D red nI »T« , uprava, Ljubljana, Kopitarjeva i. Telefon 4001—«004 M-eečna naročnina lt Ur, u Inozemstvo ti.50 Ur. — Oek. ra4. Ljubljana 10.650 ta naročnino lo 10.394 ta laierate. — Izključno »ait/jpitvo t -~!ase ls "allje In Inozemstva! OP1 a A. U liano. Bokoplso« ae vatam«. SLOVENEC AHRiL 1V44 ČETRTEK Das harfe Ringen im Osten Erfolgreiche Gegenangriffe zwischen Stanislau und Tarno-pol, bei Brody sowie im Raum von Kowel - Keine besonderen Kampfhandlungen in Italien - 44 USA-Bomber bei Terror-angriff auf Bukarest abgeschossen DNB. Aus dem Fiilirerhauptquarticr, 5. April. Das Oberkonimando der \Vehr-macht gibt bekannt: ttstlich des unteren Dnjestr fiihr-(pii ilie Sowjots mehrere vergeliliche Angriffe. Um eino Einbmrhsstelle wird noch gekiimpft. Zvvischen T> n j e s 1 r und Prutli sind heflise Kiiniple mit an-greifenden sowjetischon Paiizorvcrbiin-ilen im Gango. Aurli von deutsrher Seit« werdon neue Kriiflc in den Kampf ge-worfen. Norillicli .1 a s s y nahnien riiniii-nischo Truppen ein vom Feind stark be-selztes Hiihengeliindo und fiigten den Bnlschevvisten hohe Verluste zu. Itn Raum nordlich TschernowIts kampfte sich eine nordlich des Dnje-s t r stehende deutsche Kraflegruppe vveitcr atif die befohlenen Zicle zuriirk. Kwischen Stanislau und Tarno-pol. sowie iin Raum siidlieh und nord-urstlich B r o d v nahnien unsere Truppen in Gegcnangrilfen zahlreiche Ort-srhaLen und warfen dio Bolschnivisfen mit hohen Verlu^ten zuriirk. Die Ver-teidiser von Tarnopol hielten aucli gostem wieder starken feimllirhcn Angrif-fon stand. Slarke (leutsche Kampfnireervorbfin-de griffen in der vergangenen Nacht den feindlichen Nachschubstlitzpunkt Koro-sten an. Rs entstanden in Bahnaiilagen und im Stadlgobiet starko Explosionen und aiisgcdehnle Branile. Unsere Angrifle im Raum von K o -^iv e 1 gewannen trotz ziihen feindlichen Widerstandes in weilerem Vordringen mehrero Hiihen nnd Ortschaften. Eine Šturnigeschiitzbrigade vernichtete dahni ttlloin 37 fcindlirho Geschiitze. Siidlieh I* I e s k a u brachen ernent den ganzen Tag anhaltende Diirrhbruchs-rersuche der Sowjcts zusammen. Der Feind hatte wiederum schwere blutigo Verluste. Im hohen Norden griffen die Bolsrhe-wistcn im K a n d a 1 a k s e h a-Ahschnitt mehrero Male mit iiherlegetien Kriiften einen unserer vorgeschohenen Stiitz-puukte an. Sie vvurden mit wirksamer Untcrstiitzung durch Stnrzkampffliegcr vet lustreich iabgewiesen. Aus Italien wenlcn ausser erfolg-reichen eigenen Stosstruppunternehmen, bei denen Gefangene eingebracht wur-den, keine besouderen Kampfhandlungen gemeldet. Unsere Fprnkampfartillerie bckampfte bei Tag nnd Nacht das Hatengobiet von Anzio und Nettuno. Bei den Kanipfen der vergangenen Wochen im Landekopf von Nettuno hat sich das Fallschirmjiiger-Lehrbataillon unter Fiihrung von Major Herrmann besonders ausgezeirhuet. Ein Tagcsangrilf nordamerikaniseher Boniherverliando gegen das Stadtgehiet von Bukarest verursachte Schiiden und Verluste unter dor BevSIkerung. Durch deutsche, ruiniinischo und bulga-risehe Luttverteidigungskrafte \vurden 44 feindliche Flugzeuge vernichtet. An dio-sein Erfolg haben rumiinisehe Jagdllie-ger besonderen Anteil. Brilische Storflngzeiige warfen in der letzten Nacht Bomben auf eiuige Orte iin rheinisch-westlalische n Ge-biet. Naeh alischliessenden Meldungen haben sich die gestern bei dem Angriff auf einen norwegisehen Marine-sliitzpunkt gcmcldeten Abschiisse feindli-clicr Flugzeuge auf 16 crhbht. Damit vnirdo etna die Hiillte der Angreilor vernichtet. Strahovalni napad na Bukarešto Berlin, 4. aprila. Danes v zgodnjih popoldanskih urah je prišlo nad romunskim ozemljem do srditih letalskih bojev, ki so se vršili med nemškimi in romunskimi lovci na eni strani ter severnoameriškimi bombniki z močno lovsko zaščito na drugi strani. Sovražne skupine so naletele tudi na močan protiletalski ogenj, ki se je posebno v okolici romunske prestolnice stopnjeval. Severnoameriški oddelki so izgubili, kakor je razvidno že po dosedanjih poročilih, zelo veliko število letal, in to prvenstveno štirimotornih bombnikov. Zažigalne in razdiralne bombe na stanovanjske okraje Bukarešte so povzročile škodo. Bukarešta, 5. aprila. Tukajšnji listi označujejo včerajšnje bombardiranje romunske prestolnice kot nedvomen strahovalni napad. Istočasno izražajo prepričanje, da morale prebivalstva s tem st rahovan jem ne bo mogoče zlomiti. Ravnatelj »Curentulac piše, da so Angloamerikanci bombardirali s peklensko fantazijo ter z nesmiselnim razruševalnim benom. ki ne pozna ni-kakili vojaških ciljev, temveč hoče le še sejati grozo med prebivalstvom. To spada pač k njihovemu načinu voj- skovanja s čim manjšim tveganjem. List predvsem podčrtuje dejstvo, cfa so bili včerajšnji letalski napadi naperjeni /lasti na mestne četrti, kjer prebivajo siromašnejši prebivalci. »Timpul« pravi, da ve, da hočejo sovražniki s temi napadi uničiti živce civilnega prebivalstva. Toda romunski narod ve, kako je treba preprečiti te neupravičene sovražne |>o«kuse. Vse ljudstvo tvori skupno z onimi Romuni, ki so na bojišču, eno liojno črto. List zlasti poudarja, da je prebivalstvo prestolnice odgovorilo na sovražno strahovanje z nespremenjenim mirom in vztrajnostjo. Bukarešta, 5. aprila. Prva poročila pravijo, da je severnoameriško letalstvo doživelo pri včerajšnjem napadu na Bukarešto nove težke izgube. Doslej so dospela poročila o sestrelitvi 44 sovražnih letal, izmed katerih so jiii zbili ">2 romunski lovski letalci, ludi protiletalsko topništvo ter bolgarski lovski oddelki javljajo o uspehih. o katerih pa trenutno še niso dospeli številčni podatki. Na romunskih tleh so doslej našteli razbitine 3b severnoameriških letal. Lažniva Hullova izjava o Schaffhausenu Ženeva, 4. aprila. Severnoameriški zunanji miuisler Hull je sedaj tudi podal izjavo o napadu na Schaffhausen. V njej izra?.a svoje najgloblje obžalovanje in zagotavlja, da bodo odrejeni »čim popolnejši previdnostni ukrepit, da se tako >izogne ponovitvi takšnega nesrečnega primera«. Sicer pa meni llull, da Ik> utegnil plačati škodo iu mrtve ler ranjene s severnoameriškimi dolarji. Kar nas na tej hinavski Hullovi izjavi najbolj zanima, jo naslednji stavek: >Ob izvajanju bombniških napadov proti nemškemu vojnemu stroju je neka skupina naših bombnikov zaradi celega 'kupa okoliščin opustila previdnostne ukrepe, ki so bili izdani za preprečitev takšnih primerov, ter iz. pomote letela nad švicarskim ozemljem na severni strani Rena ter vrgla bombe.< To je značilno ameriški gnil izgovor, ki ne more niti najmanj spremenili že dovolj dokazanega dejstva, da je šlo za enega že običajnih slrahovalnih napadov. Značilna za moralo gangsterjev pa je že razlaga sama, češ da je bilo to storjeno iz pomote. Potemtakem torej niso 6traliovalni napadi na nemška mesta, pri katerih se morijo žene in otroci ter uničujejo nemški kulturni spomeniki in muzeji, nikaka pomota, temveč čisto določena taktika, s katero se popolnoma strinjajo Hull in njegovi židovski svetovalci. Tu se ponovno očituje gangsterska morala teh hinavcev, ki 6_e skušajo z zlaganimi izjavami in obžalovanji oprostiti ogromne krivde, katero so si naprtili s svojim zločinom. Hudi boji na vzhodu Sovjetski vpliv v južni Italiji Milan, 4. aprila. Številna poročila iz zasedenih južnoitalijanskih ozemelj kažejo, da vedno bolj narašča sovjetski vpliv in danes že sprejemajo številne politične stranke navodila iz Moskve, in ne, kot doslej, iz Londona. Moskovska vlada se je ponovno zavzela za obdržanje sa-vojske dinastije in kralja. Italijanski Stalinov eksponent v južni Italiji boljševiški kolovodja Creoli, jc, kakor poroča list »Regime Fascista«, sporočil političnim strankam, da moskovska vlada želi takojšnjo prekinitev napadanja kraljevske hiše. V članku, ki' je bil pri- občen v listu »Unita«, podaja Ercoli smernice za nadaljnje zadržanje političnih strank v Južni Italiii, V članku se bere, da se mora italijanski narod zbirati v sedanjem trenotku okoli kralja in njegovih generalov. Sedaj sta torej kralj in njegov general, ki so ju vse politične stranke napadale in ju ni več nihče jemal resno, našla nenadoma v moskovski vladi novo oporo in pomoč, Moskva vidi očividno v kralju, tako piše »Regime Fascista«, prioravno orodje, s katerim si bo z izločitvijo političnih strank utrla pot za prodor boljševizmu v Južno Italijo. — 01" Revolucija v San Salvadorju Stockholm, 5 aprila. Sansalvadorsko poslaništvo v Washingtonu poroča, da so dospela poročila o revoluciji v San Salvadorju. Govorice, ki pravijo, da je predsednik Martinez zbežal v Guatemalo, doslej še niso potrjene. Poročila, ki so v torek zvečer dospela iz Nicarague v New-vork pravijo po Rcuterjevem poročilu, da je položaj v San Salvadorju resen, ker se nahaja del prestolnice v rokah revo- Uspeini protinapadi med Stanislavom in Tarnopolom, pri Brodih ter na področju pri Kovlju - Nikakih posebnih borb v Italiji - 44 ameriških bombnikov sestreljenih pri straho-valnem napadu na Bukarešto lucionarjev. Baje je zelo poškodovana mestna električna centrala, zaradi česar v prestolnici ni luči. Zagreb, '5. aprila. Uradno poročajo, da so sovražna letala dne \ aprila napadla Brod ob Sovi. Prebivalstvo jc imelo precej smrtnih žrtev. Stockholm, 4. aprile. Po nekem poročilu iz Londona ie tolovajski kolovodja Broz obiavii, da je zahteval mesto v posvetovalnem odbor« UNRRA-je, Fiihrerjev glavni stan, 5. aprila. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Vzhodno od spodnjega I) n j e s t r a so izvršili Sovjeti več brezuspešnih napadov. Za neko vdorno mesto se šc bi-je.jo boji. Med D n j c s t r o ni in P r u-I o m sc vršn boji z napadajočimi sovjetskimi oklepniškimi oddelki. Tudi na nemški strani posegajo v borbe sveže čete. Severno od J a s s v j a so zavzelo romunske čete neko višinsko ozemlje, ki ga je bil sovražnik močno zasedel. Boljševikom so zadale visoke izgube. Na področju severno od Čer no vir se je neka severno od Dnjestr a sln-jefa nemška skupina prebila dalje nazaj na določene cilje. Med S t a n i s 1 a -v o m in T a r n o p o I o m ter na področju južno in scverozapudno od B rodov so naše čete s protinapadom zavzele številne krajo ter so vrgle boljše-vike nazaj i visokimi izgubami. Branilci Tarnopol a so tudi včeraj vzdržali vkljub ponovnim močnim sovražnim napadom. Močni oddelki nemških bojnih letal sn napadli v pretekli noči sovralno oskrbovalno oporišče K o r o s t e n. Na železniških napravah ter v mestu so nastale močne eksplozije in obsežni požari. Naši napadi na področju pri Kovlju so vkljub žilavemu sovražnemu odporu napredovali. Zavzeli smo več višin in krajev. Pri tem je ena sama brigada naskakovalnih topov uničila 37 sovražnikovih topov. Južno od Pskova so se znova izjalovili vos dan trajajoči sovjetski poskusi za prebitje naše bojno črte. Sovražnik jc imel visoke krvne izgube. Na Visokem sever u sn boljševiki na k a n d a I a š k e m odseku večkrat napadli z nadmočiiimi silami neku naše izpostavljeno oporišče. Z uspešno podporo strmoglavih letal smo jih odbili ler jim zadali izgube. Iz Italijo no poročajo n nikakih posebnih bojih, razen uspešnih lastnih naskakovalnih podjetjih, s katerimi so naše čete privedle ujetnike. Naše daljnostrelno topništvo je podnevi in ponoči obstreljevalo Inki v A n z i j u in N e t t u n u. Pri bojih zadnjih tednov na n c t -t ii n s k e ni predmestju se je posebno odlikoval šolski padalski bataljon pod vodstvom majorja llerrnianna. Dnevni napad sev.-ameriških bombniških oddelkov na področje B u k a r e -š t e je povzročil škodo in izgube mod prebivalstvom. Nemške, romunsko in bolgarske silo protiletalske obrambe so uničile 44 sovražnih letal. Posebno zaslugo za ta uspeh imajo romunski lovci. Britanska molilna letala so vrgla v zadnji noči bombe na nekatere kraje r r e n s k o - v e s 11 a 1 s k c m področju. Po koafnoveljavnih poročilih se je zvišalo število sovražnih letal, ki smo jih sestrelili pri napadu na neko norveško mornariško oporišče, na IG. S tem smo uničili skoraj polovico napadalcev. Srditi boji na vzhodnem bojišču Berlin, 4. aprila. DNB. Na južnem odseku vzhodnega bojišča so bili 3. aprila boji v znamenju stalnih snežnih viharjev, ki so pri temperaturi okoli ničle povzročili velike žamete na že poprej zabla-tenih cestah. Navzlic temu pa so boljševiki napadli med Bugom in Dnjestrom ob železniški progi Berezovka—Qdesa; Napad se je izjalovil s težkimi izgubami za Sovjete. Vzhodno od spodnjega Dnje-pra Sovjeti niso mogli priti s posameznimi napadi preko nemških predstražnih položaiev. Med Dnjestrom in Prutom ter ob srednjem Prutu irt ob Jijiji je vremenski preobrat oviral večje boje. Prišlo je le do krajevnih in za položaj v tem odseku brezpomembnih spopadov. Na področju Černovic so napadli Sovjeti na raznih točkah nemške sile, ki so severno od Dnjestra. Sunki so bili brezuspešni, da«i so Nemci morali v protinapadu očistili nekaj vdorov. Navzlic meter visokim snežnim zametom so nemške čete še vedno držale svoj pritisk proti zapadu, zlomile v hudih bojih sovražni odpor in nadalje napredovale proti ukazanim napadalrim ciljem. Pri Stanislavu so deli boljševiških sil ponovno prekoračili zgornji Dnjester. Nemške in madžarske čete so jih napadle in jih vrgle nazaj preko reke. Bojni letalci so te čete zasledovali ter pri nadaljniih napadih na sovražnikove zveze z ozadji razrušili z bombami tri mostove preko Dnjestra, Okoli Tarnopola vodita ponovno obe strani ogorčene boie. Čeprav je sovraž.-mk, ki ga je podpiral silovit topniški ogenj, vedno znova naskakoval s peho- to in oklepniki, mu ludi tokrat ni uspe, lo prodreti obrambnih postojank. Oddelki bojnih letal so z množičnim bombardiranjem ves dan podpirali nemške čete v obrtmbnem boju. Severnozapadno od Tarnopda so v zgodnjih jutranjih urah preili nemški grenadirji v krajevne napade. Dasi jim je snežni metež jemal sleherni rszgled in je bilo vse orožje v kratkem času zaledenelo, so prodrli skozi visoke snežne žamete, vrgli Sovjete v težkih bojih iz bližine nazaj in zavzeli več kraiev. Tudi južnozapadno od Brodijer so prešle nemške čete v napad. Z juga so prodrle v levi boljševiški bok. Grenadirji, ki so jih spremljali naskakovalni topovi, so presenetljivo napadli ter se je moral sovražnik po izgubi številnih oklepnikov in težkega orožja pognati v mestoma nereden beg proti severu. Te uspehe izkoriščajoč so v sosednjem odseku prodrle nadaljnje nemške sile ter si prav tako osvojile nekai ozemlja. Ob zgornjem Stvru trajajo živahni spopadi. Posadko Kovlja, ki je ponovno odbila vse sovražne napade, je letalstvo učinkovito razbremenilo ter so tako boljševiški sunki izgubili svojo strnjeno6l. Zapadno od Kovlja so nemške čete ustvarile z zapada klin v sovietsko zaporno črlo. Sovražnik že več dni vedno znova zaman skuša odstraniti ta klin z bočnimi sunki. Severnozahodno od Kovlja so napedli turinški grenadirji. Vrgli so sovražnika iz več vasi in zamašili navzlic odporu s tolpami še ojačenih boljševiških čet neko še obstojajočo frontno luknjo. Kozaki v boju proti tolovajem na Hrvaškem Zagreb, 5. aprila. Nemški poslanik Kasche je priredil v torek popoldne sprejem v nemškem poslaništvu, ki so se ga udeležili člani hrvaške vlade z ministrskim predsednikom dr. Mandičcm, diplomatski zbor, hrvaška in nemška genera-liteta ter številne osebnosti javnega življenja. Sprejema se je udeležil tudi poveljnik 1. kozaške divizije v nemški vojski, odlikovanec s hrastovim listom generalni maior von Pannvvitz z nekaj kozaškimi častniki, da bi podal pojasnila o boju kozakov proti boliševUkim tolpam na Hrvaškem. Po nagovoru poslanika Kascheia, ki je opozoril, da so kozaki sami občutili najstrašnejši boljševiški teror, je govoril general von Pannvvitz. V svojih izvajanjih je pohvalil junaštvo in veliko pripravljenost kozakov za borbo, ki so ne brez lastnih žrtev očistili tako velike dele Hrvaške ter uničili cele skupine tolovajev. Globok vtis na vse prisotne je nato napravil kozaški podpolkovnik Kononov, ki je v ruščini govoril o svojih doživljajih. Bil je sovjetski častnik ter član rdečega generalnega šlaba. Ker obstoja v Sovjetski zvezi le ena sama svoboda, namreč svoboda umiranja od lakote, de-portacij in smrti se je skupno s svojim polkom ob prvi priliki stavil Ncmcem na razpolago. Popisoval je trpljenje svojih tovarišev, ki so se nato kot osvetniki svojih ubitih svojcev zatekli k zastavi Adolfa Hitlerja in ki se bodo borili proti boljševizmu, kjer koli se bo pokazal, bodisi na vzhodnem bojišču ali pa na Balkanu. Rešitev svojega zasužnjenega naroda pričakuje samo od Fiihrerja Nemčije. Njemu bodo vsi kozaki verni, pa naj se zgodi kar koli že Tisk o madžarski vladni izjavi Budimpešta, 4. aprila. V listu >Esti Ujsag< komentira Rajniss madžarsko vladno izjavo s socialnega stališča. S konenoveljavno ureditvijo židovskega vprašanja ni šo nič doseženo, temveč bi se moralo pričeli pozitivno in ustvarjalno delo v korist madžarskega delavstva, da bi lahko videlo v Madžarski svoje delo. Nastopil je čas, ko je potrebno temeljito razmolrili upravičene zahteve delavstva in odstraniti vse nemogoče razmere. Vlada je v svoji izjavi to popolnoma jasno izrazila. Biti mora ustvarjena madžarska delovna fronta, da bo na mesto razrednih bojev lahko stopilo skupno delo. »Uj Magvarsag5 piše: Madžarsko stališče določa njen svelovnoinditični položaj. po katerem mora posredovati med vzhodom in zapadom kulturo, širiti in braniti f>» civilizacijo. Ls redko smo imeli madžarske politike, ki so ee zo- perstavljali zakonitemu spoznanju usodne povezanosti ter skušali drzno in smelo hodili po novih poteh. Ti poskusi so se bili vsakokrat končali z razočaranjem, Če ne s katastrofo naroda. Madžarska se je vrnila na pol, ki je edina možna. To pot nam je narekoval tudi ukaz časti in zvestobe. >MagyarOszag< izjavlja, da je vladna izjava prebudila zaspance ter jim prikazala, do kam bi bili prišli v teh nevarnih urah, če se ne bi pravočasno zavedli, da je potreba obračunali z naši mi nasprotniki ler se brez slehernega obotavljanja zoperstaviti ogrožanju na naših mejah. Madžarski narod se sam s svojimi lastnimi silami ne bi nikoli mogel zoperstaviti tej smrtni nevarnosti in to tudi ne. če bi žrtvoval vse svoje sile v tem ocrornnern boju. Pri odvrni t vi smrtne nevarnosti se borimo ramo ob Življenje za svobodo Latvije Riga, 4. aprila. Generalni inspoktor lalvijske prostovoljske legijo je nedavno izjavil francoskemu vojnemu poročevalcu A ni i I u med drugim: Lalvijoi so so že ob pričetku te vojno borili ko! prostovoljci proti boljševizmu. Sledita jo ustanovitev številnih prostovoljski bataljonov. katerih hrabrost je KUhr°r no-čiiaMl z ustanovitvijo lalvijske proslo-\oliske SS legije. Mi stojimo na piagu Evrope na prednji straži. Naša dežela ni velika, toda mi jo ljubimo z v- "in srecm in smo pripravljeni darovali življenje v boju proti boljševiški nevarnosti, ki t<» mi boljo poznamo kot vsi ostali civilizirani narodi sveta. Švicarski koraki v Washingtonu Bern, 5. aprila. Uradno javljajo: Na podlagi poročil, ki so dospela o bombardiranju Schaffhausna, jc zvezni politični departcinent poslal švicarskemu poslaništvu v Washingtonu nadaljnja navodilu glede korakov, ki naj jih ukrene, da bodo ameriška oblaslva zaradi izredno težkega primera lahko izvedle temeljito preiskavo o vzrokih bombardiranja ter sprejele dejansko uspešne sklepe, ki naj preprečijo ponovitev takih zmot. Polog lega so bila izdana navodila gli-dc zahteve o popravitvi škode Ameriško poslaništvo v Bernu je sporočilo dcpartc-mentu besedilo uradne izjave, ki jo jc dne 3. aprila objavil tisku ameriški zunanji minister. Papeževo zdravstveno stanje Rim, 4. aprila. V vatikanskih političnih krogih izjavljajo k poročilu, kateregi so nedavno razširile razne inozemske radijske postaje o domnevnem obolenju papeža Pija XII . da sc papež dobro počuti, ter še vedno od jutra do noči naporno in neprekinjeno dela. Zgolj iz raznih drugih razlogov so sedaj le šc sprejemi za kardinale in tajnike kongrcgacij ter za njegove neposredne sodctavcc, dočim so zaradi prometnih težkoč odpadli običaini spreemi škofov, ki stanujejo izven Rima Ir istih razlogov so odpadli tudi sprejemi za romarje in večje skupine. Presenetljiva uvidevnost Ženeva, 4. aprila. F.no moramo imeli vedno pred očmi, tako piše Dorolhy Thomson v londonskem listu >Sund,iy Chronlclec, namreč da Sovjeti ostanejo vedno isti, pa naj si ogrnejo kakršen koli plašč. Vodilni -možjo-v SovjeWki zvezi pa tudi ne smejo niti za trenutek po-zabili na svoja boljševiška pačela. Trdno so namreč prepričani, da pripada bodočnost boljševizmu, še vedno verujejo v svetovno revolucijo in zastopajo stališče. da bi se svet tudi brez boljševiško agitacije v vedno hitrejšem tempu približeval loj revoluciji. Vzhodno Evropo pa smatrajo Sovjeti za svoje izhodno oporišče. Sovjetska igra v južni Italiji Madrid, 4. aprila. Dopisnika li?ta »Vat v I.ondonu in Lizboni označujeta Badogliev problem kot eden največjih angloameriških problemov. Prihod Stalinovega eniisarja Ercolija v Neapclj, tako piše list, jo preko noči dovedel do lega, da so boljševiki zreli imenovali belo, kar so še včeraj smatrali /a črno. Na izrecno povelje Moskve so morali italijanski komunisti na veliko presenečenje angloameriških opazovalcev presedlati na »meščansko darstva v Srbiji, so zopet rodile nove zadružne organizacije, tako da danes deluje na sedanjem sibskem državnem ozemlju v vsem 2G26 zadrug. Večino zadrug imajo v rokah sami kmetje, in to 8072 vseh obstoječih zadrug. Na ta način je omogočeno enotno organizacijsko vodstvo, kar je zopet samo v korist zadrugam samim. Glavna zveza srbskih kmečkih zadrug razpolaga tudi s svojimi lastnimi industrijskimi podjetji. Tako je važen industrijski obrat v Majurevcu, kjer so tudi veliki mlini. Svoje mline ima omenjena zadružna zveza tudi v Šuvajiču, v Beogradu same pa deluje zadruga za gojitev semenja in za njegovo razpečnvanje. Največje industrijsko podjetje Glavno zveze srbskih kmečkih zadrug, je pa bila mo- derna klavnica in tovarna za izdelovanje mesnih izdelkov v Zaprešiču pri Zagrebu. Ta je letno izvozila v Nemčijo do 2000 vagonov živine. Po letu 1941 je tovarno prevzela sedanja hrvatska držav, uprava. Srbsko podeželsko zadružništvo je med ljudstvom vršilo izredno važno nalogo. Kmetom je vedno preskrbovalo cenen kredit ter ga je na ta način osamosvojilo in iztrgalo iz krempljev podeželskih denarnih mogotcev. Kako važna jc bila ta naloga najboljo dokazujejo odobrena posojila, katera so v letih od 1920 do 1940 dosegla višino, 1,109 milijard dinarjev. V času od 1920 do 1943 so pa srbske kon-zumne zadruge razdelile raznega blaga med svojo člane v vrednosti 1,090 mili- jard dinarjev. Od leta 1930 do 1943 ao pa zopet razne produktivne zadruge spravile kmetom — svojim članom v denar kmečkih proizvodov v vrednosti 1,130 milijard dinarjev. Važno nalogo vrši srbsko kmečko zadružništvo tudi danes. Tako z vsemi silami podpira sedanjo srbsko državno upravo pri izvajanju njenega programa za načrtno gospodarstvo, kmečkemu ljudstvu dobavlja potrebno moderno poljedelj-sko orodje, skrbi za zboljšanje živinoreje, vinogradništva in vseh ostalih panog srbkega gospodarskega življenja. Sedanja srbska vlada je zadružni organizaciji v bodočo določila še važnejšo nalogo ter namerava sploh.zgraditi vso svojo bodočo državno upravo na čislo zadružni podlagi. Socialna pomoč Vrhovnega Komisarja v Ljubljani vabi vse podpirane«, da se zglasijo v lastnem interesu v Puccinijevi ulici št. 9-1. nadstr. v predsobi št. 17 in sicer v sledečem vrstnem redu: od št. 1 do 100 v četrtek in petek to je 6. in 7. aprila 1944, od št. 101 do 200 v soboto 8. in v torek 11. aprila 1944, od št. 201 do 300 v sredo in četrtek t. j. 12. in 13 aprila 1944, od št. 301 do 500 v petek in soboto t. j. 14. in 15. aprila 1944, od št. 501 do 600 v ponedeljek in torek 16. in 17, aprila 1944, od št. 601 do 700 v sredo in četrtek t. j. 18. in 19. aprila 1944, od št. 701 do 800 v petek in soboto t. j. 20. in 21. aprila 1944. Podpiranci naj prinesejo seboj družinske knjižice. caHattflMP«aHBM«BaHMMM OPOZORILO Opozarjamo, da se podpisovanje proti-komunistične spomenico nepreklicno zaključi dne 6. aprila ob 8 zvečer. Spomenica je na razpolago za podpisovanje vsak dan od 8 zjutraj do 8 zvečer v vratarjev! loži na magistratu. aflaaaaBBaeaanaaaaaaBaBBBBB Prosta prodaja jajc ukinjena Pokrajinski prehranjevalni zavod v Ljubljani odreja: 1. Prosta prodaja kokošjih jajc je prepovedana. V6a jajca, ki presegajo domačo potrebo, se morajo ponuditi v nakup Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu v Ljubljani. 2. Jajca prevzema v Ljubljani mlekarski odsek Prevoda, Maistrova ulica 10, zunaj Ljubljane pn posebne zbiralnice, ki se bodo v posameznih občinah objavile. 3. V občinah zunaj Ljubljane mora vsak rejec oddati Prevodu na leto najmanj 10 jajc od vsake kokoši. Za Ljubljano bodo izšli posebni predpisi. 4. Kršitve te odredbe se kaznujejo po § 3. uvodoma citirane naredbe. 5. Ta odredba »topi v veljavo z dnem objave v Službenem listu šefa 1 pokrajinske uprave. Žrebanje knjižne tombole Socialne pomoči je preloženo Prvotno je bilo dolečeno, da se bo začelo žrebanje številk za ljudsko knjižno tombolo Socialne pomoči na veliko nedeljo 9 aprila 1944, Zanimanje za našo knjižno tombolo pa je tako veliko, da se je že danes prodalo več tombolskih tablic, kakor pa je bilo prvotno računano in zaradi tega jc bilo tudi potrebno, da se je podvojilo število posameznih dobitkov, Napravljen je bil nov načrt in tako bo sedaj namesto dosedanjih 200 dvojk (dve številki v eni vrsti) 400, po novem bo trojk (tri številke v eni vrsti) 200, če-tverk (štiri številke v eni vrsti) 150, pc-toric (pet številk v eni vrsti) 100 in 50 tombol namesto dosedanjih 25 Novih 25 tombol bo dobilo poleg vseh 10 knjig še po 500 lir za nakup knjig po prosti izbiri. Uvrstiti se je morala tudi nova knjiga, ki jo je napisal dr, Stanko Bevk pod Najprimernejše velikonočno darilo je »SMNHOE« Scottov roman z 200 slikami V polplatno vezan samo 45 lir v vseh knjigarnah. naslovom »Po živalskem svetu« In jo bo dobil del dobitnikov pri dvojkah, mesto Dularjeve »Krka umira«. Vzrok preložitve žrebanja je tudi ta, da niso gotove Se vse knjige lastne založbe, ki jih bo izdala Zimska pomoč za knjižno tombolo, Žrebanje ljudske knjižne tombole se bo vršilo sedaj nepreklicno po naslednjem načrtu: v nedeljo, 7. maja 1944 žrebanje številk za dvojke; v nedeljo, 14. maja 1944 žrebanje številk za trojke; v nedeljo, 18. maja 1944 žrebanje številk za četverke; v nedeljo, 21. maja 1944 žrebanje številk za petorice ter od ponedeljka, 22. maja do vStevši binkoštne nedelje, 28. maja 1944 žrebanje vseh številk, ki bodo potrebne za dobitek tombole. Občinstvo prosimo, da vzame to na znanje, obenem pa vabimo vse rojake, da se poslužujejo tombolskih tablic, ki so na razpolago v lokalu tombolskega oddelka v Gradišču (nasproti Drame), v lokalu Socialne pomoči, Ulica 3 maja (nasproti Daj-dam) in pri raznih pooblaščenih razpečevalcih. Knjižna lombola nam daje bogate, zanimive darove, ki bodo močno obogatili naše domače kniižnice. V Ljubljani, 6. aprila 1944. Gospodarstvo Srbska zunanja trgovina. »Donau- zeitung, ki izhaja v Bclgradu, prinaša zanimive podatke o srbski zunanji trgovini v letih 1942 in 1943, iz katerih posnemamo: Uvoz: Nemčija 1943 58.8 (1942 61.9), Hrvatska 11.7 (15.0), Romunija 11.5 (9.2), Bolgarija 7.8 (3.6), Italija 69 (7.0), Madžarska 2.0 (1.3). Grčija 0.2 (0.9), ostale države 1.1 (1.1). Izvoz: Nemčija 82.2 (835), Italija 12.7 (5.2), Madžarska 1.2 (1.1), Hrvatska 0.9 (1.4), Grčija 0.8 (7.0), Bolgarija 0.7 (0.7), Romunija 0.2 (0.2), ostale države 1.3 (0.9). Lani je Srbija izvažala v Nemčijo največ kmetijske pridelke, dočim je uvažala surovine in polizdelke, zlasti za izgraditev rudnikov in intenziviranje kmetijstva. Srbija je nadalje izvažala v Nemčijo 25% pšenice, 8% koruze in 26% oljnatih semen predvsem iz Banata, ostanek 28% srbskega izvoza v Nemčijo so rudarski proizvodi. Cene dnevnikov na Hrvatskem so določene s 1. aprilom 20 kun ali 1 marko za 1 izvod. Istočasno so bile zvišane tudi naročnine in inseratne pristojbine. Hrvatsko gospodarstvo v letu 1943, Tz poslovnega poročila Hrvatske državne banke za lansko leto je razvidno, da je znašala lani pasivnost hrvatske trgovinske bilance 2.980 (1942 2.702) milj. kun. Dejansko pa je ta pasivnost manjša, ker je velik del hrvatskega izvoza neviden in zato tudi ni statistično zajet. Plačilna bilanca je bila že leta 1942 aktivna za 542.4 milj. kun, do konca lanskega leta pa se je aktivni saldo hrvatske trgovinsko bilance povečal na 1.741 milj. kun. Pasivnemu saldu v blagovnem prometu stoji nasproti aktivni saldo v finančnem prometu. Hrvatska je morala prevzeti 42 odstotkov vseh bivših jugoslovanskih dolgov. Pri zamenjavi dinarjev v kune je bilo zamenjanih 7.550 milj. din. Glavni del novega hrvatskega dolga tvori menični dolg pri hrvatski državni banki in sicer 29.732 milj. kun. Blagajniških zapiskov je bilo izdanih v treh emisijah za G.496 milij. kun. Vea hrvatski državni dolg je znašal konccm lanskem leta 35.992 milj. kun, od česar odpade na blagajniške zapiske 18%, 82% pa na menične in drugo dolgove državne uprave. Stavk v Angliji še ni konec. Po vesteh iz Londona moremo razbrati, da ne 1)0 pojenjal val stavk v Angliji. Komaj jo podal izjavo britanski minister za goriva Llo.vd George, v kateri je omenil, dia jo stavka angleških rudarjev v zadnjem pol letu pripomogla do izgube preko 1,5 milijonov ton premoga, že prihajajo nove vesti o novih stavkah v ladjedelnicah, električnih centralah in tovarnah strojev v severni Angliji. Kako zelo obremenjujejo stavke angleško vojno industrijo, je razvidno iz ugotovitve gospodarskega časopisa »Economist«, ki trdi, da odpada polovica izpadka na delavstvo pri premogovnikih in da zaradi tega jako nazaduje delo v tovarnah. Če se razmere ne bodo kmalu izpremenile ter ne bodo stavke zajezene in če se ne bodo delavci vrnili na svoja mesta, bo položaj v angleški industriji jako težak. Zvišanje potniških tarif na turških železnicah. Turške državne železnice bodo zvišale potniško tarifo od 1. aprila t. i. za 15 odstotkov. 40 urni tednik po vojni v Angliji. Generalni svet britanskega uslužbenske-ga kongresa pripravlja, kakor doznamo iz Londona, akcijo za zagotovljenje 40 urnega tednika v angleški povojni industriji. Omejitev prodaja vina v mestu Pulj. Puljska policija je izdala odredbo, po kateri je dovoljena od 11—14 in od 18—20 v javnih lokalih prodaja oz. točenje vina. Prekrški te naredbe bodo kaznovani denarno ali s kaznijo na prostosti. Baletni večer v Operi Zadnji baletni večer v Operi, obenem prvo celovečerno prireditev našega baleta v tej sezoni, je koreogralično pripravil M. KUrbos. Kot sodelavci so mu stali ob strani A. Nellat, ki je kot dirigent izdelal glasbeno stran prireditve, dalje J. Vilfanova, ki jo napravila načrte za kostime, in A. Gerlovičeva, ki je zasnovala scensko opremo. — Poleg M. Kiirbosa in I. Kilrhosove so kot solisti nastopili člani baletnega zbora, ki jih imenoma že več ali manj poznamo. To so od članic, da naštejemo predvsem vidnejše vloge: S. Japljeva, A. šušterši-čeva, G. Bravničarjeva, M. Remškarje-va; od članov: D. Pogačar, S. Polik, S. niti in S. Seme. Ce ocenjujemo colotno prireditev tako, kot na primer ocenjuje koncertni obiskovalec, ki 9icer ne pozna ne zakonov harmonije ne kontrapunkta, izvajano 6kladbo po splošnem ugodju aH neugodju, ki ga skladba v njem zapusti, potem bi sodili takole: glavno težo dela jo pri zamisli in pri izvedbi cele prireditve brez dvoma nosil M. KUrbos sam; skušal jc dvigniti prireditev iz običajno dekorativnosti. šablone in dru-govrstnosti, to se pravi, iz tiste vloge, ki jc baletu navadno v operah dodeljena, ter ga pokazati kot samostojen umetniški instrument, ki ne služi 6amo drugim za okvir, ampak se svobodno sprosti in zaživi samostojno umetniško življenje. To se mu je tudi posrečilo, čeprav ne v vseh točkah v enaki meri. Ce primerjamo izvajane točke med seboj, potem bi rekli, da je bila najbolj dovršeno in poduhovljeno podana zadnja (Mandarin). Ze spremljajoča Mozartova glasba, čeprav ne izvirna, ampak za to izvedbo posebej sestavljena, kakor tudi zgodba sama sta dvignjeni v neko višjo duhovno sfero. Pri drugi točki (Ikarus) je bila spremljava s samimi tolkali sicer izvirno zamišljena in tehnično dobro izpeljana, vendar sam ritem brez vsakršne melodije vsaj evropskega poslušalca na daljšo dobo utruja; sicer pa bi 6e dalo tudi dejanje, če ga smemo tako imenovati, skrčiti, 9 čimer bi pridobilo na intenzivnosti. Prva točka (»Na terasi«), zamišljena po Gregor-čevi glasbi, je bila, da se tako izrazim, najbolj čutna, dasi z vso tehnično spretnostjo in z uporabo največjega odrskega aparata izpeljana. Gotovo je, da je vsa prireditev stala neprimerno višje kot običajni baletni vložki v operah, ravno tako pa lahko tudi rečemo, da višek še ni dosežen. Pogostejši samostojni baletni nastopi, stremeči za čim večjo poduhovljenosljo tudi te vrste umetnosti, bodo pri izva- jalcih tako kot pri dojemalcih utrdili čut za to, kaj 6pada pod pojem prave umetnosti in kaj je morda 6amo njen zunanji in zato odvišni privesek. M. T Premiera v Operi Po krajšem presledku je ljubljanska Opera ponovno izvedla Mozartovo opero »Don Juan«. K zasedbi vlog je uprava pritegnila najboljše moči, zato je bila tudi uprizoritev naravnost odlična. Naslovno vlogo je pel B, Popov, ki je bil glasovno izvrstno razpoložen. Ravno tako dobro je rešil igralsko stran vloge; hitro se je znašel v najbolj kočljivih položajih, v katere ga je zapeljal slučaj, njegova Eustolovska narava ali pa njegov »luga eporello, ki ga je verno podal J. Be-tetto. Pevsko stran je dovršeno izdelal; zvito, preračunjeno, dvolično naravo te nepogrešljive figure iz starejših komičnih oper jo pa tudi do potankosti izdelal. Svoj vrhunski vzpon je dosegla V. Hey-balova kot Dona Ana Ta vloga, eden najplemenitejših žalnih likov iz Mozartovih oper, je za izrazne možnosti Heyba-love kar se da vabljiva; pa jo je tudi rešila tako kot smo to vajeni od najboljših opernih pevk na velikih odrih. Njenega očeta pa jc pretresljivo podal LupSa; to posebno v zadnjem dejanju, ko nastopi kot maščevalen duh. Ljubosumen, strasten, maščevalen ženski lik je verno nakazala Mlejnikov« kot Dona Elvira. Lipuičck je v igri in v petju pokazal veliko plemenitost in toplcto. V vlogi Zerline je gostovala M. Patikova; to je bil menda njen prvi korak na resnični oder. V splošnem je napravila ugoden vtis. Naravna in prepričljiva je zlasti njena igra, ki bi ji za prvi nastop ne prisodili tolike gotovosti. Glas, svetel, visok liričen sopran, ji je dobro izoblikovan; po izrazu nagiba v koloraluro; višine so zanesljive, manjka ji pa še prave voluminoznosti ali se pa pevka v prostoru še ni prav znašla. Za gotove vrste vlog bo Patikova pripravna pevska moč. Njenega žetima, preprostega kmečkega fanta, je dobro zadel Dolničar. Dirigiral je NeHat, kl je skrbno varoval igrivost, gibljivost, lahen potek, pa tudi nekajkratno resnobnost in patetič-nost Mozartove glasbe. V dobro mu moramo šteti, da je v tem oziru vpostavil skoraj idealno ravnovesie med odrom in orkestrom: ravnovesje, ki se sicer tako rado poruši. Režijo, v zasnovi še delo pokojnega R. Primožiča, jc dopolnil P. Go-lovin, ki je oskrbel tudi plese. Za sceno je napravil načrte E. Franz, ze kostime pa J. Vilfanova. S sodelovanjem vseh naštetih nam je Opera postregla z res lepo predstavo. M. T. t»m>mutii Šport AAAAAAAAAA4A4AA Praznik SK Mladike Ni lahka naloga nositi 20 let športno Idejo med mladino in s tem delom pokazati občinstvu, da se z neumornim udejstvovanjem da klubu in njegovemu moštvu, ki nastopa pred Javnostjo, dobro in zveneče ime. Mladika je s svojo enajstorico v zadnjem času zapuščala najboljši vtis pri našem občinstvu. To je pač uspeh in krona velikega dela v tolikih letih. Na velikonočno nedeljo in ponedeljek bodo Mladikarji praznovali svoj obstoj. Pod pokroviteljstvom g. prezidenta di-vizijskega generala Leona Rupnilka se bodo sestala moštva štirih ljubljanskih nogometnih klubov v plemeniti, res športni igri, katera ima sedaj pri nas še neumornih sodelavcev. Kdo bo zmagovalec in prejemnik krasnega pokala? Težko je reči. Klubi 8 svojimi moštvi pridno vadijo, javno nastopajo in si merijo razpoložljive moči. Samo prireditelj in jubilant 6e ne pokaže na terenu, toda kakor vemo, fantje ne držijo križem rok. Zavedajo se, da jih čaka ležko delo in da ne smejo razočarati svojih starejših učiteljev. Spored bo kaj pester. Turnir sc bo začel ob 14.20 s tekmo sub juniorji Mladike in Korotana. Ob 15 nastopita prvi par Moste : Zabjak, drugi par Mladika : Hermes. — V ponedeljek, 10. t. m., nastopijo ob 14 juniorji Mladike in Korotana, ob 15 premaganca za tolažilno darilo, ki ga je naklonil jubilantu oziroma proslavi g. podpolkovnik Krenner Franc, poveljnik slovenskih domobrancev. Nato nastopita zmagovalca za naslov prvaka turnirja in za pokal, darilo pokrovitelja. Vstopnina za enkratni obisk turnirja je: sedtŽi po 8 lir, stojišča po 5 lir, dijaki in vojaki po 3 lire. Obiskovalec pa, ki obišče turnir oba dni in želi enkrat- no vstopnico, plača za sedež 15 lir, stojišče 9 lir, ostali po 5 lir. Ker so Čisti dobiček namenili Ziim-ski pomoči, apeliramo na vse, da se udeleže turnirja, saj bodo tekme zelo živahne, borba žilava in zanimiva. Lahkoatlet spomladi Z nastopom pomladi prične nov Časovni razdobek v pripravi za tekmovanje v vseh tistih vrstah športa, ki jih imenujemo skupno: letni športi. Med nje spada tudi lahka atletika. Lahkoatlelsko tekmovanje zahteva predvsem krepko in zdravo telo, ki bo zmožno največjih naporov. In naloga zimskega treninga je ravno bila: ustvariti za to potrebne pogoje. Lahkoatlet, ki je imel v zimskih mesecih priložnost, da si je pridobil dobro kondicijo, bo v poletnih mesecih hitreje prišel do vrhunskih rezultatov, kakor sicer. Lahkoatlet potrebuje več sile v organizmu, ja-kosti v mišicah, predvsem pa mirnih živcev, da bo mogel zadostiti vsem zahtevam, ki jih nanj tekmovanje stavi. Na te Činitelje je potrebno v zimskem delu polagati mnogo pažnje in kdor jo to storil, more spomladi misliti na izboljšanje stila pri teku ali na izboljšanje tehnike v skokih in metih. Zgodnja pomlad je torej čas, da so telo privadi na večje napore in trdote, ki jih lahkoatlet pri tekmovanju potrebuje. Sile naj bodo pri tem skrbno porazdeljene in ne pričeti že sedaj v prehodni dobi iz zime v poletje s specijal-nim treningom na tekališčih. Za živce je bivanje na svežem zraku najboljšo sredstvo in priporočljivi so gozdni teki ter daljši sprehodi. Lahkoatlet ne smo v tej prehodni dobi stremeti za vrhunskimi rezultati, ampak naj si spomladi ustvari pogoje, da bo vrhunske rezultate poleti laže in hitreje dosegel. nad svetom 4444-J 39 »Živalska pamet gojev sploh ni jposobna za razčlenjenje kakega pojma ali za opazovanje. Tem manj bodo mogli predvidevati, knko daljnosežni zaključki se dajo izvajati iz nekaterih odločb« (XV/13). »Globoko segajoče razlike v duhovni nadarjenosti Judov in nejudov nam kažejo jasno, da smo mi Judje izvoljeno ljudstvo in res pravi ljudje. Iz našega čela izžareva visoka duhovna sila, medtem ko imajo goji samo nagonski živalski razum. Oni vidijo sicer, toda nc morejo predvidevati. Nesposobni so, tla bi kaj iznašli, izvzem-ši čisto materialne stvari. Iz tega izhaja jasno, da nas je nnrnva sama vnaprej določila zn gospodstvo nad vsem svetom« (XV/I4). Tako zavajajo Judje vsa ljudstva, predvsem pn delavstvo, v svojo čredo, da jih vodijo kot ovce in jih dejansko tudi smatrajo kot manjvredne ljudi, kot nekake živali. Ljudje, ki so živeli v krajih, kjer je bilo več Judov, n. pr. na Poljskem ali v Rusiji, vedo povedati, kako ošabno in prezirljivo sn so obnašali Judje, kjer so imeli oblast v svojih rokah. L neko posebno lahkoto so se vrgli nn materialne dobrine in na njih pridobiva- —rs = = = = =39 ►_ = = = = = —- — nje. Zlato, ki jc po nekem izreku kri siromaka, je postalo predmet njih hle-penja. Od tedaj preživljajo Judje usodo naroda, ki je bil poklican 7,a velike reci, pa je zgrešil svoj poklic. Njih izredni naravni darovi so jim sicer ostali, porabljajo pa jih v drug namen. Ostal jim je notranji ogenj, globok zagon njih narave, da l)i prinesli človeštvu odrešenje. Toda ne več odrešenje v znamenju križa in Duho, ampak odrešenje s pompčjo snovi, zlata, snmoodrešenja človeka iz lastnih sil in snovne narave. S tem_ zgrešenim mesijanizmom jc postalo judovstvo glavni nositelj nove, brezbožne religije; židovstvo je postalo organizator upora proti Bogu. Gotovo ni noben slučaj, na so ravno Judje glavni poborniki in organizatorji mednarodnega komunizma! Strašno drago moramo plačevati svojo naivnost, lahkomiselnost in nadutost, ko mislimo, da smo nekaj, pa smo samo mal drobce na svetu, velika ničla! Jud sc igra z velikimi narodi in jih prestavlja kot šahist svoje figure. Če bi naš narod kdaj spoznal, dn ničesar ne vemo o mednarodni poli- tiki in da smo velika ničla, tedaj smo kot narod že rešeni. Vrgli bi se na ono delo, kjer se bolj spoznamo. In če že hočemo voditi politiko, tedaj je edino pravilna ona politika, k' jo jc zadel pravilno naš kmet na deželi: »Reši najprej samega sebe in svoje gospodarstvo!« Zakonodaja Činilec, ki gotovo globoko posega v življenje, še bolj pa v vzgojo naroda, je njegova zakonodaja. Država, kakor zakoni, so zato, dn ščitijo pravico pred krivico, rcsnico pred lažjo in slabcjše-ga pravičnika pred močnejšim in krivičnim nasilnežem. Z zakonodajo ureja država svoje gospodarstvo in socialno vprašanje, z zakonodajo si ustvarja država red in mir, čut pravne gotovosti ter čustvo zadovoljnosti. Prav tako se lahko ustvarja 7, zakonodajo nasprotje navedenega: občutek krivice in ponižanja, mržnja in sovraštvo do države in družbe, gospodarski nered, korupcija, nasilje in brezobzirnost in končno rcvolucija ter bankrot države. Po njih delovanju smo slutili, iz sionskih protokolov pa sklepamo, da morajo imeti Judje svoje prste vmes pri sestavljanju zakonov v mnogih državah, pa turli pri izvajanju zakonov. Oglejmo si nekatera mesta. »Nli smo sc vmešavali (v liberalnih državah) ter dobili vpliv na zakonodajo, na zakon o volitvah, na tisk, na osebno svobodo, predvsem pa na izo- brazbo in vzgojo, ki sta temelj svo- i bodnega življenja. Poleg obstoječih za- ' konov, ki jih nismo bistveno spremenili, toda spačili s protislovnimi razlagami in pojasnili, smo ustvarili nekaj po svojem učinku grandioznega. Om enjeni učinki so se pokazali v začetku v tem, da so razlage in pojasnila zasenčila zakone, pozneje pa so popolnoma prekrila zakone pred vpogledom uprave, ker se uprave niso mogle več znajti v tako zamotani zakonodaji.« (IX/11) _ »Le kako bi mogli spoznati goji dejansko stanje stvari, ko pa gre njih predstavnikom predvsem za veseljačc-nje? Za našo. politiko je poznavanje tega dejstva največje važnosti. To poznavanje nam bo pomagalo pri obravnavi vprašanja o državni oblasti, o svobodi govora, tiska in vere, o pravici združevanja, o enakosti pred zakonom, o nedotakljivosti lastnine in stanovanja, o indirektnem obdavčenju z naknadno veljavnostjo zakonov.« (X/t) »Mi računamo s tem, da bomo pridobili vse narode za ustvaritev popolnoma nove državne zgradbe, ki^ jo imamo že davno v našem načrtu. Zato moramo skrbeti predvsem za to, da so naši voditelji osebnosti, ki gredo z brezpriinerno smelostjo in z močjo duha za svojim ciljem. Tnko bomo porušili vsako oviro na naši poti.« (\/2) >Ko smo enkrat izvedli od nas zasnovani državni prevrat, bomo rekli narodom: prej je bilo vse slabo, vi vsi ste izčrpani od trpljenja in zngrenje-nosti. Glejte, mi bomo odstranili vzroke vašega trpljenja: narodno zaklju-čenost (enotnost), državne meje, različnost valut. Tedaj nas bodo oni poveličevali. Način glasovanja, s katerim smo prišli do oblasti (demokracija), ta način nam bo opravil svojo zadnjo službo.« (X/3) »Da dosežemo ta cilj, moramo prej uvesti splošno^ volilno pravico, ne glede na stan aH premoženje.« (X/4) »Naši načrti morajo biti močni in sistematsko zamišljeni. Ti načrti nc bodo zaenkrat prevrgli obstoječih ustanov. Spremenili bodo samo gospodarsko podlago (gojevskih držav) in v zvezi s tem ves njih razvoj, ki sc bo usmeril tnko, kot mi to predvidevamo.« (X/6) »V vseh državah obstoje pod nnjj rnzličnejšimi imeni približno iste ustanove: narodno predstavništvo, ministrstva, državni svet, izvršilni odbori itd. Prosim vas, da vztrajate na tem, da mora imeti vsaka teh državnih ustanov katero koli važno nalogo v življenju države. Beseda »važno« naj se pri tem nc nanaša na urad, temveč na nalogo. Niso tedaj važni uradi, temveč naloge Uradi izvršujejo v državnem organizmu iste funkcije kot udje človeškega telesa, čim smo pokvarili važen del držnvnega stroja, bo država kakor človeško telo zbolela in umrla.« (X/D. Ne tožiti, ampak delati! Dogodki osmega septembra, v katere smo bili pahnjeni kar čez noč, so mnoge sicer delavne in požrtvovalne ljudi popolnoma zmedli. Svoje življenjske cilje in nučrte so tuko nujno vključili v redne razmere, da seduj ob vsem tem kaosu zbegani gledajo okrog sebe in tarnajo. Pač pa obljubljajo vso svojo aktivnost in požrtvovalnost za takrat, ko »bodo razmere zopet urejene in se bo dalo delati«. Vendar življenje ne pozna nobenega mirovanja. Sredi nereda in ruševin si m >ra človek znova ustvarjati red, če hoče živeti; sredi trupel onih, ki so padli okrog njega, mora poskrbeti za lastno življenje. Naša dolžnost je delati, okoliščine in sn:er našemu delu pa narekuje življenje samo in prav je, da se mu znuino prilagoditi. Prav posebno pa morajo v časih zmede svojo aktivnost in skrb ne le ohraniti, ampak še stopnjevati tisti, od katerih dela je odvisno življenje množice. Za zunanje, telesno življenje, nam je to popolnoma jasno. Kako hitro se tudi v času vojne organizira preskrba z živili, koliko iznajdljivosti in žila-vosti pokaže naše gospodarstvo prav v časih nujne potrebe. Tu ni govora, da bi čakali na »takrat, ko bodo razmere zopet urejene in se bo dalo delati«. Takrat bi bilo že prepozno. Nekoliko manj otipljivo se to zdi za duhovno, za notranjo plat življenja, ln vendar velja, dn človek ne živi samo od kruha, ampak tudi od božje besede, od resnice. Iu če te strada, mora umreti; umreti za svet resnice, za svet idealov, za svet vzvišenega in lepega. In krtera smrt jc strašneja od te? čakati s svojo aktivnostjo na »takrat, ko bodo razmere urejene«, bi se reklo pehali množico, ki jc od našega dela za resnico odvisna, v gotovo smrt. Nadvrednost in prvensfvenost duhovnih dobrin zahteva še večje iznajdljivosti, še večje žilavosti in požrtvovalnosti v prehodnih časih zmede, kot jo kaže v teh časih gospodarstvo. In šc en rezlog govori za to. Prehodni časi so neke preokretnicc v duhovnem življenju. V razmeroma kratkem času intenzivnegn dela in isknnjn si naroil poišče pravec z.a dolgo dobo naprej. Ako ima v tej usodni prehodni dobi ob sebi izkušene in zveste vodnike, bo našel pravo smer. Iii po tem »ko bodo nastopile redne razmere«, sc bo res dalo delati, ker bodo muožicc žc pravilno usmerjene. Prav nnš čas mora torej biti čas intenzivnega in žilavega dela na duhovnem polju. Nnd nerednimi in nestalnimi razmerami ni prnv nič primerno jnilikovati, ampak jih kot usodno uro izrabiti za pravilno duhovno usmeritev množic. Kako lepo nas k temu poziva Pij XII.: »Zapoved te ure je: nc tožiti, ampak delati! Ne tožiti nad tem, kar je in ker je bilo, ampak graditi, da se postavi, kar se mora postaviti družbi v lila {in jo. Polni križarskega navdušenja naj sc najboljši in najbolj izbrani člani krščanstva združijo v duhu resnice, pravičnosti in ljubezni ob klimi: Bog to hoče. Pripravljeni nnj bodo služiti in se žrtvovati kakor stari križarji. V tedanjih časih je šlo za osvoboditev zemlje, ki jo je posvetilo življenje učlovečene božje besede. Danes pa gi e — če se smemo tako izraziti — za nov pohod čez meje sodobnih zmot, da osvobodilno sveto d n h o v n o zemljo. ki jc določena za podlago in temelj nespremenljivim načelom in zakonom, s katerimi bo zidana socialna zgradb« močne notranje trdnosti. Z očetovsko gorečnostjo vas rotimo in pczivmno, ne samo da se globoko zaveste strašne resno b e sedanjih dni, ampak tudi da razmišljate o možnostih, kako bi zasijala nova blagodejna in nadnaravna zarja, ter da se združite vsi skupaj v delu za obnovo družbe v duhu in resnici.« Kričeč neuspeh banditskih tolp V Črni vasi so komunisti napadli domobransko postojanko, bili pa so občutno poraženi in doživeli hude izgube Brezuspešni komunistični poskusi, da si na vsak način izsilijo kje kakšen uspeh in s tem vlijejo zopet poguma svojim obupanim pristašem, propadajo drug za drugim. Po hudih in sramotnih porazih, ki so jih doživeli pod Gorjanci na Javoro-vici, Hotedršici in Rovtah, v Pijavi gorici in na Polici, na Krimski planoti, pri Toplicah in Ribnici, hočejo popraviti porazen vtis in si na vsak način priboriti kje kakšen uspeh. Ponoči od 3. na 4. april je neka številnejša komunistična tolpa napadla manjšo domobransko postojanko na Barju. Napadala je vsa komunistična »VIII brigada«. Toda tudi tukaj se je pokazala velika moralna in sposobnostna nadmoč naših domobrancev. Ne samo, da komunisti niso uspeli s svojim napadom, nc samo, da je hrabra posadka odbila njihove napade, temveč jim je zadala celo občuten poraz. Komunisti so izgubili veliko borcev. Na mestu so pustili štiri mrtve, mnoge druge mrliče pa so odpeljali s seboj. Petnajst banditov so domobranci ujeli. Ob koncu borbe so bili komunisti razpršeni na vse strani. Med napadom so se banditi obnašali popolnoma tolovajsko. Ropali so ljudem po Črni vasi konje, govedo in živež. Zlasti se jc po svojem roparskem nagonu odlikoval prosluli komunist Skraba Matija iz Bresta ter njemu enakovredna komu-nistka Grebenčeva iz Vrbljenj, po domače Kocjanova. Neprestani porazi komunističnih tolp dajo veliko misliti. Kljub velikemu pritisku od strani svojih nadrejenih ne morejo komunisti doseči nikjer niti kakih malenkostnih uspehov, tudi če napade številnejša komunistična sila maloštevilno domobransko skupino. Zato vedno bolj gine med komunisti navdušenje in vedno bolj slopa na njegovo mesto obup in malo-dušje. Prebežništvo se množi iz dneva v dan. Nasprotno pa rasle navdušenje med domobranskimi vrstami in z navdušenjem tudi truna zavest, da jc zmaga v njihovih rokah. Novi spopadi med komunističnimi tolpami Ljubljana, 5. aprila. Rarmere med komunističnimi borci so se že tako poostrile, da nam od najrazličnejših krajev poročajo o medsebojnih krvavih spopadih med tolpami. Bodisi, da so jih k temu nagnale obupne življenjske in zdravstvene razmere, bodisi da so nastali v vrhovnem vodstvu spori za oblast, danes je že razvidno, da komunistična stranka preživlja težko krizo, ki zlasli prihaja do izraza v komunističnih oboroženih oddelkih. Nedvomno je k temu mnogo pripomogla zavest, da se slovenski narod vedno bolj zgrinja v enotno fronto proti komunistom in se zato »partija« čuti vedno bolj osamljeno. Kadar jc kako gibanje tik pred katastrofo, vedno išče krivcev med lastnimi vrstami. To dela tudi sedaj komunistična stranka, in reči moramo, da dokaj upravičeno. Znano je namreč, da sedi celo na najvišjih komunističnih mestih vse polno političnih konjunkturistov, ki so se ogrevali za OF samo toliko časa, dokler je imela videz uspešnosti. To med drugim dokazuje tudi pismo nekega prvaka OF iz Ljubljane, ki je nedavno sporočil svojim sorodnikom domov v Ljubljano, da je položaj skrajno obupen in da naj bo prokleta ona ura, ko se jc odločil za odhod med komuni- Razbita pojedina Vsi, ki so kdaj bili prisilno mobilizirani ali so kdaj govorili s komunisti, vedo, kako slabo jedo komunisti. Neza-beljen in neslan krompir, to je njihova glavna hrana. Zalo pa se poskušajo temeljito, oleščati, kadar pridejo v kakšno vas, do ljudi, ki imajo še kaj živil. Zlasli prav jim pridejo prašiči. Rekvirirajo jih povsod, kjer naletijo nanje ter prirejajo cele orgije. Pretekli teden so hoteli napraviti gostijo v Strugah. Udeležilo naj bi se je tudi nekaj domačinov. Zanjo so uropall v Kompoljah dva prašiča. Dolgo v noč so pripravljali meso, cvrli in pekli. Pri pripravah pa so jih zmotili domobranci. Dva so na begu ustrelili, štiri pa ujeli. Meso in mast je morala gospodinja, ki je dala na razpolago svojo kuhinjo za pojedino, vrniti pravim lastnikom. Tako se je komunistom ponesrečila gostija in so pri tem izgubili še šest svojih ljudi. Zopet komunistično bogoskrunstvo Pred nekaj dnevi so prišle večje komunistične tolpe na Ig ropat. »Pregledovali« so hiše tistih, kateri so se umaknili v Ljubljano. V hiši trgovca Vrenka so sneli s stene križ, ga vrgli na tla in ga poinendrali. Ljudje, ki so za lo zvedeli, se silno zgražajo nad tem bogo-skrunskim dejanjem. In vendar 6e komunisti še drznejo lagati, da niso proti ve ril stične tolpe. Podobna poročila so poslali tudi še nekateri drugi vidnejši ljubljanski komunisti. Zato ni nič čudnega, če to nezadovoljstvo prihaja vedno boli do zunanjega izraza, celo v oboroženih medsebojnih spopadih. Te dni smo dobili spet poročilo iz Novega mesta o medsebojnem krvavem obračunavanju tamošnjih banditskih oddelkov. Seveda te medsebojne boje skušajo komunisti prikrivati, toda ie preveč je očividcev, ki o njih poročajo natančno in zanesljivo. Da bi zabrisali značaj teh sporov, komunisti dopovedujejo ljudem, da gre le za »pomote«. Toda to bi bile kaj čudne »pomole«, zlasti ker prej o njih nismo slišali, čeprav bi bile veliko bolj možne takrat. Molitev Domobranec Mlinar Jože, ki je padel nedavno v Trstu od zločinske roke, je malo pred svojo smrtjo dne 13. februarja l'J44 napisal tole pesem: Ponosno za plugom mod brazdami stopal je leto za leloiu slovenski trpin, v jeseni obilen sad zemlje je kopal in hvalil Boga iz srca je globin. Bodi zahvaljen dobrotni naš oče, ki dal naši zemlji si svoj blagoslov, nas branil si ognja, strele in loče, da spravil pridelek sem varno doniov. Velika nadloga zadela je tebe ti verni krnel naše slovenske zemlje, spomladi sejal med brazde si seme, ob času se žetve li krči srce. Bratje po krvi so dom ti požgali, uničili delo li žuljavih roti, tvoje sinove so v gozd odpeljali, brezsrčneže ganil ni matere jok. V imeniu »svobode« odpeljani sinov! zemljo domačo pojijo s krvjo, to pričajo v gozdu sveži grobovi, nad njimi otožno se sklanja drevo. V imenu »enakosti« moral si z doma, ki štiridesetletja zanj si garal, tolažil brezdomca, ki s kraja v kraj roma, zdaj njemu enak si brezdomec postal. V imenu »bratstva« se oni borijo, a največ prelili so bratske krvi, njihovo znamenje srp in kladivo na praporu rdečem krvavo žari. Pred sliko Višarske Marije pokleknil ;e z molkom v roki izgnani trpin, pod kupolo cerkve glas tiho odjeknil: »Marija pomagaj. Tvoj prosi Te sin...« Večna beseda našemu času Tragedija na Kalvariji je simbol obče človečanske tragedije. Greh je triumfiral nad krepostjo, satan je slavil zmago nad Bogom. Kakor da bi Bog hotel dati zunanji videz tej svetovni nesreči, se je nebo zatemnilo in je ob času Kristusove smrti zavladala velika tema. Toda ravno tukaj, kjer so zle sile hotele slaviti svojo največjo zmago, so doživele svoj naj bolj občuten poraz, V slepem sovra štvu do božjega Sina niso spregledale, da si je Bog iz njihovega hudodelstva zgradil nezmagljivo sredstvo odrešenja in zmagoslavja, saj je bila prav Kristusova sramotna smrt vir človeškega odrešenja. Ker pa učenci niso nad učiteljem, kakor je to povedal Kristus, so tudi verniki v vseh časih deležni Kalvarije, nc le posamič, temveč tudi kot celota, kot Kristusovo telo. Morda bolj kakor kdaj je ta Kal varija težka in krvava prav danes Toda kakor takrat, ko so sile zla navidezno triumfirale celo nad božjim Sinom, je treba reči tudi danes, da se v teh navideznih zmagah brezbo-štva in zlobe vidijo obrisi božje roke ki zna silam zla zakriti oči in iz njihovih navideznih uspehov nabrati nov kapital odrešenja. Ali ni to v skladu z ono že tolikokrat poudarjeno misel da če bomo deležni Kristusovega po-veličanja, moramo biti tudi deležni njegove Kalvarije? Iz Gorice Lep plen so napravili organi živilske policijc oni teden, ko so zajeli voziček, na katerem jc bilo 2420 metrov raznega blaga, nekaj odej in skora| 15 kg tobaka v listih. Vse to jc bilo last nekega Olinda Rubina, ki se bo moral sedaj s svojimi trgovskimi tovariši vred zagovarjali pred sodnijo. Posebno sodišče za javno varnost, ki jc v torek, 28 marca zasedalo v Gorici, jc obsodilo na 30 let ieče železniškega delavca Bruna Baravellija iz Vidma, ki ,c v oktobru lanskega leta v Vidmu umoril nekega policijskega agenta. BaravclH je bil zaradi tega zločina že večkrat sojen, a obsodba jc bila vedno razveljavljena. linrl je v Gorici g. Adolf Musich, solastnik tiskarne • I ipografia soeiale«, v starosti 74 let. Naj počiva v miru! Iz Trsta Umrli so: Franceschini Avgusta, Bernardi Roza, Kovačič Ivan, Biecher Sal-valor, Salti Josip, Tomnsi Cesilda, Vcber Peter, Penko Argej, Giovamni Nives, Quagliattini Germana, Barki Kari, Pelan Io«ip, Gcrbec Franc, Pelos Concclta, Sardo Angela, Moutanari Gustav, Maj Franc, Može Rudolf, Lcbi Albert, Suligoj Marija, Grim Ema, Pavlin Demetrij, Povh Neverina, Mihael Marčni, Pavel Marassi, Bruno Baschiera, Angela Cecchi. Podržajevemu Janezu v slovo Malo pozno se že ogla;am, dragi Janez, kot bi še vedno pričakoval, da se povrneš k svojim ljubljenim staršem, ki si jim bil nadvse poslušen otrok, k svojim bratcem in sestricam, ki si jim bil v najlepši zgled in pomoč pri delu in končno k svojim prijateljem, ki si nam bil v/or idealnega fanta. Toda Ti inirno počivaš v neznanem kraju kočevskih gozdov med hrabrimi turjaškimi Inirci /e šesti mesec, odkar so vas iz ribniških naporov v oni stra šni oktobrski noči odvlekli v smrt. Dvajset let si šele izpolnil, poln mladih moči in ognja, navdušen /a vse dobro in plemenito. Od svojih dobrih staršev si prejel najdražje, kar mo rejo. dati starši svojim otrokom — sloboko versko v/.kojo. Zato Te ni kdar v življenju niso premotili tuji krivi nauki kot toliko drugih tvojih sovrstnikov. Ker nisi bil strahopetec, temveč si odločno nastopal proti laži v boju za resnico, in ker si s svojim jx>gumom osramotil polovičarje in omahljivce, zato si imel veliko sovražnikov. Obre-kovali so Te in Ti stregli po življenju že davno prej, preden si stopil v legijo. Toda nisi se jih bal, zaupal si v božjo pomoč. Hudo Ti je bilo samo, ker jih je bilo |>oleg Tebe tako malo. ki b: javno upali obsojati kr.vico. Bil si pravi vojak, ne v zaledju, temveč v prvih bojnih vrstah. Ko ste bili Ti in drugi domači fantje v zaporih, ga ni bilo v vasi, ki bi se potegnil za vas, ampak še nasprotno, z vso silo so zahtevali vašo smrt. Domačin, ki te je stražil, se je zaklinjal, da Te bo on ubil, če Te drugi ne bodo. Ti pa si tiho in vdano trpel. Od trp ljenja že ves izmučen si samo moli in prosil Boga, na j Ti da moči, da mu ostaneš zvest do konca. In Bog Te je uslišal ter nagradil z mučeuiškim vcnccm. Mehanika vsakdanjega življenja jc naslov prihodnji SVETOVI knjigi, ki bo izšla v prvih dneh mcseca aprila. Dr. inž. K uhel j bo v njej na kar najbolj preprost način prikazal in razložil mehanične pojave v vsakdanjem človekovem življenju doma in na cesti, v vozu elektr. cestne železnice, pri avtomobil, vožnji, pri vožnji s konjsko vprego, pri kolesarjenju itd. itd. Knjiga bo zelo zanimiva posebno za tiste bralce, ki jih zanimajo tehnična vprašanja. Knjiga bo imela tudi lepo število slik, ki bodo pojasnjevale pisano besedo Naročite se takoj na Svet! Svetove knjige so posehno koristne učeči se mladini! Postanite Sveto? naročnik! Dve produkciji Glasb. Matice Pred prazniki so priredili gojenci Glasbene Matice dve uspeli produkciji. Nastopilo je nekako 35 učenk oziroma učencev o»i prvega raz reda pripravnica pa do prvih razredov srednje šole. Temu je odgovarjala tudi stopnja izvajanih skladb ter njih tehnična izvedba. Neka* leri zrelejši gojenci so pokazali že. prav lepo stopnjo tehnične dvršenosti in mu-zikalncga podajanja. Nastopajoče so vestno pripravile naslednje učiteljsko moči: K. Ogrinova, K. Sancin, M. Sanci-nova, Capponi-Ušak Fr., G. Demšar, K. Jerajeva (Škerjančeva Elegija za 4 violončelo.), A. Ivaničič, O. Kolaričeva, V. Sonc, S. Korošec, B. černičeva, V. Wi-stinghausenova in M. Bonsnckovn. Na sporedu jo bilo lepo število domačih skladb. Ves nastop je pričal o živo utripajočem delu na imenovani šoli. M. T, Padel nisi kot žrlcv boja, temveč kot žrtev hudobije domačih zločincev. Dragi Janez! Iz vsega srca smo Bogu hvaležni, da nam je v Tebi dal prelep zgled neustrašenega Imrca za vero in dom. Naj cfa Bog na Tvojo pri-prošnjo slovenskemu narodu veliko plemenitih in požrtvovulnih fantov jm) I vojem zgledu. KULTURNI OBZORNIK »Revija Katoliške akcije« 1943, 3-6 r Izšel je zadnji zvezek Revije Katoliške akcije za 1. 1943. Najobširnejša razprava v reviji je razprava dr. Kraljiča o proti-komunistični papeški okrožnici »Divini Redemptoris«. O tej razpravi smo že poročali. Danes prinašamo še poročilo o ostali vsebini. Dr. Josip Turk piše v obliki sho-lastičnega članka o zgodovini in svetovnem nazoru. Ena teza: lahko priča, ker priča za vse, kar obsega, a obsega tudi svetovni nazor. Resničnost svetovnega nazora se dalje izpričuje v njegovih sadovih in te kaže zgodovina. Nasprotna teza: zgodovina ne more pričati o resničnosti svet. nazora, ker ga vsebuje kot počelo dokazovanja; svojih počel pa ne more dokazovati, ker bi bila to petitio principii. Rešitev: treba je ločiti zgodovino kot prakso in zgodovino kot teorijo. Zgod. praksa priča za resničnost svetovnega nazora indirektno in pozitivno, v kolikor nudi filozofiji možnost, da uporabi dogajanje za snov pri dokazovanju resnice. Indirektno in negativno pa priča, v kolikor zgodovinski pojavi ne morejo ovreči resničnosti svetovnega nazora. Zgodovina kot teorija lahko nudi pozitivne dokaze za resničnost svet. nazora, kadar resničnost pravega svetovnega nazora potrjuje, negativno, kadar mu nasprotuje in o tem sama o sebi priča, da ni objektivna. V komentarju dr. Turk vprašanje še podrobneje pojasnjuje z zgodovinskimi primeri in s presojo posameznih področij znanosti Razprava posega v znani metodološki spor zgodovinopisja, ali sme zgodovina podajati tudi »vrednostne sodbe« ali pa naj samo nepristransko slika preteklost. V resnici ga pa ni zgodovinarja, ki bi ne podajal takih sodb, čeprav zna marsikdo svoje stališče pri tem spretno zakriti. Dr. Basaj: Molitev v Kat. akciji. Molitev je v Katoliški akciji osrednja stvar. Članek govori najprej o notrebi molitve za posameznika. Potem ko oriše bistvo molitve, naravno potrebo mislečega bitja po molitvi, pokaže, da je poleg molitve treba še delati in trpeti. Molitev je važen del akcije, posebno apostolsko delo, ki je nujno potrebno milosti, a milosti si lahko izprosimo samo z molitvijo. A ne samo posameznemu članu KA, molitev je potrebna tudi KA kot celoti, da se vzdrži na primerni religiozni višini, da ohranja v sebi potrebni apostolski ogenj in da si izprosi milost pri svojem delu. Molitev v KA mora biti zato ne le poedinska, ampak kolektivna. Molitev in delo se morata dopolnjevati. Eno brez drugega ne more biti uspešno. Katoliška akcija se je tega dobro zavedala in jc uvedla celo vrsto kolektivnih verskih vaj. Vendar potrebuje še molitev onih, katerim je namenjena. Zato se je organizirala posebna »molitvena pomoč«, ki stalno moli za uspehe KA. Prav tako ji lahko izprosijo mnogo milosti bolniki, če zanjo darujejo svoje trpljenje, ter redovniki in redovnice s svojimi žrtvami in molitvami. Moli, delaj in trpi. to je maksima pravega apostolskega delavca. Dr. L. Čcpon obravnava že dolgo časn sporno vprašanje o ljubezni in borbi. Nekateri mislijo, da sta ti dve stvari nezdružljivi. Njihova zmota izhaja iz napačnega pojmovanja ljubezni. Ljubezen je čustvo in vsaka ljubezen še ni prava ljubezen. Krščanstvo pa je vera prave, urejene ljubezni, ki jo vodi krepost modrosti. Modrost pa pravi, da moramo v bližnjem najbolj ljubiti dušo bližnjega in njeno zveli-čanje, da mora torej seči v nadnaravne sfere. Če hočemo bližnjega tako ljubiti, moramo včasih poseči po borbi. Krščanstvo kot vera se ne bori s fizično silo. Priznava pa vsakomur v polni meri naravno pravico samo-' obrambe, ne samo posamezniku, ampak tudi narodu, če je v nevarnosti njegov obstoj. Pri nas se je pojavilo vprašanje o ljubezni in borbi ob komunistični revoluciji. Narod brani pred komunizmom svoj obstoj, svoje materialne dobrine in svojo vero. S to borbo nič ne greši proti ljubezni. Razmerje med ljubeznijo in borbo je označil sv. Avguštin z izrekom: »Occi-dite errores, diligite errantes.« Proti laži se moramo boriti zmeraj in povsod, kakor je to delala Cerkev. Kajti toleranca nasproti zmotam in krivicam je škodljiva. Manzoni je dejal: »Tisti,... ki uče, da niti hudobije ne smemo sovražiti, so pokončcvalci naroda.« Janez Borovec je napisal zanimivo razpravo o metodah in načelih pri organizaciji in vodstvu modernih industrijskih podjetjih. KA je organizacija, zato se lahko marsikaj koristnega nauči pri svetnih organizacijah, tudi pri industriji. Seveda KA ne bo prevzemala vsen organizacijskih metod, ampak le oue, ki so priuieruu ca upustoittt. Važ- nost metod za KA papež mnogokrat poudarja. Znano »Pismo brazilskim škofom«, ki je pri nas izšlo v zbirki Naša pot, je popolnoma^ posvečeno organizacijskim načelom KA. Po znamenitih organizacijskih teoretikih obravnava načine dela v modernem podjetju. Prva stopnja dela je točno poznanje, položaja in pregleduu slika o položaju. Druga stopnja je izdelava načrta. Tretja stopnja — urejeno, organizirano izvajanje načrta. Četrta stopnja je ukazovanje. Peto stopnjo tvori koordinuciju med različnimi posli podjetja. Zadnja stopnja je kontrola, ki je za uspešno delo prav tako potrebna kot vse prejšnje stopnje. Splošna načela pri vodstvu podjetij so specializacija, enotnost ukazovanja in iniciativnost. Ta načela so tudi za KA, saj označuje Zakonik ljubi j. škofije kot eno važnih njenih nalog »izgraditi polno uspešno organizacijo in jo ohraniti na višini«. Dolžnost katoličana v modernem življenju, poznati Kristusa, obravnava dr. A. Snoj. Kristusa moramo poznati: 1, Zato, ker je Kristus središče, največji pojav svetovne zgodovine. 2. Kristus je glava, mi pa smo udje mističnega telesa — Cerkve. To misel je nagla-šal zlasti sv. Pavel. Spoznavati moramo Kristusovo osebnost, njegov nauk' in jegovo delovanje. Kristusova osebnost je veličastna, vsestranska. Kristus ni bil samo socialni reformator, bil je tudi to, a še mnogo več. Ni bil sanjač, amnak umerjen: imel je smisel za realno življenje. Osnovna poteza Kristusovih naukov je metanoia — spremenitev mišljenja — kot pogoj za dosego božjega kraljestva. Za Kristusovo delovanje sta značilni njegova absolutna jasnost glede cilja in njegova brezmejna odločnost, da ta cilj doseže. Ze kot 12 letni deček je dobro poznal svoj cilj. Nikdar ni poznal strahu pred ovirami. Sel je v smrt, du bi izvršil svojo življenjsko nalogo. Znanje o Kristusu moramo zajemati zlasti iz sv. pisma. Drugi so dobri opisi Kristusovega življenja. Posrednejši vir so življenjepisi svetnikov. Možnosti za spoznavanje Kristusove osebnosti je, torej dovolj. Dolžnost, to vršili, je danes velika, zlasti za člane KA. L-j. priobčuje »Meditacijo o dveh praporih«. Danes je tuko meditiranje aktualno kot malokdaj. Kakor morda še nikoli, si danes stojita očituo nasproti Kristus in Satan. Sutan mami ljudi s poželenjem, ga slika s prikupnimi barvami in kaže kot ideal, dočim prikazuje Kristusove zahteve kot nasprotne človeški naravi. Satanove prevare pa so v tem, da je njegovo gledanje zgolj tostransko. Pod vidikom večnosti je njegov prapor nekaj najpogubnejšega. Druga prevara je v tem. da Satan Kristusov nauk izkrivlja. Trctju prevara je v tem, du meša naravne in dobre nauke z zablodami. Meditacija o dveh praporih je res danes potrebna kot še nikoli. Ločitev se izvaja povsod in odločiti se inora vsakdo. Na koncu je še kratek življenjepis znanega študentovskepa voditelja dr. Karla Sonnenscheina. Sonnenschein je. bil velik delavec, ki je znal mladino silno navdušiti. Ni pa znal navdušenja dovolj izkoristiti in ustvariti trdno organizacije, ki bi njegove ideje realizirala. Bil je predvsem buduik k delu in žrtvi za narod. RKA vrši važno poslanstvo in je velikega pomena, tla izhaja tudi v tako razrvuuiu časih kui so naši. —u t Legitimacija vsakega Slovenca r Legatimacija vsakega Slovenca v teh 3neh mora biti tablica za knjižno tombolo. Domača knjižnica je v vsakem domu ponos in okras družine. In najprej moramo imeti na knjižnih policah knjige domačih, slovenskih piscev. Čimbolj moramo spoznati slovensko besedo v vsej njeni globini in lepoti. Slovenska knjiga je tudi v zunanjem svetu visoko priznana, nam pa pomeni največjo narodno dragotino. V širjenju naših knjig vršijo vso založbe plemenito poslanstvo. In knjižna tombola prekaša založbe po vprav razkošnih opremah svojih knjig. Ponavljamo: žrebanje številk bomo Izvršili večkrat. Najprej številke za dvojke. Kdor bo zadel dve številki v eni vrsti (dvojko), bo prišel v našo pisarno po dobitek. Kdor l>o torej zadel dvojko, ne bo mogel in smel dalje igrati, da bi prejel višji dobitek. Število dvojk je . namreč vnaprej določeno, vodstvo pa bo vodilo natančen pregled. Isto velja za 1 trojke, četverke, petoriee ln tombole. Izžrebane številke bomo objavljali v časopisih in po radiu. Dobitek bo mogel dvigniti vsak sam, dobitniki izven Ljubljano pa bodo mogli kogar koli pooblastiti, da bo zanje dvignil dobitek. Zakasnele dobitnike bodo čakali dobitki še mesec dni po končani tomboli v toin-l>ol*ki pisarni. Kakor vtate, velja tombolska tablica 10 lir. Za teh 10 lir vam bomo podarili: 200 krat po 5 knjig (dvojke;, 100 krat ]io 6 knjig (trojke), 75 krat |>o 8 knjig (četvorke), 50 krat po 10 knjig (petori-ce), 25 krat po 10 knjig (tombole). Tombolam bomo dodali še 25 dodatnih dobitkov v denarju (od 500 do 5000 lir). Vsak zadetnik tombole bo sam izžrebal vsoto, ki jo bo prejel poleg knjig. Nedvomno ste spoznali korist knjižne tombole, ki bo pomagala beguncem in vam samim. Vrtnarji letos prvič na živilskem trgu T Ze tri mesece vladajočo enoličnost in sapuščenoet na Vodnikovem živilskem trgu so na veliko sredo 5. t. m. kaj poživili ljubljanski vrtnarji, ki so se letos prvič pojavili na trgu. Druga leta so že nmogo poprej prihajali in prodajali razne mikavne rože. Letos niso na trg prišli s svojim cvetjem niti na dan pred sv. Jožefom, ko so druga leta navadno la dan okoli Vodnikovega spomenika razstavili vse svojo lepo in umetno gojeno cvetje. Zakaj so letos vrtnarji tako pozni na trgu? Omejiti so morali po svojih rastlinjakih ogrevanje. Niso imeli dovolj kurjave, da bi lahko vzdržavali svoje rastlinjake čez zimo v primerni toploti. V sredo so torej vrtnarji prišli na trg. Pripeljali so prve lepe rože, polog tega pa mnogo raznih sadik za grede. Lepo prekopane male njivice in grede namreč že čakajo na letos kasne sadike. Naprodaj so imeli torej vrtnarji sadike raznih 6olat, zelja, ohrovta in celo prve cvetače. Zavoj sadik je bil po 3 lire. Nekatere petične gospodinje, ki nimajo sicer gredic, so v svoji iznajdljivosti kupovale te kot prvo solato. Kupile so po več zavojev, da bodo lahko domačim postreglo s prvo domačo solato. Živilski trg je bil drugače nekoliko bolj živahen kot druge dneve. Okoli neke prodajalke kisle repe, ki jo je imela tri sodčke, so stale gospodinje v vrsti. Ta ženska je prodajala tudi repine olupke, okisane, ki so primerna jed za veliki teden. Kakor v torek, jo bilo tudi v sredo naprodaj pri branjevcih precej cvetače, sedaj nekoliko lepše in boljše kot prvi dan, pa tudi cena je bila primerno nižja kot prejšnji dan. Poleg cvetače je bilo na trgu nekoliko regrata, 'ki je bil kmalu pokupljen, dalje je bilo na izbiro precej hrena. Veliko je sedaj povpraševanje po raznih semenih, posebno ix) čobuljčku, ki ga na trgu redko človek dobi. Novi grobovi 1 -f- S. Pavlina I.esjak. V Marijanišču v Ljubljani je dne 4. aprila umrla .šolska sestra Pavlina Lcsjnk. V zavodu je opravljala službo bolniške strežnice 27 let. Pogreb bo v četrtek, b. aprila, ob 4 popoldne iz kapciice sv. Krištofa na Žalah k Sv. Križu, i -j* Koš Konrad. Po dolgi bolezni je v visoki starosti dotrpel železniški upokojenec gospod Koš Konrad. Rajnega bodo pokopali v petek ob treh popoldne iz kapele sv. Antona na Žalah. Sv. maša zadušnica bo v cerkvi Svete Družine v Mostah dne 11. aprila ob sedmih. + Aleksoj Krašeniniknv. V Ljubljani je umrl po dolgi bolezni poštni uradnik in polkovnik ruske carske vojske g. Krašeninikov Aleksej. Pogreb bo v četrtek ob dveh popoldne iz kapele 6v. Janeza na Žalah, Naj rajnim sveti večrta ln?, vsem njihovim dragim naše iskreno sožalje. Osebne novice Promoviral je na pravni fakulteti ljubljansko univerze dne 5. aprila 1944 za doktorja prava gospod Goreč Mitja iz Ljubljane. Iskreno čestitamo! t Diplomiral je na pravni fakulteti univerzo v Ljubljani gospod Sušni k Martin iz Ljubljane. Iskreno čestitamo! Zgodovinski paberki 6. malega travna: I. 885. je zatisnil oči Metod, nadškof sirmijski. Metod je bil starejši sin visokega bizantinskega uradnika iz Soluna, ludi sam je stopil v državno služ.bo, pa se odtrgal svetnemu življenju in odšel v samostan. Mlajši brat Konstantin (Ciril) pa se je posvetil znanosti in duhovnemu življenju. Po končanih študijah je bil posvečen v duhovnika in postal bibliotekar pri sv, Sofiji in profesor filozofije v Carigradu. Po nekaj letih je tudi on zapustil svetni sijaj in sledil bratu v samoto. Sveti mož se je odzval cesarjevemu vabilu in odšel oznanjat Kristusov nauk nomadskim Knzarom v današnjo Južno Rusijo. Posebnih uspehov sicer ni dosegel, našel pa je ostan- ke papeža-mučenea sv. KlemenTa, ki jih je na povratku v Carigrad vzel s seboj. V tem se je obrnil moravski knez Rastislav, ki se je hotel otresti nemške cerkvene in politične oblasti, na bizantinskega cesarja s prošnjo, naj mu pošlje duhovnikov, ki bodo učili krščansko vero v domačem jeziku. Cesar je poveril nalogo bratoma Konstantinu in Metodu. Za pot na Moravsko sta se dobro pripravila; prevedla sta na slovanski jezik naj|>otrebnejše cerkvene knjige, Konstantin je sestavil poseben črkopis glagolico, ker stara grška pisava ni bila primerna za slovanske jezike. Delo svetih bratov ic rodilo med Slovani bogate sadove. Na pa)K"žev poziv sta odšla brata v Rim, med potjo sta se, ustavila pri slovenskem knezu Koclju v Panoniji, ki se je močno navdušil za njuno delo. Papež jo dela svetih bratov potrdil. Konstantin ie stopil ▼ Rimu v samostan in dobil ime Ciril; kmalu nato pa je umrl (1. 869). Metod se je sam vračal na sever. Ker je v tem izbruhnila vojna med Nemci in Rastislavom, je ostal v Paniji pri knezu Koclju, kjer je žel velike uspehe. Da bi dosegel samostojno cerkveno rganizacijo slovanskih ozemelj, je odšel ponovno v Rim, kjer je izposloval, da ga je papež imenoval za sirmij^kega nadškofa z delokrogom v Panoniji in na Moravskem. Slovenska Panonija je postala tako za neknj časa neodvisna v cerkvenem kot tudi političnem smislu, toda le za kratko dobo. Rastislav je bil premagan, sledil mu je Svetopolk, ki pa se je z Nemci pobotal I. 874. Mir med Nemci in Moravci je moral plačati Kocelj, ki ob tem času zgine s politične pozor-nice, Metoda pa nadomesti v Panoniji Za današnji dan Koledar Četrtek, I. malega travna: Veliki četrtek; Hikst I., papež in mučenec; Cele- atln I., papež. Petek, T. malega travna: Veliki petek: Herman Jožef, spozn.; Hegezip, spozn. Dramsko gledališče Zaprto. Operno gledališče Zaprto. Kino Matica »Tonelll« ob 15. 17 ln li. Kino Union »Paracelsus« ob 16 in 19.1S. Kino Sloga »Čudno naključje«, ob 15, 17 in 19. Lekarniška služba Notno službo Imajo lekarne: mr. Sušnlk, Marijin trg 5, Dou-KInnj-šček, Gosposvetska c. 4 in mr. Bohino deil., Cesta 29. oktobra SI. fte novice Operno in dramsko gledališče Repertoar 7a velikonočne praznike lio objavljen v jutrišnji številki. Dnevna blagajna v Operi danea, v ietr. tek. ve« dan ne bo poslovala. Predproilaja vstopnic za velikonočne praznike za Opero In Dramo bo od velikega petka dalje od 10.3«—12.3« In od 11-18. Na veliko soboto popoldne bo blagajna zaprta. Frančiškanski oder Vel. ponedeljek. 10. aprila, ob 17: »Uboga Kristina« Cono od 12 lir navzdol. SK Moste (S. D. Iztok). Pozivam vse icralce I. moštva, da se zanesljivo udeleže strogo obveznega treninga na Mar-šovem igrišču za Kolinsko tovarno. Trening bo v četrtek od 18 dalje. Vsi in točno. Načelnik. Izšla je zanimiva knjiga Slovenčeve knjižnice Fr. Knaflic: „Lov m skrivnosti" Slovenska originalna detektivska povest pretkana s humorjem. Zgodbe s čudnimi zapleti se sučejo kar se da ugodno. Vse se konča brez krvi, brez ječ in v splošno zadovoljstvo. Vendar je napetosti dovolj, da bo branje vsakomur v užitek. salzburJka cerkev. Metod se je s svojimi nčenci vrnil na Moravsko in nadaljeval svoje delo, pri čemer pa je naletel na od|K>r celo pri Svetopoiku, ki je prišel pod močan nemški vpliv. Z Metodovo smrtjo je propadlo tudi njegovo delo, pnjiež. ie prepovedal slovansko bogoslužje, Metodovi učenci pa so odšli med Južne Slovane. L H28. je umrl v NUrenbergu Albreht Diircr, slavni renesančni slikar. V njem sta se uspešno spojili dediščina nemške slikarske tradicije in italijanska renesansa. On je tudi največji umetnik sodobne lesorezne in bali rorezne grafike. Po razgibanosti duhovne vsebine ga dosega le malo slikarjev vseh časov. Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih Zanimivosti iz zemljiške knjige Zbirka zemljiškoknjižnih listin ni od srede februarja do konca marca zaznamovala in shranila nikakih kupnih pogodb, po katerih bi bil v zemljiški 'knjigi izvršen prenos lastninske pravice na kupce, Od 1. aprila naprej se ti prenosi »1VAKH8E« - roman z 200 slikami - darilo za Veliko noč! Molkeroiem entsprechende Bestfitigiingen, dio sie nn »ichtbarer Stello im Verk^ufs-laden aufgeh&ngt baben miissen. Kundmachungen der Ernahrungsanstalt Abgabe von Kondensmilch Anf die Milchbozugkarten mit der Be-zelchnung B in der Ecke oben reehts, wel-cho Berechtigten zwischen dom 60. und 75. Lebensjahre ausgegeben wurdcn, entfallen zwischen dem 6. und 13. d. M. je 60 Dg Kondonsmllch, die von den mit 20. Miirz ausgeachalteten Moikeroien ausgegeben werden wird. Von den frisehe Milch ver-toilenden Molkerelen wird dio Kondensmilch nur von Molkereion Doberlet, Kolsr, Korošec, Lupine und Zorž abgegebon. Solile. jn einer Molkerei die Milch nusgehon, sol-len sle Bezugsbcrechtigte in allernHchster beziehen. Preis: 25 Lire fiir 1 kg (15 Liro fiir 60 Dg). Molkercien snllen ara 15. d. M. dor Milchnbteilung zur Kontrolle siimtliche Bestollscboino, die sie von den Milchbo-zugskarten reehts unlen absehneiden, vor-legen. 1 Abgabe von Frischmilch im April Im Monate April hekommon: 1. Kinder bis zum 1. Jnhre 1 Liter tiiglich; 2. Kinder bis zum S. Jahro % Liter tiiglich: 3. Kinder vom 4. bis 7. Jahre jeden Montng, Mittwoe.h und Freltag jedci; 4. Kranke (hieher ge-liiiron auch Anvvclsungen mit eingetrngener Monge in der Gruppen: ubrik) und Perso-non iiber 75 Jahren jedrn Dienstng, Don-nerstag und Satuataff je 2 del: 5. werdendo Mlitter tiiglich M Liter. Kiir jodo Veriinderung bel dor Milch-zutoilung den Oruppen S. bi« 5. bokommen Obvestila »Prevoda« Delitev kondenziranega mleka Na živilske nakaznice za nabavo mleka z oznako D v desnem zgornjem oglu, ki R« jih dobili upravičenci med 60. in 75. lelom, lahko dvignojo upravičenci med 6. in 13. t. m. po 60 dkg kondenziranega mleka. Mleko bodo delile tiste mlekarno, ki ho bilo 20. marca reducirano. Od mlekarn, ki šo del« sveže mloko, bodo delile kondenzirano mleko lo mlekarne Doberlet, Kolar, Korošec, Lupino in Zorž. Ce v eni mlokarni mleka zmanjka, naj gredo stranke ponj v najbližjo sosednjo. Cena: 1 kg 25 lir (60 dkg 15 lir). Mlekarne naj 15. t. m. predlo?,e odseku za mleko v kontrolo vso naročilnice, katere odrežejo od živilskih kart za mleko v desnem spodnjem kotu. Delitev svežega mleka v aprila V aprilu bodo dobivali: 1. otroci do onega leta en litor dnevno; 2. otroci do tretjega leta pol litra dnevno; 3. otroci od štirih do sedmih let vsnk ponedeljek, sredo in potek po 2 del; 4. bolniki (sem spadajo tudi nakazil« z vpisano količino v prostoru 7.0 skupino) in osebe nad 75 let vsnk torok, čotrlek In soboto po 2 del; 5. noseče žene vsnk dan pol litra. Za vsako spremembo v dodeljevanju mleka skupinam 3. do 5. Imajo mlekarno ustrozajoča potrdila, ki jih morajo Imeti pripeta v prodajalni na vidnom mostu. lahko izvršujejo. Do konca marca je zemljiška knjiga zaznamovala žo nad 000 spisov ali bolje poslovnih številk. Sedaj se sprejemajo v dnevnik zemljiške knjige tudi vloge, ki se nanašajo na zemljiške knjige, spadajoče pod okr. sodišče Kočevje. Zaznamovanih je že mnogo spisov, ki zadevajo posestva, ležeča v kat. občinah Poljane, Čremošnjice, Stara žaga in druge. Marca vknjižena posojila Zemljiškoknjižni urad je letos marca zaznamoval 48 predlogov za vknjižbo hi-potečnih posojil v skupnem znesku 2.221.206 lir. Najvišje posojilo je znašalo 500.000 lir, ki ga je dovolil neki zasebnik na neko nepremičnino v k. o. Trnovsko predmestje. Najnižje posojilo pa je bilo 1.500 lir. Več posojil je dosetjlo vsote nad 100.000 lir. V marcu je bilo dalje zaznamovanih 27 predlogov za zaznambo vrstnega reda glede hipotečnih kreditov v skupnem znesku 8,119,000 lir. Najvišji kredit v vrstnem redu je dosegel vsoto 1.500.000 lir. Skupaj je bilo torej 75 predlogov za varnost hipotečnih posojil in kreditov v znesku 10,3-10.206 lir. Razne nesreče in poškodbe Mestni fizikat je pred dnevi objavil primemo opozorilo na pojav zelo nevarne bolezni, na nalezljivo vnetje možganske mrene (meningitis), ki se tudi v Ljubljani pojavlja. Reševalna postaja je v zadnjem času prepeljala v bolnišnico že več bolnikov, so zboleli na tej bolezni. To Izležen posebno pospeš ije;o *iabe prehranjevalne in stanovanjske prilike. — V Planini pri Rakeku je 11 letni gozdni delavec Ignac. Matičič pri sekanju smrek spodrsnil in si z'omil desnico. — V Dobrunjah si ie pri delu I »oškodoval levo nogo 53 letni delavec Jakob Bošljančič — Na Polici pri Gro-supljah je slamoreznica porezala pts-le levice 12 letni cerkovnikovi hčerki Angeli Zavrlovi. Segajte po Slov. knjižnici! Cenjene inserente vljudno opozarjamo, da izide velikonočna Številka »Slovenca« v soboto opoldne in bo z a k 1 j u č e k o g 1 a s n i h naročil že v petek zvečer. Prosimo, da naročila za oglase pravočasno oddajo. Maša zadušnica za pok. go. Franjo Zebre bo v sredo, 12. aprila, v atolniei ob 8. Otroci bodo Imeli tokrat namesto prvi potok, počeščonje preav. Hošnjega Telesa na veliki četrtek oh 15 v frančiškanski cerkvi. S seboj naj prinesejo molitvenike »Pri Jezusu«. Starši, pošljite avojo otroke k tej lepi otroški pobožnostit Zahvala. Uslužbenke g«. Mahnič so darovale 200 lir Dom slepih namesto venca na krsto blagopokojnega g. Jožefa Mahniča. Za plemenit dar iskrena zahvala) Za stare onemogle Ljubljančane v mostnem zavetišču v Japljevi ulici »o podarili uslužbenci mostnega domovinskega oddelka 360 lir v počastitev spomina pok. g. Ivana Telka, očeta ge. Irmo Bajžolj, uradnico mestnega domovinskega oddelka. Mestno županstvo izreka dobrotnikom najtoplejšo zahvalo tudi v Imenu podpiranih. Počastilo rajne z dobrimi dfelll Velikonočna razstava v galeriji Obersnel odprta vsak dan do 20 zvečer. Nekaj plrhov ne zaleže mnogo! Namesto njih kuplto raje trajno darilo. Zlasti dora-ščajoči mladini ho v veliko veselje zn veliko no<5 »IVAN1IOE«, Scottov slavni roman z 200 slikami. Dobite ga v vseh knjigarnah in v uredništvu »Slovenca«. Kdor go rad smeje ali joka, bo lahko oboje delal pri »Ubogi Kristini«, novi Mlakarjevi igri v štirih slikah, ki jo bomo uprizorili v frančiškanski dvorani na velikonočni ponedeljek, 10. aprila. Začeli homo točno ob 17. Vstopnice (od 12 lir navzdol) v predprodajl v trgovini Sfillgoj, na dnn predstave pa od 9.30—12 in od 15 dalje pri dnevni blagajni. Ceno smo malenkostno dvignili, ker jo čisti dobiček namenjen podpornemu skladu nršullnske gimnazije. Se Imate čas, da lahko naročite Mohorjevo knjige. Naročila sprejema samo fe Mohorjeva prodajalna na Miklošičevi c. 19. Prigode malega Murenčka jo naslov novi mladinski pravljici, katero Je napisala Mi- lica Kitok, bogato Ilustrirala (a. Inž. a>rh. Vogolnikcva. Knjiga Je Izšla v »aJotbl L. Schwentner, Prešernova S. Za veliki teden al kupite pesniško zbirko Vida Taufer: ^fa S posnetki Bergantovega krlževega pota v Stični. — Elegantna izdaja. BroS. 15 lir. LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Pred škofijo 5. Miklošičeva cesta 5, Odjemalcem plina. Dne 6. in 7. t. m., torej v četrtek in potek pred Voliko nočjo, ho ljubljanska mostna plinarna podaljšala oddajo plina pod normalnim pritiskom v vočernih urah do 22. Na to opozurjamo vso oiljcinalce plina zn kuho in peko zato, da preložo v toh dneh peko tn kuho na te vo-čeruo ure. Kor so zolo množo naročila za čiščenje plinskih kuhalnikov in štedilnikov, ravnateljstvo plinarno prosi, da opravijo to odjemalci sami. saj za to nl potrebno stro-krfvno znanje. Tudi regulacija gorileov ku-halnih naprav ni težka. Mnogo gospodinj, ki so svoj čas obiskovale predavanja o plinski kuhi, vedo, kako so toj stvari streže in to opravijo snine. Prištedijo si nepotrebne izdatke, plinarni pa, katori primanjkuje nameščencev, olajšajo poslovanj«. Namesto pirhov darujte letos slovenske knjige našim bratom in sestram, bivajočim zunaj naše pokrajine. Vsaka knjign bodi velikonočni dar, ki ga položimo domu nn oltar. Knjige sprejema iz naklonjenosti »Ljudska knjižnica« na Miklošičevi cesti 7, I. nadstropje, desno, od 9—12 in 14—18. Prodprodaja za praznike: KINO »UNION« v četrtek: od 11-12 in 15—19; v petek blagajna ne posluje; v soboto: od 11—12 in 18—19.30; v nedeljo od 9.30 do 12. Poizvedovanja Opozorilo trgovccm. Obveščamo vso trgovce, da jo bil izgubljen odrezek posobi nega nakazila za sladkor (30.70 kg) štev. 12589 za mesce april. Izdan od mestnega prehranjevalnega urada v Ljuhljnni. Najditelj s« naproša, da odda odrezek pri upravi Zavoda za novotvorbe, vso trgovce pa opozarjamo, da no izroče sladkorja ob predložitvi izgubljenega nakazila. Bogoslužje velikega tedna v LJubljani Stolnica Va« tii dni se začno obredi oh T. VelIM četrtek: prva av. maša ob 6, ob 7 velika škofova maša. Obreda umivanja nog ae udeleže na veliki četrtek, dne 6. aprila 1944, v ljubljanski stolnici slodeči starčki: Anton Cič lz Ljubljane, star 92 let; Anton Adam Iz Borovnice, star 91 let; Tomaž Sellškar iz Ljubljano, star 87 let; Alojzij Polajnko iz Ljubljane, star 86 let; Frano Verbič lz Ljubljano, stnr 84 let; Ivnn Rant iz Ljubljane, star 83 let; Jernej Bizjak lz Ljubljano, star 83 let; Alojzij Luknor iz Ljub-Ijnnc, star 83 lot; Jožef Suštoršlč iz Ljubljano, star 79 let; Tomaž Kalan lz Ljubljano, star 79 let; Anton Brandštetor Iz Ljubljane, star 76 let; Mihael Predanič iz Ljubljane, star 75 let. Skupna starost starčkov znnša 998 let. Veliki petek: ob 5.30 sv. križev pot, potem skupna molitvena ura. Ob 7 se prično cerkveno opravilo, slovosne molitve, pasi-jon, odkritje in češčenjo sv. križa. Nato so prenese sv. It. T. iz božjega groba nn glavni oltar, kjer jo kratka maša prej5n.il dnn posvečenih darov. Potem s« sv. R. T. prenese v božji grob, kjer ostane izpostavljeno. — Ob 19.30 je zadnja postna pridiga prevzv. g. škofa dr. GregorlJa Rožmana. Po pridigi pojo gg. bogoslovci slovenski pasijon. Velika sobota: ob 5.30 blagoslov ognja. Ob 7 se prično drugi obredi: blagoslovi s« velikonočna sveča, pojo no prorokbo, nato se blagoslovi krstna voda. Okrog 8-30 so začne slovesna sv. maša, po listu se- zapoje velikonočna Alelujn. — Ob 15 blagoslov .ie-stvin. Ob 16 so slovosno peto Velikonočno jutranjlce, potem Vstajenje v cerkvi. Procesije ne bo. Velika nedelja .Velika noč: ob 5.30 blagoslov jestvln, ob 5.45 kratka pridiga, oh 6 av. maša. — Ob 9 bo slovesna škofova pontlfikalna maša. To sv. maši bo prevzv. g. škof podelil papežev blagoslov, s katerim je 7,druž«n popolni odpustek zn vse navzoče pod navadnimi pogoji. Tiho sv. ma^e bodo ob 10.30, 11 in 11.30. — Potresne procesije na Veliko nedeljo popoldno ne bo, pač pa bodo ob 15 v cerkvi sv. Jožefa slo-vense pete litanlje s prošnjitni molitvami, da bi nas Bog obvaroval šibo potresa. Pri sv. Petru Veliki četrtek: ob 6 tiha sv. mnSa s sv. obhajilom; sv. obhajilo so deli zalem vsako pol ure do 7.30; ob 8 slovesna sv. maša s skupnim obhajilom duhovnikov in vernikov. Po sv. maši se prenese sv. R. T. nn strnnski oltnr, nakar se odkrijejo oltarji; oh 15 pete jutranjlce; ob 19.30 skupna molitvena ura. — Veliki petek: sv. opravilo so prične ob 7. Po molitvnh in proSnjnh sledi odkritje in počeščenje sv. križa, maša Predposvečenega, prenos sv. R. T. v mon-štrnnel v božji grob, kjer ostane izpostavljeno v javno češčenje do večera; od 10—11 molitvena ura šolske mladine; ob 15 pele jutranjico; ob 10.30 pridiga, nato petjo ža-lostink. — Velika sobota: oh 6 blagoslov ognja, velikonočno svoče ln krstne vode, nnto slovesna sv. ma5a z oblinjllom vernikov. Popoldno blagoslov velikonočnih jedil: ob 13 v Mestnem zavetišču za onemogle, ob 13.30 v konzumu na Znloškl cesti, ob 15 v farni cerkvi: pri Sv. Križu jo blagoslov jedil ob 13.30, v gradu Kodeljevo ob 14.30; po podružnicah oh navadni uri; ob 17 slo-vesns pete velikonočne jutranjico, nato pa Vstajenje v cerkvi. Po blagoslovu z Najsvetejšim dnrovanjo za sveče in za cerkveno razsvetljavo. — Na veliko noč: ob 9 slo- vesna pet« maša; oh 14 slovesne peto litanlje Matero božjo; oh 15 potresna pobožnost v cerkvi sv. Jožefa. Sv. Jakob Veliki četrtek: ob 5.45 sv. obhajilo, nnto sv. maša. Do glavne sv. maše, ki bo ob 7, so bo še večkrat obhajalo. Večerna pobož-noat se prične ob H19. — Veliki petek: oh 6.30 sv. križev pot, ob 7 ae začnejo obredi. Večerna pobožnost ob 18.30. — Velika sobota: obredi se začno ob 6, sv. maša, pri kateri se oglasi aloluja in zvonovi, bo okrog 7. Od 13.30—17 1)0 v cerkvi sv. Florijann vsako pol ure blagoslov velikonočnih jedil. Slovesnost vstajenja se začno oh 18. — Velikonočna nedelja: slovesna maša bo ob 7, popoldanska pobožnost pa ob 19.30. Cerkev sv. Jožefa V četrtek ln petek ob 16 hodo jutranjico s petjem žalostink preroka Jeremija. Vernike vabimo, da so vseh obredov udeležujejo s knjižicami Mohorjeve družbe »Veliki te-den-, kjer so razloženo vse cerkvene molitve. Na veliki četrtek je snino ena, in sicer slovosnn sv. maša oh 8. Obhajalo so bo od 5.30 do 7 vsako pol ure; med sv. mašo pa bo skupno velikonočno sv. obhajilo. Po maši so Najsvetejše prenese v kapelo in so začno častna straža pri božjem grobu. Ob 19.30 bo Sveta ura s petjem in molitvami iz knjižice »Z Jezusom na Oljski gori«. Vabimo, da so verniki udeležijo vseh obhodov pri obredih velikega četrtka in velikega petka. — Na veliki petek sc prične cerkveno opravilo ob 7.30. Najprej so slovesne molitvo, pasijon, odkritje in počeSčenjo sv. križa. Nnto se prenese sv. hostija iz božjega groba na veliki oltar, kjer je kratka sv. maša pred-posvečenih darov. Po ma51 so prenose Najsvetejše v božji grob, kjer ostnno slovesno Izpostavljeno tlo 21. — Na veliko soboto se izpostavi Najsvetejše v božjem grobu ob 5.30. Oh 7.30 je prod cerkvijo blagoslov og nja, nalo v cerkvi blagoslov velikonočno sveče, pojo se prerokbe iz staro zaveze in litanije vseh svetnikov. Okrog 8.30 se začno slovesna sv. maša. Po berilu so zapojo velikonočna aloluja. Sv. obhajilo se doli samo med to sv. innšo. Od 13—16 je vsako pol uro blagoslov velikonočnih jedil. Oh 17.30 ae začno slovosne velikonočne julrnnjiee, nato se vrši ob 18 slovesno Vstajenje. Procesija se pomika po vsej crkvi; udeležijo so jo vse kongregacije In drugI verniki. Po procesiji jo darovanje sveč in darov za svečo okrog glavnega oltarja. — Na veliko nedeljo je ob 8 slovesna sv. mn5n z orkestrom. Ob 15 slovesna potresna pobožnost. vseh ljubljanskih Župnij: pete lltanijo Matero božje in prošnje za odvrnitov potresn. V.«o pobožnost vodi prevzv. g. škof dr. Or. Iložman. Cerkev Srca Jezusovega Veliki četrtek: 0b 6 slovesna sv. ma5a. Obhajilo vernikov samo pred in mod svoto maSo. Po sv. maši prenos Najsvetejšega k stranskemu oltarju. Ob 16 cerkvene molitve. — Na veliki petek se začno »v. obredi ob 7. Ob 16 cerkvene mnlitvo; ob 18.30 sv. križev pot — Na veliko soboto se začno svoti obredi ob 5.15. Sv. maša so prično približno oh 6.30. Sv. obhajilo samo med sv. mašo. Ob 15 se hodo blagoslovile velikonočno jestvi-ne. — Velika nedelja: oh 5.15 sv. mnša z obhajilom vernikov. Oh 6 slovesnost Oo-spodovegn vstajenja. Takoj po zahvalni posilil. blagoslovu z Najsvetejšim in obhajilu vernikov slovesna sv. maša. — Tiho svete maše: oh 6.30, 7, 7.30, 8. 9 in 10. Ob 17 pridige no bo, pač pa bodo ob 17 pote litanijo z blagoslovom, Štev. 79. »SLOVENEC«, čeMeK, 6. aprila 1944 Stran 5 ___ Kaj je novega pri naših sosedih? S Spodnje Štajerskega 0 hormonih je predaval v okviru ljudske prosvcte v Mariboru dr. Graup-ner, ki je prispel z vseučilišča v Mona-kovern. Zuuimiv razpis štajerske domovinske ircze. V Mariboru bo sprejemala najkasneje do 15. maja štajerska domovinska zveza izdelke, ki bi bili primerni ia darila ob rojstvih, porokah in dru-pih slovesnostih. Odsek za kulturo pri štajerski domovinski zvezi je razpisal zaradi pomanjkanja primernih daril šo jiosebno tekmovanje za take izdelke in liodo znašale nagrade za najbolj posrečene od 50 do 500 mark. Obratno zborovanje y Celju. Pred nedavnim je bilo v Celju obratno zborovanje nameščencev gostinske, tujsko-prometne in trgovinske stroke. Govoril ja zbranim okrožni vodja Dorfmeister, ki je najprej poudaril, da je treba gojiti nemški jezik prav v sedanjih časih, nato pa je obravnaval politična in vojaška vprašanja. Zennm in možem v javnih službah pa je govoril vodja okrožnega urada llackel. To zborovanje je bilo prav tako lepo obiskano in je obravnavalo zlasti vprašanja, ki se tičejo javnih nameščencev. Iz Hrvaške Socialna akcija vodstva nemške narodnostne skupine t NDH. V0d9tvo nemške narodnostne skupine na Hrvatskem smatra v letošnjem svojem delovnem programu za svojo glavno nalogo, da preskrbi vse nemške družine, ki so ostale brez sredstev zaradi komunističnega divjanja. »Donau Zcitung« poroča, da bo vodstvo narodnostne skupine preskrbelo vsem beguncem nove eksistence ter jim z vsemi sredstvi pomagalo obnoviti porušene in požgane domove. Vzajemna muslimanska pcmoj. Vodstvo hrvatske muslimanske dobrodelne organizacije »Merhamet« je v zadn;cm času dobilo od muslimanov, kateri so se pred leti izselili iz Bosne v Turčijo, več;o podporo za vzdrževanje muslimamldh sirot in potrebnih muslimanskih družin v Bosni in Hercegovini. V marcu kaznovani kršilci prehranjevalnih predpisov /uradi neopravičenega prejema živilskih nakaznic so bili kaznovani z globami: Gnrtner MIlan, Izolator, Ob Ljubljani-tn 31, 500 lir! Sinkovco Julijana, zasebnica, Mencingerjeva lil, 300 lir; Miru Josip, profesor. Kamnogoriška C. 1500 lir: Magister Marija, upokojenk«. Dolenjska 72, 1500 lir; ltonodičič Ana, zasebnica. Main Čolnarska 4, 11)0 lir; Kinkcln Sonja, zasebuica. Društvena 19. 500 lir; Mareučo Jože, usuj. pom.. Čebelarska 14. 1000 lir; Skrbina Marija, posest-nloa, Kamna gorica 2, 500 lir; Ostrellč Pavla. babica. Stari trs 11. 500 lir; bimončič Kristina, zasebnica. '/.ahjck ti, 1000 lir; Por. lian Alojziju, zasebnica, Slomškova 19. 300 lir; l'irnat Ciril, trgovec. Kesljeva 13. 2000 lir; »Jerai Ferdinand, čevljar. 1'ol.anski na-s p 40, 1500 lir; JeraAa Ana, asistentka, ltra lievia 9. 2000 lir; Burnik Fani, livilja, fiinartinska 24. 200 lir; Novak Justina, za-mhnica, Ribniška 7. 200 lir; Torškan Ivala rina, vdova. Zaloška 131, 1000 lir; Anžlovar Ana, zasebnica, Štefanova 16, 5(10 lir; Arko Vida. zasebnica. TržaSka 42. 1000 lir; »trm Ivana, zasebnica, Tržaška 83. 3000 lir; Glavač Itozalijn. zasebnica. Zvezna 8. 500 lir; CJu7.l Ivnnka, zasebnica, Koroščeva 3, 50(KI lir; JovanoviS ltnda. učiteljica. Mnrmonto-Vg 35, 104)0 liri Kavčič Jožef, železničar v n Večna pot 32, 500 lir; Kovač Avgusta, uradnica, Zalokarjeva 11, 2000 lir; /etri« Avgust, miz. pom., Vinčarjeva 5, 500 lir; Porenta Marija za«., Tovarniška 25. 100 lir; Kinollč Vinko. jetn. paznik, PovSetova 76, ]ii()0 lir; Rupnik Josipina. zas„ Domobranska 19. 800 lir; Zidan Vinko, kurjač. Stepa-nja vas 8, 500 lir; Kandnro Marija, kuharja. Vidovdanska e. 1, 3000 lir; Poglajen Kranfilška, zas.. TržaSka 83, 2000 lir: Požnr Nikolaja, abiturieulka, Usnjarska 2, l.iOO lir; Stermeszky Marija, zns.. Tržaška 111. ino Ur; Cergan Marija, del., TržaSka 16, 11100 lir; FilipiS Krnest. ž-and. nar. v p., tierbičeva 21, 1000 lir; Friškoveo Franc, tisi. tob. tov.. Gorblčova 28, 1000 lir; Matevži« Frančiška, zas., Mnrmontova 45, 500 lir: Sojar Anton, pos., ViSka 66, 100 lir; Vidmar Olga. učiteljica. Gerbičova 41, 1500 lir; Vovk Franu, upok, tob. tov., Gerbičeva lil. 19, 4000 lir; Bedi« Franc, trg. znst., Iii-liarjova 1, 2000 lir; Krnkar Marija, zna., lliliarjeva 1, 3000 lir; Krivačič Kmilija, zas., finrbičeva 19, 100 lir; Lap Elizabeta, zas.. Gerbičeva 7. 200 lir; Mabkota Anton, učitelj v p.. Zelena pot 7, 2000 lir; štular Franc, učitelj, Riliarjeva 6, 500 lir; Vadnov Jerica, zas., Gerbičova 20». 2(10 lir; Ilitene fitefa-nijn, zas., Jnrika 49, 1500 lir; Hrovat Ana, snažilka, Vilharjeva 3, 500 lir; Ozbifi Ivan, strojnik. Novo Jaršo 51, 1000 lir; Rečjak Ana, zn«., Stanlčeva 37. 1000 lir; Clhej Avgust, želez., Vidovdanska 55, 1500 lir: Do minco Julijana, zas., Vodovodna 22, 200 lir; Fornazarl« Anton, zidar, Maniloljieva 7. 500 lir; Franki Štefanija, uradnica, Zeliarska ul. 9. 1000 lir; Korzun Berta, zas., Vodovodna 56, 200 lir; Kleinsteln Antonija, zaa„ Vodovodna 23. 500 lir: Letnar Lovreno, po-streščok, Vodovodna 58, 5000 lir; Mibaij Roža. zas., Zeljarska 11, 1500 lir: Primee Marija, zas., Gerbičeva 12, 20G0 lir; Skalja Frančiška, zns., Kapusova 3. 100 lir: Smre-kar M tiri la, mr.. Vodovodna 86. 500 lir; Mar. tinSek Milena, zas., Verovškova 51, 1500 lir: Potočnik Marija, zas., Vodnikova 103, 200 lir; Zlatnar Amalija, zas., Milčiuskega 66, 1000 lir. Zaradi prodaje blaga po neodobrenl ceni In brez označbe cene so bili kaznovani z globami ln odvzemom blaea (v oklepajih): Puntar Anton, trgovec, Dol. Logatec, odstop, okraj. glav. v Ljubljani; Uranič Pavla, gostilničarka, Sv. Pelra 3, 1000 lir; Arko Anton, trg. z les. robo. .Ternojova 8. 300 lir; Melimed Milan, slaščičar, Parmova ul. 22, 500 lir; Pezdir Ivan, trgovec, Gradijo 3, 3000 lir (27 žemelj. 1.20 kg salam); Komi« Ante, poslov., Rož. dol.. O. XV-17, 100 lir; Bajec Anton, vrtnar, Tržsška 43, 2500 lir; Bizovičar Ivan, vrtnar, Miklošičeva 17, 2500 lir; Ceh Ivan, vrtnar. Gasilska cesta 14 , 2000 lir; Fernnt Anica, cvetličarna, PleterSnikova 25, 2000 lir; Kajfež Anton, urnr, Sv. Petra 2, 2000 lir; Keše Ljuhisava, cveti., Linhartova 5, 2000 lir; Kovači« Marija, trgovka. Miklošičeva 32. 2000 lir; Puli Marija, ovetl., StreliSka 9, 1500 lir; Skale Janko, cveti., Puharjeva 5, 4000 lir: Zaje Amaliia, cveti. Gosposvetska 13. 2000 lir; DremelJ Ivan, pos., Rudnik 42, 3000 lif; Oe-rovao Matej, trg., Cigaletova 11, 2000 Ur; Simončl« Miloš, trg. zast., Zabjek 6, 500 Ur; Gruden Jakob, branjevec, Gerbičeva 9. 500 lir; Lombar Franc, usl. cest. tel., Celovška cesta 160. 200 lir: Svetina Ana, trg., Kongresni trg 3, 500 lir; Benedik Ivanka, cvi. Frančiškanska 10, 2000 lir; Sokllo Fr«' trgovec, Breg 20, 1000 lir: Sch.ir Silva, trg., GradaSka 10. 300 lir; Mnliar Leopold. I Ulica 3. mnia 7, 2000 lir; Larnpič Ivanka, trgovka. Poljanska 31, 500 lir; Vcrbič An-lou, trg., Cankarjevo nabr. 1, 500 lir: Meh moti Jusuf, slašč., Saleudrova 6. 4000 lir: Meden Evgenija. trg., Jurčičev trg 7. 500 lir; Kova« Jože, gost., Smartinska ccsta i2, 1000 lir. . , ,,, Zaradi prodaje žemelj Itrcz kart ao bili kaznovani z globami In z zaplembo žemelj: PlaninSek Bruno, pekarna, Staretova 18, 1000 lir (270 žemolj); llabjan Mnrija, gost., CelovSka 41, 500 lir (SO); Gabrijel Autou, pek, TržaSka 54, 1000 lir (150); Marine Anton, pek, Ciril Metodova 77, 4000 lir (500); PiSek Vinko, pek, ZaloSka 119, 500 lir (100): Vovk Josip, pek, Rožna dol.. C. 11-14. 1500 Hr (175); Zupančič Majda, gost., Gosposvetska 8, 1000 lir (68). Zaradi prodaje Jabolk po pretirani ceni so bili kaznovani z globamt ln zaplembo Jabolk (v oklepajih): Andrejčl« Marjeta, branievka, Fundko-va 22. 1000 lir (35 kg jabolki: l.avrih Marjeta, hran.iovka, StreliSka 10. 1000 lir (27 kel; Dočnikar Helena, branjevka. Galjeviea 172, 1000 lir (7 kg); PodborSek Helena, hranjev. ka. Sv. Petra 52, 1000 lir (60 kg); Zdovc Jožefa. branjevka. Koseze 61. 1000 lir (34 kg). Zaradi nakupa mesa 4n kot na črni borzi ao bili kaznovani z globami ln zaplembo blaga (v oklepajih): Cernlveo Stanko, mesar, Kapiteljska 11, 500 lir (1 koža); Jančar Alojz, delavec, Sloni-Skova 13, 500 lir (2 koži); Rakušček Jakob, žel., BozfmSkova 28, 500 Ur (8 kg svinj, mesni; Pollak Hinko. mesar, Korytkova 26, 500 Ur (14 kg gov. in tel. mesa); Slvic Martin, mesar. TržaSka 81, 1000 lir (60 kg gov. mesa): I.ombar Anica, gost., Vodplkovn 65. 1000 lir (5 kg svinj, mesa); Vrliovo Albin, gost. in mesar, Borštnikov trg 3, 5000 Hr (20 kg tel. tncsn in 1 koža); Stani« Lojze, mesar. Vodnikova 169, 3000 lir (40 kg tel. tnesa s kožo); Berglez Anton, žel., Brezovica 7. 2000 lir (16 kg svinj, mesa); Zičknr Jerica, gost.. Prešernova 9, 3000 Ur; Legat Marija. Pradovlčova 7. 1000 lir. Zaradi $akol,a praSIca In nabave govedi brez dOvolienJa so 1)11 kaznovani: Rodet Štefan, mesar, Tržaška 88, 8000 Hr, zaplemba: 81 kg slanine, 77 kg svinj, tnesa, 5 kg drobovine: Dular Franc, mesar, Trnovski pristan 4, 50i)0 lir, 60 dni osebnega zapora, 60 dni odvzem obrtno pravice, za. plomba 410 kg težko krave 332 kg težkega teleta; Jaklič Josip, mesar, Društvena 21, odstop, okraj, glav., zaplemba: prašič 43 in 36 kg, telo 28 kg: DcrnovSek Ivan, Iosni trgovec, Bohoričeva 18, odstop, okraj, giav., zaplemba: 7 kg drobovja, 14 kg ječmena, 70 komadov jajc. Zaradi nabave svete slanine na črni borzi Jo hll kaznovan: Gornik Ferdinand, zasebnik. DrahoSnjakova 7, s 3000 lirami. Zaradi pomanjkljive sestave faktur Jn hlla kaznovana: Samec Iva, trg., Mestni trg 21. 7, globobo 500 lir. Zaradi povišanja cen knjigam brez odobreni Je bil kaznovan: Uliiir Hugo. indu-strialec, Vodnikova 93, z globo 300 lir. Zaradi posesti prevelike količine soli jo bil ovaden drž. tož. in ie jo bilo zaplenjenih 75 kg soli Grosoku Anionu, trgovskomu pomočniku. VVolfova 5. Zaradi oddnjo raclonlranlh živil brez odvzema kart so bili kaznovani z glohaml: Ciber Barbara, trg., Ccrnetovn 17 , 5000 lir; Mencinger Tomaž, trg.. Sv Petra 43. 4000 lir: Klcmnčič Jože, trg., Zalokarjeva 11, 2000 lir. Zaradi prodaje reerata In motovtlea po preti rant ceni sta lilll kaznovani z glob Avseo FrančISka, branjevka. Doleniska eesta 12, 2000 lir; Breecljnik Marija, branjevka, Vel. čolnarska 21. 1000 lir. Zaradi prodaje tobačnih kart in zlorabe Istih ter nakupa ln prodaje tobaka sn ovadeni driavnemu tožilstvu v LubUanl: Mičeti« MIlan, dclavoc, Kožarje, obenem mu jo zaplenjeno 1900 cigaret; Laznik Vladimir, dija k, Kožarje 78; Srčnik Ivnn, železničar v p., ZaloSka 48; Srčnik Aleksandra, priv. uradnica, ZaloSka 48; Srčnik Ivan, postni uradnik, ZaloSka 48; Makovec Milan, miz. pom., Florjanska 13; Bondarjov Ivan, delavec, Florijanska 13. Nova pesniška zbirka v Zagrebu. — Znani hrvatski lirik Gustav krklec je izdal najnovejšo knjigo svojih pesmi pod naslovom »Darovi za breiimenu«. Zagrebški akademiki imajo svojo plašilo. Zagrebški akademiki so pričeli izdajali svoj polmesečnik pod naslovom »Plug«. Nastopna avdienea novega romunskega poslanika. Novi romunski poslanik v Zagrebu dr. Mitilineu je bil te dni sprejet pri Poglavniku ter mu je izročil po-verilne listine romunskega kralja o svojem imenovanju za poslanika v Zagrebu. Iz Srbije Prvi okrožni svet ▼ Srbiji. V KruSevcu v Srbiji je pred dnevi zasedal okrožni svet za kruievsko okrožje. Okrožni svet je sestavljen iz predsedništva in treh delovnih odborov. V delokrog prvega odbora spadajo vsa vprašanja, ki se nanašajo na srbsko vero, duhomo kulturo in vzgojo. V njem so zastopniki srbske pravoslavne duhovščine, profesorji in ljud-sko-šoiski učitelji .V drugem delovnem odboru bodo reševali vsa gospodarska vprašanja. Njegovi člani jo zastopniki kmetov, trgovcev, obrtnikov in posameznih industrijskih podjetij. V delokrog tretjega odbora pa spadajo vsa vprašanja, ki se nanašajo na narodno obrambo. Zato so v njem zastopani oddelki srbskih prostovoljcev, srbske državne straže, invalidske organizacije, policije, sodniki in državni pravdniki ter zdravniki. Novo mesto Zanimivo predavanje. V nedeljo, 2. aprila je bilo v Prosvetnem domu zanimivo skioptično predavanje o Fatirni. Predaval jc g. p. Tarcizij. Popeljal jo poslušalce v daljno Portugalsko, ki je med maloštevilnimi državami tako srečna, da lii okusila grozot druge svetovne vojske. Po prikazovanjih Marijinih v Fatirni trem pastirčkom, se je v Portugalski pričenjal duhovni preporod. Prej (ramazonska država, je poslala kmalu katoliška. Dočim je sosednja Španija občutila v polni meri komunističen raj, je bilo Portugalski tudi s to šibo božjo pri-zanešeno. Predavanje je bilo napovedano za prejšnjo soboto Itot zaključek verske obnove za begunce, pa je bilo zaradi zasedbe Prosvetnega doma odloženo. Vkljub neugodni uri — ob 11 dopoldne je bila udeležba povoljna, saj je bila dvorana skoraj popolnoma zasedena. Pisarna podružnice škofijske dobrodelne pisarne se je preselila iz Kondri-čeve hiše v žensko bolnišnico. Naročniki »Slovenčeve knjižnice« naj dvignejo izišle knjige: »Herodež* in »Brez doma t. Naš novi podlistek! »Slovenec« bo začel kmalu objavljati nov podlistek in sicer povest iz časa Keltov. Povest bo izhajala pod naslovom »OSVETA« in je časovno in krajevno zgodovinsko dognana. Kjer so t zaklonišču dimniška ▼ratca, jih je treba zamazati z ilovico, da ne pride zaradi zračnega pritiska v zaklonišče dim, saje itd. MALI OGLASI ISCFM SOBICO „ katero bi delala nekaj ur na don. Hu-dolin pri Terarin — Maudeijtcva 1», 1 rno- MO&KO VERIŽICO kupim. Ponudbe poslali upravi »Slovenca« pod .Moško verižica« it. 2655. ČRK0VNICA a — a — a — a — d — e — h — h — 1 — i — k — k — k k ^ m — n — n — o — o — o — o — r — r — r — r — r — 6 — s — š — t Ot..... . ot . . ■ ■ '« . . ot . . . . . . ot . . • • • . ot . .....ot Iz 30 črk sestavi 6 besed, ki — v drugačnem redu — pomenijo: grški zgodovinar; slovenska pokrajina; mesto v Južni Italiji (morski preliv); del Velike Britanije; karantanski vojvoda v 8. stol.; lepota. Oddnjnlftka skupina »Jadransko primorje« RADIO LJUBLJANA Dnevni spored za I. april: 7 Poročila v nemSčini — 7.10 Jutranji pozdrav; vmes: 7.30 Poročila v slovenščini — 9 Poročila v nemSčini — 9.10 Koračnica, napovod sporeda v nemSčini ln slovenščini, nato koračnica — 12 Opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nemSčini in slovenščini — 12.15 Veseli zvoki za premor — 11 Poročila v nemščini — 14.10 Vsakemu nekaj — 17 Poročila v nemSčini in slovenščini — 17.15 Mali koncert — 18.45 Velikonočni običaji — 19 Komorna glasba — 19.30 Poročila v slovenščini, napoved sporeda — 19.45 Glns- hena medigra — 20 Poročila t nemščini — 20.15 Glasbo za delopnst izvaja dunajski sin- fonični orkester — 21 Operne melodije izvaja radijski orkester pod vodstvom dirigenta D. M. Sijanca — 22 Poročila v nem-ičini. POROČNI PRSTAN kupim. Ponudbe posla, ti upravi »Slovenca« pod »Prstan« it. 2t»5t>. OVČARSKI PES velik, rjavo-sive barve, na hrbtu na več mestih postrižen in na vratu iina pas t »vet-limi gumbi in nosi nagobčnik, »e je izgubil. Najditelj naj ga oilda rroli odškodnini na Vidovdanski St. "). GNOJ. PIIAMCJI prodam. Naslov v upr. »Slov.« poii št. 2855. KOTEL za kopalnico ("O lit.) k pipami in tušem — prodam. Poirve »e pri »Proteza«, Krekov trg it. 10. _ PRVVE JUTA VREČE lepe prave juta vreče, dokler traja /aloga ugodno naprodaj. Pe« tronafta, Ljubljana — Ciril-Metodova it. 35a, prej Tvrieva. RELO SAMSKO spalnico z žimtiirn in vložkom, snažno prvovrstno ohranjeno prodam za 5t<00 lir. Naslov pove uprava Slovenca |>od šl. ^'V VINSKO KISLINO k n p-i kemična indn-ptrija r malih, celotnih partijah. Ponudbe je nasloviti: Cassctta IV>V) »Unione Publili-cit& Italiuna, Milano«. OTROŠKO POSTFI.JO in Športni voziček uzodno prodam. Naslov pove uprava Slo-venca pSlov.« pod št. 2825. Srebrnimi kovance in drupe pred mete ter drnpocenosti Tsnke *r«te knpimo. fnkni*n|a cotovma RUDOLF ZORE l.|iihl|ana Gledališka ulica (t. 12 VOLNENO BLAGO temnontodro za dam-sko obleko, rofalto flanelo (predvojnol za domačo haljo, blago -a da m>k i plaSč ter blago za nahrbtnike ln predpasnike prodam. -Zeljarska 11-1., kole-lija. PEGE IN LUAJ vam zanesljivo odstrani A L H A krema. Drogerija Kane . Židovska ulica 1. I MIŠI, PODGANE in Ščurke zanesljivo pokončate • »trupom, ki ga dobite v dro-geriji KANC. Zidov-»ka ulica it. I. KUHARICO, vestno iu pošteno, za ljudsko kuhinjo v C,ro. •upljem iSfc ikolij-ska dobrodelna pisarna v Ljubljani, Miklošičeva 7. RJUHE prvovrstno ohranjene zelo ugodno prodam. Naslov pove uprava »Slov.« pod it. 2828. CVRTJE vedno v zalogi. Nil. ke cene. Ilaloh. Kolodvorska ulica ID • dvorišče. _ KROMPIR In fižol pred »aditvijo razkužen da za tretjino večji pnde'ek. Raz. ktlžilo t navodilom pri Inž. Prežel), \Volfova ulica 5. KUPUJEMO prazn« cementne ln ilične papirnate »reče. PET RUN AHA. Iyria-»a e. 55 a. STARE URE zapestne, žepne in bn-dilke, samo prav dobro ohranjene, kupim. Janko Jazbec, Miklo-iičeva cesta 12. PISALNI STROJ dobro ohranjen - po možnosti boljSe znamke. kupim. Gerovue, Kolodvorska nI. B. (k SEMENA črne detelje, lueerne. pese in trave — dobite pri Franu Pogačniku. Dunajska cesta il. 35, Javna ikladiiča. STEKLENICE rame vrste, kupujemo. Plačamo dobro. Na vn-ia željo jih prevzamemo na domu. . B. C.uitin, Vodnikov trg it. 2. KUPUJEMO: otročke vozičke, kolesa. gume za kolesa. — Šivalne in druge stroje. harmonike itd. — »PROMET«, nasproti križauske cerkvc. lk ,iL KINO »UNtOK* 11" Danes zadnjikrat! Graadiozua tilnuka vi«i)a ii življenja slavnega zdravnika. dobrotnika trpečega človcitva »Paracelsus« Werner Kram. HithiM Wicmann, Anneltea Ramhold, M Urtal itd. Preditava ob delavnlklbi II ln 1I.1S IEL KINO .M.4T/C4« "41 LJuhavna drama li varljetojikega življenja. Benzacijouolne atrakcij« ua vrvi. »Tonelll« V glavni vlogii Ferdinand Marlan, Wlnnl« Markua. Madr Uabl Predstava ob delavnikih: 15. IT In II TiL KINO »SLOG;U "" Krasna glatha, zaljubljena srca, mladost In lepota je vsebina zabavnega in linega hu morja polnega Terra-Iiltna v mojttrtki režiji Geze v. Holwary: »Čudno naključje« Elfie Maverhofer, Hani SOhnker, Marla Koppeuhofer, Lita luko i. dr. Predatava ob delavnikih: 11, IT In II KLOBUČARNA J „P A | K" t Vam strokovno csttaži, J preohlika in prebarva ^ Vaš klobuk, da izgleda t kot nov. — Lastna delavnica. J Zalnca klobukov. — Se priporoča J RUDOLF PAJK, Ljubljnna, f Sv. Petra ccsta it. 38 { MiUloi čeva cesta it. 12. ' (Nasproti hotela Union) J Zahvala oh nesreči, ki na* je radcla i nopričakot ann mirijo, ko nas jo /n vrdno zapustil na* /lati nt'ka, stan očka, bra|, tast. svak, po«pove-lja so z vso silo udarili na sovražnika. Med strašnim vikom in krikom se je pričel boj, pa turška premoč je začela potiskati hrvatsko čelo proti Odri. Ko pa so Turki pod zvorniškim begom v navalu prišli do kranjskih arkebuzirjev in strelccv, se je položaj obrnil. Naši pod Andrejem Turjaškim in Adamom Rnv-barjem so že s prvo salvo postrolili dokaj sovražnikov. Tedaj so posegli v boj tucli Rfidernovi strelci. Turki so se tedaj začeli kar se da hitro umikati proli mo- stu, da bi so rešili ▼ tabor. Kakih 400 Turkov je že zbežalo čez most. Ko je Andrej turjaški to videl, je poslal tja grofa Štefana Blaga ja in Jakoba Planka z oddelkom oklepnikov, da bi beguncem zastavili pot. Ob islrm času je navalil tudi kanonik Blaž Gjurak s svojimi 300 junaki iz Siska na sovražnika. Turki so bili zdaj potisnjeni cd mostu. V neredu so začeli bežati proti kolu, ki ga naprav-lja Kolpa z Odro. Na bregovih pa je nastal tak melež in tako silno prerivanje, da se je večji del bežečih Turkov, ki so se spustili v vodo, da bi jo preplavali in se tako rešili, utonil. Ko so Turki iz tabora na drugi strani reke videli, kako gre njihovim tovarišem pred Siskom, so zažgali svoj smod nik, popustili ves tabor in zbežali. Kno-urna bitka pred Siskom je prinesla Turkom popoln po-az. Od deset tisoč izbrane vojske se jih je le malo rešilo, vse drugo je poginilo pod krščanskim mečem ali pa se je potopilo v Kolpi. Med tistimi, ki so našli smrt v vodi, je bil sam Hasan-paša in devet begov. Zmagovalci so zaplenili ogromen plen. Devet topov na kolesih, med njimi znamenita >kacijanerica«, deset zastav, mnogo velikih ladij in lepa turška tabora na obeh bregovih Kolpe, polna živeža, streliva in dragocenega blaga. In vse lo je dobila krščanska vojska v roke skoraj brez izgub. Zmaga pri Si«ku je vzradostila vso krščansko Evropo. Ko je prišlo- poročilo do cesarja Rudolfa, je takoj odliitel v dvorno kapelo in dal zapeti slovesni >To Deurn«. Papež Klement XIII. je pisal Andreju Turjaškemu in banu Erdedu pohvalno pismo, španski kralj je imenoval bana za viteza reda Odrešenika in mu podaril zlato svetinjo z napisom: Domine probasti me (Gospod, preizkusi me). Pa mnogo bolj od papeža in kraljev sta se radovala ti*ta dva naroda, ki sta od turške sile največ pretrpela, a sta se rešila z vzajemno močjo: Hrvatje in Slovenci. Zagrebški kapitelj je dal na bojnem polju postaviti kapeliro v Sast svetemu Ahacu, čigar god je praznovala Cerkev na dan bitke in je odredil, da so vsako leto 22. junija v zagrebški stolnici opravi 7-ahvalna sveta maša. Cerkvico v čast svetemu Ahacu so sezidali tudi grofje Turjaški pri svojem rodnem gradu. Vso do današnjih dni je oznanjal na praznik svetega Ahaca *trel topičev, spominski dan bitke pri Sisku in zbiral pobožno vernike v prijazni cerkvici. Slavni dan naše zgodovino sta poveličevali tudi za Valvasorja v Ljubljani še dve sliki, ena v stolnici, druga v deželni hiši. Prva je še ohranjena in je zdaj v ljubljanskem muzeju. Iz obleke Ilasana pnše, ki so ga drugi dan po bilki potegnili iz Kolpe, je dal škof Hren izdelali za ljubljansko stolnico masni plašč in dve dalmaliki. Plašč jo sedaj v ljubljanskem muzeju. Blago je svileno, tenino-rdeče barve. Vezenina zlata in srebrna z rdečimi in modrimi cvetlicami. Filr »Ljudska tiskarna« Za Ljudsko tiskamo; Jože Kramaiič ilerausgeber, IžJatelJ; tni Jože Sodja SchrUUeiter, urednik; Janko ttaJn«. KRISTUSOVO TRPLJENJE V LUČI ZGODOVINE Najvažnejši in najzanesljivejši vir o trpljenju in smrti Jezusa Kristusa so evangeliji. Evangelisti pišejo kratko in preprosto, pa vseskozi stvarno; bralcu je na prvi pogled jasno, da iina pred seboj poročila očividcev. Vendar so ta poročila tako skromna, da ostane odprtih še mnogo vprašanj, n;i katera je treba iskati odgovora drugod1. Prvi bralci, ki so jim bili evangeliji namenjeni, so dobili pojasnila pri ustni katehezi apostolov in SEOVENEC 6. aprila 1944 14. ČETRTKOVA STRAN Vzrok za Pilatovo obsodbo ni mogla biti Jezusova pozitivna izjava na Pilatovo vprašanje: »Ti si judovski kralj?« Kajti na svoj jasni odgovor Jezus takoj naveže še jasnejšo razlago o duhovnem značaju svojega kraljestva. Vendar ga Pilat obsodi, in sicer kot političnega zločinca, dasi o zločinu samem ni bil prepričan. Smrtno obsodbo je izrekel iz strahu, da ga bodo Judje tožili pri Tiberiju, če Jezusa izpusti. Rekonstruirani izvirni napis na križu. njih učencev; mi smo navezani na stara izročila, ohranjena pri cerkvenih očetih, na spise sodobnih svetnih pisateljev in zlasti na arheologijo. V luči teh virov nam je danes marsikatero vprašanje, ki zadeva Kristusovo trpljenje, mnojro bolj jasno kot ie bilo našim prednikom. Naj se nekaterih važnejših tu dotaknemo. Sodni postopek proti 3ezusu i Evangeliji poročajo, da je Jezusa zaslišal in obsodil nn smrt tako judovski veliki zbor (sinedrij) kakor upravitelj Poncij Pilat. Toda, kdo od teh dveh nosi glavno krivdo na Jezusovi smrti? Ali je Jezusa obsodil na sinrt samo sinedrij in jc Pilat to sodbo le potrdil, ali jc Pilat Jezusa samostojno zaslišal in ga ne glede na obsodbo sinedrija samostojno, po nimskem pravu, obsodil na smrt? V prvem primeru pade večja krivda na Jude, v drugem na Pilata. Evangeliji niso povsem jasni, zato [je umi ji vo, da se je o tem vprašanju že mnogo razpravljalo in pisalo, tnko e strani teologov kot laikov-juristov. Pri Kristusovi smrtni obsodbi je treba dobro ločiti dvojni postopek, pred sinedrijem in pred Pilatom. Sinedrij je Jezusa samostojno sodil in obsodil k smrti. Za to jc imel pravico. Ni pa imel pravice, smrtno obsodbo izvršiti; ta pravica (jus gladii) je |>o pričevanju sodobnih pisateljev v Kristusovem času pripadala rimskemu upravitelju cfežele. Zato jc bil veliki zlior primoran, Jezusa izročiti Pilatu. Pilat se svoji pravici ni maral odreči. Če pravi Judom, naj Jezusa sami usmrte, je to snmo izraz velike nevolje, ker so s toliko silo pritiskali na Jezusovo obsodbo. Ker tožitelji niso odnehali, je začel samostojen postopek, oziraje se pri tem izključno na rimsko pravo. Sodba najvišjega judovskega sodišča ni imela nikakega vpliva na njegovo zaslišanje in obsodbo. Ni torej samo revidiral sodbo sinedrija in jn potrdil, marveč povsem samostojno sodil in obsodil. Zakaj je bil Jezus k smrti obsojen? Tudi pri tem vprašanju moramo ločiti dvoje: stališče sinedrija in stališče Pilata. Splošno se sodi, da je bil Jezus pred sinedrijem obsojen nn smrt zaradi svoje izjave pred vel. duhovnikom, da je Kristus, t. j. Mesija. Toda to je zmotno. Po judovskih na- Pri Jezusovi smrti gre torej za ju-stični umor. Tožencu se ni dokazal zločin; tudi ni bil sodnik, ki ga je dal križati, prepričan o krivdi. V zakonitem procesu je bila izrečena stvarno neosnovana, torej krivična obsodba. Neposredne sile, ki so pravno dobro izšolanega visokega rimskega uradnika- dovedle do krivičnega pravtlo-reka, so bile drugod — na judovski strani. Krivdo nn Jezusovi smrti nosita torej oba: judovski veliki zbor in Poncij Pilat. Kraj smrtne obsodbe Iz evangelijev doznavamo, da je Pilat o veliki noči bival v Jeruzalemu v »sodni hiši«. Pred to hišo je sedel tudi na sodni stol in izrekel nad Jezusom smrtno obsodl>o: »Ko je Pilat slišal te besede (klice Judov po smrtni obsodbi), je privedel Jezusa ven (iz sodne hiše) in sedel nn sodni stol na mestu, ki se imenuje Litostrotos, po hebrejsko pa Gabata.« K je je bila sodna hiša. v kateri je Pilat zasliševal Jezusa, kje prostor, kjer je stal njegov sodni stol? V vseli časih so vernike zanimala ta vprašanja; saj je na tistem kraju Gospod zadej križ na svoje rame, da ga ponese na Kalvarijo. V prvih stoletjih so vsekako dobro znali za ta prostor; kajti iz starih potopisov vemo, da so se verniki tam z velikim spoštovanjem zbirali ter obujali spomin nn Gospodovo trpljenje. Toda ko so v 7. stol. Pcrzijci osvojili Jeruzalem in porušili vsa svetišča, se jc spomin na to mesto zabrisal. Do novejšega časa so bili arheologi, ki so skušali ugotoviti lego tega kroja, različnih nazorov. Večina od njih je mislila ali na Herodovo palačo, na zapaifni strani Jeruzalema, ali na Antonijev grad na severni strani prostranega tempeljskega trga. Arheološka odkritja so odločila v prilog Antonijevega gradu. Na tistem mestu, kjer je ta stal, je namreč spreobrnjenj Žid Alf. Ratrsbonne pri gradnji cerkve »Kcce honio« in zraven ležečega samostana »Sionskih sester« globoko pod starimi ruševinami odkril star tlak iz rimske dobe. Kakih ■io tr, na dolgo in 30ni na široko so delavci našli tla pokrita z velikimi, 30 do 40cm debelimi kamnitimi ploščami. Ugotovilo sc je, da je bilo tukaj prostrano dvorišče pred mogočno utrjenim Antonijevim gradom. Bogo- Izvirna relikvija napisa na križu. zorili trditev, da je kdo Mesija, ni veljala za bogokletstvo, marveč so jo kvečjemu imeli za laž. Pač pa je bil obsojen pred velikim zborom, ker si je prisvajal Ivo/je lastnosti: »Povem vam: Poslej boste videli Sina človekovega sedeti na desnici Vsemogočnega in 7>riti na oblakih neba.« V tej izjavi je Kristus krepko poudaril božjo naravo Sina človekovega, da bi preprečil zamenjavo Sina božjega z, Mesi-jem, kakor so si ga v Kristusovem čusu farizeji predstavljali. Zato je bil na osnovi Mozesove zakonodaje ob-dolžcn bogokletstva in obsojen na smrt. Pilat pa je Jezusa obsodil kot političnega zločinca. Značilno je, tla so Judje' pred Pilatom Jezusa tožili kot veleizdnjalca in ne kot bogokletneža. Vedeli so, da se Pilat ne meni za judovske verske prepire in da rimsko kazensko pravo ne pozna bogokletstva kot zločina. Dobro pa jim je bilo znano, kako ljubosumen vladar je Tiberij v Rimu in kako neusmiljeno kaznuje vse, kar ima le videz veieizdaje. nam danes na osnovi samih evangelijev ni povsem jasno, kakšen je bil križ in kuko se je smrtna kazen križanja izvršila. Navezani smo zato na druge vire, na spise sodobnih, zlasti latinskih pisateljev. Čeprav so pri križanju sem pa tja uporabljali po en snm tram, je navadno predstavljalo križ dvoje tramov, pokončni in prečni tram. Pokončni tram, ki je bil daljši, je bil vedno že pred križanjem zasajen v zemljo, prečni tram pa ob križanju z. njiin združen, da je skupaj s pokončnim nosil obsojenca. Glede na višino stari pisatelji razlikujejo nizki in visoki križ. Pri nizkem križu je bil obsojenec prav neznatno dvignjen nad zemljo, pri visokem vsaj t m. Katera oblika se je uporabljala, jc bilo ocfvisno od vojakov, ki so izvrševali smrtne obsodiip. Navadno s0 olisojenca pribili na nizki križ, kadar so hoteli njegovo truplo prepustiti jastrebom, krokarjem in divjim zverem. Pri Kristusu je bil uporabljen visoki križ. To sklepamo iz dejstva, da je vojak na križu visečemu Kristusu ponudil s kisom napolnjeno gobo, ki je bila pritrjena na hizop. Kristus je torej moral viseti precej visoko nad zemljo, kajti liiso-povo steblo dosega v Palestini dolgost enega metra. Evangelisti omenjajo, da je Kristus od sodne hiše »nesel križ« nn Kalvarijo. Stari latinski teksti redko uporabljajo rečenico »nesti križ«; a če jo uporabljajo, vedno pod križem razumejo samo prečni tram (patibu-lum). Danes je ugotovljeno, da obsojenci niso nosili na kraj križanja nikoli celih kri/ev, ampak samo prečne trnme. Na smrt obsojenim so take trame navezovali na pleča in nanje pritrjevali roke zato, tfn bi v besni jezi ne mogli napasti tistih, ki so jih k smrti obsodili. Gotovo pri Jeztisu niso delali izjeme. Za človeka, ki je bil po bičanju — io je tvorilo redno uvod v smrtno kazen — popolnoma izčrpan in oslabljen, je že prečni tram sam pomenil občutno tezo, ker je imel roki trdno nanj privezani in se ni mogel braniti niti proti nadležnim muham. Lahko si tudi mislimo, v kako mučen položaj je prišel, če se je od oslabelosti zgrudil na kamnita tla in se ni mogel z rokami ujeti. Križanje se je tako izvršilo, da 90 obsojencu, ležečemu na tleh, prebodli roke in mu jih z žeblji pritrdili na prečni tram. Nato so ga z vrvmi potegnili kvišku na pokončni tram, ki je bil že prej vsajen v zemljo, in mu na križu visečemu prebodli še noge ter jih pritrdili na pokončni tram. Podobe, ki predstavljajo Kristusa na tleh ležečega in na celem križu razpetega, torej niso zgodovinske. Tak način križanja se prvič omenja šele v 7. stoletju. Da je bil Kristus n« križ pribit z žeblji in ne samo privezan z vrvmi, dokazuje znano mesto iz Janezovega evangelija: »Ako ne vidim na njegovih rokah znamenja žebljev in ne vtaknem svojega prsta v rnne od žebljev in ne položim svoje roke v njegovo stran, ne bom veroval.« Tudi noge so mu z žeblji prebodli. To razodeva Gospodova beseda pri Luku: »Poglejte moje roke in moje noge, da sem jaz.« Verjetno je, da jc bila pribita vsaka noga zase, tako da je bil Kristus pribit na križ s štirimi žeblji in ne s tremi, kakor ga navadno na križu upodabljajo. O štirih žeblji h govorita žc sv. Ambrozij in sv. Gregor Turški, 'ludi na najstarejših slikali je Kristus tako upodobljen. S tremi žeblji prebodenega Kristusa pozna umetnost šele od 13. stoletja naprej. Napis na križu slovnim ličenjakom in arheologom je bilo takoj jasno, rfa se je našel prostor, ki se v evangeliju imenuje »Litostrotos«, kar pomeni »'S kamni po-tlakan prostor«. Ob strani, vštric današnje ceste »Via dolorosa« (Križev pot), samo nekaj metrov globlje, sc more še jasno spoznati slara cesta, ki je pod mogočnim obokom vodila z dvorišča v dolino Tiropeion in od tam na Kalvarijo. V kamnitem tlaku se tudi še vidijo globoke zareze, vsekane v kamen, da po položni strmini 111 rlrčalo konjem, ki so tod stopali. Na tem prostoru torej je stal Pilatov sodni stol. tu jc zadel Kristus križ na svoje rame, po poti, ki jc še danes vidna, je odšel s križem proti Kal-variji. M in Honie Evangelisti Kristusovo smrtno kazen označujejo z opombo, cfa ?o gn vojaki po Piiatovem naročilu križali. Bralci evangelijev so si o tej kazni mogii ustvariti uaiančnc predstave, a Vsi evangelisti omenjajo, da je bil na križu pritrjen napis, in sicer v treh jezikih: v hebrejskem, t. j. ara-mejskem, ki ga je govorilo prebivalstvo Palestine, grškem, ki so ga govorili Judje v diaspori, latinskem, ki je bil uradni jezik rimske države. Napis je označeval samo ime in pa vzrok, zaradi katerega je bil Kristus na smrt obsojen. Napis so po Piiatovem naročilu naredili na podolgovati deski, ki jo je med k riževim potom od Pila to ve sodne hiše do Kalvarije nekdo nesel na čelu sprevoda; ko je bil pa Kristus križan, je bila pritrjena nad glavo na križu. Stari zgodovinarji pa turfi cerkveni očetje poročajo, da se je ta napis našel ob enem s Kristusovim križem v Jeruzalemu. Zelo verjetno je, da je to tisti napis, ki se hrani danes v cerkvi sv. Križa v Rimu. Napis je moral priti že zelo zgodaj v Rim, kjer so ga hranili ob enem z drugimi svetinjami. Pozneje sled za njim popolnoma izgine. Pri prenavljanju gori omenjene cerkve 1. 1492. pa so ga zopet našli, in sicer v steni zazidanega. Spravljen je bil v svinčeni skrinjici, zaprli s tremi voščenimi pečati, na katerih je bil doprsni relief nekega kardinala in latinski napis: »Gerard, kardinal sv. Križa«. Najbrž je bil to kardinal Gerard, poznejši papež Lucij II. (I. 1144—1145). Deščica z napisom je, po sodbi arheologov iz hrasta, topola ali divje smokve. Ker je močno lrhlena, je vrsto lesa težko dognati. Prvotno je bila dolga 65 cm, široka 20 cm. Danes znaša dolžina le še 23 cm in širina 15 cm. Nekatere grške in latinske besede. se se razločno vidijo, od aramej-skega besedila pa je na vrhu ostalo le nekaj črtic, najbrž spodnji deli besede »melek« (kralj). Pri latinskem besedilu sta 1. 1492. manjkali črki -um od zadnje latinske besede »Judaeo-rum«. Danes je relikvija šc bolj pomanjkljiva. Črke so rdeče na belem polju. Zdi se, kakor bi bile vtfolbene v les. Morda so bile vrezane z dletom, ali pa je rdeča barva razjedla les. Visoke so po 28—30 mm, tako da jih je bilo mogoče brati iz bližine ali s podnožja križa. Za pristnost napisa govori poleg visoke starosti zlasti dejstvo, da je grško in latinsko besedilo pisano |xi načinu hebrejskega, namreč od desne proti levi, kakor jc bila navada v Kristusovem času. Dan in leto Jezusove smrti Datum Jezusove smrti se iz evangelijev samih ne da dognati. O letnici evangelisti sploh molče, o dnevu pa pišejo nejasno. Zato je umljivo, da glede dneva in leta Jezusove smrti niti med cerkvenimi očeti in pisatelji, niti med svetnimi zgodovinarji ni enotnega naziranja in se mnenja starejših znanstvenikov zelo križajo. V novejšem času pa se tudi to vprašanje približuje končni rešitvi. Znanost se jc, ker ni mogla najti zadovoljive rešitve v sv. pismu samem, oprla na astronomijo in v zvezi s svetopisemskimi podatki o dnevu zadnje večerje poskusila izračunati dan in leto Kristusove smrti. Jernzalem: pot, po kateri je nesel Kristus križ. Za nsTronomsko računanje smrtnega leta je treba samo vedeti, kateri da n v mesecu je Kristus obhajal zadnjo večerjo, oziroma umrl na križu. To se pa da dognati, čeprav ne lahko, kajti prvi trije evangelisti o tem drugače poročajo kot četrti. Matej, Marko in Luka namreč pišejo, da je Jezus obhajal zadnjo večerjo in jedel velikonočno jagnje »prvi dan opres-nikov«, ko so klali velikonočno jagnje, kar bi bilo po postavi 14. dne meseca nizana, in da je umrl naslednji dan, t. j. 15. nizana, na prvi in glavni velikonočni praznični dan; iz pripovedovanja četrtega evangelista pa jasno sledi, da je Kristus obhajal zadnjo večerjo pred" velikonočnim praznikom, t. j. 13. nizana, in umrl, ko so njegovi nasprotniki jedli velikonočno jagnje, t. j. 14. nizana. Toda nasprotje med prvimi tremi evangeliji in četrtim je le navidezno. Čeprav se namreč zdi, da je po prt- yovedovanju prvih treh evangelistov ezus jedel velikonočno jagnje 14, ni, znna, se pa naslednji dan, dan Kri stusove smrti, opisuje kot navadni delovni dan, ko ni bilo prazniške^' počitka; to bi o 15. nizanu nikakor ne moglo veljati. Iz tega sledi, tfa moramo glede ns jasna izvajanja evangelista Jane/a sprejeti 13. nizan kot dan zadnje ve, čerje in 14. nizan kot dan Kristusove smrti. Toda kako s tem v sklad spraviti poročanje prvih treh evangelistov, in kako je sploh mogoče, da bi Kristus jedel velikonočno jagnje že 13. ni. zana, če je bil [»o postavi za to dolo-čen 14. nizan? Odgovor na to vprašanje podaja posebna velikonočna praksa, ki so se je Judje držali, kadar je 14. nizan nadel na petek, kakor je to bilo v letu Kristusove smrti. Takrat so izje moma klali jagnjeta za velikonočno večerjo že v četrtek 13. niznna in jih uživali poljubno ali 13. ali 14. nizana. En dan prej so jih klali zato, ker jih je bilo treba zaklati ogromno število (do dve sto tisoč), a je bil za to do čeni rok izredno kratek, namreč čns »med dvema večeroma«, t. j. med sončnim zatonom in temno nočjo; če bi jih klali v petek, 14. nizana, bi morali nujno prekršiti sobotni počitek, kar niti zaradi priprav na veliko noč ni bilo dovoljeno. Tako se je torej lahko zgodilo, da je Jezus jedel z apostoli velikonočno jagnje že 13. niza« na, njegovi nasprotniki pa, ki so se strogo držali črke postave, 14. nizana, »Prvi dan opresnikov«, ki o njem go. vore prvi trije evangelisti, v tem primeru ni 14., ampak 13. nizau, prav, kakor poroča sv. Janez. Za 14. nizan kot dan Jezusove smrti govori tudi prastaro izročilo, ko so v začetku 2. stol. rimski papeži do« ločili, da se bo velika noč obhajala vsako leto na nedeljo, ne glede na to, kateri dnn v mesecu bi to bilo, so želele maloozijske cerkve ostati pri svoji stari in udomačeni praksi, da bi se velika noč obhajala vsako leto isti dan v mesecu, in sicer spomin Kristin sove smrti na 14. dan pomladnega me seca, spomin vstajenja na 16. dnn. Pri tem so naglašnli, da je to navado vpeljal že apostol Janez. Na enak način je okoli I. 154. pred papežem Anice tom zagovarjal staro prakso sv. Poli« karp. Čc je dojmano, da je Jezus umrl 14. nizana, je treba snmo izračunati, v katerem izmed let, ki pridejo v poštev. je padel 14. nizan na petek, in letnica Kristusove smrti je ugotovi Ijena. Toda To izračunati ni lahko; kajti Judje, ki so šteli leta po luninih mesecih, se niso držali stalnega koledarja, ampak so začetke mesecev sproti računali in naznanjali po opazovanjih na nebu. Natančni astronomski računi, ki so jih v zadnjih letih napravili razni strokovnjaki (posebno Gerhardt, Schoch, Schaiimberger), so pokazali, da je med leti 29 in 34 po Kr. 14. nizan padel dvakrat na petek, t. j. leta 30. (?. aprila) in leta 33 (". aprila), 15. nizan pa enkrat, leta 34. (25. aprila). Ker pa leto 34. zaradi prevelike razdalje od Kristusovega rojstva ni moglo biti smrtno leto, saj bi moral biti v tem primeru Kristus star najmanj 40 let, prideta v poštev samo dva dneva, namreč 7. april leta 30. ali 3. april leta 33. Glede na to, da je bil Kristus rojen najmanj šesi let pred začetkom sedanjega štetja, je najverjetnejše, da je umrl 7. aprila ieta 50., star najmanj 36 let. Litostrotos, kraj smrtne obsodbe.