Uredništvo:
SrtiiUerjeva cesta štev. 3,
na dvorišču, I. nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo.
*	3=
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
£ *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
*	*
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
HARODHl
DNEVNIK
UpravniStvo:
Schilierjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: eeloletno ... K 25"— polletno ... K 12"50 četrtletno . , . K «"30 mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28 — za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
Stev. 98.
Telefonska številka 65.
Celje, v soboto, dne I. maja 1909.
Čekovni račun 48.817.
Leto I.
Sedmi maj — Franc Brinar!
Za Slovenske gorice in dravsko polje narodna stranka ni postavila kandidata splošnega volilnega razreda, ki voli 7. maja. Ker ni kakega drugega narodnega kandidata, naj ostanejo v teh okrajih pristaši narodne stranke dne 7. maja doma in naj se ne udeležijo volitev, naj se dr. Korošec sam trudi za svojo izvolitev.
Drugače je pa v okrajih Celje, Vransko, Gornjigrad, Šoštanj, Slovenjgradec, Marenberk, Laško, Šmarje, Sevnica, Kozje in Brežice. V tem volilnem okraju imamo tri kandidate za volitve 7. maja. Duhovniška stranka voli Piška, socijalni demokrati Sitarja, narodna stranka pa Franca Bpinap-ja, nadučitelja T Gotovi,j ah. Socijalni demokrati bodo za Sitarja zbrali kakih 4000 glasov. Da bi klerikalec, Pišek dobil več glasov nego Sitar in Brinar, je popolnoma izključeno. Klerikalec Pišek torej ne more zmagati 7. maja, če se vsa klerikalna stranka na glavo postavi. Kaj sledi iz tega? Da bi lahko prišlo do ožjih volitev 14. maja. V tem slučaju pa Pišek nikakor ne bi zmagal. Socijalisti klerikalca gotovo ne bodo volili, narodna stranka pa tudi ne, ker je bil PiÜbk tudi eden izmed onih ošabnežev, ki so zavrnili sporazum med slovenskimi strankami. Pišek je ravnotak hinavec, kakor drugi klerikalci. Ce torej Slovenci sploh hočemo, da si zagotovimo to poslansko mesto, moramo gledati na to, da se prihodnji petek, 7. maja slovenski glasovi zedinijo v kar največjem številu na ime narodnega kandidata, ki je
Franc Brinar, nadučitelj v Gotovljah.
Če bi se slovenski glasovi cepili, utegnemo Slovenci ta mandat sploh izgubiti. Krivi bi bili tega klerikalci, ki so ponudeni kompromis zavrnili. Mi smo splošno kurijo Slovenskih goric prepustili klerikalcem. Na vsak način pa mora biti splošna kurija Posavja. Savinske in Šaleške doline naša. Ne le čast napredne stranke, ampak splošna slovenska korist nam mogočno veleva zastaviti vse moči, da zmaga že 7. maja, to je prihodnji petek narodni kandidat
Franc Brinar, nadučitelj v Gotovljah.
Položaj je za klerikalca Piška obupen, ker je vse prepričano, da ne sodi za poslanca tega okraja. V nobenem slučaju se zmaga narodni stranki ni tako naravnost sama ponujala, kakor glede Franca Brinar-ja. Treba le napeti vse moči, da bode udeležba tako častna, kakor je splošno razpoloženje naši stvari ugodno. Vse torej na noge, vse na delo za Franca Brinar-ja, vse na, volišče T. maja!
Zmagati mora dne 7. maja
FRANC BRINAR
nadučitelj v Gotovljah.
Tudi Vi pojdete dne 7. imijnika na volišče. Častna zadeva slovenskega naroda je, da se združijo vsi slovenski glasovi na edinega slovenskega kandidata v tej skupini. Ta je	,
Ivan Rebek, ključavničarski mojjster, Celje.
Slovenci moramo pokazati na zgoraj, da mesta in trgi na Spodnjem Štajerskem niso tako nemška, kakor bi to vladi radi natvezli naši nemškutarji in Nemci. Pokazati moramo, da imamo v večini mest in trgov veliko večino naših delavcev, naših malih obrtnikov. Vsi ti, ki dobe bele izkaznice in bele glasovnice, morajo pokazati dne 7. majnika. da se v polni meri zavedajo svoje slovenske narodnosti in svoje narodne dolžnosti.
7, majllik mora biti časten za Slovence v mestih in trgih. Nemci bi tudi ta mandat radi osvojili. Tudi socijalisti bi ga radi imeli. Brez boja ga ne damo ne enim ne drugim. Slednji naš volilec mora na volišče. Ogromno število glasov mora dobiti naš slovenski kandidat
Ivan Rebek, ključavničarski mojster, Celje.
Živela slovenska zavednost našega prebivalstva po spodnjestajerskih mestih in trgih! Naj se pokaže dne 7. maja, »am v veselje in zadoščenje, nasprotnikom v grozo! — Naj odda vsakteri volilec belo glasovnico, na katero je zapisal
klj^&čab^srnlc£i>i*ski mojstep9 Celje.
Vabilo na naročbo.
Slav. p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo zopet ponové.
»Narodni Dnevnik1
velja za avstro-ogrske dežele:
celoletno.....K 25 —
polletno.....„ I2'50
četrtletno.....„ 630
mesečno ..,..,, 2*10
Za Nemčijo:
celoletno.....K 28 —
za vse druge dežele in Ameriko: K 30 —.
Naročnina se pošilja vnaprej.
Upravništvo „Nar. Dnevnika".
K volilnemu boju na Sp. Štajerskem.
Stojimo sedaj nekako na višku volilnega gibanja. Oni, ki misli, da se gre samo za nekatere sedeže v deželnem zborn, se malodane sarkastično smehlja gledajoč vse razburjenje in nervozno vrvenje, ki gre sedaj po deželi. Ali so lovorike v slučaja zmage vredne velikanskega napora, potrate časa in denarja — kar bo dalo vse skupaj gotovo lepšo vsoto kakor bodo najbrž vsi nspehi slovenske delegacije ^v Gradcu vredni? S tem dejstvom je treba namreč nam Slovencem kot gospodarsko slabo stoječem narodu računati. . Odgovoril bo pa oni,' ki vidi poleg zunanjega volilnega vrvenja tudi notranje sile, ki delujejo, ki bude na eni strani fanatizem in sovraštvo, na dragi, napredni, hladno preračunjen, mogočen in v primeri s skromnimi sredstvi in močmi naravnost junašk odpor: vreden je ta boj truda, napora in požrtvovalnosti, ker bode zmaga Narodne stranke na-dalnji lep korak do luči, do svobode in napredka, dočim bode zmaga klerikalcev konečni narodni preporod ovirala in zadržala — v neizmerno narodno — in gospodarsko - politično škodo Slovencev.
Kdor se še spominja volilnega boja 1907 in primerja z njim letošnjega, bo naäel marsikaj poučnega. L. 1907 so se prvič zastopniki politične neodvisnosti in svobode političnega prepričanja spoprijeli z duhovščino, ki je dotlej odločevala ne le o „večnem" temveč tudi o političnem in gospodarskem življenju naroda. Tako krepek je bil ta naskok mladih, delavnih sinov iz najnižjih na-
ših narodnih slojev, da se je precej kitajskega zidu prebilo in je napolnil strah ter potrtost duhovniški tabor. Celi dve leti so se potlej duhovniki pripravljali, da bi v tem volilnem boju zmagali — in danes ne vedo, jeli bo kaj uspeha ali ne?
Kajti vse tako imenovano „podrobno" delo, vse fanatiziranje nerazsodnih ljudi ne more ubiti svarečega glasa naprednega časopisja, ki letos z velikim uspehom kaže na težke politične grehe klerikalcev. Ti politični grehi tvorijo poleg dosedanjih uspehov in političnih skušenj naprednjakov podlago, na kateri se vrši sedanji volilni boj. L. 1907 je bilo več navdušenja, več, dejal bi, krepko fantovskega nastopa in korajže, 1. 1909 pa imamo že stvarno umirjenost, preračunjajoč pogled v bodočnost, uničujočo kritiko dosedanjega dela duhovniških politikov, katero podpirajo jasni vzgledi in neizpodbitna dejstva. Da, mirnejši, stvar-nejši, doslednejši smo — in tudi to je lep napredek, ako se pomisli na splošno politično ledino do 1. 1906! Ta stvarnost, preračunjenost, še bolj pa trdno prepričanje v poštenost naše stvari in naše stranke bode tudi spremljala naše agitatorje, naše volilce v volilni boj 7. 17. in 24. majnika.
V tem oziru je pri klerikalcih na slabem. Ona notranja laž in neodkrito-srčnost vsega duhovniškega političnega dela je začela biti stranko. Iznenada je padla bengalična luč na vodje — in jih je zalotila v trenutku, ko so odložili lepe plašče ljubezni do kmetov, do naroda, plašče braniteljev verskih in narodnih svetinj. Svet je iznenada videl čredo političnih pustolovcev s skrpanim poštenim imenom in nervoznim trudom, da čim črneje pobarvajo svoje politično prepričanje. Ni treba komentarja, preveč govore živo-topisi, preglasno kriče nasprotja, francoski škof d'Hulst jé pisal L 1896., da smatrajo Francozi „vero" samo Še za dober pripomoček k mirni smrti, Ben-kcviči, Vrstovški in Roškarji pa za molzno kravico. Doslej Smo bili navajeni videti pri tem hvaležnem delu samo duhovnike: sedaj se vsiljujejo tudi moralno bankrotirani lajiki .in pride morda isti rezultat ko v glaso-viti pravljici o ježu in lesici.
ti oziri nekako ne dado klerikalcem, da bi prešumno nastopali. Boje se javnosti, boje se kritike in našega časopisja, zato pa tem doslednejše vbijajo vsem svojim ovčicam glasovi ti Bossuetov izrek v glavo: „Ne-vernik je človek, ki ima lastno mnenje." Skrivajo se in tajno slepijo volilstvo. Somišljeniki, bedite in čuvajte — ljudje, ki ne poznajo ne vesti ne dostojnosti, so na delu! Va-
rujte naia načela, bojujte se vi za nje z možmi vred, ki se sedaj imenujejo kandidate in so poklicani našo stranko pred svetom zastopati! 7. maja se bodemo bili na eni strani s klerikalci za B r i n a r j a, na drugi z Nemci za Re-beka — bodi vsak na svojem mestu!
Dopisi.
a Ljubljanski žkof in štajerski slovenski kmet. Dasi naslednji popravek ne ustreza do cela določbam § 19. tiskovnega zakona, ga vendar priobčujemo; kajti smo zato, da se resnica od vseh strani prav spozna, nočemo se pa ravnati po „Slov. Gospodarju", ki popravke naših somišljenikov odklanja.
Frančiškan pater Anzelm torej piše v bistvenem sledeče:
» „Ni res, da je frančiškan p. Anzelm neko nedeljo v mesecu sušcu 1.1. šibal raz prižnice one kmete, ki so tuintam v sili primorani delati ob nedeljah, res pa je, da sem grajal one, ki brez sile delajo.
Ni res, da je frančiškan p. Anzelm se v 14 dneh postavil na nasprotno stališče, seveda ne v prid kmetu, ampak na korist ljubljanskemu škofu, res pa je, da še vedno stojim na starem stališču, na stališčn namreč katekizma, potrjenega od vseh avstrijskih škofov.
Ni res, da so delo nadaljevali v soboto, res pa je, da so nehali les metati v vodo že v četrtek!
Ni res, da je frančiškan p. Anzelm oznanil 28. sušca pri rani maši raz prižnice, da je nazarski župnik dal škofovim težakom dovoljenje, les v nedeljo iz reke vlačiti, da bi to delo ne izgledalo v očeh ljudstva kot skrunitev Gospodovega dne, res pa je, da se je to dovolilo radi flosarjev. da so mogli v pondeljek naprej."
Mi se ne bodemo za vsako besedo prerekali, kaj je frančiškan Anzelm pridigal, glavno je, da nam on lastnoročno potrjuje, da je neko nedeljo raz prižnice one grajal, ki ob nedeljah delajo in da ne ugovarja naši trditvi, da je 14 dni potem, namreč v nedeljo, dne 28. tušca raz prižnice oznanil, da -bodo škofovi plavci to nedeljo vlačili les iz reke Drete k škofovi žagi.
V ostalem nosi frančiškan Anzelm s svojim popravkom maslo na solnce. On namreč ne potrjuje samo naših trditev, temveč dolži vrh tega upravo škofovih graščin, da so škofovi plovci tudi v Marijin praznik les plavili, kajti on pravi, da so nehali les metati v vodo že v četrtek, no in v četrtek pred 28. sušcem je bil praznik oznan' nja Device Marije.
več! Če so škofovi plavci nehali es že v četrtek v vodo metati, čemu je bila potem še sledečo nedeljo dne 28. sušca vsa reka Dreta pri Na-zarjih z lesom silno založena? Torej obdolžujete škofovo upravo še večje brezskrbnosti in brezvestnosti nego mi, da niso mogli dati lesa do nedelje iz reke potegniti. Plavna pravica veleva škofu, da mora najeti zadostno število plavcev in da smejo ti le toliko lesa v vodo vreči, kolikor ga morejo splaviti. Po Anzelmovem popravkn je škofova uprava zakrivila prestopek plav-
nih pravic. Lepa uprava to! Škofov les ne dela torej silne škode kmetom samo na njihovih zemljiščih^ temveč zapira tudi splavarjem vožnjo po vodi za več dni. Tudi to je prestopek plav-nih pravic. No, ali bode c. kr. politična ekspozitura v Mozirju vzela te prestopke iz Anzelmovega popravka na znanje, ali bode tudi k temu molčala?
Vzrok, zakaj se je les v nedeljo iz vode vlačil, ne pride v poštev, temveč zakaj se ga je naenkrat preveč v vodo vrglo, zakaj se ni najelo dovolj delavcev in zakaj se ni pri Nazarjih pravočasno iz vode potegnil.	,
Krivda tiči v brezvestnosti škofove uprave, ki dela prebivalstvu mnogo škode in zato je odgovoren ljubljanski škof. Zaradi te krivde se je skranila nedelja in kakor trdi.Anzelm, tudi Marijin praznik s težkim hlapčevskim delom.
Škodljiva zadeva škofove plavbe kriči glasno po ureditvi. Gornje8avinski posestniki in delavci naj volijo torej ob volitvah poslance narodne stranke, ki se bodo upali vladi povedati, kako slabo ravna škofova uprava s plavbo lesa na veliko škodo prebivalstva in kako politična oblast ne brani kmeta, temveč njegove pritožbe do sk>ajnosti zavlačuje.
Kaj bo pa govoril bojeviti ozna-njevalec miru in ljubezni „na shodu" o naši stranki, nam je popolnoma vse-jedno. Slepi ljudje ne vidijo solnca — čemu se torej razburjati nad revčkom, čegar izobrazba in čegar moralna vrednost ne doseza niti one višine, ki jo ima pri nas vsak človek, ki s svojo glavo misli ?
a Iz Slov. Bistrice. „Kmet-ska zveza" prireja shod za shodom; povsod skuša dobiti kalinov, ki bi ji obsedeli na limanicah. Na največih shodih pa paradira kot predsednik hošniški Mlakar, ki je obenem vrli podpredsednik naše dobro ljudstvo osrečujoče „Kmetske zvéze". Možička gonijo s shoda na shod, kakor medvedar svojega medveda in opice. In kako se vede! „Nikdo ne dobi besede! Molčite! Vi niste član „Kmetske zveze", nimate torej nič govoriti" itd., to je slišati ponovno iz njegovih ust Vede se kakor da bi bilo poJ sveta njegovega. Kdor pa mu verjame; je pravf gltìpee! Ntti opeka na strehi, rekel bi, ni več njegova! Kadar bo na kakem shodu ta možiček zopet stresal svoje sitnosti, ga pa vprašajte, kaj dela 64.000 K, ki jih je „Ljudska posojilnica" v Ljubljani vk ■ i J; na njegovo veleposestvo, katero je n « zadolženo s kupom suhega denarja kot edini otrok sprejel od sta-rišev; vprašajte ga, kaj dela Makolska posojilnica in kaj ubogi kmetje, katerim je, enemu več, drugemu manj kronic izvlekel iz žepa! Vprašajte ga kje je dota obeh žen; kajti prva Fri-čeva iz Št. Janža na Dr. p. kakor druga Velebilova od Sv. Petra pri Mariboru sta mu prinesli obilno doto k hiši! Kje je? Po grlu jo je pognal, z udobnim življenjem po razaih kopališčih, a la Karlovi vari, Slatina, Kra-pina, Varaždin itd. jo je zapravil!
Vprašajte ga nadalje, kaj je delal lansko leto na Slatini, ko mn je doma umiral sinček? Si je li hladil prevroče srce?
LI S JE K.
Izlet gospoda Broučka v 15. stoletje. 67
Češki spisal Svatopluk Cech. — Poslovenil Stanko Svetina. Dalje.
Dalje je pravil Domšik, da imajo seveda tudi Pražani honfnice (stroj za metanje kamnov) in večje topove, s katerimi morejo odgovoriti sovražnikom na vsako krogljo, kamenito ali železno. Pražka* izstreljuje celo 50 liberne kroglje in Zaromifka, Rychlica, Hovorka, Trubačka * tudi ne mnogo lažje. „Tn imamo le nekatere manjše pnške", je dodal in je pokazal na majhne topove čudne oblike, ki so stali nedaleč pred njima na bregu. Tndi na tej praški strani je bilo živo: stale so namreč tam trume vojakov in radovednežev,
* Imena topov.
govorili so med seboj in kazali z rokami na nasprotni breg, v smeri k Mali strani.
Gospod Brouček si je sicer predstavljal vojsko Sigmundovo popolnoma drugače, bolj podobno redni novoveški armadi; vendar mu je' bilo tesno pred leskom tega brezštevilnega, starinskega orožja in za streljaj od onih prač in topov, čeprav so tudi le nekaki pred-potopni, okorni možnarji. Držal se je zato malodušno zadaj kar najbližje ogla samostanskega vrta, da bi v slučaju nevarnosti hitro iskal za njim pribežališča.
Tovariš mu je medtem razkladal, da je tabor na Letni le del Sigmun-dove vojske: so tam Nemci bavarski in porenski. Drugi tabor z vojsko knezov mišenskih se razprostira za njimi, blizo področja kraljevega pri Ovenča ; na poljih pri Holešovicah leži vojska Albrehta avstrijskega in na drugi strani, najbližje praškega grada
je četrti tabor, ki se sklada glavno iz Ogrov in Šlezijcev. K temu se morajo še prišteti močne kraljevske posadke na praškem gradu in na Vyšegradu.
„Ampak to mora biti ljudij!" je zaklical gospod Brouček.
„Gotovo. Toliko vojakov iz različnih krajev krščanskih morda ni bilo skupaj še nikoli" je pritrjeval Janko od zvona. „Skoro celi svet krščanski stoji tu proti nam; na poziv papežev in vsled obljubljenih odpustkov so se zgrnile k Sigmunda ogromne trume križarjev od blizù in od daleč: Nemci, Ogri, Italijani, Francozi, Angleži, Španci, Holandci in premnogi drugi narodi, tudi Hrvati, Bolgari, Rusini, Poljaki in drugi Slovani z nevernimi Čehi, vseh skupaj je gotovo stopetdeset tisoč oborožencev."
„Stopetdeset tisoč — to je grozno! In koliko je vas?"
„Vsega prebivalstva praškega z ženami in otroki je bilo za kralja
Vaclava približno stotisoč. Ampak po odhodu nemških študentov in tujih trgovcev, vsled padca trgovine v sedajaih burnih časih, vsled bega in izgnanja nemških meščanov in nevernih Čehov, preobilne dnhovščine, svetne in rodovniške z različnimi posli, mnogih dvorjanov in plemiških služabnikov in še na drug način se je silno skrčilo število in morda se ne motim, ako naštejem na naši strani vseh za boj sposobnih mož in z zunanjimi pomočniki komaj petino onega števila križarjev."
„Moj bog — eden proti petia! In k tema skoro sami obrtniki in kmeti, kakor si rekel! Pa mi povejte, ljudje božji, kako vam je prišlo na misel postaviti se proti taki silil"
Domšik se je namrgodil: „In kaj naj bi storili? Ali naj bi se vdali Sig-mundu?"
„Pravi se: Z glavo ne prodrel zida! in: Ako ne moreš preskočiti, spodlezi! Saj se vam ni treba takoj
Po shodih se dela zmernega; v remici pa pije in pije — jasen dokaz njegov obraz — žganjico. Na shodih pridignje o osrečevanjn po duhovniški stranki, katere najhujši agent je. Vprašam vas pa, kako naj človek, ki je tekom par let pognal krasno velepo-sestvo in doto dveh žen po grlu, ki je izsekal svoje krasne bukove gozde, ki vzlic obširnim travnikom niti par volov ne glesta, ki še sam sebi ne more pomagati, ki je postal po svoji malomarnosti oskrbnik Ljudske posojilnice v Lj. na lastnem posestvu, pomaga drugim, kako naj pomaga kmetu, kako naj ga gospodarsko osreči ? Proč s takimi!
Koliko ga ceni lastna stranka, lahko razvidite iz tega, da vzlic temu, da si Mlakar že dolga leta brusi po raznih shodih pete in bahavo jeziči, ljudstvo farba duhovščini v korist, mn niso dali še nobenega mandata.
Torej možje ne verjemite takim ljudem, ki so samo slepo orodje Korošcu in drugovom!
a Od nekod. Neki trgovski potnik, ki se je mudil v Rogatca ter slišal, da je Rogatec „deutscher Boden", ogledal si je napise na raznih hišah ter sestavil sledečo pesem, ktero mi je v Maribora pokazal. (Omeniti moram, da je dotičnik Nemec).
Der deutsche Boden in Rohitsch. 1. B r e ž i n š Č a k Natzl und anch Jean,
der P a vii ček kommt auch gleich
dran.
Und ist das gar zu wenig, kommt auch noch der Drofenik.
2.	Der nächste dran ist Pavalec, nnd nach ihm gleich der A d a m e c, und mitten drin am rechten Eck da schaut herab die J e 1 o v š e k.
3.	Zn End bin ich noch lange nicht, kennt ihr den Wächter Ž i v n y nicht ? Und auch den Bürgermeister, ich glaube Feršnik heißt, er.
4.	Jetzt kommt ein ganzer Schock, oh Hetz,
der Bere, der Ovetko-Korošec, die Trafikantin D r o b n i č, der Bäckermeister Mnršič.
5.	Kovačič, der vom Steueramt, entwickelt mächtig viel Verstand. Anch Orel-Medved-Bele-,
- sind da, bei meiner Seele.
Am Hauptplatz beim Äneas da wohnt der Kaufmann Breaz. Und neben dem Deti če k der Schuster S amba liček.
7.	Halt, halt, ich bin auch noch da der Rauchfangkehrer Mavrička, vergelt nicht mich, ich g'hör dazu sagt auch der Levič noch im Nu.
8.	So wär's jetzt aufgezählt, wie 'n Rohitsch Deutsche sind bestellt man kann's hin zu reisen wagen, es geht ein'm nicht am Kragen.
v Od nekod. V neki hribovski župniji, ki ima prilično 1000 prebivalcev ter župno cerkev s tremi zvonovi, hoče cerkveno predstojništvo v proslavo 50 letnice združenja z lavantinsko škofijo kupiti četrti zvon, ki bo veljal 6464 kron, ter potrebno svoto nabrati pri onih, ki za to radovoljno kaj prispevajo. Dva kmeta sta zato že obljubila vsak po 1000 K in nekateri drugi kmetje pa znesek 50—200 K. Vendar še potrebna svota daleč ni pokrita. Za-
voljo tega se je cerkveno predstojni štvo obrnilo tudi do moža, ki ne prebiva v tej župniji a je tam rojen, za primeren prispevek. Mož je na dotično pismeno prošnjo odgovoril takole:
„Veseli me, da se slavno cerkveno predstojništvo spominja tudi mene, a žal mi je. da njegovi želji sedaj ne morem ustreči. Jaz se ne morem ubraniti prepričanja, da bi bila svota 6454 K, katero bi bilo treba žrtvovati za novi zvon, zavržena. Dobiček bi imela najbrže edinole nemška tvrdka na škodo revnega slovenskega kmečkega prebivalstva. Drugih koristi pri nabavi novega zvona res pri najboljši volji ne morem najti.
Ravnokar berem, da je ljubljanski škof ukazal omejiti razvado premnogega zvonenja. Tudi... župnija ne bode imela niti v gmotnem, niti v moralnem oziru dobička od tega, ako bode se zvonilo s štirimi zvonovi namesto s tremi. Meni bi vest očitala, da sem s svojim vzgledom ljudstvo spodbujal k potrat-nosti, ako bi prispeval za tak namen, zlasti v župniji, kjer bi bilo toliko polja za hvaležno občekoristno delovanje. Jaz nočem dajati slavnemu cerkvenemu predstojništvu svetov, saj nisem poklican za to, a dovoljeno mi bodi. vendar opozoriti samo na nekatere potrebe. Poti k cerkvi pri ..., so tako slabi, da je treba pri mokrem vremenu do gležnja in še višje gaziti po blatu, kdor hoče pàti k božji službi. Celo neposredno pred cerkvenimi vrati je pri mokrem vremenu tako blato, da se po-grezneš do giežnja v blato, kakor hitro stopiš iz cerkve. Da bi se napravil primeren tlak pred cerkvijo in primeren potlakan pešpot od cerkve pa do K.., P... in K..., bi gotovo ne bilo potreba več, kakor to, Kar naj velja nov zvon. Cerkev nima mežnarije. Za znesek, s katerim se nakupi nov zvon, bi se dobilo že malo posestvo. Na posestvu bi mežnar lahko imel stanovanje, užitek posestva pa bi lahko imel kot plačo za svojo službo. Koliko je revne šolske dece, ki gladuje in zmrzuje celo zimo, ker nima kaj jesti ne kaj obleči. Svota 6454 K bi bila lepa glavnica za ustanovitev šolske kuhinje, ali pa ustanove za preskrbovanje obleke revni deci. Srce mora boleti človeka, če vidi kako se pri____reveži, ki niti hoditi ne morejo več, gonijo od ene hiše do druge, kjer morajo po hlevih spati na gnoju kakor živina. Za znesek 6454 K bi se dala že kupiti hiša, v kateri bi bilo za silo za najrevnejše dobiti primernega stanovanja. Takih potreb bi se našlo še več. Treba je za navodilo vzeti le to, kar govori katekizem o dobrih delih dušnega in telesnega usmiljenja, med katerimi zvonjenja ni najti. S svoto 6—7000 K bi se dala ustvariti tudi ustanova, iz katere bi vsako leto lshko dobila revna in poštena nevesta malo doto. Taka ustanova bi več izdala, kakor deset pridig o spolni čistosti. Če bi se slavno cerkveno predstojništvo hotelo lotiti kakšne podobne naloge, bodem prav rad po svojih močeh prispeval tudi jaz. Saj smo danes v sredini gibanja pod geslom krščanske ljubezni in krščanskega socijalizma. Dajmo torej v tem oziru tudi res kaj storiti.
Prosim torej slavno predstojništvo, da mi ne zameri, ako se z njegovim gotovo dobrim namenom ne morem stri-
njati, upam pa, da bodemo se našli na drugem polju za skupno delovanje ter biiježim z odličnim spoštovanjem
Mi smo tukaj namenoma izpustili vsa imena, ker nočemo biti osebni in tudi nočemo, da bi se zadeva izkoriščala v strankarske namene. Objavljamo pa zadevo, da dajemo čitateljem povod o podobnih zadevah razmišljati in da na ta način pomagamo bistriti pojme o občekoristnih zadevah, ki so pri nas žalibog mnogokrat jako nejasni.
Dnevna kronika.
v Zaprli so v Pragi knjigvodjo an-gleško-češke premogovne družbe Lana, Vladimirja Kuzerja, ker je poneveril 90.000 kron.
v V Pragi bodo nastavili po vseh ulicah majhne mizice, na katerih bodo nabiralniki češke šolske družbe.
v Zaradi prepira pri kvartanju sta imela dvoboj na pištole finančni svet nik dr. Kuhn in zavarovalni uradnik Stief v Weimarju. Pri prvem menjanju strelov je dobil Knhn krogljo v trebuh in je bil takoj mrtev.
v Prvi maj. Francosko ministerstvo je sklenilo odpustiti vse državne urad nike, ki bi slavili prvi maj. — Tudi industrijalci na južnem Nemškem so storili glede vseh svojih delavcev (krog 50.000) enaki sklep.
v Kap je zadela izdajatelja in založnika „Simplicisima" v Monakovem, Albert Langen-a. Mož je takoj bil mrtev.
v Vseslovanski kongres v Petro
gradu. V zadnji seji se je skenilo, osno vati [osrednjo zvezo vseh slovanskih društev, slovanske založniške knjigotrž' niče, vseslovansKo banko, dalje da se prirede potujoče slovanske razstave, da se vrše potovanje v slovanske dežele in da se dvigne slovanska turistika.
vdati na milost in nemilost. Mogoče, da bi vam na prigovarjanje tega češkega plemstva kaj popustil —"
„Vedi — sram me je tega in z vsemi silami sem bil proti temu — vedi, da so se Pražani že dvakrat vdali neplemenitemu kralju in ga prosili le za svobodno prejemanje keliha. In ali veS, kako je sprejel Sigmund naše po-, slance? V sramoto so morali dolgo iasa klečati pred njim, potem pa je larežal nad njimi s sramotilnimi besedami, da morajo odpraviti brez izjeme «e ver ge in klade iz ulic, in drugič pri postajanju na Kutnih Gorah, oddati vse ofožje. Tn so spoznali vsi, tudi najprevidnejši med nami, da ne ostane dragega, kakor prijeti za meč. Sedaj, ko ima pri sebi ogromno vojsko križarsko, bi bil še manj pripravljen nam popustiti. Zakaj on željno hrepeni, da bi nas kaznoval za naš upor in da bi popolnoma zatrl nauk Husov. In ko bi morda tudi na videz uslišal naše
hi
prošnje, veruj mi, da bi svoje obljube, ko bi dosegel nad nami moč, verolomno prelomil, kakor je nečastno izdal lastni svoj „glejt", ki ga je dal mistru Husu".
Gospod Brouček je molčal, ker je vedel, da z Jankom od zvona ne more pametno govoriti, v duhu pa je zmerjal zaslepljene Pražane, ki tako neumno silijo v gotovo pogubo. To je sama blaznost. Teh stopetdeset tisoč križarjev igraje zmečka peščico upornikov in ta topničarska trdnjava razstreli celo mesto v kup razvalin .
V tem je opozoril oba krik in gibanje trum pred njima na nasprotni breg, kamor so se že prej vsi gledali in kazali. Pri reki, tam, kjer je sedaj jezuitski vrt, se je zbrala velika truma plačanih kraljevih vojakov in je začela hitro korakati v smeri proti Mali Strani.
Dalje prih.
Politična kronika.
v Iz parlamenta. Zaključena je bila generalna debata o zakonskem načrta o trgovinskih pomočnikih. Odsekovo poročilo je bilo soglasno sprejeto za temelj podrobne debate, manjšinski predlogi so bili odlonjeni. Soc. dem. zveza je stavila predlog o skrajšanju delavnika in o uvedbi osemurnega delavnika. —
v Bosanska agrafia banka. Posi, dr. Šusteršič opomni na nekdašnji sklep zbornice o ustanovitvi agrarne banke za Bosno. Kakor poroča ogrski brzojavni korespond. bureau, je dobila baje ogrsko-bosanska banka že cesarsko odo brenje ter bode že tekom maja meseca začela delovati. Jasno je, da mora vlada zavzeti stališče proti vesti in da je ob vezana, o tem poročati. Da bi vladi to omogočil, je on (kot predsednik bosanskega odseka) sklical sejo na 4 popold. ter predlaga sklep zborniške seje. Predlog je bil sprejet Na to se prečitajo interpelacije. Seja je bila zaključena ob 3 pop.
o V socijalnem odseku so bili izvoljeni specijalni poročevalci za posamične skupine zakonskega predloga.
o V aneksijskem odseku je posi. Daszynjski interpeliral vlado, ali so ji znane vesti, da je ogrska banka za Bosno dovoljena in kaj misli ukreniti, ako so te vesti resnične, da očuva ravnopravnost naše državne polovice in najvažnejše koristi bosanskega kmet' skega prebivalstva. Fin. min. Bilinjski je na dolgo in široko pojasnjeval in opravičeval postopanje avstrijske vlade. Moral je pa priznati, da ji ni bilo mogoče proti Ogrom nič opraviti, češ, da je imela že ogrska vlada formalno obljubo skupnega fin. min. Buriana, da sme osnovati ogrsko-bosansko agrarno banko; vse kar je avstrijska vlada mogla doseči jé bilo to, da je omogočila odvezo „kmetov" s pomočjo tega
ogrskega denarnega zavoda. Nemci se nekako vesele, da je naša vlada v tem vprašanju propala, ker bo na tak način akcija Slovanske jednote brezuspešna. Nemški in poljski poslanci ostanejo, seveda, kljub temu zanemar-jenju avstrijskih koristi Bienerthovi vladi zvesti ter pravijo, da naj Slovanska jednota in soc. demokratje zaradi tega obračunajo s skupnim fin. ministrom Burianom v delegacijah. Mi se pa nadjamo, da bodo ti poslanci že v odseku in v polni zbornici arospodu Bienerthu in njegovim ministrom povedali kar jim gre. Z bobnečimi frazami in mogočnimi izjavami se ae dajo očuvati naše koristi, zato treba odločne volje, spretnosti in zmožnosti, vsega tega se baronu Bienerthu in njegovim kolegom nedostaje; ti znajo le govoriti in pa Nemcem in Madžarom služiti.
Mariborske novice.
o Iz Maribora. Schul verein uà delu. V Pesnici nad Mariberom se je ustanovila dne 18. apr. 1.1. podružnica nemškega Schulvereina v Hoinigovi gostilni, kakor je že poročal „N. D.". Med 40 navzočimi, ki so pristopili novi podružnici, je bila sicer polovica tujcev, gostov iz Gradca, Maribora in od drugod a vendar je značilno, da so organizirali peščico pesniških Nemcev in nemškutarjev v Schulverein. V odboru so posestniki Pilz, Müllner, Hoinig in Günther.
o Iz Maribora. Slovensko gledališče. 1. Opereta „Tičnik". Ipavčeva opereta „Tičnik" je znana bolj po imenu ko po vrednosti. Na Štajerskem se je pela pred 15 leti v Ptuju in zopet je romala k dolgemn počitku v predale ljubljanskega intendanta, dasiravno je uspela takrat v Ptuja zelo dobro. In govori se, da so se v Ljubljani letos muzali in hudomušno na-smehovali, ko so prejeli pismo mariborskega gledališkega odbora zaradi not k tej opereti, češ, ti mariborski gospodje pri gledališča še žive dobrih 40 let za moderno umetnostjo, ker imajo tako čuden ukus; zakaj si neki ne izberejo lažje nove operete?! — V pripravah za uprizoritev „Tičnika" so se pokazali res nekateri nedostatki in velike težave zlasti v orkestralnem delu in nekaterih arijah. Opereta pa se je uprizorila v nedeljo dne 25. apr kljub temu z izbornim uspehom, ka-koršnega ni nihče pričakoval. Uprizorila se je menda bolje nego kedaj poprej. To je skupen uspeh naših izbor-nih pevskih moči, slov. orkestra in požrtvovalnosti dam v odboru ženske podružnice družbe sv. C. in M. — Gosp. Koudelka je nadomestil uverturo, ki je v „Tičniku" nekoliko prazna, g. Beran je aranžiral in instrumentiral prvo Lju-boslavino pesem zelo srečno in — vse je šlo gladko. — K posameznostim! G. Ašič (tenor Zelenkovič) je pokazal veliko sigurnost in je napravil utis, da se je popoluoma poglobil in vživel ▼ svojo pevsko alogo. G. H. (bariton — Poljanec) je zaslužil istotako pohvalo Njegov lepi in polni glas je prišel celo do veljave; na nekaterih mestih je bil celo premočan, zlasti v dvospevih z Ljuboslavo (sopran — gdč. Majcenova), ki je s svojim krasnim mladim glasom očarala občinstvo. V posebno dobrem razmerju sta si bila žeaska glasova, poleg nežnega soprana solidni alt naše odlične pevke gdč. Š. (Zorinka). — Zbor je napravil dober utis. Veselo je bilo gledati te ključavničarske pomočnike, ki so privlekli tičnik na oder in se obnašali tam zelo zavestno in naravno. Tenorji in basi so tekmovali, da je bilo kaj. — Orkester se je držal istotako izborno, saj je porok zanj g. Koudelka. Krasno so se glasili klari-
neti, resni kontrabas in rogovi, zlasti diskretni v spremljanju. Polno priznanje!
Led je prebit. — Utihnili so oni večni pesimisti, ki so prorokovali, da v Mariboru ni mogoča slovenska opereta z domačimi pevskimi in godbe-nimi močmi. Polna dvorana jim je burno odgovarjala in pozdravljala dokaz, da so naši pevci in godbeniki na svojih mestih in da se s takimi močmi da vse izvršiti. Gledališki odsek ali pa bodoči odbor „Slov. dram. društva" v Mariboru bo gotovo uvaževal uspeh te prireditve in nam prirejal v vsaki sezoni tudi nekoliko operet.
„Bratranec". Po opereti dne 25. apr. se je uprizorila kratka salonska burka „Bratranec" češkega pisatelja Štolbe tudi z velikim uspehom. V igri nastopa le petero oseb, gospica Dob-ska, pesnica in zamaknjena ljubiteljica vseh umetnosti, ki išče tajnika, kateri bi naj čital njene pesniške izdelke ter se sprehajal z njo po poljanah umetnosti; stara a vendar nekoliko naivna devica hišina Zora, zelo naivna služkinja Lizika ter ormoška rojaka in šolska tovariša Lipe Lenovič, originalen salonski lump in postopač, ter nekoliko prismojeni Ivan, ki služi že dolga leta pri gospici Dobski. — Vse uloge so bile v dobrih rokah, priznanih mariborskih igralk in igralcev, ki niso več navadni diletanti, le Lizika (gdč. G.) je nastopila prvič. Bila je še skoro prenaivna. Gdč. M. je bila vsekakor videti premlada za starikavo hišino. Igralo se je urno, primerno živahni vsebini. Z večerom je bil vsekakor zadvoljen sleherni gledalec.
o Napredni kmetje in kandidat Brinar. Narodnonapredni kmetovalci Savinske in Šaleške doline! Kdo j« delal v prvi vrsti, da ste dobili pred 2 leti kmetovalci kmečka poslanca za državni zbor Robleka in Ježovnika ? Nikdar bi ne bili tega dosegli, če bi se ne bila v boj vrgla z vso močjo organizacija narodne stranke in zlasti slovensko učiteljstvo. — Slovenski napredni kmetje, ali veste, kaj je zdaj Vaša dolžnost. Pokažite svojo hvaležnost in svoje priznanje nar. stranki in učiteljstvu s tem, da storite vse, kar morete, da bode prihodnji petek izvoljen od kmetov predlagani kandidat narodne stranke Franc Brinar!
Zaradi prvega majnika izide današnja številka že opoldne. G. dopisniki naj oprostijo, ako moramo odložiti mnogo dopisov za pondeljek.
b Prvi majnik je bil letos v mestu Celju kaj tih. Zjutraj ni bilo običajnega sviranja mestne godbe po mestu. Občinski očetje ne privoščijo socijalistom in Slovencem, da bi poslušali godbo, za katero smejo z občinskimi in deželnimi dokladami samo plačevati. Na ro-tovžu v Celju so začeli na vse načine „šparati". Streha se namreč že podira
—	zato je bil tudi skrajni čas!
d Pogovor dr. Benkoviča s Pla-ninškom pri „belem volu" taji,Straža'. Mi vzdržujemo svoje trditve v polnem obsegu. Benkovič se naj čuva, da ne poročamo o njegovih junaštvih po Arclinu, ko se je tam predstavljal ljudem kot kandidat — pijan seveda kot kanon! Mi tudi vemo, da je sam priznal resničnost našega poročila. Torej le mir!
b Celjski patrljotizem. Tukajšnja nemška tiskarna „Celeja" je pred kratkim ponatisnila iz umazane „vahtarice" neke članke, ki dolže zlasti kranjsko narodno - napredno stranko zveze s Srbijo. V sredo se je mimo Celja peljal vlak čeških rezervistov iz Bosne. Peli so svoje češke pesmi. Pri skladišču se je nabralo nekaj nemških fantalinov, med njimi tudi visokošolcev, torej bodočih sodnikov in državnih uradnikov, ki so na vse pretege žvižgali. Takšen je celjski patrijotizem v praksi. Ali sedaj „vahtarica" ne bode tega z ogorčenjem pribila?
d Celjsko porotno sodišče razpravlja te dni o goljufijah lesnega trgovca Viljema Welle. Obravnava bo trajala 3 dni.
o Občinske volitve v Št. Petrn v Sav. dol. Včeraj so se vršile volitve v 3. razredu. Od okrog 300 vo-licev se jih je udeležilo volitve 200. Naprednjaki so dobili vkljub strastni in nasilni agitaciji 70, nazadnjaki 130 glasov. Naprednjaki se pritožijo in bodo najbrž volitve ovržene.
a Deset štipendij ev po 100 K za obiskovalce deželne podkovske šole razpisuje deželni odbor. Ubogi in pridni prošnjiki dobe v zavodu tudi. dokler bo prostor dopuščal, brezplačno stanovanje. Tečaj se prične 1. julija.
a Na otrpnenju tilnika je umrl Dominik Laznik v Bukovju pri Fran-kolovem.
a Silen vihar je razsajal včeraj popoldne po Gradcu in napravi v vrtih mnogo škode. Po gorah je zapadel sneg.
—	Bele so za 1. majnik tudi vse višje gore na Sp. Štajerskem.
d Zavijanje. G. drž. posi. Roblek je rekel na Polzeli med drugim, govoreč o kandidatu Goričanu, da je značaj kakor jih je malo. To sedaj zavijajo klerikalci tako, kakor da se je g. Robi. k izrazil, da je v Nar. str. malo značajev. Klerikalci Korošec, Roškar, Pušenjak, Verstovšek
—	sploh nimajo pravice soditi o značaj nosti!
d Svoboda — po nazorih vodje „kmečke" zveze. Ravnokar smo izve-
deli sledečo „lejfo" dogodbico. Pri Sv. Benediktu v Slovenskih goricah pase svoje verne ovce župnik Franc Zmazek
—	eden strastnih voditeljev „kmečke" zveze. V tem kraju se je tudi naselil
—	in to čujte in strmite — brez dovoljenja vsegamogočnega Zmazeka trgovec Franc Škrlec, odkrit pristaš narodne stranke. Kakor je mogoče po vsej Avstriji navada, imajo trgovci pravico imeti ob praznikih predpol-dnevom odprto svojo trgovino. Pri Sv. Benediktu pa bi naj bilo drugače! Župnik Zmazek zahteva, da bi naj trgovci kakor med prvim tako tudi med drugim opravilom imeli zaprto svojo trgovino. Zahteva namreč, da naj bodi v tem času vsakdo v cerkev. Ta svoj zahtevek pa ne stavi mogoče samo v cerkvi raz lečo — marveč ga tudi praktično izvaja. Na velikonočni pondelek imel je imenovani g. Franc Škrlec predpoldnevom odprto svojo trgovino. Naenkrat se prikaže izza fa-rovža rudeči obraz župnika, ki je ravnokar nastopil svojo pot na lov vseh onih, ki niso bili v cerkvi. Štirje fantje, ki so se v bližini Škrlečeve trgovine pogovarjali, so opazili od daleč „dobrega" svojega župnika ter bežali pred njim v Škrlečevo prodajalno. Ves besen prisopiha župnik na Škrleca, opsuje ga kakor fanta, napodi iz trgovine tri fante v cerkev, štr-tega pa zapre lastnoročno v trgovino. Ključe od proda ja 1-nice je odnesel nato v farovž. Gospod Škrlec je najodločneje protestiral proti temu predrznemu samo-lastnemu postopanju fanatičnega duhovnika ter se je podal v svoje stanovanje. Čez nekaj časa mu pošlje župnik glas — da si naj pride po ključe. Da je dal g. Škrlec župniku primeren odgovor, se razume. — C. kr. državno pravdništvo v Mariboru poživljamo, dà uvede zoper navedenega namestnika božjega takoj pxeiskavo radi hudodelstva po § 93 k. z., da si bode ta gospod zapomnil, da ne živimo v času španske inkvizicije. To je oni Zmazek, h kateremu je dozdaj še klečeplazil vsak kandidat kmečke zveze in h kateremu je romal te dni tudi kaplan Korošec.
b Gospoda Trdoglava vulgo Čepurja išče nek gostilničar pri Št. Petru.. Ostal mu je dolžan en liter vina, katerega je za svoje privržence naročil, potem pa odšel, ne da bi plačal. — Upamo, da bo ta notica Trglava opozorila na njegovo dolžnost ter mu spomin osvežila. Ne samo naročiti, tudi plačati se mora.
b Graška obrtna in trgovska zbornica bode izvolila v deželni zbor štajerski zbornične svetnike Ein Spinner j a za skupino obrtništva, We-1 i sc h a za skupino trgovcev in Erbe r j a za skupino industrije.
b Kaplan Letonja, ki kraljuje nekje pri Slovenjgradcu, tudi agitira proti dr. Božiču. To je sedaj poglavitno delo kaplanovo; poslužuje se pri tem tudi nepoštenih sredstev. Da ne opravi proti našemu kandidatu dr. Božiču ničesar, nam je tudi znano. Kdo bode pa kaj dal na takega „kmečkega p ri j a tel j a", ki je svoj čas gnal devet kmetov na dražbo, ker mu niso odrajtali b e r n j e.
Taka je ljubezen teh ljudij do kmeta. Imajo plačo, zaslužek pri mašah in vsak čas še bernjo. Vse te dohodke strogo zahtevajo, niti vinarja ne popustijo. Če pa vsled suše ali drugih nesreč kmet „bernje" ne more odrajtati, ga pa tožarijo in ženejo na dražbo. In v družbi teh „prijateljev ljudstva" se nahaja dr. Verstovšek, ki vse take umazanosti pokrije s plaščem krščanske ljubezni.
d G. Ant. Turnšelu v Rečici izjavljamo na njegov laskavi odgovor „Nar. Dn." po klerik. listih, da svojo trditev vzdržujemo v polnem obsegu.
o „Uskok Zemljič — kaj mu bodo dali nemškutarji zato ?" je stalo na lepakih, ki jih je trosil nek mlečen fante iz Maribora. Ko se je vračal g. Zemljič zvečer iz Ljutomera domov in je izstopil v Radencih, so ga nemškutarji dejansko napadli. Korošec kot general „kmečke zveze" je lahko zadovoljen, ker odgovorili so nemčurji takoj.
b Konkurz je dovoljen za premoženje trgovca z mešanim blagom Emila Peunika v Mozirju. Konkurzni komisar je sodnik Grebene v Gornjem gradu, upravitelj konkurzne maše pa trgovec g. M. Schuster v Mozirju.
Veleizdajski proces v Zagrebu.
40. dan.
16.	priča: dr. Levin Hanzi, okr. zdravnik. Iz lastnega opazovanja mu glede raznih „veleizdajalskih pojavov" ni nič znano, pripovedovati je čul o tem druge ljudi.
17.	priča: Nikola Cvijetič, konto-rist pri Druckerju v Zagrebu. Izpove, da je od kavanarja v „Adriji" čul, d a Schmidt (priča) pripoveduje pri kuharju, dadobiva 6 forin-tov nadan zašpionažo priraz-pravi.
18.	priča: Dragotin Radanovič,
mesar v Zagrebu. Zaprisežen izpove, da mu je sam Šmidt v gostilni pri kuharju, daje nameščen od drž. pravdnika za detektiva vveleizdajskem procesu in da ima za to 12 kron na dan, dalje pa mu je v kavarni „A dri j a" pripovedoval, da je drž. pravdnik ž njim napravil zapisnik, kateri se je baje poslal vladi, in da dobizato 1200 f o r i n t o v.
Priča Schmid to zanika in pravi, da je od drž. pravdnika dobil nalog, da, če kaj čuje, to prijavi.
Priča Radanovič : Schmidt mi je tudi rekel, da bo j n spravil B e -kičuin Pribičeviču — štrik.
Najnovejša brzojavna in telefonica poročila.
Ker je telefoniòna zveza z Dunajem nekaj pokvarjena nismo mogli dobiti dopoldne brzojavk. Uredništvo.
Prevrat na Turškem, b Odstavljeni sultan. Ako Abdul
Hamid ne bo postavljen pred sodišče, mu vlada odkaže kako palačo v bivališče, kjer bode živel pod strogim nadzorstvom. Njegov ljubljenec, sin Burhan Eddin ostane pri njem. Njegovo privatno premoženje, v znesku 800 milj kron, bo konfiscirano in izročeno državi, zato bo pa Abdul Hamid dobival še nadalje 1,200.000 K letne apanaže. O njegovem zlogospodarstvu in njegovi vladi se izda posebna spomenica. Z druge strani se pa poroča, da pride Abdul Hamid gotovo pred sodišče in da bode na smrt obsojen.
b Novo ministerstvo. V parlamentu je bila tajna seja. Splošna želja je, da zopet prevzame Hilmi-paša mesto velikega vezirja in da sestavi nov kabinet.
. Kranjske novice..
v Lex Heinze na Kranjskem. K
včerajšnji notici pripomnjamo, da 'je naredbo, da se ne smejo nage ženske podobe kazati v izložbah in panoramah, izdal baron Schwarz na izrecno posredovanje Bonaventure Jegliča. Bi se mogoče, ker še ni dovolj trden v veri, siromak pohajšal!
- Štajerske novice.
Darujte za narodni sklad! Meseca maja bodo izdatki za agitacijo ogromni. Prosimo radi tega vse somišljenike tudi denarne pomoči. Računi se predložijo glavnemu zboru stranke.
b Slovensko učiteljstvo, kje si?
Izid volitev prihodnji petek bode pokazal, kje imamo narodne učitelje in kje ne. Če je vrlo učiteljstvo za narodno stranko vsak čas navdušeno delovalo, mora se to od njega v stoterni meri pričakovati zdaj, ko so kmetje in delavci sami poklicali stanovskega tovariša nadnčitelja Brinarja kot poslanskega kandidata. Nerazumljivo bi bilo slovenski javnosti, kje bi mogel tičati vzrok, ako bi se izkazalo, da je bila udeležba tu ali tam zelo pičla, da torej učiteljstvo ni izpolnilo dolžnosti nasproti kolegu.
Slovenski mandat v nevarnosti! Po došlih poročilih ima splošni|volilni razred Celje, Brežice, Slovenjigradec okoli 10.000 volilcev. V najugodne|šem slučaju je računiti na 8000 oddanih glasov. Ker socijalni demokrati raču-nijo na 2.500 glasov, odpade na obe slovenski stranki v najugodnejšem slučaju 5.500 glasov in je prav mogoče, da, skoro gotovo, da pride do ožjih volitev. S tem je duhovniška stranka spravila Slovencem namenjeni mandat v resno nevarnost. Edina rešitev je, da se stori vse, da dobi napredni kandidat Franc Brinar več glasov nego klerikalec. Le če pride Brinar v ožjo volitev, se more ta mandat za Slovence rešiti, ker klerikalec Pišek pri ožji volitvi gotovo propade. Zaupniki, Slovenci ! Rešite slovensko čast! Spravite slednjega naprednega volilca v petek na volišče. Z vsakomur, ki dela zoper Brinarja, postopajte brezobzirno, kakor se postopa z izdajalcem slovenskega naroda. Ne le čast stranke, čast naroda vam veleva neizprosno agita-tacijo za Franca Brinarja.
Občni zbor „Slov. Matice" se je vršit arinoli pondeljek ob lepi ndeležbi. ..Mat. Hrvatsko" sta zastopala prof. Oton Bošnjak in dr. Albert Bazala. Iz tajniškega poročila posnemamo, da je bilo lani 4379 članov in 211 poverjenikov.
v Narodnost naš« duhovščin«. V Št. Rupe rta na Kranjskem sta minolo nedeljo župnik in kaplan s prižnice oznanila, da ne smejo ljudjedvi-gati denarja izKranjskešpar-k a s e. Vsa ^ čast14 slovenskim (?) duhovnikom. ki očividno podpirajo nem-škutarijo.
v Kočevarski nemški razbojniki so se zopet proslavili. V Rantolu 2V2 ure od Kočevja so s palicami, koli in kamenjem napadli slovenskega trgovca Ig. Kvasa iz Kočevja. Malo je manjkalo. da ga niso pobili.
v Drakonske obsodbe ljubljanskega dež. sodišča v zadevi snemanja nemških tabelvzbujajo po celem Slovenskem splošno ogorčenje. Le časnikarske hijene pri graških listih pravijo, da je vse še premilo. V nenemških pol. krogih na Dunajn se mnogo komentirajo te obsodbe. Splošno se naglasa, da so naravnost drakonske in da so Oili zaradi enakih dejanj po drugod obsojeni posamezniki le na par dni zapora. Avstrijsko pravosodje na ta način ne bo vzgojilo patrijotov, zato garanti ramo.
o Pri občinskih volitvah v Dragi
na Kočevskem dne 28. t. m. so zmagali Slovenci v prvem razredu; volitev v drugem in tretjem razredu se Slovenci niso udeležili.
Korone novice.
o Iz Celovca. Občinski svet je v zaupni seji 27. aprila sklenil, da da izoblokati takoiinenovani „Feuerbach" \n regulirati Sehern in Župnijski trg. S »odira.njem hiš na Senenem trgu se prične v kratkem, ravno tako z izo-blokaojem potoka.
o Deželni šolski svet je v svoji zadnji seji vzel na znanje odlok na-nčnega ministerstva, da se v šol. letu 1909./10. začne stopnjema preustrojitev ■državne gimnazije v Beljaku v 8 razredno realno gjmnazijo.
b Celovški župan Neuner namerava v kratkem odstopiti. Dokončati hoče prej le še nekatera najvažnejša ie pričeta dela.
Narodni gospodar.
Razkosavanje zemljišč na Ogrskem.
Na Ogrskem s» parcelacije ali razkosavanja posestev še bolj redno ca dnevnem redu, kakor pri nas. Poljedelsko ministerstvo in kmetijska interesna zastopstva so torej začela premišljevati, kako ui se nadaljnje razkosavanje, v kolikor je isto nepotrebno in naj slnži le dobičkaželjnosti gotovih špekulantov, zabranilo. Poklicani krogi so v to svrho začeli zbirati dokazno gradivo, pri čemur so prišle velezani-TMve stvari na svetlo. Osobito se je dokazalo, da delajo razkosevalci velikanske dobičke. Pri razkosavanju nekega 52.000 oralov velikega posestva so iztisnili 8 milijonov kron čistega, v drugem slučaju so razkosali pose stvo 11.000 oralov in dosegli 3 mili-
jone kron čistega. Razkosana posestva so se prodajala povprečno 600 do 700 kron oral, cena, ki je neprimerno visoka, ako jo primerjamo z vrednostjo dohodkov. Tipično pri vseh paroela-cijskih prodajah je, da vlovijo špekulanti kupce razkosanih posestev v silno neugodne plačilne pogoje, vsled česar se nahajajo novi posestniki skoraj vseskozi v popolni gospodarski odvisnosti od parcelacijskih špekulantov, kar je iz splošnega, narodnogospodarskega stališča gotovo skrajno nezdravo razmerje. Nadalje je nastala cela vrsta tako majhnih posestev, ki cele rodbine nikakor ne morejo vzdrževati. Končno so parcelacije tudi na kmetijske delavce neugodne, ker tako majhni posestniki ne iščejo celoletnih delavcev.
Narodnogospodarski odsek ogrskega deželnega poljedelskega društva je sklenil glede razkosavanja zemljišč sledeče :
„Strokovni odsek smatra za neobhodno potrebno, da se vedno nevarnejše posledice zemljiškega razkosavanja onemogočijo in da se naj razkosavanje zemljišč v bodoče podvrže oblastvenemu nadzorstvu ter se naj uredi potom zakonodaje. Radi tega predlaga strokovni odsek, da se naj ogrsko deželno poljedelsko društvo obrne na poljedelskega ministra s prošnjo za postavno ureditev tega vprašanja, ki se naj izvrši na podlagi sledečih načel:
1.	Parcelacija, s katero se razcepi zemljišče v posestva v velikosti 10 do 40 katasterskih oralov, se sme izvršiti le z oblastvenim dovoljenjem in pod oblastvenim nadzorstvom.
2.	V teh slučajih smejo zemlje-knjižna oblastva predlogom za zemljiškoknjižni vpis lastninske pravice ugoditi le na podlagi dovoljenja, ki ga je dala parcelacijska oblast. Zemljiškoknjižnim oblastem naj se naloži dolžnost, da o vsaki parcelaciji poročajo poljedelskemu ministru.
3.	Pri izdanju parcelacijskih dovoljenj se je treba ozirati na sledeče točke:
b) V manjša posestva se zemljišča ne smejo razkosati, kakor le v tako velika, ki v dotičnem kraju zadostujejo za vzdrževanje ene rodbine. Ako kupec že ima zemljišče, se to pri razsojevanju všteje. Izjema naj se naredi pri raz-kosovanju vrtov in vinogradov, kakor tudi tedaj, če zahtevajo to pcsebue krajevne razmere.
b)	V krajih, kjer je veliko število neposedujočih kmetijskih in drugih delavcev, se smejo dovoliti tudi razkosavanja v velikosti 1 — 2 katastralnih oralov.
c)	Po možnosti naj se sploh za-brani razkosavanje takih posestev, ki se nahajajo daleč v stran od prometnih krajev in kjer bi se moralo kmetijsko obdelovanje zemlje boriti z velikimi ovirami. Tu je pred vsem naseljevanje na mestu.
d)	Pri dovoljevanju parcelacij naj se dotična oblast, ozira tudi na to, da kupna pogodba zoper knpca razkosanega posestva ne vsebuje prestrogih pogojev, ki bi mu morebiti utegnili uničiti obstanek na kupljenem zemljišču.
4.	Na podlagi oblastvenega dovoljenja razkosano posestvo se v teku 10 let ne more izdražbati.
5.	Za slučaj, da se kdo ne ozira na zakon ali pa da se skaša istemu na nedovoljen način izogniti, naj se določijo piimerne kazni.
6.	Sestavi naj se deželna komisija, ki nadzoruje' zemljiškoposestni promet
Tej se naj da pravica za razdeljevanje parcelacijskih dovolil."
Miloš Stibler.
Naročajte Jar. pntfniK!' Kjer eden ne zmore naročnine, naj ji ga naroči Več sKnpaj! ^
Tržne cene.
30. a p ri la.
Kava v Hamburga: Santos Good Average za naj 33*75, za september " 32'—, za december 31'50, za mare 31'50. Tendenca mirna.
Sladkor. Praga: surovi sladkor prompt K 23'55, za oktober — december K 22 35. Tendenca medla. — Vreme deževno.
Budimpešta, 30. apr. Pšenica za april —'—v pšenica za maj 13'93, pženica za oktober K 1185, 1 ž za april K —'—, rž za oktober K 9'35, oves za april K —'—. oves za oktober K 7 64, koruza za, maj K 7'58. koruza za julij K 7'81, ogršaca za avgust K 14'70. Premet 14.000 met. st.
Budimpešta, 30. aprila. S v i-n j a d : ogrske stare, težke — do — vin., mlade, težke 144 do 145 vin., mlade, srednje 144 do 146 vin., mlade, lahke 145 do 146 vin.; zaloga 23.021 komadov.
Svinjska mast v Budimpešti: 149 —, namizna slanina 134'—.
Največja zaloga čevljev
najfinejše do najnavadnejže izpeljave. NaroČila po meri se izgotovijo v 24 urah. Plačuje se tudi lahko v obrokih. 52 4-2
ŠT. STRAŠEK, čevljarski mojster,
Celje. KovaSka ulica, zraven c. kr. davkarije.
Mlad komi j
špecerijske in delikatesne branše, tudi v knjigovodstvu dobro izurjen, Slovenec, doslej v Gradcu, išče službe na Spod. Štajerskem. — Gregor Arnejc pri tirmi Guldenprein, Nibelungengasse 40, Gradec
51 6-6
Lepa meblovana soba
z vso oskrbo se odda. — Več pove upravništvo „Nar. Dnevnika". 49 4-3
Zahtevajte „Nar. Dnevnik" po vseh gostilnah in kavarnah!
Tendenca tudi v koruzi nekoliko trdnejša. Zahtevalo se je 5 vin. več. Rž in oves tendirala stalno in pri nespremenjenih cenah.
P r o d n k t n i t r g. Pariz: moka za tekoči mesec 32 05, moka za prihodnji mesec 32'30, moka za maj — avgnst 32'75, moka za sept. — decerab. 31'—, pšenica za tekoči mesec 25'20, pšenica za prihodnji mesec 25'40, pšenica za maj — avgnst 25'35, pšenica za sept. •— dee. 23.70, rž za tekoči mesec 1850, rž za prihodnji mesec 18'35, rž za maj — avgust 18'15, rž za sept. — dee. 17'65.
Tendenca: moka in pšenica: trdna rž: mirna — Vreme jasno.
Mtvene vesti.
a Slovensko akad. društvo „Ilirija"
* Pragi ima svoj II. redni občni zbor 6. majnika 1909. ob 8. uri zvečer v prostorih protivinske restavracije rU Schöblu", Ječna nI. Slovanski gostje dobrodošli.
Ure na obroke za vsakogar
Št. 72, pristno 14 kar. z zlatom platirana ura za gospode ali dame, najfinejše gravirana, z dobrim kolesjem, tekoča na kamenčkih. 20 K.
Ista z dvojnim pokrovom 25 K. St. 73. pristno srebrna ura za gospode ali dame, s 3 močnimi pokrovi, bogato gravirana, kakor s konjem, levom, jelenom, ali pokrajino, z dobro zapinjačo, natančno regulirana SO K. Št. 74. Zadnja novost: srebrna 4 dnij idoča rem. ura na zapinjačo. ki teče če se enkrat navije, celih 8 dnij neprenehoma na rubinih,
(na kazalu se vidi njen tek) 35 K. Št. 75. krasna rem. met. tnla ura za gospode ali dame s 3 pokrovi in pozlačeno krono, zanesljivim kolesjem 18 K. Št. 76. niklasta rem. ura za dečke, odprta.
moderna in lepo gravirana 8 K. Cene se naj razumejo na mesečne obroke za komad po 2 K; pri naročitvi se vpošlje polovico vsote ali se pa plača po poštnem povzetju. Dunajska tovarna za ure Hinko Weiss, Dunaj XIV. Pillergasse 1/184.
Mesečno 2 kroni.	36
Lepo stanovanje
(2 sobi, kuhinja, klet, drvarnica) v prijaznem kraju v Savinjski dolini, blizu kolodvora, pošte, gošče in Savinje, se da v najem. Posebno priporočljivo gosp. penzijonistom. Naslov pove upravništvo „Nar. Dnevnika".
V naši globoki žalosti vsled bridke izgube naše iskreno ljubljene, nepozabljene matere, oziroma tašče, stare matere in sestre, gospe
Barbare Priušek
trgovčeve vdove v Žalcu
nam je došlo toliko dokazov sožalja, da nam ui mogoče, se vsem osebno zahvaliti.
Prosimo torej vse cenjene prijatelje in znance naj tem potom sprejmejo našo prisrčno zahvalo. Obenem se pripomnja, da se posebnih mrtvaških listov vsled izrecne želje umrle ni razpošiljalo.
236 i	Žalujoči ostali.
I
Plača se za enkratno objavo.................®®
za dva- ali večkratno objavo za vsakikrat ...........50 „
Če znaša oglas več kakor 5 tiskanih vrst, se plača za vsako na-
daljno vrsto ........................'O „
Oglase v „Malem oglasniku" se plačuje vnaprej (tudi v	znamkah)-
Na vprašanja, tičoča se oglasov, odgovarjamo le, če je priložena	vprašanju
znamka ali dopisnica za odgovor.
UpravniStvo „Narodnega Dnevnika1*.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Delniška glavnica kron 3,000.000.	Stritarjeve ulice štev. 2.	Rezervni fond kron 300.000.
Podružnicu v Spljetu.	Podružnica v Celovcu.	Podružnica v Trstu.
sprejema vloge na knjižice in na tekoči J& 1/ O/	Kupuje in prodaja srečke in vrednostne
račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih Tr /2 /Oh papirje vseh vrst po dnevnem kurzu.
Za napravo
strelovodov, hišnih
telegrafov in telefonov
se priporoča
J. ZUPAN C, elektrik,
Grobelno št. 37, pri Celju, Štajersko
221 10-2
Izvir zdravja
so alkohola proste pijače,
med katerimi so do danes še nepre-košene
šumeče limonade
z okusom po malinah, citronah, jagodah, po dišeči perii ali črešnjah, katere lahko naravite s pomočjo
Maršnerjevih šumečih limodnih bombonov edino s .to pravo
s
Letni konsam nad 40 mil. komadov.
Edini izdelovatelj :
Pm češka akc. dražba tovaren za orlent. cukrovine io čokolado na Kral. Vlno-bradih (prej A. Mariner).
Kupujte narodni kolek!
Ignac Božič
narodni krojač v Mariboru
v dr. Rosinovi hiši, Tegethoffova c. št 16
se priporoča slavnemu občinstvu v izdelovanje vsakovrstne obleke za gospode. — Velika zaloga blaga na razpolago. 39 sj-15 Cene nizke. = Postrežba točna.
Proč
s staro navado in hodite s časom naprej. „Svet sliši najmočnejšemu kupci pa najcenejšemu"
Pustite torej drage trgovine in posknsite v slovenski trgovski hiši
na debelo in drobno
USterineclii, Celje
katera je danes najcenejša in najboljša trgovina na Spodnjem Štajerskem ter razpošilja cenike, vzorce in blago po vseh slovanskih deželah.
1 Martin KolseK
čevljar v Celju, «Graška cesta
se priporoča slav. občinstvo za izdelovanje vsakovrstnega obnvala za gospe in gospode, kakor tndi za otroke. Postrežba točna in solidna. — Cene zmerne. 62 12-4

Za spomlad
priporoča vsakovrstna
vrtna in poljska semena
najbolje kaljivosti, posebno deteljno, travno in pesno seme, čebulček za saditi itd.
ANTON KOLENC, Celje
Narodni dom ln Graška cesta.
Smrehove storže
vsako množino, solnate vreče, pšenico, oves, fižol, sploh vse deželne pridelke knpi
ANTON KOLENC, Celje
SUMM
in modno blago :: za obleke f ;
priporoča firma
tfornica za s
v Humpolcu na Ceškeo
TfOPdiške cene. Yzorci franko*
112 50-3b

Poljedelci!
m
POZOR!
SEMENA
deteljnega, travnega, gozdnega in vrtnarskega vsake vrste, priporoča v velikanski in najboljši izbiri sta-roznana tvrdka
M. BERDA JS
MARIBOR,
Zofijin trg, (v gradn). Zalagatelj ces. kr. poljedelskega drnštva v Mariboru.
V
Poštna naročila se točno izvršijo.
Pozor!
v
Ivan Rebek
Priporoča se za napravo vsakovrstnih del, kakor železne ograje, okove in različna konstrukcijska dela. Imam tudi v zaloti naj-raznovrsthejša štedilna ognjišča. Ognjišča po poslani meri se hitro in točno izvršujejo, za ista prevzamem tudi zidarska dela/ter odgovornost glede dobre izvršbe. Izdelujem tudi vsakovrstne tehtnice. Nadalje napeljujem vodovode, bodisi iz studencev, vodnjakov ali hidravličnimi vidri. — Vse po tovarniških cenah.
1 24-9
___________________
V ppid dpužbe sir. Cix>ila. in Metoda!
Prva češka -
sploéna dein, družba za zavarovanje
v Pragi.
Generalno zastopstvo za vse slovenske dežele v Trstu, ul. Donizetti 5
f P999999P999999°99999PQ9°(
na življenje
EDINA slovanska delniška družba za zavarovanje na življenje, EDINA, katera kolekuje zavarovalne listine z narodnim kolekom, EDINA, katera kolekuje svoje dopise z narodnim kolekom, Zavaruje najceneje, najugodnejše na vse načine ! SVOJI K SVOJIM!
Pojasnila, dajajo vedno brezplačno okrajna zastopstva 7 vseh večjih slovenskih krajih.

Naročajte plačilne listke dr. sv. Cirila in Metoda.
Priporočamo našim rodbinam
Kolinsko cikorijo.
C. kr. priv. avstr. zavarovalna družba „Donava" na Dunaju
zavaru j e
vse p. n. gospode poljedelce proti plačevanju zmernih premij proti toči in po toči povzročenim škodam na poljn, na travnikih in vrtih.
Ponudbe se lahko stavijo vsem lokalnim zastopnikom, potnikom družbe ali pa naravnost glavnemu zastopstvu v Gradcu, Hofgasse štev. 6, katera tudi sprejema zanesljive in zaupanja vredne osebe kot zastopnike za zavarovanje proti toči.	219 3-8
t



Pekarija ♦♦ Slaščičarna ♦♦ Kavarna
]ahob Zolaznih
Stari trg št. 21 Ljubljana Stari trg št. 21 Mestni trg 6 Filijalke: Predmestje 26 Zunanja naročila točno! 7824-7 Cene nizke!


(Kl'.Že dolgo let dobro znani
stroji vsake vrste
za poljedelske in obrtne potrebe
poljska orodja, stiskalnice za seno, trijerji, čistilnice za žito, mlatilnice, vitli, luščilnice za koruzo, škropilnice za trsje, mlini za sadje, mlini za grozdje, stiskalnice za sadje, stiskalnice za grozdje, mlini za golanje, stroji za rezanje repe, slamoreznice, kotli za kuhanje klaje, sesalke za vino, pipe sesalke za vodnjake, sesalke za gnojnico, škropilnice za gnojnico, vodovodi, železne cevir svinčene cevi, gumijeve cevi, konopljene cevi, priprave-za točenje piva, priprave za sladoled, omare za ledt mlini za kavo in dišavo, stroji za delanje klobas, šivalni stioji, priprave za petrolej, železne blagajne, železno pohištvo, namizne tehnice, steberske tehtnice, decimalne tehtnice, tehtnice za živino, tehtnice na drog itd., itd. po zopet izdatno znižanih cenah
vse pod dolgoletnim jamstvom, po najugodnejših plačilnih pogojih (tudi na obroke).
Ceniki z več kot 500 slikami brezplačno in franko; dopisuje se v slovenskem jeziku. — Prekupci in agenti
zaželjeni.
Ivan Schindler, Dunaj lll.y
Er d ber gstr asse 12. 192 10-3
Moderno urejena
briVnica V Maribora
Šolska ulica
nasproti kavarne „Central". Postrežba Cista, točna in solidna. — Izdelujem tudi lasulje in 'kupujem lase. Spoštovanjem
68 10-8 Ivan Bergles, brivec.
M
Adolf Bursik
čevljar v Celju, poleg kapucinskega mosta
izdeluje vse različne vrste obutal v modernih fazonah ln po solidnih cenah.
Ljubljana, Prešernove ulice 9
priporoča svojo bogato zalogo
izgotovljenih oblek
za gospode ili dečke ter mične novosti
v konfekciji za dame in deklice. 215 63
Ceniki zastonj in franko.
rečja in najcenejša izbep
in različnih drugih zlatih, double itd.
uhanov, verižic, zapestnic in sploh
vsakovrstne zlatnine in srebrnine.
|P«»««M f Predno si kupite uro, 1 oglejte si mojo velikansko zalogo pravih švicarskih zla- j tih, srebrnih, nikelnastih in stenskih ur, budilk, verižic, toplomerov, očal, daljnogledov itd. — vse po najnižjih cenah.
Naročite cenike, katere razpošiljam zastonj 'jj in poštnine prosto. Popravila izborna in točna.
Rafael Salmič
v Celju, »Narodni dom'.
i»
M
IYÀN RAVNIKAR, Celje
Telefon št. 17. fil^Š!CBSta Št. 21. Telefoniti?
priporoča svojo bogato zalogo špecerijskega blaga, suhih in oljnatih barv, firneža in karboleja ter vseh lakov in čopičev. Kupuje in prodaja vse deželne pridelke, ter še posebno priporoča vsem gostilničarjem svojo veliko zalogo kisle in mineralne vode, kakor: Rogaške Radgonske, Preblauerske, Kostrivniške slatine, Gieshübler, Gleichen-berger, Ema- in Konstantia-Quelle. Nadalje domače in ogrske salame, sveži sir, najfinejša francoska namizna ter bučna olja vseh vrst;
štirikrat na teden doma žgane kave. Zaloga najfinejšega čaja, ruma, najfinejše pristne slivovke, kakor kranjskega brinjevca, zdravilnega konjaka in zdravilnega vina vseh 29	vrst ter šampanjca.	5o-17
Za postni čas priporočam namočeno, kakor suho polenovko,
sardine, morske postrvi v olju itd. Opozarjam kmetovalce na razna vrtna, poljska, deteljna in travna semena (korenjeva), preiskana po c. kr. kmetijski družbi ter
se za njih kaljivost jamči.
Na drobno in debelo. Postna naročila se izvršujejo solidno in vestno.
Velika slovenska trgovina!
Največja zaloga modnega, volnenega, suknenega in svilnega blaga. Perilno blago, batist, cefir, kreton v velikanski izberi po strogo solidnih cenah.
Poštne hran. račun št. 54.366. -- Telefon it. 48. -
„LASTNI DONI"
Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine
pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje.
registrovana kreditna in stavbena zadrnga ®® z omejeno zavezo v Oaberjn pri Celjn
Pisarna je v Celju,
Rotovške ulice št. 12
© ©©
Uradu]e se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure © © © dopoldne. © © ©
pet od sto (5%)
sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po
Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se ohrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem, tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovanju na osebni kredit, proti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račnn © © © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih. © © © © ©
_ edino narodno
m ?rta jnžnojitajercHa frittosela
Stavbena in umetna kam-noseška obrt s strojnim :::	obratom.	:::
Izvrševanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov Itd. iz različnih kameno v in :::	cementa.	::>
Specijalna delavnica in
podobarski atelje za umetna cerkvena dela
kakor: altarjev, obhajilnih mix, prižnic, kropilnih in krstnih :::	kamnov Itd. ::t
Brušenje, puliranje ln
8truganje kamena s stroji.

podjetje i Celin.
industrija družba.
Brzojavk .Kamnoseška In-dostrijska družba Celje'.
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov lc
različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih ln nizkih cenah.
■a prava zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobišč
:::	(rakev).	:::
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov 8 šamotnim ali cementnim tlakom. ::: Izdelovanje pohištvenih plošč is različnih najbolj ldočlh marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, ude-::: tavanje napisov v Iste,
s::
m Zuezna trgovina m
Rolouška ulica 2 w Celju raf• Sl- 75 221
Svoji k svojim!
RGföVTN'A s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem priporoča: kan-celijski, konceptni, pismeni, dokumentni, oTitni, barvani itd. papir. Prodaja c. kr. Sol. knjig in igralnih kart. Lastna zaloga Sol. zvezkov in risank. Svinčniki, peresa, peresniki, vsake vrste črnilo in barve, radirke, tablice itd. Največja zaloga vseh tiskovin za krajne Šolske svete, občinske nrade, hranilnice in posojilnice, okraj, zastope, župnijske nrade, odvetnike, notarje, privatnike itd. Trgovske knjige v vseh velikostih, z eno ali dvema kolonama črtane, vezane v papir, platno, gradi ali pa v polnsnje. Dopisnice umetne, pokrajinske in druge. Zavitki za urade v raznih velikostih. Moiitvenike itd. Priznano dobro blago. Solidna in točna postrežba. Cene nizke.
B ■■
Zvezna tiskarna v Celju
Schilierjeva cesta it. 3.	Cek. račun St. 75.222.
TISKOVINE v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki. hoče uspešno delovati, kajti tiskovine ——j brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa nepre-H5SS čitane v koš. Sleherni ki to npoSteva in deluje dosledno v tem smisla, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se 4 prejemniku usili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. eooo.OOOOOOOOOG-O Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike je »Zvezna tiskarna v Celju". Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotiskniini stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenj. stranke. OOOOOOOOOOOOOOO
Zuezna knjigoveznica
Sdiillerjeua cesta 3 v Celju Sdiillerjeua cesta 3
Svoji k svoji
r M DOBNO urejena ter opremljena z VJ najnovejšimi pomožnimi stroji, z — modernimi črkami in okraski se S priporoča slav. občinstvo, korpo-racijam, društvom in uradom v izdelovanje vseh v svojo strok« spadajočih del od najpriprostejše do najfinejše izpeljave. Vezanje knjig za privatnike, društva in korporacije se izvršuje v najkrajšem času. Trgovske knjige v zelo trpežni vezavi. Hranilne in zadružne knjižice s črnim, zlatim in barvastim tiskom t moderai izpeljavi. Zapisniki vsakovrstne oblike, galanterijska dela. Natis na trakove. Časopisne mape za kavarne, gostilne in društva. Aktni fasciklji za odvetnike iu urade. Za trgovce, tovarne in obrtnike se najhitreje izvršujejo vzorčne knjige. Strogo solidno delo. Primerne cene.
S
r
"L
43 150—46
ViHtor BcVc
sliKar in plesfcr it Celju
5a«p ulita širi. k
prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela in jih izvršuje solidno in po zmernih cenah
Sprejmem v uk učenca.
Razširjajte ,Nar. Dnevnik1.
R. Dichl
žganjarna, Celje
priporoča svojo veliko zalogo doma žgane sli-vovke, tropinovca brino vea, vinskega žganja in domačega konjaka.
25 2—32
VINKO KUKOVEC
stavbni podjetnik, koncesijonirani tesarski mojster, lastnik parne žage in trgovina z lesom na Lavi pri Celju,
se priporoča za prevzetje vseh v stavbno stroko spadajočih, posebej zlasti tesarskih del. Nakupuje stavbni les po primernih cenah in proti gotovemu plačilu.
14 52-18
Kupujte narodni kolek!
r
sli:
HE
Elisili
Dužnoštajerska hranilnica u Celju
u Flarodnem domu.

n
Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4 odstotke ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 280.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje.
rr
Dosedaj je dovolila 30.000 kron,
/
za dijaške ustanove za vodovodne naprave 10.000 K, za napravo potov 1500 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim brambam' in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000-K, skupno tedaj nad 45.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
Slovenci, poslužujte se IttHtoHafeKfo hfäflüükg Pri nalaQaniu svojega denarja ali kadar nalagate denar za mladoletne
HHMWIHIW a|j varovance jn zahtevajte pri sodiščih, {«S-^i«;«»^ r *
da se naloži denar za mladoletne oziroma za varovance izključno ie v ] lUJti5»jC RfauiiìllCO.
56 52—15

31=11=
S1U
«J
POSOJILNICA V CELJU
Telefon štev 22	V lastili MŠi „Narodni dom".	Telefon štev. 22.
POSOJILNICA V CELJU,.ki je bila leta 1881 z neomejeno zavezo ustanovljena, šteje sedaj nad 4200 zadružnikov, kateri imajo vsega nad 88.000 kron vplačanih deležev.
POSOJILNICA uraduje vsak dan od 9. ure do 12. ure dopoldne razun nedelje in praznikov.
Poštne hranilnice ček. št. 9579
|fad 6 milijonov Kron hranilnih Vlog
47 52-15
HRANILNE VLOGE sprejema od vsakega, ako tudi ni član zadruge ter jih obrestuje po 41/2"/o- ~' Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov Kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. Posojilnica plačuje rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekami kredit proti 6%, 5 V2% in 5% obrestovanju.
|fad 340.000 Hrott rezerVn. zabada