IZ MLADIH PERES
NEPOZABNEMU
VITESKEMU KRAUU ALEKSANDRU 1. ZEDINITEUU V SPOMIN
(y.X. 1934 —9.X. 1935)
Kako pri nas je prazno vse, ko Tebe ni, Pokojnik blagi. -Srce boli nas in solze peko nas grenke, vročc... Sovragi so Te umorili, da z\em .s fras tem bi ugodili. A niso niislili na nas, ki plakamo za Tabo v bridki čas. Oj, brfltci, sestrice, ne pozabite, kaj bil zn nas je rajni Kralj... In kaj nam je naročil v oporoki, ki nam jo je v spolnitev dal.
Mi vsi smo steber neomajni... M,i vsi smo — JugoslaTija, tako dejal je Kralj pokojni in to naj vsem poslej velja:
Ne zabimo krvi prelite, ki v naša srca se je pretočila, da nam je domovino odrešila. Čuvajmo Jugoslavijo!
T. S.
KDO TE JE REJ5IL. O NAROD? ...
Kdo te je rešil okovja in ječe, kdo te otel je strašne zveri, ki se ob tvojem trpljenju aaslajala je in pila ti kri?
Narod, tega ne zabi nikoli, da On nas je reSil pogina, On združil je narode  trit Zato naj spomin nanj v srcih Slovencev večno živil
BazDJtn
48