Poročilo gospodarja (Poroča France Planina) Osnovna naloga društvenega gospodarja je skrb za društveno premično imovino in za muzejske predmete, ki so jih člani in organizacije izročili društvu v varstvo z namenom, da jih razstavlja v muzejskih zbirkah. Premično imovino, dele pohištva za pisarno in za razstavnne prostore, stari pisalni stroj in poslovne knjige je dru štvo dalo ua voljo upravi muzeja in ta skrbi zanje. Tudi knjižnica in arhiv ter razni muzejski predmeti, ki jih je dru štvo prevzelo v varstvo, so vključeni v oskrbo muzejske uprave in jih ima ta v evidenci kot deponate posameznikov ali kot imovino društva. Muzejska uprava hrani med drugim tudi zalogo Loških razgledov, ki je društvena last. Od prvih dveh letnikov razpolagamo s tako majh nim številom, da jih je društvo že začelo odkupovati in tako dopolnjuje komplete, za katere se vsako leto oglaša po nekaj resnih interesentov. Odkar Loški muzej ni več navezan samo na amatersko delo društvenega od bora in ima posebno upravo, ki spada pod pristojnost ObLO Skofja Loka. je njegov napredek odvisen od sodelovanja muzejskega društva in muzejske uprave. To sodelovanje omogoča ObLO s tem. da v upravni odbor muzeja imenuje pretežno odbornike Muzejskega društva. Tako se tudi društveni gospodar vključuje v delo muzejske uprave za muzejske zbirke. Zato čutim za svojo dolžnost, da se v svojem poročilu ozrem tudi ua sedanje stanje muzejskih zbirk, čeprav bo o njih poročal zboru tudi upravnik muzeja. V zvezi s svojim poročilom na prejšnjem občnem zboru leta 1960 bom navedel iz boljšanje v zadnji poslovni dobi, po manjkljivosti in potrebne spremembe za prihodnost. Prva zbirka o pokrajini loškega ozemlja je bila lani smiselno preurejena tako, da se je reliefu in kameninski zbirki pridru žila speleološka zbirka, ki so jo uredili strokovnjaki Inštituta za raziskovanje krasa v Postojni, med njimi naš rojak Franc Leben. Kameninska zbirka je do bila novo vitrino. (O preureditvi je pisano že v Loških razgledih 1961.) V vitrini kamenin manjka še nekaj slik in geo loških zemljcvidnih skic, ki jih še ni ka zalo izdelati, ker rojak dr. Anton Ramovš znova proučuje geološke razmere loškega ozemlja in obeta nekatere spremembe. V živalski zbirki je bila napravljena gozdna diorama, kakor je bilo napove dano že na zadnjem občnem zboru in pisano v Loških razgledih 1960. Duplo v deblu še čaka na čuka ali skovika, ker je tisti, ki so ga preskrbeli naši lovci, na poti v preparatorjevto delavnico ušel. Opazovanja kažejo, da je diorama eden najbolj zanimivih in privlačnih predme tov za mladino in za šolske ekskurzije. Kdaj bomo mogli prikazati še ostalo ži valstvo v podobnih dioramah. bo odvisno od delovnih moči in denarnih sredstev. Pri tem naj omenim, da smo v lanskem poletju pričeli na grajskem vrtu z zasa janjem različnih vrst rastlin. Sadike in semena nam je prijazno poklonil Bota nični vrt v Ljubljani. Zbirka živih rast lin z napisi in kratkimi pojasnili bo najboljši pripomoček za biološki pouk v šoli. Zaradi neizkušenosti in zaposlenosti oskrbnika z drugim delom in zaradi pred videne načrtne preureditve vsega graj skega vrta je zamisel o lastnem botanič nem vrtu zastala in čaka. da jo v kratkem uresničimo. Ker bo s tem omogočena večja nazornost šolskega pouka prav v duhu reformirane šole. upamo tudi na sodelo vanje prirodopiscev naših šol. Arheološka zbirka, ki bi po smiselnem razporedu morala slediti zbirkam o na ravi ozemlja in biti uvod v zbirke o člo veku in njegovem delu, je po sili razmer potisnjena ob stran in začasno spravljena na hodniku pred pisarno. V zadnji po slovni dobi se ni ])ovečala. razen z rimsko fibulo iz Pogare. O problemih arheološke zbirke utemel':'no razpravlja Janez Krzen 230 v zadnjih Loških razgledih (1961). Zato o njih ne bom govoril, smatram pa za svojo dolžnost in za dolžnost društvenega od bora, da popravim njegovo trditev o predvojnih izkopavanjih v Godeških do bravah, kjer pravi, da so bila ta izkopa vanja rezultat amaterskih želja posamez nih ljubiteljev starin, ne pa težnje po sistematičnem raziskovanju: predmeti pa, ki so bili pri tem pridobljeni, da so danes večinoma v privatnih zbirkah in jih le nekaj hrani naš muzej. Ker takrat še nismo imeli svojega zbornika in je vojna povzročila, da nismo nikjer pisali o naših prvih izkopavanjih, naši mlajši sodelavci ne poznajo dejanskih razmer in naj jih zato ob tej priložnosti na kratko osvetlim: Gomile v Godeških dobravah je izsle dil dr. Jože Rant. ki je kot domačin in lovec dobro poznal tamošnje gozdove. Da je mogel zares ugotoviti značaj gomil, je eno izmed njih z vrha odkopal in našel nekaj bronastih predmetov. Od teh je oliranil zase en edini kos za spomin, druge je izročil muzejskemu odboru ter ga navdušil, da se je poleti 1940 lotil načrtnega izkopavanja. Dr. Rant se je dogovoril z dvema lastnikoma gozdnih parcel, jima iz svojega plačal razmeroma visoko odškodnino, da sta dovolila pose kati drevje na gomilah in razkopati zemljo. Vodstvo izkopavanja je prevzel takratni kustos Narodnega muzeja v Ljubljani dr. Rajko Ložar za honorar, ki ga je plačal dr. Rant. Ce se ne motim, je najel za kopanje dva delavca. Pri delu sva pomagala tudi midva z društ venim predsednikom dr. Pavletom Blaz- nikom. Opravili sn\o točne izmerc in za piske o plasteh in položaju predmetov. 2al pa smo našli le koščke črepinj, pa nobenih kovinskih ali steklenih predme tov ter kosti ali pepela. Ker je dr. Rant pokazal ob tej priložnosti tolikšno po žrtvovalnost za muzej in toliko smisla za načrtno proučevanje domačega področja, ga je društvo na naslednjem občnem zboru izvolilo za ustavnovnega člana. Pripravljen je bil, da bi v naslednjem poletju leta 1941 spet finansiral izkopa vanje, a to je preprečila vojna. Na vrsto je prišlo šele leta 1938, ko je priskočila na pomoč SAZU; tedaj je strokovno so deloval arheolog Franc Leben, ki je delal tudi pri izkopavanjih v Kevdercu na Lubniku. O tem je bilo pisano že v Loških razglcilih 1959. Predmeti teh izkopavanj so še v obdelavi in jih bo muzej v krat kem dobil. Ko bodo s predelavo dvorane na voljo novi prostori, bo treba arheo loško zbirko uvrstiti pred začetek zgodo vinskega oddelka, seveda bolje opremljeno in razloženo. V arheološkem pogledu čaka naš muzej še mnogo dela, ker je naše ozemlje za predzgodovinski čas skoraj do cela še neraizskano. Sobo arheološke zbirke je zavzela zbirka freisinškega gospostva, ki jo je priredila lani naša arhivarka Doroteja Gorišek za teden arhivov. Za zbirko je bila izdelana maketa Zgornjega stolpa na Kranceljnu, kakršen je po vsej verjetnosti bil, in model poljske razdelitve na proge v Bitnju. Čeprav je bil ta model zelo drag, ne ustreza namenu in bo mnogo bolje pokazala značilnost zemljišč v progah po večana fotografija, ki jo je z aviona po snel odbornik inž. Tone Mlakar. Tej zbirki smo pravilno iiriključili gradivo o Kranceljnu, prvi utrdbi gospostva, ki je bilo prej razstavljeno poleg zbirke o na ravi pokrajine. Z obiskom miinchenskega zgodovinskega društva v našem muzeju smo zadnji čas poglobili stike z znanstve niki na Bavarskem, ki jih je v prejšnjih letih navezal dr. Blaznik. Na njegovo prošnjo so nam poslali barvaste negative slik iz Freisinga. ki predstavljajo za Loko najpomembnejše škofe. Če bo proračun prenesel, bo dal muzej izdelati velike barvaste slike na filmu in jih bo namestil v tej zbirki tako, da bodo od zadaj raz svetljene in bodo portreti v žarečih bar vah prikazovali osebe, ki so prve v zgo dovini krojile usodo slovenskih ljudi na loškem ozemlju. Nadaljnje zbirke v pritličju so ostale nespremenjene in se zanje kažejo še vse tiste potrebe, ki sem jih omenil na prejš njem občnem zboru. Rczharske oltarne umetnine iz Dražgoš so leta 1960 obnovili restavratorji Zavoda za spomeniško var stvo LRS. Ni pa še izvedena konservacija dražgoške oltarne slike in osvetlitev ka pele, ki bi poudarila dragocenost in lepoto teh umetnin. Zbirko orožja na spodnjem hodniku je strokovno pregledal in določil uslužbenec Tancig iz Narodnega muzeja v Ljubljani. Za odvisne kose se je za- ninml beograjski vojni muzej, vendar jih še ni odkujiil in ležijo v skladišču. Zbirka obrti v prvem nadstropju trpi škodo, ker obiskovalci i)redmete prijem- Ijcjo in jih preskušajo. Treba jih bo bolje zavarovati, čeprav bo ogled potem manj zanimiv. Na novo so razstavljeni pred- nu>ti o usnjarstvu po študiji Doroteje Goriškove. ki je bila objavljena v Loških razgledih 1961. V etnografskih zbirkah ni novosti, pač l)a je bil v tej poslovni dobi uresničen prvi del zamisli, da bi kmečko materialno kulturo prikazali s celotnimi stavbami na 231 prostem po načinu nordijskega skansena. Delo za prestavitev Škoparjeve hiše na grajski vrt sta vodila upravnik Andrej Pavlovec in arheolog Janez Eržen, letos ga pa nadaljuje novi kustos ctnograf Janez Sedej. V načrtu imamo, da bomo na vrtu posta\ili še druge objekte, tako n. pr. čebelnjak, kozolec, žago in mlin. Potem bo glavni del etnografske zbirke osredotočen v teh objektih. Predvidena zgodovinska zbirka kapita lističnega obdobja bo znčcla dobivati svojo podobo, ko bo pripravljen zanjo prostor po i)rczidavi dvorane. Njen za četek so stroji nekdanje Krennerjeve to varne, ki jih je prepustila muzeju tovarna klobukov »Sešir« lani ob svoji rekon strukciji ter bodo verjetno letos montirani v kleti in pod lojjo. ki jo bomo postavili ob spodnji strani severnega grajskega trakta. V srednji etaži predelane dvorane bo nameščena zbirka NOB, v spodnji novi dvorani pa galerija slik. Pod novimi arkadami ob dvorani bodo postavljeni kamniti spomeniki. Po tatvini orožja je uprava odstranila iz zbirke NOB vse uporabno orožje, sicer je pa zbirka ostala nesjireiTienjena, ker je ostal muzej brez kustosa zgodovinarja. Tu čaka še mtiogo pomembnega dela. Tudi v zbirki rojakov in v arhivu ni kakih posebnih pridobitev. Razen preurejanja in dopolnjevanja so naše zbirke potrebne boljše opreme. Ce hovska zbirka, ki je med prvimi te vrste v Sloveniji, bo pokazala svojo polno vrednost, ko bodo predmeti nameščeni v lepih vitrinah, namesto na preprostih le senih podstavkih, in ko bo poskrbljeno za primeren okras in osvetlitev. Isto velja tudi za druge zbirke. Kako povzdigne oprema razstavljene predmete, lahko vi dimo v zbirki na blejskem gradu, ki vse binsko zdaleč ni tako bogata, kakor so naše. Naj tu omenim še. da upravni odbor muzeja v zadnjem času dela na tem, da bi obnovili muzejsko zbirko o kovaštvu v Železnikih. Tako bi Loški muzej podpiral dve krajevni zbirki: Groharjevo v Sorici in kovaško v Železnikih. Društvena pravila že od vsega (jočetka predvidevajo, naj muzejsko društvo po spešuje ohranitev zgodovinskih, arheolo ških, umetnostnih in narodopisnih spome nikov ter prirodnih zanimivosti nu loškeiu ozemlju. Ko je ObLO .'^kofja Loka pre pustil spomeniško varstvo upravnemu odboru muzeja kot ])osvetovaliuMmi or ganu, je tudi društvo vse bolj zaintere sirano za to delo. Velik del skupnih sej upravnega odbora muzeja in društvenega odbora je posvečen tem vprašanjem, ki so večinoma težavna in kočljiva, ker se ob njih vedno križajo nasprotni interesi. Zastopniki upravnega odbora muzeja so delujejo tudi pri občinski urbanistični komisiji. Vse spomeniškovarstvene in ur banistične probleme skušamo reševati / vidika, da ne oviramo gospodarskega raz voja, da pa ohranjujemo kulturnozgodo vinske vrednote naselij, ki jih ima Loka v tako zgoščenem obsegu kot nobeno drugo mesto v Sloveniji, pa tudi naša vaška naselja kažejo še obilo arhitekton skih zanimivosti, kakor imamo priložnost \ ideti na razstavi, ki smo jo pravkar otlprli. V tej poslovni dobi smo reševali vprašanja o ureditvi pročelij "več starih hiš in lokalov v njih, o uporabi Kašče, o obzidju med Martinovo hišo in gradom, o dostopu na grad, za kar je že izdelana kanalizacija, o Tavčarjevem dvorcu na Visokem itd. Najstarejše trgovine v Klob- čarjevi hiši na Lontrgu, lastnica, tovarna ;>Sešir«, žal še do sedaj ni uredila, čepra\ je načrt že dve leti izdelan. Znamenita cerkev na Oostečeni nevarno propada, ne da i)i kdo i)oskrbcl zanjo. Pri vseh spomc- niškovarstvenih zatlevah se zavedamo \clike odgovornosti pred javnostjo in jih zato razmotrivamo s strokovnim sosvetom v Ljubljani, ki se ga iz naklonjenosti do Loke udeležujejo ravnatelj Tehniškega muzeja prof. Franjo Baš. asistent SAZU umetnostni zgodovinar dr. Emilijan Cevc. konservator Zavoda za spomeniško varstvo LRS Drago Komelj, docent umetnostne zgodovine na univerzi dr. Nace Šumi in ravnatelj Mestnega arhiva dr. Sergej Vil fan. Za njihovo stvarno vnemo jim je tudi Muzejsko društvo dolžno zahvalo. Vse to tlelo bi pa bilo brez uspeha, če ne bi našli polnega razumevanja pri poli tičnih faktorjih v Loki. ki jim je prav tako kakor muzealcem ena glavnih skrbi, da Loka in naselja loškega ozemlju ohra nijo svoje dragocene posebnosti in s tem svojske privlačnosti za turizem. Naj se na koncu dotaknem še odnosov muzeja do lurizma. Številčne podatke o obiskih muzeja bo navedel upravnik mu zeja. Čeprav ne vpisujejo vsi obiskovalci kraja, od koder jirihajajo. je vendar iz v|)isne knjige razvidno, da si naš muzej ogledujejo tudi ljudje iz raznih drugih delov Slovenije in Jugoslavije pa tudi iz inozemstva. Med temi najdete obiskovalce iz Avstrije. Italije, Nemčije. Švice. Afrike. .\merike. Ne domišljamo si, da bi razen zgoko in njeno okolico. Kako lepo se da združiti ogled muzeja in mesta s kopanjem^ v Poljanščici ali s turo na Lubnik, na Osovnik, v Crngrob in podobno. Zal pride sedaj v poštev skoraj edino le izletni turizem in le izlet niki puščajo nekaj dohodkov loškim go stiščem, trgovini in kopališču. Da se ne razvijejo še druge vrste turizmu, ki so .še donosnejše, n. pr. letoviški turizem, ko ostajajo turisti več dni v kraju, to ni krivda muzeja, ampak drugih činiteljev. Muzej vzpodbuja in privlačuje turiste. Transturist, turistično in planinsko dru štvo ter gostinstvo jih pa lahko dovajajo, pridržujejo in izkoriščajo. Zato je pa treba nuditi tujcem možnosti, da se tu imstanijo, treba jim je postreči. da se dobro počutijo. Ptuj, ki poleg zgodovin skega značaja nima kdo ve koliko pri vlačnosti, že gradi velik hotel. .Mnogi kraji vnovčujejo svoje posebne privlačno sti s tem. da skrbe za nastanitvene mož nosti, za hotele, campinge. weekcnd na selja in zasebne sobe. V sedanjem času. ko je ves civilizirani svet zajela težnja po potovanju in so postali za turizem zani mivi tudi najmanjši kraji, se ni bati, da ne bi Loka s svojim muzejem, kopali ščem in lepo okolico pritegnila nase ži vahnega turističnega prometa, če bi le imela dobra domača gostišča in kolikor toliko udobna prenočišča, posebno ker bi k temu pripomogla ugodna bližina Ljub ljane in prikladen položaj ob iironietnih poteh na Gorenjsko in Primorsko. Skoda, da se je ponesrečil poskus z zasebnimi sobami in da po toliko letih razprav ljanja še nismo ničesar konkretnega ukre nili za s|)rejem turistov! Muzej bi poma gal pri proi)agandi. a brez stvarnih pogojev za turizem propaganda zanj nima smisla. Ko omenjam obisk muzeja s strani tujcev, moram ugotoviti žalostno dejstvo, da vaščani iz loške okolite našega muzeju skoraj ne |)oznajo, mnogi od 71 jih niti ne vedo. da obstaja. To je toliko bolj škoda, ker bi vaščaTii v muzeju lahko spoznali, kolikšno vrednost imajo v svoji kulturni dediščini in morda ne bi tako nesmiseliu). le po neki modni nuji uničevali najbolj svojskih stavb in ])redmptov. kolikor jih je pač še ostalo v vedno bolj auierikani- zriranein času. Naš muzej jjoznu le nda- dina okoliških šol od Reteč do Oselice in Davče. ki jo učiteljstvo vodi v Loko na šolske ekskurzije, kakor kažejo številni vpisi v muzejsko vpisno knjigo. Treba bo najti kak način, da bomo pritegnili k obisku tudi odrasle z vsega loškega ozem lja, saj Loški muzej ni samo mestni mu zej, temveč prikazuje tudi preteklost, živ ljenje in delo tudi i)odeželskega človeka. 233