20 The opinion of Students of Faculty of Sport about School in nature Abstract The purpose of this study was to examine students’ opinion about activities and quality of implementation of different schools in nature they participated during their schooling. The sample included 145 students enrolled in Grade-2 and Grade-3 at Faculty of Sport. Answers were obtained through online survey. At primary school the most common types were swimming and winter school in nature, while at high school the most common type was sports week. The most common reason for non-participation was the lack of financial resources. Students reported that they liked the social connections and the new environment that provide them learning about different parts of Slovenia the most. On the other hand, they didn’t like competitions, schedule and food. Females evaluated social component and accommodation statistical higher and the competitions statistical lower than males. Students evaluated organization of different activities very high in primary school and much lower in high school. Key words: school in nature, educational system, organization, costs, activities. Izvleček Namen raziskave je bil ugotoviti, kaj menijo študenti o različnih šolah v naravi, ki so se jih udeležili v času svojega šolanja. V raziskavo je bilo vključenih 145 študentov 2. in 3. letnika Fakultete za šport, ki so svoje odgovore posre- dovali prek spletne ankete. V osnovni šoli sta najpogostejši plavalna in zimska šola v naravi, v srednji šoli pa športni tedni z različnimi vsebinami. Po mnenju štu- dentov je najpogostejši vzrok za neudeležbo sošolcev previsoko plačilo. Študenti so najvišje ocenili druženje, okolje, kjer je potekala šola v naravi, in tako spoznavanje različnih delov Slo- venije, najnižje pa tekmovanja, urnik in pre- hrano. Pri tem se mnenja študentk razlikujejo od mnenj študentov v postavkah druženje in nastanitev, kjer so ocene študentk statistič- no značilno višje, tekmovanja pa so ocenile statistično značilno nižje od študentov. Orga- nizacijo različnih dejavnosti so v osnovni šoli študenti ne glede na spol ocenili zelo visoko, nižje pa v srednji šoli. Ključne besede: šola v naravi, vzgojno-izobra- ževalni sistem, organizacija, stroški, vsebine. Eva Kodrnja, Marjeta Kovač Mnenje študentov Fakultete za šport o šoli v naravi Foto: Janez Beguš, OŠ Ivana Groharja, Škofja Loka športna vzgoja 21 Uvod „ Vsi sodobni svetovni učni programi spod- bujajo izvajanje dela pouka v naravi zunaj učilnic (Knapp, 1996; Nicol, 2002). V tujini, kjer ima organizacija pouka zunaj šole že več kot stoletno tradicijo (Dewey, 1915), najpogosteje uporabljajo za takšno izobra- ževalno obliko izraz izobraževanje na pro- stem (ang. outdoor education), v Sloveniji pa se je uveljavil izraz šola v naravi (Kristan, 2010). Kovač in Jurak (2012) navajata, da šo- la v naravi ponuja izkustveno učenje v na- ravnem okolju, kjer učenci lažje dosegajo cilje učnega načrta. Šola v naravi se je pojavila v Sloveniji že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je pedagoški svetovalec Jože Beslič leta 1962 predlagal, da osnovne šole (OŠ) izvedejo desetdnevni tečaj plavanja na morju za če- trte razrede in sedemdnevni tečaj smuča- nja za pete razrede. Prve šole so tako odšle v šolo v naravi v šolskem letu 1963/64, ker pa je šlo za dve različni vsebinski vrsti, sta se začela uveljavljati izraza poletna in zim- ska šola v naravi (Kristan, 2010). Prvič je bila šola v naravi opredeljena v učnem načrtu leta 1984, a kot del razširjenega progra- ma, ki ni obvezen in za katerega niso bila zagotovljena finančna sredstva. Ob šolski reformi leta 1996 je šola v naravi ostala del razširjenega programa šole, a s pomemb- nim določilom, da se iz javnih sredstev dr- žave sofinancira eno šolo v naravi vsakemu osnovnošolcu v času njegovega obvezne- ga izobraževanja (Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, 1996; Zakon o osnovni šoli, 1996). Pomemben napredek pa predstavlja novela osnovno- šolske zakonodaje iz leta 2011, saj je z njo šola v naravi postala del obveznega pro- grama OŠ (Zakon o spremembah in dopol- nitvah zakona o osnovni šoli, 2011). Konceptualna izhodišča, predlagane vsebi- ne in organizacijska priporočila določa do- kument Šola v naravi za devetletno osnov- no šolo – Koncept (2001). Priporočeno je, da jo OŠ organizira vsaj enkrat ob koncu vsakega izobraževalnega obdobja (»Šola v naravi«, 2017), učni načrt za predmet šport (Kovač idr., 2011) pa navaja, naj šole izpeljejo v drugem vzgojno-izobraževalnem obdo- bju dve šoli v naravi z vsebinami plavanja in zimskimi dejavnostmi. Koncept navaja tudi, da šola v naravi poteka tri ali več dni zunaj okolja, kjer je šola. Organizira jo šola sama ali pa jo izpelje s pomočjo domov Centra šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD), ki jih je v ta namen ustanovila država. Šola opredeli vsebine, ki jih bo izpeljala, poskrbi za izvedbo in financiranje. Za tiste učence, ki se ne udeležijo šole v naravi, mora OŠ organizirati primerljive dejavnosti v šoli ali njeni okolici. Šola mora pri načrtovanju in organiziranju upoštevati predpisane nor- mative in določila glede višine financiranja šole v naravi in prispevkov staršev (Pravilnik o financiranju šole v naravi, 2004; »Šola v naravi«, 2017). V sklopu izbirnih vsebin, ki so dijakova pro- sta izbira, pa šolo v naravi ponudijo gim- nazijski programi. V ostalih srednješolskih programih je ta vzgojno-izobraževalna oblika del interesnih dejavnosti, ki imajo podobno vlogo kot gimnazijske izbirne vsebine. V srednji šoli (SŠ) število ur in tra- janje ni natančno določeno, vendar šole najpogosteje organizirajo petdnevne šole v naravi (Kovač in Jurak, 2012). V pedagoški literaturi se izobraževalni pro- ces preverja vsaj z dveh perspektiv: struktu- ralne, kjer nas zanima uresničevanje ciljev, pojavnost vsebin, stili poučevanja in pre- verjanja znanja, didaktično okolje, in proce- sne, kjer se preverja učinke določenih po- učevalnih strategij in vlogo ter zaznavanja udeležencev učnega procesa, predvsem učiteljev in učencev (Akareem in Hossain, 2016). Zato so mnenja neposrednih ude- ležencev izobraževanja zelo pomembna (Lizzio, Wilson in Simons (2002). V dostopni literaturi nismo zasledili, da bi preučevali mnenje kompetentnih ocenjevalcev (uči- teljev, študentov pedagoških študijev) o šoli v naravi. Našli smo le statistične podat- ke o izpeljavi plavalnih šol v naravi (Jurak, Kovač in Strel, 2002) in podatke pristojnega ministrstva o izpeljavi vsebinsko različnih šol v naravi (Analiza ŠVN za koledarsko leto, 2014; Kresal Sterniša, 2006). Najrazličnejše vidike izpeljave zimske šole v naravi glede na velikost šol in kakovost predstavitve na spletnih straneh je za Podravsko statistično regijo analiziral Zobec (2017), Drevenšek (2018) pa je s pomočjo spletnih predstavi- tev analiziral dejavnike izpeljave plavalnih šol v naravi glede na velikost šol in statistič- ne regije, kjer je šola. V štirih diplomskih delih so preučevali izpe- ljavo posameznih šol v naravi na konkretni šoli in zadovoljstvo učencev s takim nači- nom pouka in staršev z organizacijo šole v naravi (Kolar, 2012; Osredkar, 2011; Pogačnik, 2011; Žorž, 2014). Podoben pristop kot pri tej raziskavi je uporabila Grmovškova (2013) v svojem diplomskem delu Mnenje študen- tov Fakultete za šport o športnih dnevih. Štu- denti so poročali, da je več manjkajočih na športnih dnevih v SŠ, kjer je izpeljava tudi večkrat prepuščena zunanjemu izvajalcu. Večina pa je zelo visoko ocenila posame- zne vsebine in njihovo izpeljavo. Ker je podatkov o šolah v naravi izjemno malo, je bil cilj raziskave ugotoviti, katere vsebine se najpogosteje izvajajo v šolah v naravi glede na stopnjo šolanja (OŠ/SŠ), razred/letnik in glede na statistično regijo, kjer se šola nahaja; kolikšni so prispevki star- šev za stroške šole v naravi in kako velika je udeležba v OŠ in SŠ ter kakšni so vzroki za neudeležbo posameznih učencev. Poleg tega smo želeli ugotoviti tudi, ali spol štu- dentov Fakultete za šport vpliva na ocene nekaterih dejavnikov kakovosti izvedbe šo- le v naravi v OŠ in SŠ. Metode dela „ Preizkušanci V raziskavo so bili vključeni študenti Fakul- tete za šport, smer Športna vzgoja in Kine- ziologija, ki so v študijskem letu 2016/17 obiskovali 2. ali 3. letnik. Študenti so v dveh oziroma treh letih študija dobili dovolj znanj tako s področja pedagogike, didaktike kot tudi različnih športov, ki se izvajajo v šolah v naravi, da so lahko podali kritično mnenje o šolah v naravi, ki so se jih sami udeležili. V raziskavi je sodelovalo 145 anketirancev, 72 študentov in 73 študentk. Pripomočki Uporabili smo spletni anketni vprašalnik, sestavljen v okolju 1ka, ki je bil objavljen v moodle učilnici predmeta Didaktika špor- tne vzgoje 2. Vprašalnik je bil sestavljen iz dveh delov. Prva štiri vprašanja so bila na- menjena demografskim podatkom, druga vprašanja pa so se nanašala na šolo v naravi v OŠ in SŠ. Postopek Študente smo prosili, da prostovoljno in anonimno odgovorijo na zastavljena vpra- šanja. Dobljene podatke smo obdelali s statističnim programom SPSS (Statistical Package for the Social Science). Izračunali smo osnovne statistične kazalnike, razlike med spoloma pa smo testirali s χ 2 testom in s t-testom za neodvisne vzorce; pri tem smo upoštevali 5 % stopnjo tveganja. Rezultati in razprava „ Demografski podatki Anketo je izpolnilo 49,7 % študentov in 50,3 % študentk. Od tega je 44,8 % vprašanih obiskovalo 2. letnik in 55,2 % 3. letnik Fakul- 22 tete za šport. Največ anketiranih je OŠ (34,5 %) in SŠ (40 %) obiskovalo v Osrednjeslo- venski, najmanj pa v Primorsko-notranjski regiji (0,7 %; 0 %). Vrsta in pogostost izpeljanih šol v naravi v OŠ in SŠ Ugotovili smo, da je najpogostejša šola v naravi, ki se pojavlja v OŠ, plavalna šola v naravi, saj se je je udeležilo kar 91,7 % vprašanih študentov (Tabela 1). Učni načrt za predmet šport navaja, da se vsi otroci med obveznim šolanjem naučijo plavati (Kovač idr., 2011), zato je tudi ta šola v naravi najpogostejša. Hkrati to šolo v naravi drža- va posebej sofinancira, v veliko okoljih pa sredstva prispevajo tudi lokalne skupnosti (Kovač in Jurak, 2012). Kar 85,5 % študentov je bilo tudi v zimski šoli v naravi (Tabela 1). Visok delež je verjetno posledica zgodo- vinske tradicije in priljubljenosti smučanja med Slovenci (Lešnik in Žvan, 2007). Sledijo udeležba na planinskih taborih ali športnih tednih, kjer se učenci seznanijo z različnimi športi, orientacijo, preživetjem v naravi, na- ravno in kulturno dediščino, programom prve pomoči ter ekološkimi problemi. V SŠ prevladujejo športni tabori (37,9 %) in zimska šola v naravi (34,5 %) (Tabela 1). Ker učni načrti za športno vzgojo v SŠ ne nava- jajo natančno, katere vsebine naj bi šole po- nudile v šoli v naravi (Kovač in Jurak, 2012), je za šole gotovo pomembno, da je njihova športna ponudba čim bolj pestra, zanimiva in da se izvajajo vsebine, ki jih med šolsko uro in v enem dnevu ne morejo izvesti, kar je temeljno organizacijsko izhodišče šole v naravi (Kristan, 2010). Ugotavljamo, da so šole v naravi najbolj pogoste v četrtem in petem razredu OŠ ter drugem letniku SŠ. Organiziranost ozi- roma udeležba študentov v šoli v naravi v OŠ iz razreda v razred narašča vse do pete- ga razreda, nato pa postopno upada (prvi razred - 5,5 % anketiranih študentov, drugi razred - 11 %; tretji razred - 37,2 %; četrti razredi - 58,6 %), peti razred - 60,7 %; šesti razred - 20 %; sedmi razred - 42,1 %; osmi razred - 26,2 %; deveti razred - 8,3 %). Nekaj manjša udeležba v šestem razredu je ver- jetno posledica tega, da nekateri študenti niso obiskovali 6. razreda, saj so v obdobju prehoda osemletke v devetletko iz 5. razre- da prešli neposredno v sedmi razred. SŠ najpogosteje izvajajo šolo v naravi v drugem letniku (40,7 % vprašanih študen- tov), sledjo pa izvedbe v tretjem (28,3 %) in prvem letniku (25,5 %). V četrtem letniku je bilo v šoli v naravi le 5,5 % vseh vprašanih. Udeležba učencev in dijakov v šoli v naravi Največ študentov poroča, da se šole v na- ravi niso udeležili do trije učenci v OŠ (61,4 %) oziroma do trije dijaki v SŠ (37,2 %); zani- mivo je, da se šole v naravi v SŠ ni udeležilo tudi 16,6 % študentov, ki so odgovarjali na anketo, razlogi pa so verjetno bile njihove druge športne obveznosti (Tabela 2). Ker sta plavalna in zimska šola v naravi najpogostejši in jih priporoča tudi osnov- nošolski učni načrt predmeta šport (Kovač idr., 2011), smo študente vprašali tudi, kaj je po njihovem mnenju razlog za neudelež- bo sošolcev. Čeprav država sofinancirana vsakemu otroku eno šolo v naravi, za tiste, ki je zaradi socialnega položaja ne morejo v celoti plačati, pa Ministrstvo za izobraževa- nje, znanost in šport zagotovi šoli dodatna sredstva, ugotavljamo, da so preveliki stro- ški še vedno - vsaj po mnenju študentov (40 %) - najpogostejši razlog neudeležbe v plavalni šoli v naravi (Tabela 3). Bolezen ali druge zdravstvene razloge navaja 32,4 % anketiranih, pogost razlog (14,5 %) pa je tudi slabo znanje plavanja; sledi domotož- Tabela 1 Vrsta izpeljanih šol v naravi v OŠ in SŠ OŠ SŠ VSEBINA N % N % Plavalna šola v naravi 132 91,7 % 29 20 % Zimska šola v naravi 124 85,5 % 50 34,5 % Športni teden z različnimi vsebinami 69 51 % 55 37,9 % Planinski tabor 67 46,2 % 29 20 % Drugo 6 4,1 % 16 11 % *Študenti so se lahko odločili za več ponujenih odgovorov. Tabela 2 Udeležba v šoli v naravi v OŠ in SŠ UDELEŽBA OŠ SŠ N % N % Vsi so se udeležili 47 32,4 % 41 28,3 % Do trije učenci iz razreda se niso udeležili 89 61,4 % 54 37,2 % Več kot trije učenci iz razreda se niso udeležili 6 4,1 % 15 10,4 % Polovica učencev iz razreda se ni udeležila 3 2,1 % 11 7,6 % Drugo: nisem se udeležil/a 0 0 % 24 16,6 % Tabela 3 Najpogostejši razlog za neudeležbo v plavalni in zimski šoli v naravi VZROKI P l a v a l n a š o l a v n a r a v i Zi m s k a š o l a v n a r a v i N % N % Previsoki stroški 58 40 % 61 42,1 % Neznanje (npr.: slabo znanje smučanja ali plavanja) 21 14,5 % 27 18,6 % Sošolci niso imeli primerne opreme 4 2,8 % 25 17,2 % Domotožje 10 6,9 % 6 4,1 % Bolezen ali drugi zdravstveni razlogi 47 32,4 % 21 14,5 % Drugo 5 3,5 % 5 3,5 % je (6,9 %), 2,8 % vprašanih pa meni, da se sošolci niso udeležili šole v naravi, ker niso imeli primerne opreme (Tabela 3). Tudi za zimsko šolo v naravi so po mnenju študen- tov (42,1 %) previsoki stroški najpogostejši razlog za neudeležbo (Tabela 3). S tem pa je gotovo povezana tudi neprimerna opre- ma (17,2 %), saj je za smučanje treba imeti poleg smuči, smučarskih čevljev in palic (ki jih marsikatera šola tudi izposoja) primerno oblačilo in zaščitno opremo, kar za marsi- katero družino danes predstavlja velik stro- športna vzgoja 23 šek. Pod drugo so tako v plavalni kot tudi v zimski šoli v naravi navedli enake razloge: različni treningi in druge obveznosti (npr. tekmovanja) ter mnenja staršev, da njihovi otroci tega ne potrebujejo. Glede na to, da študenti menijo, da so stro- ški šole v naravi največji vzrok za neudelež- bo, smo pričakovali, da bodo ocenili stroške šole v naravi kot previsoke. Večina študen- tov (90,3 %) je strošek ocenila kot zmeren verjetno zato, ker prihajajo iz ekonomsko močnejših družin, kar kažejo njihovi od- govori o subvencioniranju šole v naravi. V OŠ je imelo v celoti subvencionirano šolo v naravi 1,4 % študentov, v SŠ pa nihče izmed anketiranih. Zaskrbljujoče pa je, da večine študentov neudeležba sošolcev, ki se zaradi previso- ke cene niso mogli udeležiti šole v naravi, ni motila, kar kaže na manjšo empatijo študentov Fakultete za šport do socialno šibkejših sošolcev. χ2 test je pokazal, da se mnenje študentov o tem statistično značil- no ne razlikuje glede na spol (χ2 = 41,89; p = 0,934). Ocena posameznih dejavnikov šole v naravi v OŠ in SŠ glede na spol Študentke so posamezne dejavnike, ki vpli- vajo na njihovo zaznavanje všečnosti šole v naravi v OŠ in SŠ, ocenile višje kot fantje (Ta- bela 4). Na lestvici od 1 do 3, kjer 1 pomeni ni mi bilo všeč, 2 - mi je bilo všeč, a ne preveč in 3 - zelo mi je bilo všeč, so študentke oceni- le dejavnosti s povprečno oceno 2,64, štu- dentje pa z 2,56. Študentkam sta bila naj- bolj všeč druženje in okolje, kjer je potekala šola v naravi, najmanj pa so jim bila všeč tekmovanja. Študentom pa je bilo najbolj všeč druženje, okolje, kjer je potekala šola v naravi, ter spoznavanje drugih delov Slove- nije, najmanj pa sta jim bila všeč prehrana in urnik. V OŠ so razlike med spoloma stati- stično značilne v druženju in nastanitvi, kjer so ocene študentk (2,93) statistično značil- no višje od ocen študentov (2,81), medtem pa so tekmovanja ocenile (2,44) statistično značilno nižje od študentov (2,70) (Tabela 4). Študentke so v SŠ sicer v povprečju viš- je ocenile različne dejavnike, ki vplivajo na dobro počutje v šoli v naravi kot študenti, a med spoloma ni statistično značilnih razlik (Tabela 4). Ocena organizacije posame- znih dejavnosti v šoli v naravi v OŠ in SŠ glede na spol V šoli v naravi s pomočjo naravoslovnih znanosti, kot so geografija, kemija, fizika in biologija, učenci preučujejo okolje, ga spo- znavajo in se ga naučijo varovati. Obenem pa spoznavajo družbeni kontekst okolja, njegov zgodovinski razvoj, značilnosti prebivalstva in kulturno dediščino. Zunaj pa lahko izvajamo tudi razne športne de- javnosti, kot so smučanje, pohodništvo, veslanje, orientacija, plavanje in podobno, katerih glavni namen je boljša telesna pri- pravljenost otrok. Posledica programa, v katerem se učenci dobro počutijo, je tudi razvijanje otrokovega samospoštovanja in samozavesti, ker so se naučili veliko novega in obenem premagali fizične in psihološke ovire. S skupinskim delom in vključevanjem v širše družbeno okolje pa razvijamo tudi boljše medosebne odnose (Kovač in Jurak, 2012). Zato smo študente vprašali tudi, ka- ko bi ocenili organizacijo različnih dejavno- sti v šoli v naravi. Na petstopenjski lestvici, kjer 1 pomeni zelo slabo in 5 odlično oceno, so sicer v povprečju študentke višje oceni- le organizacijo dejavnosti v šoli v naravi v OŠ (4,26) od študentov (4,13), v SŠ pa je bila povprečna ocena študentov (3,43) višja od ocen študentk (3,13), a je t-test za neodvisne vzorce pokazal, da razlike v ocenah med spoloma tako v OŠ kot SŠ niso statistično značilne (Tabela 5). V OŠ so tako študenti (4,91) kot študentke (4,92) najvišje ocenili kakovost učenja plavanja, v SŠ pa spozna- vanje naravne in kulturne dediščine (4,25; 4,18) (Tabela 5). So pa ocene organizacije pri vseh dejavnostih precej višje v OŠ kot v SŠ, kar kaže na večjo izkušenost osnovno- šolskih učiteljev s takim načinom dela, bolj odgovoren pristop k uresničevanju učnega načrta in gotovo tudi to, da so osnovno- šolske šole v naravi bolj ciljno usmerjene v pridobivanje novih znanj na posameznih vsebinskih področjih (npr. ocene kakovosti učenja plavanja so statistično značilno višje v OŠ kot v SŠ), v SŠ pa prevladuje športni te- den z različnimi vsebinami, kjer je v ospred- ju predvsem druženje, manj pa strukturiran proces poučevanja. Različni predlogi študentov o še boljši organizacijski izvedbi šole v naravi in vključevanju novih vsebin Na koncu so lahko študenti podali tudi pre- dloge o še boljši organizacijski izvedbi šole v naravi. Predlagali so drugačne načine po- učevanja (npr. več dela v skupinah, teore- tične vsebine bi posredovali že pred šolo v naravi, sodelovanje zunanjih sodelavcev s specialnimi znanji), bolj optimalno načr- tovanje (bolj načrtno preverjanje znanja na začetku šole v naravi za primernejšo razde- litev učencev v skupine, sodelovanje učen- cev pri pripravah in načrtovanju), večjo pozornost socializacijski vlogi šole v naravi (več iger spoznavanja in sodelovanja, celo- tedenska medrazredna tekmovanja skupin in ne posameznikov, načrtno vključevanje športno manj dejavnih otrok v športne de- javnosti ...) in organizacijske prijeme za pri- dobivanje dodatnih finančnih sredstev za socialno ogrožene (organizacija različnih prireditev, tekmovanj in sejmov, na katerih bi zbirali sredstva za pripomočke in udelež- bo finančno šibkejših). Študenti so imeli tudi zanimive ideje o vključitvi različnih, sodobnejših športnih vsebin, prav tako pa tudi tem, kot so po- men čistega okolja, preživetje v naravi, opazovanje živali v naravi, opazovanje zvezd, pravilna prehrana ipd., ki bi jih tudi sami kot bodoči športni pedagogi želeli posredovati učencem, saj so jih pogrešali v časi svojega šolanja. Sklep „ Šola v naravi je pomembna organizacijska oblika, saj skrbi tako za otrokov telesni, gi- balni kot tudi socialni in psihološki razvoj (Kristan, 2010). Ker so mnenja neposrednih udeležencev izobraževanja zelo pomemb- na (Lizzio idr., 2002), še posebej, če so oce- njevalci dovolj kompetentni, smo študen- tom Fakultete za šport postavili različna vprašanja o šoli v naravi. Želeli smo namreč ugotoviti, katere vsebine so najpogostejše, kdaj jih šole ponujajo, ali se lahko vsi udele- žijo šole v naravi in kateri so vzroki za neu- deležbo, pa tudi, kaj menijo o dejavnikih, ki so ključni za dobro počutje udeležencev in dobro organizacijo šole v naravi. Iz vsebinskega vidika ugotavljamo, da sta v OŠ najpogostejši plavalna in zimska šola v naravi, v SŠ pa športni tedni z različnimi vsebinami. Glede na geografski položaj Slovenije, veliko število pohodnikov in naraščanje nesreč v gorah bi gotovo bilo smiselno vpeljati v obvezni program OŠ še planinsko šolo v naravi. Organizacijo dejavnosti v šoli v naravi so v povprečju študenti ne glede na spol oceni- li zelo visoko predvsem v OŠ, precej slabše pa v SŠ, zato predlagamo, da naj SŠ orga- nizirajo bolj ciljno usmerjene šole v naravi, kjer bi dijaki v večji meri nadgradili svoja znanja. Študentom je bilo v šoli v naravi najbolj všeč druženje, okolje, kjer poteka šola v naravi, ter tudi spoznavanje različnih krajev 24 Tabela 4 Povprečne ocene posameznih dejavnikov šole v naravi v OŠ in SŠ glede na spol DEJAVNOSTI Sp o l O s n o v n a š o l a S r e d n j a š o l a N M ( S D ) t p N M ( S D ) t p Druženje Moški 70 2,81 (0,39) -2,100 0,038 51 2,75 (0,52) -0,497 0,621 Ženski 72 2,93 (0,26) 49 2,80 (0,50) Nastanitev Moški 69 2,51 (0,53) -3,070 0,003 50 2,56 (0,54) -0,769 0,444 Ženski 72 2,76 (0,46) 48 2,65 (0,57) Prehrana Moški 70 2,50 (0,58) -0,582 0,562 51 2,33 (0,68) -1,553 0,124 Ženski 72 2,56 (0,55) 49 2,53 (0,58) Napor Moški 70 2,56 (0,56) -0,571 0,569 50 2,38 (0,64) -0,850 0,397 Ženski 72 2,61 (0,57) 49 2,49 (0,65) Urnik Moški 70 2,50 (0,53) -1,129 0, 261 51 2,29 (0,58) -1,470 0,145 Ženski 72 2,60 (0,49) 49 2,47 (0,62) Pridobivanje novega znanja Moški 70 2,60 (0,55) -0,697 0,487 51 2,43 (0,73) - 0,12 5 0,901 Ženski 71 2,66 (0,51) 49 2,45 (0,68) Drugačen način poučevanja Moški 70 2,71 (0,49) -0,950 0,344 51 2,49 (0,67) -1,113 0,269 Ženski 71 2,79 (0,45) 49 2,63 (0,60) Okolje, kjer je potekala šola v naravi Moški 70 2,79 (0,48) -1, 618 0,108 49 2,57 (0,71) -1,531 0,129 Ženski 70 2,90 (0,35) 47 2,77 (0,52) Spoznavanje drugih delov Slovenije Moški 70 2,77 (0,42) -0,042 0,967 51 2,55 (0,67) - 0,19 0 0,850 Ženski 71 2,77 (0,48) 47 2,57 (0,65) Prostočasne dejavnosti Moški 70 2,66 (0,51) -1,407 0,162 51 2,45 (0,70) -1,070 0,287 Ženski 71 2,77 (0,48) 49 2,59 (0,61) Tekmovanja Moški 70 2,70 (0,52) 2,553 0,012 50 2,30 (0,74) -0,308 0,758 Ženski 71 2,44 (0,69) 49 2,35 (0,78) Legenda: N - število odgovorov, M - povprečje ocen, SD - standardni odklon, t - t-test; p - značilnost t-testa. Tabela 5 Povprečne ocene študentov o organizaciji posameznih dejavnosti v OŠ in SŠ DEJAVNOSTI Sp o l O s n o v n a š o l a S r e d n j a š o l a N M ( S D ) t p N M ( S D ) t p Ogled muzejev in kulturnih znamenitosti Moški 69 4,22 (1,34) 0,086 0,932 56 4,05 (1,76) 0,822 0,413 Ženski 71 4,20 (1,45) 60 3,78 (1,78) Kakovost učenja plavanja Moški 69 4,91 (1,16) - 0, 012 0,991 54 2,56 (1,98) -0,071 0,944 Ženski 71 4,92 (1,32) 55 2,58 (1,90) Kakovost učenja smučanja Moški 68 4,26 (1,69) -1,536 0,127 54 3,15 (2,01) 0 , 817 0,416 Ženski 69 4,70 (1,59) 55 2,84 (1,97) Kakovost izvedbe orientacije Moški 68 3,88 (1,47) -0,568 0,571 54 3,28 (2,10) 1,363 0 ,176 Ženski 70 4,04 (1,82) 57 2,75 (1,95) Kakovost izvedbe preživetja v naravi Moški 69 3,39 (1,79) -0,787 0,433 54 2,83 (2,05) 1, 813 0,073 Ženski 70 3,64 (1,97) 54 2,19 (1,64) Program prve pomoči Moški 69 3,17 (1,60) 0,347 0,729 54 3,31 (1,94) 1,246 0, 215 Ženski 70 3,07 (1,87) 56 2,86 (1,91) Spoznavanje naravne in kultur- ne dediščine Moški 69 4,55 (1,04) -0,293 0,770 55 4,25 (1,61) 0,469 0,640 Ženski 71 4,61 (1,18) 57 4,11 (1,75) Izvedba družabnih iger in dru- gih prostočasnih dejavnosti Moški 69 4,64 (1,25) -1,250 0, 213 54 3,98 (1,87) 0,250 0,803 Ženski 72 4,90 (1,27) 56 3,89 (1,85) Legenda: N - število odgovorov, M - povprečje ocen, SD - standardni odklon, t - t-test; p - značilnost t-testa. športna vzgoja 25 Slovenije, najmanj pa so jim bila všeč tek- movanja, prehrana in urnik. Zanimivo je, zakaj je prav skupini študentov Fakultete za šport, ki se sama ukvarja s športom, tekmo- vanje manj všeč, zato bi veljalo to nadalje raziskati. Prav tako pa priporočamo, da bi bila ude- ležba v šoli v naravi kot del praktičnega pe- dagoškega usposabljanja obvezna za vse študente Fakultete za šport, ki obiskujejo program Športna vzgoja. Tako bi pridobili ustrezne izkušnje in empatijo do različnih otrok, s svojim brezplačnim delom pa bi lahko pripomogli, da bi se cena šole v na- ravi na posameznega otroka znižala. Ugo- tavljamo namreč, da je le nekaj študentov zmotilo dejstvo, da se nekateri sošolci za- radi prevelikih stroškov niso mogli udeležiti šole v naravi. Gotovo bi morali na Fakulteti za šport študentom med študijem predsta- viti težave, s katerimi se srečujejo posame- zni udeleženci športnih programov in jih pripraviti na delo z različnimi populacija- mi. Empatija je namreč temeljna sestavina uspešnega dela športnega pedagoga (Tul, 2016). Tudi šole se bodo morale še bolj po- truditi in poskušati dobiti finančna sredstva za učence. Najbolje je, da naredijo šolski sklad, iz katerega nato sofinancirajo šole v naravi finančno šibkejšim učencem. Prav tako naj bi imele šole dodatno opremo, ki jo potrebujejo učenci v šoli v naravi in si jo lahko tudi brezplačno sposodijo. Tako bo- do možnosti, da se vsi udeležijo šole v na- ravi, gotovo večje, vplivi te organizacijske oblike na razvoj otrok in mladostnikov pa bolj učinkoviti. Literatura „ Akareem, H. S. in Hossain, S. S. (2016). Deter- 1. minants of education quality: what makes students’ perception different? Open Review of Educational Research, 3(1), 52-67. Analiza ŠVN za koledarsko leto 2. (2014). (28.8.2017). Pridobljeno iz http://www.mizs. gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/ podrocje/os/pdf/Analiza_SVN_2014.pdf Dewey, J. (1915). 3. The School and Society: being three lectures by John Dewey supplemented by a statement of the Univeristy Elementary School. Chicago: University of Chichago Press. Drevenšek, M. (2018). 4. Analiza osnovnošolskih šol v naravi s plavalnimi vsebinami (Magistr- sko delo, Fakulteta za šport. Grmovšek, P. (2013). 5. Mnenje študentov Fakul- tete za šport o športnih dnevih (Diplomsko de- lo). Univerza v Ljubljani: Fakulteta za šport. Jurak, G., Kovač, M. in Strel, J. (2002). 6. Bazenska kopališča v Sloveniji. Ljubljana: Zavod za šport Slovenije. Knapp, C. E. (1996). 7. Just beyond the Classroom: Community Adventures for Interdisciplinary Le- arning. Charleston, WV: ERIC Clearinghouse on Rural Education and Small Schools. Kolar, S. (2012). 8. Model izvedbe poletne šole v naravi (Diplomsko delo). Fakulteta za šport, Ljubljana. Kovač, M. in Jurak, G. (2012). 9. Izpeljava športne vzgoje. Didaktični pojavi, športni programi in učno okolje. Univerza v Ljubljani: Fakulteta za šport. Kovač, M., Markun Puhan, N., Lorenci, B., 10. Novak, L., Planinšec, J., Hrastar, I., … Muha, V. (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Športna vzgoja Pridobljeno iz http://www. mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuplo- ads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_spor- tna_vzgoja.pdf Kresal Sterniša, B. (2006). 11. Analiza ŠVN 2005. Pridobljeno iz http://www.mizs.gov.si/file- admin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/ os/sola_v_naravi_analiza_4_9_06.doc Kristan, S. (2010). 12. Pogledi na šport. Univerza v Ljubljani: Pedagoška fakulteta. Lešnik, B. in Žvan, M. (2007). 13. Naše smučine. Ljubljana: SZS - ZUTS Slovenije. Lizzio, A., Wilson, K. in Simons, R. (2002). Uni- 14. versity students’ perceptions of the learning environment and academic outcomes: Im- plications for theory and practice. Studies in Higher Education, 27(1), 27–52. Nicol, R. (2002). Outdoor Education: Research 15. Topic or Universal Value? Part Two. Journal of Adventure Education and Outdoor Learning, 2(2), 85–99. Osredkar, E. (2011). 16. Analiza 5-dnevnega pro- grama smučanja za otroke druge triade (Di- plomsko delo). Univerza v Ljubljani: Pedago- ška fakulteta. Pogačnik, N. (2011). 17. Organizacija letne šole v naravi ter analiza mnenj udeležencev in njiho- vih staršev (Diplomsko delo). Univerza v Lju- bljani: Fakulteta za šport. Pravilnik o financiranju šole v naravi 18. (2004). Uradni list RS, št. 61/04, 70/08 in 61/09 (19. 6. 2017). Pridobljeno iz http://pisrs.si/Pis.web/ pregledPredpisa?id=PRAV5933 Šola v naravi za devetletno osnovno šolo. Kon- 19. cept. (2001). Pridobljeno 1.6.2017 iz http:// www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/ pageuploads/podrocje/os/devetletka/pro- gram_drugo/Sola__v__naravi.pdf Šola v naravi 20. . (2017). Ministrstvo za izobraže- vanje, znanost in šport. Pridobljeno iz http:// www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/di- rektorat_za_predsolsko_vzgojo_in_osnov- no_solstvo/osnovno_solstvo/sola_v_nara- vi/ Tul, M. (2016). 21. Primerjava kompetentnosti učiteljev športne vzgoje iz Slovenije in severo- vzhodne Italije (Doktorska disertacija). Lju- bljana: Fakulteta za šport. Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in 22. izobraževanja /ZOFVI/ (1996). Uradni list RS, št. 16 /07 (6. 6. 2017). Pridobljeno iz http://za- konodaja.gov.si/rpsi/r05/predpis_ZAKO445. html Zakon o osnovni šoli 23. (1996). Uradni list RS, št. 81/06 (21.6.2017). Pridobljeno iz http://pisrs. si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO448 Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona 24. o osnovni šoli (2011). Uradni list RS št. 87/11 in 40/12 – ZUJF (15. 6. 2017). Pridobljeno iz http:// www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=Z AKO 6129 Zobec, T. (2017). 25. Izvedba in spletne pred- stavitve zimskih šol v naravi osnovnih šol iz Podravske statistične regije (Magistrska naloga, Fakulteta za šport). Pridobljeno iz https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument. php?id=104879&lang=slv Žorž, P. (2014). 26. Mnenje učencev in staršev o po- letni šoli v naravi na območju Vipave, Ajdovšči- ne in Dobravelj (Diplomsko delo). Univerza na Primorskem: Pedagoška fakulteta. Eva Kodrnja, dipl. šp. vzg. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport eva.kodrnja@gmail.com