šolstvo BILTEN: Pot do e-kompetentnosti marec 2012 Kolofon Bilten E-šolstva Številka: 2012/7 Izdaja: E-središče v okviru projekta E-šolstvo, www.sio.si Odgovorna urednica: mag. Nives Kreuh Uredniški odbor: Breda Gruden, Amela Sambolić Beganović, Marija Mustar, Metka Košir, Borut Čampelj, Andrej Flogie, Janko Harej, Gregor Mohorčič, Ingrid Možina Podbršček, Igor Razbornik, Magdalena Šverc, Bernarda Trstenjak Recenzentka: mag. Liljana Kač Lektorica: mag. Tatjana Lotrič Komac Grafična oprema: IDEARNA, d. o. o. Kazalo Skupaj do cilja 4 Kako do šole 21. stoletja? 5 E-kompetence - zakaj in kako? 6 Kaj je digitalna pismenost? 8 Digitalna preobrazba 9 Šest temeljnih e-kompetenc 10 Pot do e-kompetentnosti skozi seminarje 12 En seminar - ena vodilna kompetenca 12 Predpogoj: osnovna znanja IKT 13 Vstopni seminar za učitelje in vzgojitelje 14 Pot od K1 do K6 15 Učitelj na poti do e-kompetentnosti 16 Ravnatelj in računalnikar oz. koordinator IKT na poti do e-kompetetnosti 18 Pot do e-kompetentnosti skozi primer področja JEZIKI 19 Vsak lahko najde svojo pot 20 Kako pripravljamo preverjanja zmožnosti na seminarjih? 21 Samostojno preverjanje zmožnosti 21 E-izkaznica 22 E-kompetentna šola 24 Viri 25 Partnerji projekta e-šolstvo 26 Informacije o projektu 26 Zapiski 27 SKUPAJ DO CILJA mag. Nives Kreuh "Ne preživijo najmočnejši ali najpametnejši, ampak tisti, ki se najbolje prilagajajo spremembam." (C. Darwin) Pot do e-kompetentnosl za učitelje, vzgojitelje, ravnatelje in koordinatorje IKT oz. računalnikarje je postavljena, zato je prav, da si jo natančneje pogledamo. V biltenu želimo: • pojasniti, zakaj je tako postavljena, • opisati, kako smo jo postavili, in • opredeliti, kaj pomeni preverjanje zmožnosti na seminarjih. S posameznimi primeri načrta poti vam želimo prikazati, kakšna je videti ta pot. Izobraževanje smo umestili kot enega pomembnejših delov na poti k velikemu cilju, to je e-kompetentni šoli, zato ob opisu poti do ekompetentnosti dodajamo še novost, ki smo jo pripravili, to je e-izkaznica. V projektu E-šolstvo imamo še dobro leto dni časa, da opravimo evalvacijo in ugotovimo, kaj lahko na tej poti še izboljšamo. Pripravili bomo zaključni seminar za ravnatelje in koordinatorje IKT, ki bo zaokrožil in usmerjal načrtovanje in delo šol, vrtcev in dijaških domov v prihodnje. Srečujemo se tudi z zzivom, kako organizirati in izvajati samostojno preverjanje zmožnosti pri obstoječih seminarjih, ki so že sedaj pripravljeni tako, da to omogočajo. }osodabljam< didaktična svetovanja, da bodo kar najbolje dopolnjevala sliko poti do e-kompetentnosti, dograjujemo in posodabljamo spletišče Slovensko izobraževalno omrežje (SIO), veliko pozornost pa usmerjamo tudi k usposabljanju izvajalcev vseh storitev, o čemer vas bomo še obveščali. Razvojno-raziskovalni projekt nam omogoča, da postavljamo nove temelje v izobraževanju učiteljev, preskušamo ustvarjene modele in jih posodabljamo. Izzivi v izobraževanju 21. stoletja so veliki in samo s prilagajanjem tem spremembam bomo zmogli uspešno podpirati naše otroke na poti k samostojnosti. Kako do šole 21. stoletja? Zaradi naglega razvoja digitalne tehnologije vsi potrebujemo vedno več različnih zmožnosti na tehničnem, kognitivnem in družbenem področju, da lahko opravljamo naloge in rešujemo probleme v digitalnih okoljih našega vsakdanjega in poklicnega življenja (Eshet-Alkalai, 2004). To pomeni tudi toliko večjo odgovornost za učitelje in vse zaposlene na področju izobraževanja, saj postaja svet vse bolj e-prežet, kar pomeni, da so tisti, ki razumejo in uporabljajo e-pripomočke, v bistveni prednosti glede možnosti uspeha pri izobraževanju, obetih glede zaposlitve in na drugih področjih življenja (Martin, 2005). Evropske in tudi druge države so se v svojih nacionalnih dokumentih zavezale, da bodo zagotavljale doseganje ter ohranjanje teh zmožnosti v okviru vseživljenjskega izobraževanja. Posebni poudarek v posameznih strategijah ima tudi zahtevo po zviševanju ravni digitalne pismenosti kot ene pomembnejših kompetenc v sodobni družbi. Vlada RS je leta 2007 sprejela Strategijo razvoja informacijske družbe - si2010 in s tem opredelila nacionalni okvir spodbujanja razvoja informacijske družbe v Sloveniji. Sem sodi opremljanje šol z ustrezno tehnologijo, razvoj e-vsebin in izobraževanje kadrov v vzgoji in izobraževanju (Kreuh in Brečko, 2011). Tudi projekt E-šolstvo temelji na teh treh področjih, saj je edina pot za graditev šole 21. stoletja, ki jo imenujemo e-kompetentna šola, postavitev i-učnega okolja, razvoj ustreznih e-vsebir in najpomembnejše - izobraziti e-kompetentnega učitelje, ki bo znal in zmogel te vsebine smiselno uporabiti v ustreznem e-učnem okolju. Slika 1: E-kompetentna šola Eden temeljnih ciljev projekta E-šolstvo je razvoj standarda e-kompetentni učitelj, ravnatelj in računal-nikai. S postavitvijo standarda se uresničuje državna strategija razvoja učinkovitega modela izobraževanja za vse zaposlene na področju izobraževanja, ki vodi v sodobni pouk in vodenje šole v 21. stoletju. Podlaga za to so učni načrti, ki temeljijo na vseživljenjskih kompetencah. Ena izmed njih je tudi razvoj digitalne pismenosti učečih se. Šole so zavezane k uporabi sodobne tehnologije pri pouku in samo s pomočjo izobraževanja vseh kadrov na šoli je moč uresničevati tudi zahteve, ki so postavljene v učnih načrtih. E-kompetentni ravnatelj, učitelj in računalnikar so tudi najpomembnejši dejavniki pri ustvarjanju e-kompetentne šole. E-kompetence - zakaj in kako? Standard E-kompetentni učitelj, ravnatelj in računalnika opredeljuje temeljne e-kompetence, ki jih potrebuje vsak ičitelj in vzgojitelj pri delu z otroki v vrtcu in učenci in dijaki v šoli ali dijaškem domu, vsak ravnatelj ali pomočnik ravnatelja pri vodenju šole in vsak računalnikar oz. koordinator IKT na šoli, da lahko uspešno sodeluje pri načrtovanju dela in pouka ob uporabi IKT. Standard je postavljen na izhodiščih, ki izhajajo iz dolgoletnega dela na področju IKT v izobraževanju. Upoštevali smo rezultate raziskav s področja IKT doma in v tujini, vsa izobraževanja, ki smo jih izvajali več let, razvoj e-gradiv in prizadevanja države na področju opremljanja šol. Hkrati smo pregledali vse obstoječe tuje standarde, licence in strategije dela na področju IKT. Ministrstvo za šolstvo in šport je že od leta 1994 v okviru programa Računalniško opismenjevanje (RO) zagotavljalo potrebne pogoje vsaki šoli v Sloveniji, da je lahko vključevala uporabo informacijske-komuni-kacijske tehnologije v redne dejavnosti (tj. v pouk, pri administraciji ...). Od leta 2006 so se dejavnosti na tem področju obogatile s strukturnimi sredstvi Evropskega socialnega sklada. Na Zavodu RS za šolstvo so e-razvojne skupine razvijale didaktiko pouka ob uporabi IKT in pripravljale seminarje za učitelje, vzgojitelje in ravnatelje. Obseg izvedenih seminarjev na področju uporabe IKT pri pouku od leta 2004 do 2007 je prikazan v Tabeli 1. Število izvedenih seminarjev od 2004 do 2007 št. seminarjev št. udeležb Specialni didaktični 899 13615 Osnovni didaktični 817 12414 SKUPAJ 1716 26029 Tabela 1: Število izvedenih IKT seminarjev in število udeležencev od leta 2004 do 2007 48% 52% SPECIALNI DIDAKTIČNI OSNOVNI DIDAKTIČNI Slika 2: Razmerje med osnovnodidaktičnimi in specialnodidaktičnimi seminarji na področju IKT v obdobju od 2004 do 2007 Kljub vsem naporom so rezultati raziskav pokazali, da samo približno 30 % učiteljev uporablja IKT pri pouku oz. pri delu z otroki. Iskali smo razloge za tako stanje in v projektu E-šolstvo zastavili izobraževanje učiteljev drugače, z željo, da bodo drugačen pristop, vsebine in izvajanje prinesli vidnejše učinke na šolah in v vrtcih. Evalvacije, ki potekajo in jih bomo izvajali do konca projekta, bodo pokazale, kako uspešni smo bili pri tem. Pot za doseganje standarda temelji na 6 temeljnih e-kompetencah, s katerimi smo opredelili tiste zmožnosti oz. e-kompetence, ki bodo učiteljem, vzgojiteljem, ravnateljem in koordinatorjem IKT pomagale pri doseganju digitalne pismenosti. Seveda so te povezane z zahtevami po digitalni pismenosti učencev, ki je opisana v učnih načrtih. Učitelji in vzgojitelji morajo biti usposobljeni za to, da bodo lahko izvajali cilje, zapisane v učnih načrtih. Vsa izobraževanja, tj. seminarji, temeljijo na e-kompetencah, pripravljeni pa so za 20 različnih predmetov oz. področij. Vsakemu zaposlenemu v vzgojno-izobraževalnem zavodu (VIZ) je tako omogočeno več stvari: • kar najbolj avtentično usvajanje e-kompeten<, saj so vsebine in primeri dobre prakse izbrani glede na predmet oz. področje poučevanja in dela v VIZ in kot take neposredno prenosljive v prakso, • izvajanje seminarjev poteka v živo in na daljavo v spletnih učilnicah, kar omogoča izkustveno učenje in sodelovalno delo med udeleženci, • na vseh seminarjih poteka preverjanje zmožnosti. V letu 2012 pripravljamo tudi samostojno preverjanje zmožnosti, kar pomeni, da bodo vešči učitelji, vzgojitelji, ravnatelji in koordinatorji IKT lahko svoje e-kompetence oz. zmožnosti preverili, ne da bi se udeležili seminarja. Ponujamo pa tudi didaktična svetovanja, s katerimi želimo motivirati vse zaposlene v izobraževanju za uporabo IKT pri svojem delu, jih napotiti na ustrezne seminarje. Po opravljenih seminarjih so svetovanja lahko tudi tista, ki pomagajo k nadgradnji in izpopolnitvi že usvojenih e-kompetenc. Ob tem lahko udeleženci sodelujejo v e-skupnostih, v katerih si izmenjujejo izkušnje in se seznanjajo z novostmi pri poučevanju in delu v šolah, vrtcih in širše. Kaj je digitalna pismenost? Problem, ki se pojavlja pri uporabi izraza digitalna pismenost, je ta, da ni jasne in enoznačne definicije pojma, pa tudi naše razumevanje se s hitrim razvojem sodobne tehnologije in načini njene rabe nenehno spreminja. V evropskih dokumentih in strokovni literaturi s področja izobraževanja je največkrat uporabljen izraz digitalna kompetenca, ki izhaja iz angleške besede competence in competency (Smith 2005). V Uradnem listu Evropske unije (2004), kjer je digitalna kompetenca opisana kot ena od osmih ključnih vseživljenjskih kompetenc, je definirana kot varna in kritična uporaba tehnologije informacijske družbe (TED) pri delu, v prostem času in pri sporazumevanju. Podpirajo jo osnovna znanja IKT: uporaba računalnikov za iskanje, vrednotenje, shranjevanje, proizvodnjo, predstavitev in izmenjavo informacij ter za sporazumevanje in sodelovanje v skupnih omrežjih po internetu. Poleg izraza kompetenca se pojavlja slovenska različica zmožnost, predvsem v slovenskih učnih načrtih. Leta 2000, na začetku prenove poklicnega in strokovnega izobraževanja, je bil namreč določen oz. izbran slovenski izraz zmožnost kot različica tujke kompetenca. Izraz digitalna pismenost pa se v teh istih dokumentih uporablja večkrat tudi zaradi prevoda angleškega izraza digital literacy. Zadrega se sicer pojavlja pri razumevanju digitalne pismenosti v primerjavi z IKT pismenostjo ali informacijsko, medijsko in vizualno pismenostjo. Martin in Grudziecki (2006) v svojem poročilu za Evropsko komisijo opisujeta več različnih pismenosti, in sicer računalniško oz. IKT pismenost iz 60. let, tehnološko pismenost iz 70. let, informacijsko pismenost iz 80. let, sledijo pa še medijska, vizualna in komunikacijska pismenost, ki se medsebojno prepletajo oz. prekrivajo, tudi v definiranju posamezne pismenosti. Zato tudi uvajata izraz digitalna pismenost, ki jo opredeljujeta širše, saj vključuje vse druge pismenosti: »Digitalna pismenost je zavedanje, odnos in sposobnost vsakega posameznika, da smiselno uporablja digitalna orodja in storitve za razločevanje, dostopanje, upravljanje, vključevanje, vrednotenje, analiziranje in sintetiziranje digitalnih virov, da ustvarja nova znanja, nove medijske izraze in se sporazumeva z drugimi v specifičnih življenjskih okoliščinah, da bi tako omogočil konstruktivna družbena dejanja in da bi lahko razmišljal o teh procesih« (Martin in Grudziecki 2006, 135). V skladu z razvojem in naraščajočim pomenom pismenosti velja poudariti, da njen razvoj poteka na treh ravneh, pri čemer predstavljajo prvo raven digitalne zmožnosti oz. e-kompetence (Martin in Grudziecki 2006: 255) (Slika 3). Izraz digitalna pismenost je torej širši pojem, kajti digitalno zmožnost, ki je opredeljena v okviru določanja ključnih kompetenc (Uradni list Evropske unije 2004), je moč razumeti kot ključni del oz. neke vrste pogoj za digitalno pismenost. Pri »digitalni pismenosti pa gre za uspešno uporabo digitalne zmožnosti v različnih življenjskih okoliščinah« (prav tam, 2006: 256). 3. raven: digitalna preobrazba (inovacije, ustvarjalnost) DIGITALNA 1 PISMENOST i 1. raven: digitalne zmožnosti/e-kompetence (znanje, spretnosti, drža, pristopi ...) 2. raven: digitalna uporaba (uporaba na poklicnem podočju, prenos na strokovna področja) Slika 3: Digitalna pismenost na treh ravneh (Martin in Grudziecki 2006: 255) Digitalna preobrazba V projektu E-šolstvo smo v skladu s potrebami današnje družbe, razvoja in potreb učečih se opredelili in opisali digitalne zmožnosti oz. e-kompetence, ki predstavljajo osnovno raven digitalne pismenosti. Nanašajo se tako na učitelja, vzgojitelja, koordinatorja IKT kot tudi na ravnatelja in njegovega pomočnika. Na seminarjil posegamo na prvo raven digitalne pismenost, saj omogočamo razvijanje digitalnih zmožnosti oz. e-kompetenc. Deloma ciljamo tudi na drugo raven, saj v delu seminarja na daljavo udeleženci preskušajo usvojene strategije, pristope, vsebine ali gradiva pri svojem delu, torej s tem prenašajo usvojene zmožnosti na svoje strokovno področje. Od vsakega posameznika posebej pa je odvisno, koliko bo nove pristope zares uporabljal po opravljenem izobraževanju pri svojem delu in tako sčasoma (verjetno z leti) dosegel tretjo raven, tj. digitalno preobrazbo, da bo inovativen in ustvarjalen pri uporabi IKT. Zavedati se je treba, da je to proces in da moramo tudi, ko smo že vešči uporabniki vseh mogočih digitalnih orodij, vedno znova posodabljati svoje znanje in zmožnosti v duhu vseživljenjskega učenja. Prav zato vidimo veliko dodano vrednost v pripravljenih didaktičnih svetovanjih, s katerimi lahko nadgrajujemo in posodabljamo svoje vedenje in poznavanje možnosti uporabe IKT pri svojem delu. Osebni izobraževalni načrt Naravnanost seminarjev na eno temeljno e-kompetenco omogoča učiteljem, vzgojiteljem in ravnateljem načrtovanje svoje poti do e-kompetentnosti, zato je smiselno, da si vsak posameznik pred začetkom izobraževanj izdela svoj osebni izobraževalni načrt. V vstopnem seminarju Sodelovanje v spletnem učnem okolju je pripravljena naloga prav s tem ciljem. Učitelji si na spletišču Slovensko izobraževalno omrežje (SIO) v Katalogu seminarjev izberejo ustrezne seminarje. Iskanje je omogočeno glede na področje dela (npr. jeziki, fizika, vrtci, ravnatelji ...) in glede na vodilno e-kompetenco seminarja. Vsak seminar ima opis vsebin in ciljev, da se vsi lahko odločajo tudi o tem, s katerih področij bodo seminar izbrali. Tak osebni izobraževalni načrt je lahko zato tudi del Načrta informatizacije VIZ, ki ga pripravljajo na šoli, in posledično del e-izkaznice vsakega posameznika in šole. Šest temeljnih e-kompetenc Koncept poti doseganja e-kompetentnosti je opredeljen v dokumentu zhodišča standarda e-kompeten-tni učitelj, ravnatelj, računalnikar (Kreuh in Brečko, 2011) in temelji na razvijanju šestih temeljnih e-kom-petenc. Te so predstavljene v Sliki 4, v nadaljevanju pa tudi opisane. © Poznavanje in zmožnost kritične uporabe IKT Ô Zmožnost načrtovanja, izvedbe, evalvacije pouka Zmožnost komunikacije in sodelovanja na daljavo z uporabo IKT Temeljne e-kompetence: Izdelava, ustvarjanje, posodabljanje, objava gradiv Zmožnost iskanja, zbiranja, obdelovanja, vrednotenja (kritične presoje) podatkov, informacij in konceptov Slika 4: Temeljne e-kompetence Varna raba in upoštevanje pravnih in etičnih načel uporabe ter objave informacij K6 - Zmožnost načrtovanja, izvedbe, evalvacije pouka (učenja in poučevanja) z uporabo IKT Učitelj/ravnatelj uporablja IKT vire za lastno strokovno spopolnjevanje in pedagoško delo, načrtuje pouk z uporabo IKT, skupaj z učenci razvija strategije za samovrednotenje znanja in zmožnosti, spremljanje lastnega napredka, vrednotenje znanja oz. zmožnosti in refleksijo usvajanja znanja oz. zmožnosti. Učencem pomaga pri postavljanju in uporabi kriterijev za vrednotenje znanja in zmožnosti, s katerimi lahko ocenijo razumevanje ključnih konceptov, zmožnosti in procesov. POT DO E-KOMPETENTNOSTI SKOZI SEMINARJE mag. Nives Kreuh, Amela Sambolić Beganović, Metka Košir En seminar - ena vodilna kompetenca Pot do e-kompetentnosti poteka skozi seminarje po načelu »en seminar - ena vodilna kompetenca«. Vsak seminar razvija predvsem eno kompetenco iz nabora šestih - ta je vodilna kompetenca seminarja. Temeljne kompetence so označene s številkami od 1 do 6 (Slika 5). Poznavanje in zmožnost kritične uporabe IKT Zmožnost komunikacije in sodelovanja na daljavo Zmožnost iskanja, zbiranja, obdelovanja, vrednotenja (kritične presoje) podatkov, informacij in konceptov Varna raba in upoštevanje pravnih in etičnih načel uporabe ter objave informacij Izdelava, ustvarjanje, posodabljanje, objava gradiv Zmožnost načrtovanja, izvedbe, evalvacije pouka z IKT Slika 5: Temeljne e-kompetence s številkami 1 do 6 Seminarje za učitelje, ravnatelje in računalnikarje oz. koordinatorje IKT so pripravili učitelji - člani različnih področnih oz. predmetnih skupin in so namenjeni različnim ciljnim skupinam v izobraževanju. Slika 6 prikazuje trenutno stanje izdelanih programov seminarjev za različne ciljne skupine strokovnih delavcev. IKT koordinatorji (ROID) PSIHOLOGIJA TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA RAZREDNI POUK POSEBNE POTREBE LIKOVNA VZGOJA ZGODOVINA GEOGRAFIJA DIJAŠKI DOMOVI RAVNATELJI GLASBA FIZIKA JEZIKI NARAVOSLOVJE ŠPORTNA VZGOJA ŠAH MATEMATIKA KEMIJA VRTCI BIOLOGIJA GOSPODINJSTVO IN ŠOLSKA PREHRANA VSI STROKOVNI SODELAVCI Slika 6: Pripravljeni seminarji za različne ciljne skupine strokovnih delavcev Na poti do e-kompetentnosti bo vsak učitelj, ravnatelj in računalnikar oz. koordinator IKT s pomočjo seminarjev razvil vseh šest e-kompetenc in se na ta način digitalno opismenil. Predpogoj: osnovna znanja IKT Predpogoj za doseganje digitalne pismenosti in s tem tudi za vstop na pot do e-kompetentnosti so usvojena osnovna znanja IKT. Ta so sestavljena iz šestih področij, ki zajemajo urejanje besedil, preglednic in elektronskih prosojnic, uporabo svetovnega spleta in elektronske pošte ter strojne opreme in naprav. Učitelj, ravnatelj ali računalnikar oz. koordinator IKT s pomočjo pripravljenega vprašalnika opravi samopreverjanje osnovnih IKT znanj. (Slika 7) Samopreverjanje 1. Osnovna uporaba programov za urejanje besedil Znam DA NE ustvariti, urediti, oblikovati, shraniti dokument razvrstiti v mapo, poiskati, natisniti dokument dokumentu dodati: sliko preglednico glavo/nogo številko strani hiperpovezavo v dokumentu nastaviti jezik/preveriti črkovanje v dokumentu ustvariti kazalo dodati in upoštevati komentar/popravke 3. Osnovna uporaba programov za urejanje elektronskih prosojnic Znam DA NE ustvariti, urediti, oblikovati, shraniti dokument natisniti dokument v različnih pogledih dokumentu dodati: prosojnico sliko zvok film preglednico glavo/nogo hiperpovezavo animacijo pretvoriti statično v dinamično prosojnico ustvariti projekcijo po meri prilagoditi vodilno prosojnico 5. Osnovna uporaba elektronske pošte Znam DA NE pošiljati, prejemati, posredovati pošto delati s priponkami in mapami ustvariti imenik in listo prejemnikov poslati (skrito) kopijo drugim naslovnikom nastaviti filtriranje neželene pošte 2. Osnovna uporaba programov za urejanje preglednic Znam DA NE ustvariti, urediti, oblikovati, shraniti dokument natisniti dokument v različnih pogledih dokumentu dodati: hitro formulo formulo grafikon številko strani hiperpovezavo v dokumentu nastaviti jezik/preveriti črkovanje povezati urejevalnik besedil in urejevalnik preglednic 4. Osnovna uporaba svetovnega spleta Znam DA NE uporabljati spletne brskalnike se orientirati na spletnih straneh poiskati uporabne spletne strani shraniti spletno stran med »Priljubljene« uporabiti hiperpovezavo naložiti dokument s spletne strani na računalnik 6. Osnovna uporaba strojne opreme in naprav Znam DA NE delati s: tiskalniki optičnimi čitalniki napravami za snemanje zvoka digitalno kamero digitalnim fotoaparatom USB ključkom CD/DVD enoto in medijem i-tablami Slika 7: Del samoocenjevalne lestvice osnovne ravni IKT znanj in veščin V pripravi je spletno samopreverjanje osnovnih znanj IKT, kar pomeni, da bo vsak posameznik lahko na spletu opravil naloge, s pomočjo katerih bo preveril, kakšno je njegovo oz. njeno znanje. Doseganje osnovne ravni IKT znanj in veščin zagotavlja udeležencem nadaljnje nemoteno delo na seminarjih. To seveda še ne pomeni, da je vsakemu posamezniku potrebno prav vse znanje. Vsak lahko sam presoja, kakšno raven katerih znanj potrebuje glede na potrebe svojega dela. Npr. vsi ne potrebujemo prav vseh znanj urejanja preglednic, ker jih pri svojem delu ne uporabljamo. Vstopni seminar za učitelje in vzgojitelje Seminar Sodelovanje v spletnem učnem okolji je vstopni seminar, namenjen vsem učiteljem in vzgojiteljem, ki želijo pridobiti standard e-kompetentnega učitelja. Cilj seminarja je razvijanje zmožnosti za aktivno sodelovanje v spletnih skupnostih in na ostalih seminarjih projekta E-šolstvo. Dejavnosti udeležencev na seminarju so osredotočene na komuniciranje in sodelovanje na daljavo ter spoznavanje osnov etičnega komuniciranja v spletnem učnem okolju. Sodelovanje na seminarju je za učitelja spodbuda za nadaljnje vključevanje IKT v pouk in didaktično smiseln prenos izobraževalnih dejavnosti v spletno učno okolje, kot tudi za udeležbo na katerem od drugih seminarjev projekta. Na seminarju udeleženci s pomočjo vprašalnika preverijo svoje poznavanje in zmožnosti uporabe IKT. Na podlagi dobljenih rezultatov preverjanja načrtujejo lastno izobraževanje za doseganje standarda e-kom-petentnega učitelja. Spoznajo učno okolje, njegove možnosti za razvijanje zmožnosti kritične presoje in argumentacije, načrtovanja, spremljanja in evalvacije ter sodelovalnega dela. Kot udeleženci in moderatorji spoznavajo in razvijajo možnosti uporabe spletnih forumov ter urejanja skupnih dokumentov, razmišljajo o vlogi sodobnih tehnologij in spletnih učnih okolij v učno-vzgojnem procesu ter ozaveščajo pomen varovanja osebnih podatkov v virtualnem prostoru. Pri tem izhajajo iz svojih izkušenj, pomagajo pa si tudi s predlaganim gradivom. Seminar traja 16 ur. Doseganju navedenih ciljev je prilagojenih vseh devet nalog, ki jih udeleženci opravijo na dveh srečanjih v živo, štiri izmed njih pa tudi na daljavo. Vstopni seminar - Sodelovanje v spletnem učnem okolju sodelovalno delo v živo in na daljavo sodelovanje in moderiranje forumov Pot od K1 do K6 Na Slikah 8, 9 in 10 so prikazane sheme poti do e-kompetentnosti za učitelja, ravnatelja in računalnikarja oz. koordinatorja IKT, v nadaljevanju pa sledi podrobnejši opis poti do e-kompetentnosti za vsakega posebej. Pot do e-kompetentnosti 1. korak: Sodelovanje v spletnem učnem okolju - vstopni seminar 2. korak: Pridobivanje e-kompetenc (K1, K2, K3, K5) Seminarji z mojega področja Seminarji, namenjeni vsem strokovnim delavcem K1 Kako delam in kaj za to izberem? - nov seminar K1 K2 Listovnik (portfolio) učitelja/vzgojitelja Sodelovalno delo v spletniku (blog) K2 K3 Iščem, zbiram in izberem - delovni naslov - nov seminar K3 K5 Kako se bomo sporazumevali ju3? Interaktiven in dinamičen pouk z i-tablo K5 Slika 8: Shematski prikaz poti do e-kompetentnosti učitelja LJ Pridobivanje e-kompetenc (K2, K3, K5, K6) Seminarji ■t K2 Komunikacija na daljavo v delovnem okolju in širše K3 K1 Pravilna in kritična uporaba podatkov in informacij v VIZ - v nastajanju K5 in K4 Objava podatkov - v nastajanju K6 Ravnateljevo načrtovanje in spremljanje dela z IKT Slika 9: Shematski prikaz poti do e-kompetentnosti ravnatelja K1 in K4 Pridobivanje e-kompetenc (K2, K3, K5, K6) f Seminarji z mojega področja Seminarji za koordinatorje IKT ^^^H K5 Komuniciranje in sodelovanje na daljavo - v posodabljanju K2 K3 Načrtovanje in spremljanje dela z IKT - nov K6 K1 in K4 Slika 10: Shematski prikaz poti do e-kompetentnosti koordinatorja IKT oz. računalnikarja Učitelj na poti do e-kompetentnosti V prvem koraku na poti do e-kompetentnosti učitelj opravi vstopni seminar Sodelovanje v spletnem učnem okolju. Cilj tega seminarja je vzpostaviti sodelovalno delo, tako v živo kot na daljavo. S pomočjo širokega nabora različnih nalog sodeluje in komunicira ter se seznani z vsebino varovanja osebnih podatkov v virtualnem okolju. V drugem koraku na poti do e-kompetentnosti učitelj izbere in opravi najmanj štiri seminarje. Upoštevati mora le to, da izbira seminarje na tak način, da bodo pokrite 1., 2. , 3. in 5. e-kompetenca. Učitelj izbira seminarje iz kataloga seminarjev na portalu vww.sio.si in si pri tem začrta pot do e-kompetentnosti. Seminarje izbira: • s svojega področja poučevanja oz. dela, • z drugih področij (npr. učitelj jezikov izbere seminar s področja razrednega pouka ali likovne vzgoje), • s področja, ki je namenjeno vseh strokovnim sodelavcem. Nabor seminarjev je torej tak, da lahko npr. učitelj strokovno-teoretičnih predmetov na srednji strokovni šoli doseže standard e-kompetentnosti kljub temu, da za njegovo področje dela ni posebej pripravljenih seminarjev. Izbira seminarjev z drugih področij poučevanja pomeni možnost za nedpredmetno sodelovanje in priložnost, da se udeleženci kljub ali prav zaradi različnosti področij in predmetov učijo eden od drugega. Seminarji, ki jih učitelji izbirajo na poti do e-kompetentnosti, so naravnani na štiri vodilne kompetence, ki so na Sliki 5 označene s kraticami K1, K2, K3 in K5. Na spletišču vww-sio.si je v Katalogu seminarjev omogočeno iskanje seminarjev tako po vodilnih kompe-tencah kot po področjih. Tako bo učitelju olajšana zasnova načrta izobraževanja na poti do e-kompeten-tnosti. Kompetenci K4 in K6 sta vključeni v vse pripravljene seminarje (Slika 11). Vsi seminarji izpostavijo eno vodilno e-kompetenco (K1, K2, K3, K5) K6 K4 Zmožnost načrtovanja, izvedbe, evalvacije pouka z uporabo IKT Varna raba in upoštevanje pravnih in etičnih načel uporabe ter objave informacij Vsebovana v vseh seminarjih Sodelovanje v SU okolju (varovanje osebnih podatkov) V vseh seminarjih z e-kompetenco 5 (netetika) V vseh didaktičnih seminarjih (avtorske pravice) Slika 11: Koncept vključitve kompetenc K4 in K6 v seminarje Po uspešno opravljenih seminarjih, ki so si jih izbrali na poti do e-kompetentnosti in usvojenih kompe-tencah K1, K2, K3 in K5, imajo učitelji hkrati pridobljeno tudi K4 - kompetenco varne rabe in upoštevanje pravnih in etičnih načel uporabe ter objave informacij in K6 - kompetenco zmožnosti načrtovanja, izvedbe in evalvacije pouka z IKT. Ravnatelj in računalnikar oz. koordinator IKT na poti do e-kompetetnosti Podobno strategijo pridobivanja e-kompetenc, kot jo imajo učitelji, predstavljamo tudi za ravnatelje in računalnikarje oz. koordinatorje IKT. Ravnatelji na poti do e-kompetentnosti opravijo štiri seminarje, ki so pripravljeni za potrebe ravnate-ljevega dela. Vsak seminar ima eno vodilno kompetenco. Seminar »Komunikacija na daljavo v delovnem okolju in širše« prednostno razvija K2, seminar »Pravilna in kritična uporaba podatkov in informacij v VIZ« K3, seminar »Objava podatkov« K5 in seminar »Ravnateljevo načrtovanje in spremljanje dela z IKT« K6 (Slika 9). Za doseganje ciljev seminarjev in pridobivanja novih znanj so na voljo tudi ;vetovanja. Ravnatelji skozi opravljanje nalog seminarja sproti ugotovijo, katera znanja še potrebujejo pri vodenju VIZ in tako izbirajo ustrezna svetovanja. Svetovanja se izvajajo v manjših skupinah in so vsebinsko pripravljena za potrebe rav-nateljevega dela. Pri pridobivanju e-kompetentnosti ravnateljev je zelo pomembno tudi vzajemno sodelovanje med ravnatelji, tako pri usposabljanju v živo in na daljavo kot tudi pri vzpostavljanju komunikacije in izmenjavi primerov različnih praks vodenja VIZ. Računalnikar oz. koordinator IKT na poti do e-kompetentnosti opravi dva obvezna seminarja za IKT koordinatorstvo in vsaj dva seminarja, ki ju lahko izbira glede na svoje področje poučevanje. Dva obvezna seminarja za IKT koordinatorstvo sta pripravljena z vodilnima e-kompetencama K2 in K6, druga dva seminarja z vodilnima e-kompetencama K5 in K3 pa lahko računalnikar oz. koordinator IKT izbira tako kot vsi drugi učitelji. Zato se tudi njihova pot do e-kompetentnosti razlikuje (Slika 10). Računalnikarji oz. koordinatorji IKT z usposabljanjem na seminarjih sledijo cilju, da bodo s pridobljenimi znanji lahko v VIZ podpirali strokovne delavce na šoli pri uporabi IKT, in sicer sodelovali: • z učitelji pri načrtovanju pouka ob uporabi IKT in • z ravnatelji pri načrtovanju dela v šoli za uvajanje sprememb. Kompetenci K1 - Poznavanje in kritična raba IKT in K4 - Varna raba in upoštevanje pravnih in etičnih načel uporabe ter objave informacij - sta vključeni v vse seminarje, namenjene ravnateljem in računalnikarjem (Slika 12). Vsi seminarji izpostavijo eno vodilno e-kompetenco (K2, K3, K5, K6) k- K1 Poznavanje in zmožnost kritične uporabe IKT \/ cûminnriih K4 Varna raba in upoštevanje pravnih in etičnih načel uporabe ter objave informacij vseuuvdMd v vseh semindijm Slika 12: Koncept vključitve kompetenc K1 in K4 v vse seminarje Glede na specifiko dela potrebujejo računalnikarji oz. koordinatorji IKT tudi tehnična znanja, za katera pripravljamo posebna usposabljanja, ki bodo dopolnjevala njihovo pot do e-kompetentnosti. V projektu načrtujemo tudi zaključni seminar za ravnatelje in koordinatorje IKT, ki vstopnega seminarja, tako kot je to pri učiteljih, nimajo. Pot do e-kompetentnosti skozi primer področja JEZIKI Metka Košir, mag. Liljana Kač Učitelj jezika - tako slovenščine kot tujega jezika - po opravljenem vstopnem seminarju izbira med seminarji s svojega področja ali seminarji drugih področij. • Odloči se lahko za prvo možnost, kjer ima na razpolago štiri seminarje na svojem področju poučevanja: Horuk v jezikovni e-pouk (K3), Nihče ni predaleč za sodelovanje (K2), Razvijanje jezikovnih zmožnosti v spletnem učnem okolju (K1) in Popestrimo jezikovni pouk s storitvami spleta 2.0 (K5). Ko uspešno zaključi te štiri seminarje, je pridobil vseh šest temeljnih e-kompetenc, saj sta kompetenci K2 in K6 že vključeni v te seminarje. • Učitelj jezika se lahko odloči, da bi se raje udeležil seminarjev z drugih področij, izbira seminarje na tak način, da izbira med seminarji, ki so namenjeni vsem strokovnim delavcem, ali pa izbere seminar s področja likovne vzgoje, geografije ipd. ter pri tem razvije naštete e-kompetence. • Tretja možnost načrta poti do e-kompetentnosti za učitelja jezika obstaja v kombinaciji seminarjev s področja jezikov in z drugih področij. Npr. izbere dva seminarja s področja jezikov in dva z drugih področij. • Kot četrta, a ne nujno zadnja možnost, pa je popolnoma samostojno preverjanje zmožnosti. Predstavljene različice poti za učitelja jezika na poti do e-kompetentnosti so prikazane na Sliki 13. Preverjanje osnovnih znanj IKT v ' X 1. korak: Sodelovanje v spletnem učnem okolju - vstopni seminar 2. korak: Pridobivanje e-kompetenc (K1, K2, K3, K5) in r 1 Seminarji z mojega področja L. U 1 Seminarji, namenjeni vsem strokovnim delavcem 1 K1 Razvijanje jezikovnih zmožnosti v spletnem učnem okolju Kako delam in kaj za to izberem? - nov seminar K1 K2 Nihče ni predaleč za sodelovanje Listovnik (portfolio) učitelja/vzgojitelja Sodelovalno delo v spletniku (blog) K2 K3 Horuk v jezikovni e-pouk Iščem, zbiram in izberem - delovni naslov - nov seminar K3 K5 Popestrimo jezikovni pouk s storitvami Splet 2.0 Kako se bomo sporazumevali ju3? Interaktiven in dinamičen pouk z i-tablo K5 Slika 13: Možne poti do e-kompetentnega učitelja jezika Vsak lahko najde svojo pot dr. Tanja Rupnik Vec, Breda Gruden, Amela Sambolić Beganović, Metka Košir Če učitelj poučuje predmet, za katerega v Katalogu seminarjev ii ponujenega seminarja za njegov predmet ali področje, je smiselno, da razmišlja o razvoju e-kompetentnosti tako na seminarjih, ki so namenjeni vsem strokovnim delavcem, kot tudi na seminarjih sorodnih predmetov oz. področij. Osnovno vodilo pri tem naj bo model šestih e-kompetenc, v okviru katerega učitelj načrtuje svojo pot. Pri načrtovanju poti naj bo učitelj pozoren na: • vodilno e-kompetenco seminarja, • ključne kompetence svojega strokovnega področja in • cilje izbranega seminarja. Na vstopnem seminarju Sodelovalno delo v spletnem učnem okolju učitelj usvoji zmožnost sodelovalnega dela na daljavo ter sodelovanja in moderiranja v forumih ter se tako pripravili na delo v spletnem učnem okolju, v katerem potekajo vsi seminarji. V nadaljevanju je predstavljen primer načrtovanja poti do e-kompetenosti za učitelja, npr. učitelja elektrotehnike, ki na svojem predmetnem področju nima pripravljenih seminarjev z vodilnimi kompetencami. Preverjanje osnovnih znanj IKT K4 in K6 1. korak: Sodelovanje v spletnem učnem okolju - vstopni seminar 2. korak: Pridobivanje e-kompetenc (K1, K2, K3, K5) r Seminarji z mojega področja T Seminarji, namenjeni vsem strokovnim delavcem 1 K1 TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA: Uporaba računalniškega 3D okolja Kako delam in kaj za to izberem? - nov seminar K1 K2 MATEMATIKA: Spletna učilnica kot matematično učno okolje Listovnik (portfolio) učitelja/vzgojitelja Sodelovalno delo v spletniku (blog) K2 K3 NARAVOSLOVJE: Tehniški dnevi Iščem, zbiram in izberem - delovni naslov - nov seminar K3 K5 KEMIJA: Nazornejša, interaktivnejša kemija Kako se bomo sporazumevali ju3? Interaktiven in dinamičen pouk z i-tablo K5 Slika 14: Možne poti do e-kompetentnega učitelja elektrotehnike Kako pripravljamo preverjanja zmožnosti na seminarjih? Metka Košir, Anita Poberžnik Po prenavljanju seminarjev leta 2011 je bilo v vse seminarje projekta E-šolstvo vključeno preverjanje zmožnosti. Naloge v prenovljenih seminarjih: • morajo imeti jasno opredeljene cilje ter jasna in enoznačna navodila, • v spletnih učilnicah vseh prenovljenih seminarjev morajo biti objavljena natančna merila za vrednotenje z jasnimi opisniki in preglednim točkovnikom. • naloge v spletni učilnici si morajo slediti tako, da je jasna in razumljiva struktura celega seminarja glede na potek dela, • določen mora biti tudi prag uspešnosti - število točk, ki omogoča uspešno opravljen seminar. Avtorji večine seminarjev so pripravili tudi posebne obrazce, s pomočjo katerih lahko udeleženci sproti sami vrednotijo svoj napredek. Število točk, ki si jih pripišejo sami, primerjajo s točkami, ki jim jih glede na objavljena merila dodelijo izvajalci. Kriteriji za predstavitev pouka s podporo spletne učilnice 4-5 točk Pouk s podporo SU je v celoti zelo dobro predstavljen. Uporaba SU pri pouku je prikazana in dokumentirana (zvočni ali video posnetek, fotografije). 1-3 točke Pouk s podporo SU je predstavljen nepopolno/neprimerno/delno. Uporaba SU pri pouku ni dokumentirana (manjka zvočni ali video posnetek, fotografije). 0 točk Udeleženec ni predstavil svojega pouka in ni dokumentiral uporabe SU pri pouku. Slika 15: Točkovnik in merila za vrednotenje Naloga Dejavnost Možnih točk MOJE TOČKE 1. naloga Načrtovanje vzgojno-izobraževalnih dejavnosti - igra vlog 2 Izbira skupine 1 2. naloga Načrtovanje hospitacij 5 3. naloga Izbor datuma zaključnega srečanja 1 4. naloga Evalvacijski vprašalnik 2 5. naloga Načrtovanje s koledarji - forum 2 Načrtovanje dejavnosti 5 6. naloga Načrtovanje evalvacije 4 7. naloga Osebni strokovni razvoj - življenjepis 2 Komentar v forumu 2 predstavitev Predstavitev izdelkov 2 Refleksija 2 SKUPAJ 30 Seminar sem uspešno opravil/-a: zbrala sem_točk, kar je več od zahtevanih 16 točk. Udeležil/-a sem se obeh srečanj v živo. Slika 16: Obrazec za samovrednotenje Samostojno preverjanje zmožnosti Metka Košir, Amela Sambolić Beganović Načrtujemo pripravo samostojnih preverjanj zmožnosti, ki bodo veščim in samoučečim se učiteljem omogočila, da preverijo svoje zmožnosti in potrdijo posamezne e-kompetence brez udeležbe na ponujenih seminarjih. To pomeni, da bodo lahko do e-kompetentnosti v celoti prišli s samostojnim delom na daljavo. Samostojno preverjanje zmožnosti bo enakovredno preverjanju zmožnosti, ki ga opravijo udeleženci seminarja. Ker pa je ena od osnovnih zahtev standarda e-kompetentnega učitelja sodelovalno delo, samostojnega preverjanja zmožnosti ne bo mogoče opravljati kadarkoli in popolnoma samostojno. Potrebno bo počakati na skupino udeležencev, v okviru katere se bo glede na navodila skrbnika odvijalo sodelovanje. E-IZKAZNICA Breda Gruden, Bernarda Trstenjak V okviru projekta E-šolstvo smo postavili pot, ki vodi do e-kompetentnosti učitelja, ravnatelja in računalnikarja. Posameznik mora z usposabljanjem usvojiti 6 temeljnih e-kompetenc, ki smo jih v projektu postavili kot okvir digitalne pismenosti. Cilj tega usposabljanja je, da strokovni delavci v VIZ ustrezno uporabljajo sodobne tehnologije pri svojem delu. Za spremljanje te prehojene poti posameznika do e-kompetentosti učitelja, ravnatelja in računalnikarja v projektu E-šolstvo pripravljamo e-izkaznico. Namenjena je posamezniku in njegovemu sistematičnemu spremljanju opravljenih seminarjev, od katerih ima vsak določeno vodilno e-kompetenco. V projektu razvijamo tudi samostojno preverjanje zmožnosti, kar pomeni, da bodo posamezniki z opravljanjem različnih nalog v spletni učilnici pridobili ustrezna znanja in kompetence, ne da bi se udeležili seminarja v živo. Do e-kompetentosti učitelja, ravnatelja in računalnikarja vodijo različne poti, zato so v e-izkaznici tudi ločeno predstavljene. Nekatere e-kompetence so vključene v več seminarjih, potrjene pa so, ko so opravljeni vsi predvideni seminarji oz. ko bo posameznik te zmožnosti potrdil prek samostojnega preverjanja zmožnosti. Ko bo posameznik imel potrjenih vseh šest temeljnih e-kompetenc, bo v okviru projekta E-šolstvo zaključil pot do e-kompetentnosti učitelja, ravnatelja, računalnikarja oz. koordinatorja IKT. E-izkaznica (IME IN PRIIMEK) Želim postati: D E-kompetentni učitelj D E-kompetentni računalnikar oz. koordinator IKT D E-kompetentni ravnatelj E-kompetentni učitelj Kompetenca: Seminar Izvajalec / Udeleženec Datum izvedbe Datum preverjanja Zmožnosti Vstopni seminar: Sodelovanje v spletnem učnem okolju Izvajalec 03. 10. 2010 V K1 Razvijanje jezikovnih zmožnosti v spletnem učnem okolju 01. 02. 2012 V K2 Nihče ni predaleč za sodelovanje Izvajalec 15. 03. 2011 V K3 Horuk v jezikovni e-pouk Udeleženec 02. 10. 2011 V K4 (kompetenca, vsebovana v ostalih seminarjih) V K 5 Interaktiven in dinamičen pouk z i-tablo 10. 01. 2012 V Popestrimo jezikovni pouk s storitvami Splet 2.0 Udeleženec 08. 12. 2011 K6 (kompetenca, vsebovana v ostalih seminarjih) ✓ « >VJ 3 C « « a £ o E-kompetentni računalnikar oz. koordinator IKT: Kompetenca: Seminar Izvajalec / Udeleženec Datum izvedbe Datum preverjanja Zmožnosti K1 (kompetenca, vsebovana v ostalih seminarjih) K2 K3 K4 (kompetenca, vsebovana v ostalih seminarjih) K5 Komuniciraje in sodelovanje na daljave Udeleženec 08. 12. 2011 V K6 Načrtovanje in spremljanje dela z IKT Udeleženec 21.03. 2011 V E-kompetentni ravnatelj: Kompetenca: Seminar Izvajalec / Udeleženec Datum izvedbe "Datum preverjanja Zmožnosti" K1 (kompetenca, vsebovana v ostalih seminarjih) K2 Komunikacija na daljavo v delovnem okolju in širše Udeleženec 01.02.2011 K3 K4 (kompetenca, vsebovana v ostalih seminarjih) K5 K6 Ravnateljevo načrtovanje in spremljanje dela z IKT Udeleženec 09. 12. 2011 V Vloga v projektu: □ svetovalec vodstvu šol □ vodja področja n član področja Q izvajalec storitev Q tehnična podpora Usposobljen izvajalec za storitve: Tip Seminarji/svetovanja Datum Seminar Sodelovanje v spletnem učnem okolju 03. 10. 2010 Seminar Nihče ni predaleč za sodelovanje 12. 11. 2010 Svetovanje Postanimo interaktivni na i-tabli v 4-urah pri jezikih 12. 04. 2011 Usposabljanje sodelavcev v projektu E-šolstvo Vloga Usposabljanje sodelavcev Datum Predavatelj 1. usposabljanje vseh sodelavcev 23. 05. 2009 Predavatelj 2. usposabljanje vseh sodelavcev 06. 11. 2009 Udeleženec 5. usposabljanje vseh sodelavcev 19. 11. 2011 Udeleženec Usposabljanje sodelavcev naravoslovnih področij in IKT 15. 09. 2011 Slika 17: Primer e-izkaznice V e-izkaznici bodo zbrani še podatki o vlogi sodelavcev v projektu E-šolstvo ter udeležba na skupnih usposabljanjih. E-izkaznica posameznika je tako nov list znanj, ki lahko sodi v portfolio vsakega strokovnega delavca v VIZ. Le-ta ima v današnjem času vse večji pomen, saj v njem posameznik zbira in načrtuje lastni strokovni razvoj. E-kompetentna šola Breda Gruden, Bernarda Trstenjak Šola je prostor, kjer mlade generacije preživijo kar nekaj let svojega življenja - tu pridobijo osnovna znanja, spoznajo vedenjske vzorce in vrednote, ki jih bodo nosili s seboj vse življenje. Strokovni delavci v VIZ vsak na svoj način vplivajo na otrokov razvoj. Osrednjo vlogo pa imajo še vedno učitelji in vzgojitelji, saj so ravno oni posredniki med hitro razvijajočim se svetom in mladimi, ki bodo stopili vanj. Od učiteljev se zahteva vedno več in ena od temeljnih smernic je, da sledijo trendom inovativnega poučevanja, v katerem ima IKT velik pomen. Smiselna uporaba IKT ima ogromen potencial za podporo samostojnemu učenju, sodelovalnemu delu in razvoju različnih spretnosti. Prav na tem področju želimo v okviru projekta E-šolstvo prispevati h kvalitetnemu usposabljanju strokovnih delavcev v VIZ in jih peljati po poti do e-kompetentnosti učitelja, ravnatelja in računalnikarja oz. koordinatorja IKT. V e-kompetentni šoli ima vse večji pomen uporaba sodobne učne tehnologije, predvsem pa ustrezna internetna povezava. Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport v mejah razpoložljivih sredstev skrbi za opremljanje VIZ, vendar sama učna tehnologija ni dovolj. Bistvena je učna vsebina, ki jo je v času informatizacije vse več v e-obliki, na pohodu pa so tudi e-učbeniki. O Starši Slika 18: Slika e-kompetentene šole Sodobno šolo 21. stoletja oz. e-kompetentno šolo, kot smo jo poimenovali v projektu E-šolstvo, tako sestavljajo e-kompetentni učitelji, ki v e-učnem okolju smiselno uporabljajo e-vsebine in sledijo trendom sodobnega poučevanja in učenja, kjer imajo osrednjo vlogo e-kompetentni otroci in mladostniki. Viri KREUH, Nives, BREČKO, Barbara Neža. Izhodišča standarda e-kompetentni učitelj, ravnatelj in računalnikar. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo; Miška d.o.o; Nova Gorica: Tehniški šolski center: Kopo; Maribor: Zavod Antona Martina Slomška; Velenje: Pia; Ptuj: Inštitut Logik, 2011. http://www.sio.si/sio/promocijska_gradiva/izhodi-sca_standardi.html Martin, A. (2005): DigEuLit - A European Framework for Digital Literacy: a Progress Report. Journal of eLite-racy 2, 130-136. Eshet-Alkalai, Y. (2004). Digital literacy: A conceptual framework for survival skills in the digital era. Journal of Educational Multimedia and Hypermedia, 13 (1): 93-106 Martin, Alan in Jan Grudziecki. 2006. DigEuLit: Concepts and Tools for Digital Literacy Development. Italics 5 (4): 249-267. Dostopno prek: http://www.ics.heacademy.ac.uk. (20. 12. 2009) Smith, Mark K. 2005. Competence and competency. Dostopno na www.infed.org. (20. 12. 2009) A MIŠKA W FMC Group d) Zavod Republike Slovenije za šolstvo KOPO d.o.o. PARTNERJI PROJEKTA E-SOLSTVO V pomoč pri vključevanju v projekt E-šolstvo se obrnite na partnerje, ki izvajajo in koordinirajo dejavnosti: E-kompetentni učitelj (izobraževanje) Prijavitelj: Miška, d. o. o, Letališka c. 32, Ljubljana Partnerji: Zavod RS za šolstvo, Kopo, d. o. o., Inštitut Logik , Pia, d. o. o. r\ E-podpora (svetovanje) Prijavitelj ZAHOD Kopo, d. o. o., Trg Edvarda Kardelja 3, Nova Gorica 0 © Partnerji: Tehniški šolski center Nova Gorica, Zavod RS za šolstvo Prijavitelj VZHOD Pia, d. o. o, Efenkova c. 61, Velenje Partnerji: Zavod Antona Martina Slomška, Zavod RS za šolstvo, Miška, d. o. o. ZAVOD ANTONA MARTINA SLOMSKA informacije o projektu Več informacij o projektu je dostopnih na portalu slovenskega izobraževalnega omrežja www.sio.si. Izvedbo projekta je omogočilo sofinanciranje Evropskega socialnega sklada in Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. zapiski ISSN 1855-9743 > MIŠKA OD Zavod Republike Slovenije KORO d.o.o. f* t \ x r tehni0kj šolski ceivte ZAVOD ANTONA MARTINA SLOMŠKA Projekt delno financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. 9771855974006