bratski pozdrav! Marijan Sebalj, taj. ITALIJO IN ADR1 JO po stari in zanesljivi nnard črti vstanovljena 1840. Prični i današnjem dnem. 3% obresti INDUSTRIALSAVINGS BANK 2007 BLUE ISLAND AVENUE. Odprta v soboto od 6 do 8 ure zvečer. Ostanek ve c kolt pol iniliona dolarjev. Kašparjeva Državna Banka, -----vogal Blue Island Ave. & 19. ul.- I VLOGE $3,700,000.00 GLAVNICA . $200,000.00 PREBITEK . . $150,000.00 Off{'